JPTOUEHgP AND DISTRIBUTED PWDEI Vajvetjl slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja sa celo leto.........$6.00 Za pol leta...............13.00 Za Hew York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 AUTHORIZED BY THE ACT OF OOTOBKfc g, ltl7. OH FTL1 AT THE POST OWTOB OF NEW YORK, H. Y. By Order of the Pnwt A. B. Burleson. P. M. Qen. (jLAh NARODA List slovenjih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. HT 75,000 Readers. SUHAČI NISO NA JASNEM 6LE0E PIVA VOLSTEAD JE NAPRAVIL NADALJNI POSKUS, DA UVELJA-VI TAKOJŠNJO ZAKONODAJO PROTI PALMERJEVT ODLOČITVI GLEDE PIVA. — NASPROTUJE MU DDTWTDDIE. Washington, 1». C.. junija. — Nad al ju i poskus načelnika l»iš-i.rga jiitlirijariieK» komiteja. Vol strada iu drugih >ul»aikih voditelj« v, da iz. islij«, pot /a razpravo glede nadaljnih dostavkov k pro-I ibieijski postavi, je imel za posledico prvi javni razdor med suha- škirni silami. I o je Lil d ru tri nastop Volstead j, pred hišnim komitejem za pra-\ ilo v namenu dr* se dobi prednost za predlogo ter jo stavi pred (hup«- zadeve, ki so ia hišnem redu poslanske zbornice. Prilika za lisp« h. Katero prj tilel danes, je bila preprečena vsled resnih razlik v miit-iijn, ki s,, i/bndinile v njegovem taboru, ki »ključlje tudi Anti-ion-ko lijro ter dm-.- smahške elemente, katerim načelnje dr. 1 timviddie. prejšui načelnik eksektivn*ga komiteja Antisalonske li-ter s« daj zastopnik ve«'j epa števila drugih teinpereučnih organi-aaeij. Prvi poskus da >e dobi prednost za Volsteadovo odredilo, ki bi prepovclala pivo iu vieo v zdravniške svrhe. jc- bil odločno zavr-i jeu o«| strani po«lovn«ga komiteja pred enin •ednom iu sicer na lettielju .da bi ta preti lopa uveljavila bolj drastično zakonodajo kot jr n M men eelejfa gibanja. Volstead je izjavil, da hoče njegova odred-Im razveljaviti odlok prejšnjega generalnega pravdnika Palmerja. a poslovni komitej je zavrnil njegovo predlogo r:«di par odstavkov', o I aterili trdi komitej. da bi resno ogrožali številne ameriške industrija. I biiunevalo s»> je, da bodo po tej iikciji poslovnega komiteja nastopili suluo-i, izitova predložili svojo predlogo ter izpustili pri tem pa je dovedlo do odkritega spora, v katerem je iuul glavno besedo dr. l>inwiddie. \ e suhaške fakrije soglašaj«« v tem. da mora kongres prepovedali uporabo piva v zdravilne svrhe. a suliači, k". Moje za dr. Dinwid-r. Ditiuiddir je tudi objavil, da bo organiziral kampanjo, kojc rame nbo polna revizija vseh obstoječih enfor« mena odredb. DELOVANJE PREM06AR. BARONOV RAZKRINKANO ZAVEZNIKI PROTI GRŠKO-TURŠKI VOJNI Majnarji so sc obrnili tudi proti j vladi. — Nobeden izmed morilcev ni bil kaznovan. IT ALU A nr ZASEDENO OZEMLJI: Razpošilja na aadnje poete in izplačuje "Jadranska banka" V Trsta. SO JCr . 100 lir . 300 lir . $ 3 00 $ 5.50 $15.90 500 lir 1000 lir . $26.50 . $52.00 NEMŠKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje poite in izplačuje " Adriatizche Bank" •a Dunaja. 1.000 nemško-avstrijskih kron $ 2.75 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 12.00 10,000 nemško-avstrijikih kron $ 24.00 S 50,000 nemško-avstrijakih kron $117.50 Vredno«! ienariu sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Hi računamo po ceni istega dne ko "m. poslani denar doepe v roke Kot generalni saztopniki "Jadranska Banka" in njenih podnzft nie imamo zajamčene irvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko riati za one. ki ae is ali ae bodo posluževali nafte banka. Denar nam Je poslati najbslj po Domestic Mooey Order, all p« po Hew York Bank Draft Fraak Sakstr Stati Bat ttCtfMtSM. Km Y«ri POZVALI BODO KONSTANTINA, NAJ OPUSTI NAMERAVANO OFENZIVO IN KOMISIJA SEL BO URAVNALA SPOR RADI AN ATOLI JE — LORD CURZON JE V PARIZU. Francoski šampjon Carpentier in Miss Sigried Hcimquist, slavna švedska igralka. — V včerajšnji seji konveneije A. F. of Labor je podal jiko značil-j ; no poročilo Jemes Lord, predsednik majnarskega oddelka federacije. Natančno je opisal delovanje ncpadaleev {"uiimeii i katere so najeli unijam sovražni premogar-ski baroni. Edini namen teh ljudi j» bil. /. mitj.ierji slabo postopati ier jili v slučajih potrebe tmli post relit i. Uganjali so najrazličnejše »e-i postavnosti, toda kaznovan ni bil Inihee. Da je 1o resnica, se je iz-jkozalo v Alabimi, Michiganu. Ar-kausasu iu "\\>st Virginiji. Najbrže bi si v nobeni drugi deželi na svetu ue upali kapitalisti najeti morilnih band ter jih uporabljati proti svojim lastnim de lavcem. Proti svojim lastnim delavcem, ki so se slučajno izrekli za štraj k. Najbolj značilno pa je, da je vlada vedela o vsem tem ter ni ni-kogar kaznovala. Naša vlada je proti organizaciji takih morilnih band toda če je proti. nem čisto nič ne pomaga, ker ne stori ničesar proti njim. Zvezne oblasti natančno vedo imena teh ju ofesijonalnih morilcev, toda dosedaj ni bil še niti eden pozvan na odgovor. Da se odpravi ta problem sramote, je potrebno, da pokažejo del?vei svojo moč ter stopijo v trdno politično in ekonomsko zvezo. Edinole na ta način bo mogoče napraviti konec zločinom. Delegat Lord je razpravljal tudi o brezposelnosti v tej deželi. Povdarjal je. da bi bilo lttfiko tako i zaposlenih na stotisoče iu sto-| tisoče delavec v. če bi začela vlada razvijali t« koz v a ni Mississippi sistem. Glede krizo v premogarski indu striji. je izjavil: Industrija!tu4 kriza je majnerjej najtežje prizadela. Na tisoče in} tisoče jih je brez dela. Oni. ki je toliko srečen, da dela. je lahko zadovoljen. ako dela dva ni na tedni. Pariz, Francija, IS. junija. — Polno angleško-francosko soglasje giedc potrebe, da sc takoj napravi konec vojni med Grško in Turčijo v Anatoliji. jc predstavljalo prvi sad konference, ki &c je vršila ,med francoskim ministrskim predsednikom Briandom ter marki jem Curzonom, angleškim vojnim ministrom za zunanje zadeve. Grof Bonin-Longare, italjanski poslanik v Parizu, ki je bil po-k!iean na popoldanski sestanek, je brzojavi! danes zvečer v Rim. da se prepriča glede stališča svoje vlade napram sklepu zaveznikov. Njegova brzojavka je dajala izraza splošnemu prepričanju v zavezniških krogih, da ne bo iiuela nameravana grška ofenziva najbrž l ikakih definitivnih uspehov, temveč da bo le zapletla Grško v neskončen boj. Lcrd Curzon in ministrski predsednik Briand sta se že dogo-vorila, da bosta v slučaju, da bi Italija ne bila i.a to. naprosila grškega kralj, naj položi vse teritorijalne spore v Mali Aziji v roke zaveznikov. Če bodo Giki zadovoljni s tem, bo sestavljena zavezniška komisija, ki bo natančno preiskala narodnostne razmere v Tra-eiji in Smirna okraju ter nato proglasila svojo odločitev. Xa drugi strani na se bo Grke opomnilo, da bi bila zauje zmaga zelo negotova stvar, celo če bi bili v vojaškem ozirn uspešni in da bi biol za Grško popolnoma nemogoče zasesti celo Malo Azijo ali eel del nje, ki je sedaj pod kontrolo Muštafa Kemal paše. Zavezniško sporočilo bo navedle razloge popolne nemogočnosti take zmage, lopografija dežele zahteva kratka napredovanji ter dolge komunikacijske črte. Turško prebivalstvo, ki je /Jelo ubogo, bi pozdravljalo gu e ri lia-voj e va n j e In če bi jim to vojevanje vsilili Grki. bi se ga to prebivalstvo takoj poslnžilo. Čeprav niso ruski boljševiki dose-daj še pomagali turškim nacijonalistom. je popolnoma mogoče, da lodo storili to, če bo Troeki uvidel priliko, da se na turškem vojnem pozorišču udari ne le na Grško, temevč tudi na zapai'ne sile. predvsem na Francijo. Lord Curzon je i-redlagal zavezniško intervencijo in Briand jo popolnoma soglašal s tem. Sklenilo se je storiti druge korake, če bi bil Konstantin proti temu nasvetu zaveznikov, vendar pa se ni razkrilo narave teh korakov. Zavezniki žele, če mogoče, preprečiti prelivanje krvi, vendar pa se boje. da ne bo hotel Konstantin, ki se o-prijema militaristične politike kot edinega sredstva, da se ohrani na prestolu, hotel sprejeti zmernostne politike, katero priporočajo zavezniki. Zavezniški politiki opozarjajo na nevarnost turške zmage, ki ne bt le zopet ustanovila slovesa otomanskega cesarstva temveč tudi podnetila nevarno pa-i-islamsko gibanje. (To so isti zavezniki, ki so preprečili uničenje turškega cesarstva vsled večnih rivalstev med seboj!) Poraz Turkov od strani zaveznikov tekom svetovne vojne je oropal sultana njegovih pristašev med mohamedanei in Turk* so v stanu poslužiti se vsakega sredstva, da dobe nazaj silo. katero so rekoč držali v svojih rokah. Lord Curzon je prišel v Pariz očividno pooblaščen, da sklene v iinenn Anglije katerikoli dogovor, ki bi preprečil sovražnosti na Bližnjem iztoku. Anglija se boji. da bi vrjetni turški uspeh povzročil reakeijo v Indiji, Mezopotamiji. Palestini iu Arabij. Gornje-šlezijsko vprašanje bo prišlo jutri na vrsto in nato se bo razpravljat* tudi o važni franeosko-angleški zvezi, da se ustanovi v Evropi konečno mir. Lord Curzon bo odnesel s seboj nazaj v London uspehe svojih razprav z Briandom ter jih predložil ministrskemu predsedniku L!od George-u in članom cesarske konference, ki zboruje tam. Takoj