POLOŽAJ V ANTRACITNI STAVKI
Delodajalci so odklonili ponudbo premcgarjev za dve leti trajajoč kontrakt. — Predlog Lewisa,naj se vrnejo stavkarji na delo za staro plačo, je bil odklonjen z izjave, da ne nudi nikakih jamstev
za bodočnost.	..............
PHILADELPHIA, Pa., 28. januarja. — Konferenca za uravnavo antracitne stavke je izgubila včeraj nadaljni dan v brezuspešnem prerekanju, 'onuclbo John Lewisa, predsednika premogarske unije, da se vrne I 38,000 premogarjev na delo za tare mezde in za dobo dveh let, so delodajalci takoj zavrnili.
Ko je zahteval Lewis, naj se sprejme Samuela Warrinerja in Williama Richardsa, stara voditelja delodajalcev, v komitej delodajalcev, obenem z dodatnima dvema unijskama zastopnikoma, je bil tudi ta predlog zavrnjen.
Dveletnemu predlogu, katerega je ponudil Lewis kot modiiikacijo načrta serantonskega izdajatelja Lynetta, je nasprotoval major Inglis, načelnik pogajalnega komiteja delodajalcev, ker baje ne nu-i delodajalcem zagotovila neprestane produkcije za dolgo vrsto let.
Zastopniki delodajalcev so dali izraza mnenju, <!a bi ne bi!a v s!učaju, če bi sklenili kontrakt za dve leti, nova poslopja opremljena s pečmi za sežiganje antracita radi bojazni pred bodočimi stavkami. Strah pred negotovostjo aobave antracitnega pre-ntoga je že itak zmanjšal porabo trdega premoga, — je rekel Lewis.
M r. Lewis je hotel nato vedeti, zakaj so delodajalci zavrnili njegovo-ponudbo za podaljšanje kon-irakta, ki je ugasnil preteklega septembra. Ta ponudba je bila stavljena, — kot je prišlo sedaj prvikrat na dan, — po pedpisanju mezdnega do-;ovora v Jacksonville v industriji mehkega premoga, marca meseca leta I 924.
M ajor Inglis je rekel, da so se delodajalci bali, sa ne bo dolgoročni kontrakt v rovih mehkega premoga gladko deloval in da se niso hoteli vezati na i ičen položaj v antracitnih poljih.
iz izvlečkov stenografičnih zapiskov seje, je raz-idno, da niso včeraj razpravljali o drugih zaae-ah. Niti najmanjše izpremembe ni bilo v starcu te ali one slrani, in izgledi glede uravnave ni-eo nič boljši kot so bili tekom konference v New Yorku.
Zaenkrat se vrše dnevne seje obeh komitejev še naprej in komiteja se sestar.eta nekako oL> J veh ter e odgodita krog šeste. Tekom jutra pa se vrše 3rivatna posvetovanja obeh skupin.
Modifikacije Lynettovega načrta, katere so de-~dajalci ponudili kakorhitro so se seje pričele, so temeljile na pismu, katero je poslal major Inglis v odgovor na oni načrt.
Glede četrte točke, v kateri je Lynett predlagal, da lahko skliče ta ali ona stranka pred potekom dveh let konferenco za revizijo kontrakta, na temelju šeotdesetanevnega obvestila, je dvignil major Inglis več ugovorov.
Predsednik Lewis je predlagal nato sklenitev dve leti trajajočega kontrakta.
V svojem odgovoru je rekel major Inglis, da je bistven pogoj delodajalcev, da se sklene dogovor za dobo petih let ali še za dalj časa, z določbo, da se poravna spore brez prekinjena obratovanja in brez stavk. v
Dodatni predlog ni v nobenem stiku z načr -torn Lynetta ali kakim drugim načrtom, — je rekel. — To je enostavno predlog za dveletni kontrakt s starimi mezdami, z vrjetnostjo ponovitve
sedanjega prekinjenja po poteku tega časa.	__________
Predlog ne vsebuje nikakega zavarovanja indu- solutni minimum za tak kontrakt. Na nobenem 11, kakega zagotovila proti stavkam. Popol- irugem temelju ne more industrija poslovati, ker noma ignorira to, o čemur smo izjavljali, da je te- trpi že itak vsled rastočega tekmovanja nadome-melj vsakega delavnega kontrakta, — sredstva za stilnega kuriva.
uravnavo mezd, če treba, brez stavk in prekinjenj. — To tekmovanje se je zelo povečalo vsled se-Ce pa je sploh kaka stvar bistvena v kate- danjega prekinjenja, ki se bliža že koncu svojega remkoli dogovoru med nami, je potreba dolgoroč- oetega meseca. Vsled tega moramo odkloniti do-:a kontrakta. Prepričani smo, da je pet let ab-jdatni predlog.
UARJA 1926.
Morilec Marshall se je hotel usmrtiti«
4?
Tako je vsaj izjavil morilec Miss Ane Dietrich, ki je vsled tega strogo zastražen. — Zena mu noče remagati.
PHILADELPHIA. Pa., 28. jan. Davki Marshall, ki je ipraznal, da je umoril in razkosal Alio Die-} tricli. je zapre,til. da si ho vzel živ-j 1 jeni p. in vsled tega so ga .strogo ' z astra ži i v bolnišnici Movamen-sing jetnišniee.
S samomorom je za ►rotil, 'ko so mu sporočili. da mu ndče žena pomagati pri orbr.jnbi Ln da sploh noče imeti i njim nob?nega posla več.
— To je bila zadn.a slamnata bilka. — je rekel Marshall detektivom. ki so mu prinesli sporočilo. Kakšen namen ima sedaj se cela stvar? Napram vam bom popolnoma odkritopirčen. Usmrtil se bom, kakorhitro l>om naš«4 priliko za to. —
Na povelje državnega pravdm-ka so ga nato takoj močno zastra-žili.
Policija označuje Marsh a lla kor najbolj presenetljivega zločinca v kriminalni poveisjtnici Pennsvlva-nije. Ko je razkosal truplo, je zagotovil skrbnemu sorodniku umor jene po telefonu, da bo deklica kmalu zopet doma. Danes pa y mož duševno in telesno popolnoma uničen.
. Kolena so se mu tresla, spodnja čeljust j- visela navzdol in b:I je ©cividno na pragu histeričnega napada. Prevedli so-vra v bolnico, da preprečijo živčni kibruli. V par 'dneh^pa ga bo zopet mti-rnče opraviti nazaj v celico.
Ma:- ihall se boji preiskav cort?-■nerja.
Pro il je. naj to preiskavo opn-ste, a njegovo prošnjo je bilo treba odkloniti. Pred ink vetrom/bodo cd-li coronerjevi porotniki v Mediio da si oglodajo truplo n-m or jene. Pokazali jim bodo tudi me to. kjer so našli tmplo.
Dve uri.iateLjiei "mrtve sta spo-roči!i. da sta dobili po telefonu orel nje nekesra nepoznaneira človeka. da ju bo zadela hujša u^-da ko/ je bila ona, ki je zadela Miss Dietrich. Tudi pretilna pisma str. dobili dot i'-ni dve žen.vki.
Zadnje počasčenje kardinal Mercier-ja.
BRUSELJ, Belgija, 28. jan. -Danes so ponesli k večnemu počitki truplo kardinala Merciei. Po grobni sprevod se je pomikal po ulicah, »polnih ljudi, sredi zvone uja. streljanja s topovi in igranja žalost ink.
Belgijski kralj Albert je korakal na čelu sprevoda, v spremstvu princa Leopolda in takoj za njima maršal Foeh ter delegacije zavezniških si L Na .stotine ti-soč ljudi se je -zbiralo na cestah, da izkažejo zamrlemu kardinalu zadnje časti.
Ameriški nadškof bo imenovan kardinalom.
RIM, Italija, 28. januarja. — Vatikanski krogi domnevajo, da bo baft i morski nadškof v Curiey imenovan te dni kardinalom.
Smrt japonskega min. predsednika.
Japonski ministr. predsednik Kato je umrl na influenci.—Smrt je nastopila po štirih dneh bolezni. — Malo vznemirjenja je bilo do torka, ko je bil imenovan njegov namestnik.
TOKIO. Japonska,. 28. jan. --Bpron Takaaki Kato. japonski ministrski predsednik je mrtev. Pre-tekto soboto je zbolel na influenci. Oprav so zdravniki LzjavHi. da ni njegovo stanje resno, mu vendar ni-s« dovoMli. -tla bi prrsostvo-val sejam zbornice.
V spričo vrjetnosti. da bo dolgo "asa izoirtal, je v torek kabinet imenoval notranjega ministra Va-kaitsuki za začasnega ministrskega pre-dsedJnika. Slednji je voditelj Kensekaj stranke.
Takaaki Kato je bil rojen leta 1859 v Naboja ter je bil adopti-rano dete Kato družine. Študira1 .ie pravo ter je dovršil tokijsko vseučilišče leta 1881. Na to je deloval dve leti v trgovski hiši Mit-subiči, a leta 1SS7 je stopil v zunanji urad kot privatni tajnik irrofa Okunia, kT~je bil takrat zu-nanij minister.
Ko je slednji resigniral. je bil Kato prestavljen v finančno ministrstvo, kjer je postal ravnatelj departmenta za 'banke in pozneje davčnega departmenta. Pozneje se j" vrnil v zunanji urad ter je bM od leta 1394 do 1S99 poslanik v Londonu.
Leta 19CO se je vrnil v Tokio ter 'postal 7rj.na-n.ii minister. V kaiVme-tu Sa'omlzi leta 1905 je bil zo-zunanji minister, a je odstop" L. k.m- ie nasprotoval politiki ministrskega predsednika glede nacionalizacije železnic.
Leta 1912 je zopet odšel v Anglijo ko,t poslanik. Tam je p'>stai 'vlen najiboli 'odločnih zagovornikov an srlesko-japonskega prijateljstva. —
Ko je prišel leta 1914 grof Oku-ma na površje, %je dal svojemu nekdanjemu tajniku mesto zunanjega mini tra. Avgusta meseca :stega leta je napovedal Kato Nemčiji vojno radi Kiavčava.
Resigniral je z 01 ujuo vred naslednjega leta in dolgo časa je o-mejil svoje parlamentarno d«lo-vanje na vodstvo svoje stranke.
Kancelar Luther zahteva zaupnico.
Kancelar Luther, razkačen vsled hladne g a sprejema, katerega je bil deležen novi kabinet, zahteva od državnega zbora zaupnico.
ZA PRISTOP AMERIKE
V SVETOVNO RAZSODIŠČE
Senat je sprejel s 76 glasovi proti sedemnajstim resolucijo, s katero je bil odobren vstop Združenih držav v svetovno razsodišče. — Debata je trajala sedem ur. — Zahteve senatorja Shipsteada.
WASHINGTON, D. C., 28. januarja. — Včeraj ]e odobrilsenat soudeležbo Združenih držav pri svetovnem razsodišču, katero je organizirala Liga narodov.
Resolucija senatorja Swansona, ki navaja razne pridržke, je bila sprejeta s 76 glasovi proti sedemnajstim. Proti resoluciji je glasovalo štirinajst republikancev, dva demokrata in Shipstead, ki zastopa" farmersko-delavsko stranko.
Odklonili so celo število nadaljniH pridržkov, katere so predlagali nasprotniki svetovnega razsodišča. Tako je naprimer predložil senator Reed iz Missourija resolucijo, ki bi zabranila Angliji, da odda več kot en glas pri volitvi sodnikov, mesto dosedanjih sedmih. Shipstead je zahteval, da se ne spravi pred sodišče nikakih vprašanj, ki bi se tika-a dolgov tujih dežel v Združenih državah. Več na-daljnih pridržkov Shipsteada in Mosesa so istota-ko odklonili.
