ŠTEVILKA 21, LETNIK 18 18. 10. 2007, CENA 1,13 €/270 sit Balkanski f N GRAFIKA W GRACER stenski koledarji od 1 € naprej, rokovniki od 4,20 € naprej, namizni podložni koledar od 1,75 C naprej, namizni tedenski koledar od 2,10 € naprej, več na www.grafika-gracer.si Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0087633,21 mobilizacija I pridemo na vrh, r z njega no gremo večfT S RAR Ponudba velja: 17.10. - 21.10.2007 oz. do prodaje zalog. ® Dobro zane! Sveže pečenice postrežno, Panvita MIR, 1 kg I 956.16 SIT | Sveže! €3,77 Puranje krače pakirano ali postrežno, AIA, 1 kg 500,85 SIT | m l Ms | j * Tuna v olju 3 žitaric Vital Rio mare, 3x160 g 12% CENEJE a redna cena € 5,69 1 €4,99 m 1.195,80 SIT ® LITIJA! Dobrodošli v hipermarketu S RAR $ SUZUKI Odpeljite se z novo Suzuki Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR! v/ČS%S Naš prispevek k varnosti v zimskem času! Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo. PLAČATE 2|D0BiTE 4! Nova Suzuki Grand Vita ra (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih. Oh naknrm Ob nakupu £, nove Grand Vitare boste prihranili 1.500 EUR! jSk Ponudba velja od 15. 9. do 31. 10. 2007 cti na zimske pnevmatike % KLEBER in ALU platišča — CM70 ENZO. Z Ponudba velja CL od 15. 9. do 31. 10. 2007, Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov J^J^tazdina zmaga na testu kakovosti MIOMta iläßiW 1MMM jrWr QUALITÄT8 I I IRFPI1RT BildiTiTi mmnmMk TESTNE VOŽNJE % VSEMI MODELI . MÄ1BÄ NwH i^erbU trnu« -UtiUlf Vehkk 55 i’jiüjlJiJ J J illlcljjj -J j JlJlJ!> ; AKCIJA TRAJA DO 30.10. 2007 za omejeno količino vozil! Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. ®D[ Morate prebrati: Svečan zapis pogodb z izvajalci del čis. naprav 1. zasavski ekološki sejem Relly Hella (Saturnus) v Zasavju Intervju: akademski slikar Janez Knez Reševalci se predstavljajo ... Novice iz knjižnice Litija Svež veter v dvorani Dolanke Jubilejna ©D Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00sm, polletna 13,52 EUR (3.240.00sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. umm 0 mmm tej prelestni jeseni, ki vsaj teh štirinajst dni krasi našo majčkeno domovino in Zasavje zraven, gazim po suhem listju s šnofljačem, pa mi pride na misel, da diši zrak pa gobah, po kostanju, po jeseni sploh, ' čisto nič pa ne vonjam predvolilnega golaža.1 1 Tik pred nosom imamo volitve za predsednika države, pa jih sploh ni čutiti. Mmmm, nekaj gnilega ^ J je v tej dolini Šentflorjanski, je že Cankar umno ugo- 1 ( tovil in ni mogoče, da se to vleče še iz njegovih časov) 'v dandanašnji? > Predsednik države! Še vedno mlade in razvijajoče se, (vstopajoče v Evropo? Mar ni to Nekdo, ki si ga zaslužimo( )vsi pošteni državljani z volilno pravico? Od kod mlačnost?) (Kam piha veter? Saj je lepo, da ni vse prelepljeno s plakati, na ( ; katerih nasmejani (nebesa in bi jim z mi umetniki risali (bo tudi na tleh /mi zdi, čeprav...Ja, (no, da smo pririnili (z Zasavjem vred, (v igri veeeliiiiikiiiii mo »v nulo« do-(kandidiramo na (natečajih z njimi. obrazi obljubljajo) veseljem nadobud-) brado in brke.Tako/ manj nesnage, se) očitno nam je važ-( v Evropo, Slovenija) in na sceno, kjer soc denarji. Pripravlja-) delane projekte in/ silnih evropskih) Sedimo ob mizi,/ (skoraj pod mizo, bolj potrpežljivo kot moj šnofljar, ki me s) (taco potreplja, če ga nočem opaziti in čakamo, da pade dol/ (evrček ali dva.Takrat smo prepričani, da nas je bog pogledal) (skozi ta veliko okno. Ampak, ja, ampak, bog ima tudi velikj (balkon.Tam pa nas, posebej Zasavčanov, največkrat ni. 'jCufamo se za svoj kos pogače, izgubljamo energijo in od/ (cesarskega praženca (beri: šmorna) dobimo knapovsko/ )sonce (beri:funšterc).Ja, saj, sonce! Ta nam vsem pri-f pada enako, ampak često mu v Zasavju moč vzame/ iprašna zavesa. Jasnina je čedalje bolj zamegljenaJ (Vidi se, da rijemo po zemlji, kopljemo nekam ( Iv nedrje in iščemo - kaj? Skoraj se mi zdi, da/ -isebe. Saj bomo lepo uredili svoja mestaJ /pekoč, vendar, ali morda ne bomo hodili/ Iv rodni kraj le spat? Nenadoma prebujena urednica Marta NAuemtc se snidemo 2. 7.0(F) Naslovnica: Pilot Franko Jesenšek Nekdanji stanovalci Farčnikove kolonije so se srečali Teče čas, teče veda, vendar se nekdanji prebivalci Farčnikeve kelenije, pe starem Olimpijske vasi, dokazali, da se še prijatelji, ket se Štefke, Ivanka, Duši, leve, Leen in Ivan v vabilu nagovorili sekrajane. Letos poleti je namreč beseda besedo dala, pa so pobudniki hitro izbrskali iz spomina 144 imen, jih zapisali, poiskali nove naslove in se sredi septembra sestali pred »Stul-mom«, zraven »Vrbanučuve žage«. Petindevetdeset se jih je odzvalo. Bilo je zgodb, spominov na tiste čase, ko je bilo družabnega življenja več, ko so otroci še vedeli kako se igrati »ravbarje in žandarje«, pa »kavbojce in indijance«. Spominjali so se prvomajskih kresovanj in praznovanj, pa postavljanja in kra-šenja mlajev, maškar, nogometnih in odbojkarskih tekem, ki so jih odigrali na igrišču za Kotredežico. Takrat, v zgodnjih petdesetih se je Kotredeščica še vila čisto ob robu pod bregovi, s svojim tokom ustvarjala tolmune, kjer so se te- Srečanje starih hotonijčanov (Otmpijsfa vas) Septm6er2007 Zlata poroka Hribernikovlh V sedmem mesecu letošnjega leta sta si po petdesetih letih zakonske zveze potrdila vez in si ponovno obljubila »v dobrem in slabem« biti drug ob drugem: ženin Martin Hribernik in nevesta Ana Hribernik S Krištandola 11, z Dela pri Hrastniku. Prvikrat sta to storila II. julija 1957, potrdila pa sta zvezo 18. julija 1607 pred hrastniškim županom Miranom Jeričem in pričama Ivanom Gradičem in Pavlo Gradič danji otroci, včasih pa tudi odrasli, osvežili. Cisto sveži so bili spomini na »Vrbanučuvo žago«, pa na »turn-co« pri Greglovem mlinu in žagi. Bližnji griči in gozdovi so bili otrokom igrišče in enajsta šola življenja, pa tudi povod za kakšno modrico, ki so jo skupili med igro ali pa zaradi kakšne koruze ali češenj, potem, kasneje... . Življenje v koloniji je ni bilo razkošno, bilo pa je lepo, kot so dejali udeleženci prvega shoda. Radi so se spominjali shajanj okrog skupnih krušnih peči, omamnega vonja po svežem kruhu, urejanja vrtov okrog hiš, kjer so nemalokrat morali tudi otroci skrbeti zanje, saj so bili starši polno zaposleni večinoma v jami. Jože Urbančič je najstarejši še živeči »olimpijec« in šteje častitljivih 96 let. Letos je zaradi bolezni »manjkal«, tako, da je bila najstarejša udeleženka z dvaindevetdesetimi leti Leopolda Kuder. »Olimpijci« so trdno odločeni, da takšno srečanje še ponovijo. Zapisal MM, slika pa je iz arhiva TAvsmv/t1 fUNiJBm 0 Seja prekinjena, a kljub temu uspesna Na redni 9. občinski seji so se v prostorih sejne sobe občinske uprave sešli svetniki in svetnice Občine Radeče. Na seji so se že pri sprejemu dnevnega reda odločili za prekinitev seje, ki je potekala le do 10. točke, ko so po 12 letih sprejeli Pravilnik za volitev člana in elektorja v državni svet. Na seji so sprejeli Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oz sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Slednje sta predstavila višji referent za gospodarstvo na Občini Radeče Jože Renko in direktor Eco Con-sultinga d.o.o. iz Ljubljane Aleš Šaver in kot je dejal, bodo morali v Radečah kot v Sloveniji v skladu z energetskim zakonom, ki ga je sprejela država z uvedbo evropske direktive, pripraviti nov odlok za upravljavce omrežja in izvajalca - distributerja za zemeljski plin za Radeče. Poleg tega pa so dali pozitivno mnenje za še en mandat ravnateljici Glasbene šole Rosani Jakšič. Predstavljen in potrjen je bil investicijski program za izgradnjo oz. rekonstrukcijo lokalne ceste Jagnjenica - Svibno - Sela, katerega prva faza je že končana in se spomladi nadaljuje z izvedbo druge faze. Sprejeli oz. potrdili so tudi dvig cen za vrtec Radeče za 10 %, ostali del pa stroškov bo bremenil občinski proračun v naslednjem letu. Občinski svet so seznanili tudi o možni odprodaji dveh nepremičnin - zemljišča v obrtni coni Jagnjenica in lokala v občini Radeče. Na kratko o tej seji pa je župan Matjaž Han povedal :» Nekih velikih sklepov in odločitev nismo sprejeli, pač tisto, kar nam zakonodaja govori v odloku o plinu, koncesionarju... Zagotovo pa je bila potrjena ena »nepopularna« zadeva, ki se je vsi župani branimo, vendar ekonomska logika narekuje drugače. Morali smo po dveh letih in pol za nekaj procentov podražiti naš vrtec. Še vedno pa je cena ostala v okvirih, ki zagotavljajo, da je naš vrtec v občini Radeče med najcenejšimi ali pa celo najcenejši med sosednjimi občinami. Sprejeli smo tudi pravilnik o volitvah v državni svet. Občina Radeče bo aktivno sodelovala, da bi vendar le dobili vsaj enega predstavnika, ki bi bil občini Radeče blizu in bi poznal probleme v njej. To so sklepi, ki jih je bilo potrebno sprejeti.« Zakaj je bila prekinjena seja in kdaj bo njeno nadaljevanjsoe? »Če smo hoteli spoštovati poslovnik in proceduro, je bila edina možnost, da smo se poslužili 35.člena Poslovnika. Ker Radeče niso imele sprejetega pravilnika o volitvah, saj dvakrat v njih niso sodelovale, smo morali najprej sprejeti potreben Poslovnik, da bomo 18. oktobra izpeljali vse potrebno za izvolitev kandidata za državni svet in elektorja iz občine Radeče .« Pri sprejemu odlokov o načinu izva- janja in podelitvi koncesije lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in gospodarske javne službe dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem je prišlo do pomislekov, za katere pa župan meni: » Pomisleki glede sprejema tega odloka in prostega trga za plin so na mestu, vendar sledimo zakonodaji, ki jo sprejemamo na državni ravni in jo skušamo samo uporabiti v praksi in implementirati v odloke občine Radeče.« Kakšno je v tem trenutku stanje pri izgradnji trgovine SPAR in poslovno - stanovanjskega kompleksa s pošto? »Spoštovani novinarji me sprašujejo kaj je z SPAR-om? Rekel bom, »Na zahodu nič novega!« še vedno se vrtimo v začaranem krogu vendar pa vam zagotavljam, da bomo v mesecu dni sklicali novinarsko konferenco in pokazali na tiste, ki zadevo okrog trgovine blokirajo. Kar zadeva poslovni objekt in pošto, moram pa reči, da smo na pravi poti. Pridobivamo zemljišča. Z lastniki zemljišč smo se pogodili in smo v proceduri podpisa pogodbe. Zal se bo zadeva premaknila za pol leta v naslednje leto. Moram pa reči da ob tem pripravljamo tudi druga presenečenja za občino Radeče.« Besedilo: Rudi Špan Dela v občini Trbovlje V mesecu septembru in na začetku meseca oktobra se je, kot so občani in obiskovalci Trbovelj verjetno opazili, v občini začelo kar nekaj zemeljskih, cestnih in gradbenih del na področju oskrbe z vodo in urejanja cest V septembru so začeli z izgradnjo vodovoda v Knezdolu. Predviden zaključek del bo sredi novembra letos. Do konca leta 2007 bodo zaključena tudi dela na vodovodu Gabrsko Malgaj - pokopališče II. in III. etapa ter vodovod Peko - Pirnat. Rekonstrukcija lokalne ceste Medvednica - Vrhe bo končana predvidoma v sredini oktobra. Druga etapa ureditve križišča na Trgu revolucije; izgradnja štirikrakega križišča z vso spremljajočo infrastrukturo, bo končana do konca maja 2008. Na cesti Kopališče -Vreskovo - OIC Nasipi bo l.faza končana predvidoma do konca aprila 2008, II. faza do konca avgusta 2008 in III. faza do zadnjega avgusta 2009. Glede na to, da se omenjena investicija delno sofinancira iz strukturnih skladov, in da obstaja možnost, da se sredstva, predvidena za leto 2009, pridobijo prej, bo rekonstrukcija ceste Kopališče - Vreskovo - OIC Nasipi zaključena do konca leta 2008. Trboveljski župan Bogdan Barovič še vedno vljudno prosi za razumevanje občanov, saj bo vsako gradbišče doprineslo k njihovemu kvalitetnejšemu življenju v Trbovljah in opozarja na upoštevanje začasne prometne signalizacije. MaH 10 ßMrew Podpis pogodbe za cisto porečje Save Podpisani Pogodbi o sofinanciranju investicije Čistilne naprave in kanalizacijska infrastruktura porečja osrednje Save - čistilna naprava in kanalizacijska infrastruktura Občine Trbovlje s sredstvi Kohezijskega sklada EU in s sredstvi udeležbe proračuna RS Pogodbi med Občino Trbovlje in Ministrstvom za okolje in prostor, ki sta bili v drugi polovici septembra z obeh strani podpisani, določata, da bo občina kot investitor pripravila projekte, pridobila upravna dovoljenja, zgradila in prevzela v upravljanje kanalizacijski sistem in čistilno napravo za potrebe občine. Kot najugodnejši izvajalec del je bil na javnem razpisu izbran SGP Pomgrad d.d. v skupnem nastopu s partnerjem RIKO d.o.o. Skupna vrednost investicije znaša 6.465.021,47 EUR. Ministrstvo za okolje in prostor odobrava občini za sofinanciranje investicije sredstva povračil v znesku 266.654,55 EUR, iz sredstev Kohezijskega sklada pa 3.807.220,80 EUR. Izgradnja bo zaključena do 30.7.2010. MaH Neva parkirišča v centru Dola Pretekli teden so na Dolu asfaltirali plato, kjer je stala Rižnarje va hiša.Trenutno bo na njem kakih 15 parkirnih mest, končno namembnost tega dela centra vasi pa bo opredelil lokacijski načrt, ki bo sprejet v letu 2008. Občina je v rušenje objekta in začasno ureditev vložila 13.600 €. Slika in besedilo: Fanči Moljk REGIJSKA VAJA »SMREKOVIMA 2007« V novembru 2002 se je sestalo vodstvo Gasilske zveze Trbovlje in Gasilske zveze Prebold, ter župana občine Prebold in Trbovlje ter podpisali pogodbo - dogovor o medsebojnem sodelovanju na področju požarnega varstva. Z dogovorom obe občini in obe gasilski zvezi kot podpisnici omogočata uporabo gasilskih enot druge občine na njenem območju, kot tudi dovoljujejo sodelovanje njenih gasilskih enot izven občinskih meja. Letošnja vaja Smrekovina 2007 je bila izvedena kot kombinirana, združena, praktična, enodnevna operativno — taktična vaja z namenom, da se preveri organiziranost, usposobljenost in opremljenost operativnih gasilskih enot Gasilske zveze Prebold in Gasilske zveze Trbovlje, za posredovanje ob večjem požaru, ter operativno taktično povezavo enot ter Regijskega centra za obveščanje Celje in Trbovlje in skladnost vodenja, poveljevanja ter ukrepanja ob večjem požaru na objektih in v gozdu. Na podlagi določil Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in navodila o vajah v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sta izdala župana občine Prebold in občine Trbovlje Sklep o pripravi, organizaciji in izvedbi vaje. Predpostavka vaje je bila da je v stanovanjski objekt udarila strela, zaradi vetra se je ogenj razširil na sosednja poslopja in v gozd. Ogroženi so bili ljudje, stanovanjski objekti in gospodarska poslopja. Vaja je bila izvedena po dejanski predpostavki možnega dogodka, za imitacijo pa so se uporabljala sredstva za zadimljenje. Iz GZ Prebold so na vaji sodelovali : PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, PGD Matke, PGD Šešče, PGD Sv. Lovrenc, PGD Lat-kova vas, PGD Kaplja, PGD Groblja. Iz GZ Trbovlje so sodelovali : PGD Trbovlje mesto, PGD Čeče, PGD Klek, PGD Dobovec in poklicna gasilska enota Gasilskega zavoda Trbovlje. Poleg gasilskih enot so bili v vajo vključeni še: MORS - Uprava RS za zaščito in reševanje-lzpostava Trbovlje- Regijski center za obveščanje Trbovlje, MORS - Uprava RS za zaščito in reševanje- Izpostava Ce-Ije-Regijski center za obveščanje Celje, Policijska postaja Trbovlje in Celje, Zdravstveni dom Trbovlje, Elektro Trbovlje in poveljstva obeh gasilskih zvez. Vajo so si ogledali župani in podžupani obeh občin, predstavniki služb ZIR, Centrov za obveščanje, predsedniki in poveljniki društev in sosednjih zvez ter številni krajani in občani obeh občin. Vajo Smrekovina 2007 je bila izvedena dobro in uspešno, kar je poudaril tudi Poveljnik Gasilske zveze Slovenije ing. Matjaž Klarič. Za njegov petkov popoldanski čas se mu zahvaljujemo tako prostovoljni in poklicni gasilci občine Prebold in občine Trbovlje. Srečko Kerin Trboveljskemu rojaku Janezu Krajncu Janeza Krajnca, rojenega v veliki rudarski družini, ki je stanovala na Bolfenku, ne bomo več srečevali. Bil je najmlajši, deseti otrok, rojen v zadnjem letu kraljevine Jugoslavije. Otroštvo je preživljal skromno, saj je bil vesel že vsake malenkosti. Med drugo svetovno vojno in po njej otroci niso uživali pravih mladostnih vragolij, morali so kar hitro odrasti. Za pilota se je uril vVršcu in tam je preživel nekaj svojih srečnih mladostnih let. Nekaj časa je delal v vojski, kasneje v civilno - političnih delih. Ponosen je bil, da sta s sinom aktivno sodelovala v osamosvojitveni vojni. Kljub obilici dela, je našel čas za svoje številne konjičke. Zbiral je starine, stare in dragocene knjige, slovensko narodno blago, izročila, ljudske običaje, narodne noše, domače pesmi in zgodbe ... Pomagal je ohraniti nekatere kulturne spomenike in sakralne objekte vse do danes.V Kolovratu je gradil družinski muzej, da bi si njegove zbirke lahko ogledali tudi drugi. Rad je pomagal tistim, ki jih je zanimala naša kulturna dediščina. Z ženo Tončko sta skrbno negovala svoj mali arburetum, kjer so rasle številne rože, krasili pa tudi Janezovi številni kipi. Ko je le mogel, jima je pomagal tudi njun sin Zlatko. Janez Krajnc je živel v Ljubljani in se vselej rad vračal v svoj rodni kraj. Marsikdo med nami bo pogrešal njegove številne goste, ki jih je povabil na prireditve v domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah. Zadnja leta smo ga poznali prav po tem, da je z njegovo pomočjo dobilo priložnost veliko amaterskih umetnikov za svoje prve razstave ali predstavitev literarnih del. Z njim so nas obiskovali politiki, umetniki, cerkveni dostojanstveniki. Mnoge trboveljske domove krasijo zlate vrtnice in zlate sončnice, ki jih je z ljubeznijo pripravljal za turistično in hortikulturno društvo. Veliko je pisal, tudi pesmi, slikal, kiparil. Dan je bil zanj vedno prekratek, zato je delal tudi ponoči. Nikoli ni tarnal, da nima dovolj časa.Vrata njegovega doma so bila na široko odprta njegovim Trboveljčanom, prijateljem in znancem. Rad je pomagal vsem za kar so ga prosili. Ob jubilejih je pripravljal pesmi, pisal, opisoval. Na čigava ramena se bomo naslanjali in koga bomo zdaj pro- sili za pomoč? Janez, pogrešali te bomo, saj smo se v torek poslovili od svojega dobrega prijatelja. Irena Vozelj Hikoli prestari za učenje Letos poteka v Sloveniji Teden vseživljenjskega učenja pod geslom: Za Slovenijo, učečo se deželo. Času od 15. do 21. oktobra je posebej namenjen vseživljenjskemu učenju. V teh dneh v Sloveniji poteka Teden vseživljenjskega učenja, ki so mu posebno pozornost posvetili tudi v KTRC Radeče. V nedeljo, 14. oktobra 2007, so v sodelovanju s študijskimi krožki, ZGS,ACS in Občino Radeče pripravili niz prireditev na Ključevškovi domačiji na Počakovem. Začeli so s pohodom z Jagnjenice do domačije, kjer je bila osrednja prireditev »Podajmo roko vseživljenjskemu učenju« s Tatjano Kavšek. O stroki in ljubiteljstvu kot o poslanstvu je spregovorila Jana Mlakar Adamič iz Zasavskega muzeja Trbovlje. Adam Ključevšek je na ogled postavil zbirko starih predmetov. Studijski krožek Svibno je pripravil »Sprehod skozi gozd« in zatrdil »Se znamo žagati...