za tem sestankom pa se bo vršila seja najvišjega zavezniškega sveta. RAZVELJAVLJEN JE UVOZNE PREPOVEDL NEZAPOSLENI INOZEMCI PROSUO ZA DEPORTACIJO. Pittsburgh, Pa.. 17. junija. — Številni inozemci, ki so pred kratkim dospeli v to deželo, so napro-cili tukajšue imigraeijsITe oblasti Zdru. držav, naj jih deportirano v njih domače dežele. Priseljenci izjavljajo, da niso bili v stanu najti dela in da bodo postali breme javne dobrodelnosti v zapadui Pennsylvaniji. kjer se nahajajo, če jih oblasti ne bodo deportirale. O. Hi bray, imigraeijski inšpektor. ki načel nje pittsburškemu okraju, je rekel danes, da prihajajo številni tt-h ljudi iz Anglije! da so dobri delavci, ki so prišli semkaj, ko so tvornice obratovale še s polno paro. vsled česar jim ni bilo težko dobiti dela. Rekel je, da jim na temelju postave ne more pomagati niti na ta, niti na oni način. ŽRE3LJI IN ŠIV ANKE MESTO DENARJA. Peking, Kitajska, 18. junija. — Charles R. Crane, prejšni ameriški poslanik na Kitajskem, je odpotoval iz t«-ga mesta na poti v Ameriko in sieer preko Sibirije in Rusije. Spremlja ga njegov sin John in oba potujeta v posebnem železniškem vozu. ki je obložen z žreblji. šivankami. sčetkami in medicinami, katere predmete se bo rabilo po poti mesto denarja. Čeprav ni dobil Mr. Crane posebnega dovoljenja iz Moskve, da potuje preko Sibirije in Rusije, se mu je vendar neoficijeluo zagotovilo, da bodo sovjetski uradniki pospešili njegovo potovanje ter mu šli na roko. Ko je odpotoval od tukaj v četrtek, je pričakoval, da bo vse pripravljeno zanj v 1'iti. do katerega mesta ga je spremljal kapitan Drvsdale, vojaški atašej tukajšne-ga poslaništva. Albert Ruddock, prvi tajuik ameriškega poslaništva, bo vodil posle, dokler ue dospe semkaj novi ameriški poslanik. dr. Jakob Shurmau. KABINETNA NA ŠVED- SKEM. Stockholm, Švedska, 17. junija. Ministrski predsednik Sydov je rekel, da bo odstopil s svojim kabinetom, ker je parlament zavrgel njegov naert glede šolskih komisij. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21r 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 143. — STEV 143. NEW YORK, MONDAY, JUNE 20, 1921. — PONDELJEK, 20, JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NASPROTNIKI BP ZAPUSTILI ŠLEZIJOj Iz Berlina se poroča, da je bil sklenjen tesadeven dogovor s med-zavezniško komisijo. Berlin, Nemčija. 18. junija. — Dogovor je bil sklenjen med nemškimi prostovoljci v Gornji Šlezi-ji. poljskimi u^taši ter med-zavez-niško komisijo v Oppeln, soglasno s katerim se bodo Nemci in Poljaki pričeli jutri umikati« Tako je izjavil zastopnik med-, zavezniške komisije v <;<«r. Sleziji( ki je dospel danes semkaj. Izpraznjeno ozemlje ood«» za->odli -oddelki angleških, francoskih in drugih zavezniških čet. • V nekem sporočilu iz Varšave se jc glasilo, da so vojaške ope-' racije v Gornji Sleziji prenehale j na eeli črti in da so se poljski ustaši umaknili ter dovolili zave?-^ uiškem četam, da zasedejo ozem-Ije med Xemci iu poljskimi ustaši. V nekem presnim poročilu, katero j«* objavil poljski informa-eijski urad. se je glasilo, da je sklenil Adalbert Korfantv. poljski ustaški yoditelj. dogovor z ; med-zavezniško komisijo v Oppeln, soglasno s katerim je privolil v to, da se umakne ter demobilizira svoje čete. Kot kažejo sedaj poročila, so tudi Nemci podpisali ta dogovor. Soglasno z dogovorom bodo najprvo pričeti z umikanjem Nemci. nakar bodo sledili Poljaki, še predno bo umikanje Nemcev kou-l čnno. Nobenega orožja se ne bo izročilo, a vse oborožene sile bodo! zapustile ozemlje. V slučaju, da bi se te čete zopet pojavile, so A n priuči pripravljeni poslužiti se najbolj strogih odredi). General von H»iefer. načelnik nemških prostovoljcev, je Angležem pozitivno obljubil, da bo držal svojo dano besedo. Soglasno s povelji angleških vojaških oblasti so Nemci že pričeli z izprazuenjeiu vasi Kalt, Asser. Klutschau in Olšova. Poljaki so zasedli pozicije južno od Ratibor okraja. Več tovornih avtomobilov s francoskimi četami je odšlo v Sihevice. VLADNA KRIZA NA DUNAJU SE JE POOSTRILA. Dunaj, Avstrij«. 17. junija. —j Tukajšnja vladna kriza se je po-; ostril«, ker ^ štajerski državni zbor izrekel v verajšnnji si ji de-j /.< Ifieniu glavirju dr. Rintelnu za-njtniro. Dr. liintelen sc namreč; zavzema a to, da bi m* nemška' Avstrija prik!opila Nemčiji. Bodo-'-i a'.-Trijski miy^trskii p red si dnik najbtže dunajski policijski predsednik Srhober. BUDIMPEŠTA PRIČAKUJE POVRATKA KORUCKA Dunaj, Avstrija. 18. Junija. — Številni listi so objavili seda j j srovorit-e. ki so krožile že dalj ča^a in ki so se glasile, da m* na-| meniva prejhiii krslj Karol /.otiet i j vrniti na Ma«lžarskf>. Daium nje-Igovega prihoda v Budimpešto j»* določen na eiroit žele? nee. Štiri o^ebe so bile na mestu mrtve, enoindvajset pa ranjenih. [ Nesrečo je baje zakrivil stroje-ivedja, ker ni vpošteval signala. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah MhM r in avstrijskih kronah *e potom nafte banke izvrinjejo po nizki ceni, aanealjivo in hitro. tVfieraj so bila naie cene alede£e: JUGOSLAVIJA: Razpoftilja na zadnje poite in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranak« banka" ▼ Ljubljani. 300 kron ---- $2.35 1,000 k on ____ $ 7.50 400 krcn ---- $3.10 5,000 kron ____ $37.25 600 kron .... $3.C5 10,000 kron ____ $74.00 LIGA NARODOV JE i JAKO PRESENEČENA i ! - Lifp narodov je izvedela s presenečenjem. da izdeluj a tvomica v Gdansk 10,000 pušk za Mehiko.' Ženeva, Šviea. 18. junija. — Poročilo, da izdel ke neka orožar-i na v prostem mci-'ti Gdansk okolo; ^0.000 pušk za Min'ko. povzro-[ čilo preejšno senzi t i.jo na sestan-j ku sveta Lige uaro<; v. ki je zbo-roval danes. M. Hanotaux. fran-j eoski zastopnik, je dal z ostrimi' besedami izraza svojemu p rese- • nečnju. dr. izdeluje občina, ki Je; poti protekcijo Lige narmlov, voj-! ni materija I. F. Sahm. predsednic prostega) mesta tidaiisk. j»' pojasnil, da je' ])«iš]o t-ozadevno naročilo tekom' preteklega «»kt«»bra. še predno Je i bila sprejeta ustava mesta. R^ket! je nadalje, da bi bilo težko iz-premeuiti tvornico takoj za izde-j bivanje drugih pn-dmetov. Svet .je opustil t« vprašanje, da razpravlja o drugih predmetih, tikajočih se Gdanska. ne da bi objavil uspeli svojih posvetovanj; ali sklepov. Ta vprašanja so predstavljala j edini predmet razprave. Pariz, Francija. 17. Junija. — Soglasno z dekretom, ki je bil objavljen danes zjutraj v ofieijel-nem organu francoske vlade, bo s 1. avgustom tekočega leta razveljavljena prepoved uvoza pšenice in drugih vrst žita. NEMIRI V KONGO. Parizt Francija. 17. junija. — Sem je dospelo poročilo, da so se spuntali ameriški zamorci, katere je poslala v belgijki Kongo neka ameriška firmo. Potnik ipripove-dujejo. da so dobili zamorci zadnji čas več časopisov v katerih so >jih prijatelji pozivali k uporu. KABER MORILNA ZADEVA. Cleveland, O.. 18. junija. — Zasledovanje po celi deželi je bilo vprizorjeuo proti Vittorio Pissel-ii iz Clevelanda. Proti njemu jej bila dvignjena obtožba obenem z obtožba proti nekemu Salvatoro Cala iz Clevelanda radi umora I) aniela Kaber. na domu slednje-' ga v Lake wood. precT približno dvemi leti. Cala je bil včeraj aretiran vi bližini Buffalo ter ga imajo tam. dokler ne bo končano izročilno' postopanje. Obe obtožbi .sta bili dvignjeni potem ko je podpisal C'ala v Buf-falu izjavo in ko so predložili poroti tudi druge dokaze. Obtožba proti tema dvema, je povečala število obtoženih umora po prvem redu od štiri na šest. Ostali obtožbeni so: Mrs. Eva Kaber, vdova umorjenega moža; Miss Marian McArdle, hči in Mj-s. Marv Briekel, mati Mrs. Kaber ter Mrs. Erminia Colavito. babica in domnevana zastrupi je val ka. Mrs. Kaber je rekla, da se ne zanima za aretacijo r*aTa tu za njegovo priznanje ter da nima ničesar reči v zvezi s tem. Rekla pa je. da je vesela, da je bil Cala aretiran in da bo prišla resnica na dan tekom obravnave. — S tem človekom sem se sestala le enkrat, — je rekla Mrs. MeArdle. — Storila nem to radl-tega, ker sem se bala, da mi bo Mrs. Colavito skušala škodovati, če bi se ne hotela sestati z njim. | Mrs. Colavito je rekla, da ni imela nobenega opravka z dejan-skim umorom in da jo Je Cala skušal obremeniti ▼ svoji izjavi. FANT USTRELIL SVOJO MA TER. Včeraj so ;aprli v Somerville, ;N. -J., šestnajstletnega Johna "\Yei-berta. ki je ustrelil svojo mater. ; Fant pravi, da se je igral z očetove puško, nakar mu je mati rekla. naj jo postavi nazaj v kot. Ko je hotel to storiti, je s petelinom zadel ob stol. nakar se jc puška izprožila, m krogla je šla ma-'teri skozi glavo. Bila je na mestu mrtva. Fant je .tako žalosten, in onbupan, da ga itd mogoče potolažiti, t....... Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dob^ Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nitna nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mcgel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v Atari kraj. ako nima kake gori omenjene listine. Frank Sakser State Rank, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. GLAS NARODA. 