Ithaj« vsak daa rasen aobet, nedelj in praznikov. Itiued daily escept Saturdaj«, Sundajrs and Holidafa. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnilkl prostori s 6667 South Lawndale A ve. * Office of Publieatlon: • 1057 South Lawndale Ave. Taiephona, Rockwall 4V04 J,: ] KTO—YKA* XXXII. Otiaa lista je 96.00 Ca Ur «4 m utrni iliii mmtkm Jumit IS. INt. at Um M Ckieam. lUtaota. un4«r Um IS W CaacraM Marab 1. liti. CH1CAGO, ILU PETEK, I*. JANUARJA (JANUARY 1»), 194« Subftcription 60.00 Yaarly $TEV.—NUMBER 14 AccapUnee for mailinc at apocial rsto of.poatafa providad for te oacUoa 1106, Aet of Oet. 8, 1917, sUthOTfBed on Juna 14, 1916. Sovjetska armada odhaja iz Finske Finske čete na smučeh pognale nazaj rusko armado na skrajni aeverni fronti, letalci pa so začeli bombardirati sovjetake vojaške koncentracije. ' Poročilo nemške časopisne agen-ture, da je poveljnik ruske divizije Vinogradov zmrznil na fronti, zanikano v Moskvi HE]£INKI, 18. jan.—Sovjetska armada, ki ae računa na e-irog 40,000 mož in katera ae |e nahajala v centralni Finski, v okolišu Salle, kjer je hotela pretrgati fkiako republiko na dvo-e, ae daneo umite nazaj k ruski ne ji v silnem mrazu 58 stopinj xkI ničlo. Rusi so ae že umaknili okrog 80 pilj od točke, kamor ao pred petimi tedni prodr-i 65 milj daleč od svoje meje. Finske patrolje jih neprestano napadajo v ozadju. Helsinki, Finska, 18. jan. — Uspešne operacije finskih det na smučeh v mrazu 55 stopinj pod ničlo so ustavile rusko, armado sektorju pri Salli nad arktičnim krogom. RusLso se morali umakniti dvanajst milj. ^ (Poročilo časopisne agenture Associated Press, poslano nekemu listu v Kopenhagenu s fronte pri Salli, pravi, da se je 40,000 Rusov umaknilo s te fronte* in ^a so jim finske čete za petami. Zadnji teden so^Finci razbili prometno zvezo med rusko armado in zaledjem in s tem preprečili dovoz živil in drugih potrebščin sovjetskim četam. To je eden izmed vzrokov umika ruske armade.) Silen mraz, ki prevladuje na Senator Borah na smrtni postelji Zadel ga je krvotok na možganih .i -" • • Washington, D. C., 18. jan.— Sele danes se je izvedelo, da je sonator William E. Borah iz Ida-ha, znani republikanec in vodja izolacionistov, pred dvema dnevoma padel v nezavest v svojem stanovanju inzdravniki pravijo, da j£ smrt neizogibna. ZadePga je krvotok nft možganih. Borah je najstarejši senator, nahajajoč se v zbornici že 38 let. Komunist Brotvder pred sodiščem Odvetnik zagovarja postopanje obtoženca Rooseveltova poslanica Belgiji Ameriški poalanik obiekal kralja Leopolda V / ^ mil ifi1 kralJa Leopold« «mi isp vseh frontah, pomaga rincen-v ffl Rooseveitovo poslanico. Va Bruselj, Belgija, 18. jan.— John Cudahy, novi ameriški poslanik v Bruslju, je sinoči obis- o- Gibanje tankov in motornih vozil je nemogoče. Finsko severno armado, ki ne da miru Rusom, tvorijo mladi možje. V bitkah z Rusi so že neitetokrat demonstrirali svojo izurjenost in junaštvo. Kljub ogromni ruski premoči, zmagujejo stalno. Rusi so utrpeli velikanske }zgube v bitkah s Finci. Mraz je paraliziral operacije sovjetskih letalcev, toda finski letalci so začeli napadati ruske sovjetske koncentracije. Na fronti severovzhodno od Ladoš-kega jezera so Finci v včerajšnji bitki uničili rusko kontpani-jo. Sedemdeset vojakev je obležalo na bojišču. Finci so zasegli dva ruska tanka in sto pušk. _ Finsko poročilo pravi, da se agentje tujih vlad zanimajo za ruske tanke, katere so Finci zasegli. Radi bi jih kupili, da bi potmi lahko ugotovili sestavo. Mi litaristični opazovalci pravijo, da ho Finci zasedi čez 500 ru-nkih tankov od izbruha vojne. Moskva, 18. jan.—Sovjetsko vojno poročilo, katerega je izdal glavni militaristični urad l^ningradu in objavila uradna < a«opisna agentura Tasa, pravi, angleške delavske stranke, da oo ruak i' taki napadli s bombami delav "ki distrikt v Helsinku, ne Ogovarja resnici. "Ruski letalci ni *> i*»ml>ardlrali delavskega dis-tnkU v Helsinku,^ so izjavili v l^nmgradu. "Obdolžitve o pobi >*nju 'civilnih prebivalcev so « vsake podlage. Naši letale " bardlrajo le vojaške objek ^ na Finskem." >ina te ni bila objavljena, ker je po izjavi poslanika zaupnega značaja^ Cudahy se je mudil pri (ralju eno uro. Po sestanku je s javil, da "IBP vidi nobenega vzroka za vznemirjenje v Belgi-i glede možnosti nemške invazije njenega ozemlja. Cudahy je konferiral z belgijskim zunanjim ministrom Spaa kom predno je izročil svojo po-verilnico kralju Leopoldu. On je povedal poslaniku, da vlada ne >o kmalu preklicala odredbe glede mobilizacije oborožene sile. V Belgiji so veseli, ker je finska armada .demonstrirala svojo sposobnost v bitkah z Rusi. To je dokaz, da se mala država, ki ima zvežbano armado in katera ve, -da se bori za ohranitev svobode neodvisnosti, lahko uspešno bojuje proti mogočnemu sovražniku. New York, 18. jan.—Gordon Battle, zagovornik Earla Brow-derja, tajnika in voditelja ame-rlilor komunistične stranke, je sinoči priznal na obravnavi pred federalnim sodiščem, da je Browder dobil potni list pod drugim imenom, s katerim je potoval po Evropi in obiskal sovjetake uradnike v Moskvi. Obravnavi predseduje sodnik Alfred Coxe. Prosekutor John T. Cahill je predložil evidenco, da je Brow-der potoval v tujini pod imeni Henry Richards, George Morris in Nlcholas Dozenberg. Slednji je bivši komunist, ki je bil aretiran na zapadu pred nekaj meseci in bo na obravnavi proti Browderju nastopil kot vladna priča. Odvetnik Battle je skušal o-pravičiti Brovvderjevo postopanje, kar pa se mu ni posrečilo. Dejal je, da Browder kot Uradnik komunistične stranke ne zasluži grajo, ker je potoval po Evropi pod tujimi imeni. Tožilec je j^obljal ta argument in Izjavil, da je Browder prevaral a-rrreriško vlado, ko je dobil potni liot pod drugimi imeni. , , porotnikov je sodmk Coxe stavil več vprašanj Vsakemu, da ugotovi,.ali imajo predsodke proti komunistični stranki. Poroto tvori enajst moških in ena ženska. Edina priča, ki je včeraj nastopila na obrav navi, jo bil Charles Siegel. uradnik državnega departmenta. On je identificiral potne liste, katere je rabil Browder. Akcija o posojilu Finski odložena Hull nastopi pred senatnim odsekom .<■ v —. t •* Wa«hington, D, C.. 18. jan.— Predlog tfredoednika Hooaevelta. da Finska dobi p^ojilo $60.000,-000 iz sklada federalno korpora-cije za rekonstrukcijo financ, bo najbrfle pokopan. Tako vsaj sodijo člani senatnega bančnega odseka, pred katerimi je včeraj nastopil Jesoe H. Jones, administrator federalne korpora-cijo. T Po zaslišanju Jonesa je oenat-ni odsek odložil akcijo glede posojila Finski do prihodnje srede. Takrat bo nastipU pred odsekom državni tajnik Cordell Hull, da pojasni, ali bi bilo posojilo Finski v nasprotju z ameriško nevtralnostjo. Čeprav člani senatnega bančnega odseka oimpatfzirajo s Finsko, ki je postala žrtev Stalinove agresije, so vseeno proti koraku, ki bi lahko zapletel Ameriko v evropsko vojne. Tak korak bi bil otorjen, če bi Amerika dala finančno pomoč finski republiki. Člani odseku so bili včeraj informirani, da trna Finska, dovolj živeža in drugih potrebščin, potrebuje pa oretje, predvsem bojna letala, topove in bojrittna-terial, da se bo lahko borila proti Rusom. Te informacije jim je dal Hjalmar Prooope, finski poslanik v Washingtonu. _ i- Italijani opozorjeni na možnost vo jne "Bodite pripravljeni/' je svarilo Rim, 18. jan.—Ettore Muti. novi tajnik fašistične stranke, je včeraj izjavil, "da obstoja motnost. da bo morala Italija kmalu prijeti za orožje in ljudstvo naj se na to pripravi.