249/1960 Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje 68 Vsebina : 1. 1. maj - naš praznile •+ F. Tilinger^ 2. Naša mladinska organizacija - M. Suler 3. Fred volitvami v Delavski svet - F, Oblak 4. Kakšen naj bo član delavskega upravljanja in kakšno naj bo njegovo delo - K. Vitanc 5. Proizvodnja keramike za gospodinjstvo po podjetjih v lanskem letu - F, Tilinger 6. Proizvodnja sanitarne keramike v letu 1959 - F. Tilinger 7. Kaj se bo zgodilo ssatarimi predomimi pečmi - M, Kralj 8. Prestavitev slikarne za dekorativno (nadloščeno) slikanje 9. Ureditev tovarniškega bifeja - M. Mežnar 10. Kaj nam kažejo dosedanji rezultati z domačim loščem - I,Jakop 11. Zamenjava poljske gline "Saraurer G2" z domačo glino "Dubrava" - I. Jakop 12. Premije in presežek od 1. IV. do 31,XH, 1959 - J.Rancingcr 13. Gibanje delovne sile v I,četrtletju - Z. Godler 14. 0 libojskem kinu - Z. Godler 15. Potniki v službi komerciale - R, Slosor 16. Vpliv zvišanih tovornin in cen surovinam na. lastno ceno - R. Šloser 17. Zakaj izvažamo - R, Šloser 18. Še nekaj misli o pravilnikih - E. Polenc 19. Ali že veste ... ? 20. "Sodobno gospodinjstvo" št, 2/196o 21. Vprašujte - odgovarjamo 22. Humor - E. P. • » o # • 1. MAJ - NAŠ HtAZNIK Letos jo minilo 70 let, odkar jo socialistični kongres v Parizu sprejel sklep, da sc 1. maj praznuje kot praznik dela *-kot praznik delovnih ljudi, kateri so bili dolga stoletja brez vsakih pravic. Ra žalost so še danes milijoni delovnih ljudi po svetu, ki so navadno orodje delodajalca in niso dosegli niti svojih osnovnih človečanskih pravic. Spomnimo so za primer samo nedavnih dogodkov v Južnoafriški uniji. Toda tudi tega bo enkrat konec, Tudi ti ljudje spoznavajo, da. je treba zgraditi človeku boljši - pravičnejši svet, kjer bo kruha za. vse dovolj in bo merilo za plačilo le delo. Vsem tem delovnim ljudem želimo ob našem skupnem prazniku veliko uspeha v njihovi borbi. Mi bomo 1,maj praznovali kot praznik na.ših delovnih zmag, kot praznik našega gospodarskega, in družbenega napredka. Pri tem pa. sc bodo vsaj starejši, ki še to pomnijo, spominjali borbe naših delovnih ljudi za svoje pravice. Spominjali sc bodo stavk, protestnih zborovanj, pohodov in še raznih drugih oblik težkega razrednega boja, Te spomine pa bo lahko spremljala zavest, da ja ta boj bil kronan z uspehom in da gre ravno temu boju veliko zasluga, d-: lahko letošnji 1, moj že petnajstič slovimo v svobodni domovini. Vsem 51-nem kolektiva., kakor tudi vsem drugim delovnim ljudem želimo, da bi 1. maj preživeli v najveselejšem razpoloženju. Franjo Tilinger NASA MLADINSKA. ORGANIZACIJA Delo naše mladinske organizacijo nam otežkoča predvsem to, da prihaja naša mladina iz vseh krojev občine, nekateri pa tudi izven nje. Če upoštevamo, do sestavljajo našo organizacijo v večini vajenci, katerih prva naloga jo učenje, lahko ocenimo delo naše mladine pohv lno. Posebno sc je izkazala z udarniškim delom pri gradnji prodorne peči, saj so mnogi mladinci in mladinke mod tistimi, ki so pokazali največ razumevanja o potrebi akcije za udarniško delo in s tem prispevali delež k napredku podjetja. Prepričani smo lahko, d- bo tudi v bodočo mladina tista, katera bo ob priliki prostovoljnega dola prva z razumevanjem pristopila k tej akciji. Najboljšim mladincem oziroma tistim, k tori so prispevali največ ji delež k gradnji peci, ge podjetje obljubilo izlet, Tovariši, ki pridejo v postov, so se niso dokončno odločili.za kroj in ca s izleta, upamo pa, da bomo to priliko dobro iskoristili. Poleg toga naša mladina pohvalno dela v raznih organizacijah, kot so: DPD Svoboda, LT, pri strelski družini itd. Z večjo povezavo bi naša mladinska organizacija dosegla mnogo lepšo uspehe, tako pa moramo žal ugotavljati, da je bil pred kratkim prvi mladinski sestanek in da so tudi odbor še ni sestal. Toda kdo je tega kriv? Predsednik ? No, predsednik sam na moro izvrševati nalog, ki stojijo prod mladino, le s pomočjo nas vseh, s pomočjo naše zavesti bomo želi zaželeno uspehe. Tudi pobiranja članarine je odvisno od zavesti mihding cev, zato ne sme biti to eden izmed problemov mladinsko organizacije. Zamujeno no moremo popraviti, lahko pa popravimo napako, katerih sc zavedamo. Na sestanku smo izvolili člane komisij , ki bodo delali nn raznih področjih mladinskega dela, kot: v komisiji za ideološko - politično znanstveno delo, v komisiji za anketo in drugod, potrebno je tudi, da je vsak mladinec upoznan s samo- 7o upravljanjem podjetje, z rekonstrukcijo tov-me in podobno. Zeto bono v krotkem izvedli primerna predavanja. Sestal se bo tudi odbor, ki bo sest'Vil načrt dela naše mladinske organizacije ter začel s predsednikom na čelu opravljati svoje naloge. Minka Šulor. FRED VOLITVAMI V DELAVSKI SVET Volitve v Delavske svete so lotos še posebnega pomena, ker obhajamo lo - letnico dcl-vskcga upravljanja. Zgodovinski datum 12, september 195o> ki je vklesan v našo spominsko ploščo, resnično predstavlja za nas prelom z birokratskim upravljanjem podjetij] in sprošča vse tiste iniciativo, ki do takrat niso mogle priti do popolne veljave. Po desetih letih si kljub pomanjkljivosti, ki so jih imeli vsi delavski sveti in upravni odbori v tem času, ne moremo več zamisliti upravljanje podjetja po komerkoli drugem kot po tistem* ki ima za to edino pravico, to jo kolektiv in njegovi organi. Po zakonu smo dolžni letos izvoliti nov delavski svet do 31«maja. Zato je potrebno, da že sedaj mislimo na to, kdo bo kandidiral, kajti od dobrega delavskega sveta jo v precejšnji meri odvisno dobro gospodarjenje v podjetju. Kandidatno listo bo tudi letos postavila sindikalna podružnica, lnhko pa jo postavi tudi 46 predlagateljev. Zakon namreč določa, da lahko postavijo popolno kandidatno listo delavci, katerih pa mora biti na j er nj ono desetino od vseh volilnih upravičencev. Nepopolno kandidatno listo pc lahko postavi polovico manj predlagateljev. Vse kandidatne liste -morajo biti predložene volilni komisiji vsaj sedem dni pred volitvami. Prod volitvami je še en važna stvar, namreč seznam volivcev. Vsakdo, ki bi pomotoma izpadel iz seznama volivcev, ki bo pred volitvami izobešen, pa tega ne bi pravočasno sporočil volilni komisiji ali komisiji za sestavo seznama volivcev, ne bo mogel voliti, pa četudi ima vso ostale volilne pravice. Voliti tudi re morejo tisti, ki jim na dan volitev potečo delovno razmerjo , ali tisti, ki nimajo splošne volilne pr-vice, nadalje vsi tisti, ki so honorarno zaposleni no glede n delovni čas, vsi v-jenei ne glede n to, do že imajo splošno volilno pravico. Kdo ne nore kandidirati v do lovski svet ? 