20. JUX. 1921 "GLAS NARODA" M ___ _ __ ' HLIVINIAN BAlkVI r* TLormo"FUBL^s^moMDOMrAVT i Ewamw mini wwiiwi. _uou i« »en k pik. urr Plnee if Butimmm 4 MM CmmmKm Aifcmii af Abova OMlilem — CwtlMO n»r—■»—> af Manhattan. N«w Ver« cttv. N. V. _"Ww WMji^ KH mid Im tanaail mmi in runlkov. ■ ■ ■— ■'"■ ■ i Ka tm* Me «a(ia mm m *a«M Za New York aa oato m* I7N a wl mu njo i—a IW__aa »1 lata _Bil ■ LA«NAII«BA t fc^gg g»j_. fV*<** ** MiMim r* __fcilianWhn yaarty *»» M__ feMW N« io»lii In ImfcimU aa aa prlaMaJajo. Danar naj aa blacovott »o-IBMi kraja omroCnlko* prwtaft^^to aa nam _ •LASNAROOA m ■ ilVaiiM Mri«! anponaa af Meatattan. Naw Varfc. M. V. _Tmanwn Cartlaadt MTŠ____ v Švedska« Med severnimi državami je zlasti Švedska imela med vojsko — zlate čase. Njena trgovina in industrija je brzo vzcvetela, štiri dob-rr. leta so imeli brodolastniki. Tudi Norvežani s.i sijajno služili. Ko^ se je po vojski začela industrija in trgovina v Nemčiji zopet gibati se je hitro Čutil preokret. Valuta, posebno švedska, je napram Nem-' vi ji zelo velike vrednosti. Ta okolnost mogoče pospešuje izvoz iz — Nemčije v Skandinavijo. Porodila pravijo, da sta obe skandinavski i državi pravcato zaplavljeni z nemško robo. Tekstilna industrija na | Švedskem in Norveškem toži, da m mški uvoz naravnost uničevalno vpliva na položaj domače industrije. Norveška valuta je proti nev-' tralnemu novcu že močno izgubila. Živahen import iz Nemčije nada-' 1 je kvarno učinknje na menične tečaje. Na švedskem so pričeli z raz-i vežno nacionalno akcijo v prilog domači produkciji. Pod geslom —j ' kupujte švedsko blajro. tudi če je dražje!"' delajo propagando pro-1 ti nemškemu importu. Ali od učinkovitosti in izdatnosti takesra prizadevanja rji pričakovati bogve kakšnih uspehov. Nasprotje proti , Nem«"iji prav na Švedskem za vojske ni bilo bogve kako veliko. — J Prihaja pa tudi okolnost v poste v. da prebivalstvo voli blago bolj , po dobrini in eni nejzo po izvoru. Trgovina pa rada nabavlja blago. j katero ima dol*r odjem. Bojkotno gibanje redko seže globoko in, redi trajne uspehe. Večje praktične važnosti je za švedsko industri- j jo naročilo, ki ga je vlada dala raznim oblastveni v tem pogledu. —( Vlada naroča, da j»- ob državnih nakupih dajati prednost švedske. • 1 lagu tudi, če je dražje. Ako je razlika tako velika, da ima nakupo-i valno mesto pomisleke, je treba vprašati ministr. predno se ku- J pi tuje blago. Švedsko časopisje poudarja, da je kvarno za narodno ! gospodarstvo, če bi država in komune kupovala izven države ob ča-; mi, ko trpi domača podjetnost krizo in se manjšajo delovne prilike., Načelo, da je kriti potrebe doma. je brez dvoma v jedru zdravo. •—, Seveda domačini ne smejo zlorabljati načela in gnati cen nad mero. Dan« s se pa to rado dogaja, ker je želja po velikh zaslužkih vsepovsod preveč razvita. Tudi pri nas prt rati i kupujemo in naročamo v inozemstvu. V tem pogledu bo treba izpremembe. X£ drugi t rani so pa tudi pri nas stroke, ki do brezsrčnosti izkoriščajo domači trg. če ni konkurence od zunaj. Takoj pa začne mijavkanje. če se prikaže možnost vnanjega nakupa in rado se kliče po pretiranih earinah. — Gotovo pa je. da mora država ostati trda in ob vsej naklonjenosti domačemu delu paziti, da se ne podražuje neupravičeno življenje domačega konsumenta. Jugoslavia irredenta. Italijanska sramota na Reki. Kakor znano so D'Annunzijevi arditi svoječasno zahrbtno napad-1 li malo francosko posadko na Re-1 ki in jo umorili. Tem francoskim vojakom, ki ro pokopani na Reki1 so postavili Jugosovani spomenik z napisom: Aux soldates morts pour la France. — Reški sinovi velikega italijanskega naroda pa ro napravili okoli spomenika stranišče in smetišče ter nanosili naj spomenik stare nočne posode. . Furlani proti italijanskemu bloku Nad vse zanimivo, da fur-' lansko ljudstvo ni hotelo slepo! korakati na volišča za italijanski! blok. "Piccolo** zmerja Furlane 7. "austrijakauti" in pravi, da sol še vedno polni sovraštva do Ita-I lije. V neki furlanski občini je bila izstavljene slika italijanskega kralja s pomembnim napisom-.' "Torna al tuo paesello ehe tantoj bello". (ovrni se nazaj v svoj, kraj, ki je tako lep). Pomokrsko-trgovski krogi v Trstu so z izidom volitev v tržaškem mestu jako nezadovoljni. Trije fašisti naj zastopajo Trst in eden! prevratni komunist! Fašisti ima-1 jo smisel za poulično kričanje, za gostofrazersko povelieavanje ita- j lijanskega imena in za gojitev' sovraštva do vsega, kar ni itali- ( jonskega, kakega poteznega in j preudarnega zastopanja širokih tržaških zahtev pa niso zmožni.. Odlični trgovski krogi, ki vidijo bodočnost Trsta v njegovem pri-! staniiču, se s strahom vprašujejo. kaj bo z bodočnostjo Trsta. ako( bi ostal v Rimu dalje časa zastopan po kričaško razpoloženih in^ vsako resno delo mrzečih fašistih. Fašizem odganja inozemstvo od Trsta in včasih oni trgovski kro-j gi premišljujejo, kak udarec bi bil za Trst že to, ako bi mu Čehi radi redno bolj rastočega sovraštva proti Slavanom obrnili hr-; bet t Hamburg je še vedno neva-j «n konkurent Trstu in Nemci tr- de, da bo Donav znatno skrčil — prekotržaški promet. Ni drugega pričakovati s strani fašistov kakor škodo. Vsi trije fašistovski t kandidatje se pripravljajo na ro-, govilenje v Rimu. Od rogovi len j a , pa Trst ne bo mogel živeti. Trst, potrebuje zastopnike, ki so uživ- j Ijeni v njegov pomen in v potre-j bc za bodočnost, ne pa takih, ki, so brez notranje vrednosti, kate-l rih .sposobnosti se kažejo le v po-, cestnem nasilju in pridušanju na shodih, k^ko da so vsi skozi in —. skozi samo Jtdijani. Tako bo v. Rimu, da se bo čula tam v prilog j Trsta marsikatera paetnam in, tehtna beseda iz ust jugoslovan- ( skih poslancev, kajti tržaški faši-, sti bodo na Monteeitoriju samo divjali in se drli, kakor delajo že, preveč Časa doma ob Adriji. i i J Župnik Červar hudo poškodovan. Župnika Červarja iz Zrenja so bili fašisti napadli, ko je šel na volišče. Vklenili so ga in s silo od-j peljali s seboj. Med potjo so ga pretepali in mu izbili tri zobe. — V uklenjenih rokah je moral nositi dve trikolori. Privlekli so ga( ^ta sodišče v Motovunu, ga tam jsleklL in zaprii v sodn otemuico.' .Prihajale so ljudske množice pro-j 'sit, naj župnika izpuste, ali kraljevski sodnik ni hotel ugoditi ^prošnjam. Prišla je mati in hote--jla govoriti s f.vojim sinom župni-j kom. Rekli so jej da se mu blede ,ir. da je po glavi in po životu ves. pobit. Poklicali so zdravnika, Župnika si ne tipajo odpeljati v( bolnišnico, ker se boje, da bi jim( na potu umrl. Smrt bi bila pa vendarle malo preneroden dogodek za fašiste in sodnike. Župnik v Oprtlju je v cerkvi molil za svo-j jega nesrečnega tovariša Cervar-j ja. Zato so ga fašisti pred cerkvi-1 jo pretepli. Višja cerkvena oblast J je obveščena o vsem. kar se godi : z jugoslovansko duhovščino po' Istri, ali dasi je falHstovsko barab-stvo vedno večje, se škofa v Tr- ] stu in Poreču kratkomalo niti ne. Ni sledu petroleja med pritlikavci. Piše Louis Bernheimer. Ni vam treba citati Gulliverjevt. potovanja, da najdete pleme majhnih ljudi. Vzemite parnik v New Yorku ter se odpeljite navz- ^ dol v Cartageno, republika Colombia. Tam vzemite vlak preko dežele do Calamar ter sledite Magdalena reki do Ei Banco. Če hočete 1 rato dospeti do Liliputaneev, morate oditi od r^ke ter potovati pre- : ko dežele kakih dvesto milj ali več, predno dospete do dežele Mata-lote Indijancev. < Ne radovednost rudi telesnega obsega domačinov, temveč želja , da najdejo petrolejske vrelce, je bil motiv skupine mož. ki se je pred kratkim vrnila iz dežele pritlikavcev. M. E. Spellaev je financiral celo podjetje. E. Deming. narodoslovec. slikar in kipar iz New ' Yorka, je bil član te ekspedieije, in George Bu^h je vzel kino-slike domačinov. William Upham. geolog, je iskal sledove petroleja in v ttm delu ga je podpiral Fred O'Brien in San Franeisea. Sestal sem se s člani te ekspedieije po njenem povratku in od ' Upham a sem izvedel zakaj so si izbi ali ozemlje Matolote Indijancev kot kraj, kjer bodo najbrž našli petrolej. Kjer je asfalt, tam je gotovo tudi petrolej in pronicala je novica. da so Indijanci prinašali koščke asfalta. Spellaev, ki je prvi zavohal to stvar, je pričel organizirat; ekspedieijo. Načrt je obstojal v tem. da se ekspedicija najprvo sestane s prijateljskimi Matolotes, k: štejejo približno dvesto ljudi ter jih pregovori, da spravijo eks-pedieijo v stik z njih divjimi brati, ki so od časa do časa pokazali koščke asfalta. Kakorhitro bi se ugotovilo dotično ozemlje, naj bi si zagotovila ekspedicija koncesije od kolombijske vlade, ki bi bila brez dvoma dobrega razpoloženja radi 25 milijonov dolarjev, katc# rc je imela v kratkem dobiti od vlade Združenih držav. Povest o potovanju, o doživljajih ekspedieije in o navadah domačinov vsebuje vse čare nepoznanega. To pove.