* « i Muti je govoril na konferenci voditeljev fašistične stranke. "Ne smemo se udajati iluzijam, da bo Italija še dolgo ostkla nevtralna/* je dejal. ."Dogodki dr-vijo o silno naglico in nihče ne ve, kaj še lahko pride." Tajnik fašistične stranke ni povedal, na kateri strani se bo Italija boriti, če se bo zapletla v vojno. Dejal je le. da*Musso-lini ni revidiral svojega stališča proti botjševlkom in buržvazijl. Mraz ustavil operacije na fronti 47 stopinj pod ničlo v Mode vi Pariz, 18. jan.-^ilen mraz, spremljan s sneženimi viharji, je paraliziral aktivnosti na za-padnl fronti, se glasi vojno poročilo. Sneg je včeraj pad*l. ne* prestano. Poročilo dostavlja, da so bile aktivne le ogledniške patrulje v nekaterih krajih zapad-ne fronte. Berlin. 18. jan.—1*Nlč važnega na zapadni," se glasi poročilo vrhovnega, poveljstva nemške armade, ki je bilo sinoči objav Ijeno. ' Moskva. 18. jan. — Najhujši mrzli val je zajel Moskvo, kar pomnijo ljudje. Temperatura je padla na 47 stopinj pod ničlo Fahrenheita. Najbolj nizka temperatura je bila v Moskvi leta 1900, ko je padla na 40 stopinj pod ničlo. Vse šole v Moskvi so zaprle vrata. . Člani poeadke nemškega par niha odpotovali^ domov New York, 18. jan.—Italijan sk! parni k' Rez Je včeraj vzel na svoj krov 57 članov posadk* nemškega parnlka Columbusa. ki so ga Nemci pred nekaj tedni sami potopiti v bližini ameriške ga obreija, ko mo je pretila za aega po angleški 1)ojni ladji Drugih 512 častnikov in mornar* Angleške železnice zastražene Listi poročajo o odkritju zarpte London, 18. jan.-—Okrog 800,-000 delavcevrupOeienih na železnicah, je bilo opozorjenih, naj pazijo na Čine sabotaže na železnicah. Ogromen "detektivski" sistem je bil formiran potem, ko sta londonska lista Daily Mali in Dally Herald poročala o odkritju zarote glede oviranja železniškega prometa. Zaroto so skovali Mani nacijske vohunske slutbe. Daily Mail piše, da so zarotniki nameravali pognati v zrak z dinamitom javna ppsiopja in že-ezniške mostove. Zarota je bila odkrita zadnji teden in avtoritete so Že (»odvzele ftotrebpe korake, da jo zatro. V l/ondonu se zdaj širijo govorice, da bo Chamberlain našel prostor v svojem kabinetu, za Hore-Belisho. ki je resigniral kot vojni minister. Vihar, ki je sledil resignacijl, se je polegel. Hore-Belisha bo morda poetal načelnik novega ministrstva, v čigar področje bo spadala koordinacija ekonomskih zadev. Vladi naklonjeni časopisi pi- Domače vesti Milwauike novice Milwaukee. — Za pljučnico ie 5. L m. umrla Mary Frangeš, roj. Plesec, stara 51 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. V Ameriki jo bila 85 let in tu zapušča moža, dva sinova in hčer.—Za srčno hibo je'pa umrl John Gabrijel, star 47 lot in doma iz Trebnjega na Dolenjskem. V Ameriki Je bil 80 let in tu zapušča ženo in dva otroka.—Naglo jo umrl Anton Pleše, ki zapušča ženo in osem otrok.—John Ermenc ml. Jo 2. t, m. odprl odvetniško pisarno. —Viljem Janešek, tu rojen, jo menda prvi Slovenec ii Port Washingtona, ki jo postal letalec v bojni mornarici Strica Sama.—V Sheboyganu sta se poročila G41bert Maahs iu lulija Kakor. - '.' ' It Mhtnesote . Chisholm, Minn. — Dne U. t. m. jO na podlagi ponovnega štetja glasov In sodnijskega odlok« pripadel aldermanski mandat v 2. wardi rojaku Jos. Plutu. Pri volitvah sta Plut In Alex VitaHUeuvjelskega) retima, jim t« se- 14 pod milo v Chicagu Chicago, 18. jan.—Nenavaden mraz ki se je pri valil čez noč izjev z nemškega parnlka je odpo-severnozapadne Kanade, je da-^aV, z KIHs l.land., kamor so ne. zjutraj pogn^ro.rebro v j bili g^*^!**«* ^ toolomeru na 14 pod ničlo. V o- 11. Tam »e bodo vkrrall na nen» LXnTbilo ponekod 20 pod **Mer»**! j« J» ***** lo. Vremenski biro pravi, da v]tjal vHu-iJo tn t>č Um bod/i od noboto ne bo tako mrzlo. 4ri)»iH proti Nemčiji. dqb>la enako število glasov, toda ponovno štetje je dalo Plutu pet glasov več. ' Vesti-Iz lletroita Detrolt, Mlch. — Estok Men-ton, član društva Young Američana SNPJ, js uspešno prestal operacijo in zdaj se zdravi do-ma.—J. Zrlnec ml. se je zaročil z A. Cerne, Rudy Bentidikt pa s Charloto Anžiček. Vsi so člani SNPJ__Joe Kotar, ki jo že čez 80 let naseljen v Ameriki, jo prejel od jugoelovenske- vlade pozivnico za vojaško službo in pozvan je tudi, naj "pripelje svojega konja s seboj" ... • Nov grob na zapadu ' Anaeonda, Mont—Ziulpio dni, je tu umrl Frank Bizjak, sUr 55 let (n doma iz Senožeč pri Postojni. V tej okolici Jo bival 22 let in zapušča Ženo ln tri oi-uove. Bil je član društva HOM SNPJ. Clevelaadeke vesli Cleveiand.—Dne 16. januarja je avto ubil našega člane Johna Ogrizka. Star jo bil 58 let in doma iz Matejeve vasi pri PosloJ ni. Bil Je vdovec in zapušča pet otrok. Član Je bil društva 257 SNPJ.—Agnos Raztresen, roj. Konda, ki je umrla 15. t. m., Je bila stara 64 let in doma Iz Cero-vega Toga pri 8t. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki Je bivala 87 let in tu zapušča moža in se stro, v U Hallu, III., pa drugo sestro.—V upravo SNI) so bili za to leto izvoljeni: Janko N. Rogelj, predsednik, Fr. Oglar, IMMlpredsednik, John Tavčar, tajnik, l*opold Kušlan, blauaj nik; nadzorni obdor: Jos. Hisko-vlč, Ohas. Komen, John Centa, Fr, Turek In Lep Poljšak; gospodarski odbor! . Fr. Cesnik, Fr. Ka&«:*>ndrej Tekaviic. Oso Turek In-bmilo.BerkoT proevst ni odsek: Vatro J. Grill, Erazem Gorše, Jos. Hkuk, Ant. Novak, Martin Antončlč, Vinko Klemen čič In Josipi na Zakrajšek. I fte Jo, "da Je resignaclja vojnega j ——- ministra že ^zahljen Incident " Jf^ka policija dočim drugi lKWlf izražajo razoftM f r. # JV^; ranje. ker premier Chamlierlain aretirala hotelirja in Hore-Belisha nista pojasnila Berlin, 18. jan.—Ustnik ho vzrokov spora, ko sta govorila v tele Edelweisa v Obergurglu parlamentu. Poslanci so priča-1 tirolskih al|wh Je bil aretiran kovali, da bo llore-Belsha povzročil senzacijo s svojo izjavo, kar I« se ni zgodilo; Ozadje kon-flikta med nJim in Chamberlal-nom ni bilo pojasnjene. izbruh revolte v kitajški armadi obtožijo, da Je svetoval ljudem, naj ne zahajajo v njegov hotel, k*r jim ne more poatročl z živil in drugimi stvarmi. Vest o nj«-govi aretaciji Je bila pravkar ob-javljena. Posebni nacljski ko-misar Je bil imenovan ia tiprovi-leljahotHa, ' _ I H ® . , Dva delavca ubita ' ftanghaj, 18. jen,—Angleške M . .. , > __■ časopisna ag,ntura lU-uters pi.- V mum«,Bki toVam, roča, da Je dobila informaclle od Gibbstown. N. J., 18 je« (Kitnikov, Id so se vrnili v Aang- Dva delavca sU bila uMtar pel haj iz firovirn* ftansl, o izl>ruhuipe rs njenih v eksploziji nitrogli revolte v kiUjski armadi. V cerina. ki se je |»ipetlla včeraj ozadju revolte je spttr med k*>- v DuPontoel tovarni. Foderal munlatičnimi vojaki In regular- n* avtoritete |n policija eo odro- nimi četami. - Kaišek. dile »»roiokavo vreoka ekef4iizi^ vrhovni poveljnik kiUjeke oho- v damimvi. de je bila poeledirs ro*en<- site; je te storil j^^^fM j sabotaže. Bkspkifija je poško korake, da za tre revolto. dovala tovarno, \,)V v-« Kaj pravijo v stari domovini Starokrajaki delavec piše avojemu prijatelju delavcu v Ameriki Chicago, III.