Narcdno - gospodarske naloge. Spodfljestajerski Sloveaci v aarodao-gospodarskem oziru Bismo aa visoki stopiaji. Pravzapvav ae saiemo krivde pripisovati vsem apodBJeštajerskim Sloveacem, ampak voditeljem. Za Bjimi gre ljudstvo. Vodilfli rodoljubi 80 pač ustaBOvili maogo posojilaic, potem pa se aiso več brigali maogo za Barodao-gospodarske aaloge med svojim ljudstvom. Na Spodajem Štajerskem se vrši tiho ali dosledBO aekaka prebodaa doba, ko stopajo na meata starih rodoljubov mlade moči z bovimi aazori ia z aovimi aačrti. Pri vseh aarodaogospodarskih podjetjih se ,je treba opreti na sirje ljadske kroge. Zaaimanje za take zadeve pa je le tam, kjer se Bjih važaost ia dalekosežaost dobro sprevidi ia raznme. Za to se cela vrsta naših izobraževalaih društev trndi vzgojiti med aašim ljndstvom izobražeae može, ki bodo v Barodao gospodarskib vprašaajib, če ae bodo prevzeli vodilae nloge, vsaj Bajboljši pomočfliki ia agitatorji. Vsa ta društva so doslej združeaa v posebni zvezi, v kateri se aataako določa smer Basemu drastveBemu delovaaju. Ni pa veČ daleč treaotek, ko bo zveza svoja drnstva poklicala, da aapravijo načrt za aarodao gospodarsko delovaaje aa Spod. Štajerskem. Potem bo mlajši Baraščaj Basih rodoljubov stopil z močBO vojao za seboj z odločao kmetskim (agrarBim) programom pred sloveasko javaost. V Kozjem se bo prihodajo aedeljo vrsil ustaBOVBi shod podrnžnice c. kr. kmetijske družbe v Gradcu. Sklicatelj je mladi, delavai rodoljub dr. Jaakovič. Ne vemo, zakaj so se aaši stari rodoljubi tako ogibali c. kr. kmetij,ske dražbe, ali zakaj Biso ustaaovili vsaj kaj eaakega c. kr. kmetijski družbi. Država ia dežela dajeta obilae podpore tej družbi, zakaj bi jih ae bili tudi mi Sloveflci deležni? Pač pa se mora spraviti v aekak sklad ustaaavljaaje kmetijskih podražaic s splosao izobraževalaimi. Gledati iuoramo, da se delavae sile Bašib ljudi ae razdele preveč Ba različaa društva. Mogoče, da se da oboji aamea doseči v eaem društvu? Zelo bi bilo atvari aa korist, če bi voditelji društev izrazili o tem svoje mnenje. Premalo važaosti se v spodfljestajerski javaosti polaga tudi aa dogodek, ki se je zvrsil pred kratkim v ljutomerskem okrajaem zastopu. Tam se je položil temeljai kaaiea v podobi petih tisočakov za kmetijsko šolo. Da bi se to, kar je storil sedajai ljutomerski okrajai zastop, že pred 25 leti zgodilo po vseb sloveaskib spodBJeštajerskih okrajaih zastopih, bi aaša reč stala boljse kot stoji. Toda tožbe čez proteklost ae pomagajo aič, delo za bodočaost je aaša aaloga! Maogo ljudi je aa Spodajem Štajerskem, ki bi bili voljai ia pripravljeai, posvečevati aašim Barodao gospodarskim aalogam več pozoraosti z besedo ia dejafljem, kakor se je to dosedaj zgodilo. Te moči bo treba v krat- kem zbrati ia jih orgaaizirati za prekoristao delo aa dosedaj zelo zaaemarjeaem Barodao gospodarskem polju!