1. vsi tisti? ki niso vpisani v seznam volilcev 2. člani volilne komisije 3. direktor podjetja Kandidatura za upravni odbor: 1. najmanj tričctrtinc kandidatov za upravni odbor nor-jo biti delavci 2. v novi upravni odbor sc lahko voli največ ona tretjina članov starega upr-vnoga odbora 3. nihče ne more biti član upravnega odbora več kot dve leti zaporedoma 4. v upravni odbor ne moro kandidirati predsednik delavskega sveta 1 direktor podjetja in člani volilne komisije za volitve v upravni odbor. F. Oblak KAKŠEN NAJ BO ČLAN DELAVSKEGA UPRAVLJANJA IN KAKŠNO NAJ BO NJEGOVO DELO Praksa desetletnega samoupravljanja v gospodarstvu nau je potrdila idejno pravilnost kvalitetne spreuenbe v sistemu upravljanja» na drugi strini pa nan ekonomska sposobnost in proletarska zavest nudita vse pogoje za še večjo uspehe in izpopolnjevanje sistema dela in vloge posameznika v kolektivnen načinu gospodarjetija. Za razvijanje takšnih misli sta nam čas pred volitvami novih članov DS in delavski praznik vsebinsko na j primerno j o a, Ugot-vljauo, da je delo upravnih organov v našem podjetju na zadovoljivi višini, v podkrepitev temu dejstvu je naše gospodarsko in socialno stanje, Toda naš ogromni gospodarski razvoj zahteva pospešeno razvijanje strokovnosti in družbene zavesti, sicer ne moremo dojemati bistvenega pomena sprememb, ki so kot ekonomska nujnost pojavij-jo na področjih proizvodnje, upravljanja in delitve, in nas čas enostavno prehiteva. Če izražamo tezo, kakšno naj bo naše bodoče delo, ne mislimo z - neke nove oblike dela v upravljanju, utrditi pa moramo osnovno značilnost; vsak član kolektiva se naj zaveda dvojno funkcije v odnosu do dela, da nastopa na oni strani kot neposreden proizvajalec, a na drugi strani istočasno kot upravlja lcc. Obe funkciji pa sta združeni'v odgovornosti do družbe, To pomeni, da s spoznavanjem gospodarskih potreb družbo, podjetja in neposredno komun-lne enote vsak član razumno odloča o razmerju delitve ustvarjenega dohodka, da nadalje dola za zniževanje stroškov proizvodnje z istočasnim dviganjem produktivnosti dela ob manjšanju fizične delovne moči, To je osnovnega pomena pri stabiliziranju odnosa med denarnim in blagovnim fondom. Kot nadomestilo temu dolu pa nastopa naloga, is teti popolnejše oblike nagrajevanja po vloženem družbeno potrebnem dolu. Dosedanje izkušnjo n~s uvrščajo z vsemi obračunskimi elementi v drugo fazo naprednejše delitve osebnih dohodkov. Bred seboj imamo še dve odločilni fazi s enoto proizvoda in ekonomske enote, lahko seveda v kombiniranih variantah. In to delo, ki je pač najvažnejšo, naj nas tudi združuje v kolektivnem sodelovanju. Vsaka konstruktivna ideja bo zelo zaželena in potrebna, ker v tej razvojni fazi nc bo več strogo predpisanih in z odločbo določenih prejemkov, temveč sc bodo vsi rezultati merili z ekonomskim dosežkom. Karel Vitanc. PROIZVODNJA KERAMIKE ZA GOSPODINJSTVO PO PODJETJIH V LANSKEM LETU V lanskem letu je domača industrija izdelala 641 ton keramike za gospodinjstvo več, kot v letu 1958. Polog tega je bistveno r-zsirila a s ort ima n izdelkov, kar vse predstavlja lep napredek jugoslovanske keramično industrija. Poglojno, koko jo videti porast proizvodnja po posameznih podjetjih: Podjetje______ _______________ 1. "Boris Kidrič" Titov Veles 2. "Jugokeramikn" Zoprešič 3. Keramična industrija, Liboje 4. "Keronika" Z-ječar 5. ,rDekor" Ljubljana 6. "Svit" Kaunilc 7. Ostali Skupaj : 1958 1959 Inde ks 2.246 2.654 118 855 1.2o5 14o 1,571 1.689 lo7 276 141 51 18 ni podatkov 1 o.5 5o 81 ni podatkov 5.048 5.689.5 115.6 Analizo, realizacije proizvodnje na tržišču nan pokaže. da je to za skoraj lo% višja kot proizvodnja. Iz tega sledi jasen zaključek, da nismo sond ni prešli v novo leto z zelo nizkimi zalogami, temveč tudi druga keramična podjetja. Franjo Tilingar. PROIZVODNJA SANITARNE KERAMIKE V LETU 1959. Proizvodnji sanitarno keramike se še nismo odpovedali, čeprav je trenutno no proizvajamo. Po vsej verjetnosti bomo že prihodnje leto podvzoli resne ukrepe z- ponovno osvajanje to proizvodnjo. Poglejmo kakšna jo bila realizacija proizvodnje v lanskem lotu: Podjetje 1958 . 1959 Indeks 1. "Kc rarnika" Mlado novac 9o 7 1262 139 2. "Jugokeramika" Zoprešič 649 884 m Skupaj : 1556 2146 138 Sq bolj kot proizvodnja je porastla realizacija na tržišču, in to za 58%. Temu lahko sledi jasen zaključek, da so so zaloge zrn mjšalo na minimum in da bo tudi našo predvideno proizvodnjo sanitarno keramiko mogoče realizirati na tržišču. Franjo Tilingar 73 KAJ SE BO ZGODILO S STARIMI PREDOREIMI PEČMI Staro prodorno poči bo no v no slednjih letih popravili in predelali v Mnufl" peči. Ena od teh peči bo služila za žganje dekorativnih izdelkov, oz. kakor se v tovarni onenja za nadloščeno žganje. Ta poč bo tudi nodernizirana, saj bo naprava za potiskanje vozičkov v peč na električni pogon, tako dane bo potrebno vozičke potiskati v poč ročno, kakor se to vrši danes. Izdelki se bodo žgali na ša notnih plošč alti Kapaciteta pfdurejene tunelske peci bo za št iti la? at večja od današnje peci za žganje dekorativnih izdelkov. Druga tunelska peč, k-tern bo preurejena v letu 1962, ravno tako predelana v "nufl" poč, bo služila za biskvitno in drugo žganje. Milan Kralj PRESTAVITEV SLIKARKE ZA DEKORATIVNO (NADLOŠČNO) SLIKANJE Kr kor je že znano, se bo vajenski oddelek v leto šn jen lotu preselil v prostore današnjo livarno in nodola mo. Da bi so činprej znanj s al transport v oddelek slikamo za dekorativno slikanje, sno so odločili, da bono slikamo za dekorativno slikanje presolili v prostore današnjega vajenskega oddelka. Ta novi prostor slikamo bo tudi večji, tako da bo nožno uvesti deljeni način dol- oz. da so bo delo odvijalo po načinu tekočega traka. Za trans por tiranje slikanih in ne slikanih izdelkov bo služilo ročno dvigalo, katero bo povezovalo slikamo za slikanje s ponočjo brizga s slikamo za dekorativno slikanje, prostore, ki služijo danes za s likanje dekorativnih izdelkov, bono preuredili zn bife. S ten bodo zboljšani pogoji preskrbe bifeja, saj jo