—»Naročnik Pro-svete nam je izročil pismo, ki gk je projel od svojega prijatelja v starem kraju. Pismo, ki ima datum 26. decembra 10.H0, se — kolikor nI rv njem osebnih zadev. katere-smo fzpustili—glasi: "Pri nas smo do zdaj k sreči Še šli mimo vojne, no vemo pa, kako dolgo se Še bomo mogli braniti. Velike sile, ki nas obkrožajo, bodo Že gjfdele, da tudi nas potegnejo v ta vrtinec. V zadnjem Času /nalo strašijo naši komunisti, kuterim ju sovjetski despotlzem Še vedno ideal. Sem in tja naredijo kakšne demonstracijo in nedavno so Jih naredili na Sušaku, na mostu prav pred noeom Italijanov. Ker pa vse kale, da so italijanski fašisti največji nasprotniki tega veda ri bilo nič kaj všeč. Sliši se cehvlla ravno Italijani to nalašč ppdpihujejo, da bi potem imeli povod za intervencijo na iiMŠem teritoriju, katerega bi si tako radi prilastili, ker Jim tako zelo diši, življenjskega prostora jim pa toliko manjka. Italijani bi nas radi pod krinko varstva "zaščitili" In lahko si misliš, kakšna bi bila ta zaščita. Nemci so pa bil! do zadnjega Časa popolnoma prepričani o ovoji zmagi, toda dunea je te nekatere Nemce, ki so največji stebri med njimi, minilo to samo-zaupanjo. Pa saj ni nič čudnega 1 Toliko so še Nemci, kakor sami poročajo, naredili škode A n g 1 o I • m. kljub temu se zadnji še vedno dobro držijo^ če so do zdaj vzdržali, je verjetno, da bodo tudi v bodoči Nacljska namera z bliskovftiini udarci so je to pot razblinila v mehurje Iz pene. Zelo težko je bilo pripraviti Angleže do vojne, ali ko so enkrat notri, bodo nadaljevali da konca, naj pride kar hoče. Vsaj taki mi vidimo In na ta način jlkn nemška udarna sila nikakor ne more do živOga v toliki meri, da bi jih do skrajnosti protres-la. Angleži so le prevelik kolos In ni Jim teko lahko priti dq živega. Če bi se pa Še oni tako na veliko In Široko oboroževeU. kakor so se Nemci, bi vsekakor bili največji strah na svetu. Rusi s svojimi "osvobodilnimi" načrti za enkrat še niso u-s HI na Finskem. Proti Poljakom jim je to bilo lahko, ker nI bilo skoro nolieiiega olsiroženega nasprotstva, toda Finci jim dajejo vetra. Vidi se, da se v res-niči borijo za svojo svolsido. Kot najbližji sosedje Rusije, Imajo Finci dovolj prilike, da vidijo, kako je v sovjetskem paradižu. Kuska republika bi bila lahko vsem narodom i* zgled, če bi bila v dobrih rokatr, danes pa vidimo koliko — veselja Imajo ru-ski vojaki za "osvobojanje" drugih narodovi v _ Hem pa tja poslušam kakšen rudioprogram iz Moskvf. Rečem TI, da se ml vS|od prenapetega ruskega nacionalizma kar gabi, toliko Je U»ga danes tamkaj, Ce ..„ipr I morjem na* patriotizem za diktatur«, je bil naš takrat ni patriotizem komaj srnina napram današnjemu komunističnemu patriotizma v llusljl—a že naš je MHak. da ga nI bilo mogoč* prebaviti. goveda bod, da bi se sami ubranili preveliki siU. Mjdoh je mnenje pri nas, da I jO V Nemčiji prišlo do revolu clje in t*daj bi znal tamkaj na stati kaos, kftjt! komunisti liodo gotovo posrgll vmes In skušali izrabiti položaj zane. MoJa mnenje je. da pred pomladjo, ne bo ničeeer, ne pomlad pa bo že kaj, čs ee prizadeti narodi med jih diktatorskih voditeljev, ki ženejo cele mase v klavnico. ; Seveda Te zanima. kako je pri nas. Na Hrvatskem imajo zdaj precej več svobode kakor prej; časopisi lahko veliko več pišejo kot so smeli prej. Pri nas v Dravski banovini (na Slovenskem) se jia še nI nič' Izpreme-nilo v tem oziru, kajti tu imamo še vedno stari rešim, ki tlači svobodo Izralanja kakor jo delal to še leta. V hrvaški banovini jo danes precej samostojncstl In politične razmere bi lahko bile .Ae boljše, če ne bi vedno nagajali levlčarskl.olemerttl, ki so vedno bolj agresivni in delajo nemire. Ce se Hrvatom posreči Obdržati red In mir doma, no bo treba biti nikomur žal, da so Hrvatje dobili širšo avtonomijo. To avtonomijo jo treba razširiti tudi na druge banovine, tako da bo vsakdo sam gospodar v svoji hiši pod enotno centralno vlado. Ce imate li^hko Amorlkanci federacijo, ki vam uspeva, mislim, da jo tudi ml lahko Imamo. Zdaj dolajo na raznih zakonih in sčasoma bomo morda imeli tudi svobodne volitve po svobodnejšem volilnem redu kot prej, Drugo pa jo vprašanje draginje, ki je zadnje mesece začela zelo stiskati ljudi po vsej Jugoslaviji Krivftu HA to seveda leftl v mednarodni sltuaoljl. Mnogo stvari ne moremo dobiti, kajti uvažajo se od drugod, veliko blaga se pa tudi Izvala Iz države, N uniči fte morajo lepo doma atradati. Z onimi Nemei, ki jih poznamo, Imamo Še nokaj Izkušenj. Dokler je bilo dovoljeno, smo Jim pošiljali zavoje živil, a naše oblasti so to ustavile, ker se Je le preveč razpaslo; zavoji, v Nemčijo so že narasli na tak obseg, da naši poštni uradi niso mogli več vzdržati. Na ta način Je veliko naših Šlvll zastonj Izvozilo čer mejo, tako da Jo tudi tu bilo nekaj vzroka za draginjo. Haj veš kakšen je profl-tarski sistem: kadar je veliko povpraševanj« po blagu, začnejo rasti cene. Vse kaže, da bodo nastali tudi štrajki, kajti plače oo kljub draginji oeUle stare In naši delavci ao zelo nezadovoljni. Vreme smo pa imeli doslej zelo lepo, Mraz Je prišel le zadnje dni pred božičem za nekaj dni, smo pe še vedno brez snago, Zdaj se vreme spet malo kuja In pričakujemo, da nam v nekaj dneh vrže malo snega." Protisovjetska propaganda v Franciji - ,i * * Govori v ruščini na radiopostajah l*eriz. 18, jan.—Francija se je odločile za raztegnltev propagande proti komunistični Rusiji, Naznanjeno Je bilo, da bodo na radiojiostaJah, ki so pod vladno kontrolo, dnevno nastopal! govorniki in naznanjali dogodke v Evropi in n« frontah v ruščini v upanju, da bo propaganda do-segla ruske mase, ki niso informirane, kaj se godi v Evropi. Francija bo atalno poudarjala svoje stališče, ki ga Je zavzela 6 ozirom na rusko-ffasko vojno. Da je francosko ljudstvo razkačeno na Rusijo zaradi napada na Flnako, ni nobenega dvoma, čeprav se vlada še nI odloČila sa prelom diplomatičnih odnošajev z Moskvo. l'r*mJer Daladier je mda\ no Izjavil, da bo Francija nudila vseatranko pomoč finski republiki v borbi proti ruskim armadam. Ako ho Malin napadel Turčijo ali pa Rumunljo, ki imata pogodbo \ zajemne vojaške »pomoči m Francijo, bo sladnje na- IW Streznejo in ne otreeeJ^ItnFjQ|pve 1» MM m kto. M.M u pol Ml. «l.M M ttrt Wt», m !. Ctai. H-M •• «* tal tata; m ta MM - r>u, for u« UntUd Stet« (■■>>»t cmm>i) MM ^ Lhtmrn* eeS trn ,mr. forrtcn cmbuIm MM |»r jr« On« acUao* ta Rutafk* dopimrv Im tlMmkM m M vntei«. Btaoplal ItursTM mta Urttae. po-ZST+Z. pla«. 114.) - vr„.io HBJMSJ« U ; tarfaju. 4. prlioAll »MtClM. .__.____ JU.mi.mf »ua m a«raam«.t Manaa-rrieta of mommiini. .•tiom ul itaUUd aruriaa wUI not ta raturnta. Oltar iuanuarrifU. aa.h m atoria® •*»»». ta""* •*•» wUI l*t*r**4 U «* u> «rl(-lHtlill< ata N..U. Mm>rl«.lli U*+m PROSVETA lir« ta. UmmdmU A«., CklMta. UN««4» NCMM or TUB PBIHEBATBD rita » pravihaaoa. ta •• S»t I bMm, r afcb»«a M (JaMiarjr SI. H4S).»oU« V*Ik> ■ Mtar« kmii. * ta. iitn.rr BMAto aa. Hicer 3 jUnjja g«, je vršila za-Jlo izvršili kar doma. ključna prireditev šole-Aa *»« ™z,urnf j»m<:n O '------—' , tole, bi bila udeležba lahko s« Zadnje dni je dnevnTtisk skoro napol prisiljeno in deloma v sarkastičnem tonu objavil vest iz New Yorka, da je tajna federalna policija aretirala osemnajst členov organiseeije "Krščanske fronte," katera se je aarotila, da strmoglavi vlado Združenih držav In uvede diktaturo. Iz poročila se izvaja, da zadev a ne bi bila resna in najbrže ne bi bilo nobenih aretacij, če ne bi bili federalni detektivi našli "tovarne" za izdelovanje bomb v kleti pod hišo enega glavnih voditeljev!, V kleti so našli tucat pušk z naboji —in te puške so prišle i i orožarne newyorške državne milice. Med aretiranimi "krščanskimi frontarji" je namreč tudi sedem rezervistov državne milice! Zadeva bi bila smešna, se glasi poročilo, če ne bi bila v svesi s milico; nadalje ima nekoliko prste zraven znani vpokojenl general Moae» ley. Aretirani "krščanski frontarji" so vačino-ma Irci In eden njihovih voditeljev po imenu Caseidy je izjavil,.da ap ravna po naukih in idejah "fathra" Coughlina Iz Detroita. Zadeva ni prav nič