«. ŠK Sopota se je posvetil izročilu svoje doline, ljudska pesem je zadonela iz grl Ljudskih pevcev Svibnega, za sladka presenečenja pa so poskrbele v Društvu kmečkih žena Arnika iz Svibnega in čebelarji iz Čebelarskega društva Radeče. Tedna vseživljenjskega učenja ni nikjer in nikoli konec in tudi drugod po Zasavju so mu posvetili posebno pozornost, izobraževalne ustanove so odprle svoja vrata, prirejali so okrogle mize, delavnice, predavanja, svetovanja... MoH I® mmv Svečan zapis pogodb z izvajalci del čistilnih naprav »Vesel sem, da sem danes tukaj v Hrastniku z Miranom Jeričem, s svojim dolgoletnim poslanskim kolegom in z vami,...« je dejal dobro razpoloženi Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, ki je obiskal občino v ponedeljek, 15. oktobra 160/, ob svečanem podpisu izvajalskih pogodb I. faze projekta za izgradnjo čistilnih naprav in kolektorskih sistemov. Župan Miran Jerič je preletel zgodovino tega projekta, ki sega že v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se občine od Litije do Hrastnika zavezale, da bodo prispevale k izboljšanju vodotokov z izgradnjo čistilnih naprav. Slovenija je bila namreč pobudnica in članica projekta Cista Sava in končni cilj je bil dvig kvalitete voda iz IV. v II. razred. Sledilo je obdobje številnih projektnih in investicijskih dokumentacij, dokler leta 2005 niso pridobili soglasja komisije EU za sofinanciranje projekta s sredstvi kohezijskega sklada EU. Občina Hrastnik je februarja 2006 objavila v Uradnem listu RS in EU predhodni razpis za izvedbo projekta, avgusta pa še soglasje ministrstva za finance k finančnemu pokritju projekta. Če preskočimo usklajevanje dokumentacije v zvezi z novim zakonom o javnih naročilih, smo že v septembru letos, ko so bili izbrani najugodnejši izvajalci: G D, podjetje za gradbeno dejavnost d.o.o. Hrastnik s partnerjem AGM Nemec d.o.o. Laško. Kanalizacijski sistem bo imel dolžino I 1,3 kilometre z več zadrževalnimi bazeni in črpališči. Vrednost posla je okrog 5,7 milijonov evrov, od tega je 60% evropskih sredstev, deset odstotkov bo krila občina, ostalo pa so sredstva državnega proračuna in taks za obremenjevanje okolja. Izvajalci so se obvezali, da bodo dela končana, vključno s poskusnim obratovanjem, do konca leta 2010. Glavnemu razpisu je sledil še razpis za izdelavo strategije komuniciranja z javnostmi - najugodnejša je bila Agencija Imelda d.o.o. iz Ljubljane, nadzor po FIDICU pa bo izvajal Jože Lukmar iz Zagorja ob Savi. Sledil je slavnostni podpis pogodb, minister Janez Podobnik pa je povedal nekaj dejstev, ki dajejo glede pridobivanja evropskih sredstev zasavske občine za vzor drugim. «Črpanje evropskih sredstev je izjemno zahtevno delo, ki terja veliko znanja s strani občine kot države,« je poudaril. »Tudi v primeru vaše občine je bilo veliko proračunskega usklajevanja tako na občinski kot na državni ravni. Prepričan sem, da bodo vsi kohezijski projekti na vašem območju uspešno končani v zastavljenem času... Želim, da tudi v prihodnje dobro sodelujemo z lokalnimi skupnostmi Zasavja za uresničitev skupnih okoljskih ciljev.« Kot zgleden primer je postavil tudi projekt lokalnih skupnosti od Litije do Radeč, ki so s pravočasnim in učinkovitim nastopom med prvimi rešile tudi problem ravnanja s komunalnimi odpadki. »Pri tem moram pohvaliti vse akterje, ki so odgovorni za izvedbo: župane, občinske svete, načrtovalce in izvajalce projekta...« Z velikim veseljem in zanimanjem se je potem minister Janez Podobnik seznanil tudi z II.fazo regijskega projekta v Uničnem, ki je tudi kohezijski projekt. Poleg župana Mirana Jeriča in nekaterih sodelavcev so ga spremljali še sodelavci z ministrstva, predstavniki drugih občin in vsi izvajalci podpisanih pogodb. Slike in besedilo: Fanči Moljk Srečanje družin pri Jožetu Garmušu V petek, II. 10.1007, so se na domačiji Jožeta Oarmuša na Župi pri Dobovcu, zbrale družine iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi, ki so v letih 1990 -1991 skrivale na svojih domačijah orožje. Srečanje je bilo namenjeno druženju in podelitvi spominskega znaka »Tajna skladišča TO 1990 - 1991.« Omenjeni znak so podelili družinam in poveljnikom Štabov TO v zasavskih občinah. Znak »Tajna skladišča TO 1990 - 1991« je družinam podelil podpolkovnik Emilian Pižorn, poveljnik 38. vojaškega teritorialnega poveljstva (VTP). Pri podelitvi pa sta sodelovala tudi stotnik Dušan Škorjanc, namestnik poveljnika 38. VTP in Marjan Dolinšek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. m Sj 1/71 Tekst in slika: M.A.Š. 'A' 1. zasavski ekološki sejem V sobote, 13.10.1007, je pred upravno zgradbo podjetja EVI v Kisovcu potekal 1. ekološki sejem. Organizirala sta ga Združenje ekoloških kmetov -zdravo življenje in KGZS - Zavod Ljubljana ter Kmetijska svetovalna služba. Pobudnik sejma je bil že drugo leto zapored Janez Vidmar, tudi sam ekološki kmet. Povedal je, da je bil sejem preteklo leto zelo dobro sprejet, tako s strani prodajalcev, kot kupcev. Kmetje so imeli možnost prodaje svojih izdelkov, potrošniki, pa na voljo veliko izbiro ekološko pridelane hrane na enem mestu.Teden dni pred samim sejmom je bila organizirana tiskovna konferenca, na kateri so člani združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje« iz Lukovice predstavili tako samo prireditev, kot tudi spremljajoče prireditve. Podali so nekaj temeljnih značilnosti ekološkega kmetovanja, seznanili pa so nas tudi s težavami, s katerimi se soočajo ekološki kmetje.Temelj ekološkega kmetovanja je spoštovanje in ohranjanje narave.Takšna oblika kmetijstva deluje v povezavi z naravo, saj ne uporablja nobenih okolju nevarnih snovi. Vsa ekološko pridelana hrana mora imeti certifikat, da zadovoljuje vse standarde ekološke pridelave, torej ne sme biti uporabljeno nobeno kemično sintetično sredstvo, gensko spremenjeni organizmi,itd... Ekološko pridelana hrana vsebuje več vitaminov in mineralov, kot hrana pridelana na konvencionalen način.V Zasavju je v ekološko kmetijstvo vključenih 50 kmetij, kar predstavlja 3% vseh kmetij. Cilj je doseči, da bi bilo v ekološko kmetovanje vključenih 12% kmetij. Kmete najbolj pesti to, da je premajhna razlika v ceni proizvodov iz ekološke kmetije in tistih iz konvencionalnih kmetij. Višine subvencij, ki jih kmetje dobijo od države, so enake za vse pridelovalce. Problem s katerim se kmetje tudi srečujejo, pa je prodaja ekološko pridelane hrane. Njihov plan do leta 2013 je ustanoviti manjše skupine proizvajalcev, ki bi lahko nastopili proti velikim trgovskim verigam. Na samem sejmu je bilo zelo živahno. Sodelovali so kmetje iz trinajstih e ko kmetij, vsi izdelki pa so imeli certifikat. Ponujali so sok, med, razne vrste sadja in zelenjave, jajca, moko, kruh, sadne sadike, prav tako pa so poskrbeli za lačne obiskovalce. Na voljo je bila pečena jag-n j e t i n a in golaž. Kupiti je bilo moč izdelke iz ovčje kože in volne. Vsi obiskovalci so si lahko ogledali prikaz striženja ovc, otroci pa so se lahko preizkusili v jahanju konj.Vzporedno s sejmom je v prostorih EVJ potekala okrogla miza z naslovom Zdrava prehrana. Okroglo mizo so popestrili s kulturnim programom, dijaki Srednje šole Zagorje so poskrbeli za degustacijo hrane. Lahko rečemo, da je tudi letos ekološki sejem v Kisovcu v celoti uspel. Upamo lahko, da bo sejem postal tradicionalen. Tako bomo lahko tudi prebivalci Zasavja posegali po ekološko pridelani hrani. Saj veste, veliko gibanja in zdrava hrana, pa bo marsikdo izmed nas lahko dočakal zavidljivo starost. Tekst in slike Aljoša Barlič Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja (ostanite V{, • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SR _ , . , _ . . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! o (71/J ELEKTROPROM zEe 40 fet z v amil EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 Turistično društvo Izlake in Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake Vas vabita na MEDIJA FEST - OTROCI OTROKOM, ki bo v soboto, 20.10.2007, od 10. ure dalje pred hotelom Medijske toplice. Program- ❖ Pokaži, kaj znaš - nastopi otrok k*> J. V. Valvasor na obisku - ogledal si bo, v kakšnem stanju je njegova spominska piramida. be/avnice: Izdelovanje spominka pod vodstvom oblikovalcev SVIT-a Kamnikr ji 77 I J H > Oblikovanje logotipa pod vodstvom slikarja Milana Razborška > Plesna delavnica - plesna šola Ur: Glasbena delavnica - družina Ferme Namen naše prireditve je, da s pomočjo podjetij v občini obnovimo Valvazorjevo piramido, enega najpomembnejših kulturnih obeležij pri nas. Postaviti jo je dal Alojz Prašnikar ob odprtju Medijskih toplic daljnega leta 1877. Ob 130. obletnici postavitve se nam spomenik kaže v zelo zanemarjeni podobi. S to akcijo ga želimo očistiti, da bo kot najstarejši spomenik v občini v čast vsem. VABILO K PRIJAVI INOVACIJ Če spadate med tiste, ki verjamejo in ustvarjajo pozitivne učinke tehnološkega razvoja in uživate v kreativnih izzivih izumiteljstva, ste vabljeni k osrednji slovenski predstavitvi podjetniških inovacij, izumov, novih tehnoloških rešitev in inovativnih podjetij. S prijavo imate možnost, da se uvrstite v izbor 40 najboljših inovacij oz. 10 najinovativnejših podjetij, ki se bodo predstavila na prireditvi Slovenski forum inovacij ter v katalogu inovacij Slovenije za leto 2007 (v tiskani in spletni obliki). Najboljši iz vsake kategorije bodo nagrajeni s privlačnimi nagradami. Prav tako jim bo omogočeno sodelovanje na podjetniških izborih v Sloveniji in v tujini. Inovativni procesi, inovativni poslovni modeli, izumi, tehnične izboljšave in druge rešitve ter inovativna podjetja so kategorije, v katere bodo razvrščene vaše prijave. Prijavite lahko novosti v različnih kategorijah, od inovacije in izuma do izboljšave in inovativne podjetniške ideje. Vsebina prijavljenih projektov naj se nanaša na razvoj novih tehnologij in njihovo koristno uporabo. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupina posameznikov, mala in srednja podjetja, velika podjetja ali raziskovalno-razvojne institucije, mladi (študenti, dijaki), še posebej pa so vabljeni ljudje s posebnimi potrebami. Skrajni rok za dokončno prijavo, v kateri podrobno opišete vsebino, namen, cilje in ostale podatke o projektu, je 25. oktober 2007, prijavite pa se lahko preko spleta ali po pošti. Komisija vas bo o uvrstitvi med štirideset izbranih inovacij in deset izbranih inovativnih podjetij ter načinu predstavitve obvestila do 15. novembra 2007. Prijave sprejemajo na spletni strani Slovenskega foruma inovacij www.sfi.si, ki izvaja evidentiranje inovacij po naročilu Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije s podporo Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. BREZPLAČNI DVODNEVNI PODJETNIŠKI TABOR ZA SREDNJEŠOLCE Uspeh v življenju je odvisen od številnih dejavnikov, eden izmed ključnih pa je prav gotovo načrtovanje lastnega izobraževanja in s tem kariere. javna agencija za podjetništvo in tuje investicije vabi srednješolce, da se udeležijo brezplačnega tabora, na katerem bodo spoznali, da ni prezgodaj, če začno načrtovati lastno kariero že v srednji šoli, izvedeli, kako je možno uresničiti dobro podjetniško idejo ter kje poiskati informacije in pomoč. Na taboru bodo sodelujoči preko številnih delavnic oblikovali načrt za lastno podjetje ter sodelovali z uspešnimi podjetniki, ki jih bodo povabili tudi na obisk v svoje podjetje.Tabori bodo potekali v: • Ljubljani, I. in 2. novembra 2007 (Dijaški dom Šiška), • Kranju, 29. in 30. oktobra 2007 (Dijaški dom Kranj), • Mariboru, 29. in 30. oktobra 2007 (Dijaški dom Maribor). Udeleženci bodo nastanjeni v dijaških domovih, tabor pa poleg izobraževalnih delavnic vključuje tudi brezplačno nočitev in prehrano za udeležence. Dodatne informacije lahko dobite po e-pošti na naslovu tina. vilfan@alianta.si, kjer zbirajo tudi prijave do 21. oktobra 2007. Srednješolci, ne pomišljate, čim prej se prijavite na brezplačni tabor, kjer boste v družbi trenerjev in podjetnikov vstopili v svet podjetništva, se pri tem veliko naučili in skupaj preživeli prijeten konec tedna! PRVI SLOVENSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR V BEOGRADU Družba Entre je danes v Beogradu odprla prvi slovenski podjetniški inkubator v tujini. Inkubator Entre nudi slovenskim podjetjem pomoč pri vstopanju na srbski trg, pomaga pa jim tudi pri odpiranju podjetja. Odprtje podjetja s pomočjo inkubatorja ne bi smelo trajati več kot teden, vse potrebne storitve za registracijo podjetja, ki ob nepoznavanju zakonodaje zahtevajo veliko vloženega truda, pa interesenti dobijo na enem mestu. Inkubator nudi svojim strankam prostore, kjer v začetni fazi razvoja dobijo vse potrebne storitve za opravljanje dejavnosti, kot so pisarne, sejne sobe, tajnice ter računovodske in pravne storitve. Od zaprtja predstavništva GZS v Beogradu je edini povezovalni predstavnik slovenskega gospodarstva ostal Slovenski poslovni klub. Ker je namen kluba predvsem povezovanje slovenskih podjetij v Srbiji, se je pojavila potreba po odprtju podjetja, ki nudi konkretne informacije in pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu na srbski trg. Inkubator tudi tesno sodeluje s Slovenskimi poslovnim klubom pri prepoznavnosti in uveljavljanju slovenskega gospodarstva v Srbiji, ki je za Slovenijo peti največji poslovni partner. Rally Heia - Saturnus - v Zasavju Najstarejša in najbolj odmevna prireditev na področju slovenskega športnega avtomobilizma, Rally Heia (Saturnus), ki bo letos organizirana že tridesetič, bo potekala delno tudi v Zasavju. Zasavje ni bilo izbrano naključno, saj so se tu v preteklih letih odvijale zahtevne avtomobilistične preizkušnje. V letošnjem letu bo prireditev potekala v času od 26. do 28. oktobra 2007, v prihodnjem letu pa ponovno v ustaljenem terminu v začetku meseca maja. Start in cilj udeležencev bo v Ljubljani, en dan pa bodo hitrostne preizkušnje potekale tudi na področju Zasavja. To se bo dogajalo v soboto, 27. oktobra 2007. Organizator AMD Slovenija avto - Imos iz Ljubljane je navezal stike z zasavskimi organizatorji avtomobilističnih športnih prireditev AK Zasavje in KBM Racing, s krajevnimi gasilskimi društvi in drugimi, predvsem z občinami kot nosilci lokalne samouprave. Rally v Zasavju je priljubljen pri gledalcih in tudi pri tekmovalcih. Na prireditvi pričakujejo udeležbo med 90 do 120 posadk, med njimi jih je večina iz Slovenije, 20 do 30 pa jih bo sodelovalo tudi iz tujine. Člani organizacijskega odbora se trudijo, da bi na prireditev privabili tudi kakšno od bolj znanih posadk svetovnega rallya iz tujine. Prireditev, ki ima svoj začetek v letu 1978 kot Rally Saturnus, je zadnja leta potekala pod imenom Rally Hella predvsem na področju Primorske, trideseto jubilejno dogajanje pa je ponovno prevzelo matično društvo AMD Slovenija avto, ki je »zakrivilo« tudi rally v prvih štirih letih. Dogodek šteje za odprto državno prvenstvo RS v rallyu in HA evropski pokal s koeficientom 5, v prihodnjem letu pa se bodo organizatorji potegovali za koeficient 10, kar je najvišji rang tega tekmovanja. Kvalitetno pripravljene prireditve so pogoj za uresničitev pričakovanj, da bi v letu 2010 avtomobilistična preizkušnja štela za FIA evropsko prvenstvo v rallyu. Več deset tisoč obiskovalcev si je do sedaj že ogledalo drzne vožnje avtomobilističnih navdušencev in tudi letos jih pričakujejo. Zasavčani si lahko obetajo dobro avto- poslastico. Zaradi prireditve bodo popolne zapore cest v Zasavju 27. oktobra 2007: HP Trbovlje - od 8.45 do 18.45 cesta od križišča pri bolnici Trbovlje (dostop do bolnice ne bo moten) preko Kleka, Čebin, Vrhov, Medvednice do gostišča Jager. HP Čeče - od 9.10 do 9.15 cesta od križišča Svine-Čeče preko ojstr-škega prelaza (križiščeTrbovlje - Hrastnik - Čeče) do križišča v Zgornjem Bobnu (Boben-Čeče) nato preko Čeč nazaj do križišča Svine-Čeče, zaprt bo tudi del ceste v dolžini cca 500 m proti Piškovcu. HP Čemšenik — od 8.00 do 19.00 ceste na križišču z regionalno cesto v spodnjem delu Izlak preko Zavin, Ržišča, Razborja, Čemšenika, Brezij, Dobrljevega, Jelenka, Blodnika, Sentgotarda do priključka stare trojanske ceste na tunel. O poteku hitrostnih preizkušenj in s tem povezanih zapor cestnih odsekov je izdelan poseben zemljevid, ki bo dostopen občanom v sredstvih javnega obveščanja. Besedilo in slike: MaH |© mi{!