današnji prostor vlažen in ni nogoco v njen shranjevati prehranbenih artiklov. Poleg tega bo podjetje v letošnje n letu nabavilo hladilnik, kar bo seveda ono-gočilo Še boljše obratovanje bifeja, V novcu bifeju bodo tudi naneščone nize, tako da bo nožno delavcu svojo nalico pojesti v higienske n prostoru. Iz navedenega jo razvidno, da ina uprava podjetja veliko skrb za zboljšanje prehrane dclavcen. Milan Kralj. UREDITEV TOVARNIŠKEGA BIFEJA Bife, ki ga imamo sedaj v tovarni, je premajhen, istočasno pa tudi prostori niso primerni predvsem zato, ker so vlažni,"slabo osvetleni, premalo zračni. Pomanjkljiva pa je tudi v njem oprema predvsem omare, mize in hladilna naprava, za katero lahko rečemo, da je sploh ni* Zaradi tega, ker bife ni primarno urejen, je tudi postrežba slabša, To predvsem občutimo v poletnih mesecih, ko ni mogoče dobiti prepotrebnih živil samo zaradi vročino, ker so bi ta zaradi neprimernega skladišča kmalu pokvarila. Vse to pa najbolj občutijo delavci, ki si ne morejo kupiti prepotrebno malico. Uprava podjetja pa je že dalj časa imela namen, urediti primernejše prostore za bife, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogočo toga- planirati, V letošnjem letu pa se jo podjetje rosno lotilo tega problema, in izdelalo potrebne načrta za obnovitev že obstoječih prostorov..Ti obstoječi prostori bi naj bili v oddelku nadloščilno slikamo. Za slikamo sc bo pa uredil prostor tam, kjer je sedaj vajenski oddelek, Erostor slikarne, kjer bi naj bil bifet bi se delil na jedilnico, majhno kuhinjo, prednji prostor m bife. Kuhinja so bo uredila tako, da bo v njej mogočo na. hitro zagreti ali skuhati manjše obroke hrane. Bife bo pavtudi opremljen s točilno mizo in hladilnikom, da bo omogočena hitra in dobra postrežba. Jedilnica bo pa tudi opremljena z.mizami in stoli ter ogrevana. Po dograditvi restavracije v Libojah bo pa ta prostor služil tudi za delitev toplega obroka hrane, ki ga bo podjetje uvedlo. Dela na ureditvi prostora za bife, jedilnico in kuhinjo sc bodo pričela izvajati julija in bodo zaključena približno do konca toga lata. Izgotovljeni prostori bodo urejeni takole: Mirko Mežnar Kaj na e. kaže,jo dosedanji rezultati z (ione čin loščcm Dolgotr-j ni poizkusi, ki so so pričeli žo pred več neseci in pri katerih so sodelovali douači in tuji strokovnjaki , so po nizu neuspehov končno dali prve rezultate. Uvajanje novega lošča terja zlasti veliko opreznosti, preden sc te prične uporabljati v masovni proizvodnji. Vsaka presenečenja, s katerimi sc poprej ni računalo in sc nato pojavijo , napravijo neuporaben ne samo lošč, marveč celoten izdelek, ki po svoji vrednosti običajno nekajkrat prekaša vrednost samega lošča. Dejstvo, da jo loščenje zadnja faza tehnološkega postopka in da je že v prejšnjih fazah nastalo veliko stroškov, ki sc povrnejo, če sc izdelok tudi v zadnjih fazah posreči, odnosno sc ne povrnejo, če izdelek zaradi napak pri poslednjih fazah roma ned lomj narekuje veliko previdnost, preden se odločimo zn uvedbo nove vrste lošča. Iz navedenih razlogov smo prešli postopoma na uporabo domačega lošča. Najprej so bili Izvršeni številni laboratorijski in polindustrijski poizkusi, Decembra lani (1959) in januarja lotos smo uporabljali masovno zmes lošča, obstoječega iz 5o% domačega in 5o% uvoženega. Ko sc je ta postopek že nekoliko utrdil in je vodstvo podjetja lahko predodilo rezultate, smo prešli na uporabo samega domačega lošča, Sam domači lošč uporabljamo od začetka februarja 196o, Dosclj dobljeni rezultati so zadovoljivi,, Potrebna pa je šo v naprej sistematična in skrbna kontrola rezultatov, Lošča namreč še vedno ne' moremo jemati kot loo% preizkušenega in zato sc lahko zgodi, da sc pojavijo nevšečnosti, za katero jo važno, da jih pravočasno ugotovimo in tako preprečimo večjo škodo. T0 Jakob Zamenjava poljsko gline "Sar-.ur .:r G2(l z domačo glino "Dubrav-" Poljska glina "Saraurer G2" je bila brez dvoma ona najboljših glin, kar jih je naše podjetje po vojni predelovalo. Odkrita ni bila po naključju, marveč smo po pre izkušnji številnih domačih in tujih glin ugotovili, da ima ravno glina "Saraurer G2" mnogo ugodnih lastnosti, ki so za procese v našem podjetju važne. Glina "Saraurer G2" sc pridobiva v ogromnih glinokopih v vzhodni Šloziji blizu kraja Jelena hora (Hirsehberg), Odlikuje jo poleg os ta lili dobrih lastnosti tudi njena hunogenost. Po velikih nalivih, ki so nastopili lansko jasen, jo bil glinokop zalit in za daljše obdobje nesposoben za dobavo gline. Po preizkušnji več vrst glin, katera bi morale zamašiti resno vrzel, ki jo je napravilo pomanjkanje glino "Saraurer G2" v naših surovinah, smo sc odločili za glino "Dubrnvo". Ta glina sicer ni zdaloka tako dobra, kot "Saraurer G2", vendar je od vseh razpoložljivih glin še najbolj ustrezala našim name nom. Po različnih in dolgo trajajočih laboratorijskih poizkusih smo to glino nekako prilagodili našemu tehnološkemu postopku, vendar jo moramo jemati le kot začasen izhod, ki ga uporabljamo, dokler ne bo mogoče ponovno dobiti gline "Saraurer G2", Ponovna dobava bo možna verjetno že letošnjo jesen. I, I, Jakop, PREMIJE IN PRESEŽEK OD l.IV. do 31.XII.1959 76 v o n. 'k cm 3 N") K* t>- ®v >£> 5, -i—t Oi iyl^,eeiVSV, 1>s% ^ ^ O^eejOiD --1_ •■j*— ^ «•—1—~ I— ■», j' ■ 1 w^> ,. r.«»i —«w». MM K)j W)i K ! K, ^ O !>f>-: Ol k, O , «M^: v- © $ I ^ ^ i >J“ : (V, S £-">!*! ^ ft hJ-v, .cmoIo pk| c> 6o -j- (0:^; V-j v)" IT)! olj *!<0 >J- v; S v> Vj V! v.j Vj V j v» «s %i S*>i kL j«*> >v '1...r* «c v vj- «*• fv v* O! T- SM N CSJ $ ry X> cy !