Poštnina plačana v gotovini LETO LX V" Ljubljani, v sredo 8. junija 193B Stev. 129 Cena 1 Diu Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdnja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%. 2994 in 2050 CO VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.ftiii m 10.340 z a inscrn ir. Saro jevo štv. 75b"\ Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunn j 24.7": Uprava: Kopitu r-jeva b, telelon 2'/ij Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, raz en pondeljka in dneva po prazniku Poskusi Socialistična revolucija v republiki Čile, vojaška diktatura in nazadnje zopet Venizelosova vlada v Grčiji, vlada plutokracije in možnost po-vratka Ilohenzollercev v Nemčiji, desničarska vlada in morda vrnitev Habsburžanov ali vsaj An-schluss v Avstriji, likvidacija Jorgovega režima v Romuniji, moratorij na Grškem, Bolgarskem in na Dunaju: senzacij torej ne manjka niti površnemu bralcu, ki morda bere liste samo po naslovih. Političnih senzacij je že toliko, da niso več senzacije, saj prav malo vznemirjajo našo javnost. Sicer se dogodki ne razvijajo tako tragično, kakor napovedujejo naši listi s klicaji, vprašaji in pomembnimi pikami za naslovi. Privadili smo se političnim senzacijam, kakor gospodarske in seveda tudi socialne krize, iz katere se te porajajo in ki tako na debelo pometa z vladami in vladnimi sistemi. Kakor je res: drugi kraji, druga mesta , drugačne kulturne, gospodarske in politične razmere, je vendar gotovo, da imajo ti dogodki gospodarsko krizo za neposreden skupen izvor, saj je gospodarska kriza postala svetovna in razsaja po vseh državah ne glede na njihovo politično, gospodarsko in socialno strukturo, ne glede na to, ali vlada v njih demokracija ali diktatura, kapitalizem ali marksizem, da postavljamo samo ekstreme. Zanimivo je vprašanje, katere države, z demokratsko ali antidemokratsko vladavino, lažje prenašajo krizo. Dogodki potrjujejo, da prve. Glej n. pr. Madjarsko in Romunijo, neslaven konec Be-thlena in Jorge, a tudi fašistična Italija nam bo to potrdila, ko bo mogoče pogledati za krinko čistega in idealnega nacionalizma, za katero se skriva fašizem. Pa recimo, da v državah s fašistično vladavino nič težje ne prenašajo gospodarske krize, kakor drugod. Kako naj po tem fašisti opravičijo težka bremena, ki jih stavijo na državljana, med temi predvsem omejitev svobode, ako utso te žrtve prinesle ljudstvu uikake koristi niti v gospodarskem pogledu, čeprav ima država vso moč v rokah in torej lahko prosto vodi politiko takozvanega ^dirigiranega gospodarstva« (eoonomie dirigee), ki naj bi se v času razpadanja kapitalističnega gospodarstva in kompliciranega carinskega sistema, še posebno obnesla? Ako primerjamo razvoj zadnjih vladnih kriz v Romuniji in na Grškem z najnovejšimi spremembami v Nemčiji, pridemo do zanimivih zaključkov. G. Itindenburg je pač kot vojak računal, da bo general Schleicher, ki ga krije kancler Papen, lahko obvladal položaj in ugnal Hitls-ja. Kje bi si bil mislil dr. Briining, ko je v zadn;em govoru v državnem zboru vzkliknil proti svojim nasprotnikom, da je sto korakov pred ciljem, pred reparacijsko konferenco v Lausanni, ki naj bt prinesla Nemčiji končno rešitev repa raci jskega problema, kje bi si bil mislil tedaj dr. Briining, da ga bo nekaj tednov pozneje zrušil sam Hindeuburg v naivnem upanju, da bo Reichswehr, peščica generalov in poklicnih vojakov, zaprla pot HMIerjeveinu gibanju ali ga vsaj spravila v ustavne meje! Hi-tlerstvo je zrastlo kakor goba na mokrih tleti gospodarske stisko in se je zajelo med mase. Če bi katere stranke mogle uspešno pobijati hUierstvo, bi bili to golovo centrum in socialisti kot izvrstno organizirani stranki, ki sta v resnici zajeli uradniške in delavske mase, kjer je beda najbolj doma In kjer zori narodno-socialistično gibanje. Namesto vlade, ki se je naslanjala na milijone volilcev iz vseli slojev, je Hindenburg imenoval kabinet vele-kapitalistov, veleposestnikov in reakcijonarcev vlado, ki visi visoko v zraku nad nemškim narodom in računa, da ga bo v kritičnih dnevih, ki se mu šele napovedujejo, obvladala z »goio silo državne avtoritete«, skratka z bajoneti nemških žan-darjev. Kakor piše neki francoski publicist, >se bo nemška država pod novo vlado izpremenila v nečloveško okostje ogromne birokracije, ki bo gospo-rila vladanim — le nekateri izmed teh se bodo po svojih zvezah z ministri lahko branili - • mesto, da bi pustila ljudskim organizacijam polno svobodo, da se porajajo, razvijajo in obstojijo dalje«. Vse drugačen je razvoj v Romuniji. Z likvida-*iJo Jorgove diktature in imenovanjem volivne vlade pod predsedstvom Vajde Voevoda, načelnika narodne kmetske stranke, je kralj Karei končno rešil vsaj politično krizo, ko pač ni mogel finančne. Poslanik, torej uradnik Titulescu, ki nima zaslom-be med strankami, resničnimi predstavnicami romunskega ljudstva, je tudi letos propadel s svojim poskusom za sestavo nekakšne nadstrankarske vlade. Titulescu je lansko leto, ko ga je kralj za časa vladne krize pozval iz Londona, poskušal ustanoviti uradno stranko; tudi ta poskus se oi obno-sel. Kralj je kmalu po svojem povratku v domovino žrtvoval Maniuja in imenoval za ministrskega predsednika Mironesca, čeprav je Maniu odločno nastopil za kralja proli liberalcem, ki ga niso hoteli priznati. Za časa vladne krize v aprilu lanskega leta, jo kralj Karol poveril mandat prof. Jorgi, svojemu vzgojitelju. Ta je pri volitvah vprav siri Maniujevo stranko, ki je od 340 mandatov ohranila samo 20. Za razvoj romunske politike v zadnjem letu je značilno, da je kralj po Jorgovemu eksperimentu dal vlado v roke zopet Maniujevi ktretski stranki, in to še z volilnim mandatom, ("o enem telu vladanja prof. Jorge je kralj prišel do prepričanja, da mora edino vlada, ki se naslanja na široke množice, razjasniti položaj v državi, ki trpi od gospodarske stiske. Tudi na Grškem, kjer so že naznanjali diktaturo generala Pangalosa, je kakor v Romuniji zmagalo načelo demokracije in vrnil se je Veni-lelbs, ki Se vedno uživa zaupanje grškega ljudstva. Naglo padanje mednar. trgovine Ženeva, 7. junija. Drugo poročilo gospodarskega odbora Društva narodov, ki se v političnem svetu vedno pričakuje z veliko napetostjo, topot ni prineslo nobenih senzacij, ampak je prisiljeno, da konstatira to, kar je itak vsakomur jasno, da se gospodarski in finančni položaj sveta dan za dnem poslabšuje in da številne države, če se sploh zavedajo tega, kar se godi, niso zmožne vsaka sama zase najti temu protileka. Mednarodna trgovina padla za 50 odstotkov Vseh brezposelnih je 25 milijonov. še največ senzacije je v številkah, ki jih navaja poročilo glede naglega padanja vrednosti mednarodne trgovine. Vrednost mednarodne trgovinske izmenjave je 1. 1931. padla v primeri z I. 1929. v sledečih proporcijah: V Švedski za 34%, v Belgiji za 40, v Veliki Britaniji za 45, v Italiji za 46, v Nemčiji za 49, v Franciji za 51, v Avstriji za 54, v Združenih državah za 63%. Rekord pa imata Španija in Ogrska, kjer vrednost mednarodne trgovinske izmenjave znaša dane« samo 70% v primeri z L 1929. Skupna vrednost mednarodne trgovine je do 1. 1929. stalno naraščala in dosegla vrednost 31 milijard dolarjev. L. 1931. pa je padla na 18 milijard, I. 1932. pa bo, kakor se predvideva, padla na 15 milijard, torej bo znašala manj ko polovico vrednosti, katero je bila dosegla pred tremi leti. Nasprotno pa narašča vedno bolj brezposelnost. Po naj- novejših podatkih mednarodnega nrada za delo je danes v Evropi in Ameriki brez dela 25 milijonov delavcev. Vsi dosedanji poizkusi zaman Seveda se vse države sveta trudijo, da lastno gospodarstvo obvarujejo pred škodo, ki jo povzroča svetovna gospodarska kriza. Vedno bolj se države poslužujejo sredstva zaščite lastne produkcije. Zelo dvomljivo pa je, če in koliko to sredstvo pomaga državi sami, čisto gotovo pa je, da bo končni rezultat samo ta, da se bo zadavila mednarodna trgovina. Gospodarski odbor Društva narodov se je prepričal, da vse zakonodajne carinske odredbe posameznih držav, ki skušajo ščititi laslno proizvodnjo in s tem seveda izzivajo enake protiodredbe in reakcijo drugih držav, nimajo končno nobenega drugega učinka kakor, da povečujejo splošno gorje. Politika carinske zaščite in takozvane gospodarske avtarkije je i narodnega stališča razumljiva, toda rezultat je poguben za mednarodno trgovino, in to dejstvo se bo naravno čedalje bolj odražalo tudi na gospodarsko življenje vsake države. Svet je dandanes organičua gospodarska celota, ki ne prenaša prenapenjanja principa avtarktičnega narodnega gospodarstva. Potreba mednarodnega sodelovanja Nadalje navaja poročilo mednarodnega Gospodarskega odbora, da omejitve, ki jih uvajajo posamezne države glede deviz, predstavljajo oviro, ki je tem bolj nevarna, ker se izvajajo vsak dan na drug način in s toni prizadevajo trgovini nepremagljivo težave. Odbor je prepričan, da nobena država, če ne predstavlja naravnost finančne velesile, ne more z lastnimi sredstvi storiti konča slabim posledicam kontrole nad devizno trgovin.) Zato odbor z zadoščenjem pozdravlja idejo, da sc skliče mednarodna konferenca za ureditev denarnega in valutnega prometa, ki bi se mogla doseči po mednarodnem sporazumu. Položaj je danes tak, da se trgovinske pogodbe sklepajo vedno bolj redko, in če so sklenejo, imajo bolj tendenco, da medsebojni promet omejijo, nego da koristi obeh kontrahentov pospešujejo. Treba je, da se narodi oziroma države v svojih trgovinskih odnošajih vrnejo k načelu klavzule favorizirane nacije, in v tej zvezi se dotika poročilo Gospodarskega odbora gospodarskega položaja podonavskih držav, poudarjajoč, da je nujno treba razjasniti, kaj eno države zahtevajo in kaj so druge državo pripravljene dovoliti. Spričo tako težkega položaja bi bila najslabša stvar, če bi so ljudje udajall pobitosti in prepričanju, da ni protisredstva proti temu razvoju. Ravno na polju mednarodnega gospodarstva bi mogla pogumna politika, ki bi bila orientirana v smeri mednarodnega sodelovanja, prinesti zaželjene rezultate. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine, hladno, severozapadni vetrovi. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo, oblačno, grmenje. Izjava Herriotove vlade Zunanje politično: varnost in mir — Notranje politično: smotrena gospodarska politika Painleve za odpravo reparacij Pariz, 7. jun. ž. V gospodarski reviji :>Lc Capital« se peča Painleve z reparacijskim problemom in vprašanjem nemških dolgov. V tem članku pravi, da nihče ne dvomi, da Nemčija zares danes nn moro plačevati. Razen tega je potrebno in pamelno, da bi prišlo do splošne likvidacije vseh ameriških in evropskih dolgov. Rešitev bi sicer zadela na velike težkoče, toda s tem bi se vpostavili normalni gospodarski odnošaji v mednarodnem lrgoLe Malin« doznava, da jn bil včerajšnji razgovor med Ilerriotom in angleškim veleposlanikom v Parizu TyrreIom posvečen dnevnemu redu lausannske konference. S tem v zvezi pravi list, da Francija ne more pristati na odložitev lausannske konference in zahteva, da se naj zato program konference, kakor je bil evojčas dogovorjen med Francijo in Anglijo, v celoti izvede. Herriot bo pojasnil svoje stališče osebno Mac-Donaldu, ko se bo le-ta peljal skozi Pariz v Lau-sanno. Pariz, 7. jun. tg. Vladna izjava, ki sta jo pre-eitala Herriot v poslanski zbornici, Renauld pa v senatu, se začenja z izjavo, da hoče vlada braniti interese Francije v soglasnosti takega mednarodnega reda, Scgar razvoj smatra za potreben za zava rovanje največje vrednosti, to je miru. V notranjepolitičnem delu izjave se obetajo zmanjšanje izdatkov in linančne reforme, da se s tem narodovemu zaupanju da potrebna pobuda in pospeši obtok denarja. Obetajo se tudi nova javna dela za olajšanje brezposelnosti in za vzpodbudo gospodarske iniciative. Carinska zaščita, ki je sama po sebi koristna, se mora spraviti v sklad z razširjenim režimom mednarodnega izmenjavanja blaga in mednarodnimi pogodbami. Mednarodno sodelovanje je potrebno z gospodarskega, kakor tudi s političnega stališča. V socialnem delu izjave sc obeta varstvo dela, priznanje koalicijskega prava, izboljšanje mednarodne zakonodaje za delo, socialnega zavarovanja in razširjenja podporo za brezposelne. Vlada namerava izvršiti velike reforme v šolski upravi in odpraviti šolnino na gimnazijah. Notranjc-politični del izjave obeta politično amnestijo. Glede zunanje politike ho vlado vodila nujna potreba, zagotoviti mir na podlagi splošne reorganizacije Evrope in sveta. Vlada bo storila vse, da bo učinkovito sodelovala pri gospodarskem sporazumu in moralni razorožitvi. 0 reparacijah ne more Francija dopuščati nobenega dvoma, ker izvirajo reparacije iz dvostranskih dogovorov. Vlada pa jc pripravljena razpravljati o: vsakem načrtu in začeti tudi vsako iniciativo, ki bi mogla napraviti mir. V okviru načel, ki so posebno z Briandom postala konstantni element francoske politike, bo vlada zagovarjala vsako, tudi samo delno rešitev, ki bi mogla olajšati vojaška bremena, ne da bi bila pri tem ogrožena nacionalna varnost, in ki bi mogla biti vsaj prvi korak k istočasni in kontrolirani razorožitvi. Mnogi narodi trpijo, mi pa nc moremo biti brezčutni nasproti njim. Če so strnejo vse energije, da se odpravi vsaj mo-raličen strah, se bo s tem olajšala gospodarska kriza, ker ne bo več bojazni in nezaupanja. Za tako delo ponuja vlada svoje polno sodelovanje. Pariz, 7. jun. ž. Ministrski predsednik Herriot je podpisal dekret, s katerim postavlja poseben odbor pod predsedstvom Painleveja, ki bo imel za nalogo, da prouči vprašanje narodne obrambe. V odboru bodo vojni, mornariški in letalski ministri, dva generalna inšpektorja za narodno obrambo, podpredsednik vrhovnega tajnega sveta, šef generalnega štaba vojske, mornarice in letalstva. Komisija bo razpravljala o vseh organizacijskih in proračunskih vprašanjih. Poslanica predsednika republike Pariz, 7. jun. tg. Poslanico predsednika republike, naslovljeno na parlament, je preči tal v poslanski zbornici Herriot, v senatu pa predsednik Jeanneney. Poslanica opisuje gospodarski položaj, ki ovira trgovino in industrijo in povzroča toliko motenje gospodarstva, da je ogroženo ravnotežje in kredit. Glede zunanje politike izjavlja predsednik francoske republike, da se nahaja Francija sredi mednarodnih pogajanj, ki so izredne važnosti za splošno gospodarstvo in mir na svetu. Kot član Zveze narodov bo Francija sodelovala pri reševanju krize in vseh problemov popolnoma lojalno in v dobri veri. Francija pa mora pri tem seveda skrbeli tudi za svojo varnost, neodvisnost in stabilnost. Francija se bo tudi trudila, da se bodo uveljavila načala anoSt/ivsnui nrvlniBov in dane besede. Napad na dr. Budaka Zagreb, 7. junija, ž. Danes ob po! 12 je neki mladenič napadel zagrebškega odvetnika in književnika dr. Milana Budaka. Budak jo dobil več težkih poškodb s palico nn glavi in je bil prepeljan na kliniko tir. Gottlieba. Takoj so izvršili operacijo in so ugotovili, da ima v lobanji zlomljeno kosi na več mestih. Rane so težke, vendar pa ne smrtnone-varne, če ne bodo nastopile komplikacije. Današnja belgrajeka »Pravda« že objavlja vest o tem napadu in jioroča, da je bil napadalec aretiran pri restavraciji »Janje«. Imenuje se šabnn šačirovič. Ko jo policija napndalca vprašala, zakaj je pretepel dr. Budaka, ji je odgovoril, da dr. Budak najbolje ve, zakaj ga je udaril. Komunistična zarota v Varšavi Varšava, 7. junija, ž. Policija je odkrila komunistično zaroto. Komunisti so danes zvečer hoteli izvršiti pohod s svojimi napadalnimi četami na varšavsko policijo. Mislili so namreč, da bo policija zvečer vso svojo pozornost posvetila zborovanju bojevnikov in da bodo lahko svojo nakano izvršili brez vsakršnega odpora. Njihova namera pa je bila pravočasno odkrita in policija je aretirala veliko število komunistov. Romunski kralj zahteva svobodne volitve Glavna borba bo med kmetsko in liberalno stranko Belgrad, 7. junija. 1. Jutri slavi tukajšnje romunsko poslaništvo obletnico, ko je stopil na prestol kralj Karel. Pri tej priliki bo romunski poslanik sprejel vse prijatelje Romunije. Vočigled tega praznika so se nekateri časnikarji že podali v romunsko poslaništvo ter prosili za informacije o poteku vladne krize v Romuniji. Poslanik je še skrajno rezerviran v svojih izjavah, toda izvedelo se je le toliko, da uživa sedanja vlada, v kateri sta dva tako odlična državnika, kol sta Vajda Vojvod in Mironescu (slednji na najvažnejšem ministrskem mestu — v finančnem ministrstvu), popolno zaupanje kralja Karla. Kralj Karel sam je naročil novemu predsedniku vlade Vajdi Vojvodu, da naj izvede nove volitve v parlament, ki morajo biti popolnoma svobodne. Romunski narod mora dobiti priložnost, da s svobodnim glasovanjem izrazi svoje politično mišljenje. Kakor izgleda, bo zara-nistična kmečka stranka sestavila skupno listo z nekaterimi manjšinskimi strankami, tako 7. madjarsko in nemško manjšinsko stranko in morda tudi s socialistično. Borba bi so v glavnem vršila lorej med imenovano skupino in med liberalci, katere vodi Duca, med tem ko stališče liberalne frakcije Bratianua še ni določeno. Vajda Vojvod upa dobiti na ta način vsaj 40% vseh glasov, kar mu po romunskem volivnem zakonu zasigura 60% večino vseh poslanskih mandatov. Po volitvah bo Vajda Vojvod odstopil in bržkone napravil mesto dr. Maniu. Sedanja vlada bo poleg volitev rešila samo šo eno vprašanje, skušala bo namreč izplačati državnim uradnikom zaostale prejemke. Denar bi se moral poiskati v novih redukcijah državnega proračuna. Nemška ponudba Romuniji llukarešt. 7. junija, ž. Nemška vlada jo predlagala Romuniji, da odkupi del njene žetve na ta način, da ji dobavi ladje. Romunska vlada je to ponudbo odklonila, ker po trgovinski pogodbi s Francijo dobiva za izvoženo žilo devize, ki so ji nujno potrebno za sanacijo državnih financ. Avtonomistično gibanje na Bavarskem Miinclien, 7. junija. /. Na zborovanju kršč. mladine je itnel snoči govor tajni svetnik dr. Heitn, ki je ostro napadel novo vlado iu izjavil, rln državnega pravosodnega ministra ne more trenotno smatrati kot predstuvnika Bavarske v vladi. Sedaj je prišel čas, (In sc dežele še bolj odcepijo od države in si zasigurajo svojo avtonomijo, /lasti, da si zagotovijo pravico volitve lastnega državnega forumu, lir. Heim je na koncu izjavil, da ni daleč čas, ko bo Bavarska postala zopet monarhija, da na ta način zavrne neiprirodne pojave.^ ki so nastali v republiki /. napačnim tolmačenjem demokracije in republiknnizma. Toča nad Zagrebom Zagreb. 7. junija, ž. Danes je nenadno prihrumela nad Zagreb in okolico huda nevihla. Padal je debel dež, pomešan s točo, preko deset minul. Toča je bila debela kot grah in je napravila v okolici veliko škodo. Irska in Angli'a se pogajata London, 7. junija. AA. Dominijonski tajnik Thomas in njegov ministrski tovariš lord llails-hara ski davi prispela v Dublin. Pogajala se bosta z zastopniki irsko vlade o nesoglasju, ki je izbruhnilo med obema državama glede ua konferenco v Ottavvi. Irsko delegacijo vodi predsednik irske vlade De Valera. Angleška delegata sla prispela v Dublin na njegovo povabilo. Kakor se poroča, je razpoloženje na Irdcem naklonjeno preliminarnim pogajanjem, ki jih bo Do Valera nadaljeval v petek v Londonu Irski listi z De Valerovim organom vred pozdravljajo tak razvoj dogodkov, prav tak) tudi vsi londonski lisli razen »Morningposta«. >l)a,'!y Herald« česlila irski vladi, dn je povabila angleško vlado na razgovore in angleški vladi, la jc povabilo sprejela. Vsi listi naglašajo, da ni britanska vlada s temi pogajanji v ničemer izorotnonila svoje politike. rit ran »SLOVENEC«, dne 8. junija 1033. Stev. 129. Propadanje evropske civilizacije Zttrlch, 6. junija. VIII. kongres mednarodne kooperacije intelektualcev, ki so je te dni tu začel in končal, je potekel podobno kakor vse mednarodne konference, to je, s konstatacijo obstoječe politične, gospodarske iu kulturne mizorije sveta. Nekateri referati so bili zelo globoki, drugi duhoviti, vprašanje pa je, koliko bodo izročene misli mogle v resnici povzročiti zaželjeno obnovo človeštva, ki te in podobne misli vsak dan sliši, kongresu, ki je trajal tri dni, je predsedoval princ Rohan. Bavil se je z vprašanjem propadanja evropske civilizacije in jc, kakor je opomnil eden izmed predavateljev, svoj predmet izčrpal, ako se sploh da izčrpati, ter je rešil problem, ako zadostujejo besede, tla ga rešijo. Da evropska civilizacija propada, o tem so vsi govorniki bili edini. Tudi so vsi soglašali v tem, da se ne more sodobno človeštvo primerjati vpijangmu helotu . Nasprotno, mi korakamo k prepadu z odprtimi očmi ln izredno jasnostjo. Vemo, kaj bi bilo treba storiti, da se rešimo, toda nismo zmožni akcije, kakor je poudarjal Ferdinand Mau-rette, ki je govoril o problemu brezposelnosti. Toda človeštvo ni samo nedelavno spričo perečih vprašanj časa, ampak sistematično dela ravno nasprotno od tega, kar spoznava, da je edino pravo, "elo dobro je rekel Albert Oeri, glavni urednik ..se-ter Nachrichten«, ki je govoril o »Omajanlh temeljih politike in družbe , da se posamezne države vedno bolj oprijemljejo gesla: »Stori vsem drugim to, česar ne bi hotel, da bi ti storile one.« Edino sredstvo, da se izognemo katastrofi, se zdi Oeriju takozvani pluralizem (kakor je to imenoval Albert Thibaudet — nam se zdi, da bi se temu bolj primerno reklo »zmerni kolektivizem«), ki bi naj nad vse države postavil takozvano naddržavo. Toda še nikoli se posamezni narodi niso tako ljubosumno oklepali svoje samosuverenltete kakor danes. V •item času, ko se poudarja potreba evropske federacije, se vsak narod zabarikaduje za svojo avtarkijo. Zaradi tega je Manuel Saitzer, profesor politične ekonomije na curiški univerzi, zaključil diskusijo drugega dne kongresa s sledečim pozivom na države: »Spametujte se, ali pa ne pustite več kamna na kamnu zapadne civilizacije!« Sloveči nemški arhitekt Erich Mendelssohn, ki je govoril o »Ustvariteljnem smislu krize«, je skušal iz sodobnega kaosa razbrati klice in osnovne smernice novega sveta, ki se poraja. Te po-četke vidi Mendelssohn posebno v sodobni arhitekturi. Dočim je stara arhitektura bila usmerjena v reprezentanco iu fasado, so nova obrača stran od logike računa in intelektualizma, pa tudi od indi-vidualizma in se vrača k intuiciji, to je k primitivnim in uniformnim virom življenja. Fašizem, in komunizem se zdita predavatelju samo prehodni stopnji razvoja družbe, ki v bolečinah išče enote. Dočim se jo Mendelssohn obračal proti pre-leklosti, pa vidi Thibaudet v njenih osobitostih bitno oznako evropske kulture. Ta kultura je otl »fenesance daljo individualistična in je v najostrej-šem nasprotstvu s kolektivistično množično miselnostjo Husije in Amerike. Treba je najti ravnovesje med individualizmom in kolektivizmom, kojega politična forma pa ne more biti obstoječe Društvo narodov, ampak nekak Parlament dela, kakor si gn je zamislil Saint Simon. Zadnji govornik, profesor Landsberg je poudarjal, da sedanja kriza ni toliko gospodarska kakor duhovna. Treba je nasititi fizični glad množic, ne sme se pa pozabiti, da neprimerno bolj gladuje človeška duša, ki kriči po novem metafizičnem in moralnem redu, po oživljenju religije, za katero sta fašizem iu komunizem samo slabo nadomestilo. Kakor vidimo, kongres intelektualcev ni povedal nič novega. _e_ Drobne vesli Sušak. 