Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
I Uredništvo in uprava:	Ce	n a : Posamezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Na	r o č n i n a : Mesečno	L	110
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za	inozemstvo : Mesečno	L	190
		
	BS i	jf
Wi
Leto VI. - Štev. 13
Gorica - 1. aprila 1954 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Za zdrav •pliaiizcai S
V življenju vsakega človeka Jcakor zadnji zmagal .a Danes lahko mirno tudi v življenju vsake organizacije ugotovimo, da zadnje zmage nimajo in naroda pridejo trenutki maloduš- še, ne tu na Goriškem ne v domo-ja. Spominjam se, kako je bilo na vini. Nas je vedno več, njih pa ved-veliki petek leta 1941. Tedaj so čete no manj. Da bi zakrili svojo revšči-ital. vojske prekoračile bivšo itali- no, iščejo zopet zaveznikov. Pri jansko-jugoslovansko mejo od zapa- tem mi neprestano sili v spomin ona da nemške s severa, in predno so se basen o muhi in volu. Vol je oral ljudje prav zavedli, Jugoslavije ni na njivi. Pa prileti muha in sede bilo več. Slovenija pa razkosana, volu na uhelj. Mimo prileti sosed Tedaj mi je prijatelj pisal zelo o- čmrlj in vpraša:	»Kaj pa delaš?«
hupano pismo. V odgovoru pa sem Muha ošabno odgovori:	nOrjem!a
ga spomnil:	»Prijatelj, človek gre Tako bomo čez nekaj časa slišali ne-
na Golgoto, da bo trpel in umrl in katere ljudi, kako se bodo bahali da bo vstal poveličan,a priča Can- kot ona muha pred čmrljem. kar. Tudi za jugoslovanske narode Mi pa vemo, da bo le tisti ostal, je prišla taka ura. Treba je, da kdor raste predvsem iz svojih sil vztrajamo!« Vsi niso vztrajali. Ivan in lastne moči. Če organizem ni Hribar je skočil v Gruberjev kanal zdrav, mu vse injekcije ne pomore-in se pri svojih 90 letih utopil, jo. Mi pa čutimo, da smo zdravi Čemu?	zato, ker rastemo iz krščanskih ide-
Pozneje so prišli taki trenutki alov, in zato, ker poganjamo iz na-malodušja še večkrat-. Posebno se je rodnih tal. Nismo se izneverili kr-to zgodilo meseca maja leta 1945. ščanstvu, ki je večno; nismo se iz-Prišel je tedaj znanec ■ in potožil: neverili narodu, ki je vekovit. Zato »Glej, vsega je konec!« Kmalu nato nas kljub vsemu ne zmaguje malo-me je poiskal eden tedaj odločujo- dušje. Nasprotno, v prihodnost gle-čih komunistov v Gorici, ter se po- damo z zaupanjem, da bo že skoraj bahal: »Zavezniki so nam na Koroš- čas in konec velike črne maše, da kem izročili domobrance. Vse smo bomo namesto »Miserere« zapeli vas uničili. Kaj še čakaš?« Res, hu- »Te Deum laudamus«! Da poreče-di'so bili tisti dnevi. Malodušje bi mo s Cankarjem: človeka skoraj premagalo. Ali prav »Minila je na vekomaj črna maša tedaj se je zasejalo seme novega u- trpijenj^ sramote
panja. Onemu partizanu sem odgovoril: »Mi se ne borimo z orožjem, zato nas z mečem ne morete premagati. Sicer pa bomo videli, kdo bo
m groze, zazvonilo je k večni veliki maši. radosti in ljubezni.
Tedeum! . . .«
Egiptovske zmešnjave
Egiptovske notranje razmere so vedno bolj zmešane in zapletene. Gen. Naguib, ki je koncem februarja izgubil vso svojo oblast in ki je čez nekaj dni potem združil ponovno skoro vso oblast v svojih rokah, je bil prve dneve tega tedna na tem, ds ga Revolucionarni svet zopet potisne v stran ter popolnoma eliminira iz egiptovskega javnega življenja. Kako se bo boj med Revolucionar, svetom in gen. Naguibom končal, je težko predvideti, ker se egiptovski dogodki zelo naglo razvijajo in ker so možna vsa mogoča presenečenja.
Kakor je znano, je veljal gen. Naguib kot nekak diktator. Njegovi tovariši v Revolucionarnem svetu so mu celo očitali, da si je hotel prisvojiti absolutno oblast v državi s tem, da je zahteval zase pravico veta za vse sklepe Revolucionarnega sveta. To da je bil tudi glavni razlog, zaradi 'katerega so ga pred e-nim dobrim mesecem odstavili.
Ko je prišel čez nekaj dni zopet do polne oblasti, je zahteval povrnitev k ustavnemu in parlamentarnemu življenju. Ljudstvu je obljubil razpis novih volitev ter ukinitev sedanjega izrednega stanja. Politične stranke bi se smele zopet organizirati, vsi njihovi politični voditelji, ki so bili po zaporih, bi morali biti izpuščeni. In res, že pretekli teden BO izpustili na svobodo stotine »mu-
slimanskih bratov« in pristašev drugih strank, med njimi tudi bivšega ministrskega predsednika wafdista Mustafa Nahasa.
Vsi ti svobodoljubni ukrepi so vzbudili v vrstah tako zvane Osvobodilne fronte, ki je bila za časa diktature edina dovoljena stranka, ostre proteste. Prišlo je do demonstracij pred vladno palačo, toda minister
za narodno orientacijo Šalah Salem je pregovoril demonstrante, da so se mirno razšli. Povedal jim je namreč, da je bila osvoboditev muslimanskih bratov potrebna, da se o-hrani složnost dežele.
Druge demonstracije so se vršile na vseučilišču »Ibrahim« v bližini mesta Heliopolisa. Tam se je zbralo več sto študentov, ki so demonstrirali zoper vojaško diktaturo ter vzklikali zoper polkovnika Nassera in ministra Šalah Salerna: »Dol z megalomanskim Nasserom in plesalcem Šalah Salernom!«
Revolucionarni svet je 25. marca izdal in razglasil sledeče sklepe: Upostavitev strank, ki so bile razpuščene po državnem udaru, bo zopet dovoljena. Revolucionarni svet ne bo ustanovil nobene svoje stranke. Nobenemu ne bo prepovedano posluževati se političnih pravic. Razpišejo se volitve za ustavodajno skupščino, kateri bo Revolucionarni svet izročil 24. julija vso oblast.
Toda že tri dni po teh sklepih, to je zadnjo nedeljo, se je politična situacija popolnoma spremenila. Pristaši Revolucionarnega sveta in polkovnika Nassera so prišli medtem zopet do moči. V izredni seji je Revolucionarni svet preklical prejšnje sklepe in major Šalah Salem je mogel demonstrirajoči množici naznaniti, da bo Revolucionarni svet ostal tudi po 24. juliju na oblasti.
Kako se bo ta boj za oblast končal, ni mogoče reči, posebno ker je celo egiptovska vojska v tem oziru razdeljena. Medtem ko podpira del armade polk. Nassera, so se oddelki o klopnih enot postavili na stran gen. Naguiiba. Tudi študentovska mladina demonstrira za gen. Nagui-ba in za povrnitev Egipta k rednemu parlamentarnemu življenju, medtem ko je skupina mladih revolucionarnih častnikov ponudila polk. Nasseru vso svojo pomoč. Da hi bila zmešnjava še večja, so nekateri sindikati napovedali zadnji ponedeljek popolno stavko.
Takšno približno je bilo stanje v Egiptu ob začetku tekočega tedna. Kako se je medtem nadalje razvijalo, bomo pa prihodnjič poročali.
Finančne stanje Italije
Minister za proračun Vanoni je pretekli teden razložil v rimskem parlamentu finančno in gospodarsko stanje Italije. Iz njegovega poročila smo povzeli sledeče podatke:
Lansko leto (1953) je bilo za Italijo ugodno. Narodni dohodek se je povečal nasproti letu 1952 za sedem odstotkov ter je znašal 10.893 milijard lir. Kmetijski dohodek sam je dosegel preteklo leto 2288 milijard nasproti 2053 milijardam v 1. 1952.
Povečala se je tudi industrijska proizvodnja in sicer za 9’9 odstotkov nasproti prejšnjemu letu.
V preteklem letu so znašale investicije celotnega kapitala 2.230 milijard nasproti 2.120 milijardam prejšnjega leta. Pri teh investicijah je bila deležna država z 922 milijardami, ostalo odpade na privatni kapital.
Nezadovoljivo stanje se kaže v zunanji trgovini. Medtem ko je Italija uvozila za 1.497 milijard blaga, ga je izvozila samo za 930 milijard, kar predstavlja 567 milijard izgube. Zato bo treba, je poudaril Vanoni, delati za povečanje izvoza, kajti zmanjšanje uvoza, s čimer bi lahko zmanjšali bilančno razliko, bi pomenilo zmanjšanje notranjega konsu-ma in investicij. Če se hočemo temu izogniti, potrebujemo mednarodne pomoči in sodelovanja.
Minister Vanoni je med drugim omenil tudi zboljšanje življenjske ravni italijanskega ljudstva, kar je razvidno iz povečanja osebnega dohodka, porabe živilskih kalorij in kupovanja dragocenejših izdelkov. Vanoni je tudi opozoril, da se je število brezposelnih zmanjšalo v lanskem letu za sto tisoč oseb.
Skrbi atomskih poskusov
Razstrelitev vodikove bombe, ki sc je izvršila 1. marca na enem izmed Maršalskih otokov in ki je presenetila celo atomske izvedence, je posebno razburila angleško javno mnenje ter povzročila živahne razprave in celo proteste s strani nekaterih angleških dnevnikov.
Tako je n. pr. laburistični »Daily Herald« zahteval v svojem uvodniku z naslovom »Proč z ono bombo«, naj Združene države opustijo nadaljnje poskuse z vodikovo bombo, ter poudaril med drugim, da Tihi ocean ni kako ameriško jezero in da odločitev o tveganju zastrupitve po radioaktivnih žarkih ne sme biti odvisna samo od Združenih držav.
Podobno zaskrbljenost izražajo tudi drugi listi, čemur se ne smemo čuditi, če pomislimo, da bi bila v slučaju vojne Anglija nedvomno e-den izmed prvih ciljev sovjetskih bombnih napadov.
O zadnji razstrelitvi vodikove bombe je govoril tudi predsednik Eisenhower. Priznal je, da se je moralo pri zadnji termonuklearni
Samostojnost Vzhodne Nemčije
Radijski oddaji »vera in
NAŠ ČAS« HO GOVORIL V NEDELJO 4. APRILA ob 9.30 C. G. ANGEL KOSMAČ O SPOVEDI.
Sončni mrki v Juniju
Ameriške letalske sile bodo obširno študirale sončni mrk, ki bo v juniju. Poveljstvo raziskovalnega oddelka letalstva bo s tremi različnimi metodami izmerilo razdalje med mrkom in tako skušalo določiti točnejše razdalja med točkami v Združenih državah in Evropi. Meritve bodo izvršili iz oporišč v Kanadi, Labradorju in Iranu.