. Včerajšnja debata je trajala sedem ur. Gale-ije v senatu so bile natlačeno polne in vlada sta velika napetost in razburjenost, dokler ni prišlo do končnega glasovanja.
ŽENEVA, Švica, 28. januarja. — Tukajšnji uradniki Lige so dali izraza mnenju, da pridržki, sprejeti od Združenih držav, lahko za leta zavlečejo dejansko soudeležbo Združenih držav pri sve--ovnem razsodišču. To se tiče med drugim pridržka, da morajo vsi narodi, ki so člani Lige, pismeno sprejeti ameriške pridržke.
strank. Trdi je, da je v težkih trenutkih, kot «o ■sedanji, vladi nemogoče, lotiti se svojega dela po ovinkih ker noče državni abo> sprejeti predloga, 'ki bi izražal m-zautpnico. Na "takem temelju bi ne ! mogel in bi ne hotel delati.
— »Soglašam z vsemi t-o varili. — jo rekel. — da ne moremo delovati brez pozitivnega izraza zaupanja. Mi hočemo biti vlada, katero podpira državni zbor.
V od govor na dolgi seznam na cijonalistionih pritožb in »zahtev ter tudi zahtev drugih strank v Zbornici, je reke.l dr. Duther, da je nemogoče dati definitivne obljube sedaj glede stvari, o katerih se* šele vrše pogajanja.
Odločno se je zavzel za vstoj> Nemčije v Ligo narodov in dočrm si .bo vedno prizadeval dobiti 1> kupčije kar največ raosroče. bo vendar vztrajal pri kupčiji, kako;-hitro bo enkrat sklenjena.
Ta zadnja pripomba se je tika-
BERLLV Nemčija. 2S. j*n. — Kancler Luther je včeraj popoldne iznova nastopil ter odločno branil svoj kaibinet.
Njegov nastop se je povsem razlikoval od uvodnega 'nastopa. Kancler ni vprizoril nobenega poskusa. da prikrije svoja čustva. Govoril je brez priprave, ter pri tem včasih direktno pezval svoje nasprotnike, med temi grot a Westarpa. ki je govoril pred njim -ter objavil celo serijo nacijonali-stičnih pritožb.
Dr. LutJier je zahteval direktno glasovanje glede zaupnice in včeraj zvečer je lkasalo kot da ga "bo dolbil. Rekel je, da ve prav tak<? <U»bro leot vsa drugi, da ne moro manjšinski kahinet kot je sedanji vladati brez pomoči opozicijskih
~ i -t . i. . i
denarna izplačila
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dane« 10 n&£« cen« aledeS«:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih. Id znašajo manj kot en tiaot- dinarjev računamo »oeekejž tff centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte. tU tzplatnje Taštai Mani vred".
ITAUJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.20	600 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir...........$43.00
Pri naročilih, ki znaiaje manj kot SM lir. ravnamo pe li
sa poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In tiplašnje Ljubljanska kreditna v Trstu.
Za pošiljatre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOC
LIB dovoljnjemo po mogočnosti ie poseben popust Vrednost Dinarjem ln Liram sedaj ni stalna, menja se reškimi tm nepričakovano; lz tega razloga nam nI arogoče podati natančne eene*vnaprej; računamo po eeol tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER 'RAČUNAMO ZA STROŠKE %1.~
Denar nam je poslati aajkoUe pe Dcmestie Postal Monev Order aH mm New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
32 Oortl&ndt 8treet	York. V 1
Telepbone: Oortlaadt MR
fe^Sl GLAS NARODA	fr^Rri
-a .Heci,	. . $300 g	JUhAi JLK-/	JL	JL JlA W V/ JL/X JL	& Wed every day except Sundnya u
t Za Nrw Yotk celo leto - $^.00	W	^^^	^^	■	^	"	s^^	(	and legal Holidays
I ^i—t-ocdoi^ $7.00 Jj	List slovenskih delavcev v Ameriki,	I	i
TELEFON: CORTLANDT 2876_Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON- COBTLANDT 2876
NO. 24 — ŠTEV. 24._NEW YORK, FRIDAY, JANUARY, 29, 1926. — PETEK, 29. JAN UARJA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV?
Policist - morilec
spoznan krivim.
.; — . i Policista Brennana i z New York j e porota speznala Jcrivim umora po prvem redu. Vsled tega bo obsojen na smrt v električnem stolu.
Porotniki prod brooklynskim! okrajnim sodnikom McLaujrhli-1 nemi s'o spoznali v sredo zv<.'«*•<?:• ]>o-lioista John J. Brennana lorivfm lano.ra po prvem redu. Takoj po objavi pravoreka so jra poslali na-/•h j y Raymond St. jotnižnico. Xa temelju ]K*-tave ve more <rl a - i t i '•orlba v takem slučaju le: smrt v električnem stolu.
Kot mano. je prišel sstekiar Sa-muel Krainin na Clvmer S-t. po?i-ci.' ko postajo, kateri je bil prkle-Ijen Br«»nnaji tor se pritožil, da je prijel policist v njopovo prodajalno ter skušal izsiliti iz njega dva dolarja. Brennan, ki je bil na po-taji, ko je prišel .steklar, je po-tcemil svoj službeni revolver ter ustrelil Krarnina pred očmi svojih predpo-tavljenih in tovarišev. Tekom obravnave je trdil, da je bil tako pijan, da ne ve. kaj je poeel.
Ko so prišli po šesturnem posvetovanju porotniki zopet v dvora 110. da objavijo pravorek. je bil j Brenan či??lo miren. Le ozrl se »c | naokrocr. <la vidi. če nista navzoči tudi njegova žena in mati. Nobena ni bila navzoča. Nato se je završilo osebno vprašanje, kakšen • I>oklic ima. je izjavil: — Nekoč sem bil poLiei>t.
V procesu, ki se je kaj hitro vr-šil, -o ugotovili naslednje:
— Brennan je [«*išcl })ijftn v j proda jalne Krainina ter zahteval o 1 - 'ednjejra dva dolarja, baje. aa mora kupiti čevlje svojemii otro ku Ker ni h« tel dati Krainin drvarja. je postni Brennan celo surov ter tudi 11: trcj.il s svojim revolverjem v tla. Nato je zapreti! Krainin da l»o obvewtil njegove predstojnike o tem slučaju.
je na imenovano postajo Brennana ^o portavili s še-tini drugimi v vrsto, a Kirainin je takoj n«.':el kriv<-a. Slednji jo potegnil svoj revolver ter ustrelil str-khir.:a. Krainin je kmalu nato, umrl v>led dobljen b ran.
Brennan je prvi policist, ki ie bil obsojen na -mrt izza q>oročni-ka Charles Iteekerja. Kot znaiir-je bil Bec4cer dne 13. julija 101." j .u rnrčen. ker n>u je dokazalo.j da je povzročil itsmrčenje profe-1 fijanaluega igralca Rfscntliala.
x	' j
Velikanski vihar v za-1
padni Avstraliji,
-
LONDON. Anglija. 23. jan. — Ob za pad ni obali Avstralije je ; divjal strašen tornado. Veliko po-! ^ lopi j jo bilo porušenih in nad 1 dvesto manjših parnikov in ladij V» je potipi'o. Tornado je trajal; sieer ramo dvajset minut, pa je ]>ovzročil ogromno škodo.
___1
Mitchellova resignacija bo sprejeta.
WASHINGTON. D. C., 2S.-jan. V imenu predsednika Coolidpra brj sprejrl jntri vojni tajnik Dav>« ^.fitchel .ovo resiornaeijo.	'
la taktik nacijonalLstov, ki si jkušajo -z vstopom Nemčije v Ligo narodov zagotoviti vsakovrstne koncesije,
Kajzer še vedno upa na prestol.
LONDON. Anglija. 28. jan. — Pr etniki. ki so obiskali prejšnjega ka.jzerja ob priliki njegovega 67. rojstnega dne v Doornu. ročajo, da je Viljem resno prepričan, da se bo nekega dne vrnil ket navaden državljan v Nemčijo in da ga bodo eventualno n<vpr«>. «ili. naj zopet zasede prestol. Ti S imetniki sjo .sporočili svojim fn-timnim monarhisti-čnim prija: -lj«'m. da je kajzer Se vedno prepričan. tla je Bog ž njim. d:i 7>-> postajalo v Ncmieiji še vedno >laj.»-šr in da se bo nemški narod v doslednem času naveličal republik.-
t Ol" fro ,7(\iinf riAl'li/»ol	.. i I

GLAS NAHODA. 29. JAN. 1926.
A
-^V' (6LOVENH DAILY)
I________ .<■ • •
i -j	■	• r 1 _ . • . .
flumJ ami r>tlhl<< |y
mAtjmnp publishino cqxfjjsx
IrOtdS
PUa« ©f bngin— of Hm eorporalion and «4drw« £>t 9#m 4ffimn: »S Cortland* S^ Boron** of Manhattan, New York City, N. Y.
e XT At Vt A VO TJTA "V*- 9f ik* PtopU"
n
Ittntd Mv*ry Dwy tzcšpt 8%nday» and Solid*f».
M JLnuriko
-----
Se jmI «<o---*S40
*«trt Uta----
£« Tor* m fiito {#>• mm $7.00
pollito i--—---$3JQ
jZa	m jMl# __ .qq
SubšorjpHtm Yearly $6.00.
Advertisement o» Myoimftnt.

Pop*« bres podpiaa In oaebnofti fo zm	»e
Uacoroli poftiljati po Money Order. Pri aprenmbi kraja narofaii-kar, proaimo, da aa nam tudi prejšnja bivalii&a namawl. da kftraja
naidamo naslovnika.
"0 LAS N A B O D A", 82 Cortlandt Btroel Naw York, N. Y. __jg«.__
VOJfill ZLQClNCI
Potoeilo o opro:eenju generalnega upravitelja kitajsko iztočil /vb ziriee, Ivanova. j<. n» koHko omililo preteei jyokriaj. Bilo pa bi be i ž ust o domnevali, da je s tem ods.Lran.ieaa nevarnost rusko-kltaj bkrga N,Kj»)ac'a. Oprostitev Ivanova je bila ena, čeprav najbolj važna. med zahtevami ruvkega ultimata. Nikakor [>a ni bila to edina ialitfVa. Ne \edno ni-n u.puieeni iz nad al j ni Rusi, zaposleni jrri S»eb-zni.škl upra\i. lV.icvajo eel<>. da > odredil Čnng številne na-iiaijue arctacije Ru>ov v ^landiuriji.
D - ua } ravilno jvresodTiuo položaj, tn-ba v prvi vrsti ugoto-vli, Krt«, je pravzaprav /a nian?a.'om Cangoio. Da ni pričel na last-j»o pest s svojimi provokaeijatui je pofTo že razlitega; ker je iuau-<'/.ui>;-i vojni lord knt pu«i rad imenovati, prevalil« lisjak, da >bi nornl na tr» svojo laMn« kcio. kajti* popo'ntitona dobro mu je znano, ua '»i o«!d« lelc rdeče armade, katerega bi z lahkoto HpraAiTo pr.«-ko niiiid!žuis!-e meje, brez dvovna zdrobil njega in njegovo JLnnadc. Kit;i>.ki A' j.tki •»<. n^mreO ne .bore. Nikdar ne vzdrže napada tirur-jrn.b čet. in kadri rdeče armade bi pome tli z maršalom Ca p gani.