7. junija. Iz Trsta poročajo, da so na krasu \ poslednjih dncli izvedli več hišnih preiskav pri onih gospodarjih, ki so jih prod 14 dnevi, kakor je bilo por orano nenadno ure-tirali. Imenoma se navujtita posestniku Janez Kob in N. Jelene i/ katinare. Preiskave pa so se vršile tudi drugod. Očividnp hočejo areliran-cem naprtiti večji proces in iščejo obtežilnega materijala. Washington. 7. junija, ž. Javnost je zelo izne-nadil nenaden odstop generala Davvesa s predsedniškega mesla Reconstruction Financial Corporation. Vzrok odstopa ni znan. Predsednik Hoover je sprejel demisijo z obžalovanjem. Čuje se, da se je Davves sestal z guvernerjem Federal Reserve Bank Evgenom Mayerjem. Dawes se je vrnil v Chi-cago, kjer je prevzel vodstvo svoje banlte. Budimpešta, 7. junija, ž. Skupina desetih upokojenih gledaliških igralcev, ki dobivajo samo 42 pengojev mesečne pokojnine, je dobila včeraj od policije dovoljenje, da sme javno prosjačiti. Dunaj, 7. junija. AA. Po poročilu iz Leobna so bjl' tamkaj snoči izgredi med nacionalnosocialistič-nimi dijaki in krščanskosocialističuimi omladinci. Na obeh straneh je bilo nekaj oseb ranjenih. Dunaj, 7. junija. AA. Danes je bil otvorjen i mednarodni kongres skladateljev in avtorjev. Otvoritvi so prisostvovali predsednik republike, diplomatski zbor, zastopniki vlade in mnogi književniki in skladatelji iz inozemstva. Na kongresu ie nad 150 delegatov. Pariz, 7. junija. AA, V finalu mednarodnega te-liškega turnirja je Hcnri Cochet zmagal nad Italijanom Stefanijem. London. ?. junija. '/.. Tz Nankinga javljajo, t .(<• kitajska vlado sklenila vpostiiviti nor-alnc diplomat, od noša jc s Sovjetsko Rusijo. Novo mesto Lepa In litin slovesnost se je vršila v soboto in nedeljo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kanti i j i. I'. Leopold Daneu je v soboto sprejel s posebnim škofovim dovoljenjem v katoliško vero Josipa llormenka, v nedeljo pa je ta prejel prvo sv. obhajilo. Josip ilorinenko je rodom Rus, doma iz Okaninova. Po svotovni vojni je kot ujetnik ostal v naši domovini in sicer biva v Ost rogu pri St. Jerneju. Zadnji čas se v bol-nišuici zdravi. Florijnnski trg posebno prod novim Prosvetnim domom je zadnji čas popolnoma spremenil svoje lice. OOd dne do dne postaja lepši. Mestna občina je dala odstraniti del Sendlovega \ rta in prostor lepo zravnati in otrobiti skal, korenin in zemlje. (>d Prosvetnega doma pa do hiše g. Scidln pa jc duja postaviti n>rav lepo ograjov Franeosko-nemsko gospodarsko sodelovanje da j tn Vprašanje francosko-nemškega sporazuma se mora obravnavati s političnih in gospodarskih vidikov. Od nemške strani so predvsem gospodarski vzroki, ki dajejo vedno povod za ponovno obravnavanje tega vprašanja kljub bojazni v političnem pogledu. Francija pa stavlja v ospredje baš politično stran tega problema. Politika Francije zadnjih let in tudi v najnovejšem času je pokazala jasno smer. Ustvariti hoče organizacijo Evrope pod francoskim vodstvom ter tako razširiti svoj gospodarski vpliv. Francosko-nemški gospodarski sporazum naj bi bila samo etapa tega razvoja. V tem smislu delujejo na mednarodnih konferencah uradni iu privatni delegati Francije in skuhajo doseči ta cilj s pomočjo politične, finančne in gospodarske sile. Francoski gospodarski krogi so že na svetovni gospodarski konferenci leta 1037 omenjali kot or-ganizatorični pripomoček za gospodarsko sodelovanje sistem mednarodnih kartelov pod nadzorstvom Zveze narodov. Mednarodni karteli naj bi si medsebojno razdelili tržišča in izrabili produkcijske možnosti tam, kjer so najcenejše. Kljub razpravam v gospodarskem odboru Zveze narodov in v sejah mednarodne gospodarske zbornice pa ni prišlo v tem pogledu do nikakega vidnega uspeha. Vedno znova je Francija stavila v ospredje svoje o: aorte, s katerimi bi dosegla svoje namene. Tako je stavil Briand predlog, da se združi Evropa v gospodarskem pogledu kot protipredlog k nameravani nemško-avstrijski carinski zvezi. Priporočilo kartelov je bilo v strokovnem mnenju vlade k izjavi gospodarsko-političnega odbora nemško-fran-eoske gospodarske komisije januarja 1932. Končno je zastopal isto mišljenje načrt gospodarske zveze donavskih držav v marcu tega leta, na katerega pa Nemčija pod nobenim pogojem ni pristala, ker je zahtevala ločitev gospodarskih vprašanj od političnih, kar je bilo seveda proti francoskemu načrtu. S pomočjo raznih zasebnih kartelov, ki naj bi bili podprti od strani držav s carinskimi olajšavami, se naj bi združile manjše države z enakimi ali podobnimi gospodarskimi potrebami v tesnejše zveze. Merodajni vpliv pa naj bi bil v tej zvezi pridržan Franciji. Ne glede na to, da imamo ravno v zadnjem času, ko se celo največji svetovni koncerni in karteli bore za obstoj, dovolj vzroka dvomiti o gospodarski potrebi in upravičenosti tako razsežnih organizacij, je treba k prej omenjenemu francoskemu predlogu še pripomniti, da se večina manjših držav še nahaja v razvoju. To države so si komaj ustvarile lastno industrijo ter niti ne mislijo na to, da bi se radi medsebojne pomoči odpovedale samostojnosti industrije, v kolikor se more o tem sploh govoriti. Slično je tudi v pogledu agrarnih držav, ki so v notranji osnovi zelo različne, kar vidimo že iz primera Jugoslavije in Romunije. Ogromne težkoče bi nastale tudi glede organizacije zakonodaje, prometnih sredstev ter denarja, ako bi kdo skušal uvesti enotnost. Stalni spori 'bi nastajali iz razdelitve carinskih dohodkov in .valutnih diferenc zvezanih držav. Ugoden položaj ima Francija pri svojih načrtih, katerim imperialističnih teženj ne moremo vedno odrekati, radi tega, ker je danes skoraj edina država na svetu, ki ima denar in še celo v neobičajni množini. Pomen tega je danes, ko vlada po vsem svetu pomanjkanje denarja, še večji. Zavedati se moramo dejstva, da vsak frank, ki ga Francija izda za podporo uli sanacijo, nj samo dolg, ki ga je treba plačati z obrestmi, ampak koristi tudi v političnem pogledu. Francoski načrti osnovanja velikih podjetij v južnovzhodni Evropi niso neznani. Pri razdelitvi Iz učiteljske službe Belgrad, 7. junija. 1. Iz učiteljske službe: Ostavka na državno službo je sprejeta od Ane Milko vič, učiteljice pri Sv. Lenartu, okraj Laško. V 9. položajno skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Jurca Marija, Mekinje pri Kamniku; Korenčan Ivana, Šmihel pri Novem mestu; Kržišnik Angela, Pišece; Kušar Karel, Podblik pri Kranju; Muc Božana, Tinje, okraj Konjice; Ma-karol Zora, Sv. Lenart, okraj Ptuj; Lubič Anton, Dobrepolje pri Kočevju; Starec Jožica, Sv. Lenart, okraj Ptuj; Sešek Vid, Ljubljana; Bevc Štefanija, Sv. Marjeta; Bučar Nikolaj, Selo pri Žumberku; Bevc Maksimilijan, Št. Janž, okraj Ptuj; Merhar Marija, Moravče; Terčak Bogomira, Marenberg, okraj Dravograd; Hari Žoltan, Stanjevci; Jezeršek Ivan, Rovte. Iz 9. ppložajne skupine s prvim periodičnim povUkom v 8, položajno skupino so napredovali: I.ipovšek Ana, Št. Jurij pod Kumom; Mesardec Bogdan, Koroška Bela, okraj Radovljica; Hartman Janez, Nova cerkev pri Ptuju; Štrbenek Karel, Novo mesto; Ledinek Bogomila, Tezno; Kurbus Gabrijela, Sv. Križ, okraj Šmarje; Solak Avgust, Št. Lenart, okraj Maribor, levi breg; Škerjanec Metod na meščanski šoli v Trbovljahi Ferluga Franjo pri Mariji Snežni; Hijanez Olga, Ormož; Mihec Anton, Radenci; Lušin Antonija, Koroška Bela, okraj Radovljica. NAPREDOVANJE V FINANČNI SLUŽBI. Belgrad, 7. junija. Po ukazu Nj. Vel, kralja od 14, aprila 1932 so napredovali za višje računske inšpektorje v V. položajno skupino pri Dravski finančni direkciji gg. Josip Majhen, Josip Sirce 1 j , Albin Zajec in Franc Lenarčič. Iz skupščine Belgrad, 7. junija. 1. Narodna skupščina je danes izčrpala dnevni red, katerega je določila na včerajšnji seji. Po prečitanju zapisnikov je objavil tr.jnik narodne skupščine še interpelacijo dr. Ni-kiča in tovarišev na predsednika vlade radi njegovega govora v Nišu dne 8. maja. Nato so bile predložene liste za štiri odbore, ki imajo nalogo, proučiti mednarone konvencije in o njih poročati ple-numu skupščine. Predložene so bile enotne liste, katere je narodna skupščina sprejela z aklamacijo, nakar je določila prihodnje seje za petek dopoldne. Tekom dneva so zborovale razne sckcijc in klubi narodnih poslancev in senatorjev. Sofija. 7. juniju, tg. Radi napačnih signalov je na poslu ji Mihalski pri Veliki Tirnovi trčil brzovlak Varna—.Sofija v tovorni vlak. ,Seileni oseb jc bilo hudo ranjenih, lahko pa več kot -!CL Obe lokomotivi in 5 vutronov ie razbitih. tega plena pa hoče biti udeležen« vsaka izmed velesil. Kljub svoji moči je Francija v vsakem slučaju navezana na sodelovanje s kako drugo državo. Ta druga država pa je Nemčija, ki lina baš v trgovini z Balkanom jako močno pozicijo. Pri sodeluvuuju z Nemčijo si Francija zamišlja razdelitev posla taku, da bi del materijala t»r delovne moči dobavljala Nemčija, Francija pa bi dala kapital ter imela v vsakem slučaju prvo besedo. Z nemške strani se taki načrti opazujejo z nemirom, kajti industrializacija jugovzhodnih držav je zadeva, na kateri ima Nemčija kot država z največjo trgovino s temi državami mnogo interesov. Znano je, da je francoska trgovina z Balkanom napram nemški neznatna. Pridemo pa tu k vprašanju podonavske zveze pod francoskim vodstvom. Francija je posodila raznim podonavskim državam precejšnje vsote. Trgovski stiki s temi državami pa so s francoske strani, kakor že prej omenjeno, le neznatni iu pasivni. Gospodarski položaj teh držav pa je trenutno tako slab, da obstoja upravičena bojazen, da je posojeni denar ogrožen. Ako hoče Francija rešiti svoja posojila, mora skrbeti za to, da si male države zopet opomorejo in postanejo zopet zmožne, plačevati vsaj obresti posojenega kapitala. Pri tem seveda skuša Franoija v zasledovanju svojih ciljev dobiti v podonavskih državah ne samo politično, ampak tudi gospodarsko vodstvo. Pri tem se ne ozira na stoletne gospodarske meje in prirodne gospodarske zahteve. V tem smislu je bilo tudi usmerjeno francosko stališče obravnavanja podonavske zveze. V tej zvezi naj bi imela prvo besedo Francija, ki z Donavo nima ničesar skupnega. Nemčija pa, kot podonavska država, ki ima največ trgovskih stikov, pa maj bi bila izločena. Da je to postopanje rodilo v Nemčiji znova mnogo nezaupanja, ni treba posefbno poudarjati. Radi tega ni čudno, da se Nemčija vedno zveze z onimi državami, ki nasprotujejo francoskemu stališču. Če objektivno preudarjamo nemško stališče, moramo priznati, da je nezaupanje upravičeno. Francija zahteva brezpogojni sprejem svojih političnih načel in načrtov, šele potem naj bi sledilo gospodarsko sodelovanje med obema državama. Francija zahteva garancije, dočim trdi Nemčija, da je že davno izpolnila vse predpogoje za točno odplačevanje dolgov in obrestovanje posojil. Resnica je, da je Nemčija dosedaj ločno vršila odplačevanje privatnih posojil v inozemstvu. Poslužuje se dnnes sicer ugodnosti moratorija (Stillhalteabkommen). Ta položaj pa je logična posledica reparacijskih dajatev iu vedno bolj naraščajočega nereda v svetovni trgovini. Z vsako prepovedjo uvoza v katerikoli državi je Nemčija posredno ali neposredno prizadeta. Oe ni izvoza, seveda tudi ni deviz za inozemska plačila. Celo nemški gospodarski krogi priznavajo, da francoske banke v zadnjem času težje kot kdaj i>oprej dajejo kredite v inozemstvo. Banke so odvisne od zaupanja uložnikov, ki bi postali takoj nezaupljivi ter bi dvigali naloženi denar, ako bi opazili, da je njihov denar v nevarnosti. Kljub težkočam, ki danes obstojajo in se bodo še pojavile, inora priti do francosko-nemškega sporazuma, ker je ureditev evropskih razmer v veliki meri od lega odvisna. Na obeh straneh so gotovi krogi, ki imajo od medsebojnega ueprijateljstva koristi in radi tega skušajo ta položaj kolikor mogoče dolgo časa ohraniti. V državah, ki so namenjene za podonavsko zvezo, imamo slično razne kroge, ki simpatizirajo s to ali drugo skupino. Zavedati pa se moramo, da je Francija najmočnejši politični zaveznik naše države, ker nas rabi. Nemčija spada med največje odjemalce naših agrarnih pridelkov. Ugoden razvoj obeh držav pomeni za nas enako. Francozi o tekmi v Belgradu Pnriz, 7. juniju. AA. Pariški športni list »L Auto« priobčil je poročilo o nogometni tekmi med Francijo in Jugoslavijo v Belgradu in pravi med drugim, tla so bili francoski igralci v prvem polčasu ravuopravni Jugoslovanom, v drugem polčasu pa je bilo opažati, da so trudni od dolge poti. V tem polčasu so bili Jugoslovani boljši, po njihovem drugem golu je bilo videti, kukor tla bodo Francoze celo pogazili, Ti pu so se preti koncem vendarle zbrali in se rešili še hujšega poraza. List Le Soir« v obširnem poročilu o teknti pravi, tla jc treba v prvi vrsti poudariti, d« so bili Francozi v Belgradu sijajno sprejeti. O igri sami pa navaja, tla bi bila francoska reprezentanca lahko odnesla neodločen izid, ako bi bil njen napad boljši, saj je moštvo zadnjih 20 minut bilo v stalnem napadu. O Jugoslovanih trdi list, da igrajo dobro, vendar nokoliko preostro. Njihov na;pad je bil preti nasprotnikovim golom liladnokrvnejši. Našim halfom se je treba zahvaliti, da nismo bili še hujše poraženi. Šolski zdravstveni urad mesta Bcrn. Titi. Bero, 28. jan. 198'i Odboru za pobijanje golšavosti Sisak. Naprosili ste me, da bi Vam poročal o naših izkustvih, ki snio jih dosegli tekom zadnjega polletja pri šolski mladini s sisačko mineralno vodo, ki ste nam jo stavili na razpoalgo. Četudi ju rok precej kratek, se vendar že danes da presoditi uspešnost uporabe te mineralne vode pri pobijanju golšavosti iu sploh pri profilaksi golše. Najprej je reba pripomniti, da se vodi v Bernu že 11! let med šolsko mladino intenzivno pobijanje golšavosti. V tej dobi so se za raziskovanja uveljavila temeljna načela, po katerih se loči gotovost s povečano od golšavosti z normalno žlezo-ščitnico. Iz poročila, ki sem Vam ga žo poslal, jo razvidno, v koliki meri jo bila razširjena gulša-vost pred lo akcijo. Tekom 15 let smo preizkusili večje število jodnih preparatov in sicer takih, ki so bili združeni s soljo ali pa z raznimi organlč-nirni tvarinami. Že pred 12 leti smo v diskusiji s tukajšnjimi zdravniki naglašati, da v splošno ril važno, v kakšni obliki se jod uporablja. Pri vseh oblikah so učinki približno enaki, izkazalo pa se je, da je precej ugodnejša zveza joda s soljo in tako smo ostali doslej pri predpisovanju jodnatrija in jod kalija. Te pripombe niso popolnoma brezpomembne z ozirom na to, da bi lahko tudi glede s i.saške mineralne vode nastopila različna mnenja. Kar se tiče doze joda v sisaški mineralni vodi, treba poudarjati, da odgovarja približno količini naših doslej preizkušenih jodovih preparatov, to je kozarec sisaške mineralne vode 0.0005 gr joda kakor ena tableta Majova dr. Wander, ki jo dnevno izdajamo v šolah. Vodo otroci radi uživajo in v tem pogledu nismo imeli nobenih težav. Kakšni so bili rezultati pri pobijanju golšavosti? Sisaško mineralno vodo smo dajali ca. 250 otrokom od 6—15. leta Od teh otrok se jih je prej leoilo precejšnje število že z raznimi drugimi jo-tlovimi preparati. Pri ocenitvi sisaške mineralne vode je to brez pomena, kajti važna je samo ugotovitev, če ima sisaška voda isle učinke kakor drugi jodovi preparati. Brea joda bi pri uporabi sisaške vode pri nekaterih otrocih zopet nastopila golšavost v prejšnji obliki. Ugotoviti je bito torej potrebno, če sisaška voda lahko prepreči tvorbo golše in če lahko odpravi že nastalo golše odnosno povečane ščitaste žleze. O tem Vnin lahko sporočimo naslednje: 1. Izkazalo se je, da oni otroci, ki pri preiskav! niso imeli golše, po polletnem zauživanju sisaške votle tudi niso pokazali nobenih znakov tega obolenja ali z drugimi besedami, da je otroke prod golšavostjo ravno tako očuvala sisaška voda, kakor poprej preparat Majova. Sisaški vodi so torej profilaktični učinek ne moTe odrekati. 2. Vpliv na povečane ščitaste žleze se pri vseh jodnih preparatih -precej težko presodi, ker je težko pregledati prehode meti preiskavami. Pri nekaterih otrocih se je po uporabi sisaške vode povečana žleza vrnila v normalno obliko, pri drugih pa ni bilo sprememb. Po naših dolgoletnih izkušnjah nam je znano, da ima povečana ščitasta žleza često znaitno resistenco. Mogoče odgovarja to povečanje žlez sploh normalnemu stanju gotovih ljudi in da se z zmanjšanjem ne more računati tudi pri večjih količinah joda. 3. Na običajne odebline je v splošnem sisaška voda ugodno vplivala. V večini primerov ee je ugotovilo normaliziranje, bilo pa je seveda tudi nekaj neuspehov, kar se splošno dogaja pri vseh jodnih medikamentih. 4. Vozlaste odebline so reagirale v splošnem na enak način, kakor pri drugih jodovih preparatih, to je slabo. Na trde vozle sploh ni vplivalo, pri mehkejših pa se je videlo zboljšanje. 5 Kakšnih slabih vplivov v smislu preobčutljivosti proti jodu se doslej pri uporabi sisaške vode ni opažalo. Upam, da sem Vam dal s tem dovolj značilnosti in beležim z velespoštovanjem Dr. P. Lauener, s. r. SKBS3J Nov davčni zakon v Ameriki Newyork, 7. maja. tg. Predsednik Hoover je danes podpisal davčni zakon, s katerim «e nameravajo zvišati dohodki držuve /a t milijardo 118 milijonov dolarjev. Zakon stopi v veljavo 21. junija. Ceni se, tla znaša sedaj proračunski primanjkljaj 2 milijardi 707 milijonov dolarjev. Razburjenje v Italiji Rim. 7. junija, tg. Razburjenje radi nameravanega atentata na Mussolinija narašča vedno bolj, odkar so se v listih objavile izjave in ! priznanja atentatorja. Listi silno ostro pišejo ; proti gostoljubnosti, katero izkazuje Francija j italijanskim političnim emigrantom. Pravijo, i tla naj Francija pravilno ceni vrednost italijanskega prijateljstvu, ki se ne more obenem • gojiti in izdati. W arim Sribar veleposetnik. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. junija ob 5 poiDolclne iz hiše žalosti na liokopališče Sv. Kancijana v Žalcu. Sv. maša zadušnica se bo brala v Marijini cerkvi v Petrovčah v petek, dne 10. junija ob (j zjutraj. V Dre i m ji vasi, dne 7. junija 1932. Žalujoča soproga Tere/ij.' šiibarjeva. Brez posebnega obvestila. Štev. 129. >SLOVENEC«, 3ne 8. junija 1932. Stran 3 Msgr. Ivan Vreze - 70tetnik Maribor, 7. junija. Kdo bi si mislil, kdor pozna njegovo mladostno živahnost, vztrajnost in čilost. Sedem križev! In z vedn i m ljudomilim nasmeškom na ustnicah. Sedem križev! In vsako nedeljo vršeč v mariborski okolici dolžnosti priljubljenega župnikovega poma-galca. Sedem križev! In moči, veselja in zdravja, kakor ga je celo pri mladini redko najti. Da! Msgr. Janez Vreže, upok. profesor verouka na tukajšnjem drž. učiteljišču, vneti varuh čudovito lepe romarske postojanke Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, zanosen in ognjevit lavantinski propovednik, da malo takšnih včeraj, danes ter jutri in da množice vernega lavantinskega ljudstva s toplini občutjem, notranjo prevzetostjo prisluškujejo njegovi osvajajoči in lepi besedi, je pred sedemdesetimi leti, dne 4. junija zagledal v Šmarju pri Jelšah svetlobo božjega sobica. Potem pa je šel iu preromal bridko pot slovenskega človeka, dovršil gimnazijske študije, vstopil v mariborsko bogoslovje in bil dne 10. julija 1888 posvečen. Kapla-noval je najprej v Šmartnem pri Slovenjgradcu od ll. julija 1889 do 30. aprila 1891, potem pa v Jare- i nini do 24. oktobra 1891, nakar je naslopil mesto ' kornega vikarja v Mariboru, katero siužbo je ; opravljal do 30. avgusta 1892, ko je postal katehet i na tukajšnji mestni deški šoli in katehetoval celih i devet let na tem zavodu, nakar je bil imenovan za 1 suplenta na tukajšnjem moškem učiteljišču in poz- ! neje 15. dec. 1899 za profesorja istotam. Vzporedno je bil od leta 1899 do 1906 prefekt v dijaškem semenišču ter prirastel k srcu dijaški mladini s svojo ljubeznivostjo, dobrohotnostjo in prisrčnostjo, tako da bo živel v njenem trajnem prijetnem spominu. Lela 1,926 je šel v zasluženi pokoj ter postal 20. aprila za svoje številne zasluge na vzgojnem in dušebrižniškem polju monsignor. Že leta 1907 pa je bil imenovan za duhovnega svetnika. Msgr. Ivan Vreže pa ne uživa svojega pokoja; on je vedno na delu. V vseh župnijah je dobrodošel, povsod ga radi imajo. Msgr. Ivan Vreže ne odreče nikdar prošnji duhovnili sobratov, če je treba v napornem dušebrižniškem delu priskočiti na pomoč. Iz župnije v župnijo potuje ter oznanja s svojo ognjevito, zanosito in vzvišeno besedo resnice božie. Tako globoko je zasidran msgr. Vreže v vsej svoji dobroti, ljubeznivosit in ljudomilosti, da je med najpriljubljenejšimi in najbolj zaželjc-nimi v vrstah duhovnih sobratov, brez števila znancev in prijateljev ter širokih plasti lavantinskega vernega ljudstva. Ves vztrastel v Slomškovem duhu je bil v svojem narodnem in slovensko ljudskem mišljenju neomajen kakor hrast, neustrašen in odločen. Odtod vničana ljubezen, zvestoba in spoštovanja. Mladinoljub. človek, dobričina. To je kratka označba slavljenčevega bistva, ki je vse naše, vse slovensko, vse ljudsko. Koliko je prijateljev, ki se ga spominjajo ob sedmerih križih s prisrčnimi voščili in čestitkami? Brez števila jih je. Tudi mi se uvrščamo v vrste voščilcev in kličemo vrlemu in odličnemu slavljencu: Živijo šc na mnoga mnoga leta. Pogreb Josipa Zdolška Vransko, 6. junija. —Danes je spremil j •> • , ? vrauski okraj sodnega '«. svetnika Zdolška k večnemu počitku. Najlepše je bilo, da so se tega pogreba udeležili zastopniki vsega Vranskega okraja, med njimi v prvi vrsti nekateri župani, posebno pa starši in šolska mladina. Okrožno sodišče v Celju je radi službenega zaposlenjn predsednika tega sodišča g. dr. Vidoviča, zastopal s. o. s. g. Premschak, ki sta ga spremljnla predstojnik okr. sodišča v Laškem g. Arnolt Pernat in g. sodnik Radej. Pod vodstvom vodje okrajnega sodišča na Vranskem g. Karla Potrate se jo pogreba udeležilo celokupno osobje tega sodišča. Pogreba sc je udeležil tudi bivši ge-rent okrajnega zastopa g. Maks Cukala in bivši župan občine Sv. Jeronim g. Ferme Franc, kakor tudi župan občine Sv. Jurij ob Taboru g. Brišnik Vinko in župan občine Vransko g. Josip Lavrič. Prostovoljni gasilski društvi iz Vranskega in Prekope sta spremili svojega podpornega člana na njegovi zadnji poti in ga položili v s spomlad-nim zelenjem okrašen grob. V posebno obiini udeležbi so se pogreba udeležili Vranšani, med katerimi so bili tudi gg. Ev. Šerko, Ottenschlager Anion, bivši župan na Vranskem in Karol Koše-nina, posestnik in občinski odbornik na Vranskem, dalje učiteljstvo s šolskim upraviteljem g. Ivanom Urokom, orožništvo in finančna straža. Pogreb je vodil g. dekan Preskar z asistenco g. župnika dr. Mortla in g kaplana Kodriča. Pred hišo žalosti in nn pokopališču so zapeli zdruieni vranski pevski zbori dve žalostinki. Na grobu se je poslovil od svojega tovariša z lepim govorom s. o. s. v Celju g. Premschak in v svojem govoru posebno povdarjal vrline umrlega, kot pravičnega in vzornega sodnika. S tem je odšel od nas človek. Ne tak povprečen človek in osebnost, ki igra v javnosti morda veliko vlogo, temveč človek, ki je bil predstavi-'.elj in izvršitelj pravice, resnice in najponižnejše vdanosti do svojega Boga. Alasa akademska anketa VI. Vprašanje, ki se zdi na prvi pogled neutemeljeno in odveč, vprašanje, ki bi moralo biti žaljivo za vsakega mladega inteligenta, če — bi bilo res neosnovano. Molk — štiri ali pet odgovorov ste dobili vsega skupaj — dokazuje, da ste pravo zadeli in da je Vaše vprašanje problem, čigar nujnost in upravičenost ne dopuščata, da bi se ga rešilo s frazo, ki jo izreka užaljena domišljavost. In vsako besedičenje o borbenosti in idealnosti mladine naših dni, katera menda knr gori od navdušenja in iskanja novih idej in ciljev, je prazno. Zakaj resnica, katere ne bomo ovrgli s frazarjenjem in s šobo tepe-nega otroka, je ta-le: Res je, da nismo, izvzemši posameznikov, niti sposobni ustvariti kaj novega, kaj velikoga, mi nismo niti dovzetni ne za stare ne za nove ideje. Iu fe se že z visokodonečimi besedami navdušujemo za kak ideal, delamo to ponajveč le zavoljo tega, ker upamo, da bomo potom ideje lažje dosegli svoj cilj, ki je: kruh, to je dober družabni položaj, ženska, vino, brezdelje. Zakaj smo taki, oziroma, kako smo prišli do te svoje duševne inipotence, bom povedal, če mi bo dovoljeno, driurič. Š. M. cand. nhiL Slovenske gorice so spregovorile Sv. Trojica v Slov. goricah. 