\/eNo Vesele ob podelitvi priznanj Noja dežela... V četrtek, 4. oktobra 1007, je bila v hrastniškem delavskem domu prireditev Veselje je pri nas doma, ki jo prireja Turistično društvo Hrastnik že vrsto let ob koncu tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Akcija TDS poteka v okviru svetovnega projekta Očistimo svet. V kategoriji manjših mest dosega zadnja leta Hrastnik najvišja mesta, kar je posledica prizadevanj vseh krajanov, ki skrbno urejajo svoje okolje. Zato ima komisija vsako leto težko delo, ko izbira najlepše in najbolj urejene v posameznih kategorijah. Kalska koča - nagrajena med družbenimi objekti Dvorana je zapela skupaj z ansamblom Cvet Prireditev, ki je ob tej priložnosti potekala v dvorani DD, je bila imenitna. Enostavna, prisrčna, vesela in predvsem informativna. Ob podelitvi nagrad so namreč na velikem platnu predvajali film, ki je prikazoval nagrajene objekte. Kar smo pričakovali že prejšnja leta. Duhovito jo je vodil znani humorist Toni Gašpe-rič, ki je vmes povedal seveda še kaj svojega. Razpoloženje so dvigovali tudi člani ansambla Cvet, ki se ponašajo s številnimi priznanji na raznih festivalih. Za sceno je poskrbel Boris Volaj. Nagrade za posamezne kategorije sta podelila Mojca Greben, predsednica TD in Miran Jerič, župan. Toni Gašperič je nasmejal dvorano do solz Nagrajenci v skupinskem posnetku. Nagrajenci:V množici lepih balkonov je komisija izbrala balkone družine Hercog in Kajič z Dola, ki gojita bogate surfinije v usklajenih barvah.V kategoriji stanovanjskih hiš so izbrali skrbno urejeno domačijo družine Potočnik, ki leži na strmem pobočju v Krnicah. Med stanovanjskimi bloki so dobili letos priznanje stanovalci bloka v naselju Aleša Kaple 8 v Hrastniku, ki že vrsto let prispevajo k lepoti celotnega kraja. Med družbenimi objekti so izbrali kalsko kočo, last PD Hrastnik, kjer oskrbnik Rajko Bočko in Slavi skozi vse leto skrbita, da je objekt lepo urejen in privlačen. Da je bila odločitev za najlepše urejeno kmetijo Završnik v Turju pravilna, pa lahko potrdijo vsi tisti, ki se vozijo mimo njih v Gore ali na Kopitnik. Ljubim te, Slovenija zelena in Na Golici sta bili zaključni viži prireditve, ki se je nadaljevala s prijetnim druženjem v galeriji DD. Besedilo in slike :Fanči Moljk Ribnik RD Zagorje: Tekma za pokal gostilne Pr’rib’eih 100 Z V nedelje, 7. oktobra 1007, je najemnik Ribiškega doma Zagorje Andraž Laznik priredil že tretjo tekmo za Pokal Gostilne pr’ rib'eih. Tekmo je pripravila ribiška družina Zagorje, ki letos praznuje 50 letnico svojega delovanja. Ob ribniku RD Zagorje V vedrem, vendar ne sončnem vremenu se je zbralo 34 ribičev iz bližnjih in daljnih ribiških družin. Tekmovali so po sistemu ujemi - izpusti. Branko Rozman, Andraž Laznik, Andrej Ceglec in Sašo Javornik Največ rib je ujel Andrej Ceglec, RD Laško (4390 g) in zasedel prvo mesto, drugi je bil s 3060 g Branko Rozman RD Zagorje in tretji Sašo Javornik RD Ljubljana s 3660 g . Zapisal in slikal MM mtfmio © Dnevi hrastniških upokojencev Dnevi hrastniških upokojencev, ki so potekali v drugi polovici septembra 1067, so prinesli nekaj uspešnih rezultatov na športnem področju. Kegljanja v borbenih igrah so se udeležile štiri ekipe s šestimi tekmovalci. Prvo mesto so si izborili upokojenci Hrastnika. Moških balinarskih ekip je bilo šest in štirje tekmovalci. Prvo mesto je dosegla ekipa DU Zidani Most. Ženske so imele v balinanju šest ekip in prav tako štiri tekmovalke.Tudi tu so slavili iz DU Zidani Most. Tekmovanje v ribištvu je potekalo med petimi ekipami in tremi tekmovalci. Prvo mesto je pripadlo DU Hrastnik. »V tem času je potekalo tudi državno tekmovanje ekip DU v Kamniku. Med dvanajstimi ekipami iz regijskih tekmovanj je prvo mesto osvojila ekipa DU Hrastnik,« je poročal predsednik DU Franjo Krsnik. Fanči Moljk Slovo odslej pod streho »Ta pridobitev ni pomembna samo za Dolane, ampak za cel Hrastnik,« pravijo ljudje, ki že urejujejo grobove za bližajoči se dan mrtvih in opazujejo pokrit prostor poleg mrliške vežice. Dela so potekala od konca julija do 15. oktobra. Občina je za to investicijo namenila 62.600 €, KSP Hrastnik pa je pripravila projektno dokumentacijo in vodila investicijo. Sliki in besedilo: Fanči Moljk I® mtMNO Do Antona Sovreta na četrtem pohodu - v dežju Na sobotnem pohodu v Savno Peč, 6. oktobra 1007, je ulivalo kot iz škafa. Kljub temu bi lahko napisali o njem kar nekaj strani zanimivih zgodb. Začela bom pri sebi. Kako je razpadala ekipa prijateljic, s katerimi jo pogosto kam mahnemo in smo načrtovale tudi Savno Peč: • Prijavila sem se na izlet v Orlovo gnezdo... So še prosta mesta. Greš zraven? (Kako naj hodim k Hitlerju, če je Sovretov pohod?!) • Sorry, prehlajena sem, ne upam si v dež... • Naj ti kar priznam: prekamod sem za tako vreme... • Pri Kresnicah je iztiril vlak. Ne morem do Hrastnika. Na avtobus pa ne smem, ker imam s seboj psa. Bom kar pešačila ob progi iz Zagorja do Trbovelj in raziskala teren ob Savi za kdaj drugič... In sva ostali sami z Alenko. S startnega mesta na Dolu ni šel nihče, ker je bil teren proti Kovku preveč spolzek. Torej gremo na železniško v Hrastnik. V čakalnici je bilo izjemno razpoloženje. Kakih šestnajst se jih je drenjalo ob prigrizkih, čaju,kavi...in duhovitih pripombah.Odrinemo. Svaka čast: hrastniški planinci so pot lepo pokosili, tako da ni bilo treba Ekipa iz Zidanega mosta Hrastniški župan Miran Jerič in slavist, profesor, poslanec DZ Aleš Gulič - Leko gaziti po mokri travi. Razgledi na dolino Save in okoliške hribe so bili megleni, kar je bilo pričakovati. Pa so nekateri kljub temu napravili nekaj lepih posnetkov, kot sem videla kasneje. Prva postaja: Krnice. Krajani so pripravili pod kozolcem čaj in bogato paleto peciva, potic in namazov, iz katerega je kar žarela naklonjenost do pohodnikov. »Oh, koliko nepojedenega bo ostalo...« slišim za sabo. Rečemo še kako besedo o krajevnih problemih in se poslovimo.«Saj ni več daleč, še dva dolga ovinka,« nas spodbujajo. (Glede na to, da sem to pot načrtovala sama, jim verjamem...) V Savni Peči nas je pričakalo še dvakrat toliko krajanov, pa poslanec Aleš Gulič, župan Miran Jerič (ki tokrat prvič ni šel peš) in štirje pohodniki iz Zidanega Mosta. Z Danico Černuta, domačinko, ki je skrbela za program, se še pogovoriva o vrstnem redu nastopajočih in pod na-puščem gospodarskega poslopja sredi vasi, kjer je Kulturno rekreacijski center pripravil ozvočenje, se program začne. Najprej prijazen pozdrav simpatične Dolores Doberšek, predsednice KS Krnice -Savna Peč. Potem nastop mlade Karmen z blokflavto in nekaj prijaznih, globokih in tehtnih besed o velikem rojaku, ki jih je povedal Aleš Gulič, zasavski poslanec, nekdanji novinar in slavist. »Ko je Anton A\C$/A' Dgüftvaw 0 Razstava Sovre umrl, sem bil star devet let,» je rekel. »Tako ga žal nikoli nisem srečal...« Prepričan pa je, da vedno bolj živi med krajani, saj krožijo o njem zgodbe, anekdote, spomini...Eno je kasneje povedal tudi krajan Lojze. Aleš Gulič se je dotaknil tudi evropskih razprav, kdo da je bolj zaslužen za evropske kulturne temelje -krščanstvo ali helenistična kultura. »Oboji, bi rekel - pa še mavrski vpliv iz Španije, različna izročila staroselcev in še kaj.« O pomenu Antona Sovreta pa je dejal, da ni bil dober prevajalec kar tako... »Osnovna odlika je bila njegovo odlično poznavanje slovenskega jezika...« »Borovnica« Sama sem poročala, da se je v preteklem letu naš Sovretov odbor povezoval tudi s Ptujčani, kjer je Sovre služboval in ugotovili, da mu posvečajo izjemno pozornost. V Knjižnici Ivana Potrča so mu ob 120 -letnici rojstva pripravili imenitno razstavo. Pohodnike pa sem povabila tudi v prostore KS, kjer je hrastniška knjižnica uredila priložnostno razstavo s slikami in deli Antona Sovreta. Pa še tri zanimive zgodbe. Nasproti mene je sedel za mizo pohodnik Mirko Mlakar iz Borovnice.«Kako ste izvedeli za našo pot in zakaj ste kljub dežju prišli?« In je povedal, da je prebral v sredini prilogi Dela TRIP. »Pol leta sem bil bolan. Zdravili so mi astmo.To je moj prvi pohod po bolezni. Zelo lepi kraji so tu v Zasavju, očaran sem, res. Tudi počutim se dobro. Še bom prišel...« Pa še župana je pohvalil: »Ker je preprost.« Ljubiša Bojovič iz Ljubljane pa je dejal, da sva se letos enkrat že srečala.»Na Štampetovem pohodu...« Ljubiša je bil pravzaprav predstavnik kluba staršev iz Ljubljane, ki se vsak mesec enkrat skupaj odpravijo na kakšen izlet z otroki. Spomnim se, da mi je o tem klubu staršev na pohodu z navdušenjem pripovedovala tudi Romana Šeruga, urednica NeDELA-,ki ima tudi otroka v tem razredu. »Brez skrbi,drugo leto pripeljem tudi ostale...« je obljubil Ljubiša. In še odlomek iz njegove elektronske pošte naslednji dan: »Že na startu v čakalnici hrastniške železniške postaje sem začuti, da bo ta pohod nekaj posebnega... Naletel sem na prijaznost, odprtost, toplino,... In ti občutki so se stopnjevali vse do konca. Spoznal sem, da je bistvo tega pohoda ljubezen do izjemnega rojaka, ki nam je približal antiko, in domačega kraja.Vaš pohod ima dušo...« Pa še zgodba štirih pohodnikov iz Zidanega Mosta. Z Milanom Vodiškom sva se pogovarjala že po telefonu. Dolga leta je bil predsednik KS Zidani Most, zdaj pa si prizadeva, da bi Sovretov pohod potekal preko Širja tudi z njihove strani. Saj vemo, da je Anton Sovre prve razrede osnovne šole obiskoval v njihovi šoli.«Ta ideja je odlična,« je pripomnil tudi naš župan, »saj so za pohodnike zveze z vlaki v Zidanem Mostu gotovo bolj ugodne za Posavčane in za štajersko stran...« Toliko o četrtem Sovretovem pohodu. Na posnetkih ob spomeniku Antona Sovreta smo se postavljali pač z dežniki. Besedilo in slike: Fanči Moljk © M£WJU__________ Akademski slikar Janez Knez zagotavlja: »Ustvarjalni duh se ne upokojili Prebujenje Art Kum-a po štirih letih V soboto, 06. oktobra 1007, so se po štirih »postnih« letih na Kumu ponovno zbrali umetniki slikarji. Tudi tokrat, kot leta poprej, so se mojstri različnih slikarskih tehnik odzvali povabilu akademskega slikarja Janeza Kneza in pod okriljem Turističnega društva Kum - Sekcije pokrajinskega parka Kum, odkrivali svojega duha očem javnosti v ateljeju v spodnjih prostorih v kumski planinski koči. Raznolikost jesenskih barv, ki jih ponuja pogled na naravo okrog postavnega Kuma, je v svojem pozdravnem govoru z besedo dogajanje opisal predsednik Turističnega društva Kum Marjan Dolinšek. Akademski slikar Janez Knez v elementu Janez Knez, vi ste ustanovitelj Art Kuma. Katerega leta se je začelo? »Res sem kriv, da se je to začelo. Bilo je ravno v dneh pred letalskim napadom na Kum, na oddajniški stolp, ki so ga takrat, leta 1991, napadla sovražna letala. Imeli smo srečo, da smo se tu zbrali teden prej, tako da nismo bili deležni sovražnikovih šrapnelov. Slika, ki jo vidite na steni nosi letnico 1991 (avtor Janez Knez) in je priča našega prvega srečanja. Tisto leto je prišlo sem gor šest slikarjev. Z leti pa se je zadeva prijela in prihajalo je vedno več umetnikov.« Se spomnite prvih udeležencev? »Nekaterih se spomnim. Bil je moj sin Mišo, potem žal že pokojni Bajda, Nikolaj Beer, pa Gerič iz Maribora, Štefan Marflak s Koroške, jaz... Kasneje se je udeležba z vsakim letom povečevala, tako da smo na leto našteli tudi štirinajst do šestnajst slikarjev, ki so ustvarjali istočasno. Pravzaprav so skozi vsa ta leta, od kar je Art Kum začel delovati, bile s slikarji zastopa- ne vse slovenske pokrajine od Primorske do Prekmurja in pa seveda iz našega Zasavja. V 12 letih je nastalo lepo število uspešnih umetniških del. Mnoge med tu nastalimi slikami so deponirane in jih bomo tudi razstavili v zbirki trboveljskega muzeja. Slike, ki nastajajo sedaj, po toliko letih, pa nastajajo pod okriljem sekcije Pokrajinskega parka Kum. Pričujoča dela bodo tudi razstavljena, najverjetneje na Dobovcu ali v muzeju v Trbovljah. Predvidevamo, da bodo slike na vpogled še letos v mesecu decembru. Slikar v družbi s predsednikom »Sekcije« Zvonetom Perkom - Črnim Koliko slikarjev sodeluje na Art Kum 2007? »Kljub slabemu vremenu se nas je v vseh treh dneh, kolikor traja Art Kum, zbralo deset. Nekateri so že stari znanci, drugi pa so tukaj prvič. Vsi po vrsti so zanimivi.Vreme nas je prisililo, da ustvarjamo v spodnjih prostorih planinskega doma, v ateljeju.« Ce se še malo posvetiva statistiki, koliko slikarjev se je v vseh letih sestalo na Kumu? »Kum je v vseh teh letih zagotovo gostil preko šestdeset avtorjev. Nekateri so bili tu večkrat, drugi le enkrat ali dvakrat. Natančnega števila pa ne bi znal povedati.« So tu slikarji različnih umetnostnih smeri ali gre bolj za grupacijo v isto ali podobno idejno umetniško plast? »Ne, tu ni šlo nikoli za predpisano tehniko ali slog slikanja, kot se to pojavlja na nekaterih drugih slikarskih kolonijah. Na Kumu prevladuje predvsem krajinsko slikarstvo. Tako je tudi prav, saj s Kuma človek vidi celo Slovenijo. Spomnim se Zdenka Kudjana pred parimi leti, ko je ob pogledu skozi ateljejsko okno slikal dolenjsko pokrajino, drugim spet so zanimive kumske bukve, ki so značilne za kumljansko. Nekateri so se bolj posvetili okoljskim motivom.Tako so nastale slike z motivi Škofje Riže, Ključevice, Dobovca in ostalih zaselkov tod okoli. Kumljanska pokrajina je bogata, raznolika in široka. Vsakemu slikarju se splača priti v ta ambient, si ga ogledati in zabeležiti na platno. Letošnja jesen, s svojo barvitostjo in značilno rdečkasto rjavo rumeno barvo, je pravi izziv za slehernega slikarja.« Prevladuje predvsem zasedba aka- Posvet ob knjižnem »Špehu« AV^VA demskih slikarjev ali je mogoče srečati tudi slikarje amaterje? »Art Kum je že od samega začetka namenjen slikarjem s slikarske akademije ali tudi s pedagoške akademije. Amaterske stvari so nekaj drugega in za to imajo v Trbovljah RELIK. Mi smo sem gor vedno vabili akademske slikarje.« Se je kdo še posebej uveljavil preko Art Kuma, s svojimi deli, ki so postala znamenita, pomembna v slikarski umetnosti ? »No, to so naši kolegi.Tu je Nikolaj Beer, ki je redno naš član in umetniški vodja. On je priznan tako v slovenskem prostoru kot v svetu.Tu znotraj je najti tudi svetovno znano glasbeno skupino Laibach, ki je, poleg glasbene enkratnosti, ustvarjalna in znana tudi na področju slikarstva. Pa tudi drugi so znani po svojih delih, ki so jih razstavljali nekoč po celi nekdanji Jugoslaviji in širše po svetu in tudi doma. Vseh ne bi našteval.« Edina predstavnica nežnega spola na Art Kum 2007 Če sva vsaj delno poskušala obuditi spomine na leto 1991 in vsa leta, od kar je nastal in deloval Art Kum, bi bilo mogoče prav spregovoriti o tem, kaj bi poleg slikarstva še bilo primerno v prihodnje predstaviti javnosti iz širokega spektra navdihov ustvarjanja, ki jih ponuja Kum in okolica? »Lepo bi bilo, če bi se tu poleg slikarstva pojavljalo še kaj. Dobro bi bilo vključiti glasbo in literaturo. Kum opisujejo zgodovinsko znana in pomembna imena.Tudi Valvasor je pisal o Kumu, pa naš rojak dr. Matjaž Kmecl. Kum ima neko posebno vsebino, ki bi se poleg slikarstva dala razširiti tudi na druge veje umetnosti. Tako približno, kot je to s Kreartom v Loki pri Zidanem mostu.« Kdo od znanih imen v času Art Kuma poleg slikarjev še prihaja na Kum? »To so predvsem mlajši ljudje, ki opisujejo Kum, kumljansko. Gre za ljudi, ki po večini ljubiteljsko pišejo o Kumu. Med znanimi je največ napisal Aleš Gulič-Leko, ki je tudi poslanec v DZ in tudi spremlja naše slikarske kolonije in odpira naše razstave. On je zaljubljen v Kum in smo vedno veseli njegovega obiska.Tudi danes se nadejamo njegovemu prihodu. Obiskal nas je tudi trboveljski župan Bogdan Barovič.