<0 ti ■¥ K 1 i ; k>! Ni *'f‘"■)• C>-i <<;: 'ti $> j >*><*- Ck: y>'<- — {--; — vtij -ti 1-3» 'šr-l •'tij vti —i — So! (N r*N o 'V|'& Cr- 'ti —T... «0 <»> -» ti- i s!s|v <:-icijijš?l5 ^oiii 4« Q ^.v 5i N d rH OD C9 KI d •H a u o ti CC •<~3 ti cC bO d) ra 0) ti ti, - > 0 ti 1 •H ti ti •O CC 0) ti d) T"D d tS3 CC ti-! •H ti ti CC O •H ti i—I o; rti 0 ti S H SR O ra ra «^ ti _ o 0 ti ti^i ti >o 0 N > ti 0 >N 0 0 KI ti d ti -P 0 tiH ra ti > 0 0 O O 0 EH ti> ti n GIBANJE DELOVNE SILE V .I. ČETRTLETJU Če primerjano gibanje delovne silo z lanakin Igton za isto obdobje, bono videli, da je bila razlika v gibanju sano za 1 delavca. Od januarja do aprila so so izvršile naslednje sprenonbo: Stanje Frišli Odšli Stanje 31.12; 1959 _______________________________________31.3,1960. M Ž SK M Ž SK M Ž__SK M ■ Ž SK 215 285 5oo 13 2 15 21 2 ~23 2o7 285 492 Iz gornje preglednice v idila o, da je flukbuacija So vedno precej velika. Vzrok tenu je predvsera pomanjkanje stanovanj. Delavci, ki se no novo zaposlijo iz oddaljnih krajev, zaradi prevelikega napora kmalu omagajo in zapustijo naše podjetje. Po razlogih prenehanja delovnih razmerij so delijo takole : Upokojenih umrli V JLA Sam, zap. Na last, željo • SK 1 2 6 2 12 23 ICakor vidimo, je še največ zapustitve dela na lastno željo. To so bili predvsera nekvalificirani do lovci. Tudi smrt nam v ten lotu ni prizanašala in smo v tako kratkem času izgubili 1 delavca in 1 delavko. Če pomislimo, da je bilo v lanskem letu v celoti 5 samovoljnih zapustitev, je število samovoljnih zapustitev v I. četrtletju kar veliko. Predvsem pa bono letos izgubili delovno silo, ker bodo delavci odšli v pokoj. Do sedaj je vložilo že 6 tovarišev in tovarišic prošnje za upokojitev. To število po še ni dokončno. Poseben problem v našem podjetju po je moška delovna sila. V podjetju ima mil zaposlenih 58% žensko delovne silo in večina od njih opravijo težko delo, v tem je tudi vzrok za visok bolniški stalež. Kljub vsemu prizadevanju pa moške delovne sile ni mogoče dobiti. . O LIBOJSKEM kinu s 1,1. 1960 je kino podjetje Svoboda Liboje prenehalo obstajati. Eri DED Svoboda po se ja ustanovila sekcija kina, ki iua svoj upravni odbor, komisijo za naročanje filnov, upravnika kina itd. Vsi filni sc izbirajo za eno leto v naprej tako, da se sedaj predvajajo filni, ki^so bili naročeni že v proteklon letu. Odbor, ki jo bil določen za izbiro filnov, pa jih naroča za leto 1961. Veliko je kritiko, češ da so filni slabi ter eno-, lični. Vsak, kateri obiskuje kino, ve do jo obisk zelo slab in da je dvorana polna sauo takrat, če predvajajo pustolovsko filne. Eri takon obisku ni nogočc naročati boljših filnov, ker se nora ta sekcijo vzdrževati iz lastnih sredstev, ki po .ne zadostujejo zaradi slabega obiska. Starejše obiskovalce sno izgubili predvsen zaradi nereda, ki vlada ned predstavani v dvorani. Starši naj bi svojo otroke pošiljali na matinejo, nanosto da jih vodijo na redno predstave, ker njihov jok in vpitje notitn ostale obiskovalce kina. Mod odnori, ki so nujni, ker ninano 2 aparatur, je zelo neugodno, ker predvsen nladina vstaja ter hodi ven kar, pa ni potrebno, saj so po drugih krajih predvajajo filni po 2 uri no pretrgom in zaradi toga še ni bilo nobenih pritožb. Erav bi bilo, da bi obiskovalci upoštevali rod, ki jo bil razobešon v sanen poslopju, kakor tudi objavljen po zvočniku, Predvsen so tega nočejo držati kadilci in kadijo v dvorani, kar pa zelo noti pri predvajanju filnov, saj je dvorana po drugi pavzi zakajena in so slike zaradi tega zelo notno. Kino je v našeu krogu skoraj edina kulturna predstava, ki sc jo je uogoče udeležiti tudi ned todnon, zato bi bilo prav, da bi bilo več obiskovalcev, Mi pa bouo skrbeli za to, da boste s sporedon filnov^v bodoče zadovoljni, kor bono skušali dobiti za vsakogar nekaj. Če pa bo obsik še naprej tako slab, bono postavljeni pred dejstvo, da bono norali to sekcijo opustiti. Ni dovolj, da iz dohodka plačujono sani filne, najemnino dvorane, električni tok tor razno osebje, anpak uorano nisliti tudi na iztrošenost aparata, ki ga bo treba zanenjati z novin. Vso to pa jo nenogoče, če ne bone dosegli toga, da bo dvorana pri vsaki kino predstavi polna, Upano, da boste to navedbe pravilno razumeli in v bodoče tudi vi s ten, da boste obiskovali kino predstave, prispevali svoj delež za tor najboljše delo društva. Svobodo oz. kino sekcije, POTNIKI V SLUŽBI KOMERCIALE Denos no nore dejansko nobeno podjetje, ki proizvaja dobrine za široko potrošnjo, uspešno poslovati, no da bi v svoji komercialni službi zaposlovalo potnike, V dobi planskega razdeljevanja potniki vsekakor niso bili potrebni. Za podjetja so komercialno službo opravljale razne direkcije različnih skupin proizvajalcev, Koncrcialna služba je takrat iacla lahko delo. Razdeljevala je to, kar je bilo proizvedeno, ne glede m kvaliteto na katero so jo ualo glodalo. Potrošnik jo bil zadovoljen s ten, kar je dobil, in se ni oziral na kvaliteto, barvo, lepoto, obliko in drugo uporabno vrednosti izdolkov. To je povsen razumljivo. Strahotna druga svetovna vojna je izčrpala zaloge, do Iona uničila, gospodarska poslopja in tovarne. Tovarne, ki so v nirni dobi proizvajale dobrine za široko potrošnjo, so so spreno nile v tovarno za proizvodnjo vojnega natoriala. Poleg tega je norelo nujno priti do ljudsko revolucije, ki je bila zasnovam že v najbolj vročih dneh vojne vihro. Kapitalistični sisten v naši državi sc jo noral unakniti napredne j š in revolucionarni’:: silan. Raz unij ivo, da kapitalisti v zapuščenih obratih niso pustili napisanih proizvodnih postopkov. Delavski razred je noral san vzpostaviti proizvodne odnose tor so s svojini znogljivostni činprej vključiti v verigo proizvajalcev dobrin za delovne ljudi. Popolnoma razumljivo je, da v ten obdobju ni bil potreben posrednik ned proizvajaleen in trgovino na dobelo in drobno - trgovski potnik. Z oddobjen obnovo sc jo normaliziralo naše gospodarstvo," Prod vojno in kratek čas po njej sta jugoslovansko tržišče oskrbovali s keramičnimi izdelki le dve gospodarski enoti: naša tovarm kot najstarojšo to zvrsti proizvodnjo in mlajša znječnrska. Potrebe potrošnika je dopolnjeval uvoženi porcelan. Torej še niso dozoreli pogoji, ki bi terjali nastavitev potnikov. Trgovec je san prišel po blago, kor je gospodinjska keramika nujen pripomoček vsakemu gospodinjstvu, V pogojnem industrijskem razvoju sno dosegli veliko uspehe predvsem zato, ker današnji gospodarski in politični položaj omogočata, do vodimo samostojno gospodarsko politiko. Zato je bil ključ za rešitev naše gospodarske zaostalosti lahko le v razvoju industrije. Tako je postala industrializacija deželo osnovna naloga naše gospodarske politiko. Gospodarsko razvitost neko države merimo po stopnji industrializacije, Koncentracija industrije se jo vršila pod državnim vodstvom, saj jo država določala, kakšna in kolikšna naj bodo novo ustanovljena podjetja. Država je tožila za tem, da bi imeli čin večja podjetja in to predvsem iz prednosti, ki jih pokaže gospodarski račun. Prednosti večjih podjetij so kažejo v dejstvu, da