Sovjetska zveza je naznanila pretekli teden (25. marca] konec okupacijskega režima v Vzhodni Nemčiji ter proglasila Vzhodno Nemčijo za samostojno državo, ki bo mogla voditi samostojno svoje notranje in zunanje zadeve. Sovjetske čete ostanejo »začasno« še v deželi, a Sovjetska zveza ohrani le tiste naloge, ki so združene z garancijami varnosti, ki jih je Sovjetska zveza sprejela s štiričlansko potsdamsko pogodbo 1945. leta.
Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da je sovjetsko priznanje popolne vzhodnonemške neodvisnosti le propagandna poteza sovjetske vlade in da bi se sedanja vzhodnonemška vlada zaradi ljudskega sovraštva in nasprotstva takoj zrušila, ako bi sovjetske čete zapustile deželo.
Nemški podkancler Bluecher pa se je o sovjetskem koraku takole izrazil: »Izjava sovjetske vlade je del sovjetske propagande. Naši bratje in naše sestre ne bodo občutili nobene spremembe, kajti v sovjetski coni bo vladala še nadalje popolna sužnost, kot jo opazujemo v vseh ostalih moskovskih satelitskih državah.«
Podobno se je izrazil nemški kancler Adenauer na ciampinskem letališču, ko je dospel zadnji petek na svoj rimski obisk.
V angleških diplomatskih krogih so pa poudarili, da je Sovjetska zve-
za s koncesijami, ki jih je dala Vzhodni Nemčiji, prehitela v nekem oziru zapadne velesile. Dala je namreč Vzhodni Nemčiji to, kar bo dobila Zapadna Nemčija šele takrat, ko bo in če bo evropska o-brambna pogodba potrjena. Se razume, da je tudi ta trditev le propagandnega značaja, naperjena v prvi vrsti proti Franciji, ki se ne more odločiti, da bi potrdila evropsko obrambno pogodbo. O resničnem pomenu sovjetske izjave so tudi angleški krogi popolnoma na jasnem, vedo namreč, da bo v Vzhodni Nemčiji tudi za naprej gospodovala in vedrila Sovjetska zveza in da se jt Sovjetska zveza odločila k zadnjemu koraku le zaradi tega, da bi izbrisala vtis, ki ga je bila napravila s svojim negativnim zadržanjem na zadnji berlinski konferenci.
Vendar se nam zdi, da sovjetsko priznanje vzhodnonemške samostojnosti ni bilo samo propagandnega značaja, ampak da je zasledovalo pri tem tudi konkretne sovjetske koristi. Vzhodna Nemčija bo uživala, čeravno bo pod sovjetskim va-ruštvom, vsaj neko formalno samostojnost. Imela bo lahko svoje diplomatske zastopnike po vseh državah, ki so pod sovjetskim vplivom, pa tudi po ostalih, ki jo bodo priznale. Nasproti Zapadni Nemčiji bo nastopala ali vsaj skušala nastopati kot enakopravna, poleg tega si bo lahko ustvarila armado, ne da bi ji
mogel, zaradi tega kdo kaj očitati. Postala bo z eno besedo enakovredna ostalim sovjetskim satelitskim državam. Priznati moramo, da je vse to uspeh za vzhodnonemške komuniste, ki so si ravno tega najbolj želeli.
S proglasitvijo samostojnosti Vzhodne Nemčije se je vsako upanje na združitev obeh Nemčij še bolj zmanjšalo. In to je nedvomno velik uspeh Sovjetske zveze, uspeh, ki ga ni mogoče omalovaževati, čeravno ne bo imelo vzhodnonemško ljudstvo od njega nobene koristi.
Francoski ministrski predsednik Clemenceau se je po prvi svetovni vojni baje izrazil, da je dvajset milijonov Nemcev preveč na svetu. Približno dvajset milijonov Nemcev je sedaj odtrganih od matične države in vse kaže, da ni nobenega u-panja, da bi se ti zopet združili z Zapadno Nemčijo. Clemenceaujev sen se je izpolnil, a nevarnost za Francoze se s tem ni zmanjšala, ampak nedvomno povečala. Če bodo Francozi še nadalje oklevali ter s svojo ljubosumnostjo in s svojim pretiranim strahom pred demokratsko Zapadno Nemčijo ovirali združitev Zapadne Evrope, se utegne zgoditi, da bodo nekega lepega dne zagledali na svojih vzhodnih mejah težke in do zob oborožene vzhodnonemške divizije pod poveljstvom sovjetskih generalov.
eksploziji zgoditi nekaj, kar je z začudenjem presenetilo celo atomske strokovnjake. Pri tem je omenil, da ne more dati podrobnejših novic o omenjeni razstrelitvi, ker se predsednik komisije za atomsko energijo, admiral Lewis Strauss, še ni vrnil v Združene države.
Medtem so pristojne oblasti naznanile, da so razširile ozemlje a-tomskili poskusov na način, da ne bo nobene nevarnosti, da hi bil kak človek zaradi teh poskusov poškodovan ali da bi nevarno radijsko izžarevanje prekoračilo varnostno o-zemlje. Tudi je ameriški mornariški minister obvestil vse ladje, da je bilo nevarno ozemlje povečano od 150.000 kvadr. km na 800.000 kva-dr. km, kar pomeni, da se bodo morale ladje od sedaj naprej držati vsaj 500 km v oddaljenosti od kraja bodočih atomskih poskusov. Govorilo se je namreč, da mislijo Združene države razstreliti v kratkem vodikovo bombo, ki ho Štirikrat močnejša od tiste, ki so jo zadnjič razstrelili. Zadnje vesti pa pravijo, da so razstrelitev te bombe odgodili za sedaj na poznejši čas. Kakšna bo moč te nove bombe, razvidimo že iz dejstva, da je sila zadnjič razstreljene bombe dosegla silo, ki jo razvije 14 milijonov ton tritola. Neki japonski list trdi celo, da take sile niso dosegli vsi izstrelki z vsemi bombami vred, ki so jih izstrelili v zadnji svetovni vojni.
O zadnji razstrelitvi vodikove bombe so razpravljali tudi v angleški spodnji zbornici, kjer je lord Salisbiry izrekel tele besede: »U-činkovitost vodikove bombe ne bo dosegla svojega namena, kajti za trajni mir je potrebno nekaj bolj pozitivnega, nekaj, kar bi lahko prebilo neprodirni zid miselnosti, ki nas loči od Vzhoda. Naša, kakor tudi naloga naših zaveznikov bi morala biti, da ustvarimo brez vsake zatajitve naših načel svet, ki bo mogel pri vsej svoji različnosti mnenj živeti v neki medsebojni složnosti. To je bilo sicer vedno važno, a postalo je tisočkrat važnejše sedaj, ko nam je znano, da imajo Ameri-kanci in Rusi vodikovo bombo. To strahotno orožje moramo sprejeti ne morda kot moro bodočnosti, ampak kot ostudno stvarnost sodobnosti. To ne pomeni sicer, da se je zaradi tega svetovna vojna bolj približala, pač pa bi moralo pomeniti, da bo svetovna vojna, ako bodo imeli narodi le nekaj zdravega čuta, od sedaj naprej nemogoča. Nevarnost je le v tem, ako bi kdo vodil posle svoje države na način, ki bi ga privedel v tak položaj, da bi se ne mogel umakniti, ne da bi ponižal svoj narod.
Sestra Cecilija je pobegnila iz Bratislave 70IHetel r°ist?a Mrta Ma
Sestra Cecilija, usmiljenika, slovaška katoliška redovnica iz Bratislave, je pred nedavnimi odpotovala v Združene države. Pa ne iz Češkoslovaške. Iz Nemčije, iz begunstva. Dobrodelne organizacije ameriških katoličanov so ji omogočile prevoz preko Oceana, da bo v oaklandskem samostanu v Kaliforniji dalje delovala za namene, ki si jih je izbrala, iko se je odločila za sa-mostanslko življenje.
Marsikaj je doživela sestra Cecilija doma in na poti v svobodo. Marsikaj dramatičnega, nič manj dramatičnega kot so vsi pobegi pod svobodno sonce. Skoro dva meseca je trepetala v samostanu v pričakovanju, kdaj bo prišla policija in napravila prenkavo. Zaradi nje, ki se je mo-* rala Skrivati zato, ker je delala dobro.
V	neki bolnišnici v Bratislavi je bil njen redovni dom. Tam je pomagala dvema duhovnikoma in neki preganjani družini na begu v svobodo. To je bil njen zločin, zločin pred (komunistično oblastjo, ki je že od pomladi 1952 pričela sistematično preganjati vse, kar je na Češkoslovaškem vernega, zlasti duhovnike in redovnice. Najprej so udarili po škofih. Dva so obsodili na dosmrtno ječo, tretjega na 25 let ječe. Potem so prišli na vrsto vsi kaj vredni duhovniki, drug za drugim, za njimi verniki, Cerkvi najibolj vdani najprej. Sestra Cecilija tedaj ni držala križem rok. Pomagala je, kjer je mogla, ubožcem, ki so jih še bolne in onemogle vlačili iz bolnice v delovna taborišča. Bilo je to delo usmiljenja v najplemenitejšem smislu. In ko je policija zvedela za njene »zločine«, jo je nadzirala. Sedaj se je sestra Cecilija morala skrivati. Več mesecev je z njo trepetala vsa redovna družina v bolnišnici. Naposled pa so le prišli. Trije tovorni avtomobili miličnikov so obkolili samostan, policija je napravila preiskavo. Sestra Cecilija pa se je preoblekla v preprosto služabnico in v civilni obleki odšla mimo straž iz poslopja. Niso je spoznali, beg se ji je posrečil.
(L. ŠORLI)
Obkroža Te blesteči venec slave, v sijaju dvanajsterih zvezd žariš. Vrtov nebeških blažene vonjave , Ti, cvet najlepši, vseokrog budiš.
Presveta Mati, k nam poglej, svoj plašč nad nas razpni, ob Srcu svojem nas ogrej v viharju naših dni.
Od vekov že spočeta in izbrana vesoljstva Krulju si najdražja stvar; s častjo najvišjo si odlikovana, svetosti božje čudežni oltar.
Vsa lepa si brezmadežna Devica, Ti slava ljudstva našega in čast. Svoj tempelj v Tebi našla je Resnica, po njej brezmejna tvoja je oblast.
Na to besedilo L. Šorlijeve je prof. M Filej zložil blagoglasno melodijo, ki se z besedilom povsem ujema. Napev je lahek, tako da se ga vsi pevski zbori in tudi ljudstvo brez ‘težav naučijo. Na ta način naj postane ta pesem v tem Marijinem letu naša himna, iki se bo glasila na vseh skupnih Marijinih proslavah. Tržačani, ki imajo ravno sedaj v postu svoja Marijina slavja, naj jo prvi uvedejo. Marijine družbe jo bodo ob svojem skupnem shodu na Repentabru v prihodnjem mesecu maju prav gotovo tudi pele. Naroča se naravnost pri prof. Fileju, via Seminario N, 7, Go-rizia.