smešna! Teroristična organizacija "Krščanska Jronta" ali "Krščanski moblllsatorjP' je na delu te čes dve leti In soeia- 11 stični tednik New Leader v New Yorku jo na- prenehoma razkrinkava In žigosa teroristične čine njenih pristašev, ki razbijajo ulične shode brez razlike, če zborujejo socialisti, svobodomi-slecl, navadni unionistl ali komunisti—ki kroš-njarljo s Coughlinovo Social Justlce in nepre-stano izzivajo protitidovske izgrede. Newyor-ška policija Je pa v večini primerov tega terorja zamižala in če je bila kdaj prisiljena aretirati razgrajača, se je jiotem navadno zgodilo, da ga je sodnik oprostil. In vselej je bila to katoliška policija in bili so katoliški sodniki! Dolžitev, da je veliko število newyor!kih policajev—katoliških Ircev—v tej teroristični organizaciji, vsekakor ni brez podlaga. "Fatfcer" Coughlln, znani radijski hujskač. Je svit ko koaji rog. On ni odgovoren za nobeno organizacijo, on ni antisemit, on, on—ni nič, če ga kdo vpraša, toda v svojem listu Social Jus-tke zagovarja "Krščanske ittobllizatorje" že od začetka in jih indirektno hujska k terorističnim činom proti Židom in komunistom in po njegovem izvajanju skoro ni razlike med Židi in komunisti. . . Hujskač Coughlln je indirektno dal pobudo za organiziranje "vigilantskih klubov" v Maasachusettsu In Connecticutu in enkrat je celo namignil, da tiodo krogle (not baHots but bullets!) rešile vprašanja Amerike. V remiici ni bistvene razlike med Čoughli-nom in Brmvderjem. Oba sta šarlatana prve vrste; ob« včasi za|H>jeta o demokraciji in oba se |K)k(hata na demokracijo, (Joughlln je to nehote priznal, ko Je pred kratkim Izbleknll, da on dvomi, ds bi demokracija--rešila ameriške problemi* in da bi .bilo "otročje pričakovati, da bo demokracija edina rešitev Amerike!" NIČ ni torej čudnegs. če "father" Coughlin podpihuje "Krščanske mobillzatorje" k oboroženim vratolomščinem! . Uearstovi listi, najbolj deniagoškc cunje |nkI solncem (poteg stalinovskih cunj!), so vedno polni "revolucionarnih" senzacij. Kskor Martin Dies, tako tudi, stari Hearst s svojimi hlapci vred vidi "komunista* v vsakem «čToveku, ki ae ne strinjs z njegovo "demokracijo," kakršno on prodaj« v "tvojih cunjah. Hearst nI imel niti besedice o "KriKanuklh mobllizator-jib," kakor nima nikdar žalne Usedlce o eska-padah detroiukeg« "fathra." Vse to, kar počenjajo ameriški zavezniki črnih, rujavlh in pisanih eYropnk4h diktatorjev, menda »pada v Hearstovo sorto "demokracije." katera je v sorodu z "demokracijami" ostalih ameriških burt>oncev *T Martin Dies jt- pokirugo leto iskal z leščerbo subverzivnih elementov po Ameriki, smiiak "krščannkih mobilizato^jev," ki so ves u čas rogovilili v Yorku. ni vitje! In ni Jih našel; tudi "fathra" Is Detroita nI videl In ni našeft-"našel" je med komunisti michlganskega* governerja MurphyJa in minneaotakega gover* nerja in farmer-laborila Benaona! * Ali ni zdaj Dieaa nič aram. da je samtnike v Ne* Yorku odkril isti Murphy. ki je doslej justični tainlk. čas nekaj dni pa sastnW (Dalje v Badajt kUsaL) Glasovi iz naselbin Poročilo tajnika Prosvetnega kluba SNU letni delniški aeji Cleveland, O,—Leta 1939 se je 92 društev in klubov, delničarjev 3ND, priglasilo s svojimi zastopniki za sodelovanje v Prosvetnem klubu SND. Toda Prosvetni klub v letu 1939 ni. imel |K*etmo velikih nalog za vršitev in vsled tega sta se vršili samo dve seji Prosvetnega kluba in tri seje prosvetnega-edseka direktor! ja fn pa en sestanek po eni izmed direktorskih sej. Tekom leta 1939 so se za vršile 3 običajne priredbe Slovenske šole SND je, da nam ob priliki pošlje. Matija Pogurek bo 14. jan. praznoval svoj 72. rojstni dan in seveda iti pri najboljšem zdravju. Zato ne more izvršiti veHkega dela tako hitro. Do sedaj je približno 20 strank prispevalo v muzej razne stvari. V tekočem letu čaka zastopnike društev v Prosvetnem klubu precej dela, ker nove ideje dajo nova dla. Treba bo urediti slovenske časopise in revije in kadar bodo letniki kompletni, jih bomo dali vezati-ali -pa bomo de- večja pri eni ali drugi prireditvi. V slovensko šolo pohaja sedaj med 60 do ft5 učencev. Zaželjlvo bi bilo. da bi jih bilo vsaj trikrat toliko- .j t ' Za leto 1940 je bilo do 1. jan. priglašenih 26 društev in klubov za sodelovanje; nekatera društva še niso javila svojih zastopnikov. Glede razvoja Slovenskega narodnega muzeja morem poročati, da se sicer počasi, toda krepko razvija. Dosti več sploh pričakoval nisem za začMek. Idejo ustanovitve so pozdravile skoraj vse slovenske podporne organizacije in sicer SNPJ, JSKJ. SS-PZ, SDZ in ZSZ. Od teh so tudi že poslale Štiri večje ali manjše zbirke za muzej, ena pa sedaj zbira stvari skupaj. Izmed slovenskih Hstov in revij so v ured-nilklh Kolonah pozdravili idejo muzeja Etbin Kristan v Cankarjevem Glasniku, Ivan Mo4ek v ProsvetI In Anton J. TerbOVec r Novi dobi, glasilu JSKJ. Tajnik KSKJ je pa pismeno odgovoril, da bo zadevo muzeja predložil ta mesec glavni letni seji Jednote. Posrečilo se mi je pridobiti za idejo muzeja tudi Matijo Pogo-relca iz Minnesote, ki nam je doslej že poslal 8 zabojev časopisov in (frugih važnih dokumentov. V tej zbirki' sem našel 42 različnih slovenskih časopisov in revij, 6 hrvatskih listov in revij ter nekaj anglešfcjh listov, ki se nanašajo na kakij^h poseben dogodek, največkrat glede kakšnega Slovenca ali Jugoslovana aH kaj podobnega. Poslani listi datirajo izmenoma od leta 1891 naprej. V zbirki, ki smo'jo prejeli, je 10. številka prvegu slovenskega lista v Ameriki, Ame-rikanskega Slovenca, ki se je tiskal v Chicagu, 11. številka pa se j« Že tiskala v Towerju. Minn., ppd vodstvom.-slovenskega misijonarja J. F. Muha, ki mu je bil tudi urednik. Matija Pogorele je poslal tudi fotografi io slik. katere j« naslikal pokojni misijo-nar Buh za Indijance in sliko kellha Barage, katerega mu je poklonil |»okojni avstrijski cesar Franc Jožef I. ter več drugih zanimivosti. Kot pile v pismih in listih, lahko pričakujemo še veliko drugega materiala, katerega sedaj zbira in dava v zabo- Slovenski narodni muzej je zadeva celotnega slovenskega naroda v Ameriki, ampak SNID je najbolj logična ustanova v Clevelandu, pod čigar vodstvom m je ta stvar osnovala in vršila ao sedgj. Sedaj pa je od vas, delničarji in zastopniki društev, odvisno, kakšne naloge boste dali tej ustanovi na tej seji za tekoče leto in za bodočnost. Treba je zasnovati na£rt, potom katerega se bo zbrala potrebna fina nca za razvoj muzeja potom vseh slovenskih organizacij, društev in narodnih domov v Ameriki. Muzej je splošnega pomena, ni zadeva samo Clevelan-da a|l SND. Matija Pogorele priporoča v enem pismu, da bi muzej samostojno inkorporirali; je mnenja, da bi na ta način dobili v ozadje več Domov, več organizacij in več društev, ki bi skrbela za razvoj istega in ga skupno financirala. Izmed elevelandskih društev so muzej do sedaj finančno pod druga iagi. ditno zvea* ki je dSMar. druge ka raapolago, da se >« poslu ži jo. ^»isojuje poljdfct* vsote do $500. Vse informacije dobite pri kojitfovodifi v gtevnl trgovk ni, ki Je obenem tudi tajnik kreditne zveze. < ., Z delom gre tukaj še precej dobro. Po nekaterih oddelkih *i-čarne se dela po šest in tudi aa-dem dni v tednu. Naši jnoftjc torej nimajo preveč Časa ia oddih. H koncu se prav priafltoo *ža-h valju jem mojim sorodnikom, prijateljicam in članicam društva Moške enakopravnosti 119 SNPJ za številne darove in cvetlice, ki so mi bile podarjene za časa mojega bivanja v bolnišnici, kakor tudi na domu. Nisem si predstavljala, da iimfrn toliko dobrih prijateljev in ne vem, kako vam bom mogla vse to