je v večjih podjetjih z dobrim vodstvom mogoča boljša kooperacija strojev in delavcev, ki ima za posledico nižje proizvodne stroške, V večjih podjetjih obstoja tudi večja možnost, da osvoji proizvodnjo čim več novih izdelkov, ki so potrebni delavcu. Za kritje potreb jugoslovanskega tržišča jo bilo nujno misliti na nova podjetja, predvsem tovarne porcelana. Ni bilo treba dolgo čakati, V industrijsko najmanj razviti republiki je zrasla nova, moderna tovarna porcelana v Titovem Vclosuj v Zaprešiču pa druga. Njuna naloga je bila predvsem ta, da dopolnita vrsto manjkajočih proizvodov za naša gospodinjstva, 8o gostinstvo in gradbeno dejavnost. Še važnejša naloga pa je, da znanjšajo devizno bilanco, znanjšajo porabo deviznih sredstev za uvoz porcelana. Zelo važno za državo je, da se na vseh področjih osanosvoji tor da ni odvisna od drugih držav, Z izgradnjo novih tovarn nastaja konkurenca z^žo obstoje Čini tovarnar.:!. Konkurenca se lahko odraža raz lično $ v senen nate rialu, oblikah, kvaliteti, coni in o stalili prodajnih pogojih, Z naraščanjen industrije sc manjša brezposelnost, veča standard prebivalstva in kupna noč, Sani pozitivni faktorji blagostanja države. Konkurenca pa ina še drugo stran. Razvija so borba za osvojitev tržišča na vseh področjih države, borba za dobro ne sto proizvedenih izdelkov, borba za obstoj in'razvoj podjetja, -Podjetje , ki ina širok asortinan izdelkov, ki so kvalitetno na višini, s solidniui prodajniui pogoji, dobro prodajno politiko ter dobro potniško službo, nora uspevati, Le najboljši uspevajo, le - tisti, ki inajo dobro delovno silo na delovnih nestih v proizvodnji in seveda tudi pozitiven gospodarski račun. Iz raznih poročil jo razvidno, da v prvon četrtletju letošnjega lata pa tudi četrten četrtletju lanske ga nisno nogli izvršiti dobavo po vseh sprejetih naročilih, S ten v zvezi lahko nekdo postavi vprašanje , zakaj še kljub tonu zaposlujono potnike v kovicrcialni službi? Odgovor na to je deIona pojasnjen že v gornjih odstavkih. Sedaj pa poglejmo, kaj jo sploh potnik in kakšne so njegove naloge. Potnik je pooblaščeni predstavnik podjetja s pooblastilom, določeniui nalogami in pravicami, ki so določeno s pogodbo. Njegova osnovna naloga je, da na določenem področju proda planirano količino proizvedenega blaga, zastopa koristi podjetja, vzdržuje stalno poslovne stike med trgovsko mrežo, potrošnikom in proizvodnjo. Delo sc odvija po navodilih direktorja in komercialnega oddeliva ter po zdravi presoji samega potnika. Potnik mora biti dober trgovec, taktik, dober poznavalec običajev na določenem področju. Poznati mora mentaliteto ljudi, s katerimi vzdržuje poslovne stike. Podjetju sproti poroča o ukrepih konkurenčnih podjetij, zasleduje gibanje tržišča, ker ga san komercialni oddelek no more. Podjetju posreduje želje kupcev in potrošnikov, njihove pripombo na kvaliteto, prodajno pogoje, napake pri odpremi in še nešteto drugih pripomb, ki so pojavljajo na tržišču. Potnik je posrednik mod proizvodnjo in trgovsko mrežo ter neposrednim potrošnikom, Uspehi dobrega, sposobnega, vsestransko razgledanega potnika so ža podjetja in seveda tudi za komercialno službo vsetokor neprecenljive vrednosti. Zelo dobrodošel ja podjetju potnik, ki mu ni prvi pogoj samo zasluženo plačilo, pač pa tudi vsakokratna pripravljenost, da so žrtvuje za podjetje in da opravlja vse naloge, ki so navedene zgoraj. Če hočemo biti nepristranski, moramo priznati, da potniška služba v industrij s ko nočno razviti državi, tari kjer jo več podjetij z črnko dejavnostjo, vsekakor ni lahka. Tržišče je zelo nestalno. Pretresajo ga rast in padanje leupne noči, kreditno sposobnosti, nastopi nrtvih neseccv za določc'ne proizvode, ki niso življcn-sko važni, vpliv uvoza ter druge gospodarste nujnosti. Komercialna služba ina lahko nalogo takrat, ko jo že razpletla svojo mrežo odjemalcev, ko je dosegla stopnjo gotovosti, zaupanje trgovste mreže in seveda v prvi vrsti zaupanje potrošnikov. Kot smo že rekli, je zasluga za uspeh podjetja odlična kvaliteta in dobra potniška služba. Tržišča ne smemo zapostavljati, potrebno ga je vedno vzdrževati kot stroj in to jo mogoče s potniki. Zanemarjeno tržišče prinaša usodno posledice,- Konjunktur na doba ne smo omajati zaupanja v potnike in na trenutno manj opravičljiv strošek. Težko pridobljen uspeh sc lahko hitro spremeni v neuspeh posebno takrat, ko nastopijo v podjetju težave v proizvodnji, kakršna je naša, ki jo odvisna od kvalitete surovin in od dotrajanosti strojev. Kvaliteta proizvodov pade in takrat pride do popolnega izraza sposobnost, iznajdljivost, dobre poslovne sveže , ki jih jo dosegla potniška služba. Obdelali smo vsa obdobja našega povojnega gospodarstva ter povsod prišli do zaključka, da potniška služba ni bila potrebna. Za današnjo dobo pa tega ne moremo trditi, Eri ten razvoju industrije, večanju standarda i$ močni kupni moči je ekonomsko opravičljiva uvedba potniške službe. Rudi Šloser VPLIV ZVIŠANIH TOVORU HI IN CBN SUROVINAM NA LASTNO CENO _Z Odlokom o evidenci in kontroli con določenih proizvodov, ki je začel veljati 1,1.1958, je podjetju onemogočeno vsakršno popravljanje cen, če sc za.to pokaže potreba. Pod kontrolo cen spadajo večinoma podjetja predelovalne industrijo, ki proizvajajo izdelke široke potrošnjo, V lanskem in seveda tudi v letošnjem lotu smo bili prisiljeni, da prodajamo pod ceno, ker je postopek za prijavo cen zelo zamotan ter morajo podatki biti tehtni in ekonomsko opravičljivi. Eri nas sc jo pokazalo veliko odstopanje med lastno in prodajno ceno ravno pri krožnikih, ki so masovni proizvod in za prodajo najvažnejši za doseganje potrebno težinc vagonov«, Poskušali smo zmanjšati njihovo proizvodnjo ravno v času najvišjo konjunktura, da bi zmanjšali finančno razliko. Ta - ukrep ni bil najboljši, ker so naročila kupcev iz NR Srbije zclo ozka, sicer pa masovna favno v skupini krožnikov. če bi 01lok o kontroli con veljal za celotno jugoslovansko industrijo in tudi za clcstrakbivno industrijo (rudarstvo) ter prevozna, podjetja, ne bi prišlo do razlik mod prodajno in lastno ceno. Rudniki premoga in ne metalov pa so, objektivno gledano, upravičeni zvišati cene zaradi zastarelega strojnega parka, saj njihova proizvodnja temelji na ročnem delu. Tako vsaj zatrjujejo predstavniki teh podjetij. Nerazumljivo pa jo, da rudniki povečujejo cone tor mod letom, ko so pogodbo zc sklenjeno. V začetku letošnjega leta pa so je povečanje preveč razmahnilo. Pričelo je grozečo vplivati na naše tollculacijc.. Rudnikom premoga so se pridružili tudi rudniki ne ne ta lov in Jugoslovanska železnica. Za boljši prikaz naslednje številke: 1* Pregled povečanja cen surovinam in pomožnim mate rialom Porabo i do Stara Nova Razlito med planu z c l,196o i cena cena staro in novo cono lignit t 85oo 2.28o» — 2.75o»- 3,995.000,- živec t 25o 14,000.