Nove Šmarnice
Te dni so izšle »Lilije« — šmarnična premišljevanja o sv. čistosti. Preč. g. šmar-ničar je spisal to knjigo že pred mnogimi leti, a jo je objavil v letošnjem spominskem letu Nje, ki jo je Izaija (35,1) napovedal (kot »cvetočo lilijo«.
Pisatelj je podal vernemu ljudstvu lepo sliko čistega srca v vseh dobah človeko. vega življenja, pa tudi tam, kjer se je dotalkmil zablod, ki skrunijo sv. čistost in oaesrečujejo ulbogega zemljana, je podal tozadevne moralne naufke s skozi in skozi čistimi, dostojnimi in obzirnimi besedami, Itako da jih more s pridom brati vsak, ki hoče ostati čist ob vsem blatu modernega »veta.
Vsako premišljevanje spremljata dra ogleda: za moške in la ženske. Knjigi je dodanih tudi nekaj lepih molitev in dve spodibudni pesmici.
Šmamiee so naprodaj v Kat. knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu.
Toda kod in 'kam sedaj? Dolge mesece se je skrivala na raznih krajih. Mnogotere prijateljsko zveze dobrih ljudi so ji pomagale. Pridružila se je še drugi skupini »skrivačev« — dvema duhovnikoma in dvema civilistoma. Nete noči, 9. januarja 1952, se jim je posrečilo priti preko reke Morave v sovjetsko cono Avstrije. Čez mesec dni so bili že v svobodni Nemčiji. Tam je potem sestra Cecilija služila v neki bolnišnici vse do letos. Ta čas so potekale priprave za njeno emigracijo. In sedaj je odšla prelko morja, polna zaupanja v Boga, ki ji je pomagal, da bo nekoč poslal pomoč tudi rojakom, ki jih pušča za seboj v najhujšem suženjstvu.
Pred sedemsto leti se je rodil v Benetkah slavni potnik srednjega veka Marko Polo. Njegova rodbina se je preselila iz Dalmacije v Benetke. Ob njegovem rojstvu leta 1254 se je podal njegov oče Nikolaj na dolgo pot. Z bratom je prišel prav na kitajski dvor, kjer je takrat vladal sin Džingiskana Kublaj. Po petnajstih letih sta se vrnila domov s Kublajevim pismom za papeža.
V	pismu je prosil, naj papež pošlje na Kitajsko nekaj misijonarjev, ki bi dokazali resničnost krščanstva. Pošlje naj mu tudi nekaj olja, ki gori v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu.
Tri leta kasneje 1. 1271 so šli na pot oče Nikolaj, brat Matej in 18-lettii Marko. Pot jih je vodila preko Male Azije, Arme-
nije, današnje Perzije in dalje preko cele Mongolije na Kitajsko'. Potovali so tri leta. Kublaj jih je lepo sprejel in zadržal dolgo pri sebi. Na njegovem, dvoru so imeli višji položaj, kakor vsak drugi kitajski dostojanstvenik. Marko je v tem času prehodil celo Kitajsko in bližnje dežele.
Po sedemnajstletnem bivanju na Kitajskem se je Marko Polo z očetom in stricem vračal v Evropo. Izrabil je priliko, da je spremljal Kublajevo hčerko v Perzijo. V Benetke so prišli 24 let po svojem odhodu leta 1295. Vse bi izginilo v pozabo, če ne bi bil Marko Polo v vojni zajet in zaprt v Genovi leta 1298. V ječi je pripovedoval svoje dogodivščine nekemu Rustiehelu iz Pise, ki je vse zapisal. In prav ta knjiga je naredila Marka Pola slavnega. V Seviliji v Španiji hranijo en
izvod Markove knjige, ki jo je imel Krištof Kolumb in je vanjo zapisoval na rob svoje pripombe.
TIHA NEDELJA
Takrat je Jezus rekel judovskim množicam: »Kdo izmed vas mi more dokazali greh? Če govorim resnico, zakaj mi vi ne verujete? Kdor je iz Boga, božje besede posluša. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Boga.«
Judje so mu odgovorili: n Ali ne govorimo prav, da si Samarijan, in da imaš hudega duha?« Jezus je odgovoril: »Jaz nimam hudega duha, ampak častim svojega Očeta in vi mi čast jemljete. Jaz ne iščem svoje časti; je, kateri jo zahteva in sodi. Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti.« Judje so mu rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je u-mrl in preroki, in ti praviš: 'Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo okusil smrti.’ Si mar ti večji ko naš oče Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sam sebe delaš?« Jezus je odgovoril: y>Ako bi jaz častil sam sebe, bi moja čast ne bila nič. Moj Oče je, ki me časti, o katerem vi pravite: naš Bog je; pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ako bi rekel, da ga ne poznam, bi bil podoben vam, bil bi lažnik. Toda poznam ga in njegovo besedo spolnjujem. Vaš oče Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.a
Judje so mu torej rekli: »Še pet-
deset let nimaš in si Abrahama videl?« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Preden je bil Abraham, sem bil jaz.« Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vanj vrgli, Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jan. 8, 46-59).
*
Proti koncu praznika šotorov, ki je judovsko ljudstvo spominjal na pot skozi puščavo in ko . so obenem slavili konec trgatve, je Gospod nepričakovano začel učiti v templju. Okrog njega so se zbrale množice: eni so bili navdušeni nad Jezusovim naukom, dočirn so sovražniki Jezusovi samo iskali prilike, da bi lahko Gospoda napadali in ga pred ljudstvom osramotili. V takem razpoloženju je nenadoma Gospod dvignil svoj glas, uprl svoj pogled v sovražnike in nasprotnike ter je odločno dejal:	»Kdo izmed vas mi more
dokazati greh?«
V tistem trenutku je Gospod vsem svojim poslušalcem in vsem poznejšim vernikom, torej tudi nam, predstavil svoje sveto življenje v posnemanje, kakor je to že ob drugih prilikah storil, ko je dejal:	»Jaz
sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.« (Jan. 14,6), ali na drugem mestu »...učite se od mene, ker sem krn-tak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam.« (Mat. 11,29).
Vse Gospodovo življenje je bilo polno ljubezni in vdanosti nebeškemu Očetu in ljubezni do ubogega človeka. Saj je sam Pilat moral priznati Jezusovo svetost, ko je pri sodbi dejal: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.« (Luk. 23,4). In ubogi Judež je enako klical, preden se je iz obupa obesil: »Grešil sem, da sem izdal nedolžno kri.« (Mat. 27,4).
Sv. Cerkev ravno sedaj pred velikonočnimi prazniki postavi pred nas svetost in popolnost našega Gospoda in sicer zato, da bi se v naših dušah zbudila želja in domotožje po svetosti in popolnosti. Klic Gospodov: »Kdo izmed vas mi more dokazati greh?«, mora zdramiti vsakega katoličana, da bo šel in očistil svojo dušo v zakramentu sv. pokore. Dobro opravljena sv. spoved nas napravi podobne našemu Gospodu, saj so nam grehi odpuščeni in izbrisani. Praznik vstajenja Gospodovega pa bo za nas lep samo tedaj, ako bo naša duša čista in v posvečujoči milosti božji.
Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, mora v teh dneh, ko se pripravljamo na Veliko noč, biti nnš zgled, katerega kreposti moramo posnemati. Njegova brezgrešnost in svetost nam mora biti luč, ki nas vodi k popolnosti, luč, ki nam kaže pot k Očetu v nebesa!
CERKVENI GLASBENIK
DUŠAN JAKOMIN:
Naša pevska dolžnost v Marijinem letu
Marijino leto mora biti za nas prilika, da dosežemo in zboljšamo cerkveno ljudsko petje. Imamo že lepo navado, da se slovenski (katoličani vsaiko leto zbiramo bodisi na Skupnih romanjih, shodih ali pri večjih procesijah; letos še posebno. Kadar pa smo skupaj, najraje pojemo, iker s petjem najlepše izrazimo svojo vero, svojo bolest, svoje potrebe; in ta svoja čustva najrajši povemo Mariji, ker v njej vidimo mater, ki nam hoče pomagati. Naše petje pr. mora postati vedno bolj skupno, mogočno. Program, javljen v prejšnji številki, naj velja za vse. Zato je bil dan, da bo izpolnjen in izvršen.
Duhovniki, posebno katehetje, organisti, pevci, družbenice, vsi prispevajte in delajte za to, da bo vedno lepše in bogatejše ljudsko petje.
KATEHETJE — Silno važno in pomembno je vaše učenje v šoli. Tu je podlaga. Kjer katehet pride v razred s pesmijo, tam je pričakovan in z veseljem sprejet. Otroci radi pojejo, hočejo peti.
Kalkor razmere dovoljujejo in po dani možnosti, vedno pojte. To ni nikaka zguba časa, nasprotno. Otroci se radi in kmalu naučijo. Potem se zgodi to, da učenci postanejo učitelji, doma namreč. Tu večkrat pojejo naučene pesmi, v družini slišijo pesem, se je naučijo. Tako se pesem širi.
To povem iz lastne skušnje.
Sedanja mladina nam da zagotovilo, lepo zagotovilo, da bo v bodoče cerkveno ljudsko petje dobilo lep in velik razmah. Še nikoli nišo otroci poznali toliko pesmi ikot ravno sedaj. Ti otroci bodo zrasli, ‘bodo postali »veliki«, naučenih pesmi ne bodo pozabili, nasprotno jih bodo peli, in petje bo postalo tako... množično. To moramo doseči. Marijino leto naj nam da novo pobudo in navdušenje za delo. Šola, ‘krožki, vrtoi, razni sestanki, kolonija — so lepe prilike za dosego tega cilja.
ORGANISTI — bodite vi prvi izvrševalci tega sporeda. Vi najbolj skrbite, da bodo vaši zbori znali in večkrat izvajali o-
menjene pesmi. Tako se bo neopaženo naučila vsa cerkev in kmalu bodo peli z vami. Vaše sodelovanje je dragoceno in nujno potrebno.
PEVCI — večinoma poznate pesmi sporeda. Z večkratnim ponavljanjem naučfte vse vaše nedeljske poslušalce. Bodite vedno in povsod podlaga ljudskega petja, posebno ob prvih nedeljah v mesecu. Vaše petje pa naj bo zbrano, brez kričanja in zavlačevanja, le tako ‘bo zbudilo pobožnost, le tako bo vaše petje... lepo.
DRUŽBENICE — Pojte večkrat in širite te pesmi. Skrbite, da jih bodo vsi znali. Vaše delo je učinkovito. Najprej se boste ve 7J) ra le pri skupnem shodu, ob tej priliki naj se pojejo te pesmi.
Geslo vsakega vernega Slovenca v tein Marijinem letu naj bo: ŠIRITI LJUDSKO PESEM TER JO VNETO PETI!
Le talko bodo vse naše skupne verske svečanosti postale veličasten in mogočen plebiscit naše vere. Skupna, mogočna, masovna pesem je najboljša javna izpoved vere.
Končam s tem pozivom do naših pevskih zborov: v tem Marijinem letu naj se vsak zbor nauči dve novi Marijini pesmi. Ta naj bo vaš prispevek k Marijinemu letu. Nešteto Marijinih pesmi imamo in kako malo jih poznate. Zakaj bi ostal skrit in neporaben ta bogati narodni zaklad!