-t mi je povedal Deming, sivolas človek, star nekako petinpetdeset let. ki je študiral 'iuneriškc Indijance preteklih trideset let. ki je napisal več knjig o njih in kojega slike krasijo zidove Naravoslovskega muzeja v New [Yorku ter številna poslopja v Washfngtonu. D. C- Ko je dospela do izliva Magdalena reke. je vzela ekspedicija 'parnik do El Banco. Tam je vzela v najem mule, da nosijo prtljago. Cel teden so potovali možje preko ravnine, na poti proti španskemu misijonu, kajti vedeli so. da se je nekemu misijonarju posrečilo do 1 gotove meje pomiriti divje domačine. V misijonu se je ekspedicija ustavila za likaj časa. da počiva. jPnhovnik, neki Padr? Camillo. je gostom dobro postregel, d^ so se čutili kot doma. Domačini so živeli v kočah krog misijona. Služba J božja se je vršila v gozdu pri oltarju, katerega je postavil misijonar | sam. in Demin«? pripoveduje, kako čudno je bilo videti očeta Camil-h: v polnem ornatu, stoječega pred oltarjem sredi gozda ter napol |nage domačine, ki so molili k Bogu, o kojega obstoju so imeli le me-jglen pojem. . - Misijonar je le z največjo težkočo pomiril strahove domačinov, ko je dospel v njih deželo. Ko se jim je približal, so bežali, in on jim je sledil v džunglo, a pri te« puščal darove v njih zapuščenih vaseh, j Končno so postali tako radovedni glede njega. — kajti spoznali so. Ida ne misli nič slabega — da so mu sledili nazaj k njegovemu mi-! sijonu. Pregovoril je odrasle Indijance, da so dovolili svojim otrokom živeti v misijonu. kajti upal je, da jih bo lahko pokristjanil. — I (j lede staršev je bilo tc popolnoma nemogoče* Le otroke je lahko pridobil zase, dočim so odrasli živeli naprej svoje divje življenje. S tem. da je prodr'. v divjino, je. Padre Camillo več kot enkrat riskiral svoje življenj**. Zadnjega človeka, ki je vprizoril ta poskus, so našli s* 160 pšicami v njegovem telesu. Bilo je tekom bivanja na misijonu in še predno je odšla skspe-dicija s 45 cargadoros ali nosači. desetimi vojniki in štirinajstimi ž?nskami, da ustanove stik z divjimi člani plemena, ko je pričel De-'niing študirati domačine. Ker je dobro poznal ameriške Indijance, je bil prav posebno usposobljen opazovati navade in običaje Matolotes Indijancev in napravil je veliko število skic ter si zapisal številne besede, da se slednje primerja z narečji severnih Indijancev. Matolotes Indijanci so visoki od štirih čevijev do štiri in pol. Njih barva je slična oni mahago-ni lesa. so vitke postave ter mongolskih obraznih potez. Njih las-( ■ je, globoko temne barve, so gladki ter jih novijo na kratko pristrižene tako možki kot ženske, j JNi jih mogoč? primerjati s sever-no-ameriškimi Indijanci glede —J moči. Obleka možkili obstoja iz dolge srajce brez rokavov, stka-, jne iz divjega bombaža, ki raste j j v pokrajini. Te obleke izdelnje-l jo ženske. Ženske nosijo manj j J obleke kot možki. kajti njih običajna obleka, kadar se ne nalia-' jajo v bližini misijona, obstoja le, iz štirih palcev širokega pasu o-koli ledij. Poligamije ali mnogožen-stvo je splošno v navadi, najbrž radi bojevitega razpoloženja te-'ga plemena. Ta običaj je najti po( navadi tam, kjer je dosti bojev, med plemeni, in Matolotes so ne-J jumorni bojevniki, ki se poslužu-j j jejo loka in pšic. ne pa pihalne! 'cevi in zastrupljenih pšic ket dru gi južno-ameriški indijanski ro-j dovi, naprimer oni na Ekvadorju. j; Hrana teh Indijancev obstoja iz banan, plantan in drugih ma- ] njšili sadežev, ki Rastejo divji. — Razentega pa sade koruzo in to-,] (bak, love ribe z mrežami ali pal streljajo nanje s pšicami. stoje? i |pri tem na biegu reke ali pa sre-!< vode. Tri inče dolg polž. kate:'< rega je videti v velikih množinah!] je nadaljna zelo jg^iljubljena jed'; teh Indijancev. Opioe in ptice i nudijo izvrstno hrano, ki se po--] posebno prileara njih okusu. Opice» ne denejo iz kože. temveč jih os-;i mode na ognju ter nato speeejo. < Soli ne poznajo. Na njih mizi je .t najti tudi divje orehe, ki rastejo.] tam v izobilici. (t Psov nimajo in tudi niso pas-.] tirski narod, kajti nimajo ovac I ali goveje živine. Njih domača žival pa je mali Ocelot, ki je neko- i liko večji kot naša mačka in ka- c zmenita, kaj Sele, da bi intervenirala v prilog jugoslovanskih duhovnikov! Tako cerkev krepko pomaga fašistom v ostudnem boja proti Jugoslovanom I terega ujamejo v mladosti. Včasih imajo okreg sebe tudi udomačene ptice in opice. Ker imajo sami kaj močne la-(se. je plešast človek izvanreden prizor za te Indijance. Spellaey. ki se postavlja s precej razvito .plešo, je predstavljal vsled ^ega zpnje vir ve'ike veselosti. Prosili ;so ga. naj smme svoj klobuk, in kakorhitro je storil to, so se pri-jčeli strašno krohotati. Opojne pijače imajo v izobilju jŽenske žvečijo koruzo ter jo iz-!pljujejo nato v izvotljen del kakega drevesa. Tej mešanici se do j da vode ter pusti ceIo_ stvar vre-,ti. To pijačo zauživajo nato. dokler se popolnoma ne upijanijo. j Njih koče so napravljene iz pokončnih pi!ic, preko katerih so položene vodoravno. Te so pokrite z listi palme v ■nižinah ali z (drugimi listi na višje ležečih krajih. kjer ne uspevajo več palme, j Ponoči jih vidite hoditi naoko-jli z velikimi kresnicami, naniza-jnimi na vrvico S temi kresnica-Imi osvetljujejo tla. Orehe in koruzo drobe s kamini. kojih eden je večji ter služi I kot možnar, drugi pa manjši, s katerim se tolče. L.oki so napravljeni iz trdega palmovega lesa in pšice so na koncu opremljene s .poostrenimi kosi lesa. j Kadar dobi kaka družina tega plemena deklico, jo takoj poroče jS kakim članom plemena. Ko je ^tara šest let. jo vzame mož k se-jbi ter jo red'". V starosti desetih (ali dvanajstih let je godna za možitev, kajti zrelost pride v tem !podnebju zelo hitro. [ Ti Indijanci so zelo veren narod. To je razvidno iz dejstva, da izkopljejo tri mesece po smr-t- kakega človeka njegovi sorodniki truplo, ga ovijejo v cunje ter obesijo na streho svoje hiše. : K mrtvecu polože tudi živila, o katerih domnevajo, da jih zauži- : va duh zainriega. Raziskovalci ; niso našli nobenih malikov in tu- i di nikakih svetišč. Lončene posode je le malo, — najbrž radit'ga. ker se poslužujejo debelih lupin oreha kot po- 1 soide, Vsled čv^ar odpade potreba t da bi sami oblikovali in izdelovali posodo. Na maloštevilni lonče- Peter Zgaga DAJ! Plačilni dan. Res je v pesti nekaj bankovcev, toda.... Daj — pn;vi trgovec. — Za blago sem moral več plačati kot zadujič. Daj! — pravi mož, ki pobira davek — mir *n red v državi sta neprecenljiva. Daj! — pr«.vi če v j ar. — Usnje je drago in delavca moram plačati. Daj! — pravi krojač. — To je še stara, mirovna roba — draga. Daj I — pravi farmer. — Vam v mestu je dobro. Denarja služite kot peška. Toda — pravi delavec — jaz nimam toliko denarja, d.i bi vas vse plačal in redil. Zavzeti se moram za poboijšanje plače. Tedaj pa stopijo vsi skupaj ter — Kaj. plačo, da bi ti zvišali? se zavzamejo: Že zopet? To je skrajna predrznost. Teh neprestanih zahtev za zvišanje plače mora biti enkrat konec. — Če staviš nove zahteve — pravi kapitalistični hlapec — ne bo mogla naša industrija konkurirati. Ne delaj tega — prav resno te svarim. — Saj ste m i vendar vse odvzeli — odvrne delavec. Vsi skupaj; — On hoče še več... to je nasilstvo. Družabni red razdira. Na pomoč, na pomoč! ^'Bogastvo je veliko breme"' — se čita semintam. l)a. res je veliko breme, toda» čudež boji, zakaj ga ljudje s takoi lahkoto in s takim zadovoljstvom1 prenašajo. * # * Novi «prohibicijski komisar je = resno posvaril Amerikance. Rekel. je naj se ne norčujejo iz pro-hibicije, naj ne delajo neumnosti iz nje. To da je resna stvar. , Mož že. ve kaj govori. • Resno je 'cbra nastopiti, da se to neumnost odpravi. Cas je denar. Zato pa ljudje preganjajo čas z denarjem. c* * * Skaza pridiguje v svojem listu, da je treba ljubiti svoje sovražnike. i * # * To je lepa sivar. toda on mora z vzgledom naprej, kajti on je še daleč, daleč zadaj. i On namreč niti svojih prijateljev ne ljubi. 9 * ^ i Kakorhitro kaka ženska vzklik-^ ne: Predaleč greste! — ste ji sa-1 lamensko blizu. — To me pa veseli — da ste ozdraveli — je rekel zdravnik. — Ali ste se ravnali čisto po mojih predpisih, ali bte kupili zdravilo? — Da, kupil sem ga in po vaših predpisih sem se ravnal. Na steklenici je bilo namreč zapisa-j no: Steklenico je treba imeti trd-( no zaprto. * * # Mi hočemo ljudsko vlado — pi-. še neki list. Dosedaj smo vsi mislili, da v republiki ljudstvo vlada. - * * — Predsednik Harding je na svojem mestu — pravi drugi list.1 — Kaj pa naj bi bil drugače? Saj ga je vendar narod zato izvolil, da bo na svojem mestu. * * * Dve ženski sta se srečali. Poglejte — pravi prva — onega gospoda tamle. Neprestano mi je mežikal in se mi smejal, kakor j hitro ste pa vi prišli k meni. mi je takoj obrnil hrbet. — Seveda, — je rekla druga — s<.j je vendar moj mož. ' i ni posodi, katero se je našlo, je bilo opaziti le majhne znake okraskov. katere se izvrši z nohtom: soglasno z domišljijo delavca. —■ Matolotes se ne poslužujejo jezika z znamenji. To se ponavadi! zgodi, kjer je kako pleme izolirano in kjer n^ obstoja nobena potreba pogovarjati se ali baranta-ti s tujci. Zelo čudna prikazen pa je, da štejejo le do štirih. V kolikor je znano Detniiign, je to e-dino pleme, ki ne šteje do pet, j te je do števila prstov na roki. Nikakih pismenk nimajo, ne te,; iugaslntmnaka , Ustanovljena L 1898 ŽCatoL Sfrinurta Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. m*B rtntS: BDDOLV PK&DAN. 933 A 185t* 8t, a Fodpiedsednlk: LOOTS BAT,ANT, Box. 108, Pearl Areata, Loral*, a Tajnik: JOSEPH PISHUKL Elj, Mluu Blagajnik: GEO. L BHOZICH, Ely, Minn. Blatajn'k netzpia&ulh smrtnln: JOHM MOVER!