'vitajoko-mandžur.-ki vojskovodja mora torej ravnati kot po-cblaščeree ntke tuje sile. To je ja.uo. Vprašanje je le, katera s'Lla ga je kupila. AH gre za -lapon ko. knt se splošno domneva, ali pa tiči za tem Anglija, kot *e istotako domneva* Prva in dnvga stvar je možna, čeprav \e na pivi pogicd Jai^oiu-ka bolj vrjetna kot resnična kalilka miru. Japonska »o\Taži Rusijo ker ji je na Kitajskem na T>o>ti. Sovraži Ku^-. ki -r> javno podpii%.li lcitaj-ko narodiio gibanje in ki bi v siučaju potrebe pii^kočili Kitajski tudi materijalno na pomoč — Kot je Jajvoncem prav ddbro tznano. .lajx>nska pa je \ rgia sv nje oči n:» Ivitajsko. <VIo svojo politiko bazira na "miroljubne" zavojevanje. — podjarmljenje kitajskega nareda. da ga bo mogla potem gospodarsko izkoriščati ter politično porabljati o hvoje M\*rhe. l*o pra\ ici dolže >edaj Japonci lii^ijo, da ne morejo izvesti - vo jib načrtev.
Navideanoba gor»ori torej zelo prorti .Japonski. Kljub teanu p3 r-mo osebno prepričani o tem, da je tudi v tem slučaju Anglija, res-niem krrvees Ar>gh ja .-matra -voj mpji i^j ogroženim ot^ Jtui^ije Ce se bo Kitajska osamosvojila, če bo ix/Ka.zala zapadnua silaju vra-
la. >e bo hoteia tudi Indija. — hitrejše kot ostali del Azije, _ opisv
s >ti angleških spon. Za Indije i>a bodo prišle še druge 4'kolonije" interesne sfere in mandati, ali kot m- že gia-e raz.ična imena za isto za t iranje ter kolonijalno izkor>čanje.
Ze vim obstoj *»ovjet>ke Ru-iije ptmienja stalno ogrožen je impe-rijan-.tične Anglije. Vzgled Rusije vpliva nalezljivo in bodreče na zatirane in tzkot iičane. To -e tiče tako j osame^nLkov kot tudi držcia in narodov. Nikdo {»a ne i^zrnive lega boljše kot današnji an-^!ej»ki d'ztv-mki. Tnui Lloyd (jeoife. IlTin-rt A-^piitn in njih opro-i.e in pcaiočniki >»- ne vdajajo mkakim -lepilom ylede trga.	pa
im» ii brutaliiosti in brezobzirno<i keti.-*r\*a;ivnih državnikov, ki tvt»ri;o Ualdwmo>o vlado in ki imajo še manj napačne «entimen-*aL;riH»tj kot I.loyd G^rjf. kan ere ga «4> imenovali "hard boiled o! British polit w> *. \ Trg* je mojoV od teh Blldvinttr, ("Kur. « oi »v m l'haard>i rlaifcv privako^aU. da plačujejo mandžur^ega Mt'xa žaioMne po^tavr za to. da provocira majhno vojno ki .ve nato : J&ko » pomočjo J«pn-ke. Frwwij« in	v precej č*sl-
j»o snrtovno vojno
\ ivfl/i trn pa nr- -in t-na o	-vojih la.-.1uili drža vniltor r
\Va>4imftonai. 4»ni	jo mi-4 trj>k<» -o\-ra4nfke Rn-Lv*. T;»di oni
>o mojM i i poiiLenih lutrljr V sled	krilna mnenja, da >
• i Japonska rctOMU jirovoikatur. jv oviixku pr«ko C«anpa. da pa jt •t»ii<	lada naščuvala Japon-ko, da spra\i na uoge tefea kitaj-
skega kali!«-« miru.
V V.i^iirtjrtojm nimajo nrkakih direktjjih intere.sov pri vojni. T«» sv r* uatlja uko pogosto, da moramo ^-rjeti 4>6g»bojreirii možem \ \V«t.-.hingron. Velik intere- p«* haajo na tem- da si fi naučil o zasu£-nj.jo t udi Jaj>o!isko..kat so gorili v .zadnjih dvanajstib letih s eelo Evmpit. Vvl( l t<?ga so najbrž nun-nja! da bi' biio jtra-vo ««ktTO to vojna, v katero bi Jiifa zapletena J s ponsjta	,	* .
Naj je glavni krivec ta ali ta — krivi xo v*i.
* 1	1 *	r* » 1»■ ' J. ■ - ■ ■ ...	«
NOV REKORD


VHOt
UNDCXWOOD K. V
Nov rekord s padalom je doiX'gv! vojak Stephen 1>( udrea«. Ko -( je naliajai aeroplan v višini! 4500 čevljev, je skočil iz njega, opremljen s padalom. Padalo je pa razvil šele tedaj, ko je bil tiroč čevljev nad zemljo. Prittal je popoln orna varno.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Požar v Primčivasi.
Pri posrtstniki.i Kovaču v Prim-č i vas i ua Dolenjskem je na doslej ne]>ojas3njen način izbrubnil ponoči v ldevu ^>ožar. ki se je razširil tudi na hišo. Ker je pihaJ močan veter, je bila velika nevarnost za v>*) vas. Le velikemu naporu ga-rnega. društva iz Ambrusa se je zahvaliti, da se je požar omejil na omenjena objekta. Domneva se. da je ;<obna rotka zanetila po žar,
Požar na gradu Branek pri Ljutomeru.
V Silvestrov i noči je izbruhnil ogenj v gradu na Brajieku p-r; Ljutomeru. Tleti je pričeti lesen tram poleg dimnika. Ker je bi' veter močen, se je ogenj hitro razširil vsem gradil. Prezračeni Inulje )so pokiiea.li najprej le požai brambr i/. Vogričeve in ^o-eilnjih va-i. ki pa <o imele težak ]»' 1. ker »ni biln v bližini vode. M ra'i	votlo šele iz ene bi-izga.'nie v driigo sedati, da -o jo niog'i -prav"ti do jrradu.
Peter Zgaga "J
Himen.
V Marib-rru se por >čiln An I gel a Vogrinee, uč:telj:.-a p'i Sv Andražni v Srovciiikih gorieah.
— I)ne 3. januarja se je poročil Fraai Novak, earinsld uradnik v Mariboru, z Slavieo Te-mažie hčerko go* "^ke'i'a i nja.ka Av lvej Tomažiča pi-i 1). .M. v Polju.
Mtis-.oiini je nedavno o/.načii pOtilansko tzbomieo za ustavni s-vet fašisU>A'ske revoluoije. (r(i!«-vo je. da večina v obeh zborih s;« ' ino potrdi io. kar >>e razpravlja i:i sklene v i'asistovskem velikein k vetu. Fašizem se je utrdil in koraka k svojemu višku «po zakonih Kvojega oblastnega jjojmovanja. Prri fašistovski zakoni -'O ra"'Cri delovati že laiwkjo spomlad bolj še v obliki polieij-kih odredb, večjo zakonsko moe je ]iri!a.^trl fa-i-zem v jesen-kem parlamentairuehi ^sedanju. Prefekti ^o dobili širša ]Joblas1'iha v svojem delovanju f^stre so odredbe z. izgubo mešeaii-ske pravice in premoženja za one. '•i so odšli iz svoje domo\~ine j>recl novim režimom in upajo v ino >:em«-tvu proti njemu nastopali, v treli četrt i ua,h vseh o'>čin l jd..» i-meli odslej od vlade imenovanega pode«tta namesto od ljiulstva 5 >.-voljenega župana, potem -e ]>re :ie~e na vlado zakonodajna moti in s ]>osebiio novelo >«e dolcčij'* oblastne pripadnosti za miir.-ti-•kega jjredsednika. ka >«• imenujr.» Oprimo ministro" ali prvi minister. Zadnja dva zakona jendjet--zbornicama vso moč. Saj vlada Toliko v vsaki materiji diktira zakone ali izvaja obstoječe po svoji volji. ŽboiTnicama preostane tako praA-za/prrav samo naknadna peti -ditev tatklh zakonov in bud?elna po letovanja. Kar se .tiče * * prvega ministra", je poznala dosedaj-i^i u rtava 'le enaikopra\~ne in kralju enako odgovorne ministre, ki iih je on imenoval in ^clpokliea-val. Predsednik je ostal ved in "primus inter pares". .Mu-s^'ini pa je sretaj odgovoren kralju za politično smer in vodstvo kabineta. do čim -o posebni ministri *zn svoje ■resoite odgovorni Mu- ->o1>-'■>ijn. Imenuje jih kralj in nje.gov predlog. NLkak tra-edandUTu n<« mcrre priti v zbornicah na razpre vo brez privoljenja premierja in :i'<kalca le majestatls Obsega tež-ie ka^ni za razžaljen je njegove o-sebe aai" njegovega ugleda. Mus--solini je dane«* tudi napram kroni • omejen go-podar položaja. 1?.-edne važnosti so fašistov-ki sind:-;ati in bodo«»i go-i>oJar>ki pr »-im-ijalni >.veti. Ker >»• bo tudi prihodnji -«-nat n.krutiral največ Iz sindikatov, jr najgloblje ra''ir-j»*nje fašistovske si!e v Ijidstvu zagoto\t jeuo. Fašntovska zakono-laj« kaip novo obliko rožima : — zdmržrt e v f ver-sOt);+J n^	m
»traj\kar-»k#» <lri»\e. jjri čemur -fr-
monarhija v x'ii«*o. Fašistov ici roditelji pravijo, da se ne strašijo pred gotovo ležko prnk.tičnrr-t-ivo preizkušnjo >.\»jih velikih no vili toorij.
Ita3ijait-»k.ji vlaila hoc«' '""kon-•»olidirati*' svoj dolg -na^vram An-jrliji. Fasristo\-sJia gi«is"da zahtera-jo*, d« morajo v Londonu te ■vse obzirnejše 'ravnati z Italijo, kako.-ve j« ravnado v Washingtonu. Italijanski drža^viki špominjajo Angleže na sA'etovno vojno in ita-lijaaiKko udeležbo v njej. zraven pa mole aug4eski v$adi -pred oči slo^ti " part o d i Londra**, na podlagi kaiterega so stfopili v vojnu. Celo Litrzalti je zabrenkal žalostno p«*sem o "narodovi ofožnosti" ta dar se spomiii londonskega dogovora. katerega važne točke so ostaJe neizpolnjene, ftalijaaii ne postavlja jo pred Angleže, prrkraj-iani v ,4vo«jih vojnih a<spdracijah. kar mora priti zdaj pri določitvi dolga rp odplačila v polni vpo-4tev. CaaJnber-biin »e mttdi v Ra-paihi. Tatm fra je poeetai Muanoli-na 4a isnela >Jta ofbaeiaa dogovor o ureditvi dofea dn o	tekočih
[>'-e državi tičočih s<' vjirašiinjihJ Pobožaj je za italijansko izrabo :i *o ugoden. M«> soli ni kaže na f.r.-škega :awianjega ministra, kise je poA-rni' domov v Angoro 7. dvema dogovoroma, z Ku>i in .Tuji« 'ovani. katera vzbujata na za-twdu razbui^jive misli. Turško sovraštvo s Mi Angleže k največji oprezno iti in Čičerm velja za di-žavn:ka.. katerega čine je treba f premij at s z resnostjo. Italijani so se hitro pomešali tu -Vmes in dane-. so, Fašlstov-ika glasila ]>olna zagfktnvil. da Anglija. Fra-.ieija in Ttaiija solidarne napram Vzhodu. Italijani nayla'ajo to z vso v o jo znano zgovorno-t jo. v prvi vr ti seveida radi .tega. da bodo do-rro "kortsOlid:ra:i ** ti- vojni do'g v Londonu. Pri sedanjem talijanvkem jvrizaJevaniu na^ zaupna u*. da igra v 11ic.n1 vlogo j>o-"bne vrste Ju«ro lavija. Tako pri-" j -it vo * a mielza * na vseh koncih »11 krajih. ]>a gre :a nelivaležna »Tugojslavija in se približuje Turei-. ne da bi prej \"prašala Rhn zn lov jen je. Dalmacija ji je padla v naročje iz londonskega pakta v-e ma od zapadla, srda j pa >e .topi t .Minvljivo veže z vzhodom! — Ita.Uja ^e. priti-ka k Ar.gležem it: kaže na opasiii Balkan in nevarno A ijo. pa obljublja svojo pomoč. Xa v-e krip'je hoče s ^eda.n.'j pri-l!co dc-?či neka i. s čemur bi se t pet povrlieeval fašizem. Toda oni. ki še. znajo svobodno mis'1'i-tl vedo. da dolg je dolg. Angleži so pa Angleži, ki Italijane dobro po-•najo. Vojni dolg napra.m Amen ki ji4 uravnan t;:ko. rTa bo težko breme že v prihodnji generaciji, nič. hudega ni pričakovaiti glede •I"''za pri Angležih. V zunanji politiki pa hodijo Angleži čisto svo-io prvt in molče s-jvrejemaj) itali-jan ke nasvete in ponudbe, dobro vedoč. da s*:li Italija v Mala Azi-i- in bi bi!a v i !i'"aiu turškega ni-pada na osul -amo v napotje Angležem. Mu- -»I i rti bi prihajali z zahtevami, da bi dosegel svoje ei-'j • v Ma:'i A'iji. Kar se tiče kon-*•:• > iomloi'skega pakta, s,- Italijani !e smešijo ž njim. Takra.t ko ••• bi! ča.s. - , nneli zahtevati -/.a -a »jo udeležbo v vojni primemo < !:koJniiio. Ttttia v onili treiif^-!j -r> ui!i italijanski državniki *> krat ivhti. k»-r <o silili le "i naspre«; u-uei brt^gn -JaJr;'ia
m s«, -pulili primofsk«* in no-?ra:ij-k" -kale. <l«»čim j»* »»irr'niiiii d-!	oni. ki j«- r»»s kaj \-r.-tl«-n
j»r.pa«le! fraiMro-ikim zaveznikom.