Kdor pa želi note in glas/ke, naj se kar obrne na moj naslov. D. J., šikedenj, št. 42, Trieste.
*
K lepim besedam g. Jakomina dodaja uredništvo samo eno priporočilo: med novimi pesmimi, ki se jih (bodo zbori, otroci in ljudje letos naučili, naj bo tudi Himna Brezmadežni prof. Fileja.
Revolucija žre otroke
Med zadnjimi italijanskimi ujetniki iz Rusije sc je vrnil tudi jezuitski pater Peter Alegiana. V rimski cerkvi Del Gesu so imeli zato zahvalno pobožnost. Ob tej priliki je govoril p. Pelegrino. Povedal je vee zanimivih stvari: Sovjetska revolucija je prej požrla svoje lastne sinove, preden je začela misliti na tujce. Leta 1921 je bilo od 535.000 članov komunistične partije kaznovanih z različnimi kaznimi nad 175.000. Leta 1928 je bilo odstranjenih iz stranke okrog 260.000 članov. Posebej so bili postavljeni pred sodišče in obsojeni kot vohuni in izdajalci vsi člani Leninovega politbiroja, razen Stalina. Ista usoda je doletela 11 ljudskih komisarjev, to je ministrov, leta 1936. Od 27 komunističnih vodij, ki so podpisali Stalinovo ustavo, jih je izginilo 15. Od 80 članov vojnega sveta jih je bilo obsojenih 70. Od 5 maršalov vojske so bili obsojeni 3; od generalov pa 60 odstotkov. Okrog 30.000 častnikov so prav tako obsodili kot vohune in izdajalce.
Ruski procesi se po večini začnejo na podlagi anonimnih ovadb in se nadalju-
Osli k jaslim, otroci k materam
Kdor ima mladino, tisti ima bodočnost.
Da bi odrasle ljudi preustrojili v dobre ‘komuniste, nad tem so jugoslovanski komunisti obupali. Zato pa hočejo dobiti v svoje roke mladino. Ne zadovoljijo se s tem, da kvarijo otroke v šoli. Tudi otroke v predšolski dobi hočejo zastrupljati z brezverstvom. Iztrgali jih hočejo iz objema staršev in jih spraviti v svoje zavode.
Eno - do triletne otroke vabijo v otroške jasli, večje v otroške vrtce.
Vse to se skriva za lepimi frazami. Mati naj odda dojenčka v otroške jasli, da se bo sama lažje posvetila poklicnemu delu.
Ne sme biti sužnja moža in otrdk. Predati se mora svojemu življenju.
Ker so pa slov. matere za take nauke precej gluhe, so iskali pomoči zdravnikov. Zdravniki naj bi dali ugodne izjave za otroške jasli. Taiko pridejo novinarji v Ljubljani k uglednemu otroškemu zdravniku in ga prosijo, naj napiše priporočilen članek o otroških jaslih. Zdravnik se brani. Novinarji po svoji navadi pa le silijo vanj, naj kaj napiše. Zdravnik odgovarja, da ne bo ničesar pisal. Če že hočejo, jim bo ndkaj povedal, toda tega naj nikjer ne pišejo. Širi naj se od ust do ust. Novinarji niso bili čisto zadovoljni, a ker ni bilo druge pomoči, so ‘končno privolili. Zdravnik jim pravi: otroci spadajo k materam in odi k jaslim!
In posledice. Zdravnik je bil nekaj dni zaprt in nato upokojen. Novinarji so pa res poskrbeli, da se je ta njegova izjava širila, čeprav ni bila nikjer objavljena. Danes je poznana že sikoraj po celi Sloveniji. /
jejo za zaprtimi vrati, brez obrambe, brez prizivu ter se končajo na podlagi že znanih izsiljenih samoobtožb.
Podobni napadi na pravico se dogajajo v vseh sovjetskih podložnih satelitskih državah. V sovjetskih taboriščih se nahaja okrog 20 milijonov mož in žena. Vse te grozovitosti predstavljajo nerazumljivo zagonetko; še bolj nerazumljivo je odobra vanje vseh teh zločinov.
Ob koncu je dejal p- Pelegrino: Kato-lieani in vsi pošteni ljudje se ne smejo dati zapeljati od videza poštenjaštva, ki ga delajo in kažejo do nas levičarske stranke. Problem povratka k bolj milim navadam je zelo otežkočen zaradi neskladja med našim pojmovanjem in pojmovanjem na njihovi strani. Našo potrpežljivost razlagajo za slabost, naše dostojanstvo za reakcijo, našo očitno resnico označujejo za propagandno špekulacijo. Iž tega sledi samo en nauk:	Od vsakega, ki zapusti
Boga in njegove zakone, je mogoče pričakovati največje krivice.
DROBNE NOVICE
Francoska častnika prekosila Piccardov record
Dva častnika francoske mornarice sta 15. februarja s posebno potapljaško ladjo »FNRS 3« prekosila Piccardov globinski record za 900 metrov in dosegla tako globino 4.500 metrov. Potopila sta še v morje v bližini afriškega mesta Dakar. Njihovo potovanje v globine je trajalo šest ur in na tej poti skozi vodne mase sta odkrila mnogo zanimivosti. Na samem dnu sta naletela na čudna živa bitja, ki so vsled silnega pritiska, ki znaša 405 kg na kvadratni cm, vsa zvita in zgrbančena. Ker dnevna svetloba ne prodira v take globine, so morske živali opremljene s fluorescenčnimi tipalkami, preko katerih oddajajo tako živo luč, da sta jih z reflektorji svoje ladje komaj prekosila.
Ko so dosedanjemu zmagovalcu morskih globin, Piccardu, sporočili o tem novem recordu, je rekel: »Rad bi bil jaz prvi, ki bi stisnil roko tema junaškima fantoma.«
Mednarodna otroška pomoč
Otroški sklad Združenih narodov poroča, da je v zadnjih treh letih izdal skupno skoraj pol milijona dolarjev za zdravljenje pohabljenih otrok v trinajstih državah. Razen tega so še podpirali preučevanje zdravnikov, zaščitnih sester in socialnih delavcev. Vse prizadete države so prispevale za otroke še večje vsote.
Brezposelnost v Italiji
Po zadnjih podatkih statističnega urada je bilo v aprilu 1953 v Italiji 1,987.000 brezposelnih. Med vsemi državami na svetu ima Italija največ brezposelnih in to ne glede na to, da imaijo nekatere države tudi trikrat več prebivalcev ikot Italija. Število brezposelnih pa je verjetno še večje, če pomislimo, da niso všteti v tej statistiki mladi ljudje, ki so komaj končali šole in pa kmečki delavci.
Tudi milijoni ne zbrišejo zločina
Tržaška občina je ponudila odvetniku Addohatiju vsoto 1,500.000 lir, da hi s tem libluaila težak udarec, ki mu je bil prizadet s tragično smrtjo sina, ki je padel kot žrtev lanskih novcmlbrskih izgredov pred cerkvijo sv. Antona v Trstu. Prav tako je tržaška občina ponudila iste vsote tstalim sorodnikom novembrskih žrtev. Odvetnik Addobati je ta dar tržaške občine z ogorčenjem odklonil. Pač mož dobro sluti, kdo je glavni krive* smrti njegovega
OPOZORILO
Izšla je 3. šter. »Duhovnega življenja«. Naročniki jo dobe na upravi »K.G.«.
Leto VI. - štev. 13
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3. • leto 1954
Dr. ANTON KACIN:
Srečko Kosovel
Ob 50-letnici rojstva
Rodil se je Srečko Kosovel 18. marca 1904 v Sežani na Krasu. Starši niso bili Kraševci. Oče Anton je bil doma iz Črnic, mati Katarina Streseva ipa iz Sužida pri Kobaridu. Očeta je učiteljska služba zanesla v Sežano in potem v Tomaj. Značajne poteze in lastnosti Vipavcev in Gorjanov bo se v tej družini ugodno mešale; iz nje so namreč izšli trije umetniki: Stano (roj. 1895 v Sežani), pesnik; Karmela (roj. 1899 v Sežani), pianistka in skladateljica; ter Srečko, najmlajši, a najmočnejša osebnost.
Srečko je otroška leta preživljal v Tomaju. Kraška pokrajina, lepa, otožna in sugestivna, se mu je vtisnila v dušo ter je močno vplivala na tvorbo njegovega značaja. »Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta ima svojo ipovest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore in poslušaj 1 In skala ti pove svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo to življenje bridko in samotno!« je zapisal pozneje (Izbrane pesmi, 1931, st. 13). \ Tomaju je začel hoditi v šolo. Že takrat je bil telesno slaboten. Med vojno so se starši zaradi bližine fronte odločili, da ga pošljejo v Ljubljano, kjer so bile najbližje slovenske srednje šole. Doma se je pripravljal za izpit čez prvi razred realke. Jeseni 1916 ga je napravil in se vpisal potem kot redni učenec v drugi razred. Maturiral je 1922. Nato je vstopil na univerzo v Ljubljani. Na filozofski fakulteti je poslušal predavanje iz slovanskega in romanskega jezikoslovja, iz primerjalne književnosti, filozofije in umetnostne zgodovine. Študiral je vestno; veliko je bral, veliko pisal. Že kot srednješolec se je moral boriti s pomanjkanjem, čeprav so ga ud doma podpirali. Na univerzi se mu ni godilo bolje. Biti je moral velikokrat lačen. Motiv gladu je večkrat vpletel v svoje pesmi. Zdaj toži, da je v svoji »bedni sobi samote, gladu pijan.« (Moji drugovi. — Zbrano delo, 1946, str. 358). Pretresljivo
neposredno podaja to obupno življenje njegova črtica »Kruh«, kjer pravi med drugim takole: »Soba št. 24.... V sobi nas je petero. Petero študentov. ...Ura je enajst... Kna misel, ena disonanca: kruh. — — Lačen sem! — — Obrazi so se mučno nagubali. — — Nova skrivnost je stopila pred nas: kruh. Kruh!« (Zbrane pesmi, 1931, št. 23). Iz podobnega razpoloženja je nastala pesem »Starka za vasjo«.
»Lačni otroci ležijo na senu, burja vihra skozi lino pod nizkim, sivim čelom hiše — noč je pokrila ravnino.
Mali sanja: droben krompirček, ne eden — polna skleda.«
Drugod pravi:
V	trdem zidu grize glad. Človek ni več človek.
(Glad)
Na univerzi se je Kosovel preživljal največ z instrukcijami in skromnimi honorarji; živel je v večnem pomanjkanju. Že po naravi slabotno telo je začelo hirati. Ni se moglo dolgo braniti bolezni, ki se je pridružila splošni telesni oslabelosti. Pozimi 1925 je začel vidno bolehati, v februarju 1926 ga je influenca vrgla na bolniško posteljo. Ležal je dober mesec. Ko se mu je za silo vrnilo zdravje, je sel za Veliko noč domov v Tomaj. Tam se mu je bolezen ponovila. Moči so mu vidno pojemale. Trpel je hude bolečine, a pomoči, rešitve ni bilo. Spravljen s svetom in z Bogom je umrl 27. maja 1926.