6. junija. Včerajšnji dekanijski evharistični shod jo sijajno uspel. Lenarška dekan ija je pokazala svojo živo vero v evharističnega Boga. Ta prelepi košček slovenske zemlje, ki gn ogrožajo tokovi verskega indiferentizma in nestrpnost naših sosedov onkraj Mure, je včeraj javno in jasno izpovedal, da vidi rešitev iz vseh nevarnosti in kriz le v praktičnem krščanstvu, ki mu je ognjišče in duša ravno zakrament svetega Rešnjega Telesa. Vse župnije v deknniji so se pripravile na shod s tridnevnico v čast božjemu Srcu. Posebno lepa tridnevnica je bila pri Sv. Treh kraljih v benediški župniji, ki sta jo vodila p. Bonaventura in p, Mansuet, kapucina iz Maribora. V soboto zvečer so peli zvonovi vseh cerkvi! in kresovi so zaplamteli po gričih. V nedeljo zjutraj so tisoči vernikov, organiziranih v Apostolstvu mož in Marijinih družbah, pristopili k obhajilni mizi in potem so se med pritrkavanjem zvonov začele iz vseh župnij pomikati procesije proti Sv. Trojici. Od vseh strani so prišli s svojimi dušnimi pastirji: Negovci s svojim sivolasim g. Brafkovičem, Anton-jevčani z g. Škofom, Šentruperčani z g. kaplanom Krajncem, Šentlenarčani z novim g. župnikom Sinkom, od Sv. Ane jih je pripeljal g. šeško, od Sv. Jurja g. Bozina. od Sv. Benedikta g. Gomilšek in kaplan Boštele; in še od Marije Snežne so prišli in iz drugih oddaljenih krajev, kljub dežju, ki je rosil z vedno večjo vztrajnostjo. Ponosna romarska cerkev sv. Trojice je bila nabito polna, mnogo ljudi je moralo ostati zunaj. Ves trg je bij v zastavah in slavoloki so krasili ceste. Od jutra je bilo izpostavljeno Najsvetejše, belo oblečene deklice so opravljale častno stražo, Marijin vrtec je pristopil skupno k sv. obhajilu. Ob 10 je imel slovesno pridigo v namen presvete Evharistije g. stolni dekan dr. Maks Vraber, po pridigi pa pon-tifikalno sv. mašo, med katero je ubrano pel moški zbor 45 pevcev iz Sv. Benedikta, Sv. Antona in Št. Ruporta. Nebo nam je bilo naklonjeno, opoldne je solnce predrlo oblake in popoldne je vsa pokrajina z ljudmi vred radostno valovila v jas-nini in vedrosti svojemu Bogu v pozdrav. Popoldne so prihitelo še nove množice. Oh pol 3 je imel v cerkvi pridigo g. stolni kanonik dr. Cukala, ki je opozoril na novo okrožnico sv. očeta in povdarjal pomen presvete Evharistije za naše družinsko in javno življenje; na samostanskem piostoru pa je istočasno dekanijski upravitelj g. Gomilšek z ognjevitim poudarkom govoril našim verskim organizacijam o Srcu Jezusovem v sveti hostiji, ki je vez ljubezni in miru med možem in ženo ter moč in sladkost deviških duš. Po pridigi se je razvila veličastna procesija z Najsvetejšim, katero je nosil stolni dekan dr. Vraber ob asistenci 14 duhovnikov. Ponosno so vihrale zastave in bandera, ko se je nad -1000 glava množica našega vernega slovenskega ljudstva uvrstila v sprevod, kakršnega naši kraji še niso videli. K nebu se je dvigala molilev kol vonj kadila, mogočne pesmi so donele in srebrno zvončkljanje je klicalo verna srca na kolena pred Jezusom v sveti hostiji. Vso hiše so okrasile okna s cvetjem in lučkami, vsa kolena so se upognila pred veličino božje ponižne ljubezni. Sami so se sodili tisti maloštevilni neolikanci, ki so se napol nagi producirali in izzivalno trdili nog gledali procesijo. Ce že nimajo vere, bi pričakovali od njih vsaj nekoliko lakta. Slovenci smo in ostanemo veren narod, Jezusovo Srce je najboljši vzgojitelj in vzor mladine, po njegovi besedi in zgledu hočemo dati »cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega«. Tako smo obljubili, ko se je po vrnitvi v cerkev vsa deka-nija posvetila božjemu Srcu in so pevci za zaključek mogočno zapeli himno »Povsod Boga«! Sv. Trojica je govorila. Pokazala je, da prebiva v lepiji Slovenskih goricah ob ogroženi severni meji rod, ki hoče ostati zvest Bogu in domovini vedno in povsod. — Abe. Poljska razstava na velesejmu Ljubljana, 8. junija 1932. Poleg ostalih zanimivosti je letošnji ljubljanski velesejem prinesel zlasti za naše gospodarske j kroge nad vse važno informativno in propagandno I razstavo Poljske, ki se nam je predstavila zlasti ! s težko industrijo. Razstavo je aranžiral svetnik | poljskega poslaništva dr. Lubaczevski. Vsa razsta-j va ne stremi toliko za realnimi trgovskimi za-I ključki, kakor za tem, da informira našo javnost | in zlasti industrijo, s čim nam lahko Poljska prav tako dobro postreže kakor druge države. Kot vodilo si je postavila poljska industrija na našem trgu geslo, da nikakor noče konkurirati z našo domačo in nastajajočo industrijo, pač pa skuša zavzeti tudi pri nas mesto, ki so ga med našimi državami uvoznicami zavzemale druge države. In brez dvoma je pravilno, če se postavi naše trgovstvo in industrija na stališče, da raje uvaža industrijske izdelke iz Poljske, kakor od drugod. V dosedanjem medsebojnem izmenjavanju industrijskih izdelkov, polizdelkov in surovin med Jugoslavijo in Poljsko moremo opaziti šele prve skromne začetke, vendar je gotovo, da se bo to medsebojno izmenjavanje lahko močno povečalo, čimbolj bomo spoznavali medsebojne potrebe in medsebojno produkcijo. Tako je n. pr. lani uvozila Jugoslavija iz Poljske le za 67 milijonov Din blaga, torej le za 1.39% vrednosti vsega našega uvoza. Iz Poljske uvažamo trgovinske izdelke, tekstilne in kmetijske stroje, premog, parafin, juto itd. Na Poljsko pa izvažamo rude, suho in sveže sadje, vino, kože, ribe itd. Lani smo izvozili na Poljsko za 50 milijonov Din blaga, kar je seveda mnogo premalo, le 1.04% vsega poljskega uvoza, pri čemer naš izvoz kljub premalemu uvozu iz Poljske ni niti dosegel vrednosti uvoza. Poljska razstava je nameščena takoj v prvem paviljonu na desno od glavnega vhoda in ima tri dele. V prvem je razstavila poljska težka industrija, ki se je predstavila v prvi vrsti le s fotografijami izdeikov in svojih tovarn. Omeniti moramo tovarno vagonov, lokomotiv, tramvajskih vozov itd. Ta tovarna je postala zlasti sedaj, ko so 6e nam odpovedale nemške reparacije, važna za naše železnice. Prejšnja leta je dobavila večje število lokomotiv za Maroko in Bolgarijo. V poštev bi prišla tudi za dobavo novih tramvajskih voz za Ljubljano, ki bodo menda cenejši kakor do sedaj nabavljeni vozovi. Razstavila je ludi državna jeklarna, ki je zgradila do sedaj že dva mostova na splitski progi in nekaj mostov v Srbiji. Neverjetno pa so se osvobodili Poljaki kar se tiče telefonske in radio-lndustrije. Izdelki te tovarne, ki jo je zgradila država pred nekaj leti in katera je zgrajena po najmodernejših principih, lahko konkurirajo izdelkom nemških tovarn, na katere smo bili dosedaj po večini navezani. Med radio aparati moramo omeniti detektor z zvočnikom, v katerem je montirana ojačevalna naprava, tako da odleže detektor za povprečen radio aparat. Cena tega detektorja z zvočnikom vred pa na Poljskem ne presega 600 Din Veliko delo za naš tujski promet Ljubljana, 7. junija. Zveza za tujski promet je lani vzpričo grozeče depresije tujskega prometa, ki pa je k sreči izostala, kakor smo poročali včeraj, svoje propagandno delo znatno poglobilo, v čemer je ludi vzrok, da se je pri nas tujski promet lani obdržal na isti višini. Zveza je bila v ozkih stikih z oblastmi in javnimi institucijami za tujski promet. Večletno sodelovanje Zveze s Putnikoni je hilo Zvezj v korist in je prineslo lani odlične uspehe za naš tujski promet. Opogumljeni radi ugodnosti carinskega in davčnega značaja, so naši hotelirji lani pričeli razvijati zelo veliko gradbeno agilnost. Obžalovati je le, da so marsikateri podjetniki prišli pri tem v finančne težkoče, ki jih še poveča denarna kriza. Zapora na finančnem trgu meseca septembra je ta položaj še povečala. Kar so davčne in finančne olajšave napravile dobrega, to sn pokvarile visoke obresti, ki jih morajo naši hotelirji plačevati denarnim zavodom. Ce se hoče naša hotelska industrija uspešno razvijati, so ji potrebni ceneni krediti. Potrebno bi bilo ustanoviti močan kreditni zavod, v katerem bi se udeležila z velikim kapitalom država in ki bi dala možnost hotelirstvu, da svoje stare dolgove likvidira z novimi po nižjih obrestih. Zveza je dajala interesentom nasvete o zgradbah in adaptacijah, informacije o carinskih in davčnih zadevali ter je posredovala glede avtorskih pravic pri izvajanju glasbenih del. Okrajna glavarstva so vpraševala Zvezo radi izdaje gostil-ničarskih koncesij. Zveza je podpirala le take prosilce, ki so se obvezali, da bodo prostore primerno opremili in da bodo imeli najmanj tri sobe za prenočevanje tujcev. Zveza je prosila železniško ravnatelistvo, naj Koja s poljske razstave, razstavljena je stružnica strojne tovarne, ki so jo ustanovili Poljaki, ki so se vrnili iz Amerike. in država prodaja te detektorje na poštah in sicer na obroke, ki se plačujejo na 2 leti. Zato je razumljivo, da so jih prav radi tega prodali na Poljskem že 40 tisoč. Med razstavljenimi slikami vise lepe preproge, izdelek jioljsko domače obrti, ki so prav krasne in trpežne in katere dokazujejo visoko stopnjo poljske domače obrti. V drugem delu, v ro-tundi, je prirejena tujsko-prometna razstava Poljske, ki preseneti obiskovalce z izredno uspelimi lepaki, ki dokazujejo veliko sposobnost poljskih grafičarjev. V tretjem delu pa najdemo poljsko industrijo konopljenih, lanenih in jutinih izdelkov, izdelke tovarne eksploziv, poljskega sindikata petroleja, državne tovarne kemičnih izdelkov in druge. Nad vse zanimiva je koja, v kateri so razstavili Poljaki, ki so sc vrnili iz Amerike in ki so postavili v bližini Varšave mogočno in kar najbolj moderno urejeno strojno tovarno, ki jo na našem velesejmu tudi razstavila komplicirano stružnico. Ti Poljaki, nekdanji Američani, tvorijo nekakšno zadrugo in so si s pomočjo lastnega prihranjenega denarja in s pomočjo tovarišev, ki žive šo v Ameriki, postavili to tovarno, v kateri sedaj sami delajo v svoj dobrobit in korist svoje domovine. Prepričani smo, da bo razstava bratske Poljske, ki je prvič pokazala pri nas izdelke iz svoje industrije, dobro uspela in pripomogla medsebojnemu spoznavanju in izmenjavanju dobrin. Za naprej pa se pripravljajo specijalne razstave iz posameznih industrijskih panog, ki bodo še bolj jasno osvetlile poljsko industrijo in pospešilo medsebojne trgovske zveze. elektrificira one poslaje, ki pridejo v pošlev za tujski promet, kar je ravnateljstvo obljubilo, da bo po finančni možnosti ludi storilo. Dalje je »lajala Zveza pobudo za vodovodne zgradbe v zdraviliščih in letoviščih in dosegla, da se zdravilišča ne smejo regulirati brez pregleda banske uprave. Mnogo se je Zveza zanimala za vprašanje naših cest ter veliko dosegla za njihovo izboljšanje; — Inicijativno je Zveza posredovala tudi radi zgradbe aerodroma v Ljubljani. Stremela jo dalje, dn se osnuje v vsakem letoviškem kraju tujsko prometno društvo. Taka društva so se osnovala lani v Cerknici, nn Brezjah, v Begunjah na Gorenjskem in na Jesenicah. Lani je bilo v Zvezi včlanjenih 60 članic, med katerimi pa ni hilo nobene fizične, nego le pravne osebe. Med člani je bilo 9 zdravilišč in kopališč, dve avtonomni mesti, to je Ljubljana in Celje, dve mesti, 6 korporacij, ostalo pa so razna društva in zveze, med katerimi so v večini razna olepševalna društva in tujsko-prometna društva ter društva SPD. Zimski šport jo smatrala Zveza za zelo uspešno tujsko prometno propagandno sredstvo. Podpirala je zimsko-spoitne tekme v Bohinju januarja in februarja 1031. Zimsko-sportno zvezo in druga slična zimsko-sportna združenja. Dalje se je Zveza V interesu povzdige našega tujskega prometa udeleževala mnogih zborovanj sličnih organizacij v državi ter konferenc. Zastopnik Zveze je potoval v interesu našega tujskega prometa še v Solnograd in nn Dunaj ler tam navezal stike. Veliko je bilo lani propagandno delovanje Zveze, ki je bilo celo poglobljeno in posplošeno. Zlasti ni Zveza zanemarjala propagande v inozemstvu. Lani je Zveza izdala 26.000 informativnih tiskovin in sicer v sedmih tulili jezikih, dalje ODOi Sobna pasta dnevno uporabljena prepreči ^operno pobarvilo z ob, in slab duh ust.. 15.000 prosjiektov v štirih jezikih in prospekt za Bohinj v 3000 izvodih. Nova propagandna brošu-rica o naših važnejših letoviščih jo izšla v 7000 izvodih in je bila tiskana v štirih jezikih. V zalogi pa ima Zveza šc propagandni matorijal iz prejšnjih lei. Lani se je Zveza udeležila lujsko-promelne razstave na velesejmu, za katero je nabavila mnogo lepega in novega materijala ler je imela s tem velik uspeh. Udeležila se je že letos novih razstav, tako razstave v Zagrebu in sedanje na velesejmu. S slikami in drugim materija-lom pa se je udeležila šo razstav v Lipskem, na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Poznanju, Kopen-hagenu in Varšavi. Za propagando ie izdala lani Zveza skupno 202.000 Din, |)odpor za kritje teh stroškov pa je prejela 117.000 Din. Tujsko-proinelnitn organizacijam je dala lani Zveza 34.000 Din podpor. S |>o-močjo Putnika je lani Zveza organizirala več poučnih potovanj k nam in pripravila vse za dostojen sprejem. Poročilo omenja zelo veliko vlogo, ki jo je imelo pri propagandi za naše kraje naše časopisje ter se o njegovi vlogi nad vse laskavo izraža. Potniški urad in biljetarnica sta imela lani razveseljivo lep uspeh. Daljo je Zveza organizirala tudi prodajo časopisja in potniške literature na kolodvorih in v letoviščih. Bilanca dela Zveze je torej nad vse častna in mora javnost tej važni instituciji izreči vse priznanje. Strašna nakana pijanega moža Murska Sobota, 6. junija. Kosova hiša nn Krajini spada med tisto mnoge, v katerih ni božjega miru in tudi božjega blagoslova ne. Mož in žena sta se dan za dnem prepirala. Večino prepirov je zagrešil nesrečni alkoholi katerega si je mož v veliki meri privoščil. V pijanosti je često kar podivjal. To jo na ženo tako vplivalo, da jo zbolela. Da bi imela žena vsaj ponoči mir, se je izselila iz sobe. Z otroki vred se je skrila na podstrešje drvarnico, da bi lam spala. Mož je tudi tam ni pustil pri miru. V pijanosti je šel v drvarnico in je tam pod ženo ter deco zažgal drva in drugo suhljad. Žena in otroci so zaceli kričati, ko so videli, kaj se pod njimi godi. Krik je privabil v drvarnico sosede, ki so plamen pogasili in t iko ženo in otroke rešili gotove smrti... Brezsrčnega moža je oblast zaprla. Utopljeni otrok najden Kranj, 7. junija. V včerajšnjem poročilu o 5 letnem Vladkn A ž m a n u , ki je v nedeljo popoldne utonil v Savi v kanalu, smo omenili, da so iskanje nadaljuje. Tako so v ponedeljek popoldne ukrenili vso potrebno, da so mogli šc enkrat preiskati kanal. Približno ob 1 ponoči so pri Majdičevi elektrarni odprli vse zatvornice, tako da je ostalo vode samo še 10 cm. Iskanje se je moralo vršiti ponoči, ker podnevi daje Majdičeva elektrarna tok raznim tovarnam in prihaja ponoči tok vpoštev le za razsvetljavo. To noč pa je Majdičeva elektrarna počivala in sla električno silo Kranj in okolica dobivala iz Mayerjeve elektrarne. Iskanje v izpraznjenem kanalu je bilo uspešno in okrog 4 so našli dečka kakih 200 korakov nad zatvomicami elektrarne in sicer ob desnem bregu kanala. Otroka so prenesli na doni in ga položili na mrtvaški oder. Svatje med zapornimi vodnimi curki Pluj, 7. junija. I Preteklo nedeljo se je vršila v Cirkovcih na Dravskem polju jioroka Antona Brenclova, sina uglednega jioseslnika iz Župcčje vasi, in Terezije Frangeš, očerke posestnika iz Spodnjih Jablane. Knkor jo to starodaven običaj, jc moral ženin odkupiti svojo nevesto od jablar.skih famtov, ki so mu zaprli ceslo z verigo. Stalo ga je lo po dolgem barantanju 250 Din. nakar so svatje veselo oddrdrali na okrašenih kolesi jih proti Cirkovcem v cerkev, no sluteč, kako presenečenjo jim pripravljajo vrli eirkovški fantje. Nenadoma je namreč blizu cerkve bruhnil pred vozovi močan curek vodo ler jim zaprl pol naprej. Tudi obrniti se niso mogli, ker jim je med tem povratek zaprl žo drugi curek. Fantje iz Cirkovc so pričakali svate ob cesti z motorno hrizgalno ler jih obdali s takim mokrim zapornim ognjem, da je bilo nemogoče čez zapreko dalje, ker | bi bili svalje mokri kakor miši. Hočeš nočeš so so morali spustili v nova pogajanja, ki so po daljšem barantanju dosegla uspeh. Cirkovški fantje, ki so nastavili prvotno odkupnino na 5000 Din, so pokazali veliko popustljivost napram očetom starešinam, j ki sta vodila pogajanja, ler se domenila nazadnjo za znesek 250 Din. Takoj nalo se je motorka ustavila in pot jo bila prosta. Zanimivemu iu originalnemu prizoru je prisostvovalo sila mnogo ljudi, ki I so se imenitno zabavali ob pogledu na okinčano vozove in svate, obkoljene od vodnih curkov. Stran ?,» »SLOVENEC«, dne 4. junija 1932. Stev. 127. Ljubljana ZaradS noža - 4 leta ječe Žalostni dtgodek v Ihanu pred sodiščem Ljubljana, 7. junija. »Obtežilno je bilo, tla je obtoženec rabil nož, ki fe nevarno orožje, in da je pokazal posebno surovost , tako je danes predsednik malega senata dr. Ernest K o be utemeljeval sodbo,'s katero je bil 22 letni pleskarski pomočnik Ignacij Dime, doma iz Depalje vasi pri Domžalah, obsojen na štiri leta robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let in v plačilo stroškov kazenskega postopanja. — Ozadje žalostnemu in obsodbe vrednemu dogodku je bilo kratko naslednje: Letos na sv. Jurija nedeljo 2-1. aprila sla okoli 6 zvečer šla Andrej Lonček in Anton Dragar. ki je peljal svoje kolo, pb cesti iz Ihana domov. Pri Hribarjevi hiši sta ju dohitela na kolesu brata Nace in Miha Dime. Voščili so si najprej Dober dan! . Nato je pa Dragar kratko pripomnil: »Marš s ceste!,- Oba brata je to razjarilo, stopila sta s kolesa in nastal je hud spopad. Ignacij Dime je potegnil 7 cm dolg nož in začel ž njim mahati naokrog. Lonček se je umaknil, a Dragarja je močan sunek zadel v levo ramo pod ključnico. Sunek je bil usoden. Nož je zadel globoko v prsa in prerezal žile odvodnice, tako da je Dragar čez nekaj minut umrl radi izkrvtivitve. Brala Dimen sta sedla na kolo, prav tako tudi hudo ranjeni Dragar. Ta pa se je nedaleč od Hribarjeve hiše zvrnil v travo in obležal. Hribarjevi so ranjenca prenesli na dom, kjer je izdihnil. . Sprva sta bila v kazenski preiskavi zaradi uboja oba brata, toda proti Mihi je bilo postopanje ustavljeno. Državni tožilec dr. Hinko Luč ovni k je le Ignacija obtožil zlooinstva uboja in danes je bila razmeroma prav kratka razprava. Obtoženi Ignacij je med drugim pripomnil: Ne morem se spominjati, da bi bil vzel nož in sunil Dragarja. Moj brat mi je to povedal. Priča Andrej Len ček je v podrobnostih opisal dogodek in omenil: Dragar jo sedel na kolo in zaklical: Prijatelj, kaj si mi sedaj naredil?] Nace pa je odvrnil: Boš že videl, kaj se pravi mars S Učenec ljudske šole. 12 letni Marko Hribar, je bil očividec spopadu. V prav priprostih in jasnih besedah je povedal sodnikom razvoj spopada. Potrdil je tudi. da je obtoženec na kolesu rabil gorenje besede. Hilel je k očetu in mu povedal, da se na cesti lepo. Oče Hribar je potem Dragarju pomagal, kolikor je mogel. Predsednik senata je nato čilal razne izpovedbe prič, ki so opazovale gostilniški prepir zaradi kolesa. Ta prepir je nastal zato, ker je posestnik Močnik vzel Dimčevo kolo in se odpeljal. Nato se je vrnil nazaj. Dimca pa sla trdila, da je kolo pokvaril in da zahtevata odškodnino. Močno so se vsi trije prerekali. Miha je šel celo domov po dolg nož in ga izročil bratu Načelu. Priča Josip Urbanija je pristavil v preiskavi: Obtoženec je Močniku grozil. I?ekel mu je: Vzel li bom glavo, če ne plačaš škode. Močnika so pozneje spravili v magacin, brata pa sla odšla iz gostilne. Kakor so orožniki navedli v ovadbi, sla po krvavem spopadu brata Dimca popivala po gostilnah v Domžalah in se je obtoženec bahal: Tako sem ga sunil, da se je kar za prsa prijel. Ignacij Dragar se je drugi dan, 25. aprila, sam javil orožnikom. Senat je izrekel sodbo, kakor smo jo uvodoma navedli. V kazen se šteje obsojencu preiskovalni zapor od 25. aprila naprej. Stara mamica pokojnega "Dragarja je prepozno prijavila .svoje odškodninske zahteve. Obsojenec pa je prijavil priziv zaradi previsoke kazni. Ob priliki velesejma obiščite Automat-bafSet „D A J - DAM" na Aleksandrovi cesti v palači „Viktoria" — Pri prehlajenjih, liripi, vnetju vratu, nabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Josei« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Kaj bo danes ? Opera: Rusalka. Red B. Volescjmska razstava. Zbornica za TOI: Občni zbor Zveze za tujski promet. Ob pol 11. . Delavska zbornica: Občni zbor Kmet. družbe. Ob II. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Telečja pečenka po 8 do 10 Din kg se bo prodajala od dveh popoldne naprej v mestni klavnici ljubljanski. 0 ('c vas zanima, česa so zmožni otroci v predšolski dobi, pridite in oglejte si razstavo otroškega vrtca na drž. žen. učiteljišču na Resljevi cesti. Odprta bo v četrtek, petek in soboto od 9 do pol 1 in od 3 do 0. Obenem se vrši istotam tečaj za otroške vrtnarice. 0 Na planinah nov sneg. Včeraj je nastopilo prav hladno vreme in že dopoldne je po malem pohlevno deževalo, popoldne pa se je nad mestom in okolico vlila večja ploha. Stanje rek in potokov je do malega neizpremenjeno. Ko sc je pozneje po nalivu zjasnilo, je bilo opažati zlasti v Kamniških planinah, da je tam zapadel nov sneg globoko v nižino. Danes je sv. Medard in ta čas že pojo po travnikih kose. Letos pač pozneje. Tudi sezonskih koscev je v Ljubljano prav malo. Pred dnevi so se pojavili in nato žalostno odšli, ker niso dobili zaposlitve. O sv. Medardu pravi kmečki vremenski pregovor: »Če se sv. Medard kislo drži, do konca meseca ni solnčnih dni.« 0 Novoregulirani bregovi Ljubljanice naprav-ljajo v mestu nelep vtis na gledalca. Nad betonsko maso se dviga masa ilovice, blata, pepela in tudi uinazanosti. Napravite vsaj, da posejete te bregove s travo! Pogled na bregove bo takoj lepši, obenem pa bo trava zadrževala tudi plasti zemlje, da se ob dežju ne bodo valili črez beton v Ljubljanico in ga mazale! TONE MALGAJ družba t o. z., pleskarstvo, ličarstvo, sobo- in črkoslikarstvo Ljubljana — Kolodvorska ulica št. 6. O Koncert nu sejmišču Ljubljanskega velesejma bo dne 8. junija od 17 do 1M4. Koncertne točke izvaja godba 40. pešpolka Triglavskega. O Tatovi na trgu. Ljubljanski živilski trg že vedno obiskujejo predrzni žeparji, ki si za svoje žrtve najraje izbirajo razne kmetske in mestnega prometa nc vajene ženske. V ponedeljek dopoldne je neznan tat izmaknil posestnikovi hčeri Angeli Novakovi iz Hudega torbico, v kateri je bilo 300 Din denarja. Kdo bi ukradel torbico, okraden-ka seveda ne more navesti. Zdi pa se, da je na trgu prava organizacija žeparjev, katerim bo težko priti do živega. 