Raznoterosti.
Nerazjasnjena afera.
Ton "ka Ose t-Flori janova. :n : H">ia'r.<e Slatine, je
r«.-koC
nezakonska žena živela s pošv iihu 'Uishižbencein Nikola jem Pe nem v (Jrtržu pri Dobrovniku. V zadnjem času pa je prišlo med njima pogosto tb) prepira in so vra'tva. Kolčno je hčerka Pene va oblasti naznanila, da njen oče živi Tončko k« prib žrreo, te-profila, na.j jo ob'a »ti i::ženo k
Obr,ina je na.to odredila, da ms va Osetofva v desetll; dneh zann stiti Gruiž. Xa-lfdivjega dne je Pen žjfdanneri;i izroč:l nož, s ka terim ga je Terička baje l:otc"f-
.nr. t ti. To-ička > bila retiran-in izročena sodišču.
Jubilej dela.
Z -Jesenic poročajo: Pred kratkim je (praznoval Karel Ažman delovodja va.lja.rne Kr. ind. družbe. v kgrogu svojih MtanovriAi.h tovarišev in prijateljev 50-lctnicc. svojega .s;lnžbovaaija pri imenovanem podjetju. Slavju so prisostvovale tudi dcputacije okrajnih društev ter zveze delovodij 111 industrijskih \iradnikov v Ljubljani. Kakor se čuje. ga namerava ravnateljstvo še posebej pn-merno poča-Jtiti.
Požar v Borovnici.
Te dni j»- na parni žagi -b-ška Miijantiia v li^romici ixbi ihnil požiir. ki s.» j,, v-led močnega vetra v kratkem ča-u razširil p<-Vs«-,i po-lepju. I-e takojšnjemu nast .pu in j*»/.:tvova'n<«sTi irasil tiiii dru:tev iz Borovnice in Hreg« se je zahvaliti, da -e jr* j»ožar o-;aej:! >amo r:a žji^d in m* ni ritxsi-ril na liltxtija jx l"p in l«*-uo
Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih;
—	želite dobiti denar iz starega kraja;
■— hočeta naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti;
—	imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini;
—	nameravate spomladi ali kasneje v domovino;
—	rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah,
se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo
Fraak Sakser State Brnik
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i ti c
% . ♦ S i.
Česa že niso doživeli naši rojaki v tej 'blaženi prohibiciji.
Tako poročajo o dveh prijateljih, dveh pečlarjih. Jožetu in Majku. ki sta stanovala v malem rumu. v katerem sta bili dve po--telji in malo ognjišče.
Nekega večera sta se ga na veselici precej nalezla ter sta ga komaj pridesla domov. Toda blagor dama. kdor ga ima. Ko je enkrat človek doma. je vse dobro, j Ponoči .pa zasliši Majk v neki /udni duševni megli in čudnem možganskem roportanju s-krivnosT-mo šepetanje. Jože se je oglašal.
—	Kaj je Jože? — ga vpraša.
—	Zdi se mi. da -e je nekdo zavlekel na mojo po-teljo in da -~p i pri meni.
—	Ni mogoče. — odvrne Majk. .— Potem pa malo ivdipa krog st-be in pravi: — Tudi na. moji p cist el ji je nekdo.
—	Yen jib vrziva pritcj>enca. — predlaga Jože.
—	Saj ne bo drugače. Naj gre ta z božjo poanočjo.
In vnela se je strahovita !>.•: •>-. <!;!Šs.!i je bilo p.-idu-''i:kletvie • odeja je vihrala no zraku - I:"'t" no je nekaj zaropotalo.
—	Hvala Bo,tu. — j" v'klikni' Jože. — jaz sem ga ž,- vrgel * : -telie.
Majk -e je ptibiral po tb b in kal:
—	Zlodja. ta ki je pri meni -
je bil pa bolj m< 'an kot jaz. J:t/ ;em hotel njeza. >pa je 011 mene.
Ma.:k je ju-ižiral ':;"*. nakar -e prepričala, dii -'a oba i•:t en "jo.-telji ležala in da je - 'ala din-ra postelj neilotak.11 jena v kol *.
* ' i Sam ne vem. prijatelj, k^ko bi
•liogel dobiti nekaj denarja. A'i bi
•ni mogel ti ivliti par d *seta-
kov ?
—	Meni se mudi. — jv o 1 vrnil. — Veš kaj. Moj na-dov ti je znan. i Piši mi. koliko potrebuješ. J ati bom takoj naslednjega djie odpi-j šal. I11 ko .boš dobil mojo pi-mo. | ti ga niti prečitaiti ni potreba. Ka:-st rži pijyno na drobne ko:r,ke.i '>ri dno ga odpreš.
v *
Prihiibieijski maršal Buekner sr je končno toliko izpametoval, tla je izjavil:	|
—	Ameriški kongres mora siilia-j ško {»ostavo bodici odpraviti, lii-' disi izipremeniti. Večina Ameri-j kancev ve. kako bi bilo nic^ >i'e su ha ško ])ostavo izpremeniti. da ( bi prijala vsam. edinole butle-' gar j eni ne.
*
Nekeir.i apo.fi kar ju je ušla že-j na. I11 a potek ar je dal v ča-:>pis-; naslednji (»glas;
—	Prisrčno ^e zahbaljujeni ti-,
..... 1 -temu moškemu, ki je bi! toliko
prijazen, da mi je ženo oip djai. |
Ker mu ne morem drugač- izka-l
Mti svoje hvaležnosti, gi po/.ivam.
iaj se da pripeljat i tak le p;> ,
stih tednih v mojo cjoteko. Pi»-J
lr»-i)ne (»Inrzc. aru i ko. j<» b»'" >rm. >
>erglje in druge stori, ki s.» p«,, j
'relme /a prvo • pmoe. mu o. J
«>r«Hlal pr» |x>lovii"ni eenl.
Slovensko
Amerikanski
Koledar
C	»•
za leto!1926
ima sledečo vsebino:
resem
V-
Obleka je kot n:\vje. mi s t h j orožjem skuša žen ka izvojeva* j zmago.
Ženska je podobna hrabremu j vojaku, -kateri šele takrat vrž«- j •	od sebe. ko s4- mu z !i. il.i j«- l
prema tran.
*
Pred kratkim sta se vrši'a v( Ljubljani dva velika abora abstinentov Starokraj-ki ab-t ineiit/e so ukrojeni po itzorcu naših sii-^lačev. samo tako zagrizeni niso kot so miši.
Kdor je v .starem kraju abstinent. je pač abstinent. Abstinenca pa ne donaša nobenih dobičkov.
V tem pogledu so ameriški p 1*0 Inbicijonfcrt.i s svojo prohibicijo .dosti na boljšem.
Kajti, če bi prohibieija ne nesla. bi je že wlavnaj ne bilo. *
Zakaj s«» pa Jože iz Conneo>ticu-ta ni ne oglasi?
Pa ga že vsaj ni v tfj hudi zimi . kaka iZverjad pojedla, da ga wi j več na iapregled ?
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska igodba. Svetovna mesta. Divji konji v Montani.
Inženirska čuda preteklosti.
Čutni j — novo zlato svetovne finance.
Strašna bolezen
rak.
Doživljaji lačnega v Sew Yorku.
Tam za brezami.
S ilirske slike.
Ah del Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik J.ord C-ur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku. Strup v kriminalistiki.
Izgubljeni kontinent.
Življenje v morskih globočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amudsen o svojem polarnem poletu.
Iljalmar Bran ting.
Kitajska.
Suniutsen.
Koliko se popije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
.Vač/7 norega koledarja.
Pur, l Hindenburg.
Smrt liobcrla La FoUetta. Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
Uporaba nekaterih zdravilnih ; rastlin.
Y*pliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
______________.______________ _____ _____
/

_______-___
Smešnice.
KOLEDAR KRASI 0B1L0 RAZSIE SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA]
82 CORTLANDT STREET! NEW YORK OTT
- ■ .:•/
Faiutonka banka v Bukarešti.
V Bukarešti pripravljajo ustanovitev bauke s faiistovskim kapitalom. ki naj hi pospeševala pro IntfttUtJri pokret v Romuniji.
Močan vihar v Berlin«. % Te dai je divjal v Heriiuu močan vihar, ki je bil tako silovit, <1* je podrl dkimihov na str»-hah beriinefkiki hitt. Tudi v
t«^ .Vi«t opogo ikode4
Katastrofalen po tras na Kitajskem.
Iz Tefcerama se poroča, da je bil te tinti v pokrajini Khora-sirn na Kitajskem veBk potres. Keirtlo se je le enaj«t oseb. Vež tfto Oseb «, okolice je 4>r©z sjtnphe.
Iz .SaJigaja poro&ijo. da je po ihv. to jc Qji^sl db jpprtpeBU. um-čil vse oramlje K vailing v pdkr»-jmi JEvabBik) jr ,tudi mnoee
tkntqk'm_________
Pregled italijanske politike.
GLAS NAHODA. 29. JAN. 1926.
Angleški list o Balkanu.
Ponarejanje denarja v zgodovini.
Trobentač svetovnega mira imenovan za viteza častne legije.
Francoski polkovni trobentač Sallier, ki je 11. novembra 1918. po podpisanem premirju med -državama Francijo in Nemčijo prvi zatrobil konec opcija na francoski fronti, je bil te dni imenovan zn vlitoza častne legije.
Novi Victor rekord
Še nikdar prej ni .svet slišal toke godbe. Gotovo bcste hoteli imeti te čudovite rekorde v svojem domu. Pojdite jih danes podušat.