« Vzpodbudne besede Marjana Dolinška, predsednika Krajinskega parka Kum-Dobo-vec, slikarjem na pot Kot akademski slikar ste pred desetletji doživeli velik uspeh s ciklusom svojih del na temo knapovščine. Če se prav spominjam, vam je uspeh prinesla razstava v Franciji. Kaj pa počnete sedaj, ko ste že upokojeni. Kakšni so vaši ciklusi? Kakšna je vaša prisotnost v mednarodnem prostoru? Kako na vašo ustvarjalnost »deluje« upokojitev? »Res je. Od tistega ciklusa je minilo že 40 let. Slike so vseskozi nastajale in nastajajo tudi sedaj. Upokojitev ni ovira za nove ideje in za njihovo uresničevanje. Tako, kot so slike nastajale, so bile tudi razstavljene povsod, tudi po Evropi. Imam celo zbirko Albertine na Dunaju. Gre za zbirko grafik. Z grafiko se namreč tudi ukvarjam. Potem pa so tu še znane galerije v Beogradu,Tuzli in Zagrebu. Razstavljal pa sem tudi v Italiji in pred leti s sinom v Franciji. Poleg knapovščine in industrijske pokrajine, ki so bili moji začetni ciklusi, sem kasneje ponovno prešel na kolorit, na barve, ker so me barve zanimale, pa tudi okolica Dobovca v kateri živim je barvito vznemirljiva in zanimiva. Nazadnje sem razstavljal v Ljubljani skupaj s sinovi. Slo je za zelo odmevno razstavo Očetje in sinovi. Nadejam se novih povabil. Če bo čas in bodo povabila zanimiva, se bom z veseljem odzval. Umetniki na kupu ■ mm OH j f§§ " „T ZJ- LiMiuiujiamiB *<» . _ f % Je dovolj zanimanja javnosti za ustvarjanje na slikarski koloniji Art Kum? »Mislim, da je ves čas precejšnje zanimanje za naše delo. Ljudje pridejo na Kum v času, ko poteka kolonija. Dobro so bile obiskane razstave v Trboveljskem muzeju. Nekatera naša dela krasijo tudi prostore podjetij, ki so bila pred leti naši sponzorji, pa tudi v občinski zgradbi v Trbovljah so naša dela prisotna na opaznih mestih.« Umetnik se nikoli v resnici ne upokoji. Dokler so ideje, delujejo roke in vid zazna okolico, duša ne miruje. So slikarji, ki so pri devetdesetih naredili ogromno dobrih slik. Dober primer je Picaso, pa Murtič in tudi naš slikar Klavdij Zornik, ki še vedno slika pri 90 letih, je dober primer ustvarjanja v poznih zrelih letih.« Tekst in slika M.A.Š. 10 mmšMmjm&Kfi xz Cas za štipendije se je iztekel Na javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto 2007/2008, ki ga ja Regionalni center za razvoj 29. avgusta 2007 objavil na svoji spletni strani www.rcr-zasavje.si/razpisi/razpi-sil.html, je doslej prispelo 55 vlog. Študentje in tudi dijaki so imeli čas, da oddajo vloge, še do srede, 10. oktobra, saj se je prvotni rok za oddajo dijaških vlog podaljšal, ker je Sklad za razvoj kadrov in štipendij zamujal s svojim razpisom. Druga sprememba v razpisu je bila, da se je krog poklicev, za katere so razpisane štipendije, razširil s študenti medicine in zdravstvenimi delavci. Na ta način se je tudi prvotno število 84 štipendij povečalo na 90, Splošna bolnišnica Trbovlje pa je postala štirinajsti v shemo vključeni delodajalec. Na javni razpis so se lahko prijavili dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v občinah Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje ob Savi, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju zaposlili na tem območju ali drugače pomembno vplivali na razvoj območja. Regijska štipendijska shema je instrument regije, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, Regionalnim centrom za razvoj kot nosilcem regijske štipendijske sheme za Zasavje in državo. Ukrep, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, bo prispeval k večjemu ravnovesju na trgu dela, dvigu izobrazbene strukture v regiji, znižanju strukturne brezposelnosti, zmanjševanju bega možganov in načrtovanju razvoja kadrov. RCR Streha na vrtcu Prenova strehe na objektu vrtca Center v Zagorju je bila zaključena. Investicijska dela, vredna 68.000 evrov, je izvajalo podjetje Alnex iz Trbovelj. Igrišče z igrali v Podkumu Ob stoletnici osnovne šole v Podkumu so namenu predali tudi nove pridobitve.V šoli so zamenjali okna, asfaltirali so šolsko dvorišče in parkirišče, na novo so zgradili otroško igrišče z igrali. Celotna naložba je bila vredna okrog 27.000 evrov. Okupacija in mobilizacija v Zasavju V zadnjih dneh meseca septembra so v Zasavskem muzeju v Trbovljah »mobilizirali in okupirali« obiskovalce s predstavitvijo nove knjižne pridobitve. Knjižne police so postale bogatejše za dokumentarno gradivo, ki sta ga avtorja Gregor Jerman in Andrej Zorko ob pomoči zagnanih Trboveljčanov, članov Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 in trboveljskih kronistov, zbrala in združila v knjigi Okupacija - mobilizacija. Knjiga je razdeljena v dve poglavji. Avtor prvega, Okupacija, je Gregor Jerman, ki je v zaključku zapisal: » Občina Trbovlje je imela posebno mesto v očeh okupatorja. Trboveljski rudnik je bil odločilnega pomena za nemško vojno industrijo, prav tako pa je bila pomembna tudi geografska lega...Ob začetku okupacije je okupator nastopil zelo milo, saj je hotel dobiti na svojo stran širše ljudske množice...Vse pa se je spremenilo z začetkom izseljevanja slovenskega prebivalstva, z začetkom streljanja talcev in po nemškem napadu na sovjetsko zvezo. Takrat se je okupator pokazal v pravi luči...« Zanimivo branje, ki ga popestrijo fotografije iz arhivov Zasav-čanov, ki so bili prizadeti v mobilizaciji in okupaciji, se v drugem delu nadaljuje izpod peresa Andreja Zorka, v katerem je poudarek na mobilizaciji. Poglavje zaključuje avtor z razmišljanjem: »Pričujoča knjiga je prva, posvečena nemški mobilizaciji v Zasavju...Verjetno podobne knjige s to tematiko za navedeno področje Zasavja zaradi izčrpanosti trenutno razpoložljivih virov, obremenjenosti lokalnih zgodovinarjev iz Zasavskega muzeja Trbovlje z drugimi tematskimi področji in ne nazadnje zaradi sredstev, ki jih je potrebno vložiti v tak projekt, nekaj časa ne bo več. Zavoljo tega sem poskušal v svoj del knjige za ponazoritev obravnavanih pojavov v čim večji meri vključiti na te pojave nanašajoče se dele pričevanj mobilizirancev samih, medtem ko sem se glede slikovnega materiala in dokumentov ravnal po ključu poskusa vključitve čim večjega števila različnih oseb, vse skupaj v želji, da knjiga ne bi ostala le delo enega oziroma dveh avtorjev, temveč bi pomenila skupno stvaritev vseh s prisilno mobilizacijo v nemško vojsko prizadetih ali povezanih Zasavčanov.« Starejši prebivalci Zasavja se bodo našli v knjigi, mlajši pa bodo našli njih...Preteklost je temelj prihodnosti. MoH HelMi etoetei CCiCSLfeCZ3]333EI>C30303\7\333L£ESEXZ däb Mimo je teden otroka, ki je potekal med I. in 7. oktobrom na temo »Zabava in prosti čas mladih«. V tem tednu so trboveljski dpm-jevci načrtovali izvedbo treh prireditev in sicer Tekmovalni živ žav, Kostanjev piknik in Dan trboveljskih otrok.Vreme je kar malo ponagajalo, tako da sta prireditvi Tekmovalni živ žav in Kostanjev piknik prestavljeni za en teden.V napovedanem terminu jim je uspelo izpeljati prireditev Dan trboveljskih otrok v nedeljo, 7. oktobra med 16. in 18. uro v Mestnem parku. Enourni program je pripravila Plesna šola Urška in obiskovalcem je bil njihov nastop resnično všeč. Ves čas pa so otroci lahko uživali na napihljivem toboganu, ki je bila zanje res prava atrakcija. Udeleževali so se tudi ustvarjalnih delavnic, kjer so izdelovali živalice iz balonov, glasbene instrumente in zabavne palčke. Na ogled so bile tudi slike letovanj in počitniških dejavnosti za obuditev spomina na brezskrbne počitniške dni. Nedeljsko popoldne je tako hitro minilo in ostali so lepi spomini na še eno izmed dobro izpeljanih prireditev za otroke.V četrtek, 11. oktobra 2007 popoldan so bili otroci vabljeni na Tekmovalni živ žav, ki se je odvijal v Mestnem parku med 16. Kljub hladnemu vremenu je bilo število otrok, ki so se udeležili tekmovanja, veliko in uspešno so izpeljali tako tekmovanje s skiroji, rolerji, kolesi kot tekmovanje z avtomobilčki na daljinsko upravljanje. Ob zaključku so prvi trije v vsaki kategoriji prejeli medalje, prav vsak sodelujoči pa je prejel priznanje. Vsakoletni Kostanjev piknik je bil letos pri Kantini v soboto, 13. oktobra 2007, v dopoldanskih urah. MaH, slike: DP M Trbovlje 77/ momžA V sobote, 13. oktobra 1007, je bilo v Hrastniku na Logu zelo živahno. 150 predstavnikov različnih enot zaščite in reševanja iz Zasavja je predstavljalo sredstva in opremo, s katerimi rešujejo človeška življenja in imetje v primeru naravnih in drugih nesreč. Helikopter slovenske vojske pa je prikazal zajemanje požarne vode in gašenje v slabo dostopnem naravnem okolju. Skavti Radovedneži, ki so prišli na kraj dogajanja, so se lahko ustavili najprej pred stojnicami. »Osveščamo ljudi, da bi bili bolj varni,« je povedal policist Aljoša Vidovič, ki je ponujal propagandni material. Poleg njega je Zdenko Dornik, forenzik, prikazoval, kaj vse uporablja policijski kriminalist za preiskovanje kriminalnih dejanj. Urška in Marko iz Zagorja pa sta predstavljala katoliško skavtsko organizacijo, ki pridobiva kondicijo v naravi in pomaga s šotori, če je potrebno. «Tudi v Železnikih smo bili...« Simon Las je pred stojnico Društva za podvodne dejavnosti povedal, da spadajo od leta 2001 štirje člani DPD iz Trbovelj k reševalni službi Slovenije. Iščejo pogrešane ljudi, avtomobile, ki so pod vodo... Franc Seničar - Cie pa je dežural ob čolnu hrastniške-ga brodarskega društva. Specialisti za divje vode, kot vemo, tudi reševalci. Kinološko društvo Zagorje ob Savi, kjer šolajo pse za reševanje ljudi v ruševinah in plazovih, je bilo tudi prisotno, le da smo se zgrešili. O izpostavi URSZR Trbovlje lahko izvemo kaj novega tudi na www.sos I 12.si. Pokrivajo celo zasavsko regijo. Prav tako operativci, ki slišijo na klic 112. Regijski oddelek za RKB izvidovanje je v svojem vozilu prikazovalo opremo, ki jo rabijo za osnovno dejavnost. Zanimivo je bilo tudi intervencijsko vozilo mercedes benz vito, s katerim prevažajo trboveljski policisti agresivne osebe. Boris Kreže iz industrijske reševalne enote KLOR TKI Hrastnik pa je povedal, da posredujejo tudi do dvajsetkrat na leto po celem slovenskem področju.Tehniki pa so v reševalnem vozilu z dr. Jelko Grahek Markovič predstavili opremo za nujno medicinsko pomoč. Zdenko Dornik, forenzik Več kot deset gasilskih enot iz celega Zasavja je prikazalo gašenje s priročnimi gasilniki, še bolj do izraza pa so prišli v drugem delu, ko je nastopil helikopter slovenske vojske. Gasilci so speljali vodo iz bazena KRC-a do plastičnega bazena na nogometnem igrišču, od koder jo je zajemal helikopter in odvrgel na Leši, gozdičku nad Šparom. Kar trikrat je odletel in napravil ob vračanju malo večji krog. S simpatičnim pilotom Frankom Jesenškom, ki je zaposlen na Brniku, včasih Hrastničan, pa bi se Helikopter nad stadionom im n GOZD LASTNIKI GOZDOV Delniška družba GOZD LJUBLJANA d.d. vam po konkurenčnih cenah in zagotovljenih plačilih v roku 7-30 dni ODKUPI VSE SORTIMENTE IGLAVCEV IN LISTAVCEV Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška c. 2, tel. 24 102 20 Kontaktni osebi: Peter Martinšek, gsm: 041 632 263 Miro Škrjanc, gsm: 041 632 261 Lokalna odkupovalca: Merzel Janez, gsm: 031 325 765 Primc Franci, gsm: 041 630 831/or radi kar vsi peljali.» Bo treba enkrat naročiti posebne vožnje nastopajoče pohvalil. Upravičeno. Če vidimo na enem mestu s helikopterjem...« je komentiral Aleš Venko, član občinskega takšno mrežo različnih organizacij, ki skrbijo za reševanje in štaba CZ Hrastnik. zaščito ljudi, se počutimo varnejše. Pilot Frank z mamo Pod oblaki Mojca Kroprivšek, vodja URSZTrbovlje in Miran Grohar, v štabu CZ odgovoren za stike z javnostjo, sta sprejela tudi gosta iz Ljubljane - Branka Dervodela, namestnika generalnega direktorja URSZR Slovenije, ki je kasneje vse organizatorje in I Ko varnost pomeni več. Zakaj sodelovati s CELOVITA STORITEV NA ENEM MESTU Nudimo vam celovito storitev. Sodelovanje z nami pomeni, da boste imeli na enem mestu urejene vse stvari v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, varstvom pred požarom, ekologijo, storitve tehničnega in fizičnega varovanja in storitev papirne galanterije. Zmanjšanje števila dobaviteljev za vas lahko pomeni bistven prihranek stroškov. KAKOVOST Vse naše storitve in izdelki so narejeni na izjemno visokem nivoju kakovosti, tako na področju storitev varnosti in zdravja pri delu, ekologije in papirne galanterije, na področju varovanja in montaže alarmnih naprav ter video sistemov pa vam ponujamo izdelke najboljših svetovnih proizvajalcev. Pridobljen imamo tudi standard ISO 9001, sektor za ekologijo pa ima pridobljeno tudi akreditacijsko listino in je pooblaščeno s strani Ministrstva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje za izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa. $t@iriitiw(§ podjetja SINET podjetjem SINET? STROKOVNOST V podjetju SINET smo zaposleni strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, ekologije in varovanja. Pridobljene imamo vse potrebne certifikate, ki zagotavljajo, da so naše storitve izvedene v skladu s predpisi in standardi. Z nami ste lahko brez skrbi, da bo storitev opravljena na najvišjem nivoju. STATUS INVALIDSKEGA PODJETJA Poleg omenjenih storitev imamo tudi delavnico, v kateri invalidi opravljajo lažja ročna dela sestavljanja, montaž, pakiranja, prepakiranja, žigosanja.... V kolikor ste zavezanec za plačevanje v sklad, ker ne izpolnjujete kvote zaposlenih invalidov lahko namesto plačevanja v sklad sodelujete z nami na katerem koli področju in tako za vaš denar dobite konkretno storitev, ki jo potrebujete. PARTNERSKI ODNOS Za vas sodelovanje z nami pomeni pridobitev partnerja, ki bo za vas skrbel in vam svetoval na najboljši možni način. Vedno težimo k dolgoročnemu sodelovanju in tesnem partnerskem odnosu. 1. Varnost in zdravje pri delu: • svetovanje na področju varnosti in zdravja pri delu • izvajanje nalog pooblaščenca iz varnosti in zdravja pri delu, • teoretično in praktično usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, • izdelava Izjave o varnosti z oceno tveganja, • pregledi in preizkusi delovne opreme, • usposabljanje za varno delo s transportnimi napravami (viličarji, dvigala, TGM), • meritve nizkonapetostnih instalacij, • meritve strelovodnih naprav, • dobava opozorilnih in obvestilnih znakov, • meritve v delovnem okolju - emisije ( toplotne razmere, osvetljenost, prezračevanje, hrup, vibracije, zaprašenost, kemijske škodljivosti ) • usposabljanje zaposlenih za delo z nevarnimi kemikalijami, • izvajanje nalog svetovalca za kemikalije. 2. Varstvo pred požarom: • svetovanje na področju varstva pred požarom • izvajanje nalog pooblaščenca iz varstva pred požarom • teoretično in praktično usposabljanje s področja varstva pred požarom • izdelava študij požarne varnosti, • izdelava požarnega reda, • izdelava ocen požarne ogroženosti, • izračun gasilnikov, • servisiranje gasilnikov, • pregled in preizkušanje hidrantnega omrežja, 3. Storitve pri gradnji objektov: • izdelava strojnih in elektro načrtov, • izdelava študij požarne varnosti, • izdelava varnostnih načrtov - opravljanje nalog koordinatorja v fazi priprave projektov • izdelava elaboratov eksplozijske ogroženosti, • nadzor nad gradnjo objektov (elektro, strojni, požarni), • nadzor s področja varnosti in zdravja pri delu - strokovne naloge koordinatorja v fazi izvajanja projekta, • sodelovanje izvedencev pri tehničnih pregledih po ZGO. 4. Zaščita in reševanje: • usposabljanje poverjenikov in namestnikov CZ, • izdelava ocen ogroženosti, • izdelava načrtov zaščite in reševanja, • svetovanje in organizacija zaščite in reševanja. 5. Ekologija: • ekološke meritve - emisije ( hrup, emisije v zrak, emisije v vode), • izvajanje nalog pooblaščenca za varstvo okolja, • svetovanje na področju varstva okolja, • izdelava varnostnih poročil, poročil o vplivih na okolje, strokovnih ocen in revizij, • izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki, ocen odpadkov, • pomoč pri uvajanju sistema ISO 14000, • izdelava dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj, • izdelava poročil o emisijah hrupa v okolje zaradi prireditev. 11. Storitve invalidske delavnice: • storitve pakiranja, prepakiranja, • žigosanje, • enostavna montažna dela. 6. Varnost živil: • izdelava HACCP sistemov, • notranji nadzor objektov, • usposabljanje zaposlenih za delo z živili, • odvzem brisov na snažnost, vzorcev živil in pitne vode, • izdelava tehnoloških projektov za objekte, kjer se opravlja promet oz. proizvodnja z živili, • opravljanje izvedeniških pregledov za izdajo strokovnih mnenj o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. 7. Tehnično varovanje objektov: • varnostno svetovanje, • projektiranje varnostnih sistemov, • dobava in montaža vseh vrst varnostnih in alarmnih sistemov, • servisiranje varnostnih sistemov, • dežurna 24 urna servisna služba. 8. VNC: • upravljanje alarmnih informacij, • izvajanje video-nadzora na daljavo, • GRS nadzor vozil, 9. Fizično varovanje: • fizično varovanje objektov, • receptorska služba, • prevoz denarja, 10. FIT varovanje: • intervencijsko varovanje, • obhodno varovanje, • protipožarno varovanje. 