0 Številne tatvine. Te dni je ob belem dnevu odprl neznani tat s ponarejenim ključem stanovanje gospe Ide Jakše v Levstikovi ulici 19 in odnesel več moške in ženske obleke, ki jo okra-dena ceni na 10C0 Din. — Posestniki Ivani Š. na Emonski cesti je bil ukraden iz ročne torbice, ki jo je imela v stanovanju, bankovec za 1000 Din. — Mesar Fran L. jc prijavil poneverbo 2000 Din vrednega mesarskega voza. — Vinku Podržanu na Poljski poti je bilo te dni iz omare in iz drugih predalov ukradeno 1900 Din gotovine. — Peku Vilku Zupanu pa je neznan deček ukradel iz predala v prodajalnici 800 Din denarja. — Iz veže gostilne pri Levu je bilo ukradeno Karlu Čehu 1500 Din vredno kolo znamke »Torpedo«. — V Ljubljani so torej tatovi po dalšem odmoru zopet pridno na delu. © Kopalne obleke, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima najceneje Šterlc nasl. Karničuik, Stari trg 18. čuva pred okuževanjem ubija hitro okuževalce TI Trbovlje Maribor Nabori za trboveljsko in dolsko občino bodo letos od 17. do 20. junija v Trbovljah, Srečke za belgrajsko katedralo se zopet dobijo v župnem uradu. Izlet v Izlake, ki ga je hotela napraviti kmetijsko nadaljevalna šola zadnjo nedeljo, je vsled slabega vremena odpadel in se vrši po istem načrtu prihodnjo nedeljo. Odhod ob 6 zjutraj izpred cerkve. Na Sv. Planini sc vsled slabega vremena zadnjo nedeljo ni mogla vršiti cerkvena slovesnost s procesijo in se je preložila na prihodnjo nedeljo. Trboveljčani na velesejmu. Dosedaj je razstavljala samo TPD premog in cement, letos se je od tukajšujih obrtnikov opogumil podjetni mizar Cestnik in razstavil moderno pohištvo. □ Matura se pričenja tc dni na mariborskih srednješolskih zavodih. Danes so pričenja mi humanistični gimnaziji in v prihodnjih dneh nu ostalih zavodih. Do 22. bodo zrelostni i/.piti končani in Maribor bo zapustilo par stotin mladih ljudi, ki so se pripravljali dolga leta v našem meistu za nmlaljno pot v življenje. □ Poročila sta se gdč. Vera O/anion jeva, hčerka lastnika znano vrtnarije, in g. Egon Schwab, sin veletrgovca v Gregorčičevi ulici. Naše iskrene častitke. □ Slava mariborskega topniškega polka. V nedeljo je '->2. topniški polk svečano obhajal svojo slavo kot spomin na dan, ko so leta 1919 zavzeli mariborski topničarji Gosposveisko polje. Slavnostno besedo je govoril major Celo-stin, predpisane cerkvene obrede pa sta opravila garnizijslci duhovnik Pavel Zavadlal za katoliško veroizpoved, prota Trbojevic pn za pravoslavno veroizpoved. □ Dve zanimivi šolski razstavi. Moško in žensko učiteljišče v Mariboru sta priredila vsak v svojem zavodu razstavi risb in slik ter ročnih in rakotvornih del. Razstavi na obeh zavodih se zaključita danes icr zaslužita vso pozornost, llazstnvo učitelji.ščnikov jc razvrstil prof. Gvajc v lisalnici zavoda v drugem nadstropju. Zanimive so zlasli risbe in slike, razvrščene po mo-livili ter dokazujoče temeljitost študiju in \c-liko nadarjenost nekaterih gojencev, študijo in kompozicije v vseh tehnikah podajajo pregledno sliko strokovno-iemcl jitega in modernim vzgojnim načelom priiagodenega pouka v risanju. Ravnotako zanimivi so rakotvorni izdelki, ki zopet kažejo modernohisiherjeno vzgojno delo zavoda. Jstotako zanimiva in dobro pripravljena jo razstava ženskega učiteljišča. Gojenci in gojenke, ki so zelo obloženi z mnogovrstnimi učnimi predmeti, so pokazali v razstavi delili mnogo ljubezni do dola in razumevanja za vzgojna prizadevanja profesorjev risanja ter na ta način dosegli vsega priznanja vreden uspeh. □ Ne bodo oškodovani. Vprašanje znižanja najemnin v zasilno-stanovanjskih bišali je povzročilo pri stanovalcih omenjenih hiš okrog prvega mnogo razburjenja. Kakor znano, je .•oklenil mestni občinski svet v maju najemnine v zasilnih stanovanjih nekaj znižati, vendar so bile kljub temu sklepu tega meseca izterjane od nekaterih strank v prvotni višini. Razburjenje stanovalcev teli hiš se je pa sedaj poleglo, ko so doznali. da se jim je zaračunala prejšnja najemnina le radi tega. ker še ni bilo mogoče radi kratkega roka tehnično izvesti pobiranje znižane stanarine; zato pa se bodo strankam, .ki so že junija plačale staro najemnino, zaračunali vplačani zneski v najemnino za prihod, mesec, tako dn ne bodo oškodovani. □ INov udarec. Žc dolgo sc širi jo po mestu vesti, da namerava pivovarna Union v Ljubljani ustaviti svojo mariborsko pivovarno ter napraviti v svojih pivovarniških prostorih le dc-pot za pivo, katerega bodo uvažali i/, Ljubljane. Zdi se, da imajo tc vesti resnico za podlago ter da lw> pivovarna obratovala samo še letošnjo poletno sezono. Konzuni piva stalna padu radi pocenitve vina in mariborski obrat predstavlja za pivovarno samo obremenitev. Mariborska pivovarna zaposluje sedaj šc samo 50 uradnikov in delavcev, dočim jc bilo šc pred nekaj leti samo delavcev nad l(H> zaposlenih. Ustavitev pivovarniškega obrata bo zopet nov udarec za Maribor. □ V prostovoljno smrt? Pred nedavnim časom jc izginil iz Maribora čevljarski mojster Ertl, znan iz boja proti tvrdki Bata in napadalec nu njena izložbena okna \ Mariboru. Kor jc bil Ertl včasih v svojih delih lieprcručunljiv, so zn njegovo odsotnost niso mnogo zmenili, nazadnje pa jc njegove lo zaskrbelo ter so sc zbali, da jc šel prostovoljno v smrt. To domnevo je sedaj še podkrepilo svojevrstno pismo, katerega je pre jela mariborsku policija od mojstra Krtin nekje s Pohorja. Pismo je spisano v ' verzih, v katerih razlaga Ertl, kako ga sili beda, da si sam konča življenje. Uvedeno jc poizvedovanje, da se ugotovi, kaj je srda j /, Ertlom. Telo se lepša, koža postane enakomerno zagorela, lišaj izgine, izpuščaji Irajno prenehajo, ako se pri solnčen.iu mažete z originalnim Niggerol oljem ali kremo za soln-čenje in masažo, ki se dobiva v vseii lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Zadrija ^orožila Velika Herriotova večina Pariz, 7. junija, tg. S 390 proti 152 glasovom je poslanska zbornica po zaključku generalne de-bale sprejela sklep radikalov in socialistov, ki odobrava vladno izjavo in izreka vladi zfiupanjc, da bo vodila politiko po željah večine. Obenem je zbornica odklonila vsako dodatno izjavo s pripombo, da prehaja na dnevni red. Papen bo vodil Nemce v Lausanne Berlin, 7. junija, tg'. Nemška delegacija za Lausanne bo začasno pod vodstvom von Papena samega. Obenem bodo odšli v Ženevo baron Neu-ratli, državni tajnik Biilovv in finančni minister, groi Schvverin, gospodarski minister llVarmboId, začasno pa tudi predsednik nemške državne banke dr- Luther. Danes, popoldne je bila v pisarni drž. kanclerja razprava o položaju pruskih financ in o obveznostih, ki jih je nemška država sprejela nasproti Prusiji. Šlo je znesek 100 milijonov mark za soudeležbo pri naseljevanju v vzhodni Prusiji. Zdi se, da državna vlada le zahleve Prusije iii sprejela brez vsega, temveč samo s pogojem, da Prusija izpolni gotove zahteve. Rom«, liberalci v opoziciji Bukarešta, 7. junija, tg. Pogajanja med ministrskim predsednikom Vajda Vojvodom in voditeljem mladih liberalcev Jurijem Bratianuom, so se nocoj razvila brez uspeha. Zalo sla zasedla ministrstvi za poljedelstvo in prosveto dva pristaša narodno-zaranistične stranke. Nezasedeni sla še mesti za prometno in delovno ministrstvo. Vajda Vojvod je začasno sam prevzel tudi zunanje ministrstvo. Madjarske iinančne stiske Budimpešta, 7. junija, tg. Finančni minister, baron Kor anyi je imel danes velik govor v poslanski zbornici o inozemskih obveznostih Madjar« ske ter omenil, da je obramba stabilitete pengoja ležko delo. Zagovarjal je trditev, da je pengo simbol časti madjarskega naroda in da ga je treba braniti in ohraniti še nadalje. Obenem pa je treba braniti tudi prestiž države nasproti inozemstvu iu izpolnjevati obveznosti, dokler je mogoče. Nekateri upniki kažejo še malo razumevanja za položaj Madjarske. Madjarska ne more več prenašati dosedanjih bremen brez nevarnosti poloma. Ce pa pride do poloma, bodo izgubili denar vsi njeni upniki. Madjarska je brez najmanjše podpore tpp-zemstva dosegla ravnotežje proračuna. Inozemstvo naj ne čaka tako dolgo, da bi se Madjarska zrušila. Madjarska ne bo odredila nobenih samostojnih enostranskih ukrepov, ki bi motili mednarodna pogajanja. Ce pa bodo (a pogajanja ostala brez uspeha, bi bila Madjarska prisiljena, odredili lake enostranske ukrepe, ki se sicer tic bodo dotikali pridobljenih pravic upnikov, vendar pa spravili začasno v ravnole/je madjarsko plačevanje dolgov z madjarskim gospodarskim položajem. Zanimive številke smo slišali v nedeljo ob prilik javnega predavanja v mestnem gledališču v zvezi z desetletnico zakona o delavskem zavarovanju. V smislu izvajanj predavatelja iz Ljubljane je znašal celokupni predpis za ptujski okraj za dobo od 1. julija 1922 do 31. decembra 1931 znesek 11.116 Din 84 par. Izdatki na hranarini, podpore porodnicam in oprema delela znašajo skiipno 5868 Din 6 par pa niso upoštevane številke druge stvarne dajatve ravnotako ne storitve v pogledu izboljšanja higienskih in varnostnih naprav v obratih. Predavatelj je žel zasluženo priznanje navzočih. Žal, pa ni bil obisk takšen, kakor bi si ga želeli, dasi so bili vabljeni vsi zastopniki javnega in društvenega življenja. rtrziL.--!--'.! >2r!s "'»I nO o C fc. J= = .ši .2.ŽS-. 3.2;*: s a fcj -rc-i -> t- -a J-IENJ JM 2-9 iSoj o co 2 ^ -C >-. 2 S N -z a. o ttOo SI •c in 3 Ji1 c o -X S:fl t»S fi ysa ttSo > erag M ^ . I 05 co , ^ 11 g O r- tp ' o 2. -S tj o .. jgŠ a " n d*0 5 3.5 o 2 af'J j -a? S »5 >5 > j? E Sn < »> i 5 "S S** 2 oi jjS® CO V " . > N „ 41 g .S S .5° S b ' era I tli e 03 •- n D — ■5 asc' ■—»J M - f SJ3 - i I Rolanrl Dorgeles: ■je m -j c m ® Lesem krizi 53 Kateri polk? Ali je tu kje še kako gnezdo pred linijo? Odkod i prihajate? Neki Parižan je robato zaklical iz naših vrst: Ali so med vami tudi fantje z Montmartre-a? Pozdrav vsem Barbečanoml« Ti neznani glasovi so se iskali in našli med se-bej kakor roke. Sulphart, ki ga je bil pravkar okrepčal požirek vina, je odgovarjal a šalami: , Katera ,kompanija'? ?Pariška plinska! Pomikali smo se sunkoma, v neenakomernen? pohodu, ki je zelo utrujal. Včasih smo se morali ustaviti, ker je bila cesta zagozdena; v temi smo slišali roži jati uzde topotajočih konj in preklinjati topnicar-je. Nekateri so nas prijemali za laket: >Ali ste naskoeni polki? Črni pokovci so tudi že tu ... Potlej pa topovi, to boste kar zijali.. ,Amerika«, ki v kratkem izide, nato pa bo predvajal svoj veliki film o potovanju po Ameriki »Newyork—Niagara«. Vstop je vsakomur prost! Za simfonični koncert, ki se vrši v petek, dno 10. t. m. jo izšla prav lična programna knjižica, ki obsega točen spored koncerta in kratek uvod vseh simfoničnih del, ki so na sporedu kakor tudi besedilo skladb, ki jih bo pela s spremljevanjem orkestra gospa Pavla Lovšetova. Programna knjižica je za vsakega udeleženca v resnici potrebna, zato priporočamo nakup. Dobi se v predprodaji v Matični knjigarni. Stane 3 Din. Tam so na razpolago tudi vstopnice za simfonični koncert po običajnih cenah. Koncert bo v veliki unionski dvorani v petek, dne 10. t. m. točno ob 20. Obisk letošnjega velesejma Radio Frogrami Radio-LiubNana t Sreda, 8. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Zbor balalajk »Kremelj« (z velesejma). — 19.00 Dr. Ni-kola Preobraženskij: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Duhamel: Prizori iz bodočega življenja (g. Silvester Škerl), — 20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjanc). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Četrtek, 9. junija: 12.15 Plošče. — 12,45 Dnevne vesti, — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. A. Bajec: Italijanščina, — 19.35 Prenos z Dunaja: Beethoven: Missa solemnis. — 21 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Dragi programi i Četrtek, 9. junija. Budimpešta: 19.15 Ciganska glasba. — 20.15 Igra. — Dunaj: 19.35 Beethoven: »Missa solemnis«. — 22.45 Večerni koncert. — Praga: 19 Operni prenos. — Langenberg: 20 Operni prenos. — Bero-miinster: 20 Koncert baselskega komornega orkestra. — 21.45 Večerni koncert. — Rim: 20.45 Pester Vsako leto se najdejo črnogledi, ki napovedujejo, da se velesejem vrši zadnjikrat. Toda no mine dolgo časa, že imamo novo prireditev, katere uspeh no zaostaja za prejšnjimi, nasprotno jih celo prekašajo. Zdi se nam važno ugotoviti, da obisk letošnjega velesejma v do sedaj preteklih štirih dnevih ni nič manjši kot v istih štirih dnevih lani, nasprotno celo večji. V torek je bilo na velesejmu posebno veliko vojaštva, pa tudi šole so začele prihajati v večjem številu. Zato je bilo kljub deževnemu vremenu na sejmišču živahno. Rekli smo že, dn tudi poslovno kaže velesejem dobro. V tem nas potrjujejo zadnji poslovni uspehi. Naša produkcija se je od prejšnjega leta sem zopet povečala in vedno bolj postajamo neodvisni od uvoza. Tako smo zabeležili nov napredek v domači tekstilni industriji, kjer je povpraševanjo znatno, posebno n. pr. za umetno svilo, tiskano blago, gradle, odeje itd. Mnogo se kupuje preprog, kar je v sedanjih časih razumljivo. Naše knjigoveštvo je na zelo visoki stopnji, kar dokazujejo sedaj razstavljeni predmeti. Tudi v »Isis«, (1. d. za industrijo in promet droga in kemikalija, Zagreb, je na glavni skupščini od dne 30. maja t. 1. sklenila, da izplačuje 7% dividende za kupon št. 14 Din 3.50 (tri dinarje 50 par) pri društvenih blagajnah v Zagrebu, Belgradu in v Ljubljani, in pri Jugoslavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah. Prodaja vina in žganja lastnega pridelka. Z ozirom na nasprotujoče si vesti podajamo v informacijo našim čitateljem prevod pripombe 3 k § 2 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini: Proizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 litrov in več, v velikih mestih, mestih, malih mestih in trgih od 10 litrov in več naenkrat, se ne smatrajo za točilce na drobno in ne plačujejo trošarine in takse. Ti smejo prodajati vino^ tudi na debelo zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 litrov naenkrat, žganjo pa v množinah nad 25 litrov naenkrat prosto trošarino in trošarinske takse. — Iz tega besedila jo jasno razvidno, da veljajo ugodnosti samo za prodajo večjih količin, dočim detajlna prodaja ni dovoljena. Likvidacija: Amerika, potniška in izseljenska jugoslovanska agencija (ustanovljena 1929), sklicuje za 30. junij občni zbor, na katerem bodo sklepali tudi o likvidaciji družbe. Družba je imela glavnice 500.000 Din, bilanca za 1831 pa je izkazovala izgubo v znesku 428 Din. V upravnem svetu sta bila tudi dva Italijana. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, kateri predseduje g. Melhior Čobal, jo imela v nedeljo 5. junija občni zbor. Iz poročila tajnika g. Cvetka Kristana je razvidno, da ima zveza sedaj 73 članic, od teh 52 v dravski banovini, 10 v Zagrebu itd. Število članov v zadrugah je od 1929 na 1930 naraslo na 25.313, deleži in rezervo znašajo 8 milj. Din (7.4), hranilne vloge 24.0 (21.0) ter promet 357 milj'. Din (426). Izvoljeno je tudi novo načelstvo, predsednik pa je ostal g. Melhior Čobal. Borza Dne 7. junija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja in Londona, narastel je Berlin, dočim so ostali Curih, Pariz, Praga iu Trst neizpremenjeni. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je notiral še Newyork kabel 56.0188—50.3014. Ljubljana. Amsterdam 2272.62—2283.98, Berlin 1325.72—1336.52, Bruselj 783.22 — 787.16, Curih 1097.35—1102.85, London 206.29—207.89, Newyork 5579.88—5608.11, Pariz 221.22—222.34, Praga 166.23 —167.09, Trst 287.46—289.86. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 127.833 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16, London 18.825, Newyork 510.50, Bruselj 71.375, Milan 26.25, Madrid 42.15, Amsterdam 207.10, Berlin 121, Stock-holm 96.75, Oslo 94, Kopenhagen 103, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.375, Atene 3.35, Carigrad 2.50, Bukarešt 3.06, Ilelsingfors 8.70. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Danes je bila tendeca za državne papirje neenotna. Vojna škoda je narastla, dočim so ostali državni papirji z izjemo 7% Blera, ki je ostal skoro neizpremenjen, bili nekoliko slabejši. Zagrebška borza izkazuje naslednji promet: vojna škoda 400 kom., begluško obveznice 100.000, H% Bler 2000 dol. in 7% Bler 2000 dol. Na belgrajski borzi pa jo bil promet naslednji: promptna škoda 247 kom., veliki komadi 200 kom., 7% investicijsko posojilo 31.700, begluške obveznice 19.500, 7% posojilo Državne liipotekarne banke 3000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 27 kom. delnic Narodne banke ter 37 kom. delnic Privilegirane agrarne banke, v Zagrebu pa 10 delnic PAB. Ljubljana. 8% Bler. pos. 45 bl., 7% Bler. pos. 39 bl., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 51 bl., agrarji 23—23.75, vojna škoda kasa 176—179 (176, 178), (i. 175—176, 7., 8. in 12. 170—176, 8% Bler. pos. 43— 44 (43, 44), 7% Bler. pos. 38—39 (39), 7% pos. Drž. hip. banke 43—45, 6% begi. obv. »1.50-32.25 (32), Nar. banka 3800—4000. Priv. agrarna banka 206—209. Belgrad. Narodna banka zaklj. 3870, Priv. agr. banka zaklj. 207, 7% inv. pos. 51 bl. (50), vojna škoda 178—179 (178, 179, vel. kom. 175), 6% begi. obv. zaklj. 32.50, 31.50, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 44.25. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 54.50, VViener Bankverein 10, Zivno 58.75, Aussiger Chemische 92.50, Alpine 9, Trboveljska 18.75. knjigovodstvu razstavljajo tri tvrdke kartoteke po najnovejših sistemih in pohvalno moramo reči, da se skoro za to potrebni predmeti izdelujejo pri nas doma. Ali naj še omenimo čipke iz različnih krajev naše dežele, ki kaže, da prav nič ne zaostajamo za kvaliteto uvoženega bluga. Med drugim omenimo, da je bilo danes več interesa za naslednje predmete: stroj za obdelavo lesa, stroji za čevljar, sko industrijo, proizvode kamniške smodnišnice, potne čolne, šotore itd. * Kakor vsako leto, je izšel tudi letos katalog ljubljanskega velesejma. Poleg seznama rastav-ljalcev in popisa razstavnega blaga po strokah vsebuje katalog tudi dva članka: Notranji trg ter propagandni članek za medtujski promet. Članek o »Notranjem trgiu je napisal dr. li. li. Boehm. Nadalje moramo med publikacijami omeniti še katalog novodobne opreme, ki ga je založil Rok Arhar v Št. Vidu. Katalog vsebuje celo vrsto spalnic, jedilnic, delovnih sob itd. ter zasluži pozornost, ker kaže visoko kvaliteto v naši mizarski industriji. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. bela 111—113. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 51 vagonov. Sombor. Koruza bač. 97—98, bač. bela činkvan-tin 111—113, bač. okol. Sombor 98—99, bfič. junij 99—101, bač. julij 101 — 103, bač. avgust 102—104. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 80 vagonov. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv, Saborsky in Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 9311 pršutarjev in 4762 špeharjev, iz Jugoslavije 2703. Cene: špeharji najboljši 1.75, I. 1.50—1.55, II. 1.45 — 1.50, kmetski 1.45—1.55. najboljši 1.65, pršularji 1.60—1.90, najboljši 2.0. Tendenca: prvovrstni veleposestniški prašiči so se pocenili za 2—3 groše, ostali za 4 groše, pršularji pa za 10 grošev. Vransfco V poročilu o smrti g. Josipa Zdolška, so je vrinila neljuba pomota. G. Iiotner Ivan ni bil nemikutar, temveč sin slovenskega naroda in so je kot tak tudi vedno izkazal najsibo v službi ali družbi. To mora poročevalec ugotoviti po n a -k n a d n o dobljeni informaciji. Vendar pa bi bilo dobro ugotoviti, kdo se na Vranskem prostovoljno šteje med oktobriste. koncert. — Belgrad: 20.10 Jugoslovanski koncert. — 21 Narodne melodije. — Berlin: 21.10 Koncert orkestra. — 22.20 Operetna glasba. — Toulouse: 20.30 Vojaška glasba. — Stuttgart: 20.30 Dve igri. — 21.30 Avstrijska glasba. — 22.45 Nočna glasba. — Milano: 20.30 Komedija. Plesna glasba. — Zagreb: 20 Lahka večerna glasba. — 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. »SLOVENEC« IN TEKM.V ILIRIJA:MABIB0R. Včerajšnje »Jutro« se jo zopet obregnilo ob me. To ])ot menda uredništvo samo. Kakor dosedaj še vse izjave in pojasnila, tako tudi to ni pisano v resnem tonu iu kaže, da so iskali dlako v jajcu. Drugače bi namreč morali videti pri članku v »Po-nedeljskem Slovencu« podnaslov: Maribor, 5. junija«, ki pomeni, da je vest prišla iz Maribora. Za to, kar iz Maribora poročajo, pa menda ne bo »Jutro« zahtevalo, da jaz odgovarjam. Stališče pa, ki ga ima naš list o nedeljski tekmi, bo pojasnil članek »Komu v korist , ki rudi pomanjkanja pio-stora ni izšel že v včerajšnji številki, pač pa samo članek, naslovljen na JNZ. Topovski ogenj v Jutru«, ki je že nekaj časa namenjen moji osebi oz. rubriki, ki jo vodim, jo kakor dosedaj, še vedno ponovno zgreši! svoj cilji Ivan Kosef. KOMU V KORIST? Iz Maribora smo prejeli vesti, ki mečejo čudno luJ na poslovanje nogometne Zveze, še bolj seveda na podzvezino v Ljubljani. V nedeljo bi se morala po programu vršiti v Mariboru prvenstvena tekma med Mariborom in Ilirijo, še v soboto smo pisali, da še ni gotovo ali se bo ta tekma vršila. Maribor je namreč pri JNZ interveniral, da se tekma preloži na kasnejši termin, ker je ta dan v Mariboru sokolska svečanost. JNZ jo prošnjo Maribora upošteval iu tekmo preložil ua 12. junij. Medtem je bila prireditev Sokola odpovedana iu torej ni bilo razloga, da se prvenstvena tekma no bi mogla igrati. Toda očividno je JNZ ostala pri prvotnem sklepu, da so tekma vrši 12. I. m. Vkljuli temu pn LNP ni opozoril zainteresiranih klubov, da se tekma no vrši 5. pač pa 12. t m. Vsi sino vedeli, da jo tekma preložena, »Jutroc je celo v nedeljo poročalo, Ie oni, ki so bili v prvi vrsti za to poklicani niso nič vedeli o sklepu .INZ. Hoteli so menda prisiliti, da se lekma vrši. Ker seveda delegirani sodnik ni prišel, naj tekmo sodi, kdor 1»> pač pri roki. Tako laično mnenje o prvenstvenem tekmovanju I V službenih objavah JNZ v »Sportistu- čilamo dobesedno: Preinešta se utekmlca za državno prvenstvo SK Maribor:Ilirija od 5. junn za 12. junn radi proslave 25-godišnjice mariborskog Sokolskog društva. Ta objava tudi jasno dokazuje, da Ilirija ni bila intoresirana na tem. da se tekma preloži iu so torej vsi očitki, češ, da je Ilirija dosegla preložitev tekme, neutemeljeni. Vsakomur je jasno, da je samo LNP zakrivil, da »Maribor« in tudi Ilirija« nista vedela še zadnji hip ali se tekma vrši. Merodajne so službene objave, toda direktni izvr-šilec objav JN/. je LNP. katere dolžnost je obveščati klube o sklepih JNZ. Ni namreč dolžnost, tla so klubi naročeni na službeno glasilo JNZ. Tako smo zopet doživeli velik stiortni škandal. Tn pot za izpremembo v Mariboru. Ni čudno, da so bili duhovi razgreti pri prijateljski tekmi, saj so je parlamentiralo škoro tri ure ali so vrši prvenstvena ali prijateljska tekma. Od delegata Ilirije ni mogel nihče pričakovati, da bo sprejel prvenstveno tekmo, ki bi jo sodil mariborski sodnik. LNI> je vedela, da je tekma preložena in ni obvestila klubov. Mogoče je Imelo tn zadržanje kak namen, ki ga ne vemo? Upamo, da nam bo LNP objasnila, zakaj ni obvestila klubov. Poizvedovaniff Najdena je bila poselska knjižica, glaseča se na ime Angelo Novak. Lastnica jo dobi v upravi »Slovenca«. jVu&nmia $vadMna £nam£a daje zdravo, ceneno in redilno pijačo za mlado in staro. Naj se prireja Kathreiner z zrnato kavo ali brez nje, vsekakor je glavno, da mu se doda : Pravi „Franckov" dodatek: kot najbolj poznano začimbo za kavo. Otroci posebno radi piio Kathreiner z mlekom ln qa tudi Drav lahko prebave. Stran 6. >SLOVENEC<, dne 8. Junija 1082. Stev. 129. Žrtev \e - biti delavska mati F®iovcan$e neznanokam? Pretekli teden je dunajski radio dal v javnost sledečo vest: Dne 5. junija 1&96 so na Dunaju v četrtem okraju v Weyringergasse 6. v veži našli kakih 8 mesecev staro dekletce. Na perilu je bila uvezena viteška krona z začetnicama R. C. Radio Dunaj v imenu najdenke prosi podatkov, da bi bilo mogoče najti starše.