VOJAŠKI NABOR—Polka. POROČNI VALČEK
Victor rtkord št v.
Harmonika solo)
Iran Potoka • Iran Potoke..'
78-106, 10 infer. 7.">c.
JADRANSKO MORJE	Tambv.raški zbor Jorgovar
(JUJ* MARICA	Tamburaški zbor Jorgora ■
Victor rrkori! štv. 78408. 10'iiu't v, 75c.
Pojdite k bližnjemu prodajalcu \'U'tor izdelkov' tcr mu rceite naj ram zaigra te ,iove rekorde n«
Novo Orthophonic
iVictrol
-his iMsraiivox:"
MiouffttaL
Victor Talking Machine Co., Camden, N. J.f U.S.A Victor T.-iIkinj Maciune Co. of CuoaJa, Lt J-, Mon-rcal
Slovenski ceniki na rahtevo brezplačno.
PREVRNJENA LADJA
$-mtr *ir~...............rt
Pri Miami se je prevrnila ladja "Prince Valdemar" ter popolno-ha. zublokirala vhod v pristanišče. Ladja je dolga 241 čevljev. Ko jo je vihar prevrnil, se je nahajalo na nji osemdeset mož pomike. »ki <*> se pa vsi	~;
raz-
ZNANA NEWYORSKA DRSALCA
xtrptte pohtike. - ^^r-.
V On jen tAl izven Evropo so le-'o> burnejše. dog:nlke preživeli na Kitajskem, kjer doseza meščanska vojska najhujše dimenzije. vedno "-e generali srdito bijejo nuni -<eboj in ko sta po padcu Vu-pejfuja ostala Oangtsolin in Feng-juhsiang gla vnia Ukmeea. se položaj ju niti ntfjmanj izboljšal. — Smrt t dr. Sunjatsena ni imela niti najmanjših ^odedie na celokupno situaeijo: da so v njegovem rajonu prevladali komunisti, je doslej skoro samo lokalnega pomer.a. Na <vsta'o Kino to do»s»'.ej št* ne -pliva. Edino pozitivna .stran je 'lila ea^inska konferenca v IV-cingu. ^klicana pni vtrsom stremljenja za popolno ekonom -ko in oo'lItiSno osamosvojitev Kitaj-ke; •oda jHxloba je. da bodo Kitajci s ivojo domačo anarhijo sami nemogočih izvedbo carinske avtono-mije. ki so jim jo velesile že kon-ceclirale.
Perzija je dobila leto- novega šalia. in to revolueijonamim i*o-tom. ki pomeni hkrati ojačenje nacijonaliezma v državi šahov. — Xcfcvi režam v Perziji bo morda kušal posnemati refonno delova- * nja sosedne Turčije, ki je v pre- 1 teki em letu dosledno in temeljito " nadaljevala svoje preobraženje in ' izvedla najmodernejšo emancipa-•ijo države od predsodkov in tradicij. temelječih v islamski veri: vse notranje živijeni je v Turčiji se rx>stavLja ta.korekcč preko noči na najmodernejše temelje in Kemal na"a si je v polui meri za>'u:":il ime turškega Petra Velikega. Uspej pa ni v pravdi za Mosul.
V or; jentskem koloni jalnem s ve-, tu ima k-t.os Velika Britanija izreden mir: v In J i ji so se duhovi izredno pomirili, v Egiptu pa je i vlada napravila odločilen afro m ! proti ekstremnemu' Zaglul paši. Iyn ko ga v novih volitvah ni mogla potisniti v manjšino, je zavladala kratkcmiaro brez parlamenta, n-da bi se parlamentarna večina mogla upreti.
Anglija je uspela proti Turkom tudi v moisulskem ,vprašanju, m .' kar je morala, dasi ne « posebnim !veseljem, pristati na podaljšanje
.; mandata v Iraku.
i.......
i
j ČUDEŽI SE GODE ..
l' . --
; Na Madžarskem se godijo čude-
-	] ži. Da pustimo ob strani fulzil'ik:i-, tor-.ko afero, ki -so se je do grla linačudili že drugačni ljudje pn
-	širnem svetu kakor smo mi. naj i danes opišemo, kako se zadnje dm
t v madžarski far i 1 )e vecrsar godno
i
i i pol>ožno čudne reči. -j Karani uporno zatrjujejo, da se -1 v ž upu i cerkvi na zidu prikazuje ■eudeizna podoba Marije. Ko~šo to,
-	stvar javili župniku in je šel ča-
•	I -rt iti j Ivi mož -sam pogledat v cei-; i ; ke.v. jim je razumno razložil. da
; dozdevna podoba lia-taja le radi
-	kapljanja od oljnatih kapljic, ki
-	obkrožajo Marijin kip na steni, j
-	Kapljice drsijo po zidu in v go-j . to vem razmerju res rišejo po zidu
>	nekake obrise človeške podobe. |
>	ki jo je zaverovanost in sugestija
-	f ara nov proglasila za čudežno
i prikazovanje Matere Božje.	j
i Tako je župnik razložil faranom . j^udež. Toda kaj se mu je zgodilo ?
•	Fanatične tercijalke in pobožnja-t ki
so mu v cerkvi začeli uporno » ugovarjati in se je ubogi dušni i 1 pastir moral odstraniti pred svo-. jim i raasrjeniani ovčicami v fa-
>	rovž.
Zdaj ga dolžijo krivoverstva, . odnosno popolno verske mlaeno-. Isti in ga ne marajo imeti pred . j očmi. Župnik vse dni presedeva i, v župnišču, ne gre maševat in sr
•	vobče svojim faranom no prikaže i pred obličje. Ga je strah, medtem
I pa se slepo za ve rov an a. masa noč t in dan preriva v eerkvi, drsi po j kpleuih. ohlizuje 7.k 1 o v je f_p repo va
aa$a ^
U«l0€«»000 « UMOUWOOO. M v.
- Siika nam 'prfnhjtavlja najboljša neu voaška drsalca Charlesa (ror-- mana In*Joe Moora. Pred kratkim sta nastopila v MaJigou Square- Garden.'
.....' " ' • V * i
Londonski 4,Tiraes'\ najugled- d m-jii kn najbolj aA-toritativen list i v balkanskih zadeval), je priobčil < sledeči uvodolk pod naslovom: — i '*Vznemirjeni Balkan":
I laik nilski polotok se je po>*rnil 1 k spojim tradicijam in stopil v novo leto s primernimi vznemirjenji tn iz)>adi. V Carigradu izjavlja t uriki tifJc t. izzivajot-o kretajo, da t»ur£kn rvpoiblika nikdar ne b<» nprejela razsodba v mosuL+kem vprašanju. V Gr^kT je >1r-a»ikai--'ka lahJcmuunost solunskih ^'en; /"li«ctov, ki volijo komuni'•t enega župana, in ukoreninjena Jrrska n»» i /aupno>j napram jugoslovanskim ; načitom glc»le r.a Solun, ojačena I z ueu ipehom pogajanj med obema tlriavaina. prinesla porazen rezultat. Ftaj>rj'»!i nad opoizieljo ^tarih jM>litikov se j«» general l*nn-^al'K profrlasil za »liktatorjn Gr-| ke. Njt*go\i nasprotniki. zbi^ti^ kotni ui 1st i. morejo upati le na sla-^ bo u?«trežljiviv4 ognjevitega gene-^ rala. ki j«- br»*z<lvomfM) pouven. da so generalni litabi panbalkansk?-ga «xlbora lil. int»*rnacijrniale prt«-^ nirjwiii z l>unaja v Solim, v nu--*t«t. ki >ra namerava napraviti za ■»r«*dišČ4.» jriSikr vojne sil»«. za 4'A-kri'polo" iM»ve Heladr. V Boljrai-
f
s_k» je kabinet tankov, ki j«' pre. /ivel svojo omejeno ^nipiilarno^t. j»adel j ki kratki krizi, v kateri mladi kralj odigral častno usta\-ik> vlogo. N'a njt*govo mesto je d<>-Šlo h krmilu bolj demokratično ministrstvo z Ljapč-evom na čelu. 1?.-kuVirm. pomirljivim in sanelim voditeljem. V Ilomunski se je pre-Ktolonashtlnik po dveh poskusili &bdi>kaeije končno oclrekel ]>ravj ei do presto l on asi edst v a in vsem svojim piv roga t i vam. očitno rz Ijopolnoma zasebnih razlogov. - -Prestolonasledstvo preide na n.r-govoga sina .princa Mihajla in kraljevina stoji sedaj pred možnostjo dolgotrajnega vladanja mlado-letnegu kralja z T*srmi političnimi neugodnostmi, ki jih prinaša tak režim.	•
V Jugoslaviji, najmočnejši balkanski državi, se razdor v radikalni stranki vladincga bloka nekolir ko povečava, v organizaciji belr roike, v voiaski korporaeiji. o kateri m* mnogo govori in malo ve. ♦•azen tfga, <la ima znaten politv čen vpliv, vlailajo baje istotako analogna nesoglasja. Nopreračnn-Jjivi hrvatski vodja Ra<lič je vzročil precej lieprilik svojim ra-<likalskim tovarišem in j ego ve izjave, da bo kot pro-vetui minister , olpravii nekoliko univerz ter nj«--Vfova pripi-avlj«Miost. <la prične kulturni boj s katoliškim kl.»r«m Hrvatske in Slavonije, so povzr<>-••ib« zadosti zlih slutenj.