povrniti. Se enkrat prav lepa hvala vsem. , Mary Lukančič, 119. Sokol je prvi nakazal dramsko društvo Ivan Cankar je sklenilo prispevati $25, društvo Naprej" št. 6 SNPJ $10, društvo Slovan št. 3-SDZ $2, društvo Ribnica At. 12 SDZ $5; društvo Lunder-Adnrmč št. 20 SSPZ $5 ; Progresivne Slovenke, krožek 2 $2, glede drugih pa Je nimafti Obvestila. Erazem Gorahe, tajnik. kvarjali z njimi. Pred nami so pa zopet problemi, in to leto za letom, kako bomo napravili, da ne bomo v stalnem strahu, kaj bo jutri. V tem letu so volitve predsednika in zastopnikov v senat in kongres. Od delavcev samih je odvisno, kako si bodo izboljšali položaj, to Je, da ne bodo glasovali le za "dobrega moža", ampak za kandidate, ki jih In-dorsira delavski razred in ki so v resnici delavaki prijatelji. Potrebno je tudi, da bi se delavci, stari ali mladi, bolj zanfinali za organizacijo. Ako nisi organiziran, ne šteješ nič. .Zanimati se moramo tudi sa svoje gospodarske ustanove. V naši naselbini imamo zadružno prodajalno, ki je nam v ponos, kakor tudi vsem zavednim delavcem drugih narodnosti. Na žalost pa moram priznati, dar nI tiste opore kakor bi bila v splošnem zaželjiva, dasi je za- trdili gospodarski "pod-omin, družini pa moje sožalje. V Coverdalu je nenadoma u-mrl Filip Nocija. član društva 427. V petek je še delal v premogovniku. v soboto pa je bil | že mrtev, Tudi on je bil čvrste narave. Tako je Jednota izgubila dva čvrsta člana. Prosveta pa naročnika. Bratje in sestre, tu-i kaj imamo ponoven dokaz, kako neobhodno so nam potrebne n a*š e podporne organizacije, j NiMt ne ve, kdai ga smrt doleti-Kdor še ni pri SNPJ, nnj pristopi še danes; naj ne odlaša na jutri, ker jutri bo mogoče že prepozno. Pokojnemu časten spo-, min. uj«govi mladi soprogi pa isrekam globoko sožalje. Ko sem si nekoliko ogrel mo- ■ je «tare ude, sem *el v Sloven- ski dom, M "Je bil skoraj prazen. LeVfcak* ftest članov je bilo v klnbti Tinte Kraf mi je razkazal kako lepo so dom preuredili-Za oskrbnika doma so prizidali novo stanovanja, iz prejšnjih seb pa so napravili čitalnico in malo dvorano za seje. Vse je lepo Urejeno in odgovarja vsem potrebam. Imajo tudi kegljišče. Vse to jim pomaga k lepi slogi in k dobremu vodstvu. Ko sva s Tonetom ogledovala prenovljene prostore, se je med tem časom nabralo več članov. Prišel je tudi moj veliki prijatelj J. Kravanja, ki mi takoj naroči viski in pivo. Ker pa radi mrar-za nisem pil piva, sem vze! "železno vodo" in sodavico. Kmalu pride tudi Frank Stremlan, ki mi tudi naroči pijače. Pbpil sera par čašic in se poslovil, ker sem se bal, da ne bi padel na iedenih stezah in si polomil moje store. &ih ^j^ih reVolucij, v kateri si je mož pri koeti. Kakor sem slišal^ je Pt^j^bi! enakopravnost m jo porabil, da se je po- par dnevi padel Geo. Lipovš^c in si ponovno zlomil nogo—pa ni bil pijan. Uvidel sem, da ne bo kruha in siem jo pravočasno popihal proti Pittsburghu. Tam sem pobral novoletna darila, se odpravil proti domu in prenel mesto domačega kurjača hi zdravnika. Zdaj sva se z ženo že toliko pozdravila, da drug drugemu pomagava. Samo pomladanska hripa še naju tišči v vratu. Danes, ko to pišem, je 16 nad ničlo. Tako se oklepava peči in čitava o božičnih in novoletnih vesteh, ki jih poročajo iz raznih naselbin. Tako sem čital tudi dopis, v katerem dopisnik kritizira-gl. govornike in navaja, kaj naj govorijo na proslavah jednote. Zdi se mi malo smešno! če kdo skuša gl. odbornikom diktirati, kaj naj govorijo. Ako dopisnik ne potrebuje podtika, naj jih ne posluša, poslušali jih bodo pa drugi, posebno pa je za mladino velikega pomena, ki ima sicer več šole, manjka pa ji izkušenj. Anten Zidanšek, zastopnik. - Vreme ae je obrnilo Kemmerer, Wyo.—Tukaj smo ie-fciH v skrbeh^ da ne bomo irfieli nič snega to zimo. Po novem 4etu pa se je vreme obrnilo in zdaj pada sneg vsak dan Že skoro en teden. Tudi bolezen je nekoliko ponehala, odknr smo dobil f sneg, kar tudi nelrttj šteje. Vsaka stvar ob času je najboljša, ker narava tako zahteva. Anton Tratnik, 267. ______; Narobe svet Lloydell, Pa.—Smo v novem letu. Iz razigrane bučnosti, ki spremlja prestop iz enega leta v drugo, bi Hovek sodil, da je bilo zaključeno leto polno uspeha in napredka za "Človeški rod. Ampak resnica je ravno obratna. Posebno velja to za ubogega evropskega delavca, ki se navzlic voščllu "mir ljudem na zemlji" zopet nahaja v krvavi vojni. Temu je kriva peščica samodržcev, ki so pripravljeni tirati narode v pogin, safoo da si oni še nadalje obdrže oblast. Vprašanje je, ali se bodo narodi zbudili in pometli s tirani, ali pa bodo pustili, da izkrvavi-jo pod diktaturami. Pa tudi tukaj v Ameriki ni tako kakor bi moralo biti. Površno izgleda kakor bi bilo vse v redu, ampak navzlic temu vemo, da deželo težijo najtežji problemi, ki še vedno niso rešeni in smo tam, kjer smo bili. Delavstvo je še vedno razdvojeno^ dasi ni še nikoli prej imelo take prilike ko v zadnjih šestih letih, da ši ustvari močno in učinkt>4-vito organizacijo, ki bi bila kos vsakemu napadu s strani delodajalcev ter v ponos vsemu delavskemu razredu. Ker se pa John L. Lewis In William Green nočeta ali ne moreta sporazumeti In trmasto vztrajata na svojem stališču, moramo delavci o-stati še nadalje razkosani in naša moč je oslabljena. Zvezni kongres je zopet v za-Hedanju ln Je resna nevarnost, da spremeni in zmanjša učinkovitost Wagnerjevega delavskega zakona. Ako bi se delavstvo sa-vedalo avojega -položaja, bi kot en mož zahtevalo, da voditelji prenehajo z nesmiselnim sporom. ali jpa bi jih odslovilo. Tudi brezposelnost je Še vedno s nami in tuenaga konca še na vidiku. Učertf profesorji fh mi pišejo debele knjige, pravega vzroka o Uraapo-OOsti ne najdejo, oziroma ga nočejo najti Nisem še čital poročila. ki bi povedalo, kje tiči (Dalje sa I. *tran<.) Ženska enakopravnost Bil je čas, ko j& v družbi žena več štela sd moža. V raznih krajih se je tako zvana matri. jarhija še ohranila, ampak tista plemena imenujemo necivilizirana, zakaj belokožec smatra le svoj način življenja za civilizacijo, ne misls£ da se civilizacija lahko izraža na različne nagfc ne in da bi moral, kdor bi mogel nepristransko soditi o večjj vrednosti te ali one, stati nad vsemi plemeni, torej biti nekakšen nadčlovek, pa ne tak, kakršnega ai je zamišljal NiaUsebe, ki ne bi mogel priznati nobene kulture spkffl; rasen svoje, katere pa bi morda tudi ie an m krstil s tem imenom. Matrijarhija je .bila v davnini razumljiva, ker človek, kakor kažejo mnoga znamenja, v tistih časih sploh ni razumel spolnih 'luaki-ij. Mati je vedela, da so ottoei njeni, ker jih je rodila, dasi dolgo tudi ni vedela, kako se je to zgodilo. A ko so se uganke na tem polju rftfeveKl ju-le, je bila mati že glava družine in je ostala na tem mestu, dokler ae ni izvršila ena najstare.j- stavil za vladarja na mesto žene. Družba se je razvijala, se v razvoju neprenehoma spreminjala m nekdanji njen ustroj je bil sčasoma tako pozabljen, da se je moško prvenstvo.sprejemalo k ot samo ob sebi razumljivo in od vekomaj obstoječe. Izjema velja za plemena', ki so bila oddaljena,.od te poti in so se razvijala v svoji lastni smeri. V raznih verah, v katerih se zrcali psiholoski razvoj plemen, se je Spomin na žensko prvenstvo ohranil tudi še Udaj^ korsjJe bil mož prilastil že vse socijalne pred pravice, v čaščenju boginj in pozneje*ETEK, li JAN1JABJA PROSVETA kovice Primor ja „... aški jamarji pridno delajo 'rst, decembra 1939.