Pogreb je bil kljub sv inče notežke m u o-zračju, ki ga je povzročil fašizem, lep in veličasten. Mrtvega pesnika 90 nesli kraški visokošolci na tomajsko pokopališče. Cvetja je 'bilo toliko, da so grob z njim kar pokrili. Na krsto v odprtem grobu je padel tudi šopek rož, ki je bil ovit s slovenskim trakom.	(Se nadaljuje)
PROTESTNA SPOMENICA
Kmetijske in obrtne zadruge v Trstu guvernerju Wintertonu
V	pismu z dne 11. marca 1954, ki ga tu prilagamo v prepisu, je tržaška podružnica »Banke dTtalia« sporočila predsedniku podpisane »Kmetijske in obrtne zadruge v Trstu«, po ukazu Finančnega oddelka Zavezniške vojaške uprave, da je ta zavrnil prošnjo, ki jo je zadruga vložila 22. oktobra 1953. za dosego priznanja kreditnega poslovanja, kakor določa zakon stev. 375 z dne 12. marca 1936, ki še vedno velja na tukajšnjem področju.
Ker j<* Finančni oddelek in vsa civilna uprava Zavezniške vojaške uprave pod \ a Šim neposrednim vodstvom, se obračamo na Vas, gospod general, da bi nastopili pri Vam podrejenem Finančnem oddelku ter dosegli preklic zgoraj omenjenega ukrepa, ki ga Slovenci smatramo za odkrito gospodarsko zapostavljanje s politično-rasi-etičnim ozadjem.
Nadalje Vas naprošamo, naj bi nam bila istočasno priznana pravica do kreditnega poslovanja, kakor to predpisuje zgoraj navedeni zakon, ker so razlogi, katere je Finančni oddelek navedel za zavrnitev naše prošnje, brez podlage ter v nasprotju z naklonjenim postopkom do italijanskih bank in družb, ki delujejo na področju. Res je, priznamo, da je italijanskih bank v Tretu preveč, toda med njimi ni nobene
slovenske in nobene na zadružni podlagi, kakor naša! Prav v tem dejstvu je ugotovitev gospodarskega in plemenskega zapostavljanja Slovencev!
Goapodarslko delovanje kmetijskih in obrtnih zadrug se nanaša na sprejemanje majhnih vlog ter na dovoljevanje majhnih posojil svojim članom. Na tem področju so tovrstna ustanove nenadomestljive, ker banke ne morejo nikdar izvrševati teh poslov ali celo nadomestiti te ustanove pri pomoči, ki jo nudijo kmetom in obrtnikom za povečanje njihove izdelovalne zmogljivosti in splošnega napredka ter blaginje na področju.
Dobra petina tržaškega prebivalstva slovenske narodnosti nima zdaj niti ene same denarne ustanove, medtem ko je lepo število italijanskih, od katerih je nad deset podružnic italijanskih bank začelo delovati po drugi svetovni vojni, to je pod zavezniško upravo.
Prav zato predstavlja ukrep Finančnega oddelka Zavezniške vojaške uprave jasen primer gospodarskega zapostavljanja Slovencev ter istočasno dokazuje, da se tudi italijanski zakoni na anglo-ameriškem področju uporabljajo samo v korist državljanov in ustanov s prednostnimi pravicami, medtem ko nosijo vso politično in moralno
odgovornost za tako stanje izključno zavezniške zaupne oblasti.
Treba je nadalje naglasiti, da imajo Slovenci izdajo dovoljenja za kreditno poslovanje za dolžnost nadrejenih oblasti, to je za svojo pravico, nikdar za uslugo, ker se zavedajo, da morajo sami nositi težko breme, ki je povezano z delom medsebojne pomoči v skupno korist ter brez najmanjše škode za javno upravo.
Zato je naša želja, gospod general, da v korist ugleda dveh demokratških držav, ki jih tu predstavljate, storite konec gospodarski sabotaži in monopolističnim težnjam, ki zavirajo razvoj svobodne trgovine in svobodne konkurence.
Storili bomo po naših močeh, gospod general, da bo o tem zapostavljanju obveščena krajevna in mednarodna javnost.
V	pričakovanju Vaših zadevnih ukrepov, se podpišemo z odličnim spoštovanjem!
Upravni in nadzorni odbor »Kmetske in obrtne zadruge v Trstu« (sledijo podpisi)
Trst, 20. marca 1954.
Isti odbor je poslal pismo tudi maršalu Titu, kot predsedniku jugoslovanske republike. V pismu opozarja Tita na Krivično postopanje rimskih funkcionarjev do slov. prebivalstva na STO-ju že sedaj, ko ni še odločena usoda STO-ja. Kaj bi bilo šele oni dan. ko bi ti ljudje zares postali gospodarji! Slovensko prebivalstvo v Trstu in na področju, prepuščenem Italiji, bi bilo zavestno prepuščeno rodomoru!
IZ JUGOSLAVIJE
ODKRILI SABOTERJA DRŽ. ZADRUGE ZVEZA KOMUNISTOV V KRIZI
Samogovor Jpim. dnevnika"
Ta list je nedavno od tega pisal o protestu Opencev proti italijanskemu rekrea-toriju. V tej zadevi nismo prejeli nikoli nobenega dopisa, zato ne moremo o tem povedati svojega mnenja. Preseneča pa rsas, da isti dopis napada dve osebi, ki protesta nista podpisali. Če je tistemu časopisu zadeva res pri srcu, bi bilo pričakovali, da bo odložil" obračunavanje s tistimi, ki se protestu niso pridružili, na poznejši čas. Teh dveh spoštovanih oseb ne bomo tu branili, ker je nepotrebno in si verjetno lega niti ne želita. Najprej zato, ker je krščanskemu človeku v čast, ako ga napada komunistično časopisje. Posebno velja to na Tržaškem, kjer je značajnemu jav-, nemu delavcu nerodno, če se nikoli vanj ne obregne komunistični tisk. Najbolj pa zalo, ker je prišlo do tega napada iz strankarskih razlogov in ne radi dobre stvari. Izvršnemu odboru netkega omizja ljudi je bilo treba dati priliko, da v »Prim. dnevniku« objavi vest, ki je drugje niso mogli iztrobiti v svet. Zato nima smisla odgovarjati »Prim. dnevniku«, zakaj so naše vesti talko skope. Nam gre za to, da se na Tržaškem razmere v političnem delovanju katoliških ljudi razčistijo. Nismo pa glasilo nitkake tržaške politične stranke in tudi nismo bili nikoli za kaj takega na-prošeni. Zato ne bomo poročali o osebnih spremembah, kadar to ni potrebno pri našem načelnem razmotrivanju o tržaškem javnem življenju. Se manj smisla bi imelo, razpravljati s komunističnim li9tom o programih ene ali druge stranke, ki se ima za krščansko socialno.
Že zadnjič smo pisali, da je prišlo do sabotažnega dejanja na državni kmetijski ekonomiji na Lavrici pri Ljubljani.
Organ državne varnosti, t. j. UDBA, je odkrila storilca v osebi Jožeta Drobež, ki je upravnik te ekonomije.
Imenovani se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem radi zastrupitve 6. parov ikonj in 77. krav. Imenovani je prinesel domov 5 kg svinčenega arzenata, ki je za uničevanje raznih rastlinskih žuželk, ter dal navodila svojemu podrejenemu, da mora imenovani arzenat pokrmiti živini. Kaj ga je privedlo do tega koraka, se ne ve.
SMOLO STA IMELA
UDBA je prijela v Sloveniji bivšega domobranca Alojzija Perneta, ki je živel v Avstriji ter je prišel v Slovenijo ob priliki smučarskih tekem na Planici s potnim listom. UDBA ga že temeljito pripravlja na to, da bo vse priznal pred »ljudskim« sodiščem.
V	Mariboru pa je že bil sojen bivši oet-niški podoficir iz »Zmagoslavnega« odreda Milan Logar. Imenovani je živel v Mariboru, pod drugim imenom. Šele letos so ga ljudje prepoznali.
OSTALI SO V SVOBODI
Naša državna odbojkarska reprezentanca se je nahajala v Portugalski, kjer je gostovala nekaj tednov. Vrnila pa se je domov brez kapitana grupe in enega igralca. Zadnja dva sta namreč zaprosila za politični azil.
Nekaj sličnega se je tudi zgodilo z jugoslovanskim prvakom tenisa, ki je več kot mesec dni gostoval v Franciji. Na poti
v	domovino skozi Italijo se je odločil, da se ne vrne več in je zaprosil italijanske oblasti za politični azil.
Manj sreče pa je imel neki Hrvat, ki je tudi nameraval izbrati si svobodo. Skril se je pod vagon med osi vlaka »Orient Ex-pres«. Vse je šlo gladko do Jesenic, toda na Jesenicah ga je UDBA pri pregledu vlaka našla in zaprla.
Prvič, odkar vlada komunistična partija našim narodom, je zašla v težko situacijo. Partija je razcepljena na tri dele: Djila-sovei, titoisti in kominformisti. Dokaz, da partija preživlja zelo resno krizo, je, da je lani štela oikrog 800.000 članov, letos pa le še 700.000. Okrog 75.000 članov so morali izključiti iz partije.
Mnogi razumniki-partijci podpirajo Dji-lasa in njegovo idejo, doeim so se bivši nepismeni ali vsaj ne višje izobraženi oficirji tesno oklenili Tita, ker vedo, da je njihova rešitev v podaljšanju birokratične-ga življenja na račun delovnega ljudstva. Josip Broz se je zaradi te težke situacije odločil za četrti plenum Zveze komunistov, ki bo v začetku tega meseca.
Vse kaže da se bo Tito na tem zasedanju ponovno trdno povezal z bivšimi ko-minformisti ter jim bo odpustil vse grehe, da bo tako lahko kos Djilasovim somišljenikom. Dokaz za to je tudi primer generala Ramovša (kominformista), ki je bil več let izključen iz vojiske in zaprt, sedaj pa so mu spet poverili važno funkcijo. Kako dolgo se bo še posrečilo Titu voziti barko, je veliko vprašanje, kajti Djilas postaja med jugoslovanskimi narodi vedno važnejša oseba, dočim Titov ugled zelo pada.
DUHOVNIKI V ZAPORIH
Kljub temu, da je bilo lansko teto amnestiranih okrog 100 duhovnikov, se jih v UDBI-nih zaporih še vedno nahaja 158, od teh je 124 katoliških, 24 pravoslavnih in nekaj muslimanskih. Na Reki sla bila pred kratkim obsojena 2 kat. duhovnika na več let ječe, ker sta nagovarjala duhovnike, naj se ne vpišejo v Cirilmetodij-sko društvo.
Beograjska vlada je začela Kominformu na ljubo vračati politične begunce, ki so pribežali iz satelitskih držav. Talko je n. pr. vrnila bolgarskega pilota poročnika Steljana Georgijeva, ki je pribežal z avio-nom. Vrnila je avion in njega. Nadalje je vrnila političnega prvaka Predova, ki je tudi pribežal, in še mnogo drugih. To je nov dokaz, da je Tito na najboljši poti, da postane ponovno ruski satelit, tudi formalno, kajti v bistvu je že...