- 15.000,- 250,000.- Al oksid t 4o 73.3oo,- 77.000.- 148.000,- kremenčev posek t 45o 4e. 5oo,- 5*5oo,- 450,000.- lesna volna t 60 30,000,- 36,6oo0- 396,000.- slama t 4o 8, 000,- lo,000,- . 80,000,- filter platno m 1100 1.147,- 2,88o,- l,9o6.3oo.- papir t 7 kg 182,- 2o5»- 161.000,- rjovi premog t 16 00 5.66o,- 5,8oo.- 224.000. -V,61o.5oo.- Din 7,61o.3oo,- predstavlja znesek med staro in novo nabavno ceno, fronko nakladalna postaja. Povečani prevozi niso zajeti tu, temveč v posebni tabeli. Prikazane so samo najvažnejše surovino in pomožni materiali, ki najbolj vplivajo novkalkulacije. Poleg toga po rastejo ceno tudi drugim manj važnim materialom, brez katerih podjetje ne more biti, so po potrebni za neprekinjeno proizvodnjo. 2. Pregled povečanih prevoznih stroškov za surovino - Poraba po planu za 1.196o Prevozni stavek 1959 Prevozni stavek 196o Razlika ned 1.1959 in 196o Glina. Sara ur er G2 ! t 4oo 68,- 89.- 84.000,- Glina IBH t 31o 68,- 163,- 294,5oo.- Glina Ročov R 1 t 15 127,- 163,- 5.4oo,- Kaolin Premier t 15 127.- 163.- 5,4oo,- Kaolin bolgarski t 60 329.- 5o3 c- lo4,4oo,- Glina Rudovci t 3oo 143,- 263. - - 36o,ooo,- Živec t 25o 442,- 608,- 415.000,- Al oksid t 4o 32o,- 33o,- 4.000,- Mavec t loo 359,- 458,- 99.000,- Lošči t llo 161,- 311,- 165, 000.- Rjavi premog t I600 16,- 32,- 256.000,- Lignit t 85oo 16,- 28„ - 1 ,o2o,ooo,- Slama t 4o 123,- 341,- 87.2oo,- Lesna volna t 60 54.- 113,- 35.400,- Grafit t 60 24o,- 577.- 82.2oo,- 3,017,5001- Novc železniške tarife so bile napovedane že v sredini leta 1959. V povprečju predstavljajo v naših pogojih 6o% povišanje. Pričelo so veljati 1,1,196o. Načelno so"se tarifo dvignile na. kratkih odsekih, medtem ko so sc na daljših nekoliko zmanjšalo. Poleg toga jo iz prejšnjih 24 tarifnih stavkov nastalo samo lo stavkov. Zgoraj navedeni prevozni stavki pomenijo ceno za loo kg tovora. 3. Pregled povečanih prevoznih stroškov za gotove izdelke V letu 1959 sno plačali za prevoženih l,72o ton pri povprečni daljini 35o tri din 13 ,2o9#6oo,- V letu 196o predvidevano za prevoženih ' l,6oo ton pri povprečni daljini 45o len in pri najmanjši teži vsakega vagona 5 ton - u 14,980.000,- Razlika * ‘ din 1,241.691.r 4. Pregled povečanja cen krožnikoa Realizacija 1959 Plan 196 o kosov____________din___________kosov______________din_____ 1.52o,o51 lo4,272,739,- - l,54o,ooo lo5,65o,000.- Gornji zneski so nišijeni po starih cenah, Za l,54o,000 krožnikov pa norano dobiti cono, ki nan bo dala znesek najnanj 116,12o,ooo,- din. S ton zneskon bi končnojpokrili proizvodne stroške, obratno in upravno - prodajno režijo s povprečnin 3% dobičkom ter razliko ned starini in novi ni cerani surovin in prevoznih stavkov. Celotno povečanje surovin in prevoznih stroškov in je videti takole: Povečanje cen surovinan din 7»61o,ooo,- 1 Povečanje prevoznih stroškov surovin M 3,ol7;5ool- • Povečanje prevoz, str. gotovih izdelkov u 1,241,691.- ’ S kupa j din 11,869, T91.- Nove cone predstavljajo raven con iz lota 1957. Predlog za povečanje con jo bil narejen v ten snislu. Pristojni državni organi so predlog nolo zavlačevali, a končno so HLo doli pristanek. Nove ceno veljajo od 1,aprila t, 1. naprej. Kakšen vpliv bodo inole nove ceno krožnikov na realizacijo prodaje, v ucsecu aprilu in naju, so danes še ne da predvideti. Tržišče sno sicer po potnikih obvestila, o naši naueri, vendar norano počakati, kaj bo prinesla stvarnost. Rudi. Šloser Zakaj izvaža n o Za razumevanj c naše zunanje trgovine je potrebno, da ianno pred očni dejstvo, da je naše gospodarstvo del svetovnega gospodarstva, ker je blagovna izmenjava ned našo in drugimi državami nujna. Ravno tako je našo podjetje del jugoslovanskega gospodarstva in kot taksni moramo težiti za ten, da doprineseno svoj delež k izmenjavi strukture zunanje trgovino in za zmanjšanje pasivne trgovinske bilance, V naši zunanji trgovinski politiki sc odražajo tako socialistične kot tepitalistične značilnosti. Socialistični odnosi sc izražajo v težnji, da bi raso zunanjo trgovino prilagodili potrebam našega socialističnega gospodarstva in da bi sc mod državami uveljavili odnosi medsebojno ponoči. Kapitalistične značilnosti pa sc izražajo v samem poslovanju, pri čemer z: s Ig duj en o neposredne koristi, Izra. žn j o so tudi v ten, do skušano navezati stike predvsem z nanj razvit ini^drža vami kajti na ta način se na n glede na, našo razvitost kaže večji ekononski uspeh. Z vseni drža vani S te te rini trgujemo, sklepa. naša država dvostranske sporazume. Sporazumi določajo vrsto in količino blaga# ki ga tono izvažali in uvažali. Zunanjo trgovino prilagajamo potrebam našega gospodarstva, Z izvozom se ustvarjajo sredstvo za potrebe našega gospodarskega razvoja in za kritje inozemskih plačil. V našem izvozu še prevladuje izvoz neobdelanih in polobdolanih proizvodov f živil in drugo. Izboljšati moramo strukturo zunanje trgovine, Povzpeti so moramo med države, ki pri mednarodnem _ trgovanju ničesar ne izgublja jo»^ampak morda celo pridobivajo del vrednosti na. račun drugih držav, Z uveljavitvijo delavskega samoupravljanja in gospodarske osamosvojitve so podjetja dobila možnost, da samostojno ali po posredniku nastopajo tudi na svetovnem trgu. Država zunanjo trgovino regulira s tako imenovanimi izvoznimi količniki ali koeficienti« S koeficientom država krije razliko med domačo in svetovno cono. Obenem jih uporablja za reguliranje velikosti izvoza in uvoza. Če obstaja interes, da se izvozi čim več nekega blaga, se predpiše tem večji koeficient. Struktura naše zunanje trgovine se je znatno spremenila v prid industrijskih proizvodov. Iz tega vidimo, da je zmanjšani agrarni izvoz nadomestil industrijski izvoz. Tako se v naši zunanji trgovini zrcali preobrazba Jugoslavije od agrarne v industrijsko-agrarno državo. Kljub temu, da je trenutno visoka konjunktura na domačem tržišču, izvažamo naše izdelke. Že danes moramo misliti na to, da bodo po rekonstrukciji naše proizvodno zmogljivosti večje. Lahko pride tudi do viškov proizvodov. Zato moramo že danes ustvarjati temelj naši lastni zunanje trgovinski politiki. Potrebno je, da se najprej uveljavimo na svetovnem tržišču. Pridobiti si moramo krog kupcev, katerim bomo prodajali našo izdelke, Sami si moramo ustvariti sredstva za potrebe uvoza reprodukcijskega materiala. Uveljavitev na svetovnem tržišču pa ni lahka. S posrednikom vlagamo mnogo truda, večkrat tudi zastonj, da osvojimo katero zanimivo tržišče. Uspehi so težki, njihova pot pa zelo dolgotrajna. Rudi Šloser, SE NEKAJ MISLI. 