*, 924 N. 2nd Ave* W. Dclnth. Mm. De. JOB. ?. fiRAHBK, MS B. Ohio St., N. PUtabwak. Fa. MAX KERZiSNTK, Box 8T3^Bock Springs, Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 Sa LAwsdale Are, Chicago, DL FRAIJK fiKRABEC, 4822 Washington St.. Denver, Goto. LEONARD SLABODNIK, Bo"+80. eJ^MIm. GREGOR J. PORKNTA, Box 170. Black Diamond, WaalL FRANK ZORTCH. 6217 St. Clair A re., Cleveland, O. ZA ulevaful adbor : VALENTIN PIRC, 81® Meadow Ave., Roesdala, Jollet, IU. PAULINE ERMENG, B3» — 3rd Street, La SaUe, III. JOSIP STERLE, 404 E Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 708 Market Street, Wauke^n. I1L 1--- Jednotlco uradno gls^So: /GLAS NARODA", n rm Vse stvari, tikajoče se nrsdnib tc.1ev kakor tudi denarne poWJa-tvo naj se poSUjaJo na glavnega tajalka. Vse prltotbe naj ee i»o«lJa na predsednika porotnega odbora. Profinje za snrejem north.članov ln bolnlifkB spričevala naj »e pošilja na vrtiovnena zdravnika. Jugoeicranska Katoliška Jednota ae priporoča vaem Jngoalovanon aa obilen pristop. Kdor želt postati član te organizme*te, naj ae aglaat tajnika btjt£aega društva J. S. S. J. Za o?tan< Hter norih drnlUiT as pa obrnite na jeL tajnika. Novo dnrftvo se lahko v stanovi a B. Sani ali nm^Mi ^ne one vrMe iu tudi nikakih hie--ro«rlifov ali simbolov. Imajo be-Jsede za tri osnovne barve, rdečo ;inoarvo kot za ti rev o. j Po daljšem bivanju v misijonu se je ekspedicija napotila v nepoznane kraje. Potovala je 111 prtljago so »u.sili nosiui. Tedaj pa je prišla i.alofja zj; indijanske votlnike. da sropij«> v ^tik s >vo-jimi divjimi brati, ki naj bi po-vedli ekspedif:.:jo do krajev., kjer se nahaja petrolej. Ti vodniki pa |ipO se izkazali kot popolno izjalovljen je. Sli so naprej, a čim datlje so šli. tem dalje -o se umikali (divji možje In niti ene*ra ni bilo na izpresrled. Ekspedicija je šla skozi taborišče za taboriščem, ku (je plezala navzgor po irričevjn. 'mejeeem na c-orovje v bližini ve-!nezuelske meje. Prišla je skozi zapuščene vasi. a zadela ni niti na enega tak; »ra človeka kot ga 'je potrebovala. j Po številnih tednih potikanja po džunjrli. plezanja po irorah. se je ekspedicija ustavila. ^NTim! tem (časom pa so razni člani ekspedieije zadeli na kače klopotače ter na razne ptiče in živali, med ka-.terimi jih je nekaj, ki ^o brez dvoma nove za znanost. Nekoč, v neki razpoki in tekom velikega viharja, je pri grmela n;.vzdol lička skala in !»• malo je manjkajo. da ni ubila dva člana ekspedieije, ki sta spala v šotoru. Člani • skspedieije so ustrelili več jaguarjev ter opice petih vrst. lTjeli so tudi ribo, ki bodi po kopnem ,ir> ohranilo se je kosti, kajti dom neva se. da je lo nova vrsta, ki ni šc znana učenemu svetli. ; Čeprav pa niso bili domači vodniki uspešni pri poskusu, da pridejo v stii; s svojimi divjimi brati, je ekspedicija vendar zasledila petrolej riani ekspedieije pa o tem previdno molče. Dejstvo je. da j«> ekspedicija zasledila petrolej in načelnik ekspediei-! je se nahaja sedaj v Bogota. — glavnem mestu republike Colom-bije. kjer se pogaja s tamošnjimi politiki za konec:-i je. To je zelo( primeren čas za tako barantanje ko se vendar nahaja 25 milijonov ameriških dolarjev na potu v to južno republiko. 1 Pogajanja radi zapad. Ogrske. | i Pogajanja radi zapadne Odrske. ki bi n:orala. kakor znano, j ipripast i Avstriji, a jo je Franci-j ja vedno obljubovala ^radžarski' kadar je hotela na Dunaj« kaj iztisniti, so s^ zopet pričela. —I To je znamenje, da je Francija j Avstriji zop^t pokazala prijazno lice. V zadnjem času -ternaeijonale. ki s«> bo pričel 1. junija. IzvrŠevalni odbor jc za ta kongres sprejel sleileči provizo-rieni dnevni ?cd; 1. Poročilo eksekutive komunistične Internacijonale. 2. Svetovna ekonomska kriza in nove naloge komunistične Internacijonale. 3. Taktika komunistične Internacijonale za časa revolucije. 4. Prehodna doba (posebne potrebe in akcije ter končni boj revolucije".. f». Rnj proti amsterdamski rmeni Internacijonali delavskih strokovnih organizacij, (i. ; R«leča I nternaei jonala indust risalnih organizacij 111 komunistična Internacijonala. 7. Ustanavljanje komunističnih strank in metode njihovega dela. g. Gradnja komunistične Internacijonale in — injeni odnošaji aapram pi-idmže-Jnim strankam. 9. Vzhodno vprašanje. 10. Italijanska socialistična stranka in komunistična Internacijonala. 11. Nemška delavska ko-munistična stranka in komunistična InternaeiijonaJa (priziv nemške zediniene komunistične stranke proti lesolueiji izvrševal-nejra odbora komunistične Inter-nacijonalc). 12. Gibanje med žen-stvom. 13. Gibanje med komunistično mladino. 14. Volitve izvr-ševalnega odbora komunistične Internacijonale; vprašanje o sedežu izvrševalnega odbora. 15. Razno. j Od časa, ko se jc vršil drugi kongres moskovske Internacijonale. se je iniM-sikaj izpremenilo. Pogoji, ki jiii je diktiral dru pri kongres, so preprečili, da se nemški. italijanski in francoski prole-itnrijata ni kompaktno pridružil tretji Internacijonali. Angleška nebdvisna delavska stranka je z jveliko večino zavrgla predlo? za pridruženje k tretji Internacijonali. Ameriška socijalistična stran ka je izven Internacijonale. Tako tudi mnoge druge socijalistične stranke. Za ta kongres vlada med socija listič ni ni svetom velijo zanimanje, posebno pa se »led znane revizije brljseviškega propra-nia v kmetijskem in trgovinskem vprašanju. Delna demobiiizacija na Franco-skem. j V zmislu predloga poveljnika renske armade je francoska vlada sklenila nemudoma odpustiti joženjene in onr pripadnike letni-|ka 3919, ki vzdržujejo svoje družine. Poslednji vitezi. Madžarski ministrski predsednik srrof Bet 11*.en je poslanca — Szilagyja pozval na sablje, ker ga jc imenovani poslanec v par-lameutu z medklicem razžalil. — Grof je seveda krščanski socija-lec. Sreča je besedi »kopa. Josip Jurčič. GLAS NAHODA, 20. JTJN. 1921 Pogled v preteklost. Spisal Ksaver Mcško. Kakor tiioj^ srce je morj*, zato era ljubi iu s tako veh ko in iskreno ljubeznijo. Kakor ujoje sree je: polno .skritih glub(**in in polno velikih, ne-razrozljivrli tajen, v veke nesn»r-j 110, v veke trof>etajoee m drhteče v netrteHfuem in neutešljivem hrepenenju. Veatih lui pride od nt^cod čudovita, nekoliko l»izama 'nuael: ali ni rojeno morebiti moje srce iz morja, iz njegovih tajiw*tfnih jjlo-hui '•in. ali ni norebiti otrok lije-Kove^ra tw»Tletn tudi / nama. šlaj j»« mirno mene. poglodal s*'in jo z začudenim pogledom, in glej, dvoje velikih in>i, modrih kakor uajkriKiiejše potoeuice. se je vpi-J ralo v mene. Odvrnil vm nagloj {H^led, povesi! setu očii in sem š»-l. svojo pot. A ob vinku sem >e ozrl; najini! retiiljevalko ob morju ne-| daleč od mesta, kjer smo se srečali, in zrli s*ta sem po |w»ti. Ihiša se mi je vznemirila, ker je čutila bližino sorodne duše.' Vrnil nem se na dom gi sem legel,' da s t* umirim. A moja duša jt- bi-} la vzburkana prevalovito, ker je šla mimo »orodne duše in mimo čudovito krasne sorodne duše.! Hrepenela je jm» njej in ni našla' uiirci.. . Od tedaj sva >«e arečavala večkrat. Simpatije in Morodnostj najinih duš so naju vodile na ene in iste po. i, da sva s*« sreča vala. 1 In najini ]>ogledi so *#» sreča val i,' za trenutke, uetuirno. vprašajoče,' kakor v strahu 111 v dvwnili. Za-! drhteli* iiama j»- globoko v MTeu, tajno in čudovito; stopila sva hi-l t reje, a le nekaj korakov, m žel vva iHKlila spot »{»očasneje. kakor bi »r bala, da s,- oddaljiva jw*e-naglo drug drugega, da se izgubiva in se ne srečava morebiti nikoli več. V sretfi » nama' vzibavali valovi, ki so vzburko-! vali tajmstvano vm najino notra-! nji»st. valovi. m««go^uejMi kakor oni v neizmernem oeeatiu. ki so' drhteli in trepetali jnhI nama v' svojem veko»erneni hrepenenju. * . - 1 S prijateljem sva .se namenila na izlet v Ločin j. Ko sva vst«»pila! v Lovrani, j«? bila tudi ona medj izletniki. Prve so me jwrzdravile, • -i \ st< pu njene modre oči. Bila je z matter jo. I Lep dan je bil to v mojem živ-j ljetiju iu v»*tular mučen. Bila sva s' blizu, a vendar uaju je ločil' globok p rej »»4 J. ("utrla sva se so! rmlna in vetxlar sva si bila tuja.I Seveda; predstaviti se ji — kaj bi' bilo narav ne jše ? A ue! S tem ne, človek priklene. In tega ne ma j ram. V kratkem postanejo te vezi morebiti mučne, a pretrgati jih! ne mordfc. Zapletel si vajije sam-in protrtovoljno, iu zdaj te drže] tnlo in mučno — ue puste iu ne-iajni*!tijo te. Zato ne maram. Dan je potekal naglo. lepota; morja in slikovitost r/brežja me1 ta dan nista zanimali puaebuo ;> ■-tet II sem njeno bližino, gledal-sem njeno krasoto in ob njej je temnelo vse drugo. Videl *ent j«» povsod. — Ponesel fcem si stolec či«to na ktmec ladje,' sedel wmm*f zagledal v vodovje,' kako se peni ob ostrem grebenu! parnikovem. A čez malo rasa sani začutil nemir, skoro tesnobo. Dvi-1 gnil .sem pogled: na mnestu je *ta-j la ona, njene krasne oči «o »e vpi-' rale z nenavadno milino sem dol v tnene... I Sel sem v salon. !n nalašč nam zvabil prijatelja s seboj, z-iidad j.