S TRŽAŠKEGA
Darovi za sklad L. Kemperla
Selan Anton 1000 lir.
Za SLOVENSKO SIROTIŠČE
iN. N. Gorica 6000; namesto cvetja na grob prerano umrlo Marije Dornikove znanci s Placute 1000; N. N. namesto cvetja na grob Marije Dornikove 500 lir.
Prisrčen Bog povrni!
Marijini dnevi v Dolini
Po mestu in deželi se vršijo enotedenske slovesnosti marijanskega lota. Sedaj pride na vrsto Dolina. Začnemo na cvetni četrtek zvečer in končamo na veliki četrtek zjutraj s slovesno mašo »De angeli««, ki jo bodo prvič pele naše deklice. Ti marijanski dnevi, ki so pri nas ponovitev misijona, imajo velik namen duhovne obnove vse župnije. Pobožnost se bo vršila vsako jutro in zvečer ob osmih. Vmes bodo stanovske konference v dvorani kakor bo razglašeno. Na ovetni petek bo po stari katapanski navadi velikonočno spovedovanje na Pre-benegu; govornik: č. g. Vidmar.
Dolinčani se priporočamo našim sosedom in znancem v molitev, da bodo ti dne-
vi	obrodili pravi velikonočni sad v naših dušah in nas talko najlopše pripravili na ■praznik vstajenja. Sami v ta lep namen molimo, vsako soboto, ko imamo ves dan adoracijo v cerkvi. Od jutranje maše do večernega blagoslova se vrstimo v polurni
molitvi pred Marijinim oltarjem in tako mislimo nadaljevati Skozi vse marijansko leto. Kjer tudi tako delate, bodite vsako soboto, na Marijin dan, v duhu združeni z nami.
Sveti Ivan
Spored Marijinega tedna od 4.-11. apri la 1954.
(Od tihe do oljčne nedelje)
Na tiho in oljčno nedeljo slovenske pobožnosti in govori ob 7., 10. in 16. uri.
Med tednom so te pobožnosti in govori ob 6.30 in ob 20. uri.
Prve tri dni v tednu bo tudi 40-urna pobožnost.
V	četrtek 8. aprila bo 9v. maša in sveto obhajilo za bolnike, in sicer ob 10. uri, če ne bo drugače oznanjeno.
Isti četrtek ob 20. uri bo slovesen križev pot po ulicah Pagliaricci — med novimi hišami — Doocie za slovenske vernike. Verniki v sprevodu nosijo prižgane plamenice.
ALOJZIJ REMEC:
r~"\ Mcaj OCošufa
V---------------------------POVESI
»Čudno, da gre ta žival na drevo... Vprašal bom svojega prijatelja profesorja, ali ena zajec plezati. Jaz bi rekel, da ne...«
Matijček je pogodrnjal in se jezil na onega, ki ga jo spravil v tako veliko eadrego, a vendar je vodil gospoda k drugemu zajcu, ki ga je bil nastavil. Tisto le*° je dobri gospod ustrelil na Golem br-du prvič v življenju tri zajce.
Odkar so bili orožniki v Dolgi vasi, so postali golobrdski fantje opreznejši. Zajci so imeli mirnejše življenje, le Andrejček jih je preganjal s staro strastjo. Bog vedi kje je bil staknil kratko puško, ki jo je lahko razklenil na dva kosa in j0 gkril pod suknjič.
S to puško je hodil na lov v dovoljenih in nedovoljenih časih; nastavljal je tudi pridno zanke in bil vedno prepričan, da ae mu vse srečno izteče. Vedel je sieer, da ho lahko za zajčjo smrt huje kaznovan, kakor če bi koga ubil — a strast je strast.
Tako je tudi v medli ponedeljkovi noči, par tednov potem, ko je bil prišel iz zapora, oprezno koračil proti županovemu seniku nad vasjo, da tam skrit počaka zajca, ki ga je že parkrat videl, ko je tekel iz gošče preko majhne senožeti proti njivam za potokom.
Prvi krajec je svetil nizko za obzorjem, ko je prišel Andrejček k seniku in začel tuhtati, za kateri vogal bi se ..postavil na prežo. Mislil je že sesti na kamen pred vhodom v senik, ko je zaslišal iz njega enakomerno sopenje. Prvi hip se je prestrašil in že mislil bežati, a radovednost mu ni dala, da ne bi pogledal, kdo si je postlal na mehkem senu. Človek, ki je tam spal, se ni zbudil. Andrejček je zlezel bliže, napenjal oči in si ni mogel verjeti. Puška, sablja, orožniška čelada... Bolj ko je Andrejček buljil v poltemo, bolj mu je utripalo srce. V seniku je spal orožnik. Odpel si je bil čelado in jo položil zraven sebe, puško pa je držal v rokah.
»Gorje, če se zbudi!« je šumelo Andrej-čku po glavi. Kakor okamencl je bil in se ni več upal ganiti, ko je spoznal, kdo spi v njegovi bližini par pedi od njega.
V	Dolgi vasi je bil včeraj ples, orožnik se je nemara tudi pridno vrtel in sedaj spi,
namesto da bi lazil po zapuščenih stezah in iskal tatove in razbojnike. Sreča, da imam dobra ušesa!... Drugače bi že jutii romal vklenjen v mesto in bi moral dajati odgovor, koliko zajcev sem že končal. Lepa reč!... je premišljeval Andrejček.
Nenadoma mu je šinila v glavo objestna misel.
Splazil se je tiho kakor mačka k spečemu orožniku, oprezno prijel za čelado, jo stisnil pod pazduha, zlezel iz senika in po prstih stekel proti vasi.
Za zajca mu ni več bilo. Stiskal je pokrivalo k sebi in tekel proti vasi vesel, da se mu je tako nenadoma ponudila prilika, da tudi on pokaže orožnikom, kaj zna.
Na križišču pred vasjo je dobil še dva fanta, Krapeževega Toneta in Godeževega Franceljnu, ki sta 9e odpravljala spat.
»Ali si zopet za zajci?« sta pozdravila Andrejčka, ko je stopil k njima.
»Ne, nocoj sem lovil druge zverine. Če prisežeta, da me ne izdata, vama povem.a
Fanta sta obljubila, da ne povesta nikomur niti besedice, in Andrejček jima je pokazal čelado in povedal, kako jo je dobil.
Veselje je bilo veliko.
»Ta klobuk je vreden več kakor deset
zajcev...« je modroval Tone, ki je imel orožnike prav tako rad kakor Andrejček, in vrtel čelado med prsti. »Jutri ga nesi na žandarmerijo in vprašaj, kateri gospod je to izgubil! Povej, kako si klobuk našel, in priklanjali se ti bodo, kakor bi bil sam glavar, če jim vrneš pokrivalo in obljubiš, da boš držal jezik za zohmi,«
»Kajpa?« se je zasmejal Andrejček, jci je bil bistrejše glave kakor Tone. »Če bi sto-ril, kakor mi svetuješ, bi zaprli mene in tistega, ki pride jutri zjutraj gologlav s patrulje. Ne, naredili bomo drugače...«
Andrejček je fantoma šepetaje povedal svoj načrt. Oba sta bila navdušena zanj in urno so vsi trije odšli v vas, da ga izvrše.
*
Ko je drugo jutro posijalo mlado sonce čez hribe, so se odprla vrata edine gostilne na Golem brdu in domača hči, Komarjeva Marička, je vsa lepa in jutranje rdeča stopila na prag. Oči so ji 'bile še nekoliko zaspane in prvo, kar je storila, je bilo, da je zazehala, pokazala vrsto belih zob in zaprla oči.
Ko jih je odprla in bistreje pogledala po prostoru pred hišo, ,po trati za potjo in po dveh divjih kostanjih, ki sta v pr-
vem cvetju ob poti, se je v resnici začudila in rekla: »Oh!« Nato se je začela smejati na vse grlo, da je pogledal iz hiše tudi oče Komar.
»Kaj se na tešče tako smeješ, deklica?« se je osorno obregnil.
Za smehom, ki ji je prisilil solze v oči, je dekle stegnilo roko in pokazalo v vrh prvega kostanja: »Glejte, oče, glejte — od smeha se zadavim...«
Komar je uprl oči v kostanj.
»Presneta reč, lepo so ti ga napravili.. Da se jim ljubi!« je dejal in tudi njemu so se raztegnila usta na smeh.
»Ali ne, oče? In celo svetlo žandarsko kapo ima! Kaj bi rekel Holter, če bi jo videl!« se je smejalo dekle.
Vrh kostanja se je košatil mogočen slamnat mož, se zibal v jutranji sapi in se mogočno opiral na grablje v desnici, ki jih je imel namesto puške in tiščal k sebi bridko sabljo, ki so mu jo bili fantje 'bogve odkod pripravili in potisnili v leseni kolec leve roke.
Iz hiše sita prišla še Komarjeva mati in mali Pavle in oba sta se zasmejala, ko sta ugledala čudnega stražarja.
»Vrag vedi, kje ao dobili orožniško pokrivalo?« je slednjič začel ugibati Komar,.
Bazovica
MATERINSKA PROSLAVA
Naša mladina je hotela na lep način proslaviti praznik naših mater. Posrečilo se je! Skoraj štirideset oseb je sodelovalo s petjem, deklamacijami in 8 krasno igro. Žc prva slika je ustvarila taiko razpoloženje, da hi moral biti trd kot kamen, če te ne bi ganila. Pokazala je sliko božje Matere v krogu belooblečenih delklet. Steno je spremljala Gounoudjeva Ave Marija. Dekleta so dovršeno zapela pesem:	Jaz
sem Marijin otrok.
Druga slika je veljala naši zemski materi, ki trpi, dela, se žrtvuje in moli. Pred igro je govorila gdč. Vera Polakova o poslanstvu matere.
Glavna točka sporeda je bila pravljična igra v treh dejanjih Trnjulčiea po priredbi g. Rusija.
Številni igralci so se v svoje vloge tako vživeli, da so znali vzbujati v gledalcih smeh in jok. Veliko truda so zahtevale lepe plesne točke. Igro *so zelo poživile krasne oblete in še posebno nove kulise na odru. Mladi igralski družini in dekliškemu pevskemu zboru izrekamo svoje priznanje in jim želimo novih uspehov. Govori se, da se že pripravljajo za novo igro in za pevski nastop na radiu.
Velika udeležba pri igri dokazuje, da to mladino in njeno kulturno delo naše ljudstvo s hvaležnostjo spremlja. Veseli nas, da nas oh takih prilikah obišče veliko sosedov iz Trebč.
MARIJINI DNEVI
Od tihe do oljčne nedelje bodo pri nas Marijini dnevi. To bodo dnevi duhovne priprave na velikonočne praznike in obenem v proslavo Marijinega leta. Po vseh treh cerkvah in verjetno celo v Gročani in v Dragi bodo primerni govori. Sodelovali bodo različni duhovniki. V Bazovici: č. g. Stanko Janežič in naš bivši »Mali gospod« (Zorko); v Gropadi in na Padričah bo govoril č. g. Angel Kosmač iz Opčin; v Gročani in Dragi pa č. g. dr. Škerl. Slovesnost v župni cerkvi pa bo zaključil raonsinjor kanonik Janko Kramarič. V tem tednu bomo imeli tudi več primernih filmov z razlago.