—V na-iiatu smo že večkrat pisali, ako vnemo deluje skupina trkih jamarjev na vsem kraš-1 ozemlju in da je za to znan-no delo tudi znatnb podpirava pretekli poslovni dobi so prili 100 novih jam, v zadnjem secu pu že kar 94. Vse te ja-, (so našli v okolici Komna in tako primat odnesla tržaška ivinca, preje pa g» je držala ska. Ekspedicija, ki je odšla ičarijo v Vocjice in na SI um, raziskala 23 jam, od katerih >ilo nekaj precej pomembnih, flelom bodo nadaljevali' tudi imi in želijo \ prihodnji po-. ;ni dobi doseči 4000 raziška-jara. nvsko meso sp prodajali rst, decembra 1989.—Oblasti ie dolgo opažale, da prihaja io v mesto velika količina rae->rez veterinarskega pregleda, tateri ljudje, ki so morda zposelni mesarji, koljejo živi- v predmestju in potem razpe-ajo meso v mestu po nižjih ih. Toda ti ljudje ne razpe-ijo samo govejo meso, tem-kupujejo osle in jih v kakem tem hlevu ponoči zakoljejo, raj pa oslovsko meso proda- po mestu za konjsko meso. asti dolgo časa niso n*9gh? i temu na sled. Po nekaj ecifi pa se jim je le posrečilo riti nekaj niti, ki so dovedle senzacionalnih razkritij. Pred vi so stražniki opazili, kako (nekem hlevu pri Sv. Mariji gdaleni ob svitu sveče odstra-i kožo z zaklanega osla.- To lilo v hlevu Jerneja Fonde in l?ov sin jim je držal svečo. )tovili so, da sta klala osla etni mesar Viktor Cernac in etni mesar Gvidon Klun, ol>a iredmestja. Poleg zaklanega so našli še štiri žive osle, ki je čakala Ista zla usoda. Ob-i so potem odkrile še druge )e, ki so tajno prodajale me-•Tako so prijeli 47-letnega ■Ia Sancina in 48-letnega nca Sancina, oba iz Skednja, se, da obstoja ena sama veli »rodajalcev, ki posebno delu-l v Skednju, Sv. Mariji Magmi in pri Sv. Soboti in so razlili svoje, delovanje tudi v to, pišejo tržaški listi. . Bške ladjedelnice ao vestrirale poljski parnik rst. decembra 1989 — Preko- inska poljska ladja "Batory,M ia ladji "Pilsudski," ki so je ici pred nedavnim potopili, se aja blokirana v neki kanad-lluki. Obe ladji so zgradile Me ladjedelnice. Ker ni polj-družba, ki je imela do sedaj ladji, plačal dolga od 400,000 rjev omenjenim ladjedelni-. je ladja bila sekvestrirana. jedel niče v Tržiču zahtevajo, u1 parnik proda na dražbi. i»/a je padla Movljc; decembra 1939.—V iško bolnišnico so pripeljali etno Frančiško Živec z veliko » na glavi.. Zdravniki meni- da ima tudi počeno lobanjo, nesreče je prišlo, ko so v goz- | kraja du nakladah listje na voz. Pri tem je Frančiška zgubila ravnotežje in padla na tla ter zadobila težke poškodbe. Zdraviti se bo morala najmanj mesec dni, če ne nastopijo komplikacije. Izpred goriškega sodišča Ker so mu našli v stanovanju 4 litre žganja, se bo moral zagovarjati pred sodniki 32-letni Kavčič Josip iz Tabora pri Dorn-bergu. . 1 Karabinerji so našli v stanovanju Marjete Tavčerjeve por. Flander iz Cerkna pol kg kave, -pol kg cikorije in 40 g tobaka. Marjeta se zagovarja, da je kupila kavo in cikorijo od neznanca, tobak pa da je od njenega brata Franca TavČerja. Oba bosta prišla zaradi tega pred sodišče,, 22-letni J. Košuta iz Sempasa se bo -moral zagovarjati pred sodniki, ker še je brez dovoljenja polastil avtomobila Antonija Fei-gla iz Ajdovščine, kakor pravi, da bi se malo pošalil. *. . V Gorici so ga prijeli karabinerji, ker je prenaglo vozit in spisali ovadbo. Zaradi 5 litrov žganja se bo moral zagovatjati 32-letni Josip Gerjnek iz Štanjela, prav tako tudi 24-letni Erriest Sosič z Op-čin, ki je skril 6 I zapeljive tekočine celo v avtomobilske gume. Pri preiskavi, k^ so jo napravili trošarinski organi v kleti Petra Sinigoja iz Zalošč pri Dorn-bergu, so našli 10 1 žganja. ' S Sinigojem je bil neznanjem sodišču tudi 18-letni Viktor Cegan iz Temenice, ki je imel v nahrbtniku 8 1 žganja. Trošarinski organi so naredili preiskavo v stanoyanju Ivane Polanc v Dol. Otlicl. Našli so 2 1 žganja. Zagovarjati se bo morala pred goriškimi sodniki. Zaradi slabega mleka Trst, decembra 1939.—Ker so prodajali slabo mleko je tržaški prefekt odredil, da zaprejo za tri dni mjekarne sledečih lastnikov v nierftu: Silvija Peruzzia, Marije Bartoletti in Ane Kovel. Pra-protnik Avgust iz Lokve je bil kaznovan pred sežanskim okrajnim sodiščem na 100 lir den. kazni zaradi prodaje slabega mleka. urbanizacija tajnih mesarjev l*tdtam je bila kaznovana na . . . * . nn.iLr. 1, n. AM AtuiV.nA Mofto IUM* enako kazen Obersnel Marta por. Placer is Divače. Skerk Josipi-na iz Zgonika je dobila 450 lir den. kazni in Kocjan Marija iz Sežane 370 lir. DROBIŽ IZ PRI MORJA Gorica.—V decembru jr p&> teklo 20 let, odkar Je bila ustanovljena sedanja državna knjižnica (Biblioteca Governativa), ki ima svoje prostore v poslopju stare goriške gimnazije. Črni vrh.—Pred sodiščem se bo morala zagovarjati Ana Po-fcenelova iz ker je poslala preko meje svojo 18-letno sestro, da bi ji prinesla jestvin, kave in sladkorja. Materija. — V pretepu med Francem Babudrom in 4T-letnim dimnikarjem Cirilom Mažganom je bil poslednji občutno ranjen na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. Cekovnik.—Pri sekanju v gozdu se je rftektno ponesrečil Ivan Kavčič. Težko ranjenega so pri- peljali v idrijsko bsliušiueo, kjer je po nekaj dneh umrl. l Komen. — Umrla je gostilni-čarka Antonija Ca h arij a, 54 let. Pokojnica ja bila v gospodinja in dobra tona, kar je pokavl tudi pogreb. \ ;v Repeatabor. — Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen na dva meseca zapora Ivan Brana, ker je v družbi tovarišev pretepel nekega Seasija, iti jih je javna napadel, da so ukradli rokaviee. »»Mirti, odmamo od Trst.—PO mestu in okoMei pridno lovijo trgovce, ki prodajajo po višjih cenah. Tako je biki pred sodiščem govcev m jsrs«« Ur. Protidelavska odredba neustavna i * * ' | : \ J * •-> Unije zmagale po dolgi borbi ^ Los Angele*, Cal. —. (FP) — Zločesta mestna odredba proti piketiranju je dobila smrtni u-darec, ko jo je državno vrhovno sodišče proglasilo za neustavno. V zadnjem juHju je sodišče na apel krajevnih unij International Ladies Garment Workers in Hotel ST Restaurant Employes razveljavilo dve proviziji odredbe, ki je zdaj bila pokopana. Nanašali sta se na piketiranje podjetij, kjer večina delavcev ni za-vojevana v stavki. Sedanji odlok vrhovnega sodišča, ki je sledil apelu unije št 126 Mednarodne zveze prista-niščnih in skladiščnih delavcev (CIO), je razveljavil ostale provizije odredbe. Kampanjo proti odredbi so vodile unije CIO, ADF, Delavska nestrankarska liga in Unija za ameriške civilne svobodščine. Mina poškodovala angleški parnik Admiraliteta prizna-1* potop podmornic otil>4 "London, 18. jan.—Angleški tovorni parnik je bil včeraj poškodovan, ko je zadel ob mino kmalu potem, ko je odplul na odprto morje iz luke ob severozapad-nem obrežju. Posadka 00 mož ie je rešila. 7 Mornaričrti minister je včeraj priznal, da so bile tri angleške podmornice potopljene v bližini nemškega otoka Heligolanda. Nemci so zadnji torek poročali, ia so uničili angleške podmomt-ce, kar so v Londonu zdaj potrdili. Yigo, Španija, 18. jan.-^rškl tovorni parnik Iris je sinoči dospel v to luko s člani posadke norveškega parnika Fagershei- ma, ki je bil torpediran tn potopljen na Atlantiku. Norveika in naglaiata svojo __ nevtralnost Stockholvn, ftvedeks, 18. ^jatt. —Švedska in Norveška 8ta jm£ novno neglasil!, da telita ostati nevtralni, zaeno pa sta zanikali poročila iz Rerlins, ds hoše Velike Britsnijs napasti Nemčijo preko šksndinsvsklh držav. Sovjetska Rusija je prej obdolžila Švedsko in Norveško, da nista nevtralni v vojni med njo in Finsko hi da pošiljate, slednji orožje in bojni materiali. Tudi to obdrtttitev sta vladi bbeh držav zanikali. Sovjetski radio je poročal, da švedska vlada silil l>retpcaelne v boj proti ruskim četam na Finskem," da je reducirala gradnjo javnih del Uf'obljubila visoko plačo onim. ki se prijavijo za vstop v finsko armado. «5, Glasovi iz • 1 nI i n i naselbin (Nadaljevanja i t. iiraaO pravi vzrok kronične breUposel-nosti. Nihše sa ie ni oglasil, ki bi pojasnit. 