12. Storitve tiskarne: • papirna galanterjija, • knjigovezništvo, • tisk. Koncertna poslastica Zagorsko občinstvo je za začetek letošnje kulturne jeseni dobilo še zadnji dogodek iz vrste Valvasorjevih večerov 1001, poslastico, ki se imenuje Juan Vasle in Opus Cuatro. Basbaritonist Juan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Pevsko znanje je nabiral in diplomiral na visokem inštitutu za umetnost Teatra Colon v Buenos Airesu, se izpopolnjeval z Ernstom Haefligerjem, Anotonom Dermoto in Heather Har-per in leta 1990 postal član solističnega ansambla ljubljanske Opere. Nastopal je že v številnih državah sveta in odpel vrsto basovskih vlog. Poleg petja se Juan Vasle ukvarja tudi s pisanjem knjig, kot so Pevci so tudi ljudje, v kateri opisuje štiriindvajset srečanj z opernimi pevci, Fuzbal, tango in polka z resničnimi nogometnimi zgodbami iz Južne Amerike in Ustavite svet - Mundial je tu!, ki vsebuje zgodovino, zgodbe in statistike nogometnih svetovnih prvenstev. Iz tega sledi, da je navdušen nogometni privrženec, ki je tudi odličen novinar z diplomo Visoke novinarske šole v Buenos Airesu. Vokalni kvartet Opus Cuatro izhaja iz argentinskega mesta La Plata, kjer so se leta 1968 štirje člani univerzitetnega zbora podali na poklicno pevsko pot.V letih delovanja so imeli več kot 6.400 nastopov. Poleg spiritualov so za kvartet značilni ritmi južnoameriških pesmi in tanga. Kvartet že tretjič gostuje v Sloveniji. Prvič so nastopili leta 2002 z New Swing Quartetom, drugič so leto kasneje gostovali v okviru Imaga Slovenija. MaH Koncert Zbora sv# Nikolaja litija ob 10. obletnici delovanja Kdaj: sobota, 10.11.1007 ob 19:30 Kje: Litija, cerkev sv. Nikolaja Vstopnine nit ZBOR SVETEGA NIKOLAJA LITIJA Zbor sv. Nikolaja Litija, ki je pod vodstvom zborovodkinje Helena Fojkar Zupančič pretekla leta zaznamoval s številnimi uspehi doma in v tujini, letos praznuje 10. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bo v soboto, 10. novembra 2007 ob 19.30 uri, v cerkvi sv. Nikolaja v Litiji slavnostni koncert, na katerem se bodo pevci zbora poslušalcem predstavili z bogatim programom skladb avtorjev iz različnih časovnih obdobij. Med drugim bodo na programu skladbe z nove zgoščenke zbora, ki nosi naslov Sacra religio in bo izšla v teh dneh. Izvedli bodo tudi skladbo svetovno znanega sodobnega skladatelja Erica Whitacre-ja Clo-udburst ter noviteto priznanega slovenskega skladatelja Črta Sojarja -Voglarja Popotnik. Le-to je avtor posvetil zboru sv. Nikolaja in zborovodkinji Heleni Fojkar Zupančič.Vsi ljubitelji zborovske glasbe so vabljeni na ta nepozaben večer.Vstop bo prost! MaH aVs/a Novi val proznih mnogobojev V torek, 9. oktobra 1007, se je v knjigarni Mladinska knjiga v Zagorju dogajala Fabula, literarni dogodek. Študentska založba je po odličnem odzivu na projekt Festival zgodbe - Fabula v preteklih dveh letih, letos že tretjič organizirala natečaj za najboljšo zgodbo, imenovan Prozni mnogoboji. Ustvarjalci zgodb so lahko občinstvu predstavili svoja ustvarjalna dela in najboljši bili tudi nagrajeni. Prozni mnogoboji so namenjeni vsem, ki želijo svojo kratko zgodbo predstaviti javnosti. Za sodelovanje ni potrebna predhodna prijava, vsebina ni določena in na vsakem Proznem mnogoboju so izbrani trije avtorji, ki se bodo uvrstili na finalni izbor natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki bo konec januarja v Postojni. Avtorji lahko sodelujejo na vseh mnogobojih, razen, če so na enem od njih uvrščeni med prve tri. Za svoja ustvarjalna prizadevanja so in bodo dobili praktične in knjižne nagrade. Vlasta Nussdorfer v Zagorju o žrtvah nasilja Na oktobrskem literarnem večeru so v zagorski knjižnici gostili Vlasto Nussdorfer. Obiskovalci so se z avtorico knjig, v katerih piše o nasilju, pogovarjali o žrtvah nasilja, ki jih srečuje pri svojem delu. Za rdečo nit pogovora, ki ga je vodila Irena Vozelj, je služila njena knjiga Naši dečki z ulice, v kateri je govora o nasilju, begavosti, brezdomstvu, invalidnosti, bolezni, narkomaniji, alkoholizmu, gejih ... Dvanajst zgodb, dvanajst usod, ki bi bile lahko povsem drugačne, če bi starši živeli drugačno življenje, če bi jim kdo ponudil topel dom, toplo roko ... Mnogi med njimi so si našli družbo sebi enakih, le redkim je uspelo, da so se iztrgali iz objema kriminala. Priznala je, da danes, po dolgoletnem srečevanju z žrtvami nasilja in nasilneži, vse bolj spoznava, kako stiske pripeljejo ljudi na stranpoti. Mnogi med njimi se zavedajo, da ne delajo prav, a ne najdejo rešitve, ki bi jim spremenila življenje. Besedilo: Irena Vozelj, Slika: arhiv knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Severna Španija na diapozitivih Štefana Reharja Štefan Rehar je imel v trboveljski knjižnici potopisno predavanje o severni Španiji, kjer domujejo Katalonci in Baski. m Sr MB Ob tem je pokazal čudovite stvaritve španskih IR War umetnikov, ki jih lahko srečamo tudi v manjših krajih. Oko se je večkrat ustavilo ob vodnih lepotah rek, slapov, jezer in morij. Obiskovalce je opozoril na velike razlike, ki nastajajo na Atlantiku med plimo in oseko in lahko nepripravljenega zelo presenetijo. Gore so kot divjina, saj ni ne klinov in ne vrvi, ki bi olajšali plezanje.Tam domujejo številne živali. Zanimiva je, da rastejo irisi kar po travnikih.Tudi drugih cvetlic je veliko, ki pa jih obiskovalci ne trgajo.V Španijo letno pride kar 540 000 priseljencev. Franco je namenil industrijo prav Baskom in Kataloncem ravno z namenom, da bi se tja naselilo čimveč tujcev. Ob koncu so obiskovalce predavanja očarale Pojoče fontane naTrgu spanja v Barceloni, kjer se ob večerih zlijejo vodni curki s klasično glasbo in barvami, kar je magnet za števil ne obiskovalce. Besedilo in slika : Irena Vozelj A\CS/A' gimm\ ® Novice iz knjižnice Litija V torek, 2. oktobra 2007, je bila galerija knjižnice premajhna za vse prijatelje, sorodnike in znance Jože Gombač iz Litije, ki je predstavila knjigo Ko se korenine razraščajo. Topla pripoved o življenju generacij na Dolenjskem in na območju Litije se je dotaknila tudi obiskovalcev, ki so za knjigo, ki ni bila na prodaj, prispevali prostovoljne prispevke.Vseh 30 izvodov je hitro pošlo. Zbrani denar se bo na željo avtorice predal socialno ogroženi družini za otroke. Joža Gombač je ob predstavitvi namignila, da s pisanjem še ni zaključila, da se je s to knjigo oddolžila družini, očetu. Mami bo posvečena druga knjiga o običajih in šegah družine. Kulturni program so svojim petjem obogatile pevke skupine Mavrica DU Litija. Prireditve ob teden otroka je v knjižnico v Litiji in Šmartnem privabil precej otrok. Malčki iz vrtca in šolarji od I .do 5. razreda osnovne šole in celotna podružnica s prilagojenim programom OŠ Litija,so s pravo radovednostjo prisluhnili knjižničarkam o obnašanju v knjižnici, ravnanju s knjigami. Spoznali so nekaj najstarejših knjig, ki jih hrani knjižnica in izvedeli, da knjižnica zbira vse knjige, stare in novejše. Stare shranijo za poznejše rodove. Otroci so prisluhnili zgodbici, si ogledali knjižnico in spoznali kako pomembno je brati in spoštovati knjige. Ker je konec oktobra Dan reformacije, so nekaj zanimivosti izvedeli tudi o življenju Primoža Trubarja, ki je prvi poimenoval Slovence s skupnim imenom. Prihodnje leto bo namreč Trubarjevo leto ob 500 letnici njegovega rojstva. V četrtek, I I. oktobra 2007 je v Knjižnici Šmartno gostovala Nejka Omahen iz Šmartnega pri Litiji, znana mladinska pisateljica, ki je začela pisati med počitnicami pred vstopom v 7. razred. Danes, 9 let pozneje, so knjižne police bogatejše že za 7 njenih del. Spremembe, spremembe je njena zadnja knjiga, ki je izšla letos. Literarni večer in Nejkino iskrivo zgodbo so s svojim petjem dopolnile mlade pevke GŠ Litija Šmartno, pod vodstvom Polonce Demšar. Teden od 15. do 21. oktobra je Teden vseživljenjskega učenja. To je vseslovenski praznik učenja in član mednarodnega gibanja festivalov učenja. Njegov pobudnik, glavni nosilec in koordinator je vse od leta 1996 Andragoški center Slovenije, osrednja ustanova za razvoj izobraževanja odraslih. Danes se v teden vseživljenjskega učenja vključuje okrog 500 prirediteljev, ki snujejo, izpeljujejo, podpirajo učenje in izobraževanje v svojih okoljih. Med njimi je tudi Knjižnica Litija, ki bo v tem tednu pripravila več prireditev. Prva je bila že v ponedeljek, 15. 10. ko so ob I 3. uri odprli središče za vseživljenjsko učenje. Že obstoječim računalnikom v e-knjižnici se je pridružilo še 6 novih. Slavnostni govornik na krajši slovesnosti ob otvoritvi je bil župan Litije Franci Rokavec, v kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Gradec. V teden učenja za odrasle je vključena tudi bralna urica v Domu Tišje. Že nekaj let knjižničarke Knjižnice Litija pripravljajo bralne urice, tokrat bo urica še posebej zanimiva, saj bo svojo knjigo predstavila Joža Gombač. Srečanje bo v petek, 19. 10. ob I 3. uri, v Domu Tišje. Knjižnica Litija Gledališki abonma sezone 2007/08 v Hrastniku Kulturno rekreacijski center Hrastnik tudi letos vabi k vpisu gledališkega abonmaja za sezono 2007/2008. Na ogled bodo naslednje predstave: -V DRUGO GRE RADO (Mestno gledališče ljubljansko) -PARTNERSKI ODNOSI (Prešernovo gledališče Kranj) -KOLESA TEME (Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje) -ZA NACIONALNI INTERES (Slovensko narodno gledališče Maribor) -5 MOŠKIH.COM (Špas teater Mengeš) -DUOHTAR POD MUS (Gledališče Koper) Cena celoletne vstopnice za zaposlene znaša 48 €, za dijake, študente, upokojence in nezaposlene pa 42 €. »Plačilo je možno v dveh obrokih,« je še povedala Lilijana Oplotnik, ki na KRC-u skrbi za vpis. Za dodatne informacije so dosegljivi na tel.: 03/56 42 370 in 03/56 42 378. Fanči Moljk Škratek-bralček Kulturno rekreacijski center Hrastnik tudi letos vabi k vpisu gle-daliKNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK - oddelek za mladino (poslovna stavba) in ŠKRATEK BRALČEK vabita otroke v četrtek, 18.10.2007 ob 18. uri na pravljico To je jesen. S pravljico bodo potovali po letnih časih. Govorili bodo o jeseni, kajti jeseni se dan krajša, hitro se ohlaja. Živali pa se pripravljajo na zimo. Pridružite se jim na oddelku za mladino v poslovni stavbi ob prijetnih jesenskih trenutkih! Svež veter v dvorani Polanke Na Dolu je bil v petek, 5. oktobra 100Z, redni letni občni zbor RK Dol TKI Hrastnik. Izvolili so novega predsednika kluba in sprejeli nov statut. ¥ novo tekmovalno sezone korakajo optimistično. Najprej je predsednik kluba Janez Kraner navzoče pozdravil in se sodelavcem zahvalil za dolgoletno sodelovanje pri upravljanju kluba. Nato so člani izvolili delovno predsedstvo, ki ga je vodil Marko Jerič. Poročila o delu kluba v pretekli sezoni so podali predsednik predsedstva Janez Kraner, predsednik izvršilnega odbora Marjan Bremec, Marko Jerič pa poročilo nadzornega odbora. Janez Kraner je poudaril finančno plat preteklega leta in se zahvalil vsem sponzorjem za pomoč, še posebej županu Občine Hrastnik ter direktorju Branku Majesu, glavnemu sponzorju. Marjan Bremec je predstavil lanskoletne uspehe kluba, kjer izstopata 5. mesto starejših dečkov A (letnik 92) ter 7. mesto članske ekipe v I.B SRL Člani so nato prešli na odločanje o sprejemu novega statuta, ki ga je obširno pojasnil Marko Jerič ter ga soglasno tudi sprejeli. Sledila je najpomembnejša točka - izvolitev organov kluba. Za novega predsednika so izvolili Vilija Petriča, podpredsednik ostaja Janez Kraner.V nadaljevanju je programske smernice za prihodnjo sezono predstavil novoizvoljeni predsednik izvršilnega odbora Marko Planinc, ki je poudaril, da so prioritete naslednje: 6. mesto članov v I. B SRL, uvrstitev kadetov v finale državnega prvenstva, pri ostalih ekipah (starejši dečki A in B, mlajši dečki, mladinci ter mini rokomet) pa se pričakuje uvrstitev v polfinale. Posebej je izpostavil organizacijo turnirja v mini rokometu ter izvedbo Dolske noči. Člani kluba so smernice soglasno sprejeli, enako usodo pa je doživel tudi predlagani finančni načrt za prihodnje obdobje, ki ga je predstavil novi predsednik kluba Vili Petrič. Zaželel si je dobrega sodelovanja s sponzorji in lokalno skupnostjo tudi v bodoče. Ob koncu je prizadevnim delavcem kluba čestital za opravljeno delo tudi župan Miran Jerič in zaželel uspehe tudi v prihodnje. Optimistično razpoloženi so sklenili večer s prijetnim druženjem. Besedilo in slika: Fanči Moljk Valter Moljk ■ balkanski prvak med veterani Tretje življenjske obdobje je lahko lanimivo, kvalitetno in uspešno. Vse to lahko trdimo tudi za Valterja Moljka z Dola, ki je prejšnji vikend, v soboto in nedeljo, 6. in Z. oktobra 100Z, postal balkanski prvak v višini (141 cm) in drugi v daljavi (4 m). Z rezultatom višine je dosegel tudi nov slovenski rekord. V svoji starostni skupini (6$ let do ZO let) je tekmoval s slovensko ekipo 11 atletov ■ veteranov, ki se odpotovali v Plovdiv, v Bolgarije. je ob vseh službenih dolžnostih posvečal najbolj košarki, vzdrževal kondicijo ob delu na svoji kmetiji, zadnje leto pa se je spet vrnil k svoji prvi ljubezni, k atletiki. Z veliko mero vztrajnosti in rednih treningov v fitnesu ter prostorih Kladivarja v Celju uspeh ni izostal.V tem življenjskem obdobju je potrebno veliko pozornost posvečati predvsem prožnosti mišic, saj lahko vsak nepreviden gib povzroči poškodbe. V zadnjem letu je tako dosegel nekaj slovenskih veteranskih rekordov in prvih mest: na primer v skok v daljavo, v skoku s palico, v petero boju,... Na poti v Bolgarijo je prejemal Valter Moljk spodbudna sms sporočila svojih Besedili in slike: F.M. Valter Moljk je bil slovenski prvak v peteroboju že kot mladinec, prvak Jugoslavije v deseteroboju kot vojak, potem pa je zaradi bolezni za nekaj let svojo športno dejavnost prekinil. Kasneje se Valter Moljk v letošnjem oktobru Zbirka medalj Valterja Moljka prijateljev, družine, nekaterih rokometašev (bil je prvi predsednik RK Dol TKI Hrastnik) pa tudi župan Miran Jerič je bil med prvimi, ki so mu za lep uspeh čestitali. Bede Trbovlje spet nogometno mesto? V sredo, 4. oktobra 1007, sta župan Občine Trbovlje Bogdan Barovie in direktor podjetja Fit Šport d.o.o. iz Mengša Miloš Junkar podpisala pogodbo o prenovi nogometnega igrišča z umetno travo v višini 600.000 evrov. Z obnovo bodo v Trbovljah dobili glavno igrišče z umetno travo v Sloveniji, na katerem se bodo odvijale vse pomembne nogometne tekme I. lige. Župan Bogdan Barovič je poudaril, da je obnova nogometnega igrišča največji finančni projekt Občine Trbovlje na športnem področju v zadnji petih letih. Obnovitvena dela, ki so se začela v ponedeljek, 15. oktobra, naj bi bila končana do konca maja 2007, seveda pa je rok za dokončanje del v veliki meri odvisen od vremenskih razmer. Nov nogometni stadion bo pokrit z umetno travo in zgrajen po vseh standardih Evropske nogometne zveze UEFA. Na razpisu izbrano podjetje Fit Šport iz Mengša je zgradilo že 8 igrišč z umetno travo in ima v Sloveniji največ izkušenj za izvedbo tovrstnega projekta. Direktor podjetja Miloš Junkar je izpostavil dve ključni prednosti umetne trave: poceni vzdrževanje in po- daljšano število ur igranja. Umetna trava je polnjena s kremenčevim peskom in gumijevim granulatom, kar zagotavlja elastičnost in ravnost igrišča. Gumijasta podlaga omogoča, da so karakteristike igranja enake v vseh vremenskih pogojih vse dni v letu. V primeru snega je treba podlago le očistiti in že je pripravljena za igro. Trboveljsko igrišče ima trenutno 681 uporabnikov, med katerimi jih je dobrih 500 mlajših od 18 let, število evidentiranih tekmovalcev pa je okrog 200. V obdobju, ko bodo potekala gradbena dela, bodo treningi Nogometnega kluba Rudar potekali nemoteno, saj so se dogovorili za uporabo igrišč v Hrastniku, Zagorju in Kisovcu. Podžupan Mitja Rozina je opozoril, da bodo z obnovo igrišča pridobili tudi člani Atletskega kluba Rudar, ki trenutno lahko uporabljajo le tri atletske steze. Obnova stadiona bo med drugim zajemala ureditev jaškov in kabelske kanalizacije, kar bo omogočilo postavitev reflektorjev, tako da se bodo lahko treningi izvajali tudi v nočnih urah.V času obnove se bo z obstoječega igrišča odpeljalo in pripeljalo 6000 m3 oz. 1000 tovornjakov materiala. Podžupan Metod Kurent je zato opozoril na obremenjenost Rudarske ceste, ki pa bo urejena za promet. Dogovorjena končna vrednost obnovitvenih del je 620.000 evrov. Poleg izbranega izvajalca iz Mengša pa v projektu sodelujejo tudi trboveljska podjetja v okviru spremljevalnih del kot so izvajanje nadzora in koordinacija za varstvo in zdravje pri delu. Projekt ima nacionalni pomen, saj gre za izgradnjo glavnega nogometnega igrišča z umetno travo v Sloveniji. Tako bosta projekt v letu 2007 sofinancirala tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport v višini I 14.000 evrov, v letu 2008 pa naj bi k sofinanciranju projekta pristopila tudi Nogometna zveza Slovenije s sredstvi v višini do 200.000 evrov. RT H bo pripomogel v materialni obliki in sicer v višini 10 % vrednosti projekta. Že nekaj časa se je govorilo tudi o postavitvi novega štadiona v Trbovljah na površinah Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Podžupan Metod Kurent je pojasnil, da bodo aktivnosti na zemljiščih RT H končane šele do leta 2012, zato so se na Občini Trbovlje odločili za obnovo obstoječega stadiona. Ta naj bi omogočal vsaj še 15 let vadbe, po tem pa bodo postavili nov stadion na drugi lokaciji. V okviru zapiranja RT H je namreč v načrtu izgradnja Športnega parka s parkirišči, ki naj bi se realizirala v finančni perspektivi do leta 2023. Besedilo: Irena Meterc Tyi . ZAVOD ZA INFORMIRANJE iiii Vj * BXJL U IN IZOBRAŽEVANJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO 40 ur, 300 EUR (DDV vključen) RAČUNALNIŠKI TEČAJI - delavcem, ki so zaposleni pri s.p.vsaj eno leto, stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. Ljubljanska 80 (SPB 1), Domžale tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.infobiro.si Svež veter v dvorani Dolanke Skakalni šport ni več vezan na zimo in sneg. Mladi elani Sekcije za skoke Smučarskega kluba Zagorje nimajo počitka in ne mirujejo. V soboto, 29.09.2007, so se na kranjski 50 meterski skakalnici za točke pokala Cockta pomerili skakalci in skakalke. Pri dečkih do 14 let je Jakob Smolič iz SK Zagorje je osvojil I 3.mesto, v kategoriji dečkov do 15 let je Ernest Prišlič prišel blizu stopničk, dosegel je 5.mesto, pri deklicah do 14 let je zmago v poletnem delu v tej kategoriji dosegla Manja Pograjc, tretje mesto pa si je priskakala Anja Javoršek. Manja je potrdila, da je v tej sezoni pri dekletih do 14 let najboljša in tako tudi dokončno osvojila poletni pokal v tej kategoriji. V nedeljo, 30. 