Konfuavo stanje notranje pol> tike v večini balkanskih držAv mora neugodno vplivati na njihovo zunanjo j»oLLtiko. Med.tem k«i ima Romunija pred\"s«n opravka /. m>««]>ošč(Miuui sovjft-kimi piv-
tenzijami na Besarabijo. so zunanji <>d noša j i jugoslovanske vlade nenavadno komplicirani z nasprotnimi strujami javnega mnenja. --I/. !>«*< grajskega tiska je razvalino. da obsisoji močno protiitalijau-sko razpoloženje zlasti med Hrvati in S lov one i ter nedoločna želja |x> boljših od noša jih napram Bolgarski, .s katero pa so v stalnem konfliktu jrorki -rponiini fsr-bov na bolgarsko invazijo v času svetovne A-c\ue. Xara\mi odpor Grške-proti odstopi t vi kontrole naid železnico Gjevglielija - Solun jugoslovanski vladi v kakršnikoli obliki, je medtem ojačil zahitevo mnogih ju-gwvlovaaiskih publicistov, da mora Solun postati jugoslovanska Inka, dasi mesto in o-kolica nista bolj slovanska kakor sta bila Antvrenp^n in Trst neni-,rka. V teb razmerah niti malo ni čudno, da se Grška pod generalom Paugah*«ni približuje fawistični Italiji in da se sov jet sika Rusija ter republikanska Turčija sknsii-ta približati Beogradu. Jugoslovanska vlada je neda\*no podpisala m i iTrvivo p0$fft(H)0 te.r vzpostavila diplomatske odnošaje s turško republiko. Njen sklep, da se ksou-ča nelogično in nenormalno stanje. seveda ne potrebuje uobe.nc obrambe, ker je odklonitev njc-«*r»ga ijxxlpisa n« litnorssanski po god-3h uueja osnačiU samo njeno na-sprotivo proti pne^-^rtljn neka-
terih finančnih obveznosti, ki so prešle z to pogodbo na 'balkanske države kot naslednice Turkov v Makedoniji. Toda zadnje bi v? nje Rudži be-ja v Beogradu je imelo tak značaj, da je opravičilo gotovo pozornost v zapolni Evropi. L'gotovljc-no je. da je turški zunanji minister pojavil predloge ju-poslov, znaianjemu ministru za turško - jugoslov. koo<jx'raeijo v balkanskih zadevah. Splošno znana -stvar je. da je prinesel predlog oil Čičerina. s katerim je podpisal tuiwko - sovjetski pakt, da se vzpostavijo ^liiijlxni diplomatski odnošaji nu.d kraljevino SIIS in vlado s-ovjatske Rusije.	t eni
predlogu ni niče.sar a 1a rman t ueira. Orugc e\"rop>ke drža ve so prizna-1 le sovjetsko I'nijo in Jugoskrvani morejo najbolje presoditi, a- koliko bi bilo koristno tako priznanje njihovim nacijonalnim državnim interesom. T<k1«. da je do teh m *-škili in ruskih j»oiutdb došlo ravno sedaj v tem kritičnem času p... Ir.žaja na bližnjem wliodti in nn Davkatui, je zelo značilno, kar bi morali v I,rmd«>nu in Parizu ry< iio tako hitro razumeti, kakor v Atenah in v Rimu. Komisar ztuianje zadeve in njegova vlada umeta biti iskrena, kadar se to strinja z njunim razumom. "Xik dar" je nevarna beseda v politik*, tola sedaj sta j>opoluoma~ jasii" izjavila, da sovjetska Rusija nima namena vstopiti v Zvezo na!ti lov ter na vse načine skušata prego-' voriti Turško, da bi odklonila razsodbo Zveze narodov v mosulskem
T	^ . ,	i
vprašanju. Se vec. Cicerin je osi - ^ krito izjavil željo sA*oje vlade, da bi odcepil balkanske države r<1 njihove odvisnosti od znpadnih država ter paraliziral locarnskf pakt s serijo vzihodnih paktov, od katerih je bil prvi sklenjen s Tu* •eijo. Mnogo važnejše kot mora§-na podpora, ki jo nudi Moskva Angori. je r<«itna nakana sovjetske vlade, izkoristiti sedanje nesoglasje in ljubosumnost med balkanskimi državami. Angora gre seveda popolnoma naravno po po-ti. ki ji ga kaže Mo?k\Ti. Ako ta l>olitika uspe. more sovjetska Rusija riskirati avanturo v Besa rabi j i. ali pa l>o Tnršlta poskušali, naskoeiti meje Sirije in Irak,-, vse v nadi, <la nesložne balkanske države ne bodo izstavljene v ak-eijo po členu 10. pakta o Zvez: narodov. Tako- stanje stvari bi moglo imeti za posledico poleg o>talili neugodnih rezultatov t-udi izdatno izgubo moči in prestiža Zveze narodov. Seveda je neverjetno. da bi Pašič. Nročič ali kak drug balkanski državnik ne mogel razumeti v.so zapletenost ta-koga političnega položaja, Toiia možuoHt aktualne balkan^e krize je še veiino dovolj velika, da upravieuje upanje, da se zunanji mini-tri zapadnih «li-ža\- ne bortc ! zadovoljili z izražanjem pobožnih želja po "balkanskem Ivoeamu" temveč, da bo<lo sil ni i ]>r».skušali balkanski sporazum. P»re? .sveta in j »eni oči zapada. ako nam najnovejša balkanska zgodovina more -lužiti za kazalo, verjetnost takega sporazuma iu končne perspektive balkanskega miru niso nikdar preveč dobro osigurane.
Kraški vodovod.
Na prefektutri v Trstu se bo vr. šiLa baje vkratkem konferenca, ki se l?o bavila z vprašanjem preskrbe Krasa z dobro pitno vodo
Ponarejanje denarja je že stara < )brt, s katero so si skušali ustva- -riti in utrditi eksistenco razni ] nračni elementi. A" starejših časih i »o si pomagali s tem sredstvom 1 knezi in kralji, ki so & hoteli I kopati iz finančnih zadreg. Cesto- ! krat je šlo pri tem samo za državne interese, katerim s ose običajno pozneje pridružili tudi zasebni. . Iz srednjega veka je med pona-rejalci posebno znano ime kneza Karla Liehtensteina. Mož je vladal Slezijo ter je nosil nai>!ov o-|>a\>vkega nadvojvoile. Imel je nad sabo avstrijskega cesarja, ka-1 terenui je bil podvržen kot vazal. I Liehtcnstein se je v posebni p)-! godbi zavezal, da bo preskrba« 1 ee-} -a'-ju drnar; to pogodbo je j»o»lpi- j sal skupno z nekinjT Ba-;>elijeni. j Kikval .h* denar v Kutni gori. na Dunaju in v St. Poeltnu. Kmalu pa se je poka7^1o. da je knez zelo sleparski liferant. Po dogovoru L>i moral )>reskrbeti cesarju srebrn denar, on pa je mešal uhmI -Tehm tudi druge kovine. I'jwyrab- . Ijal je z veliko spretnostjo baker i i l k« tlovino. katero je pobarval, da je izgledala kakor bi bila ^rebrna. Pritožbe o nje^roTem slepai skein početju so končno prišle na uho avstrijskemu cesarju Ferdinandu 11.. ki je novce potegnil r/. prometa. Skoda, ki jo je napravil knez Liehten-tfein. je bila ze'o občutna. (\idno pa je. da je kljub dokazani slepariji še vedno o>tal naane-tnik na Češkem.
Friderik Veliki je potreboval za sedemletno vojno neprestano nov denar. Nekaj časa si je pomagal z angleškim posojilom, 1. 17,17 pa si je pomagal iz zadrege na poseben način. Začel je ponarejati avstrijske tolarje Marije Terezije in ruske rublje ter si je na ta način prUično opomogel. Njegova, sleparija pa je kmalu ijriš"la na dan in .>o jo! ljudje splošno obsojali.
Na Angleškem je znan v .zgodovini ponarejevalcev denarja posebno Pitt ml., ki je bil za časa Napoleona 1.. vodilni minister ' Anglije in se je lotil ponarejanja ! franoo-.kega denarja. Njegovo po-j čeije je imelo politično in go-pi-darsko ozadje. Hotel je s tem. cia I je vrgel velike množine faVifika-to\- na denarni trg, 'zmanjšati vreii j nost francoskih bankovcev ter povzročiti v francoskem dena: tvu 'vel ko zmedo.
Podobnega sredstva se je pt»-' služil tudi Napoleon proti Avstn-!ji. Dal je leta 1SC"> ponarediti av-' sirij-ika bančna nakazila. katei*a je spravil v obtok v precejšnjem številni. Tudi njegovo početje je imelo jiolitične in gospodarske c"»-Ije, ker je hotel Napoleon uničiti avstrijski <lrža\mi kredit in oškn-rlovati gospod a stvo Avstrije.
Koueno ne smemo "pozabiti, tla je A uprti ja tiskala tudi franco-k c libre. katere je uporabljala kot bojno sredstvo. V obeli za Injili primerili m> j« ]>onarejal samo pa-piniati denar, ker je bil kovani novce že potegnijen iz prometu. —-Vse te akcije s:o imele seveda neprijetne posledice za dotlčue države.
To so glavni primeri u. zgodovine ix>narejanja denarja, ki so služili političnim in državnim interesom. radi česar jvi seveda ne gubijo kvalifikacije zločina. Ali primerov zasebnega ponarejanja, ki so ga izvrševati i posamezniki ali podzemske bande. beleži kriminalna zgodovina celo vrsto. Sedanji madžarski škandal pa je c-.«-___ ....—:_
t
din: 1 ven v svetovni zgodovini ne, samo p^ dimenzijah, marveč tudi j po zmešanili političnih in korist o-! lovskih ciljib, ki jih je zasledoval komplet brezvestnih aristokratskih pn tolov/ev in državnih funk-
!
cijonarjev.
Slovanske in vzhodne države.
V po'itiki slovanskih držav ni reteklo leto prineslo nikakih več- 'o Ji prenitmb. Najbumejše je bilo K stkakoir za Bolgarijo, tu se je vr ckoimenovana ilegalna'o»po žici ja vt roti sedanjemu režimu povzpela m i n a j en or g i č n e j šdli e.ktov, katerih pc rhunee je bil orjaško zasnovam ju tejrtat v katedrali sv. Nedelje, — lo aperjt u pi<o!ti kal ju liori.w.'i ln Si s t-m predstavite'.] eni državne ob- ti isti, ki pa je zadel le del teh o nc 'hii( >ti. v prvi vrsti člane visoke jo enera.litete. Najhujši teror na- sli ram opoziciji je bil odgovor « 1N ladne. stra.ui in v strastni med-•bojni borbi se uničujeta oba 'ji ovražna si politična svetova t ci ►olgariji. To jemlje državi ngled j' inozemstvu in da ni (irčija na 'v [pila v obmejnem incidentu tak( to rredno nesi>re«fcno. težko da bi mo-li Bolgari pred fomm Zveze na m odov doseči tako ugoden izid. m Pravo nasprotje Bolgarije pa ce »recLstavlja OeškosLovaka. Tu s; olitve v pai-iament sicer okrepi < L» slovaške separatiste in komun: tc te. ali'koalicija pet ill i žirom a še- n; tih vladnih strank je ostala trd N la in mona. Narod s temi sjk* r>b- '1 lostmi bo nedvomno znal ugo Ine ■ešiti tudi težaven slovaški i>ro t< )lom, ki sili v ospredje. Kar i iče narodnih manjšin. o>obito ;; Nemcev, so volitve prinesle o-1ab- * jen je ekiti-enmih elementov i: d >jačile 1; spravi in o por tun isti eni v politiki nagnjene stranke.	n
Tudi Poljska kaže oaznotraj n naglo napredujejo konsolidacijo " in spravljivost .ter zmernost meo i t jtrankatmi, katere bi pri toliki po F litični raze.epljenosti ne pričakovali. Državo pa teži finančna kri- t za. katere središče je borba z de- 1 valvaeijo in i kanje vnanjega ]>o- ; sojila, prvo v na jtesnejši zvezi s j carinsko cziroma gosj>odar^ko l vojno z Nemčijo, ki zadeva polj- v sko narodni gosj>odarstvo. V zu- 1 nanj i politiiki ima Poljska zazno- ' movati uspehe napram sovjetski < Rusiji, s katero se je zelo s prijav- 1 nila. kakor pria Oičeriuov poset v ; Varšavi. Razmerja do Nemčije' se 1 sicer ni posrečilo urediti v L/ondo- ' nu. ali izboljšani odnošaji medjv Nemčijo in zapadno E\"ropo so po- i1 rostvo. da je tudi policija I>olj-' ske in Ceškislovaške napram T.cr-' linu sigurnejša.
V notranji politiki so\'jct^Ai.' Rusije se niso izvršile v preteklem 1 letu "nikake važne Lzprcmembe; politika bolJšsKitšlce !-;ti-anke je o-stala ista kt>t poprej in oj>ozieija, ki se je pojavila ob konirresri, stranke ob zaključku leta. ni mo-' gla doseči nikakega. bistvenega h uspeha, dasi sega nj%na kritika globoko in prihaja <xl OiUičnih j strankinili funkeijrxuarjev; 'ffliači-i len pa je vsekakor že njen na-1 stop. Tudi v v nanj i politiki sov- 1 jetske unije ni niti posebnih no-j:
vih dogodkov niti uspehov: na-1
1,
sprotno, dejstva, da še vedno ni j prilo do finančnega sporazuma s i Francijo niti do finančnega zbli--žanja z Anglijo ali z Ameriko, da- 1 lje fakt. da se je Nemčija pribli- . žala z Locarnom Zvrzi narodov, ki jo sniatraj osovjeti za sovražno institucijo, vse to so za Moskvo i vendarle neuspehi. Pravkar podpisana. pogodba s Turčijo pomeni ie točno formulacijo obstoječega .stanja. Če bo ojač-enje naoijonjVliz- j ma v Kini in zmago komunist o v v Kantonu mogoče vknjižiti kot uspeh boljševiške di^oanacije. i>o pokazal šele bodočnost. Za Kdaj je dvom še vedno zelo upravičen. ,
Izredno burno je bilo preteklo leto v Grčiji. Tu je na-top gme-raia PatiigaJasa znova prinesel po- 1 polno zmedo v politično življenj* in ustavil konsolidacijo ter poniir-! jen je mod političnimi strankami, in zmanjšal e bolj ugled države v inoz**mst"vu. Neuspeh v obmejnem incidentu z Bolgarijo je vejren oil- i sev te PaugaioBove nemirne in nt.-j strpni' -politike. - -	j
in moli roženkranc in litar.ije. . . Glas o čudežmem prikazovanju Marije, ki se pa več ne pojavlja, !:er so oljnate kapljice že temeljito po-lizane. se širi daleč naokrog in v dotični kraj prihajajo procesije. Ugovarjanje od strani pruičene duhovščine ne zaleže nič. a oblast se za versko noro t za telebane množice ne briga. Edino niše.'
in kapnika slražijo orožniki.