4a dokler se hitrost dala as amanjša Ia uvajanje no-vik strojev ae- omeji, sa ped sedanjim sistemom brezposelnost peaviši, ampak ae bo še povečala. fcivimo v najbogatejši deželi na sveta, pa imamo stalno o-krog devet milijonov delezmož- kisi narobe. Ni dolgo, ko sem dHal v listu, da je danes dve tretjini vsega zlata v Ameriki, ampak vzlic temu ga ni nič v premetu, ker zakon tO prepoveduje, (n zlato še vedno prihaja in kapitalistične kroge skrbi* kaj bo, ako pride vse zlato v Ameriko, kajti potem ne bodo mogli drugi narodi nešesar vsč kupiti v tej deteti. Ce pa zlato v i tioafmatvg spravijo, bodo morali plačevati pa le klerke, da bodo računali obresti, ampak dolgov ne bodo nikdar plačali, kakor jih niso niti po zadnji vojni. In kaj bi naredili s tem zlatom? Dali bi ga za naro-ČHa za oroije in munictjo. to ae pravi za poMjanje narodov. Taka je civilisacija pod kapitalic-mom.^ In zakaj je tako? Tiatim, ki hodijo od hiše do hiše in pro-8ijo košček kruha, pravimo berači. Takega človeka smatrajo za ničvrednega, nima nikjer spoštovanja in vaakdo ga postrani gleda. Dobe se tudi ljudje, ako le megoše, mu še vrata zaprejo. Na drugi atrani ao pa milijonarji in bogatini, ki nič ne delajo, ušivajo vse dobrote sveta in hočejo, da jih ves časti. Tebi. delavec, pa pravijo "grd človek" in nam povrhu dajejo to grda imena—tebi, ki delaš tako potr-. peftljivo in uatvarjaš vse stvari na svetu. Ali zastali človek, ki Revizija španskih zakonov odre jena . Madrid, 18. * jan — "ftNrtator Franco je včertj odredil draatlč-no revizijo civilnih, trgovskih In kazenukfh zakonov in andnijsk« procedure Naznanilo ae jrtmM, ds so zskoni zaatareff In %eč ne odgovarjajo potrebam fn dtihe Nsročlts ^bpins brezpoaelnih v flmM, O. čsfli« Ha llvl|a, kslers jMJU l je po*lal« federalna Surploa C ommodltiea Corp. tfaoj Mladinski Ust, aa> je ustvarjen po bešji podtAji, kakor pravi biblija, da živi tako Življenje? To leto je velikega pomena za delavatvo. Bodimo previdni in ne pustimo se speljati«na lima-nice. Pazite, za koga boste oddali svoj glas pri letošnjih volitvah. Ralph Jerman. Odgovor Zako vikom North Chicago, III. — V Pro-sveti z dne I. jnn. sem čitala odgovor Antona Shaffarja na moj dopla z dne H. dec. m. L, v katerem sem opozorila rajnke, naj ne nassdajo na limanice prevarantu. Ta beseda gs js menda najbolj zbodla in mislil si je. da je dobro, da mi da krepko zaušnico, ker se upam pohabljenca in največjega reveža na svetu ozmerjati. Ne bi odgovarjala, ako bi bil rojak Shalfsr odgovoril ne celoten dopis in dokazal, da sem res storila krivico resničnemu revežu in poštenjsku. Misel s« mi usiijuje, de rojak Shaffer ne gna aH pa noše čltati tako kukor je zapisano, Jaz nisem nUijsr zspisals, da so gs pogostili z jedjo, smpak z denarjem. AU nisem napisala, da jih fehta sa -denar? On pravi, da je prizadeli doma iz Cerknice na Notranjskem in da je o tem gotov. Kako to, da je popolnoma prezrl moja stavka, ki te glaalta: "Drugi ga zopet poznajo, da je doma iz okraja Smarjete na Dolenjskem in da Ima tam tri otroke in ieno. pa je vse skupaj zapustil. TI gs poznajo pod imenom Antona Potok*rja." - Mar misli Hfesffer. da aettt pisala v javnost, ne da M ae prej o Um prsprii-ala'.' Mar nisem pisala, da pri drugih, ki ga ne poznajo, zopet milo joka, kako veliki revsži so njegova žena in otrobi f Chiumu? .Z«kaj rojak Shaffer ni nodgovoril ua Uit Ali j«* mogoč«*, da se d<*bi Slovenec, ki mu is blagostanje Žene in strok de v ni* brina? Ali je mogoče rojak Hhaffer tiste vrst« čim ek. ki misli, ds je ta ženo dovolj, da je ns »v«Mird* ^ela. trpt in akrbi za stroka, mož ps lahko uganja vaakmratue lum psrlje? . ^ i Dalje oravl, ds ts človek nt pre\ s ran t Kako naj ss tak llo vek drugate imsnuja, 6f p« laže, ds mu je nekdo dal vAik>> in toliki/, v r*»fitci mu pa si dal nič? Ali ni imel $ tem namen varstT druge, ds <«d njih vsč- dolu? Ne morefh razumeti, ksko je mogel ta človek mr. Shsffarju poksss- ti spričevalo o svoji poškodbi. Dobro se spominjam, da ga ni imel pred desetimi leti in ga ni imel niti sedaj ne pri meni ne pri drugih tukajšnjih rojakih, katerih je obiskal lepo št Ko sem gu vprašala o resni« sti njegove poškodbe^ mi zažene neko knjigo z imeni in prispevki na mizo, Nekateri so mu res prispevali denar, druge je pa sam napisal, da bi toliko iašje nablufal več ljudi. Tudi muje ime je bilo zapisano v knjigi, toda brez kakšne vsote. Nad mano je sarošsl. da so imena v tej knjigi dovolj velik dokaz za njegove poškodbe, ni mi ps hotel povedati svojega imena. Ko mu poffem, da to zame ni dovolj, da me ja nekdo pred nekaj leti na ta način prevaral, da sedaj ne dam nič, dokler mi ne prinese boljših dokazov, so mu |ta tla menda prevroča postala in od-hitel je ven. Mr. Shaffer tudi pravi, kako more kdo kakšnega nepoznanega človeka, ki je povrhu še revež, prikazati v alubi luči. Mr. Shaffer, uli si ti tak^> odprte glave, da bi takoj spoznal človeka, kaj in kdo je, in ts-kljub temu, da ga ne vidiš^eset let, da je drugače oblečen in se druguče obnaša in tudi ne pove svojega imenj^UjeVem, zakaj naj s« po« šten^^ovek sramuje svojega i-mena. Ce bi mi bil on povedal svoje ime, bi takoj vedela, s kom imam opravka in ne bi imel več prilike smukati ljudi za težko prislužen denar. Mr. Shaffer pravi, da je prizadeti težko poškodovan, da ne dobi dela nikjer in je prisiljen prositi miloščine. Sajjnismo tako naivni, da ne vem^rda imajo danes razni okraji svoje bolnišnice in razne domove za take re-veše. Ruda verjamem, da si pod tako oakrbo res ne more privoščiti toliko rujnega, da bi smrdelo iz njega, še manj pa bi si mogel privoščiti ljubic, kakor se zdaj sam hvali. Ali je tako |h>-Četje pošteno in dopustil Ivo, In to še celo za pohabljenega človeka, ki tako (zlorablja dobrosrčnost ljudi? Za njim pa pride res reveš, potreben pomoči, toda je odpoden od hiše po krivdi prejšnjega, Mr. Shaffer se je tudi pohvalil, češ poglejte me, lačnega siromaka nasitim in mu dam še 25c po vrhu,ignorantna Zakovškova ga pa ezmsrja. Da, dragi prijatelj, tudi jaa sem temu tiču dala prad desetimi leti dolar. Toda kar je glavno in kar me še da-pea jezi, sem mu izročila tudi InMttlk na«o£njfe>v Prosvete v VVaukeganu in North Chicagu. kar pomeni, ds je imel nad 200 naslovov. Jo tsko Je imel lažjo pdt pri igrsnju svojo ksriere. friimrngka Narožna ^lihpnmn irhtmta m7 ftl 8u. Uwadala At«. Chicago. 1111 GI.AVNl ODBOR T' isvašavALm ooaaai - .. ....................MIT a La*»*4«W A««.. IIIIm* r. A. V M«,. «1. UJalk .............................tU? a LavaSal« A »».. « hlrag*. tlll...«. U»r*a<« (iraSUkak. Ha«t Ui................... MIT S UaaSal* An., (k M m. Iltlaa* Jata V««rlrk. «1. kUa.iaik .......................IU! * UaaSal« A*«.. CMraa^ llltaala rtlla >».,w.„...m)„lt<>..>a tT. AraM. San«aa ...........................,111 Taaar St., |.a»a#aa, K a. ................................................8aa MT, Siaahaaa, Pa. HA »SUSNI OIMRSi ........................IMI S. Uwa«aU Ava., Cklr.aa, lllinaU •........................r.... M Waatala> Ava.. Para. llliaala- .........................rrIMM AiaaSa Ava.. CtovaHa«. Okla Matk Patra »tak. »raSaadnlk , Vlnrani Calakar............ r. a. vMar......v..'. Jaka Vairlvk............... Jaka Otip ................. llaaaM J. Utrtek .......... Jaka Oariak. praSa^alk... Praak Barki« ............ Aataa Skalar..,'........... Praak Vratar Irk .......... Jaka TMalJ................ Prank aalta. ¥r*4 Malaal MIlan Ko ao naročniki Javedeli na njegovo umazano početje, so me kar trumoma obsipavali, zakaj takega lumi^a k nJim pošiljam, češ mar misliš, da mi denar na ulici pobiramo? Prepričana sem, če bi jih dobrosrčni rojak Shafter toliko slišal kot seni jih jaz, ne bi bila njegova vrata odprta liaj-cu noč In dan. Da^.tudi ml Vemo, da je tukaj dobrodošel pri ne* katerih, pi? ^tv^pvencih, ker ti mu kokažejo vrata in ne marajo za njegov uma%an denar. (Kaj si rifr. Shaffer misli o "revežu", ki gre v tak kraj in se tako obnaša, da ženska pograbi steklenico in ga nažeii^ven?) Da, to |>ot mr. Baje ni Imel toliko sreče. V lokalnem listu smo čitati, da je bil 1 januarja aretiran in obsojen im $00 globe. Ker je ni plačal, je bil poslan v zapor (njegov naslov je: Coun-ty Jail, Waukegan, 111.). Naj po. vem, da mu te usluge nisem jas storila. ------ V svojem odgovoru pravi mr. Shaffer, kako moram biti trdega srca, da ne privoščim hrane lačnemu človeku. Da. dragi prijatelj« moje srce je tako trdo, da do danes ni bil Ae nihče odpoden od mojega doma, kdor je hrane prosil, ln tudi mr, Hajc ne bi bil, če* bi bil hrane prosil. Ampak on hoče denar pa črno kavo! TudJ ne vem, če bi z veseljem vzel 26c. IAh moje trdo srce* pa ne vedo ssmo rsvsši, ki hodijo od hiše do hiše, marveč tudi drugi, na primer stavkarji, politični jetniki in drugi reveži, ki s** pftšli v pomanjkanje ne samo radi samega sebe, marveč radi borbe v dobrobit delavstva vsega sveta. Zelo dvomim, da bi bil mr. Hhaffer pripravljen žrtvovati toliko svojega mehkega srca, truda, časa in ilenurja za resnične in poštene reveš*, kakor je še to storila llTje štTpfl-pravljvna storiti ignorantna Zakovškova. Resnica je tudi,- da IkhI nepoštenjski, goljufi in izkoriščevalci sem pa vedno pripravljena kuriti grmado, tla čini prej izginejo iz človeške družbe. Ce bi hotela opisati umazano početje, laii in nesruinuo zmerjanj« tega človeka, bi ne zadostovala tnlti srednja izdaja Prosvete, kai pa tak nepošleujuk ui vreden. Z moje strani je (a zadeva rešena v ProsveU, —Ce pa hoče mr. Shaffer vet vetMi o tem, mu priporočam, naj pride ua moj naslov (812 lHh št.) in mu bom radevolje na razpttlago. Obiskala bova vse tukajšnje rojake in bo izvedel iuiiko, da mu bo nekaj časa |ni glavi zvonilo. . Frances Zakovšek, U0, Korporacija — f-zahteva revizijo Wagnerjevega zakona ^ Cleveland,' 0. — Izvršni 8vet kompanijskt* unije Kepubllc Steel Corp., ki jI načelu jo Toni Glrdler, imani sovražnik organiziranega delavstva, je soglasno sprejel resolucija v kateri zahteva drastično revizijo Wag-nerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega, pogajanja, Ke* solucija Je-hiia poslana kongres-uiku Uowardu Smithu, imeelui-ku kongresnega odseka, ki preiskuje poslovanje federalnega delavskega odlaira. To ao je zgo-tftlo )Miterti, ko Je okrožno pil-zivno sodišče odredilo, da mora korporacija plačati $7,800,000 okrog 8000 delavcem, članom jeklarske unije CIO, ki so izgubili delo po stavki v tovarnah Male ga jekla I. 19U7. POHVALE DRUŽINE... MANJ DELA ZA VAS! Navadn^ jedila postanejo okusnejša * • « in priljubna, še posebno kosilo se lahko pripravi na MOBERNEM PLINSKEM ŠTEDILNIK ZSj n "aiiMi" Mai! etm 8ŠS RŠRIE '«tm«» »74* ta »aA«, mtBtu f* a*ShH»tsa fcnatruia «a?liat» t S*Kpff»JfauNraal p**t apSltar aa laSda pmk.im »as. aitsaler. VaSki laSaki M v>*m**< Ia i« |MS«fl»Mia aaaairltraa l4MSHIAt.nt IMH^lil HaU aapta^il.. MM a»lsla 1* mmksl m »Uw*fce pla/aU a fšMm m—'mm u/uw»a aa pt«a-U • Celo "hum-drum" vsak-claevaa hrana je okusnejša ako jo »kuhale na modernem plinskem štrcillnlkti. N«vo-t asiia liinpcrattirfhi kontrola, nove vrste gorilrl, |M»< en< i In su|H*ri»rno Insullrana peč tla vaši kuhi in |K*ki neda-ttglive uspehe . okusneJAa fn rodilnejša hrana, katero h v ali j« član i druttni*. 1'ridite In u*4*bm» preglejte te krasno svetlikajo** novega modela pe^l, katere ao velikega |N*m<*na %s vas In druftinn vašo. Public Servipe Store Tudi drugi trgnvH vem nu4ijo lavrstne vrednnsti v plinskNi štedilnikih C .ifil-* * PETEK, 19, JANUARJA gač in potic in gnjati, da se kar glava ziblje? Strahovi! vjl dite," je poškilil na StrahoJ dvorišče, ko sya šla mimo, kdo bo to popofdnte razdaja! Ijo? Strahovka!" : . In preden je koračil goaja Svirali od mojih vrat, ki ^^ pajo vse, kar imamo, z enil| ključem, v svojo podstreho, »2 zamišljeno pripomnil: "Pa zak«i neki je tako?" Svirali je Jaj mahnil z roko in se zasmejal; "Je ie tako v naravi in v žit! 1 jen ju. Kdo neki je dal hrčkog to pamet, da ae za čez zimo pr* skrbe in dobro založe, lisici, Id je-tako prebrisana, pa ne? Ti reva mora tudi v najhujši zimi iz toplega brloga za svojimi ko. košmi. In kolikokrat ji je za najJ hujšo lakoto dobra tudi -kaki miška. A kolikrat meni klard net?" se je zakrohotal in izgd „nil. PottovenU OTON ŽUPANClC UAM O'F LAHE RTV SLOVENSKO AMER1KANSK1 ms- SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiaka vabila za veselico in shoda, vizitnice, časnike, knjig koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem« nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI - Via pojaanlla daja vodstvo tiskarne,—Cene zmerna, unijsko delo prve Pilite pa informacije aa naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL 1 CHICAl ILLINOIS NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO Pa aklepa 11. r*iae keavendje aa lakke naroči aa Hat Praavete Ii prišteje eden, dva, tri. Miri ali pet članov ta aae draliae k eni ssrsfc atol. Ust Preevata stane aa vsa enako, sa liane ali nečlane $i.M » Za Zdrai. driave ta Kaaadt.lOJO Ca Ctaara la Ckleape Je,...l7-M 1 tednik ta,*«•••.*•••••, 4JO 1 tednik ta.**«**«"**** 2 tednika ta............S JO S tednika ta............. 5JJ S tednike ta............. 2.40 J tedaike ta. ....•••■•••• 4 tednike ta............ 1J0 4 tednike ta............ f tednikov to........... aH V tednikov ia........... ** KTrope la«.*....*••• .00.00 1 spolni te spodnji kapaa* prltailte potrebne vaete denarja aH Hea^ Order v ptoma ta al naročite PreeveU, Hat, U Je vala laetalna. Pojasnile:-Vselej kakor kltre kateri teh članov preneha hiti flas BHW, ali le ae preseli proč ed drufcin« la bo saktaval sam svoj W tednik, bode moral tisti flaa is dotlčae draftin«, ki Ja tako skopa« naročena aa dnevnBc Prosveto, to takoj aaaaaoltl npravalitvo lista, ta obenem doplačati dotično vaote listo Proeveta. Ako taga m tedaj asera upravništvo aalAatl da ton aa t« vaoto n« robniku. ' - in preživljam suhljato šentoo in troj« otroki dva paglavca, ki hodita Ae v ljudako šolo, In dekletce, ki hodi fte v gimnatijo. Strahovi veljajo v aoaeaki ta revne, mi pa za tašne, ki jim ni; ni<> hudega. Sosed Strah lahko hodi okoli avoje hi#P. kakor hoče, v aairrt srajci in takrpanlh-hlačah, ko sem pa zadnjič tako oblečen Jat Šinil v drvarnico, nem opazil, da Strahu to nI bilo prav; namuznil ae Jpt češ da ae to za takega gospoda, kakršen aem Jat, ne spodobi. Strah lahko prevrača avoj k na temlje, kakor hoče, in ga taliva t gnojnico it kretnice, kadar hoče, ko aem pa spomladi ravnal avoje grede Mleti Kpih ; Naš sosed je Strah in Strahovi IIve v majhni pritUln} hiši a koščkom vrta naokrog. Vae to je njihovo. Mi pa / tivimo njim tumproti čez cesto v rno-uadatropni hiši, in k najemnini spada tudi nekaj gred vrta. Strah je upokojenec, ne vem kakten: je še močan ded«*c lit Ima lepo zajetno leno in dvoje otrok; fanta, kt menda mizarski pomočnik; in dekle, ki hodi ne vem kam šivat. -Jat pa sem še aktiven.-ki jiri-aescm domov "Vsak meneč plačo