Rojan
Naši otroci so z velikim veseljem sodelovali pri proslavi materinskega dne. Morda res mnogokrat jezijo svoje mamice, a v srcih le čutijo, da je mama neikaj velikega in da ji ne bodo nikdar dovolj hvaležni. Na sporedu so bile najprej primerne deklamacije in številne pesmi. Sledila Je igra Dom brez mamice. Menda ie bilo prvič, da so v Marijinem domu igrali samo fantje. Nekateri so nastopili prvikrat, a so kar dobro prestali težko preizkušnjo. Veliko pozornost sta vzlbujala najmanjša i-gralca Milan in Ivan.
Škoda, ker nimamo na razpolago kakšne večje dvorane v Rojanu. Mnogokrat bi jo potrebovali. Preteklo nedeljo bi morala biti dvorana vsaj dvakrat večja, kot je naš Marijin dom, da bi lahko vsi gledalci u-dobno sedeli,
Mačkovlje
PRIREDITEV. V mesecu marcu sta bili v naši vasi dve uspeli prireditvi. Prva je bila veselega značaja. Pripravila jo je naša Slovenska katoliška prosveta za pustni večer. Že dolgo se Maekovljani niso toliko nasmejali kakor ob tej prireditvi. Že uvodni nastop namišljenega direktorja nastopajoče gledališke družine je vse udobro-voljil. Izvirna po zamisli je hila oddaja Radia Mačkovlje. Zelo dobro so se odrezali igralci Vodopivčeve Izgubljene stave in Kuretove Burke o piskrovozu. Višek
»Spravi pošast r. drevesa!« se je Komane a sredi najlepšega smeha ustrašila. »Lahko bi bili kaznovani!«
»Fantovske budalosti!« se je jezil Komar, prinesel izza hiše lestvico, jo prislonil h kostanju in šel snemat moža, da bi ga soseska ne videla.
»Res, križ je, če ima člotek dekleta v hiši! Zdaj je med fanti prepir, zdaj tepež, eno nedeljo dere vse v hišo pit, drugo nedeljo pa ga ni človeka pri mizi. Marička, Marička, ne vem, kaj bo, če te ne omožim!« je godrnjal in se trudil, da bi zbil moža z drevesa.
Slednjič se mu je posrečilo, mož se je nagnil naprej, kakor bi se hotel v kolenih prelomiti, in počasi zdrknit skozi veje na tla. Pokrivalo mu je zletelo z glave in se pritrkljalo ravno preti Maričko.
Dekle ga je ipdbralo in pričelo ogledovati.
»Oče, poglejte! V kapi je listek z imenom: Fric Holter!«
»Beži, beži! Sanja se ti!« je godrnja! Komar in vlekel slamnatega moža v hišo. Matijček s svojim vozičkom, v katerega je Matjioek s svojim vozičkom, v katerega je bil vpregel svojo kravo.
večera pa je bil nastop skoro osemdesetletnega deklamovalca in solista Vaneta Slavca. Toliko, da niso ljudje — pa naj so bili stari ali otroci — poikali od smeha.
Za praznilk Marijinega oznanjenja je Marijina družba pripravila materinsko proslavo. Prvi del je bil posvečen Materi Kristusovi — Mariji, drugi del pa vsem našim materam. O poslanstvu matere je toplo in izbrano govorila učiteljica Vera Polakova. Vaški otroci pa so deklamirali, peli in igrali — po otroško pač, kakor znajo otroci.
MARIJANSKA DUHOVNA OBNOVA. Od 1. do 4. aprila hodo v naši vasi Marijini dnevi, združeni z velikonočno duhovno obnovo. Posebno važni bodo govori oh 8. uri zvečer, ki jih bo imel g. župnik Franc Malalan, ki sedaj pastiruje v Borštu, dolgo vrsto let pa je župnikova! v Ospu in ga imajo naši ljudje v lepem spominu. V nedeljo bo govoril pri dveh mašah in popoldanskem sklepu, dr. Lojze Škerl, bogoslovni profesor iz Trsta. Naj bi Marija Brezmadežna, ki ji je to leto posvečeno in se ji bo te dni klanjala naša vas, vse vaščane pripeljala k evharistični mizi. Vse naj bi navdušila za vedno bolj globoko praktično krščanstvo v vsakdanjem življenju.
Pismo s Kontovela
Predragi »Kat. glas«!
Lepa hvala, da si objavil spored naše ponovitve sv. misijona.
Če mogoče, bi prosil, da bi objavil še sledeče:
Marijin in evharistični teden je potekel precej dobro, če upoštevamo naše razmere v župniji. Vsak dan sta bili po dve pridigi preč. g. Vidmarja: razpravljal je o grehu in je ljudi zares tako omehčal, da je marsikdo razumel, kaj je greh in kako naj se ga reši. Zato je bilo (moramo zmeraj misliti na razmere v naši župniji), pri-lično dosti spovedovanja. Ko je bila konferenca za žene, je bila cerkev dobro zasedena, deikleta so tudi prišla v lepem šte-
Z GORI
V	nedeljo 4. aprila ob 4.30 pop. priredi Mar. družlba iz Gorice versko igro
BREZMADEŽNA
v Domu Brezmadežne na Placuti. Vstop za vse samo z vabili, ki jih lahko dvignete pri vodstvu družbe ali v trgovini Kosič v Rastelai
SLOVENSKO KATOLIŠKO DRUŠTVO
V	ŠTEVERJANU
priredi v nedeljo, dne 4. aprila t. 1., ob 19.30 na Križišču pri Terčičevih v Števerjanu
KULTURNI VEČER
Predaval bo č. g. Mirko Mazora s skioptičnimi slikami o velikem slovenskem misijonarju Frideriku Baragi.
DuhovniSki Marijin dan v Gorici
tNa praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca smo imeli tudi v Gorici duhovniški Marijin dan, kot se je praznoval menda po vsem katoliškem svetu. V stolni cerkvi so se ob deveti uri zbrali številni duhovniki skupaj z g. nadškofom. Prisostvovali so sv. maši, ki jo je daroval prevzvišeni. Ob tej priliki je nadškof imel
vilu. Mož in fantov je bilo manj, toda tisti, ki so	bili,	so glasno	odobravali	izvaja-
nja g. misijonarja. Ob zaključku so bili ljudje	tako	navdušeni,	da bi kar	naprej
molili Jezusa v monštranci, ure in ure se ne bi naveličali. Saj vsak otrok razume in toliko	bolj	odrasel, da	edina naša	rešitev
in sreča prihaja ravno	od Boga in	ne od
obljub raznih poklicnih potepuških propagandistov, ki niso pastirji, pač pa plačanci.
Ta ponovitev sv. misijona bo ostala v najlepšem spominu vseh Kontovelcev in sklep vseh poštenih faranov je bil ta: od slej naprej ne bomo več poslušali nobene tuje propagande, temveč bomo mislili s svojo glavo in od slej naprej se ne bomo bali javno pokazati svojo vero pred katerim koli zasmehovalcem božjih stvari.
Kontovelec
Vabilo
Tridnevna priprava na Veliko noč bo v cerkvi ul. Besenghi 6 dne 4., 5. in 6. aprila ob7.30 zvečer z zaključkom dne 7. ob 7h zjutraj.
Vabljeni vsi!
Odbor Slov. Vincencijeve konf.
Proces „Lombardo-Veneta“
Za 10. maj je določena razprava proti glavnemu krivcu afere »Lomhardo-Veneta«, Carmelu Sgroju iz Sicilije, ki se nahaja še vedno v zaporih Coronea. Afera »Lomhardo-Veneta« je svoj čas vzbudila v mestu veliko ogorčenje, zlasti med tistimi, ki so bili prizadeti. Sgroi je obtožen naslednjih prelkršitev: namernega bankrota, ponavljajoče se goljufije in navadnega bankrota.
DAROVI
ZA TRŽAŠKO MARIJANIŠČE
I.	F. iz Rojana, namesto cvetja na grob pokojne Frančiške Pečan 1000; Marijina družbenica iz Trsta 15.000; Ivana S. iz Trsta 1.000 lir.
Bog plačaj!
Š K E G A
tudi primeren nagovor na duhovnike, katerim je polagal posebno na sree češčenje Marijino in širjenje tega češčenja med verniki. Nato so duhovniki, čez sto po številu, šli v semenišče, kjer jim je v veliki dvorani govoril msgr. Biasutti iz Vidma o Mariji v božjem načrtu človeškega odrešenja. Njegov govor je bil zelo duhovit In globok ter je prikazal Marijo v izrednem njenem odnosu do našega odrešenja. Bil je res ganljiv pogled na toliko duhovnikov, ki so se skupaj s svojim višjim dušnim pastirjem škofom poklonili ta dan Mariji Devici.
Rupa
Cerkveni pevslki zibor iz Rupe bo v nedeljo 4. aprila ob 15.30 nastopil na radiu.
Kulturni večer v Gorici
Vsi Slovenci, predvsem vsi Primorci se te dni živo spominjamo prerano umrlega pesnika kraških gmajn in borov -- Srečka Kosovela. Tudi SKPD iz Gorice je hotelo počastiti njegov spomin in je njemu posvetilo svoj zadnji kulturni večer dne 17. marca. Po pozdravni besedi gospoda predsednika nam je o Srečku Kosovelu predaval g. dr. Anton Kacin. Živo nam je predstavil tega mladega pesnika v vseh njegovih stremljenjih, delu in hrepenenju, v vsem njegovem trpljenju. V njem smo Slovenci izgubili pesnika, ki je kljuib svoji
mladosti že veliko ustvaril in ie več obetal.
Dve dijakinji z učiteljišča sta nato z velikim občutkom deklamirali tri Kosovelove pesmi, nakar sta sledili še dve recitaciji iz Kosovelove proze.
Za zaključek smo videli še barvni dokumentarni film v slovenščini.
Tridnevnica v Gorici
Kot priprava na velikonočno spoved bo v Gorici v cerfkvi sv. Ignacija posebna tridnevnica od četrtka 8. aprila do sobote 10. aprila. Vsak večer bo ob 8. uri pridiga, nato blagoslov. Spovedovanje bo v soboto zvečer po vseh cerkvah, kjer so slovenski spovedniki. Drugi dan, na oljčno nedeljo, bomo imeli pri Sv. Ivanu skupno velikonočno sv. obhajilo za mo/e m fante ob 8. uri. Pri sv. maši bo, kot že prejšnja leta, petje Kimovčevega Pasijona.
Goričani, pridite v velikem številu k tej tridnevnici in prejmite velikonočne sv. zakramente !
Štever jan
V soboto dne 3. aprila ob 8. uri zvečer bo »Goriški pokrajinski kmetijski urad« priredil v Dvoru v Števerjanu filmsko-kmetijsko predavanje.
Kmetovalci, udeležite se v polnem številu!