« Zgodba je tale: Tistega dne, kakor so izjavljale priče, ki so pa sedaj že mrtve, se je pred omenjeno hišo pripeljala elegantna kočija, v kateri je sedela gosto zastrta gospa. Na njen ukaz je sluga stopil s sedeža in odnesel v hišo velik zavoj, zavit v odejo. To je opazovala trafikantka, ki je imela prodajalno poleg veže. Nato je kočija od-drdrala. Trafikantka je iz veže zaslišala otročji jok. šla pogledat in našla v odejo zavito dekletce, katero so spravili na policijo. Vse poizvedovanje Londonsko ravnateljstvo železnice »Great We-stern« si je izmislilo novo zvijačo, ki je izredno poživila tujski promet. Prvič jo je poskusilo za letošnje velikonočne počitnice. Razglasilo je, da bo odšel na veliki petek ob 10 zgodaj s Padington-skega kolodvora neznanokam izletniški vlak, ki se bo povrnil v London šele pozno zvečer. — »Ne vprašujte našega osebja, kaj lo pomeni!« je bilo rečeno v oglasih, »tudi naš strojevodja, ki bo vodil vlak, ve prav tako malo kakor vsak potnik. Vsi boste deležni veselega presenečenja!« Oglas je imel izreden uspeh. Listki »neznanokam« so bili prodani v teku enega dneva! Do 1000 ljudi v turi-stovski opjemi z nahrbtniki in palicami so zasedli vlak do zadnjega kotička. Železnica je izpolnila obljubo. V zadnjem trenutku, ko je že vlak odhajal, je pridrvel brzi sel lin »kakor na bojni ladji« izročil Brezžično naznanjanje požara. Nemški policijski stotnik*-? Ristovv jc izumil napravo, s katero jo mogoče brezžično naznaniti požar. namhurška luka, v kateri počiva zaradi krize vse delo. Od 25 žerjavov delujeta le dva. V ozadju je ogromno ladjevje na počitku. V Berlinu je izšla knjižica, v kateri je pisec n.vvedel izjave 150 predilniških delavk o njihovem delu in njihovem počitku. Ta knjižica je tako značilna za življenje ženskih delavk, da se noben socialno misleč in socialno delaven človek ne sme izogniti tožbi, ki kliče iz te knjižice. Pisec priobčuje najprej izjave delavskih deklet. Te .se še pritožujejo, da je njihovo tovarniško življenje enakomerno in pusto. Tembolj se vesele nedelje. ki naj jim poplača težave vsega tedna. Delavska dekleta pričakujejo, da jim bo delavska organizacija izboljšala njihov položaj. Za dekleti govore poročene delavke, ki pa so brez otrok. Tudi od njih jih mnogo deluje v strokovnih organizacijah, vendar pa že tožijo, da jih gospodinjstvo zelo teži. Le v nedeljo popoldne ima- tareko gospodinjstvo. Sin in mož bi morala pomagati materi pri gospodinjstvu. V ta namen je treba vse družinske člane poučiti v gospodinjskih zadevah in ne le deklet. Z velikim zadoščenjem pa poudarja izdajatelj knjižice na koncu tudi tole misel: Niti ena od vseh vprašanih delavk noče, da bi se njena družina raz-družila, kakor to dela danes komunizem v Rusiji. Veliko grenkobe je zbrane v poročilih teh delavk, iz katerih pa govori čisto odločno duša ljudstva za življenje v družinskem krogu, za družinsko življenje, Iri je samo zase brez poseganja tujih vplivov. Ta poročila delavskih mater govore z veseljem o materinskih dolžnostih in samo obžalujejo, da jih ne morejo tako izvrševati, kakor bi jih rade. Anketa delavk kliče, da proletarska žena noče, da bi se ji razbijalo njeno družinsko svetišče, pač pa hoče, da družba njene življenjske razmere, posebno z omejitvijo delovnega časa in drugimi ukrepi tako izboljša, da bo vsaka delavska mati res lahko pred vsem mati. To ni le naloga državne socialne politike, ampak predvsem naloga velikih ljudskih verskih organizacij. Zločin po radšu Varšavski radio je oddajal ono soboto zvečer jazz iz kavarne »George«. Opolnoči je godba nepričakovano obmolknila. Razočarani plesalci so morali poslušati strupen komunističen govor. Neznan govornik je zasul poljsko vlado s točo krepkih psovk. Tehniki, ki jih je takoj poslala »Radio-Poljska«, so domnevali, da se je kak komunist polastil zvočnika v »Georgeu« in odklopili kavarno. A govor je postal samo bolj glasen in razločen. Inženjerji so imeli naporno noč, dokler niso ugotovili, da je prerezal govornik radio vod pri km 21 v okolici Varšave in na ta način priklopil svoj zvočnik. Ko je pobegnil pred policijo, je v naglici pozabil gumijeve rokavice in na stroju pisano besedilo govora. Oblasti upajo, da bodo ti dokazi pomagali ugotovili krivca. Wright Patina n strojevodji zapečateno povelje. Na ovitku je stalo: »Odpreti pri km 3 londonske proge!« Množica je pozdravljala napeti prizor z navdušenjem »Hip! Hip! Ilurral« Pismo je vsebovalo povelje, ustaviti vlak v Pengbornu, lepem malem kopališču ob Temzi v 65 km od Londona. Izletniki so se razkropili po obali, gozdu in travnikih. Ob 7 zvečer se je vrnil vlak v London. Za Binkošti je ponovila železnica to presenečenje v drugačni obliki. Sestavila je »vildnski vlak« nalašč za otroke. Stroj in vagoni so bili okrašeni z zelenjem, pisanimi trakovi in veselimi plakati s kiticami in slikami. Prijazne gospodične so prevzele vlogo sprevodnikov. V zadnjem trenutku 'So prihiteli na splošno veselje godbeniki, klovni, znani cirkuški čarovnik in ljubljenec malih Angležev, izobraženi tolščak »Sk\vick«. Vilinski vlak je odrinil v \Vigton na morju. Kako pa na Španskem Španija je postala dežela klasičnih vzgledov za svobodomislece in katoličane. Nekaj podatkov! Špansko vojno ministrstvo je ukrenilo, da morajo člani Družbe Jezusove služiti pri vojakih. Ta ukrep velja tudi za nazaj. Kakor je videti, hočejo španski svobodomisleci dobiti nazaj v domovino tiste mlade jezuitske klerjke in novince, ki so bili izgnani iz domovine. V vojašnici jih hočejo odtujiti redu. Na drugi strani pa se pojavlja v deželi protestantska propaganda, ki ima seveda več svobode. V tem oziru so španski škofje izdali že več par-6tirskih pisem, ki katoličane opozarjajo na to propagando. Škof v Segoviji dolži vlado, da podpira protestantizem, da bi bolj škodila katoličanstvu. »E1 Debate« pa poroča, da je nadškof v Toledu v zvezi s protestantsko propagando posebej svaril vernike pred nevarnostjo, ki jo nosi seboj gibanje tako zvanih Rotary-klubov. Za vse protikatoliško mišljenje in razpoloženje uradnih organov na Španskem je značilen sledeči dogodek: V Cadiz se je pripeljal španski pravosodni minister. Na postaji ga je sprejela velika množica katoličanov, ki so klicali: »Živel Kristus — Kralj! Naj živi katoliška Španija!« Zaradi te »demonstracije« so prijeli 30 katoličanov, katere je potem guverner obsodil vsakega na 500 pezet globe. — V kraju Jurat pa sta sedela pred sodniki dva moža, ki sta bogoskrunsko razbila pet križev. Državni pravdnik ju je obtožil, sodniki pa so ju — oprostili. Vprašamo: Kje je še kaj podobnega mogoče? Letalec postal plemič. Angleški letalec kapitan Kingsford-Smith, ki je leta 1930 letel iz Avstralije na Angleško, v Ameriko in nazaj v Avstralijo, je bil povzdignjen v plemiški stan. jo svoj odpočitek. Premišljujejo in računajo, kje bi dobile še kaj prostega časa, da bi se telesno in duševno osvežile. Nepopisno žalostno pa je poročilo mater. V tem poročilu, ki je vsako kratko, pa je zapopade-nega neizmerno gorja. Takoj prva mora skrbeti za brezposelnega moža in za tri otroke. Že ob 5 zjutraj odhaja od doma na delo. V tovarni dela potem do en četrt na tri popoldne. Do en četrt na šest popoldne mora potem čakati na prvi vlak, ki jo popelje proti domu. Vsa zmučena in utrujena pride ob šestih zvečer domov in tedaj se začne šele pravo delo, njeno gospodinjstvo. Ob sobotah in ne- | deljah pa mora čistiti stanovanje in prati. In vendar je to še eden milejših slučajev. Oglašajo se matere, ki imajo šest do deset otrok, še ko stoje v tovarni, mislijo na svoje otročičke. kje se sedaj potepajo. In krči se mi srce v divji bolečini, ko so tako sami sebi prepuščeni.« Druga mati ima devet otrok, deseti je na potu. Ta reva dela od sedmih zjutraj do dveh popoldne. Ko po delu pride domov, mora do pozne noči izvrševati gospodinjska dela in oprati vse perilo sama. Za te ženske je »že tudi nedelja popoln delavnik . Povsod v vseh poročilih teh mater srečujemo bolesten vzklik: »Povsod zunaj cvete, v meni pa gori bolečina. Kljub vsem težkim razmeram, ki morajo te uboge ; delavske malere živeti v njih, pa vidimo v njihovih srcih izraze silne ljubezni do svojih otrok. Katerikoli od njih je umrlo kako dete. se ga s solzami spominja v svojem poročilu in hrepeni po njem. Mlajše delavske žene še razmišljajo, kako bi se jim dalo odpomoči. Izražajo željo po 6-urnem delavniku in pa po stanovanju, ki bi bilo urejeno tako, dn bi svoje gospodinjske dolžnosti laže I opravljale. Marsikatera mlajših zahrepeni po pogi njeni mizi. ko pride iz tovarne domov. Druge zo- i pet pravijo, da bi se najrajše posvetile z vso lin- 1 beznijo svojemu domu. možu in otrokom in bile , samo gospodinje. Končno besedo imajo delavske starke, vse izmučene. Te nimajo nobenih želja več. le delale bi rade in se boje, kaj bo. ko ne bodo mogle več delati. To je pretresljiva vsebina ankete 150 delavk, kateri je izdajatelj dodal že svoje misli in socialne 1 zahteve: Za vsako mater in otroka je treba v prvih dveh letih otrokovega življenja plačevati poseben dodatek, da bo tako materam gmotno omogočeno res biti matere. Stanovanja, v katerih delavske | družine stanujejo, naj bodo taka. da se jim gospo- ' dinjstvo olajša. Konsumna društva bi morala de- 1 lavkam dostavljati blago v hišo. da ne bi izgubljale časa z nakupovanjem. Naloga konsunmih organizacij bi bila tudi reformirati in organizirati prnle- Bivši ameriški bojevniki pod vodstvom svojega predsednika poslanca Wrighta Patmana, ki je zaradi tega eden najvplivnejših mož v Ameriki, so priredili pohod v Wasbington, kamor so privreli na avtobusih iz vse Amerike. Na sliki vidimo, kako se vozijo na izposojenih in rekviriranih avtobusih in tovornih avtomobilih iz vseh vetrov Amerike. Zahtevajo, da se jim takoj izplača vojna odškodnina. Nijihove godbe pred Kapitolom v Washingtonu ig rajo noč in dan. Pravijo, da se ne umaknejo prej, dokler ne dosežejo uspeha. Ker vlada nima denarja, ne more nič ukreniti, medtem pa prihajajo vedno novi ''soči iz vseh krajev. Treba bo plačati 10 milijard! Ponekod so se bojevniki že spopadli z vojaštvom in policijo. Zablode modernega človeka Pred kratkim smo že enkrat poročali, da se v Kanadi na ozemlju Britanske Kolumbije v mestu Nelson pojavlja nova »verska« sekta, ki uči, da bodo ljudje izveličani, če bodo nagi letali po svetu. Oblast je več teh nagih »vernikov« že prijela. Sedaj pa iznova poročajo, da so pri mestu Thrums zopet prijeli 117 takih nagcev, ki so priredili svoj pohod v mesto. Od 1. do 30. maja so zaprli že 862 takih norcev, tako da so vse ječe že prenapolnjene. Ker ti ljudje prebivajo v Kanadi že več ko pet let, jih oblast ne more izgnati. Starke v letalih: Nemška zračna družba je priredila v Berlinu zastonjski let za stare ženske, ki bi bile rade poskusile, kako je v letalu. Na levi gredo starke na letališče. Na desni se iz letala poslavljajo od svojcev, preden jih letalo odnese v zrak. Med radovednimi Evinimi hčerami je več 80 let starih dam. Žena, hi že 35 lei išee svo$e starše po starših je bilo zaman. Na perilu je bil viteški monogram s črkama R. C. Otroka so oddali v deželno najdenišnico, kjer so ga pogojno krstili na ima Karolina Ritter. Nato so dekletce oddali v rejo neki gospej v Stockeraii, kjer se ji je zelo dobro godilo in kjer so skrbeli za njo kakor za svojo... Krušna mati se je vse življenje trudila, da bi svoji najdenki našla starše. Že davno jo krije zelena ruša, najdenka pa, ki se je med tem poročila in se sedaj piše Karolina Tamme, še do danes uič ne ve o svojih starših. Ko je odrasla, si je morala začeti služiti svoj kruh ter je dobila službo vzgojiteljice otrok pri nekem generalnem direktorju v Solunu. Tam jo je zalotila grško-bolgarska vojna in granate so razdejale njihovo hišo. Tri dni so bili prebivalci skriti v kleti in pokopani pod ruševinami. Končno so jih rešili nemški mornarji in mlado gospodično poslali na Dunaj k njeni krušni materi. Potem se je poročila in vzela ključavničarskega mojstra Tamme. Med vojno si je morala po moževi smrti zopet sama služiti kruh... Ima sina, ki je že 20 let star in po očetu prevzel ključavničarstvo. Vendar jo nikdar še ni minila želja, videti in poznati svoje slarše. Nekdo ji je nasvetoval, naj pokliče na pomoč radio. To se je zgodilo. 35 letna gospa je izjavila časnikarjem, ki so prišli k njej, sledeče: »Ni mi še ugasnilo upanje, da bom vendar enkrat spoznala svoje starše. To moje hrepenenje more razumeti le tisti, ki ve, kaj se pravi biti najdenka.« »SLOVENEC^ dne 8. Stran 7, Polt, ki je vredna 1,000.000 din Jffik Vsakogar mora presenetiti nova ideja na področju rabe pudra« Stote, mize in klopi zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR K O, ključavničar, Ljubljana, Glince, cesta II št. 6. Pred tiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti. rdeče ali modro obrobljeni 10 Din, prtlCkl od 1 Din nnproj, blazino, miljo eto. Novi vzorci, čist tisk, dobro blutfn. Matek & Mikeš, Ljubljana pole« botela štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov otc. Eutlanje, ažu rirauje. — »Dreda« žopui roboi komad 2 Din. U ■ FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki \R- A L LE S, Ljubljana — Frankopanska 18. i dovršeno \J v. C M • " w t • ifhasiet lif— \ Menice, scurke, mole sira, Miss \ in drugo golazen Vam takoj zamori ml je Pri_ in stanovanje razkuži najceneje samo J, da sem \ _« Vulkanski plin LU CIFER kreme. I puder i rdeči To- * a lo je nekaj novega, nekaj ki ugonobi vso zalogo po razkuževanju v šestih urah. - Prodaja so pri razkuževalcu STRAMSAK CIRILU na velesejmu — paviljon E štev. 193 — ali na domu v Devica Marija v Polju štev. 02. domači slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. _ Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno. Ako hočete pravi sir - ali tudi gladko in kislo mleko, vse to lahko napravite z Motvoz Grosuplje Nova brezalkoholna pijača Idealna novost in Vašo družino Pozor! f prirejen iz najboljšega ntlc-ka z dodatkom ogljikove kisline in sadnih sokov gasi žejo in krepi telo, bolj kot vsaka druga pijača Prepričajte se na velesepiu, paviljon E, redi/na krepilna in zdrava Super visokovredni Znamke: »Colossus« - »H 0r. 9irčeva siadna kava. MOŠKI IN ŽENSKI M prvovrstne domačo izdelave, najnovejše I m mode — nizke cene — nudi le JP Polantko JuHja, Uubljana l Sv. Jakoba trg (stojnica) 7539 g ...........................nin.......m.....ninni.................................................................«»■»!......am.......in* oaiona-1 ower« - »iLxcelsior« - »Titan« - »Prima« ■ Lion-Biand«. V vsaki množini stalno na skladišču »Alpeko«, trg. ind. družba, Ljubljana, Masarykova cesta 23. vseh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno G-8mm, mašinsko 4-6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. izdeluje in dobavlja najceneje Jugoslovanski denarni zavodi: Jugoslovanska udružena banka d. d., Prva hrvatska štedio-nica in Srpska banka d. d. v Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, ustanovili so leta 1920 domači zavarovalni zarod obče zavarovalna d. d. SAVA v Zagrebu »SAVA« je prevzela v kraljevini Jugoslaviji obstoječa elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu Lastni družbeni jamstveni fondi znašajo nad 30 mlljonov dinarjev brez garancij bank-ustanovlteljic Družba je izplačala od leta 192Q dalje nad 200 mlljonov dinarjev za škode Generalno zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2 Telefon 24-34 ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega očeta, gospoda FRANCA ZABUKOVEC UUBL3ANA VII, CELOVŠKA 81 TELEFON ŠTEV. 23-43 Centrala: Zagreb, Samoborska št. 11 - Osijek, Desatičina štev. 39 Oglejte si našo razstavo na velesejmu v paviljonu številka 102! ZAHVALA. Ob težki in svakinje, gospodične izgubi naše nepozabne sestre, lete ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja od strani sorodnikov, prijateljev in znancev ob priliki prebridke izgube naše ljubljene soproge, mamice, tašče, babice itd,, gospe ANE POVH soproge nadučitelja v pokoju in za spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo prisrčno zahvalo. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini iz Slov. Bistrice za asistenco, vsem pevcem in učiteljstvu sosednjih šol ter darovalcem mnogih venccv in šopkov. — Vse, ki so jo poznali, prosimo, da jo ohranijo v blagem spominu. Sv. Venčesl-Slov. Bistrica-Maribor-Sv. Rupert, 7. jun, 1932. ŽALUJOČI OSTALI. posestnice iz Mirotic na Češkem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas v teh težkih dneh tolažili in ki so našo nepozabno pokojnioo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali prekrasno cvetje. Še enkrat: naj Bog vsem poplačal Mirotice-Celje, dne 6. junija 1932, Rodbini FANFULOVA in dr. VORSIČEVA. (Že bi zamorci znali %a Daj»Dainot> sladoled I3ajtc bi prodali Pritekli v Daj-Dam zapored E^tfHVnH^M^fl^ir tf^l" f Naivečja izbira prvovrstnih poljedelskih strojev kot MT- Z DEER1NG kosilnic, originalnih angleških LISTER mo- torjev, patentnih brzoklepalnih strojev, mlntilnic, čistilnikov, slamoreznic, bran, plugov, črpalk za vodo in gnojnico, vodovodnega in stavbnega materijala ter druge železnine pri tvrdki Zaloga razstreljiv, Oglejle mojo razstavo na velesejmu, Stran a »SLOVENEC«, dne 8. junija 1982. Štev. 129. 0. znleh, LiuDifuRu Tavčarjeva ulica št. 11 generalno zastopstvo PEUGEOT avtomobilov Oohaz temu le dejstvo. da se Hupuje danes največ avtomobilom Peugeot Z01I V Vašem lastnem interesu si oglejte pred nakupom avtomobila svetovnoznane 4- in 6-sedežne ter tovorne 30 HP Peugeot automobile brez in z nihalnimi osmi, tipe 201, kateri porabijo najmanj goriva pri najnižji nabavni ceni ter Vam vršijo skozi leta najtežjo službo na slabih cestah. Najnižji automobilski davek vsled ugodne teže! _Prepričajte se i neobvezno polzRužnjo »ožnlol Vsaka beseda 50 par ali proitor drobne mlice 1'50Din. Najmanj ji znesekSDin.Oglasi nad 9 vrjtic se računajo vi?/e.Zaoqla5e >troqo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20m. Najmanjši znesek 10Din.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla) Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.ček.račun ljubljana10.3H9.--"' \f Sluzbeiičejo Beseda samo 50 par Geometer z večletno prakso išče primerno zaposlenje. — Strokovnjak za trasiranje cest in regulacije rek, ulic in mest. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8996. (a) Bivši preddelavec išče kakršnokoli zaposlenje. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošten« št. 7659. (a) Kmetsko dekle išče službo v župnišču na deželi ali drugje. M. Kline, Vaše. (a) f iluzbodobe Beseda samo 50 par Šiviljska pomočnica starejša, vajena trgovine, zmožna do 7000 Din kavcije, dobi stalno mesto. -Naslov v podružnici Slovenca« v Celju. (b) Služkinja za vsa poljska dela, vešča molže, samo z dobrimi spričevali, se sprejme na graščino. Stalna služba. Predstavili se: Liubliana, Mišičeva 2. (b) Praktikantinjo za damsko frizerko sprejmem. Nasiov v upravi »Slovenca št. 7640. (b) Nakazilo Proti predložitvi tega nakazila, ki ga iz-režite, priobčimo brezplačno od 9. do 11. junija 1932 po enkrat vsak na novo naročeni mali oglas za rubriki .Službe iščejo" in .Stanovanja iščejo" in to v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljno besedo doplačati 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca" v Ljubljani ali Mariboru. Nakazilo mora vsebovati Vaš natančen naslov, ker je drugače neveljavno! Ime: ...................................................... Poklic:...... Bivališče: Gotovo Vas ie mnogo. ki bi hoteli slare predmete zamenjati ali pa kupili. S cenenim malim oglasom v .Slovencu" najdete zanesljivo kupca! Upravništvo „Slovenca". Dobro izurjeno šiviljo iščem na dom Gostilna Fatur, Podrožnik. (b) Beseda samo 50 par cement Trboveljski betonsko železo stavbno okovje vrstno orodje — pri .los. 7,aita & vina železnine. cesta 9 (poleg ka). nosilke, in vsako-najceneje Co, trgo-Dunajska nebotični (D Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetjs Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. jristen. naraven s čistim sladkor jem vkuhan se dobi um malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6 Deering kosilnice - najnovejšega modela, in vse poljedelske stroje kupite najceneje v trgovini Stupica Fr., železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup \nton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana. 01 Črešnje sveže, debele, kg 5 Din, franko vsakemu naročniku, pošilia po pošti in železnici G. Drechsler, Tuzla. (1) I Auto-mofor i Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III, vhod poleg Delavske pekarne. (1) Sladko seno iz mestnega loga in seno v košnji proda I. Černe, Dalmatinova 15. (1) Pisalni in šivalni stroj nova. zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7 III, vhod poleg Delavske pekarne. (1) Vinogradniki! Prvovrstne bakrene škropilnice po 380 Din dobite pri Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. (1) Kupimo Beseda samo 50 par la bukova drva popolnoma suha, zdrava, kupim vsako količino — proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene 4. (k) Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M, Jankole, Selenburgova 6/II. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Čifajte in širite »Slovenca«! Širite »Slovenca«! Učenka dobrih staršev, ki se ie že učila v trgovini — sc sprejme. - Ponudbe na I. Kunovar, Bled. (v) Učenko za šiviljsko obrt išče modni salon Rozman Pavlina, Ljubljana, Stiska ulica 1. (v) Stanovanja Beseda samo 50 par Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Društvena 27 — Novi Vodmat. (s) Beseda samo 50 par KLAViRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Beseda samo 50 par Entel raznovrsten takoj pri Ma-tek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj, (t) Pozor! Oglejte si na velesejmu v oddelku Zavoda za pospeševanje obrti, harmonij novejše vrste z orgelsko registracijo (prvi v Jugoslaviji), ki ga je izdelala tvrdka Tramte Anton v Medvodah, (g) Beseda samo 50 par Avtomabilisti! biciklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pneumatiko in Star olje. Zaloga in zastopstvo — Motor Import Cie., d. z o. z., Celje, Vodnikova ul. 2. (f) •jjjijjiiftl;.t:.B>■•;, Posestva Beseda samo 50 par Mala trgovina s stanovanjem, v Mariboru, poceni naprodaj z vsem inventarjem in pohištvom. Naslov v upravi Slovenca« Maribor, (p) Pianino z dobrim glasom ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7661. (g) Dve novi vili S minut od cestne železnice pri novi remizi — s trgovino mešanega blaga, ugodno naprodaj. Plača se lahko s hranilno knjižico. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8819. (p) Večja trgovska hiša ob Dunajski cesti, s 3000 m' nezazidane ploskve — naprodaj iz proste roke tudi za hranilne knjižice. — Pismena vprašanja na: Dušan, Ljubljana, poštni predal 123. (1) Enodružinska hiša štiri sobe, kuhinja, pritikline dvorišče, vrt, Spod. Šiška, ob Jernejevi cesti, naprodaj po ugodni ceni. Več se poizve pri »Posest«, Miklošičeva cesta št. 4. (P) Naprodaj v Streliški ulici 6 parcel 420—880 m- po 150 Din nr. Na Barju v Črni vasi 9 travnikov po Vi orala, en part 8000 Din, ali odda v košnjo, — V Rudniku 1 parcela 2008 m3 za 2 stavbi po 7 Din m3, in 1 parcela 300 nr za 1 stavbo z ribnikom po 25 Din mJ, za katere so tudi že na razpolago načrti s stavbnim dovoljenjem, — Informacije ing. arh. Bogomir Pust, Streliška ul. št. 33. (p) Dober klavir naprodaj po nizki ceni. Ponudbe pod »Dober klavir« št. 7625 poslati na upravo Slovenca« Maribor. Aleksandrova cesta št. 6. (g) Zaslužek Beseda samo 50 par Trgovsko podjetje prvovrstno, katero obstoji že ca. 45 let, išče družabnika s ca. 7—800 tisoč Din. — Kot varnost je vknjižba na posestvo ter obresto-vanje vsote. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2000/8847, Beseda samo 50 par Križniški red v Veliki Nedelji razpisuje mesto gozdarskega strokovnjaka v smislu gozdnega zakona. Plača po dogovoru. Dopise samo na nasl.iv: Križniška uprava, Vehka Nedelja. Klobuki po znalno znižani ceni od 45 Din naprej samo v modnem salonu Stuchly-Maške, Židovska ul. 3. (o) Beseda samo 50 par Vinotoč in trgovina mešanega blaga, jajc, žita, perutnine, opeke in desk, f poleg kolodvora, se odda v najem ali proda. Vpra- \ šati pri lastniku Vranešič Niko, Dubica, Hrv. (n) Modno krojaštvo Delo solidno. Nizke cene. Popravila, čiščenje, likanje in obračanje oblek izvršuje točno Družina Gabrijel Ljubljana, Florjanska 31. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Soboslikarski vzorci najlepši in najcenejši bodo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu E. Se priporoča Josip Božič, (t) Za več kot polovico ceneje nudi obiskovalcem velesejma svoje izdelke iz medenine in bakra — »Nova Jugometalija« v likvidaciji, Ljubljana VII, Zibertova ulica 27, dvorišče. It) Šivalne stroje popravlja in renovira takoj in ceno Klobčaver, mehanik, Sv. Petra cesta št. 47. (t) TAPETNIK FRANC ZALAZNIK St. Vid (garaža Magister), izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni. Popravila se sprejemajo Beseda samo 50 par Resljeva cesta 24. Veletrgovina žita in moke. Lanene tropine tn drnsA krmila nnrli natcenet Veletrgovina žita in moke. A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Katera boljša družina v Ljubljani bi vzela 10-letnega fantka v kompletno oskrbo. Dam tudi sama opravo. Ponudbe z navedbo odškodnine prosim na upravo »Slovenca« pod »Točno plačilo« štev. 7660. (r) Flugs patentne kose prvovrstna kvaliteta! Zaloga: Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. Zastopniki se iščejo v vsakem kraju. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpoši-iiam po poštnem povzetiu L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistil- DRVA Trgovina s kurivom Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon 2951 PREMOG Pozor mizarji! NOVOST! Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega oblica za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu predvaja! 7543 Prvovrstne lanene tropine 57j3B% prodajamo kmetovalcem po Din 180-- za 100 kg Tovarna lanenoga olja HROVAT & COMP. LJUBLJANA pisarna Dunajska c. la III. tovurna Moste pri Ljubtjan* Berite \Slovenca- in oglašujte v njem! Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-U Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Posteljne žilne vloge v lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno točno po naročilu tvrdka Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cest alj Zahtevajte brezplačni cenik! imiiiimimiiimmiiiiimmimimiiiii Inserirajte v ,Slovencu'! iiumimumimiiiimiiiiiiimimmiiii Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri i A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg it. 32, Avtoprometna dražba „BISTRA" javlja cenjenemu občinstvu, da prične v četrtek 9. t. m. z avtobusnim obratom z Vranskega preko Blagovice v Ljubljano in obratno. Odhod z Vranskega vsakodnevno ob 6, prihod v Ljubljano ob 8, in obratno iz Ljubljane ob 16.15, prihod na Vransko ob 18.20, ► Stare VREČE kupl nove AL. GREBENC, Li. Dunajska 36 Proda < SODF! razne velikosti nudi po nizkih cenah sodarski mojster Kosirrtik Štefan Ljubljana VII., Vodnikova 18 Povodom 20 letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom IVAN PAKIŽ, Ljubljana, Pred Škofijo 15 ŽIMA za žimnice vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah vedno na zalogi samo pri J. KNIFIC - tovarna za žimo Stražišče pri Kranju GRADBENO PODJETJE TEHNIČNA PISARNA MIROSLAV ZUPAN l STAVBENIK - LJUBLJANA ! PoStni ček. račun Stev. 12.834 I Telofon Stev. 2103 J Beton, železobetonske vodne s zgradbe, arhitektura ter vsa- | kovrstne visoke zgradbe itd. Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke. Tehnična mnenja. Zastopstvo strank v tehničnih zadevah. AMERIKAN-KOLA-LIMONADA osvežujoča brezalkoholna pijača S. Kunčič —■ Ljubljana Sv. Petra cesta 45 KMIINIŠKO HPNO dobavlja in naroČila sprejema Centralna in prodajna pisarna »OOE1VIT« ravnatelj MIH. ROZMAN Ljubljana. Gosposvetska c. 10/1. V ZALOGI IMA: steklarski klej (kit), Gorsko kredo, Ogenit samotni cement, mavec in kaolin. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi loioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Vsa v MIZARSKO STROKO spadajoča dela, posebno pa STAVBNA izvršuje najsolidneje in poceni tvrdka Liubliana. Privoz 16, Prule L AKlflCiC splošno strojno mizarstvo Telefon 27-G8 ntca oeria. Le brzo hitite, da ne zamudite ugodne prilike,! „Pri zmajskem mostu" dobite po najnižjih cenah vse vrste mijufakturnega blaga kakor: volneno za moške in ženske obleke, lepe vzorce Dagmar svile, dilene kambrike, celir, oksford, vse vrste šitone, platno za rjuhe ženske srajce in kombineže, moško perilo, ovratnike, kravnie ctc. etc! Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet. 0512 Se priporoča Ivanka Štrukelj Ljubljana. Resljeva cesta št. 2 lamamia Znaten popust na vse vrste pohištva ter tapetniške izdelke kakor tudi na naročila nudi za časa velesejma F Faidina LJubljana a . A CIJUAlJCa, Sv. Petra cesta štev. 17. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan lliiknv«* U-.čdnik: Franc Kremžar Štev. 129. >SLOVENECk, Sne 8. junija 1932. Stran 3 Msgr. Iva n Vreze - 70!etnik Maribor, 7. junija. Kdo bi si mislil, kdor iKizna njegovo mladostno živahnost, vztrajnost in čilost. Sedem križevl In z vednim ljudomilim nasmeškom na ustnicah. Sedem križev! ln vsako nedeljo vršeč v mariborski okolici dolžnosti priljubljenega župnikovega poma-galca. Sedem križev! In moči, veselja in zdravja, kakor ga je celo pri mladini redko najti. Da! Msgr. Jane/, Vreže, upok. proii sor verouka na tukajšnjem dr/, učiteljišču, vneti varuh čudovito lepe romarske postojanko Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, zanesen in ognjevit lavantinski propovednik, da malo takšnih včeraj, danes ter jutri in da množice vernega lavantinskega ljudstva s toplim občutjem, notranjo prevzetostjo prisluškujejo njegovi osvajajoči iu lepi besedi, je pred sedemdesetimi leti, dne 4. junija zagledal v Šmarju pri Jelšah svetlobo božjega sobica. Potem pa je šel in preromal bridko pot slovenskega človeka, dovršil gimnazijske študije, vstopil v mariborsko bogoslovje in bil dne 16. julija 1888 posvečen. Kapla-noval je najprej v Šmartuem pri Slovenjgradcu od 11. julija 1889 do 30. aprila 1891, potem pa v Jare-nini do 24. oktobra 1801, nakar je nastopil mesto kornega vikarja v Mariboru, katero službo je opravljal do 30. avgusta 1892, ko je postal katehet na tukaj-nji mestni deški šoli in katehetoval celih devet let na tem zavodu, nakar je bil imenovan za suplenta na tukajšnjem moškem učiteljišču in pozneje 15. dec. 1899 za profesorja istotam. Vzporedno je bil od leta 1899 do 1906 prefekt v dijaškem semenišču ter prirastel k srcu dijaški mladini s svojo ljubeznivostjo, dobrohotnostjo in prisrčnostjo, tako da bo živel v njenem trajnem prijetnem spominu. Leta 1.926 je šel v zasluženi pokoj ter postal 20. aprila za svoje številne zasluge na vzgojnem in dušebrižniškem polju monsignor. Že leta 1907 pa je bil imenovan za duhovnega svetnika. Msgr. Ivan Vreže pa ne uživa svojega pokoja; on je vedno na delu. V vseh župnijah je dobrodošel, povsod ga radi imajo. Msgr. Ivan Vreže ne odreče nikdar prošnji duhovnih sobratov, če je treba v napornem dušebrižniškem delu priskočiti na pomoč. Iz župnije v župnijo potuje ter oznanja s svojo ognjevito, zanosito in vzvišeno besedo resnice božie. Tako globoko je zasidran msgr. Vreže v vsej svoji dobroti, ljubeznivosit in ljudomilosti, da je med najpriljubljenejšimi in najbolj zaželje-nimi v vrstah duhovnih sobratov, brez števila znancev in prijateljev ter širokih plasti lavantinskega vernega ljudstva. Ves vztrastel v Slomškovem duhu je bil v svojem narodnem in slovensko ljudskem mišljenju neomajen kakor hrast, neustrašen in odločen. Odtod vrr«čana ljubezen, zvestoba iu spoštovanja. Mladinoljub, človek, dobričina. To je kratka označba slavljenčevega bistva, ki je vse naše, vse slovensko vse ljudsko. Koliko je prijateljev, ki se ga spominjajo ob sedmerih križih s prisrčnimi voščili in čestitkami? Brez števila jih je. Tudi mi se uvrščamo v vrste voščilcev in kličemo vrlemu in odličnemu slavljencu: Živijo še na mnoga mnoga leta. Pogreb Josipa Zdotška Vransko, 6. junija. Danes je spremil vranski okraj sodnega svetnika Z d o 1 š k a k večnemu počitku. Najlepše je bilo, dn so se tega pogreba udeležili zastopniki vsega Vranskega okraja, med njimi v jirvi vrsti nekateri župani, posebno pa starši in šolska mladina. Okrožno sodišče v Celju je radi služhenega zaposlenja predsednika tega sodišča g. dr. Vidoviča, zastopal s. o. s. g. Premschak, ki sta ga spremljala predstojnik okr. sodišča v Laškem %. Arnolt Pernat in g. sodnik Radej. Pod vodstvom vodje okrajnega sodišča na Vranskem g. Karla Potrate se je pogreba udeležilo celokupno osobje tega sodišča. Pogreba se je udeležil tudi bivši ge-rent okrajnega zastopa g. Maks Cukala in bivši župan občine Sv. Jeronim g. Ferme Franc, kakor tudi župan občine Sv. Jurij ob Taboru g. Brišnik Vinko in župan občine Vransko g. Josip Lavrič. Prostovoljni gasilski društvi iz Vranskega in Prekope. sta spremili svojega podpornega člana na njegovi zadnji poti in ga položili v s spomlad-nim zelenjem okrašen grob. V posebno obilni udeležbi so se pogreba udeležili Vranšani, med katerimi so bili tudi gg. Ev. šerko, Ottenschliiger Anton, bivši župan na Vranskem in Karol Koše-nina, posestnik in občinski odbornik na Vranskem, dalje učiteljstvo s šolskim upraviteljem g. Ivanom Urekom, orožništvo in finančna straža. Pogreb je vodil g. dekan Preskar z asistenco g. župnika dr. Mortla in g kaplana Kodriča. Pred hišo žalosti in na pokopališču so zapeli združeni vranski pevski zbori dve žalostinki. Na grobu se je poslovil od svojega tovariša z lepim govorom s. o. s. v Celju g. Premschak in v svojem govoru posebno povdarjal vrline umrlega, kot pravičnega in vzornega sodnika. S tem je odšel od nas človek. Ne tak povprečen človek in osebnost, ki igra v javnosti morda veliko vlogo, temveč človek, ki je bil predstavi-telj in izvršitelj pravice, resnice in najponižnejše vdanosti do svojega Boga. Naša akademska anketa VI. Vprašanje, ki se zdi na prvi pogled neutemeljeno in odveč, vprašanje, ki bi moralo biti žaljivo za vsakega mladega inteligenta, če — bi bilo res neosnovano. Molk — štiri al! pet odgovorov ste dobili vsega skupaj — dokazuje, da ste pravo zadeli in da je Vaše vprašanje problem, čigar nujnost in upravičenost ne dopuščata, da bi se ga rešilo s frazo, ki jo izreka užaljena domišljavost. In vsako besedičenje o borbenosti in idealnosti mladine naših dni, katera menda kar gori od navdušenja in iskanja novih idej in ciljev, je prazno. Zakaj resnica, katere ne bomo ovrgli s frazarjenjem in s šobo tepe-nega otroka, je ta-le: Res je, da nismo, izvzemši posameznikov, niti sposobni ustvariti kaj novega, kaj velikega, mi nismo niti dovzetni ne za stare ne za nove ideje. In Če se že z visokodonečimi besedami navdušujemo ta kak ideal, delamo to ponajveč le zavoljo lega, ker upamo, da bomo potom ideje lažje dosegli svoj cilj, ki je: kruh, to je dober družabni položaj, ženska, vino, brezdelje. Zakaj smo taki, oziroma, kako smo prišli do te svoje duševne impotence, bom povedal, če mi lx> dovoljeno. druqrič. š. M. cand. nhil. I Slovenske gorice so spregovorile Sv. Trojica v Slov. goricah. 6. junija. Včerajšnji dekanijski evharistični shod je sijajno uspel. Lenarška dekani ja ,ie pokazala svojo živo vero v evharističnega Roga. Ta prelepi košček slovenske zemlje, ki ga ogrožajo tokovi verskega indiferentizma in nestrpnost naših sosedov onkraj Mure, je včeraj javno in jasno izpovedal, da vidi rešitev iz vseh nevarnosti in kriz le v prakličnem krščanstvu, ki mu je ognjišče in duša ravno zakrament svetega Rešnjega Telesa. Vse župnije v dekaniji so se pripravile na shod s tridnevnico v čast božjemu Srcu. Posebno lepa tridnevnim je bila pri Sv. Treh kraljih v benediški župniji, ki sta jo vodila p. Bonaventura in p, Mansuet, kapucina iz Maribora. V soboto zvečer so peli zvonovi vseh cerkva in kresovi so zaplamteli po gričih. V nedeljo zjutraj so tisoči vernikov, organiziranih v Apostoblvu mož in Marijinih družbah, pristopili k obhajilni mizi in potem so se med pritrkavanjem zvonov začele iz vseh župnij pomikati procesije proti Sv. Trojici. Od vseh strani so prišli s svojimi dušnimi pastirji: Negovci s svojim sivolasim g. Bratkovičem, Anton-jevčani t g. Škofom. Šentruperčani z g. kaplanom Krnjnceiu, Šentlenarčani z novim g. župnikom Sinkom, od Sv. Ane jih je pripeljal g. šeško, od Sv. Jurja g. Boži na, od Sv. Benedikta g. Gotnilšek in kaplan Boštele; in še od Marije Snežne so prišli in iz drugih oddaljenih krajev, kljub dežju, ki je rosil z vedno večjo vztrajnostjo. Ponosna romarska cerkev sv. Trojice je bila nabito polna, mnogo ljudi je moralo ostati zunaj. Ves trg je bil v zastavah in slavoloki so krasili ceste. Od jutra je bilo izpostavljeno Najsvetejše, belo oblečene deklice so opravljale častno stražo, Marijin vrtec jo pristopil skupno k sv. obhajilu. Ob 10 je imel slovesno pridigo v namen presvete Evharistije g. stolni dekan dr. Maks Vraber, po pridigi pa pon-tifikalno sv. ntašo, med katero je ubrano pel moški zbor 45 pevcev iz Sv. Benedikta, Sv. Antona in St. Ruperta. Nebo nam je bilo naklonjeno, opoldne je solnce predrlo oblake in popoldne je vsa pokrajina z ljudmi vred radostno valovila v jas-nini in vedrosti svojemu Bogu v pozdrav. Popoldne so prihitele še nove množice. Ob pol 3 je imel v cerkvi pridigo g. stolni kanonik dr. Cukala, ki je opozoril na novo okrožnico sv. očeta m povdarjal pomen presvete Evharistije za naše družinsko in javno življenje; na samostanskem piostoru pa je istočasno dekanijski upravitelj g. (jomijšek z ognjevitim poudarkom govoril našim verskim organizacijam o Srcu Jezusovem v sveti hostiji, ki je vez ljubezni in miru med možem iu ženo ter moč in sladkost deviških duš. Po pridigi se je razvila veličastna procesija z Najsvetejšim, katero je nosil stolni dekan dr. Vraber ob asistenci 14 duhovnikov. Ponosno so vihrale zastave in bandera, ko se je nad 1000 glava množica našega vernega slovenskega ljudstva uvrstila v sprevod, kakršnega naši kraji še niso videli. K nebu se je dvigala molitev kot vonj kadila, mogočne pesmi so donele in srebrno zvončkljanje je klicalo verna srca na kolena pred Jezusom v sveti hostiji. Vse hiše so okrasile okna s cvetjem in lučkami, vsa kolena so se upognila pred veličino božje ponižne ljubezni. Sami so se sodili tisti maloštevilni neolikanci, ki so se napol nagi producirali in izzivalno trdih nog gledali procesijo. Če že nimajo vere, bi pričakovali ml njih vsaj nekoliko takta. Slovenci smo in ostanemo veren narod, Jezusovo Srce je najboljši vzgojitelj in vzor mladine, po njegovi besedi in zgledu hočemo dati >cesarju kar je cesarjevega iu Bogu kar je božjega«. Tako smo obljubili, ko se je po vrnitvi v cerkev vsa deka-nija posvetila božjemu Srcu in so pevci za zaključek mogočno zapeli himno iPovsod Boga?:! Sv. Trojica je govorila. Pokazala je, da prebiva v lepih Slovenskih goricah ob ogroženi severni meji rod, ki hoče. ostati zvest Bogu in domovini vedno in povsod. — Abe. Poljska razstava na velesejmu Ljubljana, 8. juuija 1932. Poleg ostalih zanimivosti je letošnji ljubljanski velesejem prinesel zlasti za naše gospodarske kroge nad vse važno informativno in propagandno razstavo Poljske, ki se nam je predstavila zlasti s težko industrijo. Razslavo je aranžiral svetnik poljskega poslaništva dr. Lubaczevski. Vsa razstava ne stremi toliko za realnimi trgovskimi zaključki, kakor za tem, da informira našo javnost in zlasti industrijo, s čim nam lahko Poljska prav tako dobro postreže kakor druge države. Kot vodilo si je postavila poljska industrija na našem trgu geslo, da nikakor noče konkurirati z našo domačo in nastajajočo industrijo, pač pa skuša zavzeti tudi pri nas mesto, ki so ga med našimi državami uvoznicami zavzemale druge države. In brez dvoma je pravilno, če se postavi naše trgov-stvo in industrija na stališče, da raje uvaža industrijske izdelke iz Poljske, kakor od drugod. V dosedanjem medsebojnem izmenjavanju industrijskih izdelkov, polizdelkov in s«rovin med Jugoslavijo in Poljsko moremo opaziti šele prve skromne začetke, vendar je gotovo, da se bo to medsebojno izmenjavanje lahko močno povečalo, čimbolj bomo spoznavali medsebojne potrebe in medsebojno produkcijo. Tako je n. pr. lani uvozila Jugoslavija iz Poljske le za 67 milijonov Din blaga, torej le za 1.39% vrednosti vsega našega uvoza. Iz Poljske uvažamo trgovinske izdelke, tekstilne in kmetijske stroje, premog, parafin, juto itd. Na Poljsko pa izvažamo rude, suho in sveže sadje, vino, kože, ribe itd. Lani smo izvozili na Poljsko za 50 milijonov Din blaga, kar je seveda mnogo premalo, le 1.04% vsega poljskega uvoza, pri čemer naš izvoz kljub premalemu uvozu iz Poljske ni niti dosegel vrednosti uvoza. Poljska razstava je nameščena takoj v prvem paviljonu na desno od glavnega vhoda in ima tri dele. V prvem je razstavila poljska težka industrija, ki se je predstavila v prvi vrsti le s fotografijami izdelkov in svojih tovarn. Omeniti moramo tovarno vagonov, lokomotiv, tramvajskih vozov itd. Ta tovarna je postala zlasti sedaj, ko so se nam odpovedale nemške reparacije, važna za naše železnice. Prejšnja leta je dobavila večje število lokomotiv za Maroko in Bolgarijo. V poštev bi prišla tudi za dobavo novih tramvajskih voz za Ljubljano, ki bodo menda cenejši kakor do sedaj nabavljeni vozovi. Razstavila je tudi državna jeklarna, ki je zgradila do sedaj že dva mostova na splitski progi in nekaj mostov v Srbiji. Neverjetno pa so se osvobodili Poljaki kar se tiče telefonske in radio-induslrije. Izdelki te tovarne, ki jo je zgradila država pred nekaj leti in katera je zgrajena po najmodernejših principih, lahko konkurirajo izdelkom nemških tovarn, na katere smo bili dosedaj po večini navezani. Med radio aparati moramo omeniti detektor z zvočnikom, v katerem je montirana ojačevalna naprava, lako da odleže detektor za povprečen radio aparat. Cena tega detektorja z zvočnikom vred pa na Poljskem ne presega 600 Din Koja s poljske razstave, razstavljeua je. stružnica strojne tovarne, ki so jo ustanovili Poljaki, ki so se vrnili iz Amerike. iu država prodaja te detektorje na poštah in sicer na obroke, ki se plačujejo na 2 leti. Zato je razumljivo, da so jih prav radi tega prodali na Poljskem že 40 tisoč. Med razstavljenimi slikami vise lepe preproge, izdelek poljske domače obrti, ki so prav krasne in trpežne in katere dokazujejo visoko stopnjo poljske domače obrti. V drugem delu, v ro. tundi, je prirejena tujsko-prometna razstava Poljske, ki preseneti obiskovalce z izredno uspelimi lepaki, ki dokazujejo veliko sposobnost poljskih grafičarjev. V tretjem delu pa najdemo poljsko industrijo konopljenih, lanenih in julinih izdelkov, izdelke tovarne eksploziv, poljskega sindikata petroleja, državne tovarne kemičnih izdelkov in druge. Nad vse zanimiva je koja, v kateri so razstavili Poljaki, ki so se vrnili iz Amerike in ki so postavili v bližini Varšave mogočno in kar najbolj moderno urejeno strojno tovarno, ki je na našem velesejmu tudi razstavila komplicirano stružnico. Ti Poljaki, nekdanji Američani, tvorijo nekakšno zadrugo in so si s pomočjo lastnega prihranjenega denarja in s pomočjo tovarišev, ki žive še v Ameriki, postavili to tovarno, v kateri sedaj sami delajo v svoj dobrobit in korist svoje domovine. Prepričani smo, da bo razstava bratske Poljske, ki je prvič pokazala pri nas izdelke iz svoje industrije, dobro uspela in pripomogla medsebojnemu spoznavanju in izmenjavanju dobrin. Za naprej pa se pripravljajo speoijalne razstave iz posameznih industrijskih panog, ki bodo še bolj jasno osvetlile poljsko industrijo in pospešile medsebojne trgovske zveze. Veliko delo za naš tujski promet Ljubljana, 7. junija. Zveza za tujski promet je lani vzpričo grozeče depresije tujskega prometa, ki pa je k sreči izostala, kakor smo poročali včeraj, svoje propagandno delo znatno poglobila, v čemer je tudi vzrok, da se je pri nas tujski promet lani obdržal na isti višini. Zveza je bila v ozkih stikih z oblastmi in javnimi institucijami za tujski promet Večletno sodelovanje Zveze s Putnikom je bilo Zvezi v korist in je prineslo lani odlične uspehe zn naš tujski promet. Opogumljeni radi ugodnosti carinskega in davčnega značaja, so naši hotelirji lani pričeli razvijati zelo veliko gradbeno agilnost. Obžalovati je le, da so marsikateri podjetniki prišli pri tem v finančne težkoče, ki jih še poveča denarna kriza. Zapora na finančnem trgu meseca septembra je ta položaj še povečala. Kar so davčne in finančne olajšave napravile dobrega, to so pokvarile visoke obresti, ki jih morajo naši hotelirji plačevati denarnim zavodom. Če se hoče naša hotelska industrija uspešno razvijati, so ji potrebni ceneni krediti. Potrebno bi bilo ustanoviti močan kreditni zavod, v katerem bi se udeležila z velikim kapitalom država in ki bi dala možnost hotelirstvu, da svoje stare dolgove likvidira z novimi po nižjih obrestih. Zveza je dajala interesentom nasvete o zgradbah in adaptacijah, informacije o carinskih in davčnih zadevah ter je posredovala glede avtorskih pravic pri izvajanju glasbenih del. Okrajna glavarstva so vpraševala Zvezo radi izdaje gostil-ničarskih koncesij. Zveza je podpirala le take prosilce, ki so se obvezali, da bodo prostore primerno opremili in da bodo imeli najmanj tri sobe za prenočevanje tujcev. Zveza je prosila železniško ravuatelistvo, naj elektrificira one postaje, ki pridejo v poštev za tujski promet, kar je ravnateljstvo obljubilo, da bo po finančni možnosti ludi storilo. Dalje je dajala Zveza pobudo za vodovodne zgradbe v zdraviliščih in letoviščih in dosegla, da se zdravilišča ne smejo regulirati brez pregleda banske uprave. Mnogo se je Zveza zanimala za vprašanje