- prihajala, biiiala m* je s tihimi koraki, s smehljajočimi ust mi. vence v las«*h, v očeh srečo .n veliko radost na mladih licih. Zagledal sem jo, novo pomlad, po pusti in j i razni jeseni, zagledal sem jo in sem »»strmel in se raz-i adtntil. .. kozi omrežje: "Tam je# polje!?'... Morda pa je vas čisto kje drugje in čisto diiigavna in so bile vse to saino sanje. Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem. da nikoli ne bom. Tudi ne, če bi bil en sam korak do tja. Spomnim se na to vas, kadar sem zelo potrt, ali zelo bolan. Takrat se mi približa, kakor se časih razboleli in preplašeni duši pri- bliža smrt. Prešinila me je nekoč jnisel, iz temne globočine, iz bolesti je bila segla, da bom ob tisti uri, ko se bo treba napraviti na zadnjo pot, ugledal s slamo krito kočo, kjer se je rodila moja mati, ugledal tudi. še njeno zibko, z rdečimi srci pomalano; in videl drobnega otroka v predolgem zelenem krilcu, njegove prve, nebogljene korake, slišal njegov tenki smeh. njegove jecljajoče, napol razumljive besede., in da bodo vsenaokoli, kakor cvetice na polju, cvetele bele misli srca, ki še ni l>ilo ranjeno od spoznanja. Prešinila me je taka misel in ne dvomin nič, da se bo res tako zgodilo. Ker spomin, ki se človeku oglasi iz onih krajev, ne laže nikoli. Dan pred smrtjo se je mati selila. Bilo je že pod mrak in truden sem bil. Mati je mirno sopla in zdelo se ini je. da spi; zato sem šel po prstih iz izbe ter se napotil k sosedu, da st odpočijem ob kozarcu vina. Ostal sem tam.* dokler se ni dodobrega znočilo. Ko sem se vrnil ter prtzgal sve-,tilko, me je zgrabila za grlo nr-znana groza. Materina postelja Je bila prazna. Stal sem in trepetal in se nisem mogel geniti. Nič ne vem kako in nič ne vem kedaj sem se pristopil, hodil s svetilko v roki po izbi, po veži; in vse, kakor da hodi neki drugi, čisto tuj človek, jaz pa da srojim za mizo ter gledani in Pakam, kdaj da bo opravil. Tako sem prišel s trdo, sovražno .pestjo. Modre oči me zro začudeno, plaho, s tihim, pritajenim očitanjem očitanjem: "Zakaj si me zadel v srce in j« mi ga ranil tako globoko.'" Solze jo rosi jo plaka nad mojimi trdimi in neusmiljenimi besedami. ! Parnik je hitel, morje je šumelo in se je zibalo daleč naokrog. Obrazi popotnikov na krovu *>o postajaii nejasni, izgubljali so se' v mraku. Tudi njen krasni obrazek j«* blt*ltd v temi iu je izginil v noči in v daljavi... A upal sem. da ga vidim kmalu spet. Da j:a ue vidim nikoli več, bi moral želeti, a upal sem iu hrepenel z vsem srcem, da ga vidim kmalu spet... Prihodnje dni je vila in brila bu rja, m nisem mogel iz sobe. Kol sem hodi! spet po znanih potih, je nisem srečal nikjer več. Odpotovala je, e v življenju, jaz pa stojim ob »nobovih in plakam... Čutim pač tudi sam z 'bolestjo in trpkostjo, da moje oči niso. kakor so bile nekdaj: izprane so od M>lz, izplakaiiih na skrivnem v tih Hi nočeh, ker sem človek, ki stoji ob grobovih in plaka bridko in grenko... Izprane so od solz, nič niso vesele več, nič polne solnčnih žarkov, ne več poLne smeha, ne več drhteče v ljubezni, ki jo jMHinjajo in sprejemajo vse srečne in radostne. . . Tn moje srce ni. kakor je bilo nekdaj. Polno veselja in radosti je bilo nekdaj in polno ljubezni in usmiljenja je bilo. Vse je verovalo. vsem zaicpalo, vse je l jubilo in vse odpuščajo. A zdaj je pokopano vse Miiejoče veselje. ]M>kopana vsa lepa mladostna radost. In solnčne ljubezni ni več. in ne oživlja j oče ga in okrepča jo-čega upanja, in vsega*Velikega <>d-puščajočega usmiljenja ni več. Vse ie mrtvo, vse pokopano — in jaz stojim s praznim %n mračnim srcem ob grol>ovih in plakam... lil moja dn«a ni več. kakršna je bila nekdaj. Ah. ko ride, bo kaznovan po društvenih pravilih, naj bo odjblizu ali daleč. Zato ste vsi vabljeni,, da -še vdoležite brez izjeme. Pripeljite s seboj tudi svo-! je prijatelje in znauee, da se bo vsak kaj[ veselil iu za mal denaf kaj dobil, mogoče janea ali pa či-ko iu še kaj drugega. Preskrbljeno bo, da se bo lahko vsak naple-sal, naj bo stari ali pa mladi. Za dober prigrizek in osvežujočo pijačo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na svidenje z. julija! Lovrenc Bizjak, zapisnikar. (17-18—6) NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem, posebno pa sorodnikom, da nam je po dolgi, leta trajajoči bolev.ni, končno izčrpan telesnih moči, zatisnil trudne oči in dne J), maja za vedno v Gospodu zaspal naš ljubljeni sin iu brat JOSEPH PERET. Ranjki je bil doma og mu mir in pokoj daj. večna luč mu sveti Mi,j? Žalujoči ostali.-Ivana Peret, mati (vdova). Ivana Jarem, sestra. James Peret, brat. Cleveland. O., 1.1. jun. 1921. (2x 20&23—6> . . VABILO k prvemu velikemu pikniku, katerega priredi društvo "Ljubljanski Vrh" v Detroitu, Mich., v ne-deljo 26. junija na g. B. Travni-karjevi farmi, to je 11-Mile in Devend re Road. Vstopnina je 25 centov. Torej, cenjeni rojaki hi rojakinje, na plan v priljubljeno naravo, kjer bo dosti neprisiljene zabave in najboljših okrepčil. Za to vam jamči odbor. — Kažipot: Vzemite Stephenson karo, katero dobite na Woodward Ave. in 6-Mile Road; potem se pel jit e do lO^-Mile R^ad in tam vas bo čakal za to pripravljen avtomobil, kateri vas popelje na lice mesta. _(2s 20&?i—6) Rad bi izvedel, kje m- nahaja JO-ŽBF ZALAR Doma j«' iz Gorenje va>i pri Rakeku. < V,njene čitatelje vljudno prosim, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi blagovoli; če pa on sani t<» čita, naj se mi nemudoma javi, x Davis, \V. Vu. 20-21—6) NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JANKO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Z«aga. Rojakom ga toplo priporočamo. Cpravništvo Glasa Narmla. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kolar >• baJ-*t&r«jil slovenski ■drmvnlk tpecja-Ust v Ptttaburrbu, ki Ima 34-Mjm prmkao v »drm.-rlje-nju TMk Molku fcolMnl lutrnpljenj« kr- - v< Mdrmrl ■ |U- •orfUin M4. ki » j« txumel dr. prof. Erilch. Ca Imate mozolj« aJl mthur-Uce no ttlHu. t grlu. iipadajje bolečine ▼ kovteb pridite In Isfiiatli ?»m bom krt. N« čakajte, ker t* kolesen naleze. V* molk« bolezni zdravim po o-krajianl metodi. Kakor hitro c^ezlta da nm prenehaj« zdrzvj*. s« čakajte, temveč pridite tn Jas vsa ga bo« sopet povrnil. Hyroeolo all vodno kilo ozdravim r M. urah ln rtcer brez operacij«. Bciezul mehurja, k! povzročajo bo-iefln« v krilu ln hrbtu ln včasih tadl Prt puščanju vod«, osdravtm s m(o- voatjo Revm»»Izem. trganj«, bolšči n« o-teklln« *rbe?l«B, Bcrorie In druge ko-fae buieinl. ki nustanejo Tiled i«či-•*« krvi, ozdravim v kratkem Caau (n nI potrebno lefatl. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumsjo. Jaz znam ■o Iz starega kraja, zato vas latje »drs.vim. ker vas razumen slovenski Ursdns urs: ob delavnikih od I. do i. Ob nedeljah od • do t. Frank Sakser State Bank 82 Corilandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dobrovnik, Kof.or, Kranj, Ljubljana; Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, filbenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. - j / « ' Nemika Avstrija: ' /I Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja Čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napolconih ali angleških sterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski/ banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovane!, prijite|jl m posaaralci nado banke so vljudno naproieni, da opozorijo na ta nai oglas svoje znance is Dafanatije, Ifctrt, Goriike in Crno^on. » • FRANK HAKflgB STATE BAKK F&Aift žUftftKft, predsednik. ":;v.:j GLAS NARODA, 20. JT7N. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAM. Francoski spisal Emil« Oaborun. .......... Za a. N. priredil G. P. Iti Nadaljevanje.) Planta je tedaj pokleknil ter zrl dolgo in >krbtio na tla. Detektiv je imel prav. V>tal je ves zmeden ter rekel po trenutku razmisleka j — To me nekoliko moti. Vendar pa . .. <3b>tal je. nepremično, kot v sanjah ter držal pri tem eno roko na eelti: Vm' t>o mogoče ie pojasnjeno, — je zamrniral. dočini je v du- 1 ti i-:;, I rešitev uganke. — in y taksni slučaju bi bil čas, naznačen cd ure, pruTi. CJi»p«»d Le ko k ni mislil na to. da bi izpraskal svojega tovariša. \ < d» I tla bi ne odgovoril, že iz ponosa ne. Ta zadeva sekire stavlja tudi meni uganke. — je rekel. — Mislil -»in. da •>*» ti moiilei nemoteno delali. St\ar pa ni bila taka. Vidini, da x obili pr.'seiieeeni in prekinjeni. rianta je pocorno j»osluial. ji nadaljeval gospod Lekok ] >o • ^ - i. — J>i morali mi t az-leli'i \-.