09. 2007 so svoje pokazali skakalci in skakalke v nižjih kategorijah. Na 14 meterski skakalnici so nastopili cicba-ni do 8 let in do 9 let. Pri osemletnikih je Vid Rotar (SK Zagorje) doskočil na S.mesto, pri cicibanih pa je svojo prvo tekmo odskakal novi tekmovalec Gašper Jesih in z obilo treme pristal na 39.mestu. Bronasta ekipa SK ZAGORJE (od leve:Jaka Jesih, Rok Juvančič, Žan Žujič in Julija Sršen) Kasneje so se za točke pokala Cockta pomerili še dečki do 10 in I I let in sicer na 20 meterski skakalnici. Pri dečkih do 10 let je Jaka Jesih dosegel 8.mesto, Nejc Rotar pa 21.mesto. Bolj srdit boj je potekal pri dečkih do I I let, saj je bila to zadnja tekma v tej sezoni za to kategorijo in šlo se je za zmago v pokalu. Kisovškemu favoritu za zmago Žanu Žujiču kranjska skakalnica nikoli ni ustrezala in tudi tokrat je bilo tako.Vendar se je še enkrat izkazalo, da je za uspehe potrebno imeti tudi kanček sreče in v nedeljo je jo Žan vsekakor imel. Kljub 12.mestu, ki ga je osvojil na tej tekmi, je uspel ohraniti prednost v točkah, ki jo je prinesel iz prejšnjih tekmovanj in je tako tudi dokončno zmagal v poletnem pokalu v tej kategoriji. Je pa na tej tekmi potrdil dvig v formi potrdil Rok Juvančič s 6.mestom, izkazala pa se je tudi Julija Sršen z I I .mestom. V soboto 6.10.2007 je v Mislinji potekalo ekipno državno prvenstvo za dečke do I I let. Ekipa SK ZAGORJE v sestavi Jaka Jesih, Julija Sršen, Rok Juvančič in Žan Žujič je napela vse svoje moči in skakalnemu klubu priskakala bron. Istočasno je v Velenju potekalo državno prvenstvo mladincev do 18 let posamezno in ekipno in pokal Cockta za dekleta v absolutni kategoriji. Pri mladincih posamezno je Andraž Pograjc osvojil 6.mesto, v ekipnem delu pa je ekipa SK ZAGORJE I v sestavi: Aljaž Smolič, Leon Grobljar, Dejan Judež in Andraž Pograjc osvojila peto mesto, ekipa SK ZAGORJE 2 v sestavi: Katja Požun, Ernest Prišlič, Dejan Žujič in Janez Močnik-Guna pa šesto mesto. Pri dekeltih absolutno je zmaga odšla v roke Katje Požun, Manja Pograjc pa je bila četrta. V nedeljo, 7.10.2007, si je na veliki mislinjski skakalnici na ekipnem državnem prvenstvu mladincev do 16 let bron priskakala ekipa SK ZAGORJE v sestavi: Katja Požun, Dejan Žujič, Ernest Prišlič in Leon Grobljar. Istočasno je potekalo še tekmovanje za Pokal Cockta za dekleta v absolutni kategoriji. Slavila je Katja Požun (SK Zagorje), klubski uspeh pa je dopolnila še Manja Pograjc s tretjim mestom. V vseh kategorijah delajo s polno paro in vabijo vse nadobudneže, ki bi se želeli pridružiti dekletom in fantom Sekcije za skoke Smučarskega kluba Zagorje, da to storijo kadarkoli. Za več informacij so dosegljivi na: 041-509-052 (Borut) ali 041 -796-180 (Zvone). Borut Markošek - SK Zagorje, Sekcija za skoke ZAVOD ZA INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE www.infobiro.si Ob obisku tečaja, lahko kupite program BIROKRAT 50% ceneje! Akcija velja do konca oktobra 2007! ZAČETNI TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG Dvostavno knjigovodstvo z računalniško podporo Udeleženci se seznanijo s teoretičnim in praktičnim delom s področja osnove računovodstva, knjigovodstva, davkov in drugih dajatev ter matematike v knjigovodstvu. Praktične vaje omogočajo utrditev teorije in nadgradnjo znanja. Skozi teorijo in primere se seznanijo s temeljnimi pojmi in aktualno zakonodajo. Ob koncu tečaja udeleženci opravljajo pisni izpit in po uspešno zaključenem tečaju prejmejo potrdilo. Za obiskovanje tečaja predznanje ni potrebno. Tečaj je namenjen tudi brezposelnim osebam. Tečaj bo štirinajstdnevni in bo potekal od ponedeljka do petka, od 17.00 do 20.15 ure. Cena tečaja je 300 EUR, < DDVie vključen, plačilo ie lahko tudi na obroke) 1. Predstavitev slovenskih knjigovodskih standardov, kontni načrt, gospodarske kategorije (sredstva, kapital, struktura bilance) 2. Evidenca in knjiženje poslovnih dogodkov po vrstah (prihodki, stroški,dobiček) 3. Evidenca zalog materiala in blaga 4. Evidenca terjatev in obveznosti 5. Denarna sredstva (gotovinsko in negotovinsko poslovanje) 6. Davek na dodano vrednost 7. Plače in drugi prejemki 8. Osnovna sredstva 9. Knjiženje na računalniku Ljubljanska 80, Domžale, tel. 721-94-61, faks 721-94-64, e-mail: infobiro@siol.com A\CS/A' Karate: Uspešen vikend za Trboveljčane v Skopju in Beogradu Tekmovanja v jesenskem delu tekmovalne sezone so že v polnem zagonu in vse bližje je Mladinsko svetovno prvenstvo, katerega se bosta poleg selektorja reprezentance, Bogdana SIMERLA udeležila tudi dva trboveljska karateista, Mik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ. BapßMp ? p a d c k o m&MK' r'OBEH MEM mno KOriJE V petek 5. oktobra zgodaj zjutraj se je na dolgo pot v Skopje, s klubskim kombijem, odpravila skupina trboveljskih karateistov pod vodstvom trenerja Jerneja SIMERLA in članov uprave Igorja KOVAČIČA ter Martina FORTETA. Ekipo so sestavljali:Tea LOPAM,Tim ŽLAK,AljažVESENJAK,Timi UMEK, Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ. Njihov namen je bil uspešni nastop na 26. Mednarodnem turnirju »Grdanovski Nikola-Nike«. V soboto 6. oktobra je na turnirju nastopilo preko 400 tekmovalcev iz Srbije, Bolgarije, Slovenije ter Makedonije. Na povabilo makedonske karate zveze so v Skopje z avtobusom pripotovali tudi tekmovalci reprezentance Slovenije v športnih borbah, ki bodo čez 14 dni nastopili na 5. Svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v Turčiji. Tudi letos so Trboveljčani skupaj s slovensko reprezentanco igrali pomembno vlogo. V katah sta Timi UMEK in AljažVESENJAK osvojila bronasti medalji.V športnih borbah sta bronasti medalji osvojila Tim ŽLAK in Timi UMEK. Edino dekle v trboveljski ekipi,Tea LORAN pa je bila tokrat nepremagljiva za vso svojo konkurenco in osvojila zlato medaljo. Nik ŽLAK, ki je v Skopju nastopil za slovensko reprezentanco pa je k devetim osvojenim medaljam prispeval bronasto. V soboto je v Beogradu na Mednarodnem turnirju »Trofej Beograda - Beogradski pobednik 2007« v okviru priprav na mladinsko svetovno prvenstvo nastopila tudi reprezentanca v katah. Poleg že izkušenih tekmovalcev je svoj prvi uradni nastop izven Slovenije opravila tudi otroška reprezentanca Slovenije.V tej ekipi sta imela čast nastopati tudi Trboveljčana Almin SALKIČ in Žiga ROZINA. Almin je v kategoriji 14-letnih dečkov osvojil bronasto medaljo.To je zelo lep uspeh, saj je na turnirju nastopilo preko I 100 tekmovalcev. Trboveljčani pokalni zmagovalci Slovenije Trboveljčani so prvič v zgodovini slovenskega karateja, odkar obstajajo pokalna tekmovanja v okviru Karate zveze Slovenije, postali absolutni zmagovalci pokalnih tekmovanj v letu 2007. S skupno osvojenimi 335 točkami so bili boljši od drugouvrščenih Kranjčanov kar za okroglih 50 točk, tako, da sploh ni dvoma o prepričljivi zmagi. V letu 2007 se je za lovoriko POKALA SLOVENIJE 2007 potegovalo kar 71 slovenskih karate klubov. V soboto, 13. oktobra 2007, je v Športni dvorani POLAJ v Trbovljah v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba TRBOVLJE, kot tehničnega organizatorja potekala 3. tekma za »POKAL SLOVENIJE 2007«,za vse kategorije, od najmlajših do članov. Na tekmi je sodelovalo 50 klubov s 399 tekmovalci, ki so opravili 53 I nastopov. Trboveljčane ni uspavalo prepričljivo vodstvo 66-ih točk pred zasledovalci, ki so si ga priborili po dveh izvedenih pokalnih tekmah v Horjulu in Kobaridu, spomladi letos. Čeprav je bilo večino članov kluba vpletenih v samo organizacijo tekmovanja je trener Miha KOVAČIČ, s pomočjo ostalih klubskih trenerjev dobro opravil svoje delo, saj so Trboveljčani osvojili kar 22 medalj in si na tem tekmovanju po osvojenih medaljah delili skupno prvo mesto s Karate klubom Kranj, ki so v Trbovlje prispeli kar s avtobusom. Za konec samo še komentar trenerja Jerneja SIMERLA, ki ga je objavil na klubskem forumu po I. Pokalni tekmi v Horjulu, 24. marca: »Kot sem že rekel: KO PRIDEMO NA VRH (SEDAJ ^ j,, SMO) - Z NJEGA NE GREMO VEČ!!!!!« //u //z- TRBOVLJE 0 wzmmo AMERIŠKI KITARIST CARLOS HRVAŠKA TOVARNA ČOKOLADE DRAMA ALOJZIJA REMCA ALERGIČEN ČLOVEK JAPONSKO MESTO AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE RINA liter- RltiEv Všš SNOVZA VZHAJANJE TESTA ZVITEK (POG.) SLOVENSKI MANEKEN I KOBILICA KRATEK, REZEK GLAS LAVRENCIJ m SLOVENSKI IGRALEC MARKO ELEKTRONSKA CEV V TELEVIZORJU VSE V REDU (ANG.) SANITETNI MATERIAL DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO PRIPRAVA ZA VKLEPANJE ŽENSKA, KI BERE ITALIJANSKI PREDLOG AVSTRALSKA PAPIGA — SARAJEVO • IZKLOPITEV, IZKUUČITEV (POG.) ZADNJA FAZA V IZDELOVANJU RADIJSKA VODITEUICA BOHTE OKLEPNI TRANS- PORTER STRUPEN IGLAVEC KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO OTROŠKA BRADA REKA V UKRAJINI PRODAJNO BLAGO (POG.) MODRO BARVILO GLAVNO MESTO ITALIJE BIVŠA VZHODNA NEMČIJA ZDRAVILNA RASTLINA LATINSKI PREDLOG NEKD. AVST. SMUČAR GUENTHER SL. FILMSKI SNEMALEC RUDI m PUŠČAVA V JZ AFRIKI ŠPANSKI OPERNI PEVEC CARRERAS MATI GOSPA (FR.) SLOVENSKI SKLADATEU ADAMIČ ESTONEC KISLINA LASTNOST STVARI, KI SO OČEM PRIJETNE NIKEU PODPORNIK UMETNOSTI KMEČKO OPRAVILO OBRI NAJBOU RAZŠIRJENA RASTLINA REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. $ P = . SS." sr S r B 0 r 1 ¥ F I Č K m s. I Z R 0 D s tl L O N E C I s M L S F E s ;m w r D ž I P T -I s A A C IL - "S" s ¥ R A B V I Š S H E K s A N ' I A B E L ss O B R 0 B st 1 D A N I H L E E I L 1 R ==■ T C e 0 N 0 N O R E C e ■sr K O L K 1 K A M E N 0 SL A V Ä U L 1 V A L E C •ST V 1 T R 1 N A O Č E H S N E D A Tr" D E S K A jr T A R 1 M 2 T X E Ü T" T- 2 4 ~~8 "~5 "~6 "IT 7 9 8 ■ 4 2 6 7 5 3 1 7 6 5 9 1 3 8 2 4 5 7 9 6 ”3 2 1 4 8 2 3 1 5 4 8 "~9 7 6 8 4 6 7 ~ 9 1 3 5 2 1 5 7 8 2 ~9 4 6 3 6 IT 8 3 5 4 7 1 9 4 9 3 1 7 6 ~ 2 8 5 SUDOKU 3 2 1 4 9 8 6 7 3 6 9 3 8 5 2 1 3 8 9 1 6 5 2 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 27. oktobra 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 21/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: I x bon v vrednosti 20-,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 20/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: bon za 20,86 € bon za 12,52 € bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Trgovina jaka v zagorju Vas vedno razvaja z ugodnimi cenami Posebna ponudba Francoski rogljič-korosan 1 kom Samo 0,50 € Posebna ponudba samo v trgovini jaka Od 18.10 do 31.10.2007 Vabljeni Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 mmz. no @1 Ali se prepoznate? Brez dvoma je bila nadvse zanimiva prireditev. Našli smo vas na skrajnem zahodu Zasavja in prav imate, to ste čisto zares vi. Lepo je bilo na srečanju v poznem jesenskem popoldnevu... Zdaj pa hitro GSM v roke. Na številki 041 410 734 vas čaka Marta, da ji poveste svoje ime in naslov in poštar vam bo prinesel pismo, v njem pa bon za dve pici in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah.Vaš klic bomo čakali do petka, 26. oktobra 2007. Pohitite, da pice ulovite. pizzcmn čebelica VRAČCVIČ fflatej Valvazorjevo 2, IZLAKE. Tel.: 03/56-74-157 Kuhamo s Stašo VINSKE ŠTRAVBE Potrebujemo: - 4 rumenjake - I kislo smetano - sol - 314 kg moke - 3 žlice sladkorja - 1,5 del belega vina V posodi dobro zmešajte vse sestavine.Testo mora počivati eno uro, potem ga razvaljajte in izrežite štravbe. Ocvrite na vročem olju da porumenijo. Ocvrte položite na papirnato brisačo in posujte s sladkorjem v prahu. Staša Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Jesen nas razvaja s pisanimi barvnimi odtenki. Slikarije, na kakršne se odpira pogled pozornemu opazovalcu, ki občuduje lepoto narave, so tako enkratne, da jih ne more posneti niti najbolj genialen likovni umetnik. Razstava bo na ogled, dokler se bo še dovolj listja držalo na drevju, nato pa se bo do prihodnje jeseni umaknila v spomin.Takšen je ritem narave, katere del smo tudi ljudje. Njena zgodba nas uči, da sta spreminjanje in odmiranje nujna sestavna dela življenja. Drevo odvrže liste, da bi se čimbolj spočilo do spomladi, ko jih bo znova pognalo in polno moči pričelo nov krog rasti. Želim vam, da v dneh pred I. novembrom dojamete to sporočilo. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JESENSKE GALERIJE Jesen odpira bleščeče galerije. Rubinasti akrili. Rumeno zlati gvaši, olja. Megličasto prosojni akvareli. V črno rjavih tonih zjedkane so njive trate, košenice. Na sveže poslikanih platnih drhti čarobna razigranost gričev, belina zidanic in hišic. Barviti ples jesenske dekadence, nakopičeni vrisk sokov, vse te baročne stvaritve, to radoživo iskrenje zima pospravi, brez milosti, v mrzle, mračne depoje. Da svoje poslednje žegne. In pod življenje belo črto potegne. Vlado Garantini PESNIŠKA ZBIRKA Z. POETOV OGOVARJANJETIŠINE bo prvič predstavljena v soboto 27. oktobra 2007 ob 19. uri v Mladinskem centru v Litiji (Ponoviška 12). NARIŠIMO Narišimo nebo, z barvico modro ga pobarvajmo. Sredi modrine neba sonce svoj dom ima, zato ga narišimo, zlato rumeno naj bo. Tam na robu narišimo oblak, saj packo narediti zna prav vsak. Če packa se preveč razlije, sonce in modro nebo zakrije, kaj hitro se zgodi, da nas dežek poškropi. A vseeno bodimo veseli, saj po dežju bomo modro nebo in sonce zopet imeli. Andrej Režun USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. O JESENI Se na drevju kaže list ovel in rumen, znak, da nastopila bo jesen. Kmet že s polj in njiv pospravlja, jesen se še obotavlja. Nastopilo mrko je nebo, nekaj dežja padlo bo. Se šolarji od počitnic poslavljajo, se z jesenjo na šolo pripravljajo. Jesen se je v barve odela, za dijake se šola začela. Konec je dopusta za turista, ni na plaži nobenega nudista. Se proti celini kolone valijo, je nekaj lepega zdaj minilo. V gozdu kostanj je zrel, to piknik bo kostanjev, še malo štorovk bomo nabrali in jih v skrinjo dali. Delavec si napolnil bo shrambe, kleti, še poln hladilnik mesa si želi. Sonce vse manj je na nebu, človeku toži se po poletju. Ta list papirja postal je rumen, hitro v deželo prišla je jesen. Vinko Krajnik Aleksi/ Porednih: SPRAVA SE ZAČNE V MENI Znano je, da se največ govori o tistem, česar ni.Tako je tudi s spravo. Beseda je obrabljena levo in desno, spredaj in zadaj, zgoraj in spodaj.Toda ostaja kot ikona, nedotaknjena, slavljena, predmet poželenja, ki ga v resnici ni mogoče doseči. “Steguj svoje grešne roke po tem strasti vrednem vrelcu milosti, ki je nikdar ne boš užil. Umrl boš nespokorjen, razdeljen in razpet med minljivost znanega življenja in nedoločenost absolutne večnosti onkraj materialnemu dojemanju dostopnega sveta.” To velja za večino nas navadnih smrtnikov in tudi za praktično vse oznanjevalce sprave, ki na veliki zvon obešajo nekaj, česar ni in ne bo. To ni pesimizem, to je odsev dejstev. Če kdo misli, da bom v pričujoči pisariji “rožice sadil”, naj preneha z branjem. Rožice so pozeble zaradi mnogih slan, ki dan na dan razbijajo “urejene domove poštenih ljudi”. Nova neumnost, ki je dvignila ogromno prahu za nič, je veselje katoliški cerkvi naklonjenih krogov in jeza njenih nasprotnikov, potem ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije nedavno razveljavilo obsodbo nekdanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je bil po 2. svetovni vojni obsojen zaradi sodelovanja z okupatorjem. O njegovi krivdi se še vedno krešejo mnenja in se bodo še naprej. Dejstvo je, da je Rožman na slovesnosti prisege Hitlerju blagoslovil domobrance, dejstvo je tudi, da si je totalitarni komunistični režim prizadeval z represijo nad večinoma nedolžnimi duhovniki in zvestimi katoličani podrediti katoliško cerkev. To se je dogajalo povsod, kjer je na oblast prišla komunistična diktatura, še zlasti, če so novi oblastniki v cerkvenih