naših cest ter veliko dosegla za njihovo izboljšanje. — Inicijativno je Zveza posredovala tudi radi zgradbe aerodroma v Ljubljani. Stremela je dalje, da se osnuje v vsakem letoviškem kraju tujsko prometno društvo. Taka društva so se osnovala lani v Cerknici, na Brezjah, v Begunjah na Gorenjskem in na Jesenicah. Lani je bilo v Zvezi včlanjenih 60 članic, med katerimi pa ni bilo nobene fizične, nego le pravne osebe. Med člani je bilo 9 zdravilišč in kopališč, dve avtonomni mesti, to je Ljubljana in Celje, dve mesti, 6 korporacij, oslalo pn so razna društva in zveze, med katerimi so v večini razna olepševalna društva in tujsko-prometna društva ter društva SPD. Zimski šport je smatrala Zveza za zelo uspešno tujsko prometno propagandno sredstvo. Podpirala je zimsko-sportne tekme v Bohinju januarja in februarja 1931. Zimsko-sportno zvezo in druga slična zimsko-sportna združenja. Dalje se je Zveza v interesu povzdige našega tujskega prometa udeleževala mnogih zborovanj sličnih organizacij v državi ter konferenc. Zastopnik Zveze je ■ potoval v interesu našega tujskega prometa še v , Solnograd in na Dunaj ter tam navezal slike. Veliko je bilo lani propagandno delovanje Zveze, ki je bilo celo poglobljeno in posplošeno. Zlasti ni Zveza zanemarjala propagande v inozemstvu. Lani je Zveza izdala 26.000 informativ- j nih tiskovin in sicer v sedmih luiib jezikih! daljo ODOL Sobna pasta dnevno uporabljena prepreči zoperno pobarvilo zob, in slab duh ust. 15.000 prospektov v štirih jezikih in prospekt za Bohinj v 3(XX) izvodih. Nova propagandna brošu-rica o naših važnejših letoviščih je izšla v 7000 izvodih in je bila tiskana v štirih jezikih. V zalogi pa ima Zveza še propagandni mnterijal iz prejšnjih let. Lani so je Zveza udeležila tujsko-prometne razstave na velesejmu, za katero je nabavila mnogo lepega in novega materijala ter je imela s leni velik uspeh. Udeležila se je žo letos novih razstav, tako razstave v Zagrebu in sedanje na velesejmu. S slikami in drugim materija-lom pa se je udeležilo še razstav v Lipskem, na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Poznanju, Kopen-hagenu in Varšavi. Za propagando je izdala lani Zveza skupno 202.000 Din, podpor za kritje teh stroškov pa je prejela 117.000 Din. Tujsko-prometnim organizacijam je dala lani Zveza 34.000 Din podpor. S pomočjo Pulnika je lani Zveza organizirala več poučnih potovanj k nam in pripravila vse za dostojen sprejem. Poročilo omenja zelo veliko vlogo, kt jo jc imelo pri propagandi za naše kraje naše časopisje ter se o njegovi vlogi nad vse laskavo izraža. Potniški urad iu biljetarnlca sta imela lani razveseljivo lep uspeh. Daljo je Zveza organizirala tudi prodajo časopisja in potniške literaturo na kolodvorih in v letoviščih. Bilanca dela Zveze je lorej nad vse častna in mor« javnost tej važni instituciji izreči vse priznanje. Strašna nakana pijanega moža Murska Sobola, 6. junija. Kosova hiša na Krajini spada med tisto mnoge, v katerih ni božjega miru in tudi božjega blagoslova ne. Mož in žena sta se dan za dnem prepirala. Večino prepirov je zagrešil nesrečni alkohol, katerega si je mož v veliki meri privoščil. V pijanosti je često kar podivjal. To je na ženo tako vplivalo, dn je zbolela. Da bi imela žena vsaj ponoči mir, so je izselila iz sobe. Z otroki vred se je skrila na |md-strešje drvarnice, da bi tam spala. Mož je tudi tam ni pustil pri miru. V pijanosti je šel v drvarnico in je lam pod ženo ter deco zažgal drva in drugo suhljad. Žena in otroci so začeli kričati, ko so videli, kaj se pod njimi godi. Krik je privabil v drvarnico sosede, ki so plamen pogasili iu tako ženo in otroke rešili gotove smrti... Brezsrčnega moža je oblast zaprla. Utopljeni otrok najden Kranj, 7. junija V včerajšnjem poročilu o 5 letnem Vladkn Ažmanu, ki je v nedeljo popoldne utonil v Savi v kanalu, smo omenili, da so iskanje nadaljuje. Tako so v ponedeljek i>o|>ohlne ukrenili vse potrebno, da so mogli še enkrat preiskati kanal. Približno ob 1 ponoči so pri Majdičevi elektrarni odprli vse zatvornice, tako da je ostalo vode samo še 10 cm. Iskanje se jc moralo vršili ponoči, ker podnevi daje Majdičeva elektrarna lok raznim tovarnam in prihaja ponoči tok v|)oštev le zn razsvetljavo. To noč pa je Majdičeva elektrarna počivala in sta električno silo Kranj in okolica dobivala iz Mayerjeve elektrarne. Iskanje v izpraznjenem kanalu je bilo uspešno in okrog 4 so našli dečka kakih 200 korakov nad zatvornicami elektrarno in sicer ob desnem bregu kanala. Otroka so prenesli na dom in ga položili na mrtvaški oder. Svatje med zapornimi vodnimi curki Ptuj, 7. junija. Preteklo nedeljo se je vršila v Cinkovcih na Dravskem polju |>oroka Antona Mrenelova, sina uglednega posestnika iz Župečje vasi, in Terezije Frangeš, ocerke posestnika iz S|Kxlnjih Jablane. Kakor ie lo starodaven običaj, je moral ženin odkupiti svojo nevesto od jablar.skih fantov, ki so mu zaprli cesto z verigo. Stalo ga je lo po dolgem barantanju 250 Din, nakar so svatje veselo oddrdrali na okrašenih kolesljih proti Cirkovcem v cerkev, ne sluteč, kako presenečenje jim pripravljajo vrli eirkovški fantje. Nenadoma je namreč blizu cerkve bruhnil pred vozovi močan curek vode ler jim zaprl pol naprej. Tudi obrnili se niso mogli, ker jim je med tem povratek zaprl že drugi curek. Fantje iz Oirkovc so pričakali svate ob cesti z motorno 'brizgalno ler jih obdali s takim mokrim zapornim ognjem, da je bilo nemogoče čez zapreko dalje, ker bi bili svatje mokri kakor miši. Hočeš nočeš so se morali spustili v nova pogajanja, ki so po daljšem barantanju dosegla uspeh. Cirkovški fantje, ki so nastavili prvotno odkupnino na 5000 Din, so pokazali veliko popustljivost napram očeloni starešinam, ki sla vodila pogajanja, ler se domenila nazadnje za znesek 250 Din. Takoj nato se je molorka ustavila in pot je bila prosta. Zanimivemu in originalnemu prizoru je prisostvovalo sila mnogo ljudi, ki so se imenilno zabavali ob pogledu na okinčnne vozove in svate, obkoljene od vodnih curkov. » Stran 4. »SLOVENEC«, dne 12. junija 1932. Štev. 133. Ljubljana Zaradi noža - 4 leta ječe Žalostni dogodek v Ihanu pred sodiščem Ljubljana, 7. junija. Obtežilno je bilo, da je obtoženec rabil nož. ki |e nevarno orožje, in da je pokazal posebno surovost , tako je danes predsednik malega senata dr. Ernest K obe utemeljeval sodbo, s katero je bil 22 letni pleskarski pomočnik Ignacij Dime, (loma iz Depalje vasi pri Domžalah, obsojen ua štiri leta robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za pet let in v plačilo stroškov kazenskega postopanja. — Ozadje žalostnemu in obsodbe vrednemu dogodku je bilo kratko naslednje: Letos na sv. Jurija nedeljo 24. aprila sta okoli (i zvečer šla Andrej Lenček in Anton Dragar, ki je peljal svoje kolo. po cesti iz Ihana domov. Pri Hribarjevi hiši sta ju dohitela na kolesu brata Nace in Miha Dime. Voščili so si najprej Dober dan! . Nato je pa Dragar kratko pripomnil: Marš s ceste!. Oba brata je to razjarilo, stopila sta s kolesa in nastal je hud spopad. Ignacij Dime je potegnil 7 cm dolg nož in začel ž njim mahati naokrog. Lenček se je umaknil, a Dragarja je močan sunek zadel v levo ram<> pod ključnico. Sunek je bil usoden. Nož je zadel globoko v prsa in prerezal žile odvodnice, tako da je Dragar čez nekaj minut umrl radi izkrvavitve. Brata Dimen sla sedla na kolo, prav tako tudi hudo ranjeni Dragar. Ta pa se je nedaleč od Hribarjeve hiše zvrnil v travo in obležal. Hribarjevi so ranjenca prenesli na doni, kjer je izdihnil. Sprva sta bila v kazenski preiskavi zaradi uboja oba brata, toda proli Milil je bilo postopanje ustavljeno. Državni tožilec dr. Hinko Luč ovni k je le Ignacija obtožil zločinstva uboja ln danes je bila razmeroma prav kratka razprava. Obtoženi Ignacij je med drugim pripomnil: Ne morem »e spominjati, da bi bil vzel nož iu sunil Dragarja. Moj brat mi je to povedal.. Priča Andrej Lenček je v podrobnostih opisal dogodek in omenil: Dragar je sedel na kolo in zaklical: Prijatelj, kaj si mi sedaj naredil?! Nace pa je odvrnil: Boš žc videl, kaj se pravi marš s ceste.«. Učenec ljudske šole. 12 letni Marko Hribar, je bil očividec spopadu. V prav pri prostih in jasnih besedah je. povedal sodnikom razvoj spopada. Potr-iil je tudi, da je obtoženec na kolesu rabil gorenje besede, tlilel je k cčeitu in mu povedal, da be na cesti tepo. Oče Hribar je potem Dragarju pomagal, kolikor je mogel. Predsednik senata je nato čilal razne izpovedbe prič, ki so opazovale gostilniški prepir zaradi kolesa. Ta prepir je nastal zato, ker je posestnik Močnik vzel Diničevo kolo in se odpeljal. Nato se je vrnil nazaj. Dinicu pa sta trdila, da je kolo pokvaril in da zahtevata odškodnino. Močno so se vsi trije prerekali. Miha je šel celo domov po dolg nož in ga izročil bratu Načelu. Priča Josip Urbanija je pristavil v preiskavi: Obtoženec je Močniku grozil. Rekel mu je: Vzel ti bom glavo, če ne plačaš ško-le. Močnika so pozneje spravili v magacin, brata pa sla odšla iz gostilne. Kakor so orožniki navedli v ovadbi, sta po krvavem spopadu brala Dimca popivala po gostilnah v Domžalah in se je obtoženec bahal: Tako sem ga sunil, da se je kar za prsa •irijel Ignacij Dragar se je drugi dan, 25. aprila, sani javil orožnikom. Senat je izrekel sodbo, kakor smo jo uvodoma navedli. V kazen se šteje obsojencu preiskovalni /Upor od 25. aprila naprej. Stara mamica pokojnega Dragarja je prepozno prijavila svoje odškodninske zahteve. Obsojenec pa je prijavil priziv zaradi previsoke kazni. _ Ob priliki velesejma obiščite Auiomat-buffet „DAJ - DAM" na Aleksandrovi cesti v palači „Viktoria" — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje >Franz-Josei« voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. — »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) Kaj bo danes ? Opera: Rusalka. Red B. Videscjinska. razstava. Zbornica za TOI: Občni zbor Zveze za tujski promet- (Jh pol 11. Delavska zbornica: Občni zbor Kmet. družbe. Ob 11. Nočno službo imata lekarni: dr. Piecoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 1). Telečja pečenka po 8 do 10 Din kg se bo prodajala od dveh popoldne naprej v mestni klavnici ljubljanski. O Ce vas zanima, česa so zmožni otroci v predšolski dobi, pridite in oglejte si Tazstavo otroškega vrtca na drž. žen. učiteljišču na Resljevi cesti. Odprta bo v četrtek, petek in sobolo od 9 do pol 1 in od 3 do (i. Obenem se vrši istotam tečaj za otroške vrtnariee, 0 Na planinah nov sneg. Včeraj je nastopilo prav hladno vreme in že dopoldne je po malem pohlevno deževalo, popoldne pa se je nad mestom in okolico vlila večja ploha. Stanje rek in potokov je do malega neizpremenjeno. Ko se je pozneje po nalivu zjasnilo, je bilo opažati zlasti v Kamniških planinah, da je tam zapadel nov sneg globoko v nižino. Danes je sv. Medard in ta čas že pojo po travnikih kose. Letos pač pozneje. Tudi sezonskih koscev je v Ljubljano prav malo. Pred dnevi so se pojavili in nato žalostno odšli, ker niso dobili zaposlitve. O sv. Medardu pravi kmečki vremenski pregovor; »Če se sv. Medard kislo drži, do konca meseca ni solnčnih dni.« 0 Novoregulinuii bregovi Ljubljanice naprav-ljajo v mestu nelep vtis na gledalca. Nad heton-sko maso se dviga masa ilovice, blata, pepela in tudi umazanosti. Napravite vsaj, da posejeto te bregove s travo! Pogled na bregove bo takoj lepši, obenem pa bo trava zadrževala tudi plasti zemlje, da se ob dežju ne bodo valili črez beton v Ljubljanico in ga mazale! TONE MALGAJ družba z o. z., pleskarstvo, ličarstvo, sobo- in črkoslikarstvo Ljubljana — Kolodvorska ulica it. 6. 0 Koncert na sejmišču Ljubljanskega velesejma bo dne 8. junija od 17 do 18K. Koncertne točke izvaja godba 40. pešpoika Triglavskega. © Tatovi na trflu. Ljubljanski živilski trg še vedno obiskujejo predrzni žeparji, ki si za'svoje žrtve najraje izbirajo razne kmetske in mestnega prometa ne vajene ženske. V ponedeljek dopoldne je neznan tat izmaknil posestnikovi hčeri Angeli Novakovi iz Hudega torbico, v kateri je bilo 300 Din denarja, Kdo bi ukradel torbico, okraden-ka seveda ne more navesti. Zdi pa se, da je na trgu prava organizacija žeparjev, katerim bo težko priti do živega. © Številne tatvin«. Te dni je ob belem dnevu odprl neznani tat s ponarejenim ključem stanovanje gospe Ide Jakše v Levstikovi ulici 19 in odnesel več moške in ženske obleke, ki jo okra-dena ceni na 10C0 Din. — Posestniki Ivani Š. na Emonski cesti je bil ukraden iz ročne torbice, ki jo je imela v stanovanju, bankovec za 1000 Din. — Mesar Fran L. je prijavil poneverbo 2000 Din vrednega mesarskega voza. — Vinku Podržanu na Poljski poli je bilo te dni iz omare in iz drugih predalov ukradeno 1900 Din gotovine. — Peku Vilku Zupanu pa je neznan deček ukradel iz predala v prodajalnici 800 Din denarja. — Iz veže gostilne pri Levu je bilo ukradeno Karlu Čehu 1500 Din vredno kolo znamke »Torpedo«. — V Ljubljani so torej tatovi po dalšem odmoru zopet pridno na delu. O Kopalne obleke, dainsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima liajeonejo aterk nasl. Karničuik, Stari trg 18. Trbovlje Nabori za trboveljsko in dolsko občino bodo letos od 17. do 20. junija v Trbovljah. Srečke za belgrajsko katedralo se zopet dobijo v župnem uradu. Izlet v Izlake, ki ga je hotela napraviti kmetijsko nadaljevalna šola zadnjo nedeljo, je vsled slabega vremena odpadel in se vrši po istem načrtu prihodnjo nedeljo. Odhod ob 6 zjutraj izpred cerkve. Na Sv. Planini se vsled slabega vremena zadnjo nedeljo ni mogla vršiti cerkvena slovesnost s procesijo in se je preložila na prihodnjo nedeljo. Trboveljžani na velesejmu. Dosedaj je razstavljala samo TPD premog in cement, letos se je od tukajšnjih obrtnikov opogumil podjetni mizar Cestnik in razstavil moderno pohištvo. ligEBB33 čuva pred okuževanjem ubija hitro okuževalce il Maribor □ Matura se pričenja ie dni na mariborskih srednješolskih zavodih. Danes se pričenja nn humanistični gimnaziji in v prihodnjih dneh na ostalih zavodih. Do 22. bodo zrelostni izpiti končani in Maribor ho zapustilo pur stotin mladih ljudi, ki so se pripravljali dolga letu v našem mestu za nadaljno pot v življenje. □ Akademska kongregacija. Drevi zaključili sestanek rib običajni uri v Alojzijevi cerkvi. □ Razburjenje v lovskih krogih je prinesla vest okoličanov iz gozdov nad Tremi ribniki, da so opazili Iri čudno živali, ki morajo hiti nu vsak način divje koze. Lovci so pripravljali na redko divjačino, ki se je pojavila \ neposredni bližini že celo ekspedieijo, iko se je do/.nalo, du so navedeno živali le nedolžni begunci iz vinorejske šole. Banovina je nabavil u zu vino-rojsko šolo vtič kozjih lam ili j posebne pasme. Živali so živele nu šolski pristavi zu Tremi ribniki, kjer se je zahotelo trem takim kozlom nenadoma svobode ter so jo popihali preko meje v zeleno naravo. Kozlov sc šo ni posrečilo ujeti. Q Poročilu stu se gdč. Vera Džamonjeva, hčerka lastnika znane vrtnarije, in g. iigou Sclnvmh, sin a letrgovcu v Gregorčičevi ulici. Našo iskrene i »isiitke. □ Pri mestne— vojaškem uradu na Slomškovem trgu dobijo interesenti med uradnimi urami pojasnila glede sprejema gojencev v strokovno šolo (bivšo brodarsko podčastniško šolo) v šibeniku. □ Mariborski Korošci so imeli v ponedeljek zvečer poučen sestanek: predaval je in poročal ugleden rojak iz Korotaua. □ Slava mariborskega topniškega polka. V nedeljo je 32. topniški polk svečano obhajal svojo slavo kot spomin nu dan. ko so lota 1919 zavzeli mariborski topničarji Gosposvetsko polje. Slavnostno besedo jc govoril major Cele-stin, predpisane cerkvene obrede jiu sta opravila garnizijski duhovnik Pavel Zavudlal za katoliško veroizpoved, prota Trbojevič pa zu pravoslavno veroizpoved. □ Dve zanimivi šolski razstavi. Moško in žensko učiteljišče v Mariboru sta priredila vsak \ svojem zavodu razstavi risb in slik ter ročnih in rakotvornih del. Razstavi na obeh zavodih si- zaključita danes ter zaslužita vso pozornost. Razstavo učitcljiščnikov jc razvrstil prof. O vaje v risulnici zavodu v drugem nadstropju. Zanimive so zlasti risbo in slike, razvrščene po motivih ter dokazujoče temeljitost študija in veliko nadarjenost nekaterih gojencev, študije in kompozicije v vseli tehnikah podajajo pregledno sliko strokov no-tcmcljitega iu modernim vzgojnim načelom prilagodcnega pouka v risanju. Ruvnotako zanimivi so rokotvorni izdelki, ki zopet kažejo moderno usmerjeno vzgojno delo zavodu. Istotuko zanimiva in dobro pripravljena je razstav a ženskega učiteljišča. Gojenci in gojenke, ki so zelo oblo/eni /. mnogovrstnimi učnimi predmeti, so pokazali v razstavi delili mnogo ljubezni do delu in razumevanja zu vzgojna prizadevanja profesorjev risanja ler nu ta nučin dosegli vsega priznanju vreden uspeli. □ Ne bodo oškodovani. Vprašanje /nizanju najemnin v znsiliio-stunovan jskih hišah je povzročilo pri stanovalcih omenjenih hiš okrog prvega mnogo razburjenja. Kakor znano, je oklenil mestni občinski svet v maju najemnine v zasilnih stanovanjih nekuj /nizati, vendar so bile kljub temu sklepu tega meseca izterjane od nekaterih strank v prvotni višini. Razburjenje stanovalcev teh hiš se je pa sedaj po- enje eglo. ko doznali. da se jim je zaračuna a prejšnja najemnina le rud i tega. ker še ni hilo mogoče radi kratkega roku tehnično izvesti pobiranje znižane stanarine; zato pa se bodo strankam, ki so žc junija plačale staro najemnino. zaračunali vplačani zneski v nujcnin.no za prihod, mesce, tako bil inštaliran za župnika prejšnji kaplan g. Štefan Horvat. Žo v soboto popoldne se je župnija oblekla v praznično odejo. Fantje so postavili tri lepe mlaje, dekleta so pa okrasila cerkev s številnimi venci. Pot od župnišča do cerkve Je bila ovenčana « špalirjeni mladih amfekic in posuta s cvetjem. Pred cerkvijo pa je stal slavolok z napisom. V soboto zvečer in v nedeljo so ]>oluill številni topiči, tamburaški zbor in pevski zbor pa sla na predvečer priredila lepo podoknico. V nedeljo so je. zbralo pred cerkvijo nuiogo vernikov, ki so spremljali novega župnika v cerkev. Inštalacije so so razen dveh udeležili vsi župniki iz cele deka-nije in še trije drugi ter zastopnik okr. načelstva, podnačelnik L. Elletz, in zastopnik sodišča, sodnik M. Tominec, Pred cerkvijo je pozdravil novega župnika cerkveni ključar J. Apačnik in za društva J. Spesny. Po izvršeni inštalaciji je imel dekan duh. svetnik g. Al. Čižek lep govor, v katerem je obrazložil naloge iu dolžnosti duhovnika, predvsem župnika, na eni strani, na drugi pa naloge in dolžnosti faranov do svojega duhovnika in župnika. Sledila je slovesna božja služba. Tako so na prav lep in dostojen način sprejeli staro trški farani svojega novega župnika i«i simpatičnega dušnega pastirja. Bog ga ohrani v Starem trgu mnogo let in njegovo delo naj bo obilo blagoslovljeno! SSSiBB •S-c S0 G O >. _ % Z? O en « > — « > ..tašS .O C,- n 6». ^ ;/ B « 5 2: a .2 < iz o j: ki s ca 0 »-S . C ° -a ^ IS. t s>N-3 G« SL N S .'-Ti ir- ?> - S ffl £3 < u > cn . - a « — S , • Ž* * 05 oid 1 ~ inCin . o . ° g I g I 57f iHI® j.. - . a: N „ u .SNIJbn ■3 o « ► .5 i š -S a ~ Q I S .Q':Sd sta •ii ti o o a ^ c -J .« ci S?E c ržj ■?£!??! I co 53 Roland Dorgelds: Leseni križi Kateri polk? Ali je lu kje še kako gnezdo pred linijo?;; Odkodi prihajate? Neki Parižan je robato zaklical iz naših vrst: Ali so med vami tudi fantje z Montmartre-a? Pozdrav vsem Barbečanom! : Ti neznani glasovi so se iskali in našli med seboj kakor roke. Sulphart, ki ga je bil pravkar okrepčal požirek vina, je odgovarjal s šalami: Kateru ,kompanija'? Pariška plinska! Pomikali smo se sunkoma, v neenakomerneiri pohodu, ki je zelo utrujal. Včasih smo se morali ustavili, ker je bila cesta zagozdena; v temi smo slišali roži jati uzde topota jočih kon j in preklin jati topničar-je. Nekateri so nas prijemali za laket: > Al i ste naskočni polki? Črni pokovci so ludi že lu . . . Potlej pa topovi, to boste kar zijali ... Tedaj je poleg mene zarenčal Fouillard: >fn Švabi. ti seve nimajo topov, a? Drekači! Kar vzdiguje se mi, če kaj takega slišim.« Ko smo med dvema vrstama voz in konj stopicali dalje, je zagrabil enega izmed konj, ki so imeli vse pena sle gobce, oberoe za rep in ga surovo po-tegttil. Težki mrlii se križ ni niti zgenil. »Tak tvoje osrano kljuse še brcniti ne zna?<- se Je zadri nad voznikom, ki je ves zamotan sedel na kozlu. Da bi mi vsaj pohabil k repni o, hudiča. \T r.r.S! !„ Sl„„l,i:„l _______! . ..... _ . , njicama za naboje mezg: spravil se je za njim v red in upal, da ga bo prej ali slej cebnil. S tem namenom je začel žival dražiti in vleči za rep kakor za zvonovo vrv. Topo kakor človek je mezg nadaljeval pot. Menda se ti je zmešalo, ka-li? mu pravi Iiu-mel... Kaj pa, če te cebne v vamp?« Prava reč... Do grla sem sit, potem mi vsaj ne bo treba na naskok.- Za njim se je oglasil Demachy, kakor da bi čilal armadno povelje: : Vedno je kazal najpogumnejšo podjetnost in in dajal svojim tovarišem zgled neprimerljive hrabrosti.« / Ti, na to se podriskam ... Brigaj se za svojo. .Tribunk F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — Zobje nikdar ne dobe umazane barve, če jih rodno čistite z dobro zobno pasto in krtačico. Zobni kamen, zobni obložek in druge slične tvarine hitro pokvarijo zobe. Le redno in temeljito negovanje zob s pasto Odol varuje vaše zobe pred različnimi neprijetnimi barvami. — Za Saša velesejma stalna razstava blaga za obleke itd. pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti Nunske cerkve)'. Priporočamo neobvezen ogled — posebno zunanjim posetnikom sejma. Na&nanila oskfcv večer pod okriljem društva >Krka« se bo vršil v petek, 10. junija ob osmih zvečer pri Mikliču. Jakac bo bral več odlomkov iz svoje knji ge »Amerika , ki v kratkem izide, nato pa bo predvajal svoj veliki film o potovanju po Ameriki iNcvv.vork—Niagara«. Vstop je vsakomur prosti Za simfonični koncert, ki se vrši v petek, dno 10. t. m. je izšla prav lična programna knjižica, ki obsega točen Spored koncerta in kratek uvod vseh simfoničnih del, ki so na sporedu kakor tudi besedilo skladb, ki jih bo pela s spremljevanjem orkestra gospa Pavla Lovšetova. Programna lcnji' žica je za vsakega udeleženca v resnici potrebna, zato priporočamo nakup. Dobi se v predprodaji v Matični knjigarni. Stane 3 Din. Tam so na razpolago tudi vstopnico za simfonični koncert po obi čajnih cenah. Koncert bo v veliki unionski dvorani v petek, dne 10. t. m. točno ob 20. Radio Frofirntni Radio-LiubHana» Sreda, 8. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Zbor balalajk »Kremelj« (z velesejma). — 19.00 Dr. Ni-kola Preobraženskij: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Duhnmel: Prizori iz bodočega življenja (g. Sil vester Škerl). — 20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjanc). — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Četrtek, 9. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnev ne vesti. — 13 Čas. plošče, borza. — 18 Salonski kvintet, — 19 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.35 Prenos z Dunaja: Beethoven: Missa solemnis. 