«• te znake v dva razreda. Kajti je s'edove. katere se je [ netilo v u;.im mi. «ta >e iih> /vodi za nos. kot isaprimer postelja, katero se je spravilo v nered. Tukaj pa -»t* obotavljam Ali je sled sekire resničiiu ali napačna, dobra ali slaba Že mislil, da poznam enačaj teb morilcev. a sedaj.. . Prenehal je. Gube na njegovem obrazu in stisnjene ustnice so kazale velik duševni napor. — A *edaj? — je vpraša! gospod Planta. Ob tem vprašanju se je vzravnal Lekok ko' človek, katerega se prebudi iz spanja. — Prosim vas odpuščanja. — je rekel. — Spozabil sem se. Imam -!ubo navado, da razmišljam na ;rlas. Vsled tega sem tudi vedno za to, da delam vse. Moja negotovost, moje obotavljanje, moje omahovanje v domnevah. - vse to govori proti temu. da sem prebrisan detektiv, človeka, za katerega ni nobene take stvari kot je skrivnost. (jospod Planta se j« popustljivo nasmehnil. — .Jaz ne odprem ponavadi svojih ust. — je nadaljeval gospod Lekok, — dokler ni moj duh zadovoljen. Nato govorim odločno ter pravi: to je tako in ono tako. Danes pa nastopam brez vsakega zadržka \ družbi moža. ki ve, da se problema kot je ta ne reši pri prve inpo-kusu. Vsled tege tudi dovolim brez sramu, da se vidi moje obotavljanje. Ne morete vedno dospeti do resi.iee z enim skokom, teinvee potom serij različnih kalkulacij in sklepov. Vidite, ravno sedaj se je moja logika izjalovila. — Kako to T O. povsem enostavno. Mislil sem. da razumem, lopove iu sicer prav do dnu srea. Spoznal pa sem le namišljene nasprotnike. Ali so bedaki ali pa strašno prekanjeni! To se sedaj vprašujem. Triki, katere so igrali s posteljo in uro. so mi po mojem mnenju dali mero ir obseg njih inteligence in iznajdljivosti. Na ta način sem zadel po-to '»enostavnih sklepov na vse. kar so vprizorili. da nas spravijo s sledu. Ni mi bilo treba drugega kot vzeti ravno nasprotje tega, kar je izgledalo na zunaj. Rekel sem si: — Sekiro so našli v drugem nadstropju. Vsled tega so jo morilci odnesli tjakaj ter namenoma pozabili nanjo. — Pustili so pet čaš na mizi v obedniei. Vsied tega jih je bilo več ali manj kot pet. a gotovo ne pet. — Na mi/.i so bili ostanki večerje, in vsled tega niso niti jedli, hili pili. — Truplo grofice je bilo na bregu reke. Vsled tega je bilo položeno ljukaj namenoma. Kos siikna se je našlo v roki žrtve. Vsled ttjra so t -iviaj -tavili morilci sami. Truplo madame «lc Tremorel je preluknjano od bodljajev z bodaleem in strašno spačeno. V>led tega je bila ubita z enim samim sunkom . .. — Riavo bravo, je kričal Planta. Ej. ne še bravo, — je oil vrnil gospod Lekok. — Tukaj se je moja nit odtrgala. Dospel sem do zevi. Ce bi bili moji sklepi pravilni. bi bila ta sekira položena zelo skrbno na tla. — Še enkrat bravo. - j»* vzkliknil Planta. — kajti to se ne tiče naše splošne teorije Jasno je. ne, gotovo, da so nameravali morilci postopati kot pravite vi. Neki nepričakovan dogodek pa jih je prekinil. Mogoče. Mogoče je to res. Jaz pa vidim nekaj drugega... — Kaj! — Ničesar, vsaj za trenutek ne. Predvsem si moram ogledati cbcdnico iu vrt. šla sta takoj navzdol in Planta je pokazal na steklenice in čaše, katere je potisnil na stran. Detektiv je vzel čaše, drugo za drugo, jih držal v višini svojih oči proti luči ter motril vlažna mesta, ki so ostala na njih. Nikdo ni pil iz teh čaš, — je rekel trdno. — Kaj niti iz ene ne/ Detektiv je uprl svoje oko v tovariša ter rekel počasi; — Niti iz ene ne. Gospod Planta je pričel gibati z ustnicami, kot da bi hotel reci: — Vi greste predaleč. Detektiv se mu je nasmehnil, odprl vrata ter poklical; — Franc! Osebni služabnik grofa se je takoj odzval klicu. Njegove oči so bile polne solza, kajti on je prav iz srca objokoval gospodarja. — tuj, kaj ti hočem reči, dečko moj, — je rekel gospod Lekok r. detektivom lastno familijarnostjo. — Odgovarjaj mi odkrito in na kratko. — To bom, gospod. — Ali je bila navada na gradu, da so prinesli vino iz kleti pred-no so ga potrebovali? — Ne, gospod. Pred vsakim obedom sem sel jaz sam ponj v klet. — Potem ni bilo n'kakih polnih steklenic v obedniei? — Nikdar. — Nekaj vina pa je vendar včasih lahko ostalo v kredenci? — Ne. Grof mi je dovolil, da ga odnesem služabnikom. — In kam so djali prazne steklenice? — Jaz sem jih postavljal v to omaro v kotu in ko je jih je bilo gotovo število, sem jih odnesel v klet. — Kedaj ste to storili zadnjikrat? — O, — je razmišljal Franc, — menda pet sli šest dni nazaj. — Dobro. Kakšne likerje je pil groff — Grof je komaj zavžil kak liker. Če mu je slučajno kedaj prišlo poželjenje po čašiei žganja, ga je vzel iz one omariee nad pečjo. — Torej ni bilo nikakih vrče v za rum ali konjak v kredenci? — Ne. — Hvala vam. Lahko odidete. Ko je Franc odhajal, ga je gospod Lekok poklical nazaj. — Poglejte v predal ter ugtovite, čc je pravo Število praznih steklenic. Sluga se je pokoril ter pogledal v predal. — Niti ene ni notri. • — To je dobro, — je odvrnil gospod Lekok. — Sedaj pa pojdite z;; res. Kakorliitro je zaprl Franc za seboj vrata, se je obrnil Lekok proti gospodu Planti ter ga vprašal; — Kaj mislite sedaj — Da ste imeli popolnoma prav. Detektiv je nato zaporedoma oduhal vsako čašo in steklenico. — Zopet dobro. Nadaljni dokaz za mojo domnevo. — Kaj pa je ? — Na dnu teh čaš se ni nahajalo vino. Med vsemi praznimi steklenicami postavljenimi na dno predala, je bila ena. ki je vsebovali. jesih in iz te steklenice so nalili v čaše to. o čemur so domnevali, da je vino. Prijel je za čašo. jo pomolil gospod Planti pod nos ter rekel: — Prepročajte se sami. Nobenega dvoma ni moglo biti o tem. Jesih je bil dober iu njegov duh močan. Lopovi so v svoji naglici pustili za seboj nepobiten dokaz svojega namena. da varajo oblasti. Čeprav so bili zmožni premeteni iznajdb, niso vendar poznali umetnosti, kako izvršiti jih do-1 ro. Vse napake pa s»- je lahko pripisovalo njih naglici, povzročeni od ehega nepričakovanega dogodka. — Tla hiše. v kateri je bil ravnokar izvršen zločin, — je rekel neki slavni detektiv, — gore člo-vtku poti nogami. Gospod Lekok je bil razjarjen, kot vsak pravi umetnik, vspričo nerodnega in smešnega dela kakega bedastega novinca. — To so čisto navadni lopovi, gotovo sposobni, za za enkrat še ne znajo svoje obrti, ti lopovi. Gospod Lekok je bil tako razjarjen, da jo zavžil naenkrat šliri bonbone. — Pojdimo, — je rekel oče Planta. — Ne smeva se jeziti. Ti ljudje so se brez dvoma zmotili v,naslovu. N;.*-o vedeli da morajo pri tem upoštevati bistroumnost človeka kot ste vi. Gospod Lekok. kateremu je bila lastna nečimurnost vseli igralcev, se je čutil laskanim vsled tega komplimenta ter je le slabo prikril izraz veselja. — Moramo biti popustljivi. — je nadaljevat Planta. — Razven-tega, — je rekel po trenutku obotavljanja ki, je miel namen dati poseben povdarek njegovim besedam. — pa niste še videli vsega. Nikdo ni mogel povedati, kedaj je igral gospod Lekek komedijo. Tega pogosto ni niti sam vedel. Ta veliki umetnik, popolnoma posvečen svoji umetnosti, se je uril v blinjenju vseh čustev človeške |duše, prav kot se je navadil nositi obleko vsake vrste. Bil je zelo ogorčen nad morilci ter gestikuliral kot v velikem razburjenju. Pri tem pa ni nikdar prenehal opazovati gospoda Pianto in zadnje besede slednjega so ga napravile skrajno pozornim. — Torej oglejmo si še zadnje, — je rekel. Ko je sledil svojemu priletnemu tovarišu ni vrt, se je zopet pogovarjal na tihem s svojo i4ranjko". — Vrag naj vzame ta stari kup skrivnosti Ne morem presenetiti tega trdovratnega človeka, to je jasno. Dal nam bo besedilo uganke, ko jo bomo uganili, a ne preje. Prav tako močen je kot j-iz, moja dragica. Treba mu je le malo prakse. Le poglej, — če je rasel, kar je ušo nam. je moral imeti prejšnje informacije, za katere j a zne vem. — Ničesar ni bilo v neredu na vrtu. (Dalje prihodnjič,) A f o r i z m i. t Srce enkrat po&uŠeuo zelenelo več ne bo. Josip Stritar. * Srce je dečeksko podobno vosku, ki razne vtiske lahko v se prejema in upogniti da se brez napora. Anton Medved. * * * Srce je kot morje globoko, ki večkrat se vzburja mu val, ki polno plitvin je peeičeiiih, prepolno pretečih je skal. In kdor potopi se na dno mu. mnog biser tam najde krasau; a vidi i grozne pošas-ti. mnog prizor tam vidi strašan. Simon Gregorčič. * ~ Srce naj slika bo n«ba : Knako v njem se lesketa naj čednosti po sto in >tto. ki pravo je stvore nebo. Fr. S Cimperman. * * _ + r KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODFLU JEJO IZ NEW YOKOu UC WkM A ■ ■ STEAMSHIP • l¥WA^I mm COMfANYIS Direktna služba iz New Yorka in Bostona v Napol j in Qei.ovo. Karte do Palermo in Meaine. VELIK PARXIK NA l-VA VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje sredi julija Cene za Napolj in Genovo: Kabine naprej. 3 razred $v5 in 15 \<>J. il.-vka. IZBORXA SI.fŽBA — KRAS MT5 v-DOFtNOSTI. Oddelek za Dotnike: 48 BROADWAY. NEW YORK. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK. Si c" nesrečneža je bolj nagnje-io čustvu ljubezni nego srečneža. -Vesre^-nežu s«- srce naenkrat vname zanjo in ljubi brez hinavšeLne. Nezgoda j,., koja sili k Iskreni ljubezni. P. Pajkova. postav, dolžnosti j drugi ne spoštuje neg one, koje si samo osnuje; zastonj je. pametno mu kdaj veleti, in ukh-niti v to, kar ono noče, naj zlepa se, naj s silo prizadeva, doseči bo gotovo nemogoče; a kadar glas ljubezni v njem odmeva in ujme želje v njeni vzbude se, vroče posluša, dasi nikdo ne veleva. Pavlina Pajkova. » ^ * * Srečna mladost! Na svoje moštvo se opira marsikatera in na podlagi modroslovja se smeji mar-sikaki navidezno nepomenljivi »tvariei. Slabi sodniki in še sla-bojši raeunarji — takovi m od revi. Xeomaliljivi so le, dokler štejejo z broji iia papirju in rišejo z u-metnim orodjem. A kadar je treba seči v glob je rove, v globino lastnega srea. kadar se računi nežnimi čuti in nenadno zbuj enimi. tedaj izgube glavo, vržejo o-rodje od sebe in ne prašajo. kakov bo sad. koliko izgube tiči v začetem boju in koliko grenkih ur, o-goljufanih želj v mali besedi: skrivna ljubezen. A. Koder. NAREDBA GENERAL. JUGOSL, KONZULATA V*ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podarik. COLUMBIA OD $35.60 — 1350.00 — VELIKA ZALOGA — PLC&Č ▼ VSEH JUL GRAMOFONE K/"™*",™- VI6T0R NAV1NSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cartlandt St. Poučim knjig«. Hitri raeunar .65 Nemški abcednik ,35 Nemžko-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti ,80 BloTemko-angle&i slovar, trdo t platno to-can 1.50 Blovensko-nemJki alorar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slovarček 1.00 Zabavno in ramo drago knjigo. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomfielno ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli a orožjem .00 Zbrani spisi Jakob Aleiovse Kako mb ao jas likal. Prvi dol 1.15 Drugi dd 1.25 Tretji dol 1.00 Ljubljansko oliko. Četrti in poti dol LM New York No ▼ Ameriko, Sesti dol {.!• fllodaWko Igro, Bevčsk Andrejček .M ZonUoTlO, Združenih. držav .15 Kranjsko deželo 40 Zemljevid Evrop* .80 Tolika atenska mapa Evropo 2.50 Zemljevidi: Now York, HI., Kaos., Colo., Mont. P«-, Minn., Wia, Wyo* W. Va., Alaska mki po J8 Molitvenlkl. Hajski Glaaovl, v platn ovozano .90 v usnje Tesano 1.80 v kost vezano 1.70 Iveta Ura, ▼ platno vezano 1.00 v usnje veaano 2.00 ▼ kost vezano 1.80 CUWHCH0R Največji, najhitrejši parnikl na svetu, (zborna oostrežba potnlKtii. V vašem mestu ali bll*!nl Je lokalni eaent. V JUGOSLAVIJO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO, BOLGARSKO. CALABRIA 27. JULIJA Vozni li*t za Dubrovnik. Ti »t alt Kcku $100. Vojni d&vek $3A<0. Prrko Chcrbouraa: BERK.\C;.\KIA ........ 30. '-mlja AQl'lTANI A .......... T., julije. MALT.KTAMA ........ II. julija French Line C0MPA6NIE 6ENERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE CHICAGO PARIS ____ LORRAINE FRANCE SAVOIE ... 25. hint (a £5. lunlla 6. julija . 7. julija 14. tulila Direktna lelezniika rveza tx Pari*« « ve* alevne toCke Juaoelevlle Hitri oernlkl e »tlrlml In aveme vlleke-me. Poeeben zastopnik Ju^oalovanake vlade bo pričakal potr Ike ob prihodu na. lih parntkov v Hevru Ur lih toCno od. oremll kamor eo namenlenU Parnikl Franooeke Črte eo traneoortlratf takcfti^ volne na tleote CeHoelowaiklh v» laov brez *w neorlllka Za tlffcarte In cene veretalte v 0RU2BIN! PISARNI, 19 Stall Sl„ N.Y. ali pa Dri lokalulh eeentlh. i Cosulich črta Direktno potovanje v Dn- , brovnik (Gravosa) in Trat. COLUMBIA ...... 29. junije I PRES. WILSON ____ 9. julije I Ceue za Trst, Roka In DubroT- . nik--$100. ill $110. Potom listkov Izdanih za v«e kra- Je v Juaoalavljl_In_Srbiji. .Razkošne uaodnoati prvcaa. druae- qz in tretieaa razreda. Potniki tretieaa razreda dobivajo | orezplaino vk>o. PHELPS BROTHERS & 09. { Paisenoer Department 4 West Street New York j PREDNO SE ODLOČITE Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni li stek iz stare domovine m Vaio Iružino, sorodnika ali prijatelja Pilite za cene in druga potrebna aavodila na najstarejše in sknfte-oo slovensko bančno podjetje: TSJUXK BAKBKR STATE BANK (potniški oddelek) n OoniMil Mu Wm M R T (Advertisement) ;; Dospelo je novo suho grozdje. MuSkatel aelo sladke debele ja-h ' gode, boksa 50 funtov .. $9.— ^ Ciper groedje največje in na]* X i - Redkejše jagode, boka* 00 fun- ♦ ;: tov.......................ts.— I - * Ualo črno grSko grozdje, zelo X l ► sladko, boksa SO funtov — -f PoSUlte «. na račun vsaka bokse T -» ki naročita In poalaH bomo tako). Z It BALKAN IMPOKTING CO. ± - - 61-53 Cherry St^ New Yerk. N. V. T za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prwo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSEE STATE BANK B2 Cortlandt Street New York f Ad vertleement > V V NOVE COLUMBIA PL0SCE >» 85c Sloveneka* E4U9) UIU svonček. petja > Naprej zastave slave. E4»») Na tujih tleh. petje- ) Ko bi moj ljubi vedel* JES4C4E) Še enkrat Te objamem. ) Nedolžno oko. Detle E4SM) Hausmajsterca v tejatru. ) Špela pečenko jedla. fcUjlva. »NI) Spela In Micka iz Domžal > Zaljubil se le vrabec, »aijlva. 154992) Družinske sladkosti v Cleveland« ) Od kod je Spela doma. taljtva. Nsmika vojsiks oodba. Eli81) Rosemcer mart, vojaftka. ) Aua dem Hocbaebirs. valcer E4232) Drummers parade mar*. )Miller daushter of tne forest. E4398) Radeckl mar«, vojaška. ) Oesterrelch mllttaer mirL E7p00> 91 RejrimenC mar«. ) Grenadier mart, vojslka. £1664) Holzbeckerbaum marl. ) I lor h vom Dacheteln marl. E7117) Rtclerlieder mar«. voja«ka. ) Hop. hop. Schaelpolka £4096) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallop. 22184) Auf der Aim. vaiear _ ) Poatillon aarl vojalka. R22C0) Na adravl pohod. mar«. ) Jeste ae povidam. mar«. Po dolgem Času rao dobtil prav« aeraSke ploWe, vojaška fcodha prr« verste, krasni vojaSkl mara in valserjl. Dobili smo Jib par tiso«. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh Jesiklh Vara požljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressnl naslov, da blaeo prej dobite. Naročbo in denar (mmey order) pogJJite na: IVAN PAJK, c*fc-Jl5«Sr-0<0" 24 Main Su Conemaugh, Pa > OpoBte: Naročilom ptfkOM denarno vrednost, bodtt ▼ gotovini, pofttel nskn—Vrt ali pofttnfli nub kak. F.ltsls. Jsprimh Mik ml—J s—. AMERICA 22 luni. — Cherbourg MAURITANIA 14 Jul. — Cherbouro PARIS 25 Junl. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havre FINLAND SB junl. — Cherbourg P. MATOIKA lull. — Genoa OLYMPIC 15 junl. — Ch^rboura LAPLAND 16 lull. — Cherboura COLUMBIA 28 lun. — Trst OLYMPIC IS lull. — Cherboura BERENQARIA 38 lun. — Cherbourg i ARGENTINA 21 lul.la — Trat POCAHONTAS SO lunl. _ Genoa AMERICA 23 lull. — Cherbourg LAFAYETTE 2 lull. — He vre 1 KROONLAND 23 lull. — Cherboura IEELANO 2 |ul. _ Cherboura i ROCHAMBEAU 23 lull. — Hwvre AQUITANIA 5 Jul, — Cherboura AQUITANIA f6 fc'l. __ Cherboura LA LORRAINB S lull. — Havre PARIS 27 lull. — Havre ADRIATIC • lull. — Cherbourg FINLAND 30 Jull. — Cherboura FRANCE T lull. — Havre WASHINGTON . SO lull. — Cherbourg PRES. WILSON • julija — Trel ADRIATIC S avo. — Cherbourg FINLAND 9 lull. — Cherbourg BELVEDERE 11 aua. — Tret CRETIC 12 lull. — Genes i MAURETANIA 11 ivg. — C'orbouro SAXONIA 14 Jull. — Cherbourg (Ilwie <"**n zs v osne listke In vse d.u^e pojasnila. obmLtf re ua tvrdko fRAX« SAKSEB STATE BANK g* Ccrtlandt St„ New York. Soglasno z zadnjim odlokom mi nisti-stva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo' svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostno dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, $o predloženi dokumenti pristni .ir zadostni, bo dobil prosilcc potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pom»sleki, bo izdan potni list £ele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno ir> z vsakin* dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda pola soma bode priOi vsi na vrr*o. Nihče naj n« kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorkn, ir- če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njib. V dokaz državljanstva je treba 'predložiti; stari potni list, domov-j.iico, vojaško knjižico, delavsko jknjižico, krstni list ali potrdilo I okrajnega sodišča v starem kralju. Kdor tega nima, bo dobil pot-Jni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. Sreča! — Clov.ek hrepeni p<> njej. trudi se za njo. da mu noge krvave, da mu sap*- zmanjka, da pade in obleži. To je življenje! o nespamet in zaslepljenost! Kakorj nasajene glave premaganih v pri j povedkah ne strašijo pogiuimUi' snubeč e-v lepo kraljičine, da se! drug za drugim oslepljen drevč v gotovo smrt. tako tudi človek ne odneha in se ne ustavi v svo-| jem teku za srečo, dasi vidi pot padlimi ]»osut. Josip Stritar. je Si-fe skrivnostno je morje, krijoče bi ser je krasne. Simon Gregorčič. * * * Sree trepeče samo v negotovosti: nesreča sama na sebi ni nič strasnega, a strašno je nemirno pričakovanje in brezplodno upanje. .. T van Cankar. 1 * ™ Srčnost! Srčnost! Čim hujši je boj. tem kraanejtši venec zmage, j Dr. T. Vošnjak. ' POZOR, SLOVENKE! j Vdovec brez otrok se želi seznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo brez otrok v »vrho rosne' /enitve v starosti o. 11!) AV. 111. Place,j Chicago, 111. (18-24—G) j PREKLIC. Tem potoni preklicem vse. kar sem govoril o svojih rojakih iu rojakinjah ter povem, da je vse laž. Zato prosim, da mi oprostite. O-j nim pa, ki so mi kaj dobrega sto-• ili, s*: lepo zahvalim. — Louis Lovko. (18-20—6)