0 PRAVILNIKIH Čeprav je bilo že dosti razprav in govora o popravkih tarifnega ;ravilnika, premijskega in pravilnika o normah, so še vedno ne tetero rc jasnosti pri nekaterih^členih kolektiva. Pravilniki še niso potrjeni, so p-a že raz ob c še ni v vseh oddelkih, tako da že Lahko razpravljamo o mnenju celotnega kole lob iva. Nejasnosti glede pravilnikov bi lahko nekako delili na 3 poglavja: 1 2 3 1. Zakaj je prišlo do sprememb pravilnikov 2. Kaj želimo doseči s popravki 3. Kako bodo popravki vplivali na prejemke posameznikov Vsi navedeni pravilniki so bili potrjeni za. dobo o no ga lota z veljavnostjo od 1,4,1959 do 1.4.1960, Iz^navodenega ;jc nejasno ali bi no rali pravilnike ponovno sprejeti in potrditi tudi, če bi sc v navedenen obdobju pokazali za vsestransko dovršene in no nje ne bi bilo priponb, Kqr pa slednjega ne noreno potrditi, vsaj za nekatera določila v pravilnikih no, ki so se uc d - let on pokazala za pr o oni o obdelana ali določena bodisi v korist posameznika ali skupnosti, jo noralo priti do ne len ter ih s pr e no nb, popra vk ali dopolnitev. No kratko: sprejenanjo novih pravilnikov sta narekovali naslednji nujnosti: .i o. Iztečen rok za veljavnost pravilnikov b. Nekatere pomanjkljivosti, ki pa so vsekakor opravičljivof če računano s ton, da je bil n.pr. lankkno letni premijski pravilnik prvi v našem podjetju in smo že pri sprejemanju računali na večjo nepravilnosti in nesorazmerja, kot so so pokazala v praksi" v navedenem obdobju. Kaj želimo doseči s popravki? Ta zolja je že stara toliko, kot so stari pravilniki: določiti tarifno postavko sorazmerno po vrednosti oz, tožini dela, v obliki premijo nagraditi tiste, ki ro s svojim dolom družbi več doprinašnjo in vskladiti normo oz, akorde tako, da bodo zahteve ali morila za potrebna dela v enakem obdobju in z enako urno postavko za. vse enaka. Popravki tarifnega pravilnika so bili opravljeni za tista delovna mosta, ki niso bila vsklaje na s sorodnimi delovnimi mesti, in tam, kjer je problem zaposliti novo delovno silo zaradi prenizkih postavk (delavnico, tehnični, računovodski in komercialni sektor, nakladalci in še nekaj drugih delovnih mest). Premije so po novem pravilniku bolj progresivno predvsem za tiste, ki delajo po normi iz, v akordu, saj sc začne že obračunavati s prvim odstotkom prekoračene normo. V starem pravilniku jo bil start za premijo v večini delovnih most šele pri 11o% doseganju. % od 7o~loo loo-13o 130-I6o 16o-19o 19o-22o doseganja norma ur ur ur ur lo5% loo 3 00 45o 600 675 Uo% 225 675 975 1275 1425 115% 575 1125 1575 2o25 21oo 12 0% 525 1575 1875 2775 3075 125% 675 2o25 2475 3525 39oo 13o% 825 2475 3o75 4275 4725 Novi pravilnik vsebuje še naslednjo bistveno popravke: Pravico do premijo na dohodek podjetja so pridobili tudi tisti delavci, ki delajo v režiji na začasnih delih, (gradnja nove poči) nad en mesec. Del vnico so bile v prejšnjem pravilniku vezane na dohodek podjetja, Z-novim pravilnikom so vezani upravičenci teh delavnic na znižanje celokupne lastno cono podjetja. Vsi tisti upravičonci, ld. so bili vezani na doseganje plana podjetja po količini in vrednosti, so z novin praviInikon vezani na doseganje plana podjetja po vrednosti. Največ razpravljanja jo naravno o popravkih pravilnika o nomah. Že v eni od prejšnjih številk MKeranikaM jo bilo o ten no tej napisanega, toda to jo bilo v času, ko jo konisi ja pričela, šele z dolon in šo niso vedeli za nosoraznerja ned posanoznini postavknni na onoto in ned oddelki. Večini je prvotno izračun (povprečno doseganje norne v letu 1959 preračunano na loo% s ten, da je postavka na enoto ostala nciz-prcnonjcna) ostalg so pa primeri, kjer je nora la konisija znižati tudi postavko za enoto. Do znižanja postavk je prišlo predvseu v livarni in slikami in to pri novejših nomah, ki so bilo v povprečju za ono leto doseženo tudi 17o%. Drugi vzrok za znižanje postavk na onoto pa je ta, da sta bila dva po tožini in količini dola popolnoua enaka izdelka ocenjena različno, to je preračunana na višjo in na nižjo urno postavko. ^Tretji vzrok pa je povprečna plača po oddelkih, kjer so približno enake zahtevo po storilnosti, tezini in pogojih dela, plača pa jo bila različna tudi za 2o in več dinarjev na uro. Na osnovi navedenega je kouisija norala vskladiti nomo ned oddelki in postaviti vse v enak položaj, bajti pustiti Šo nadalje tako visoko doseganje novejših nom bi bilo krivično do tistih delovnih nest, kjer so norne že ‘ustaljeno. Da je ta način pravilen, so jo pokazalo že ob priliki tolraačonja pravilnikov v nekaterih oddelkih, kjer so delavci sani nakazovali nekatere nepravilnosti uerjenja učinka dola, saj so bili izplačani za enaka ali colo lažja dela soraznomo visoki zaslužki. Brno st Polanc ALI ŽE VESTE .... da je ObLO Žalec na vse osebne projenke, obračunane po l.aprilu t,l, uvedel dopolnilni proračunski prispevek, in sicer 8% na stopnjo rednega proračunskega prispevka. Po ton izračunu nor an o odtegniti l„o4% od bruto osebnih prejo rakov. Vsi prispevki so delijo; 22$ na, prispovok za socialno zavarovanja 13% na redni proračunski prispevek l,o4% m dopolnilni proračunski prispevek Dopolnilni proračunski prispovok jo bil uvoden po sklepu občinskega sveta. Pri trošenju teh sredstev se v zakonu o prispevkih šo posebej opozarja na urino gospodarjenje in. vlaganje tiste konunalnc potrebe, ki zaradi izredno potrebo narekujejo tak ukrep. - da so inšpekcijski organi družbenega knjigovodstva predlaganemu zaključnemu računu pritrdili brez zahtevka spremembe. To dokazuje, da je ustvarjeni dohodek in njegova razdelitev v skladu s perspektivnimi tezami družbenega razvoja in da upravni organi podjetja dobro gospodarijo v sodelovanju z upravo, Triletni prikaz v ooo din in indeksno nam ponazorujc: . 