21 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Četrtek, 9. junija. Budimpešta: 19.15 Ciganska glasba, — 20.15 Igra. — Dunaj: 19.35 Beethoven: »Missa solemnis«. — 22.45 Večerni koncert. — Praga: 19 Operni prenos. — Langenberg: 20 Operni prenos. — Bero-mtinster: 20 Koncert baselskega komornega orkestra. — 21.45 Večerni koncert. — Rim: 20.45 Pester Obisk letošnjega velesejma jc ni \ sako lelo sc najdejo črnogledi, ki napovedu-. jo, da se velesejem vrši zadnjikrat. Toda ne mine dolgo časa, že imamo novo prireditev, katere uspeh zaostaja za prejšnjimi, nasprotno jih celo pro-šajo. Zdi se nam važno ugotoviti, dn obisk letoš-ijega velesejma v do sedaj preteklih Štirih dnevih ii nič manjši kol v istih štirih dnevih lani, nasprotno celo večji. V torek je bilo na velesejmu posebno veliko vojaštva, pa tudi šolo so začete prihajati v večjem številu. Zato je bilo kljub deževnemu vremenu na sejmišču živahno. Rekli smo že, da tudi poslovno kaže velesejem dobro. \' tem nas potrjujejo zadnji poslovni uspehi. Naša produkcijo se je od prejšnjega lela sem zopet povečata in vedno boli postajamo neodvisni od uvoza. Tako smo zabeležili nov napredek v domači tekstilni industriji, kjer je povpraševanje znatno, posebno u. pr. za umetno svilo, tiskano blago, gradle, odeje ild. Mnogo se kupuje preprog, kar je sedanjih časih razumljivo. Naše knjigoveštvo je na zelo visoki stopnji, kar dokazujejo sedaj razstavljeni predtneti. 'l udi v »Isis«, d. d. za industrijo in promet droga in kemikalija, Zagreb, je. na glavni skupščini od dne 30. maja t. I. sklenila, da izplačuje 7% dividende za kupon šl. 14 Din 3.50 (tri dinarje 50 par) pri društvenih blagajnah v Zagrebu, Belgradu in v Ljubljani, in pri Jugoslavenski banki d. d. v Zagrebu in njenih podružnicah. Prodaja vina iu žganja lastnega pridelka. Z ozirom na nasprotujoče si vesti podajamo v informacijo našim čilateijeni prevod pripombe 3 k S 2 zakona o izpremenibah in dopolnitvah zakona o državni trošarini: 1'roizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelka in z lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 litrov in več, v velikih mestih, mestih, malih mestih in trgih od lo litrov in več naenkrat, so ne smatrajo za točilco na drobno iu ne plačujejo trošarine in takse. Ti smejo prodajati vino tudi na debelo zunaj svojega stanovališča v množinah nad 50 litrov naenkrat, žganje pa v množinah nad 25 litrov naenkrat prosto trošarine in trošarinske takse. —■ Iz tega besedila jo jasno razvidno, da veljajo ugodnosti samo za prodajo večjih količin, dočim detajlna prodaja ni dovoljena. Likvidacija: Amerika, potniška in izseljenska jugoslovanska agencija (ustanovljena 1929), sklicuje za 30. junij občni zbor, nu katerem bodo sklepali tudi o likvidaciji družbo. Družba je imela glavnice 500.000 Din, bilanca za 1931 pa je izkazovala izgubo v znesku 428 Din. V upravnem svetu sta bila tudi dva Italijana. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, kateri predseduje g. Melhior Čobat, jo imela v nedeljo 5. junija občni zbor. Iz poročila tajnika g. Cvetka Kristana je razvidno, da ima zveza sedaj 73 članic, od teh 52 v dravski banovini, 10 v Zagrebu itd. Število članov v zadrugah je od 1929 na 1930 naraslo na 25.313, deleži in rezerve znašajo 8 milj. Din (7.4), hranilno vloge 24.0 (21.0) ter promet 357 milj. Din (426). Izvoljeno je. tudi novo načelstvo, predsednik pa jc ostal g. Melhior Čobal. knjigovodstvu razstavljajo Iri tvrdke kartoteke po nujuovejših sistemih iu pohvalno moramo reči, da se skoro za to potrebni predmeti izdelujejo pri nas doma. Ali naj šo omenimo čipke iz različnih krajev naše dežele, ki kaže, da prav nič ne zaostajamo za kvaliteto uvoženega blaga. Med drugim omenimo, du je bilo dane- več interesa za naslednji predmete: stroj za obdelavo lesa, stroji za čevljarsko industrijo, proizvode kamniške smodniSnice, potne čolne, šotore Itd. * Kakor vsako lelo, je izšel tudi letos katalog ljubljanskega velesejmu. Poleg seznama rastav-ljalcev in popisa razstavnega tilaga po strokah vsebuje katalog tudi dva članka; Notranji trg ter propagandni članek za niedtujski promet. Članek o »Notranjem trgu ■ je napisal dr. H. It. Boehm. Nadalje moramo med publikacijami omeniti še katalog novodobno opreme, ki ga je založit liok Arhar v šl. Vidu. Katalog vsebuje celo vrsto spalnic, jedilnic, delovnih sob itd. ter zasluži pozornost, ker kaže visoko kvaliteto v naši mizarski industriji. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. bela 111—113. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 51 vagonov. Sombor. Koruza bač. 97—98, bač. bela Čiukvantin 111—113, bač. okol. Sombor 98—99, bač. junij 99—101, bač. julij 101—103, bač. avgust 102—104. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 80 vagouov. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Co„ Dunaj.) Pripeljanih je bilo 9311 pršutarjev in 4762 špeharjev, iz Jugoslavije 2703. Cene: špeharji najboljši 1.75, 1. 1.50—1.55, II. 1.15 — 1.50, kinetakj 1.45—1.55, najboljši 1.65, pršutarji 1.60—1.90, najboljši 2.0. Tendenca: prvovrstni veleposestniški prašiči so se pocenili za 2—3 groše, ostali za 4 groše, pršutarji pa za 10 grošev. Vransko V poročilu o snirli g. Josipa Zdolška, sc je vrinila neljuba pomota. O. Rotner Ivan ni bil nemškular, temveč sin slovenskega naroda in se je kol tak tudi vedno izkazal najsiho v službi ali družbi. To mora poročevalec ugotoviti po u a -k n u d D o dobljeni informaciji. Vendar pa bi bilo dobro ugotoviti, kdo se na Vranskem prostovoljno šteje med oktobriste. Borzo Dne 7. junija 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja in Londona, narastel je Berlin, dočim so ostali Curih, Pariz, Praga in Trst neizpromenjeni. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi istj tečaji kol na ljubljanski. Zagreb je no-tiral še Newyork kabel 56.0188—56.3014. Ljubljana. Amsterdam 2272.62—2283.98, Berlin 1325.72—1886.52, Bruselj 783.22 — 787.1(1, Curili 1097.35—1102.85, London 206.29—207.89, Ncvvvork 5579.88—5008.11, Pariz 221.22—222.31, Praga 166.23 — 167.09, Trst 287.40—289.86. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 127.833 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.16, London 18.825, Ne\vyork 510.50, Bruselj 71.375, Milan 26.25, Madrid 42.15, Amsterdam 207.10, Berlin 121, Stock-holnt '.»6.75, Oslo 94, Kopenhagen 103, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.375, Atene 3.35, Carigrad 2.50, Bukarešt 3.06, llelsiugfor« 8.70. Dunaj. Dinar nolira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Daues jc bila tendeca za državno papirje neenotna. Vojna škoda je narastla, dočim so ostali državni papirji z izjemo 7% Blera, ki je i>slal skoro neizpremonjen, bili nekoliko slabejši. Zagrebška borza izkazuje naslednji promet: vojna škoda 100 kom., begluške obveznice 100.000, 8% Bler 2000 dol. in 7% Bler 2000 dol. Na belgrajski borzi pa je bil promet naslednji: promptna škoda 247 kom., veliki komadi 200 kom., 7c/o investicijsko posojilo 31.700, begluške obveznice 19.500. 7% posojilo Državne hipotekarno banke 3s. Drž. hip. banke 43-45, 6% begi. obv. 34.50-32.25 (32), Nar. banka 3800—1000, Priv. agrarna banka 206-209. Belgrad. Narodna banka zaklj. 3S70, Priv. agr. banka zaklj. 207, 7% inv. pos. 51 hI. (50), vojna Skoda 178—179 (178, 179, vel. kom. 175), 6'/o begi. obv. zaklj. 32.50, 31.50, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 44.25. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 54.50, Wiener Bankverein 10, Živno 58.75, Ausslger Chomlsche 92.50, Alpino 9, Trboveljska 18.75.__ Spori koncert. — Belgrad: 20.10 Jugoslovanski koncert. — 21 Narodne melodije. — Berlin: 21.10 Koncert orkeslra. — 22.20 Operetna glasba. — Toulouse: 20.30 Vojaška glasba. — Stultgart: 20.30 Dve igri. — 21.30 Avstrijska glasba. — 22.45 Nočna glasba. — Milano: 20.30 Komedija. Plesna glasba. — Zagreb: 20 Lahka večerna glasba. — 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada. »SLOVENEC« IN TEKMA ILIRIJA :MAItlB0R. Včerajšnjo »Jutro so je zopet obregnilo ob me. To pot menda uredništvo samo. Kakor dosedaj še vso izjavo in pojasnila, lako tudi to ni pisano v resnem tonu in kaže, da so iskali dlako v ja jcu. Drugače bi namreč morali videli pri članku v l'o-nedeljskem Slovencu« podnaslov: Maribor, fi. junija«, ki pomeni, da je vest prišla Iz Maribora. Za to, kar iz Maribora poročajo, pa menda no ho >Jutro; zahtevalo, da jaz odgovarjam. Stališče pu, ki ga ima naš list o nedeljski tekmi, bo pojasnil članek »Komu v korist , ki radi pomanjkanja pio-stoni ni izšel že v včerajšnji številki, pač pa samo članek, naslovljen na JNZ. Topovski ogenj v Jutru«, ki je že nekaj časa namenjen moji Osebi oz. rubriki, ki jo vodim, je kakor dosedaj, še vedno ponovno zgrešil svoj cil j I Ivan Kosec. KOMU V KORIST? Iz Maribora smo prejeli vesti, ki mečejo čudno luč na poslovanje nogometne Zveze, še bolj seveda na podzvezino v Ljubljani. V nedeljo bi se morala po programu vršiti v Mariboru prvenstvena tekma med Mariborom in Ilirijo, še v soboto smo pisali, da še ni gotovo ali se bo la tekma vršila. Maribor je namreč [iri JNZ interveniral, da se tekma preloži na kasnejši termin, ker je la dan v Mariboru sokolska svečanost. JNZ jo prošnjo Maribora up,-števal in tekmo preložil na 12. junij. Medtem je bila prireditev Sokola odpovedana in torej nI bilo razloga, da se prvenstvena tekma ne bi mogla igrati. Toda očividno je JNZ ostala pri prvotnem sklepu, da se tekma vrši 12. t. m. Vktjiili temu pa LNP ni opozoril zainteresiranih klubov, da sp tekma no vrsi 5. pač pa 12. U m. Vsi smo vodeli, da je tekma preložena, »Jutro je celo v nedeljo poročalo, le oni, ki so bili v prvi vrsti za lo poklicani niso nič vedeli o sklepu ,INZ. Hoteli so menda prisiliti, da se tekma vrši. Ker seveda delegirani sodnik ni prišel, naj trktmi sodi, kdor-ho pač pri roki. Tako laično mnenje o prven-ltenom tekmovanju I V službenih objavah JNZ v »Sporlistu čitnino dobesedno: Preinešta se utekmica za državno pr-I venstvo SK Maribor:Ilirija od 5. juna zu 12. Juna radi proslave 25-godišnjice mariborskog Sokolskog društva. Ta objava tudi jasno dokazuje, da Ilirija ni bila inteirsirana na tem, da se tekma preloži in so torej vsi očitki, češ, da je Ilirija dosegla preložitev tekme, neutemeljeni. Vsakomur je jasno, da je samo LNP zakrivil, da Maribor: in iudi Ilirija: nista vedela Se zadnji hip ali se tekma vrši. Merodajne so službene objave, loda direktni izvršilen objav JNZ jo LNP, katere dolžnost je obv-I ščati klube o sklepih JN/. Ni namreč dolžnost, da 1 so klubi naročeni na službeno glasilo JNZ. Tako smo zopet doživeli velik športni škandal. To pot za izpremembo v Mariboru. Ni čudno, dn so bili duhovi razgreti pri prijateljski tekmi, saj se |e parlamentiralo skoro tri ure ali se vrši prvenstvena ali prijateljska tekma. Od delegata Ilirije ni mogel nihče pričakovati, da bo sprejel prvenstveno tekmo, ki bi jo sodil mariborski sodnik. LNl' jc vedela, da je tekma preložena in ni obvestila klubov. Mogočo je imelo tn zadržanje kak namen, ki ga ne vemo? Upamo, da nam bo LNP objusnila, zakaj ni obvestilu klubov. Poizvedovanj» Najdena je bila poselaka knjižic«, glaseča se na iino Angele Novak. Lastnica jo dobi v upravi »Slovenca«. rm/(/iom^ia fViig/nmia /Ivatilctnci znam/Ča daje zdravo, ceneno in redilno pijačo za mlado in staro. Naj se prireja Kathreiner z zrnato kavo ali brez nje, vsekakor je glavno, da mu se doda :Pravi „Franckov" dodatek: kot najbolj poznano začimbo za kavo. Otroci posebno radi piio Kathreiner z mlekom in qa tudi orav lahko prebave. Stran 6. >SLOVENEC«, dne 8. junija 1932. Štev. 129. Potovanje neznanokam? flamburska luka, v kateri počiva zaradi krize vse delo. Od 25 žerjavov delujeta le dva. V ozadju je ogromno ladjevje na počitku. Londonsko ravnateljstvo železnice ' Great We-stern si je izmislilo novo zvijačo, ki je izredno poživila tujski promet. Prvič jo jo poskusilo za letošnjo velikonočne počitnice. Razglasilo je, da bo odšel nn veliki pclok ob 10 zgodaj s Padington-skega kolodvora neznanokam izletniški vlak, ki se bo povrnil v London šele pozno zvečer. — -Ne vprašujte našega osebja, kaj to pomenil: je bilo rečeno v oglasili, »tudi naš strojevodja, ki bo vodil vlak, ve prav tako malo kakor vsak potnik. Vsi boste deležni veselega presenečenja! Oglas je imel izreden uspeh. Listki »neznanokam so bili prodani v teku enega dneva! Do 1600 ljudi v turi-stovski opremi z nahrbtniki in palicami so zasedli vlak do zadnjega kotička. Železnica je izpolnila obljubo. V zadnjem trenutku, ko jc že vlak odhajal, je pridrvel brzi sel >in »kakor na bojni ladji« izročil Brezžično naznanjali])} požara. Nemški policijski stotnik*-; Ristovv jo izumil napravo, s katero je mogoče brezžično naznaniti požar. Pretekli teden je dunajski radio dal v javnost sledečo vest: Dne 5. junija 1896 so na Dunaju v četrtem okraju v Weyringergasse 6. v veži našli kakih 8 I mesecev staro dekletce. Na perilu je bila uvezena viteška krona z začetnicama R. C. Radio Dunaj v imenu najdenke prosi podatkov, da bi bilo mogoče najli starše.« Zgodba je tale: Tistega dne, kakor so izjavljale priče, ki so pa sedaj že mrtve, se je pred omenjeno hišo pripeljala elegantna kočija, v kateri je sedela gosto zastrta gospa. Na njen ukaz je sluga stopil s sedeža in odnesel v hišo velik zavoj, i zavit v odejo. To je opazovala Irafikantka. ki je imela prodajalno poleg veže. Nato je kočija od-drdrala. Trafikanti« je iz veže zaslišala otročji jok. šla pogledal in našla v odejo zavilo dekletce, 1 katero so spravili na policijo. Vso poizvedovanje Žrtev je - biti delavska mati Letalec postal plemič. Angleški letalec kapitan Kingsford-Smith, ki je leta 1930 letel iz Avstralije na Angleško, v Ameriko in nazaj v Avstralijo, je bil povzdignjen v plemiški stan. jo svoj odpočitek. Premišljujejo in računajo, kje bi dobile še kaj prostega časa, da bi se telesno in duševno osvežile. Nepopisno žalostno pa je poročilo mater. V tem poročilu, ki je vsako kratko, pa je zapopade-nega neizmerno gorja. Takoj prva mora skrbeti za brezposelnega moža in za tri otroke. Že ob 5 zjutraj odhaja od doma na delo. V tovarni dela potem do en četrt na tri popoldne. Do en četrt na šest popoldne mora potem čakati na prvi vlak. ki,jo popelje proli domu. Vsa zmučenu in utrujena pride ob šestih zvečer domov in tedaj se začne šele pravo delo, njeno gospodinjstvo. Ob sobotah in nedeljah pa mora čistiti stanovanje in prati. In vendar je to še eden milejših slučajev. Oglašajo se matere, ki imajo šest do deset otrok, še ko stoje v tovarni, mislijo na svoje otročičke, kje se sedaj potepajo. In krči se mi srce v divji bolečini, ko 60 tako sami sebi prepuščeni. Druga mati ima devet otrok, deseti je ua potu. Ta reva dela od sedmih zjutraj do dveh popoldne. Ko po delu pride domov, mora do pozne noči izvrševati gospodinjska dela in oprati v>o perilo sama. Za te ženske je »že tudi nedelja popoln delavnik . Povsod v vseli poročilih teh maler srečujemo bolesten vzklik: »Povsod zunaj cvete, v meni pa gori bolečina. Kljub vsem težkim razmeram, ki morajo le uboge delavsko matere živeti v njih. pa vidimo v njihovih srcih izraze silne ljubezni do svojih otrok. Katerikoli od njih je umrlo kako dete. se ga s solzami spominja v svojem poročilu in hrepeni po njem. Mlajše delavske žene se razmišljajo, kako bi se jim dalo odpomoči. Izražajo željo po G-urnem delavniku in pa po stanovanju, ki bi bilo urejeno tako, da bi svoje gospodinjske dolžnosti laže opravljale. Marsikatera mlajših zahrepeni po pogrnjeni mizi, ko pride iz tovarne domov. Druge zo pet pravijo, da bi se najrajše posvetile z vso Ii •-beznijo svojemu domu. možu in otrokom in bil' samo gospodinje. Končno besedo imajo delavske starke, vse izmučene. Te nimajo nobenih želja več. le delal" bi rade in se boje, kaj bo, ko ne bodo mogle več delati. To je pretresljiva vsebina ankete 150 delavk, kateri je izdajatelj dodal že svoje misli in socialne zahteve: Za vsako mater in otroka je Ireba v prvih dveh letih otrokovega življenja plačevati poseben dodatek, da bo lako materam gmotno omnaočono res biti matere. Stanovanja, v katerih delavske družine stanujejo, naj bodo taka. da se jim gospodinjstvo olajša. Konsunina društva bi morala delavkam dostavljati blago v hišo. da ne bi izgubljale časa z nakupovanjem. Naloga konsuiunih organizacij bi bila tudi reformirati in organizirati prole- \Vright Patina u strojevodji zapečateno povelje. Na ovitku je stalo: »Odpreti pri km 3 londonske proge!« Množica je pozdravljala napeti prizor z navdušenjem »Hip! Hip! Hurra!« Pismo je vsebovalo povelje, ustaviti vlak. v Pengbornu, lepem malem kopališču ob Temzi v 05 km od Londona. Izletniki so se razkropili po obali, gozdu in travnikih. Ob 7 zvečer se je vrnil vlak v London. Za Binkošti je ponovila železnica to presenečenje v drugačni obliki. Sestavila je »vilinski vlak« nalašč za otroke. Stroj in vagoni so bili okrašeni z zelenjem, pisanimi trakovi in veselimi plakati s kiticami in slikami. Prijazne gospodične so prevzele vlogo sprevodnikov. V zadnjem trenutku so prihiteli na splošno veselje godbeniki, klovni, znani cirkuški čarovnik in ljubljenec malih Angležev, izobraženi tolščak »Skvvick*. Vilinski vlak je odrinil v Wigton na morju. Kako pa na Španskem Španija je postala dežela klasičnih vzgledov za svobodomislece in katoličane. Nekaj podatkov! Špansko vojno ministrstvo je ukrenilo, da morajo člani Družbe Jezusove služiti pri vojakih. Ta ukrep velja tudi za nazaj. Kakor je videli, hočejo španski svobodomisleci dobiti nazaj v domovino tiste mlade jezuitske klerike in novince, ki so bili izgnani iz domovine. V vojašnici jih hočejo odtujiti redu. Na drugi strani pa se pojavlja v deželi protestantska propaganda, lu ima seveda več svobode. V tem oziru so španski škofje izdali že več par-6tirskih pisem, ki katoličane opozarjajo na to propagando. Škof v Scgoviji dolži vlado, da podpora protestantizein, da bi bolj škodila katoličanstvu. »E1 Debate« pa poroča, da je nadškof v Toledu v zvezi s protestantsko propagando posebej svaril vernike pred nevarnostjo, ki jo nosi seboj gibanje tako zvanih Rotary-klubov. Za vse protikatoliško mišljenje in razpoloženje uradnih organov na Španskem je značilen sledeči dogodek: V Cadiz se je pripeljal španski pravosodni minister. Na postaji ga je sprejela velika množica katoličanov, ki so klicali: »Živel Kristus — Kralj! Naj živi katoliška Španija!« Zaradi te »demonstracije« so prijeli 30 katoličanov, katere je potem guverner obsodil vsakega na 500 pezet globe. — V kraju Jurat pa sta sedela pred sodniki dva moža, ki sta bogoskrunsko razbila pet križev. Državni pravilnik ju je obložil, sodniki pa so ju — oprostili. Vprašamo: Kje je še kaj podobnega mogoče? V Berlinu ie izšla knjižica, v kateri je pisec rinvedel izjave 150 predilniških delavk o njihovem delu in njihovem počitku. Ta knjižica je tako značilna za življenje ženskih delavk, da se noben socialno nvisleč in socialno delaven človek ne sme izogniti tožbi, ki kliče iz te knjižice. Pisec priobčuje najprej izjave delavskih deklet. Ie se še pritožujejo, da je njihovo tovarniško življenje enakomerno in pusto. Tembolj se vesele nedelje, ki naj jim poplača težave vsega ledna. Delavska dekleta pričakujejo, da jim bo delavska organizacija izboljšala njihov položaj. Za dekleti govore poročene delavke, ki pa so brez otrok. Tudi od njih jih mnogo deluje v strokovnih organizacijah, vendar pa že tožijo, da jih gospodinjstvo zelo teži. Le v nedeljo popoldne ima- tarsko gospodinjstvo. Sin in mož bi morala pomagati materi pri gospodinjstvu. V ta namen je treba vse družinske Člane poučiti v gospodinjskih zadevah in ne le deklet. Z velikim zadoščenjem pa poudarja izdajatelj knjižice na koncu tudi tole misel: Nili ena od vseh vprašanih delavk noče, da bi se njena družina raz-družila, kakor to dela danes komunizem v Rusiji. Veliko grenkobe je zbrane v poročilih teh delavk, iz katerih pa govori čisto odločno duša ljudstva za življenje v družinskem krogu, za družinsko življenje, ki je samo zase brez poseganja tujih vplivov. Ta poročila delavskih mater govore z veseljem o materinskih dolžnostih in samo obžalujejo, da jih ne morejo tako izvrševali, kakor bi jih rade. Anketa delavk kliče, da proletarska žena noče, da bi se ji razbijalo njeno družinsko svetišče, pač pa hoče, da družba njene življenjske razmere, posebno z omejitvijo delovnega časa in drugimi ukrepi tako izboljša, da bo vsaka delavska mati res lahko pred vsem mati. To ni le naloga državne socialne poli-tike. ampak predvsem naloga velikih ljudskih verskih organizacij. Bivši ameriški bojevniki poti vodstvom svojega predsednika poslanca VVrighta Patmana, ki je zaradi lega eden najvplivnejših mož v Ameriki, so priredili pohod v Washinglon, kamor so privreli na avtobusih iz vse Amerike. Na sliki vidimo, kako se vozijo nn izposojenih in rekviriranih avtobusih in lovornili avtomobilih iz vseh vetrov Amerike. Zahtevajo, da se jim takoj izplača vojna odškodnina. Nijihove godbe pred Kapitolom v NVashingtonu igrajo noč in dan. Pravijo, da se ne umaknejo prej, dokler ne dosežejo uspeha. Ker vlada nima denarja, ne more nič ukreniti, medtem pa prihajajo vedno novi tisoči iz vseli krajev. Treba bo plačati 10 milijard! Ponekod so sc bojevniki že spopadli z vojaštvom in policijo. Zablode modernega človeka Pred kratkim smo že enkrat poročali, da se v Kanadi na ozemlju Britanske Kolumbije v mestu Nelson pojavlja nova »verska« sekta, ki uči, da bodo ljudje izveličani, če bodo nagi letali po svetu. Oblast je več teh nagih »vernikov« že prijela. Sedaj pa iznova poročajo, da so pri mestu Tlirums zopet prijeli 117 takih nageev, ki so priredili svoj pohod v mesto. Od 1. do 30. maja so zaprli že 862 takih norcev, tako da so vse ječe že prenapolnjene. Ker ti ljudje prebivajo v Kanadi že več ko pet let, jih oblast ne more izgnati. Žena, ki že 35 let išče svoje starše po starših je bilo zaman. Na perilu je bil viteški monograin s črkama R. C. Otroka so oddali v deželno najdenišnico, kjer so ga pogojno krstili na ima Karolina Ritter. Nato so dekletce oddali v rejo neki gospej v Stockerau, kjer se ji je zelo dobro godilo in kjer so skrbeli za njo kakor za svojo... Krušna mati se je vse življenje trudila, da bi svoji najdenki našla 6tarse. Ze davno jo krije zelena ruša, najdenka pa, ki se je med tem poročila in se sedaj piše Karolina Tamme, še do danes nič ne ve o svojih starših. Ko je odrasla, si je morala začeti služiti svoj kruh ter je dobila službo vzgojiteljice otrok pri nekem generalnem direktorju v Solunu. Tam jo je zalotila grško-bolgarska vojna in granate so razdejale njihovo hišo. Tri dni so bili prebivalci skriti v kleli in pokopani pod ruševinami. Končno so jih rešili nemški mornarji in mlado gospodično poslali na Dunaj k njeni krušni materi. Potem se je poročila in vzela ključavničarskega mojstra Tamme. Med vojno si je morala po i moževi smrti zopet sama služiti kruh ... Ima sina, ki jo že 20 let star in po očetu prevzel ključavničarstvo. Vendar jo nikdar še ni minila želja, videti in poznali svoje starše. Nekdo ji je nasvetoval, naj pokliče na pomoč radio. To se je zgodilo. 35 letna gospa je izjavila časnikarjem, ki so prišli k njej, sledeče: Ni mi še ugasnilo upanje, da bom vendar enkrat spoznala svoje starše. To moje hrepenenje more razumeli le lisli. ki ve, kaj se pravi bili najdenka.' Zločin po radiu Marke v letalih: Nemška zračna družba je priredila v Berlinu zastonjski let za stare ženske, ki bi bile rade poskusile, kako jo v letalu. Na levi gredo starke na letališče. Na desni se iz letala poslavljajo od svojcev, preden jih letalo odnese v zrak. Med radovednimi Evinimi hčerami je več 80 let starih dam. Varšavski radio je oddajal ono soboto zvečer jazz iz kavarne ^George