-
Dopis.
Barberton, Ohio.
Nemila smrt je zahtevala življenje tukaj dobro poznanja mladeniča John Mramorja. Dne 25. januarja je še vesel in zdrav šel na delo v B. and W. tovarno. Popoldne je prišel med dva trnka, ki sta ga stisnila do smrti. ) John Mramor je bil star 21 let, rojen v Ameriki v WincPbcr. Pa. Dve leti je bil star. ko je oče John Mramor z družino odpotoval v staro domovino v Cerknico, nakar so se zopet povrnili iz starega kr;v ja v Ameriko. Tudi pokojni -sin je prišel pred pet mi leti za svu jinii starši.
Tu zaipnšča očeta, mater in tr: brate, dve sestri pa v FHnmont \V. Va. Pokojni John Mramor j< •pripadal k dvema -drušvoma. društvu "Triglav", št. 48 S. \T. P. J in tukajšnjemu samostojnimi društvu 41 Domovina", kateri sfa 'mu priredili krasen pogreb. Po greh je bil dne 28. januarja p< j katoliškem obredu. Na mrtvašken; odru jc ležal v dvorani d rit št v? ."Domovina".
Da je bil pvkojni zelo j>riljub Ijen himI tukajšnjimi rojaki, sc je tudi izkazalo z mnogimi in kr.v ninii venci in cvetlicami. Bil j-r vesele narave in mirnega značaja • Pokojnikovo življenje je bil«
kot je življenje slehernega d "ia\-ea. Boriti se je moral s težki;:, delani za svoj obstanek in <ra ; ti— di kapitalistični jarem pris: 1 v prerani grob v najlepši ud;; ' ?r.i-ški dobi.
Žalujoči družini pokojnika naše liaji-krenejša sožalje.
J. Balai t.
i
V deželi nevrjetnosti.
Poroča no je bilo ,da so si Trali-jani izmislili, da je imel klanec Wilian na Ueki začetkov, nv-'gusta shod iu liujskajoč govor. Po slanec je bil takrat v trža.r' i o-koliei s svojo družino. Na ov:dbo je rimki parlament hitel i.rr >čiti dr. Wilfana sodišču. Sedaj j • bila v Pazi nu razprava proti n. mpu in še proti dr. Vratoviču in ^lr. Staaigerju. Slednji je bil nr i/'e-tu na ITčki irori 2. avgusta. Ovadbi je skoval policijski kci isar , Chkzizola iz Pazina na podlac po-! roeila orožnika Mammine. Di-. jAVilfan in dr Vratov i e .sta f'ka-. zala, da sta bila v Trstu. dr. -lin. ' ger je bil na 1'čki, pa ni hr ! ni-j kakega shoda in tudi ni prr- evat izdajalskih pe<mi.
Sodnik je smatral za pot* 'mn, j la se z-? lisi orožnik Man . ris. ; Potem bo razprava nad? va-. la. Cisto nova pola hodi it; jnu-ika justica!
V Trstu
i' sedaj lovijo tatove dan in noč. -! Po ro|)arskcm napadu, ka -» ega » žrtev* je bil mestni stražnik Oata-i rwzza, deluje policija z vsem apa-i ratom. da pouovi .sumljive o ebe. I katerih je v mestu ogromno evi--1 lo. Med ujetimi jili j^ osem. ki ' priznali 18 tatvin za približ:. i 300
>	j tisoč lir. Raizj)isana je na" -ada • oOOU lir za one»ga. ki bi razk: i: ro-. parske napa delce na mestna raž-
►	n;ka.
w
H
■
r«u f«Jr» K4 V
GLAS NARODA. 29. JAN. 1926.
MOŽ S 120 IMENI fi
----M
To dni je bil prod londonskim listin ofcsojeti na leto dni zapit-
M
731«»nru mož. Nežoeto -b-parij je
•pravil t -koni pet d» setletij. — ..
... » • • • t ... * (jee Sodni soim s« obse-
t dvesto •»Irani. \ se svoj<« ziv-	v
nj»' ni nič delal, ni imel nobr-	jj
- Urišlie in nobenega pcklica. pa
mu j»* yui« vaj prav dobro god:-	N
.. Bil j" r«*s*pravi umetnik živ&jc-	1*
>. Živel j*' i hI samih inHodarov.	J«
•	ni nikdar tal na cesti in ni	M rcikdar kojra za .kaj proi-sil. Ma^o j ™
na An<r'' -k«'in rodoviu .ki bijN
ni n»' i/vil večjega a'i manjšega
'in -ka, nekateri o mu vedli vee
dr-^tkrat na lini. pn niso vede-
da j«* to ena In i<t» oseba. —'
ni <a-a .se ji' }>o luzsl (Jee 120
i ; i:i je do-egel v tem prav go- K
. rekord.	K
Kako „ • d la! .' V»ak dan j«- pi-JV
■ v.-ma i) . <11-C-ne jui^eške o- j ?
t:. v,».'krat p:» nar it . na ' °
i. Z i » .!•• :me' >—«-bn<i pi-
• i ] . - ; tj . v .ideasni predmestju ^
; • - tn'jra t;i jnlka.j Pravzaprav j ^
*• tajnikov, kajti v<?ik njc-ee .je i
lru«recra. »bi bi mu ne prišli j g
i •»VI. X?t<"• in pftisjarenja je bil • g
i ' -ki. <re«» j.- vsak dan z
. • jito : : br;,! v,-:- dvaj-er E
•	<oy in je v ■«►•: i 'ku \1omo- g ih. h '»v : i i - k i h in drugih rit-- >g
l '■'.'} •• ! iiui-na >oga1ih Ijii li. ! G i« <':)n je d 'b l doti'nlk pi-nu»iS • -e5 :u-. "Z lo Mill bil ]mv|Z » -7.1 bral o a asi ne-reel U- * . da - bo hudih	\\ •. L. j E
y m. kaj pomeni taka *
•	1' Pr .1 '»-iini t »Mini me j» i C /i avto in s, m moral de^er UJ
'< d v b "ni:ni»i. Se m*,bij
i • r-'« -na .k:-,val. . . 1„ I
d a.1 je. Na koueu b- -lediH • i .. . 1 f i 'a o^ru.r.. ki j«, .te o rl.ni- ;
••t-u. A n»* <»iik) poTiS.Mia o ^ b b tuli \> • dntgf> mu i»- ^ ,•» - k poroka. -n::"t. " Piko- -r ..i > van je itd.	-r.
Gee j«' prLšel .zmeraj na kako
vi« mi si . Nek' ■ -i j»' I
•	:y'u \ i,m. na v .-h v Londonu T
.i :'>",iji v š;ih častnikov. — V 5
\eii me>eeih e dn! ' v« > general-{-t ^ " i? • * i •
""" v •:;;';;r" - -f."""J-"' - b
ari voj.ik na	vojnr-1,
1 (. Ini jih j t* prti/ivi-1 v n.rmadi] i '«•'vniu "}W-i"ttla *r»»n»-- » i' ". Ln ' ■ i se j«*	r u ^
! Nesrrea j, h-Via. da je pi^l Y
•	dan i 'imn generadu dve pismi ] Iveiui r- r' ieninii in ni. V prvem
•	i je j '.".- I p lp>re kot "stari v.lnk". v drug* n pa kit "vojna j ] vtk>va**. ftcuera' j.* videl, da j«- ! ] » -ava v <Wli pl-iirh	in jej
.b*vo /ro'ril ptjlieiji. Tako jo J p: "'a v a >i\f>amja :ui dan.
I
Hadi Evoječamega opustošenja planinske koče na Kaminu
je bilo na i'aši«tov«ki strani m no- ' tro na migava nja, kakor da to n.gTešili ploven- k i prebivalci z P'^skega. Po dolgem preiskovati u so st* mogla italijanska planinska društva kakor tudi alpin-i ki eastniki prepričati, da je n<>-, >ravičena \-aka obtlol/itev slo-ve^n^dcega prebiva 1-1 va, katero je Vlivalo, vedno v<4> ko-;"*«' v miru. ter tla ^rre hlod /a opusto^evalei v .staro videnisko j>oikrajino, od koder hodijo tudi vse kra-t slovenskemu bovškemu prebivalstvi že desetletja in še vee. Gospodje fašisti in njihova gladila se tako prepričfljejo. tla ni sovraštva in iivjaštva meti našim ljudstvom, trarvee tla jra treba iskali dru-n.i. Zato naj i>ometajo pred svojim ])rajrom !
Velik požar v Poljčanah.
Te dni je nenadoma izlmihnil •/rr v to\ ami upognjenega -j>o-rtva Koblkžek v Poljeanah Rer bila tovarna polna lesene i*o-be, se je ogenj kmatu razširil. Na rvomoe .srt prihiteli najprej i z Pekla, dalje <xl Sv. Du-i. Loč in koneno mariborski z •tclbriagalko. Radi i zreti no od-1 i'jeue vode je bilo gašenje silno •vžkočeno. Sele po deseturnem napornem delu se je posrečilo «»-ogenj in resit
i ostala po--I i^jja. Marobor^ki gasilt i so šele .proti jutru vrnili v Maribor. Požar je na-tal v strojnem oddelki^ la je najproifU o^rompo škodo, tžiielanega pohištva pa je
-------------
Knjigarna "Glas Naroda"
Milčinskijevi spisi:
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
bllachin srcem. Zbirka povesti za slovensko m'adino...............
Notarjev noc, humoreska..........35^ '
!7arod ki iz mira...................40
Saša vas, 1. del, 14 povesti.........901
Nasa Vas, 11. del, 9 pov............90]
Nova Erotika, trd. vez..............70 j
Naša leta, tida vez ...............80j
Najsa leta, broširano...............60 i
Sa Indijskih otokih . .............60!