Podgora
Sreda je bila, dne 10. marca, in na naši osnovni šoli se je odigral tožni, a tudi hvaležnega priznanja polni prizor: gdč. učiteljica Milica Paglavec je dosegla starostno polnost službovanja in točno na doseženi datum je stopila v zasluženi pokoj. Združena 1. in 2. razred sta dobri gospodični priklonila celo vrsto šopkov lepega cvetja in občutenih voščil in zahvalo za vse storjeno delo. Ginjeni so prisostvovali vsi ostali naši razredi, obe gdč. učiteljici, g. katehet in tudi novi nadomestni učitelj g. Šuligoj Albin, naš bližnji sosed z onstran pevmske-ga mosta, ki mu želimo obilo uspeha v novi službi.
Podgora se je dne 14. marca, to je na
2.	postno nedeljo globokoverno spomnila tudi na velikega in svetniškega slovenskega rojaka, misijonarja in škofa Friderika Ireneja Barago.
V cerkvi smo se ga lepo spomnili pri službi božji in v iskreni molitvi. Popoldne po blagoslovu pa nam je tako lepo o njem govoril in ga pred vsemi zbranimi v župnijski dvorani poveličal č. g. Miriko Mazora, za kar smo mu globoko hvaležni. Z lepo dvogovorno deklamacijo sta nastopili tudi dve članici našega Dekliškega krožka. Vsi zbrani smo z vsem srccm in prepričanjem položili svoje podpise, ki bodo skup-r.o z drugimi romali v daljnu Ameriko k msgr. Noa-ju, četrtemu Baragovemu nasledniku na škofovskem prestolu, in se združili s tisoči vernih prošenj, da bi veliki sin našega naroda bil slednjič od najvišje cerkvene oblasti priznan in povzdignjen v zbor svetnikov božjih.
V ponedeljek smo pokopali na našem pokopališču Evgena Valička, dolgoletnega uslužbenca v Katol. knjigarni v Gorici. Zavratna bolezen, ki ga je že dalj časa mučila, ga je po dolgem trpljenju spravila v grob. Pokoj njegovi duši, družini pa naše sožalje.
Proslava materinskega dneva v Jatnljah
Toplo spomladansko sonce me je v nedeljo po kosilu kakor skušnjava vleklo ven iz sobe v naravo. Toda kam? si nehote sam zastavim vprašanje. Kar se spomnim, da sem čital pretekli teden v »Katoliškem glasu«, da se Jameljci pripravljajo, da ta dan počastijo naše matere.
tijčka ustavil: »Vsega tega mi ni treba vedeti. Da ne boš drugim o tem pripovedoval !«
»Vem, uradna tajnost, gospod stražmoj-ster!«
»Vraga, uradna tajnost! Molči in hajdi zbogom! Tu imaš!«
Holter je porinil M ati jeku v pest dva zavojčka tobaka za pipo in mu odprl vrata.
»Treba bi bilo poizvedovati, kako in kdo je službeno kapo zlorabljal!«
»Molči, pravim, in zbogom! Če izvem, da si kaj govoril, te taiko gotovo naznanim, da si ukradel mojo čelado, kakor mi ji ime Fric Holter. Zakaj ti s* j° prinese , jaz je pa tebi nisem dal. Torej je bila u-kradena in kdo jo je ukradel, si lahko mislim!«
Vrata so za Matijčkom treščila med podboje, on pa je stal na stopnicah, gledal na cesto, tlačil tobak v mehur in ni vedel, kako bi si vse to razlagal.
IV.
»Četrtinko vina!«
Fric Holter je sedel v kuhinjo za belo mizo pod brlečo luč, prijel Maričko za roko in ji gledal v oči.
Pogledam na uro in vidim, da manjka še 15 minut do 15. ure. Tečem do Ribija in še zadnji hip vlovim korijero.
Ko se pripeljem v Jamlje, grem naj-prvo, da pozdravim g. župnika. Dobim ga za hišo, v kateri je šola in župnišče, kako z zavihanimi rokami pomaga delati fantom oder, kar na prostem. Jameljci nimajo primerne dvorane ali vsaj večje sobe za take prireditve.
Udeležba je bila zelo velika, saj jih je prihitelo nekaj tudi iz Doberdoba in Dola. Opazil sem na obrazih naših mater, da so bile zelo ganjene, ko so videle, kako lepo so se jih spomnili njihovi otroci. Moram se res pohvalno izraziti o jameljskem dekliškem krožku; enako tudi o preč. g. župniku Vošnjaku za njegovo veliko požrtvovalnost, ki ne skrbi samo za versko življenje, temveč tudi za kulturno. Jameljci so res lahko ponosni, da imajo takega župnika, saj je njegova zasluga, da je v Jamljah tako razgibano kulturno življenje, ter so zato res lahko za zgled vsem ostalim krajem na Goriškem.
Novo poslopje za poštne uslužbence
Goriško županstvo je pripravljeno odstopiti 1.700 kv. m zemljišča v ulici Carso za novo poslopje poštnih uslužbencev. Na tem zemljišču bi lahko sezidali stavbo z 12 stanovanji za uslužbence goriške poštne uprave.
Vojna škoda
Rok za vložitev prošenj za vojno škodo, zapade dne 15. aprila. Prav tako morajo prošnje, odposlane po pošti, dospeti na urad najkasneje do 15. aprila.
Srednješolski šport
Preteklo nedeljo je bilo na Rojeah zaključno tekmovanje v teku čez drn in strn za prvenstvo srednjih šol goriške province. Tekmovalo je 10 srednjih šol oziroma športnih odsekov, vsak s 6 tekmovalci. Že prejšnjo nedeljo je bilo izbirno tekmovanje, ki je odločilo, kdo bo tekmoval za mesta od 1 - 24, kdo za mesta od 25 - 42 in kdo za mesta od 42 - 60; tokrat so se slovenski dijaki takole uveljavili: eden v prvo skupino, pet za v drugo skupino.
Na zaključnem tekmovanju so ti slovenski dijaki zasedli sledeča imesta: 21. Černo Viljem v času 5'06’’ (XXI. v prvi skupini); 25. Culetto Julij v času 4’56"8 (II. v drugi skupini); 29. Leban Borut v času 4'58"2 (VI. v drugi skupini); 30. Tabaj Edi v času 4'58“4; 32. Erzetič Marko v času 4’59”; 37. Tomasetig Ivan v času 5’17”2. Med 10 šolami je tako Športni odsek slov. srednjih šol zasedel častno peto mesto z 96 točkami; pred njim so samo velike šole iz Gorice (Istituto tecnico, Liceo classico, Seuola industriale, Liceo scientifico), za njim je pa še pet šol (2 iz Gorice, 2 iz Tržiča in 1 iz Krmina).
Uspeh je zelo lep in je treba pohvaliti požrtvovalne tekmovalce, ki so se pod tehničnim vodstvom prof. Krannerja pridno vadili in dokazali, da se z vajo in voljo vse doseže, čeprav so bili po telesni sposobnosti in materialnih sredstvih precej za tekmovalci drugih šol. Le tako naprej, seveda pa pri tem ne sme biti zanemarjeno učenje; veljati mora pravilo: zdrav duh v zdravem telesu.
DAROVI ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE
N. N. iz Gorice 1000— pok. Gabrijelčič Marijana s Solk. polja 8893 lir.
Obema naj povrne dobrotni Bog z večnimi darovi!
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
»Pustite me, da vam ga prinesem!«
»Ali smo danes prijazni?« sili orožnik v dekleta in ga boža po lahteh.
»Ne vem. Fante morate vprašati!« se brani Marička in se skuša izviti.
Zunaj v sobi hrešči harmonika, Košuto v Andrejček bije s podplati oh tla, ta hip je treščil steklenico pod mizo.
»Vina gor, Marička!« vpije nekdo.
Marička se izvije Holterju in hiti v soho. kjer sede fantje, ki pojdejo jutri k naboru.
Hiša odmeva od krika in petja. Komar teka v klet in nazaj, špehonja sedi med fanti, nicži in vleče meh in poje, kar kdo hoče.
Marička se suka po sobi, zdaj jo ujame ta, zdaj oni in zapleše z njo, ona se smeje, pokušnje vino pri tem in onem, bega od mize do mize in je vsa rdeča od plesa, smeha in petja.
Največkrat pleše z Andrejčkom, prvim med fanti.
»Že drugo steklenico si razbil... Zakaj 'u ga vprašuje in pometa črepinje čez prag.
»Zakaj? Ker sem vesel, da bi skočil do stropa!« vpije Andrej ček in stopa dekletu na pot.
(Nadaljevanje)
Ko je ugledal Maričko z orožniško čelado v rokah, mu uradna vest ni dala miru, da bi se ne vtaknil vmes.
»Dobro jutro Bog daj! Kako se imate?« je pozdravil, ustavil svojo žival in stopil bliže.
»Kaj pa je tebe treba?« se je Marička ustrašila in skrila čelado za hrbet.
»Eh, nič, nič, Marička! Saj vemo, kako je. Gotovo je gospod Holter v hiši ?« se je vsiljivo dobrikal Matijček.
»Nikjer ga ni! Ali misliš zato, ker imam njegovo pokrivalo v rolkah,« se je smejala Marička. »Za hišo leži tisti mož, ki je nocoj stražil pod mojim oknom’s tem-le strašilom na glavi!«
Matijček si je ogledal slamnatega moža za plotom za hišo, ugibal sem, ugibal tja in slednjič iztiuhtal, da nekaj ne more biti v redu.
»Ali so sc naši fantalini to noč kaj potikali krog hiše? Ali si morila eula Košu-tovega Andrejčka, ki je pri vseh norčijah prvi in zadnji?« je poizvedoval Matijček.
»Jaz ničesar ne vem...« je dejala Marička. Daj mi pokrivalo, ki ni za slamnatega moža, marveč za orpžnika, ko gre po službenih poteh in patruljah!«
Marička je vrgla čelado Matijčku, ki jo
je ujel, jo spoštljivo obrisal ob rokav pri srajci, jo ogledoval od vseh strani in se slednjič odločil: »Jaz bom to kapo sam nesel gospodom orožnikom. Potem bodo že sami preiskovali, kako in kaj.«
»Da mi ne boš uganjal sitnosti, Matijček,« se je tedaj oglasil oče Komar. »Naredi, krtkor veš in zna-, a jaiz ničesar ne vem, nisem ničesar videl ne slišal in slamnati mož pojde že danes med steljo!«
»Naredim že, da bo prav!« je govoril Matijček in pognal.
*
Tisto popoldne je nesel Matijček skrbno v papir zavito čelado orožnikom v Dolgo vas. Zaveselil se je, ko je ugledal v pisarni gospoda Holterja samega.
»Vaše službeno pokrivalo sem prinesel, gospod stražmojster!« je pozdravil in važno odvil čelado.
»Taiko, tako, hm...« je hladno odgovoril Holter. Skoraj jezen je bil njegov glas.
»Čudno, kod vse je ta klobuk hodil...« je izkušal Matijček spraviti orožnika v {1 ob r o voljo in mu začel na dolgo in široko praviti, kako in kje je čelado dobil.
Holter je Matijfika malomarno poslušal. Sredi najlepšega pripovedovanja je Ma-