1957 1958 1959 družbeni proizvod 241,6o3 loo 332,233 137 416,259 173 čisti dohodek 79,633 loo 104,329 1,31 151,857 19o skladi podjetja 2,935 loo 8,361 285 24,321 830 Družbeni produkt je narasel za 73%'od leta 1957> temu ustrezno, delno tudi s popravljenimi osnovami za obračun prispevka iz dohodka, pa se jo povišal čisti dohodek podjetja* Ekonomska stabilizacija v itu 1958 nam je zajamčila pogoj razširjene reprodukcije, ki nam jo bo I. faza rekonstrukcije omogočila izvajati in s tem v perspektivi odpade bojazen možnosti ponovitve gospodarske krize podjetja. - da je izšla 2, številk, revije "Sodobno gospodinjstvo", Id. je namenjena predvsem zaposlenim ženam in materam# V naslednjem članku vas seznanjamo z vsebino imenovane revije, ki jo priporočano tudi našim ženam« "SODOMO GOSPODINJSTVO" K k 2/1960 Pravkar je izšla druga, letošnja številka "Sodobnega gospodinjstva". Na svojih 32 straneh prinaša kopico zanimivega branja za vsakega, zlasti za zaposlene žene in matere. V začetku beremo članek o pomenu šolskih kuhinj za^ zdrav razvoj in boljše učne uspehe šolskih otrok. Mnogi starši bodo z zanimanjem prebrali članek o ten, kako so v Lenartu v Slovenskih goricah znali narediti roditeljske sestanke zanimive in privlačno« Zaposlene ženo $ ki jim domače gospodinjstvo jemlje dosti preveč časa, bodo v članku o servisni službi stanovanjske skupnosti lahko našle pot, kko bi tudi v lastni stanovanjski skupnosti brez posebnih težav preneslo posamezna gospodinjska dola v servise. Tisto gospodinje, ki samo psrejo v servisnih pralnicah, bodo vesele navodil za strojno pranje navadnega perila in perila iz umetnih vlaken« Ta navodila bodo dobrodošla tudi strokovnim močem v servisnih pralnicah. Pralnico in pralne stroje zadeva tudi anketa v ';cj številki, ki bo pomagala osvetliti nekatera vprašanja okrog pranja izven gospodinjstev. Bralci so veseli, če revija v njihovem imenu predlaga izboljšave, ki bi bile koristne za vse potrošnike« V tej številki bodo lahko brali o predlogu za boljši mčin izdelave kuhinjske emajlirane posode in o posnemanju vrednem načinu prodaje nesnih in mlečnih izdelkov v celjski samopostrežni trgovini. S področja oblačenja borono o novostih in pomanjkljivostih letošnjega sejma mode in modne revije, Prav jo, da so je revija spomnila tudi zakona o gospodinjskih pomočnicah in objavila osnovna načela, ki sp jih morata držati gospodinja in gospodinjska pomočnica. Druga številka prinaša tudi nadaljevanje in konec članka o gorivih, o kurjenju in o gospodinjskih kuriščih* Ob pojavu prve domače peči na trajno gorenje je prav, da je objavila revija članek o načinu kurjenja v taki peči, ki je zaradi svoje praktične vrednosti tor lepe zunanje izdelave postala zelo priljubljena v gospodinjstvih. S področja prehrane prinaša revija zanimiv članekv o piščancih - brojlerjih, o pomanjkljivostih v delovanju naših hladilnic in o bananah. Revijo “Sodobno gospodinjstvo” izhaja mesečno-* Izdaja jo dohtrnlni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva kjer sc lahko tudi naroči* Letna naročnina zhaša 5oo,- dinarjev. VPRAŠUJTE - ODGOVARJAMO Vprašanje: Žalca j ne uporabljamo v naših gmotah več gline "Govce” in katere so njene osnovne lastnosti? Odgovor: Glino "Govce" uporabljamo za izdelovanje gmoto, iz katere se izdelujejo vsi izdelki mehke kamenino,V recepturi -za sestavo gmote sodeluje glina "Govce" s 25%. S poizkusi se je ugotovilo? da je ta % najvišji in da bi dodajanje večjih količin gline "Govco” povzročalo razne nevšečnosti v tehnološkem procesu. Mod to nevšečnosti štejemo zlasti težave v strugami in livarni, ki nastopajo zaradi neplastičnosti te glino. Noplastičnost gline "Govco” bi imela pri proccntual.no večji primesi za posledico pust ost gmoto, kar bi znižalo kapaciteto strugamo in povečalo tudi lom v strugami, V livarni bi sc to odražalo v krhkosti črepinjo. Na transportu iz strugamo in livarno k pečem bi sc povečal transportni lom - prav tako zaradi krhkosti. Najvažnejša olcolnost, ki preprečuje vce:ji dodatek • gline "Govce”, pa je dejstvo, da bi pri zvišanju % dodatkk te glino znatno porastcl lom ^ri prvem žganju. Izdelki, ki vsebujejo večje količine gline "Govco”, so tudi nagnjeni k tvorbi lasnic, ki predstavljajo enega osnovnih in najvažnejših, polog tega pa najteže rešljivih problemov v silikatni kemiji. Glina "Govco” je pusta glina, ki da pri žganju zelo lepo belo barvo. To je tudi njena največja odlika* V rudniku so nahaja v homogenih slojih. HUMOR Misticizem France: “Tudi Ti, Martin, praznuješ »velikonočne praznike’? - Martin: “Kako le moreš misliti kaj takega! S tem sem že davno opravil!” France: “Mislil sem na tista rdeča jajca, ki si jih prinesel s seboj ... za malico”. Martin: “A, glede tega misliš! Veš, ta vrag kurji mi ^e prejšnji teden požrl vso rdečo barvo, ki mi je ostala od pleskanja, posledice pa so so pokazale na jajčkih!“ A H Ja, šah, nekoč kraljevska igra, danes že dostopna in znana vsem. kot Dolenčev biljard! Ra vendar ni tako nedolžna, kot si marsikateri zamišljajo. Tu ne “zašpilaš" v vsem letu (tudi če vštejomo službeni čas z vsemi dajatvami in prispevki) toliko kot Ameriški milijonar v enem večeru pa v eni izmed drugorazrednih igralnic v Cikagu. Pa vendar v tem primeru "je šlo za res”. Zaročenec je bil vnet šahistv Zaročenka mu je sicer še dovoljevala odhode v kljub, toda vodno več protestov je bilo. Končno sta se le sporazumela-: On naj še nadalje igra šah v svojem klubu, ona pa bo pričela kot začetnica v Domu “Svobode". Ni imela srečo. Za partnerja je dobila nekoga, ki je to igro sovražil, še bolj kot ono. Ko mu je v 9 potezi napovedala “šah-mat", je prišlo do naslednjo razprave: On: "Nisem igral zaradi igre, ampak iz dolgočasja". Ona: "Tudi jaz! Igram zato, ker me je zaročenec silil k temu". On: "Predlagam nekaj boljšega! Danes teden napraviva skupen izlet!" Ona: "Sama? Kje pa bo moj zaročenec?" On: "Ta čas, ko bova mičva na matičnem uradu, bo on v klubu igral šah!" Srnost Polanc Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Boio Lukman. Izdaja Keramična Industrija Liboje — Celje. Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.