vrstah zavohali kolaboracijo. Rožman se je očitno bal komunizma kot hudič križa, zato se je na kratek rok “spečal z nacističnim hudičem". Seveda v upanju, da bo to dolgoročno pomagalo preprečiti “povodenj rdeče ideologije”, ker je mislil, da bodo njegovo rodno grudo osvobodili zahodni zavezniki. Vemo, kako je končala večina na beži- grajskem stadionu blagoslovljenih domobrancev. Nova oblast jih je ukazala izvensodno pobiti in pometati v brezna. Kot bi bili psi in ne bitja s človeškim dostojanstvom.Vendar se ob tem postavlja drugo vprašanje:“Kako bi z ujetimi partizani in njihovimi sodelavci ravnali domobranski gospodarji vojne, če bi zmagala protikomunistična stran?” Resnici na ljubo bi moral vsak pošteni zagovornik “ta belih” oziroma“ta črnih” priznati,da med vojno niso delali zločinov le partizani, ampak so jim bili protikomunisti vsaj enakovredni. V vojni pride na dan vsa živalskost ljudi, zato odpove zdrava pamet. Na bojišču prevlada logika boja za obstanek:“Če ne bom jaz tebe, boš ti mene.” V partizanski vojski je bilo tudi veliko vernih ljudi, ki so se ji pridružili zaradi varovanja doma in ljubezni do domovine. Niso razmišljali, da so s tem pomagali komunistični partiji, da je prišla na oblast. Brez katoliških vernikov kaj takega ne bi bilo mogoče, saj so predstavljali večino protiokupatorske vojske. Kdo od “izdajalcev slovenskega naroda” bi lahko upravičeno rekel (upam, da koga od zavednih partizanov ne bo kap ob tem navedku): “Izdali ste vero in cerkev ter svoje sobrate. Če komunisti ne bi zmagali, ne bi 20 tisoč vaših slovenskih sobratov končalo, kot bi bili stekli psi.” Za ravnotežje je potrebno takoj poudariti, da je sodelovanje z okupatorjem, kar so nedvoumno počeli domobranci in pred njimi belogardisti, ravno tako zločin proti narodu, čeprav se je to dogajalo pod krinko boja proti komunizmu. Obe slovenski strani, ki sta se zaradi na- sprotujočih si interesov zapletli v bratomorno vojno, imata črne pike. Zgodovinarjem bi morali dati proste roke, da podrobno preučijo dogajanje in podajo čimbolj jasno sliko o tem krvavem poglavju slovenske zgodovine. Natančno bi bilo potrebno preučiti razloge zanj in razkriti krivce na obeh straneh, ne glede na to, kako stari so.Vojni zločinci so bili na obeh straneh, pa če so brali Marxa ali Sveto pismo. Kdor se prepusti strupu ideologije, hitro postane žrtev neukročenih strasti. Zeli si samo še krvi. To ga žene v nova klanja, ideologija je zgolj sprožilec. Prave sprave ne more biti, dokler bo zavest večine človeštva na tej ravni. Potuho takšni naravnanosti, ki se je v mirnem času niti ne zavedamo, dajejo namigi o skorajšnji spravi. Kdor hoče množično spraviti nespravljive, dela več škode kot koristi. Razne spravne slovesnosti so zato pesek v oči. Na njih se stare rane kvečjemu še bolj odprejo. Dokler se bodo sovražili sosedje, dokler bodo trpeli nedolžni otroci in ženske, sprave ne bo. Sprava je stvar odločitve. Do nje bo resnično prišlo, ko si bomo vsi Slovenci segli v roke. Sprava med “ta črnimi” in “ta rdečimi” predstavlja le majhen del resnične sprave med prebivalci slovenske države. Ko se poudarja njen pomen, se izkrivlja dejansko stanje. Na ta način se odmikamo od resnice, ki edina osvobaja. Prizadevanje za spravo med političnimi nasprotniki zakriva bistvene probleme v zvezi s spravo. Sprava se začne v meni. Jaz osebno se moram odločiti, da stopim do človeka, s katerim sem v sporu, in mu podam roko. Če jo sprejme, krasno, če mi obrne hrbet, nič hudega. Z iskrenim prizadevanjem za spravo namreč najbolj koristim sebi. Če sem v sporu s sočlovekom, mi to pije življenjsko energijo. Če mu iz srca odpustim, dobim to energijo nazaj. Delovanje v skladu s tem spoznanjem je ključ do sprave, ne pa visokoleteče besede politikov in cerkvenih dostojanstvenikov ter razveljavljene obsodbe po okusu aktualnih vladajočih elit. S) mo/omm Kino Delavski dom Zagorje petek 19.10. ob 19.00 nedelja 21.10. ob 19.00 ponedeljek 22.10. ob 19.00 torek 23.10. ob 19.00 petek 26.10. ob 19.00 sobota 27.10. ob 19.00 nedelja 28.10. ob 19.00 ponedeljek 29.10. ob 19.00 torek 30.10. ob 19.00 VSEMOGOČNI EVAN am.kom. KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKI fr.rom. kom. VSEMOGOČNI EVAN GOYEVE PRIKAZNI špan.zgod.drama PLANET TERORJA am.groz. PROSTE SOBE am. triler PLANET TERORJA PROSTE SOBE Film teater: MALA SELIVKA, irski, drama ob 20.00 sobota 27.10. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 28.10. ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 29.10. ob 18.00 ob 20.00 torek 30.10. ob 18.00 ob 20.00 sreda 31.10. ob 18.00 ob 20.00 četrtek I. I I. ob 18.00 28TEDNOV POZNEJE grozlj. GASILCA PRED OLTARJEM 28TEDNOV POZNEJE 28TEDNOV POZNEJE ZLATA VRATA GASILCA PRED OLTARJEM 28 TEDNOV POZNEJE SLUTNJA GOSPOD BROOKS krim.triler GOSPOD BROOKS Kino Izlake nedelja 21.10. ob 19.15 VSEMOGOČNI EVAN am.kom. nedelja 28.10. ob 19.15 PROSTE SOBE am.triler, grozljivka SLUTNJA LJUBEZENSKI RECEPT kom. ob 20.00 SLUTNJA Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 18.10. ob 18.00 ob 20.00 petek 19.10. ob 18.00 ob 20.00 sobota 20.10. ob 18.00 ob 20.00 nedelja 21.10. ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 22.10. ob 18.00 torek 23.10. ob 18.00 sreda 24.10. ob 18.00 četrtek petek ob 20.00 25.10. ob 18.00 ob 20.00 26.10. ob 18.00 FUL GAS 3 OFSAJD FUL GAS 3 SMRTNO VAREN grozljivka FUL GAS 3 SMRTNO VAREN SMRTNOVAREN FUL GAS 3 SMRTNOVAREN ZLATA VRATA zgod.drama GASILCA PRED OLTARJEM kom. ZLATA VRATA GASILCA PRED OLTARJEM ZLATA VRATA SLUTNJA psih.triler Kino Hrastnik četrtek 18.10. ob 19.00 petek 19.10. ob 19.00 sobota 20.10. ob 17.00 ob 19.00 nedelja 21.10. ob 17.00 ob 19.00 sreda 24.10. ob 19.00 četrtek petek sobota nedelja sreda 25.10. ob 19.00 26.10. ob 19.00 27.10. ob 17.00 ob 19.00 28.10. ob 17.00 ob 19.00 31.10. ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku petek 19.10. ob 17.00 petek 26.10. ob 17.00 NAPUMPANA am.kom. 28 TEDNOV POZNEJE groz. NAPUMPANA 28TEDNOV POZNEJE NAPUMPANA 28 TEDNOV POZNEJE VSEMOGOČNI EVAN am.kom. VSEMOGOČNI EVAN VETER, KI SEJE JEČMEN am.vojna drama VSEMOGOČNI EVAN VETER, KI TRESE JEČMEN VSEMOGOČNI EVAN VETER, KI TRESE JEČMEN MOŠKOŽENSKE ZADEVE am.kom. NAPUMPANA am.kom. VSEMOGOČNI EVAN Hortikulturno društvo Trbovlje Petek 19.10. ob 17.00 prireditev Zlata sončnica v predavalnici DD Trbovlje KC Delavski dom Trbovlje Četrtek 18.10 ob 19.30 komedija Evrofillja, SLG Celje - za abonma in izven Petek 19.10. ob 19.00 koncert KD MPZ Trbovlje z gosti DPZ I. gimnazije Celje Sobota 20.10. ob 18.30 koncert klape »Kvarteta Portun« iz Vele Luke Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Sobota 20. 10. izlet s Študijskim krožkom Beremo z Manco Košir Ponedeljek 22.10. ob 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Kisovec Sreda 24.10 ob 17.00 Ura pravljic v Knjižnici na Izlakah Četrtek 25.10. ob 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Zagorje Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Četrtek 18.10. ob 19.00 literarni večer z Borisom Muževičem o podnebnih spremembah - oddelek za odrasle Sreda 24. 10. ob 17.00 pravljična ura: Maša lovi sonce - oddelek za mladino Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje Petek 19. 10. 2007 ob 10.00 uri turnir v balinanju - stanovalci, svojci, učenci OŠ Alojza Hochkrauta Trbovlje ponedeljek 22. 10.2007 ob 10. 00 obisk cerkve sv. Martina in cerkve sv. Marije v Trbovljah torek 23. 10.2007 ob 17. 00 uri folklorna skupina iz Trbovelj sreda 24. 10. 2007 ob 9.30 uri praznovanje rojstnih dni ob 13.30 uri nordijska hoja- stanovalci, svojci, učenci OŠ Ivan Cankar Trbovlje četrtek 25. 10. 2007 ob 16. 00 uri gledališka igra Svetlane Makarovič- Smradek, v izvedbi Prosvetnega društva Vrhovo petek 26. 10.2007 obisk pokopališča spomin na naše umrle svojce, stanovalce ponedeljek 29. 10.2007 ob 9.30 uri kuharski kotiček; stanovalci in otroci iz vrtca Trbovlje torek 30. 10.2007 ob 10.00 uri srečanje skupin starih za samopomoč - dan reformacije Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek 18.10. ob 18.00 ura pravljic s škratkom Bralčkom na oddelku za mladino v poslovni stavbi Kulturni center DD Zagorje Četrtek 18.10. ob 19.30 JUAN VASLE IN OPUS CUATR0 (Valvasorjevi večeri) KONCERT Sobota 20.10. ob 19. ZAGORSKI OKTET - KONCERT ob 30. letnici Četrtek 25.10. ob 19.30 DU0HTAR POD MUS ( gledališki abonma in izven ) Teater Koper v sodelovanju s SNG Nova Gorica mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! ZAPOSLIMO: DELAVCA ZA GRADBENA DELA AGM NEMEC d.o.o. SEDAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: VOZNIK KAMIONA AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: NATAKARJA ZA DELO V RESTAVRACIJI IN PICERIJI AQUA ROMA, Rimske Toplice ter GULIVER, Dol pri Hrastniku AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 322 889 ZAPOSLIMO: KUHARJA ZA DELO V RESTAVRACIJI IN PICERIJI AQUA ROMA, Rimske Toplice ter GULIVER, Dol pri Hrastniku AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 322 889 ZAPOSLIMO: STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 841, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: TESARJA AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 043, GSM: 041 625 913 ZAPOSLIMO: ZIDARJA AGM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56 48 043, GSM: 041 625 913 Prodam V zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, prodam dvosobno stanovanje, v letu 2006 popolnoma obnovljeno, CK, kabelska. Vseljivo do konca leta 2007. Cena po dogovoru. Gsm: 051 265 454 Opaž, suh smrekov- debelina I 3, I6, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 03 I 8I4 637 Maček Marjan s.p., Vransko II3,3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................... m ¥ Naslov:................................... a Ib ö Podpis:................................... § | > S Telefon:.................................. ° g O O Davčna številka:............. ! >o o o C (D > O c "c/5 =3 Cl O Cl Uroš Prelesnik, v.d. direktorja Zdravstvenega domaTrbovlje, ugotavlja: »Bolje, da smo - ko bi le bili zdravi« Problemi v zdravstvu so splošno znani. Z njimi se srečujejo mnogi, saj vemo, da zdravnikov ni, čakalne vrste se »zm(d)anjšujejo«. Zaposleni zdravniki imajo pogosto pred svojimi vrati dolge vrste, bolniki negodujejo, sestre morajo odgovarjati na številna vprašanja ... Delo je mogoče optimalno organizirati, ko je zaposlenih dovolj kadrov, da se enakomerno porazdelijo delovne obremenitve. Ob koncu poletja se je v trboveljskem zdravstvenem domu pojavila velika »luknja« zaradi pomanjkanja zdravnikov. Paciente je kar nekako strah, kako do zdravnika, saj so izvedeli, da en zdravnik odhaja v pokoj, ena zdravnica odhaja drugam, nekaj jih je na specializaciji in so večkrat odsotne ... Kako vidi trenutno stanje v. d. direktorja Uroš Prelesnik? Kot vemo, je pomanjkanje zdravnikov nekakšna stalnica v vašem zdravstvenem domu. Ko vam je že nekajkrat uspelo zasesti vsa zdravniška delovna mesta, je spet kdo odšel. Čemu bi pripisali takšno stanje? V zadnjih letih smo imeli popolno zasedbo zdravnikov v splošnih ambulantah, nismo pa imeli zdravnikov v NMP (nujna medicinska pomoč op.a.). Ekipa zdravnikov v splošnih ambulantah je bila do sedaj stalna, ni bilo fluktuacije, sedaj en zdravnik odhaja v pokoj, ena zdravnica pa je na porodniškem dopustu. Zdravstveni dom Trbovlje ima osem splošnih ambulant in urgentno ambulanto. Kako vam zadnje čase uspeva organizirati delo splošnih ambulant in dežurstvo, ko vemo, da je splošnih zdravnikov premalo in da je treba upoštevati delovno zakonodajo? Delo v ambulantah splošne medicine organiziramo z veliko mero požrtvovalnosti ostalih zdravnikov iz SSM (služba splošne medicine op.a.), prav tako pa smo dobili nekaj zunanjih zdravnikov, ki so nam priskočili na pomoč. Pacienti negodujejo, saj, razen v urgentnih primerih, ni mogoče k zdravniku takrat, ko želijo. Tudi zdravila lahko dobijo le za tri mesece, v zadnjem tednu, ko imajo doma samo še nekaj predpisanih tablet. Negodovanje pacientov je do neke mere upravičeno, saj res težko pridejo do zdravnika. Zato morajo biti še posebej pozorni na svojo terapijo in si pravočasno nabaviti potrebna zdravila. Že večkrat v ambulantah poskušali paciente naročati »na uro«. Na žalost se takšen način izjalovi, saj nekateri še vedno prihajajo zelo zgodaj, da bodo prej na vrsti, pa čeprav so naročeni dosti kasneje. Težko razumejo, da je naročanje namenjeno temu, da čakanja čim manj. Ali v vaši okulistični ambulanti naročate paciente tako, da čakalnica ni nabito polna? V očesni ambulanti naročamo paciente v 2 »paketih«, saj je zaradi mojih direktorskih obveznosti nemogoče naročati na uro. Moram pa povedati, da ni nobenih pripomb tudi na tak način naročanja. Kako naj bi problematiko rešili na krajši in kako na daljši rok? Na krajši rok vidim rešitev v »uvozu« zdravnikov iz bivših jugoslovanskih republik. Dolgoročno pa je potrebno spremeniti sistem sekundarijata, specializacij. Menite, da bi zdravniki, ki bi dobili koncesije, lažje organizirali svoje delo in se bolj prilagajali potrebam pacientov? Ne vem, zakaj bi koncesionarji lažje organizirali delo. Ali ni delo enako? Čakalne dobe za specialistične preglede so relativno kratke v primerjavi s prestolnico. Tega pacienti marsikdaj ne priznajo in ne znajo dovolj ceniti. Res je. Lahko povem, da je čakalna doba za okulista pri nas približno 2 meseca, v Ljubljani pa tudi do 6 mesecev. V zdravstvenem domu so ves čas kakšna obnovitvena dela, dozidave in pridobivanje novih prostorov. Na katero pridobitev iz obdobja vašega vodenja ZD ste naj- bolj ponosni? Dosežkov je v zadnjih letih kar nekaj. Posebno smo ponosni na dvigalo, ki so ga pacienti zelo potrebovali. Prav tako smo ponosni, da nam je, kljub nasprotovanju nekaterih, uspelo ponovno urediti laboratorij. Želim poudariti, da je to velika pridobitev za paciente, zdravnike in celotni zavod, tako s strokovnega kot tudi finančnega vidika. Vaš mandat se je iztekel, zdaj delate kot vršilec dolžnosti direktorja. Nabrali ste si vodstvene izkušnje, ki bi lahko koristile tako vašemu nasledniku ali naslednici in drugim zaposlenim. Kaj bi jim radi položili na srce? Res sem si v zadnjih 14 letih pridobil kar nekaj izkušenj pri vodenju zavoda. Nasledniku bi svetoval, naj bo pri svojem delu dosleden do zaposlenih in do pacientov. Se vedno menim, da mora direktor delati v dobro pacientov, zaposlenih in celotnega zavoda, čeprav to včasih ni pogodu trenutni občinski politiki in interesom posameznih lokalnih veljakov. Pacienti bi verjetno morali bolj paziti nase in na svoje zdravje. Preventiva je boljša od kurative. Zdravstveni delavci si težko privoščite bolniško in si največkrat pomagate na različne načine, tudi s preventivnimi cepljenji in utrjevanjem odpornosti. Kaj svetujete pacientom zdravstvenega doma za boljše zdravje? Predvsem zdrav način življenja in upoštevanje navodil in nasvetov zdravnikov. Besedilo in slike: Irena Vozelj m/ir1 _________mzc © Četrtič v Evropi in prvič v Sloveniji: Hoč metuljev Zavod RS za varstvo narave in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, letos sodelujeta in organizirata četrto evropsko noč nočnih metuljev v evropskem merilu. Gre za dogodek, ki se je odvijal v vseh evropskih državah hkrati, saj sta organizatorja na nivoju Evrope, entomološko združenje iz Švice in madžarsko lepidop-teroško združenje, za Evropsko noč nočnih metuljev določila čas med I I. in 15. oktobrom. Slovenija je k akciji evropske noči nočnih metuljev pristopila prvič. Ljubitelji in strokovnjaki so opazovali, določali in šteli nočne metulje tri dni zapored na treh različnih lokacijah. V petek, 12. oktobra, na južnem pobočju Nanosa, v soboto, 13. oktobra, pri vasi Spodnje Konjišče ob Muri v bližini Gornje Radgone, in v nedeljo, 14. oktobra 2007, na Donački gori v bližini cerkve sv. Donata. »Nočni metulji so v Sloveniji precej zapostavljeni, ker imajo med ljudmi slab prizvok. V ljudski govorici jim rečemo vešče ali veše. Ko želimo opisati slabe lastnosti človeka, posebej žensk, pa jim tudi prida-nemo ime »stara vešča«. No, v resnici je ta stigmatizacija povsem odveč.V Sloveniji imamo namreč okrog 3600 vrst metuljev in le 200 različnih vrst je t.i. dnevnih metuljev, vsi ostali so nočni.To je v evropskem merilu izjemna biotska pestrost.« Telo metulja je sestavljeno iz členov, ki tvorijo ogrodje, v katerem so organi. Ima telo žuželke, sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Na glavi so najbolj vidne velike oči, sestavljene iz več sto drobnih klinastih očesc. Žuželke, torej tudi nočni metulji, Nočni metulj ruski medvedek (Panaxia quadripunctaria Poda, družina: kosmatinci -Arctiidae, velikost: 5-6 cm), ki je priletel na svetlobno vabo, Lom nad Topolšico (foto: N. Kopušar, 2002). ne vidijo samo vidne svetlobe, ampak tudi ultravijolične žarke in polarizirano svetlobo. Tako zaznavajo vodo, živa bitja in se orientirajo. Na glavi pa najdemo tipalke in sesalo. V tipalkah sta ravnotežni organ in glavni sedež voha in okusa.Voh je najpomembnejši metuljev čut. Okušajo pa tudi z nožnimi stopali in sesalom. Na glavi se nahaja še čutilo za sluh, ki zaznava tudi frekvence, ki jih človeško uho ne. Čutila za sluh pa imajo tudi drugje po telesu. Na oprsju najdemo tri pare nog, pri nekaterih družinah pa je prvi par zakrnel.Tu sta tudi dva para kril, ki so zelo različno oblikovana. Pokrita so s posebnimi luski-cami ali dlačicami. Nočni metulji so navadno manj barviti od dnevnih in opazni ponoči ali ob mraku. Podnevi mirujejo na drevesnih deblih ali na odpadlem listju, kjer jih je zaradi rjavo-sive barve opaziti. Največkrat imajo zajeten trup, ki ga pokrivajo goste dlačice. Nočni metulji so časovno in orientacijsko vezani na Luno in druga nebesna telesa, ki jim omogočajo, da se znajdejo ob pravem času na pravem mestu. Nočni metulji svojemu nočnemu življenju primerno uravnavajo prehranjevanje, razmnoževanje in letenje s količino svetlobe. Svoj nočni cikel začnejo s hranjenjem in tako prispevajo pomemben delež pri opraševanju rastlin, saj so najpomembnejši opraševale! takoj za čebelami.Tisti z daljšo življenjsko dobo se podajajo na dolge selitve: zimo preživijo v Sredozemlju, spomladi pa priletijo nazaj v srednjo Evropo. Za opazovanje nočnih metuljev, so »metu-Ijarji« na treh različnih območjih postavili lovilne šotore z zaveso in za njo močno svetilko, ki metulje privabi. Metulji se na tkanino usedejo in strokovnjaki jih lahko popišejo in določijo.Tako bo nastal spisek za posamezno lokacijo, ki bo poslan, tako kot iz ostalih držav, na mednarodno združenje na Madžarsko in v Švico, kjer bodo izdali skupno poročilo za celotno Evropo. Slovenija bo letos prvič dala podatke o nočnih metuljih na svojem ozemlju. Velika želja metuljarjev je, da bi na Krasu opazili endemita (endemiti so rastlinske ali živalske vrste, ki živijo le na enem območju), ki še ni začel letati in upajo, da se odloči to storiti prav za Evropsko noč nočnih metuljev. MaH Nočni metulji preplavili Sydney Sydney je bil v oktobrskih dneh soočen z invazijo nočnih metuljev. Nočni zahodni vetrovi so te žuželke pregnali iz njihovih prebivališč, zato so se nastanili v mestu. »Vešče« okupirale Sydney Preplavili so hiše, zgradbe in poštne nabiralnike ter s tem praktično prevzeli kontrolo nad mestom.Toda nekateri prebivalci Sydneya so ta naval metuljev izkoristili sebi v prid. Kuhar Jean Paul Bruneteau je sporočil prebivalcem, da so metulji lahko izvrsten obrok, če se jih popraži na maslu.Toda znanstveniki opozarjajo, da večina metuljev vsebuje strupene pesticide, ki so jih zaužili na farmah in tako odsvetujejo prekomerno uživanje žuželk. Metulji bodo Sydney najverjetneje v gore. (siol.net/Foto Reuters) zapustili še v oktobru, ko se bo pričela njihova sezona^elitv _ r ® na zmm/mm Zastrupitev z ogljikovim monoksidom Zastrupitev z ogljikovim monoksidom (CO) je najpogostejša zastrupitev s smrtnim izidom v Sloveniji. V mnogih primerih gre za poskus samomora, pogosto pa je zastrupitev nenamerna. Bolj ogroženi so starejši ljudje s kroničnimi obolenji srca, ožilja in dihal, manjši otroci in nosečnice oziroma njihovi plodovi. CO je plin brez barve in vonja, ki se sprošča pri nepopolnem izgorevanju. Glavni viri so avtomobilski izpušni plini, stare plinske peči in plinski grelci ter ognjišča.V telesu deluje tako, da se veže na hemoglobin z 200x večjo afiniteto kot kisik. Ob tem nastane molekula karboksihemoglobina (HbCO), ki ima zmanjšano možnost vezave kisika. Poškodovanec ima zato v telesu pomanjkanje kisika, kar se kaže s klinično sliko, ki je odvisna od koncentracije HbCO v krvi. Pri koncentraciji HbCO pod 10% ne opažamo simptomov ali znakov bolezni. Kot primer lahko navedemo kronične kadilce, ki imajo v krvi ves čas zvišano koncentracijo HbCO (4%). Pri vrednostih od 10 do 20% se pojavita blag glavobol, vznemirjenost. Pri še višjih koncentracijah (20-40%) je bolnik zmeden, razdražen, vrtoglav, občuti slabost in bruha. Pri koncentraciji 40-60% se lahko pojavi omedlevica, občutek težkega dihanja, zaspanost, utrujenost, krči, nezavest in koma.Vrednosti HbCO nad 60% pa so smrtne v eni do treh minutah zaradi odpovedi srca in dihanja. Zato je pomembna čimprejšnja prepoznava zastrupitve, hitro ukrepanje, predvsem pa pravilna prva pomoč ob zagotovitvi lastne varnosti. Prvi ukrep je, da prostor v katerem je poškodovanec poskušamo prezračiti in nato poškodovanca čimprej odstranimo s kraja nezgode. Če je poškodovanec nezavesten, vendar zadovoljivo diha, ga namestimo v stabilni bočni položaj in pokličemo I I2.V kolikor ne kaže znakov življenja, začnemo z temeljnimi postopki oživljanja, ki jih izvajamo dokler ne pride strokovna pomoč oziroma zastrupljeni ne začne kazati znake življenja. Pri izvajanju umetnega dihanja se ni potrebno bati lastne zastrupitve.V bolnišnici bodo zastrupitev prepoznali na osnovi opisanih dogodkov, kliničnih znakov zastrupitve in laboratorijskega dokaza HbCO v krvi. Zdravljenje se začne že na terenu in temelji na dovajanju 100% kisika preko maske, v bolnici pa se lahko odločijo tudi o zdravljenju s hiperbarično komoro. Slednja pospeši oksigenacijo hemoglobina, saj kisik pod visokim tlakom hitreje izpodrine CO. Zdravljenje poteka pri tlaku treh atmosfer in traja 90 minut.Tako zdravimo vse nezavestne bolnike, ki se po vdihavanju 100% kisika po eni uri ne prično prebujati, bolnike, ki se jim izboljšuje stanje zavesti, vendar imajo vztrajajočo nevrološko simptomatiko ter nosečnice s koncentracijo HbCO več kot 15%. Pri slednjih je intenzivno zdravljenje še posebno pomembno, saj plodov hemoglobin močneje veže CO kot materin in je zato pri materini neprizadetosti plod lahko življenjsko ogrožen. Klinična slika zastrupitve s CO je velikokrat nespecifična, nanjo pogosto ne pomislimo in tako zamudimo časovno okno v katerem je možno zastrupljenega rešiti. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. OEpatoeMbSasepsa AKCIJA IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA IN NAJUSPEŠNEJŠEGA PRODAJALCA VAŠEGA ZASAVCA! KDO JE PRODAL Gospod Niko iz Trbovelj, že od samega začetka akcije ostaja osamljen na prvem mestu lestvice "NAJ PRODAJALEC" Na drugem mestu: TUŠ Zagorje ob Savi, Tretje mesto: MERCATOR CENTER Kisovec... NAJ PRODAJALEC ZASAVCA J E: Moji podatki: (ime. priimek ali "kolektiv trgovine") 1. mesto: MARKET TUŠ, Zagorje ob Savi 2. mesto: MERCATOR CENTER Kisovec 3. mesto: MERCATOR, Cesta zmage 31, Zagorje ob Savi Market TUŠ v Zagorju ob Savi je že dober mesec na prvem mestu lestvice najboljših, na drugem in tretjem mestu mu sledita MERCATORJA iz Kisovca in Zagorja ob Savi. 3 Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje ženske nogavice, rokavi za kolesarje... farfalina@siol.net FAZFMUM | ime, priimek, naslov ) £TI graihlkajfrcicei' d.o.o. NAJUGODNEJŠI KOLEDARJI IN POSLOVNA DARILA: www.grafika-gracer.si Naša bodočnost V življenju so ljubezni, ki zmešajo glavo, čute, duha in srce; med vsemi pa je ena sama, ki ne zmede, ampak prodre v globino in ta umrje edino le z bitjem, v katerem se je zakoreninila. Mu set Prvi jesenski dnevi so prinesli štirinajst sadov ljubezni - sedem deklic in sedem dečkov. 30.09.2007 Mojca Piki, Opekarna 2a, Trbovlje - hči Staša Prelogar 03.10.2007 Tadeja Bartol, Cesta Tončke Čeč 5, Trbovlje - sin Lovro Unetič Diana Pavlič, Brnica 33, Hrastnik - sin Peter Urban Pogačnik 04.10.2007 Grafološki kotiček: Dragi bralci! Že kar nekaj časa je poteklo, ko ste tako zavzeto pisali na uredništvo za grafološke analize. Nikar ne oklevajte in se še danes odločite in pišite.Veste, nikar ne mislite, da se tako dobro poznate, da ne potrebujete mnenja drugih. Če bi se tako dobro poznali, potem vedite, da bi bili vsi srečni in brez napak. Prav tukaj je napaka vseh vas dragi bralci in bralke priljubljene in čudovite revije Zasavca, da preveč razmišljate in se ne odločite za strokovno analizo, ki je brezplačna in lahko mnogo pripomore k izboljšanju spoznavanja notranjosti. Danes, ko je potrebno vse plačati, imate v Zasavcu možnost za brezplačno grafološko analizo, kjer lahko z nekaj stavki pridete z našo pomočjo do ugotovitev, za katere do sedaj niste vedeli.Torej, v nadaljevanju pričakujem, da se boste opogumili in sprejeli lepo misel uredništva, ki vam omogoča, da se bolje spoznate. Pišite na uredništvo in še naprej tako zvesto berite Zasavca in grafološki kotiček. Vaš grafolog Slavko Jurgec Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« Sabina Drnovšek, Kotredež 22, Zagorje - sin Timotej Dornik 05.10.2007 Ivica Jamšek, Krnice 14, Hrastnik - hči Neja Jasminka Dornik, Prapreče 29a, Trbovlje - sin Erik Terpin 08.10.2007 Jerneja Celestina, Zavine 1, Kisovec, Zagorje - sin Matija Nataša Mahne, Trg pohorskega bataljona lb, Kisovec - hči Katarina 10.10.2007 Melisa Mujezinovič, Gimnazijska cesta 15b, Trbovlje - hči Adelisa Demila Dolič, Nasipi 27, Trbovlje - sin Adijan Anita Fujs, Log 10, Hrastnik - hči Maya 12.10.2007 Blaženka Kajtna, Obrežje 64, Radeče - hči Nuša Krajnc Mojca Klinc, Kidričeva 2, Zagorje - hči Sara Gajser 13.10.2007 Nataša Osolnik, Šuštarjeva kolonija 1, Trbovlje - sin Žiga Dolganoč ISKRENE ČESTITKE! Popravek 07.09.2007 Erika Gajser, Rudarska cesta 14b, Kisovec, Zagorje - sin Miha Bizjak Mamici Eriki se za napako v priimku iskreno opravičujemo! rZA GRAFOLOGA I . Šifra j Starost:____________________________________________j I sPol:______________________________________________ | I Izobrazba:__________________________________________I 1 1 OBVESTILO KRC Hrastnik - Delavski dom Hrastnik ponedeljek 22.10.2007 ob 19.30 - I. abonmajska predstava “V DRUGO GRE RADO, Mestno gledališče ljubljansko. ZAHVALA Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedota Marjana Groharja se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja in spodbudne besede, za darovano cvetje in sveče, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za sočutno prebran govor ter gospodu Germadniku za lepo odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi gasilski brigadi Hrastnik za izkazano pomoč. Posebej pa bi se radi zahvalili pokojnikovemu bratu Miranu za vso pomoč v naših težkih trenutkih. Žalujoči žena Ivanka, hči Mojca in sin Bruno z družinama. © mm/niepamicA Tržne zakonitosti in volitve Ves svet je en sam velik trg. Ljudje se med seboj vedno o nečem pogajamo, sklepamo kupčije. Vsak nekaj prodaja ali kupuje. V naši majhni, lepi domovini trenutno poteka razprodaja predsedniškega prestola. Približujejo se namreč volitve za predsednika države. Kljub temu, da vsi kričimo, kako da je položaj predsednika države zgolj protokolarne narave, ki nima moči odločanja in po izkušnjah zadnjega mandata sodeč, tudi vse manj ugleda, pa se za zavzetje omenjenega prestola poteguje kar lepo število kandidatov pa tudi politične stranke niso ravno povsem indolentne do tega, kdo bo zavzel položaj predsednika države. To pa da misliti, da funkcija predsednika države le ni tako nedolžna in nepomembna stvar, kot jo je v zadnjih nekaj letih, zaradi nenehnih sporov med aktualnim predsednikom RS in vlado RS, bilo mogoče razumeti in dojeti. Sedem kandidatov, ki so zadovoljili kvalifikacijskim kriterijem, je svojo pojavo in ideje, ki niso nujno ravno njihove, izpostavilo tržnim zakonitostim. Vsi po vrsti se trudijo biti najbolj všečni prebivalstvu.Volivcem prodajajo vse mogoče obljube, ne glede na dejstvo, da funkcija predsednika države sploh ne omogoča uresničitve marsikatere izmed teh, v predvolilni kampanji izrečenih, obljub. Kandidati kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj prijazen in razumevajoč do podanikov. Ko spremljam predvolilno kampanjo samo čakam, kdaj se bo kdo od kandidatov pojavil v javnosti z napisom AKCIJA na čelu, tako se trudijo prodati svoje obljube in samega sebe volivcem. Saj veste, tako kot v trgovinah, kjer se zaradi konkurence vse pogosteje odločajo za objavo akcij na vse več artiklih. Razlika med kandidati, ki poceni prodajajo volivcem svoje obljube in med trgovci, ki nam z akcijami poskušajo prodati prehrambne in druge artikle, je bistvena. Tisto, kar nam ponujajo trgovci, lahko hitro preverimo in se pri nadaljnjih nakupih, v kolikor se počutimo že v prvo osmoljeni.tudi za večno odpovemo. Ko pa nas naplahta politik, so posledice dolgoročne, saj za volilne glasove prodane obljube sodijo v kupoprodajno pogodbo med kandidatom in volivci nekaj dolgih let. Prav nič ne pomaga volivcem, ko spoznajo svojo naivnost.V primeru predsednika države morajo dolgih 5 let čakati, da pridejo spet na vrsto in se ponovno odločijo, komu se bodo znova pustili nategniti. Da je naivnost ljudstva brezmejna, dokazuje tudi dejstvo, da se nemalokrat zgodi, da volivci pozabijo na veliko število neizpolnjenih obljub ko j, ko tik pred ponovnimi volitvami kandidat, ki je že leta zasedal, na podlagi natega volivcev, določen položaj, izpolni nekaj svojih obljub, ki ponavadi niti nimajo ne vem kako pomembne vsebine in že je kujon ponovno v samem vrhu med vsemi ostalimi kandidati. Ja, ljudje smo preverjeno podvrženi nategovanju, skoraj bi si upal trditi, da uživamo v trpljenju nategnjene žrtve. Trgovanje z obljubami bo trajalo še nekaj dni, do 21. 10. 2007. S posledicami nategovanja pa se bomo nategnjeni soočali nadaljnjih nekaj let. In vedno znova bomo tudi v prihodnje pozabljali, da po tistem, ko nas nekdo dobro nategne, ne pomaga nobeno obžalovanje. Previdnost pri naslednjem nategu pa bi se vendarle morala povečati. Mefisto NA POTEPU...in v razmislek Člani Turističnega društva Čemšenik smo šli na potep v deželo barvitih dolin na Koroško. Ob obisku rudnika svinca v Mežici se nam je porajala misel, zakaj tudi mi v Zasavju ne bi imeli kaj podobnega? To bi pomenilo nekaj delovnih mest in dobro promocijo Zasavja. »Gasilska« novopečenih rudarjev Žegen novih flosarjev Flosarski golaž je teknil Prav tako samuje zapuščena in komaj še vidna partizanska bolnica v jesenovem.Tudi mi imamo Franjo, le pozabili smo (hote ali ne)na njo! Občina Zagorje in Zveza borcev sta se že obljubili spominsko ploščo in dostop do nje, seveda je treba najprej urediti lastninske zadeve. Le zakaj ne cenimo tistega kar imamo? Vedno so le drugi boljši, zakaj? St. R. ¥ Čolnišeah so imeli prvo oktobrsko nedeljo trojno praznovanje. Na žegnanju so počastili še 310-letnico podružnične cerkve sv. Miklavža ter blagoslovili obnovljeno zunanjost cerkve in novo streho na zvoniku. Slovesno bogoslužje je vodil stolni kanonik ljubljanske nadškofije prelat dr. Borut Košir. V nagovoru se je dotaknil nezadovoljstva človeškega rodu, saj bi bili ljudje radi nekaj drugega, kot v resnici smo. “Preroki so zato od nekdaj spodbujali k povezanosti z Bogom, ki edini prinaša v človeško srce zadovoljstvo in mir. Pomen te povezanosti čutijo tudi vsi, ki so prispevali k temu, da je čolniška cerkev zasijala v novi podobi.” Košir je pohvalil njihovo zagnanost, ki “temelji na trdni veri, brez katere ne bi bilo mogoče uspešno izpeljati obnove svetišča”. Finančno so obnovo omogočili Občina Zagorje in donatorji ter prostovoljni prispevki domačinov in prebivalcev širše okolice. Akcija zbiranja denarja je potekala na celotnem območju župnije Šentlambert, kamor spada čolniška podružnica, in v Predsednik PGD Čolnišče Branko Baš med nagovorom pred blagoslovom nove strehe na gasilskem domu. Slovesno bogoslužje je vodil prelat dr. Borut Košir. delu zagorske župnije. O združevalni vlogi dogodka priča dejstvo, da se je na njem zbralo okrog 350 ljudi, kar je po besedah nekaterih domačinov največji obisk kakšne prireditve v Čolniš-čah doslej. Dodatno težo dogodku je dalo somaševanje osmih duhovnikov. Ob prelatu Koširju so maševali zagorski župnik Matjaž Križnar, kolovraški župnik Tone Humar, upokojeni dobovški župnik Ciril Merzelj, sedanji zagorski kaplan Jože Poje, nekdanja zagorska kaplana Pavel Uršič in Jože Mr var ter kisovški župnik in soupravitelj župnije Šentlambert Janez Mrak. Društvo KRT Čolnišče je poskrbelo za promocijo kraja. Po maši je sledil še blagoslov nove strehe na gasilskem domu, katerega prekritje je finančno podprla Občina Zagorje, nato pa se je dogajanje nadaljevalo z družabnim srečanjem. Ob jubileju čolniške cerkve je Društvo za kulturo, razvoj in turizem (KRT) Čolnišče izdalo knjižico Sveti Miklavž iz Čolnišč, ki so jo zainteresirani lahko dobili po koncu uradnega dela slavja. V njej je na kratko opisana zgodovina cerkve, kraja in njegove okolice, versko življenje skozi čas, zbrani so statistični podatki o tamkajšnji soseski ter predstavljeni vsi svetniki, upodobljeni v čolniški cerkvi. Motivi iz svetišča krasijo tudi priložnostne podobice. Društvo KRT je poskrbelo za svojo promocijo in promocijo kraja tudi s prodajo posrečenih jubilejnih spominkov in DVD-jev s posnetkom lanske Martinove trgatve. Besedilo: Boštjan Groše/, slike: Milena Baš in Uroš Ocepek /| je4M ^ Oktobra v NLB Banko Zasavje • Vztrajajte do cilja z NLB Postopnimi varčevanji inji • Naj vaš denar medi v NLB Depozitih £ • Lahko se je preseliti z NLB Stanovanjskimi krediti >S£ * SÄ * '• Prihranite s spletno poslovalnico NLB Klik Hitrejše, udobnejše in cenejše opravljanje bančnih storitev. Do 31. oktobra s samo polovično pristopnino in posebnim darilom! Igf NLB® Banka Zasavje