Na Preriji ......................30 j
\,;bibTt	................40}
Narodne pripovedke za mladino .. .40, h brvEvin poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih ponodov bivšega slovenskega polka....... 1.50
Narodna biblioteka:
Krvna, os ve ta .....................35
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtic2 iz življenja na kmetih.......35
Babica .......................... 1.—
iierac ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35
3oj s priredo. Treskova Urška.....35
General Lavdon .................35 »o
Zarc!-:a o polnoči .................35 j
Emanuel, lovčev sin ...............3-3 J
Spisje ............r..............35 j
Bea^iu dnevnik ...................00
Grška Mvtologija ................ 1.00
Svito-slav .......................35
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nek^i iz ruske zgodovine ........35
Eožjn kazen .....................3b ,
Napoleon 1......................75 i
Dbiski. (Cnnk ir) Trdo vezano	1.40 j
Ob 50 Mrici Dr Janeza E Kreka 2!: j
Of-ecj tr v .................. 130
Pr.stirjcva ncve.-:ta, trdo vezana .. .SO
°eami v prozi, trdo ve*.......... 70 ,
rrtv i . fV-.-l :e Maie trda vez. 1 Pr' j
Pabirki i? Hoia (Albrecht).......25
Pariški zlatar - -.................. .35 '
Ptngviaski otok tr v............. -f"
Pod *5Vobodr.?m solncem 1. zv.....1.P0
Flebmtis Jonnr- tr. vez...........1.—
Pod Irrv?. jelko. Povest iz časov Ec-
kovujsče' aa Kranjskem ..... b0
Poslednji ?.Tehikttxec ............. 30
Pravljice H Ttlajar ............... 3C
Pove^^i Ffrič c stcpr.jic pri sv. Rolcu T." j Fo strani klobuk, trdo ve*..........90 1
! f'o !<r tier ... .................25
I Prp.prertse^e r?:odb» ....................si
! P«tria. pnv^t iz irske jum^ke dobe T-C si | Pirdtrzani Pr^^en: in drugi svet	š
niki v rmnofomi..............2f» t S'
Ptice srlivke. trdn ves...........7R i š
P i kova d :rn-t (Pnškin) ...........30 >
Pred nevihto .................. 35
Pravljice in pripovedke (Košutnik) i Š
1. zvezek .....................40 |š
2>z\-e/.ek .....................49 ^
R^blij, trda vez .......................*
i Robinzon .........................<>0 ^
J -.v: ainkani Hababur.?ani (Larish) .. .35 s
Revolucij", na Portugalskem........30 s
Rinaldo Rinaldini................50
Slovenski šaljivec ................ 40 ■>
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35 3
5kozi širno Indijo ........... • - - &&
Sanjska knjiga Arabska ---- . 1.50 4
-ka knjiga, nova velika...... 90 g
Sanjska knjiga, mala .............00 9
•nake, fcv norenfce, trda vez ...... 90;
strahote vojne ................. 50; \
'»v-^ta noč zanimive pripovedke 30 ot -i-.p ;z Judeje ............1
Sromini jugorlov. dobrovoljca —	1
1914—1918 ................ 1-—
^ritr.rjeva Anthologija trda vez .. .9C 1
^isto S'*"to, povest iz Abrncev.....30 1
I Svitanje (Govekar), vez........... 1.20
Sic medvedjega lovca. Potopisni roman .......................so
! Sv. Genovefa.....................50
ivet3 NoTbnrgr. ................ 35
Sredozimci. trd. vez................C0
1 bros. .......................40
Sbike^peareve dela:	^
" Machbet, trdo vez..................90 ;
t
KRIŠTOFA SMIDA:
v
1 1 zv Poznava Boga.......... 30i'
7 zv. Jagnje ................ 301 r
t 8. zv. Pirbi ...................30j;
13	zv. Sveti večer............ 30 j
14	zv. Povodenj...............301
17. sv. Brati ................
' 3PLGŠNA KNJIŽNICA:
z
št. l.-Ivan Albrecht: Ranjena grn-r> da, izvirna povest, 104 str., broS. 0.35 j n Bt. 2. Rado Mumik: Na Bledu, iz- I u virna pove*t 181 atr., broš. ....
3. Ivan Rozman: Testament,
ljudika drama v 4 dej.. broS. 105
.........................
At 4. Cvetko polar: Poletno kla-
irbrane ixwni. 1W str. bro*. 50 ) fet & Fran MUduid: Gospod Tri-«r dolin Žolna in njegova družina,
St. 6. Ladislav Novak: Ljubosum- i Za noht, veseloigra r ebm dejauju, iZ« . poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 atr.,
broš........................ Ji5j .z
št. 7. Andersenove pripovedke. Za j Z!< slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35 Eb
Št. 8. Akt št. 113 ........................70: .
St y. Univ. prof. dr. France We-ber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70 3
St. 30. Ivan Albreht: Andrej Ter- \ notic, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
3t. U. Pavel Golia: Pcterčkove po-slednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broa. ......... B.c i
j>t. 12. Fran Milčinski: LJcgoSni prstan, narodna pravljice deja j2.
ujih. 91 str., broš. ............301
št 13. V7 M. Garšin: Nadežda Ni- j 3 kolajevna, roman, poslovenil U.
Znn, 112 str., broš..............30 4
Št.' 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na- I rozino.gospodarski spis, pošlo re- j tr nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 j 'H št. 16. Janko. Samec: Življenje,
pe<mi. 112 str., hroš.,...........45iUj
št. 17. Prosper Marimee: Verne p( duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str., .t.............30 S:
št. 18 JarcsL Vrchlicky: Oporo- T ka lnkovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil .K
Jr Fr. Bradač, 47 str., broš......25 !
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po- M
«1
; topljeni zvon, dramatska bajka v pe- ^
:ih dejanjih, poslovenil Anton i
Kun tek. 124 str., broš..........50 j
st 20. Jul. Zeyer: Gompaci in Koraurasaki, japonski roman, iz "-šč-ire preval dr. Fran Bradač, ; ®
154 ^tr.. broš..................,45 j ^
št. 21 Fridolin Žolna: Dvanajst	^
kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., y
broš..........................25
sr 23 Sophokle^: Antigone, žalna B '<rra. pos'ov O. Colar, 60 - tr.. br št 2 / E. L. Bul ver: Poslednij ij?v, PompejeT, l del ;<5r> str	J C
-o;	........................	;
št. 25 Poslednji dnevi Pompeia .. .SO; d st . ► L Andrejev: Crijc nilske. 0 v - Josip Vidmar, 1r br 'S- !
l'7 Pr^n Erjavec: Brerrpcsle- jr 3 c-* t v: roblemi skrbstva za brer-
♦••osp.lne, ?0 str., bros........ Sr ! 2
š;. 20. Tarzan, sin opice...........90 E
št. 31. Roka roko .............-23 j Ti
St. 02. Živeti .....................25 f
1 Ca j alustij Kris p Vojna n Jusurio, poslov. Ant. Dokler. 123 S
str., broš......................50 C
>t. -A]. Ksiver Mesko: Listki.	>
144 str..................... 6fi 'I
. št. 37. Domače živali .............30 5
št. Tarzan in svet.............90 fi
Št. 39. La Eoheme................ 1-—
št. 46. Masola ...................40 e
št. 47. Misteri j duše .............. 1.— i l
1 št. 4^.Tarzanove živali............ .90;
' št. 40. Tarzanov sin...............90;^
št. r,0. Snka De Graye............ 1.20 j 5
ši. 51. Slov. balade in romance____
) št. 52. Sanin .................... 3.5
I št. 54. v metežu ................ I.— I
,; Št. 55. Naniišljeni bolnik ...........50
, št. r>r,. To in onkraj Sotle.........00 -
i št. 57. Tarzanova mladost.........9C ^
I !	1 '
' Spilmanove pripovedke:
f!	I5
^ 2 zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25,;
> 3- z\- Marijina otroka, povest iz kav-
klikih gora .................. J26
^ 4 zv. Praski judek.................25
-8. zv. Tri Indijanske povesti........30
) 9 xv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega .............SO
' 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Akbarja Velikega.............25 j ■
5 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, pojest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
j on o v v Koreji...............30
C 13 zv Boj in zmaga, povest........30
5 14 zv. Prisega Huronskega glavarja. q Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv Angelj sužnjev. Braziljska
q povest .......................
^ 16. zv Zlatokopi. Povest...........30 j
p 17. zv. Prvič med Indijanci ali toš-
q nja v Niksragno ............. .30
q 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo.
narjev ..........................30
19. zv. Mlada mornarja. Povest	.SO
q Tisoč in ena noč, trdo vezana.......90
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja .........50
, Tri novele, tr. v................. .90
J! j broš. .....>...............70
Turki pred Dunajem........... .60
Trenutki oddiha...................40
q Vera (Waldova) broa ........35
Višnjeva repatica [Levslik) vez. 1.— 1 Vrtnar, Rabindranath T?«rore
1rdo vezano.................75
hro« .................................601
I Vojska na Balkana, s slikami.....25 '
15 • Volk spokornik in dmge povesti xa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......3C ,
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— |
lb Zmisel ?mrti ..................... .60 :
j Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
>0 Zadnja pravda, trdo vezana ...... .75
Zadna pravda ................... JO
Zmaj iz Bosne.....................70
25 ZLat&rievo	00
Za miljoni, .......... ,66	Z\
i Ženini naše Koprnele ............ .36
; 2*mote m konec gospodična Pavla .30	Zl
j »eooovinske nnekdoti .............90	.
j Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— ^
!	M
I Zbirka slovenskih povesti:
Pi
L zv. Vojnomir ali poganstvo..... 3b si
2.	z v Hcdo brezdno .. >............ .35 5]
3.	zv. Vesele povesti............... .36 p,
i. zv. Povesti in slike ............ 36
*> ZV. fitudent naj bo. Naš vsakdanji A kruh .........................66 q.
Zbrani spisi za mladino (Gangl):	^
11. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-	K
sti ...........................50
J 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pea- D
mi ...........................5(
'3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
| sti ...........................5( M
' 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pov©- 3
sti ...........................5(
15. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 T
1 i 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
n
, {Umetniške knjige s slikami za mladino: 0
jPepelka; pravljica s slikami......1.6fc
Rdeča kapica; pravljica s slikami ..	X.OO <3
] Sneguljčica; pravljica s slikami----1.00 q
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.0C
i Knjige za slikanje:	G
»! £ I Mladi slikar .................... .75 f
i Slike iz pravljic ..................7? 4
j Knjige za slikanje dopisnic, popolna ;
z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.-
; Mladi umetnik .................. 1.2! 15
j Otroški vrtec ................... 1-20 ,
; Za kratek čas ................... 1.20 '
j Zaklad za otroka .................1.2C
. IGRE:
3	f
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .6* Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank .................. 8«
Dolina sols. 3. enodejanke: Dva Bve- J
tov"^. Dedščina. Trpini........ 1.0C
Oj Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih. Sf1 Cj-raro de Bergerac. Hoerična kome- ^
dija v 5 dejanji^/Trdo vezano 1.7C j Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50 *
Hlda, drama v štirih dejanjih.......3C
0 Hlapec Jernej, v G slikah...........50 -
5 Mati, Mesko, tri dejanja...........7T
5 Marta. Semenj v Richmondn 4 deja-
nja ..........................30 ^
Starin^rica Veseloigra v 1 dejanju .30 0 Ob vojski. I<rroka» v Štirih slikah. . .30
^ovražn k žonsk, enodejanka........3£ ,
5 Tončkove sanje na Miklavžev večer. 0 iJladinska igra s petjem v 3 dejanjih 60 0 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred-—; lfrro (Čapek) vez..............
0	Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
-	i Ujetnik carevire, veseloigra v 2
01	janjih ........................30.
0	j Veronika Deseniška, trda ve*.....1.60
9 i Za križ in svobodo, igrokaz t 5 deja- j njih.........................3P
1
-	Ljudski oder: o
»O 3. zv. Miki ova zala, 5 dejanj........70
)Q 1 sv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 [
Zbirka ljudskih iger.
j5 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................60
25 9. snopič. Na Betlehemskem po->5 ljanah. Kazen ne izostane. Oče-
jO tova kletev, Čašica kave........30 ■
12 snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-j0 stirici in kralji, Ljudmila, —
Plansarica ....................30 j
25 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
50 vice, Marijin otrok............K1
14. snopič Junaška deklica. Sv. Boi-
30 tj an, Materin blagoslov........30
50 15. snopič. Trnki pred Dunajem, Fa-
bjola in Neža ................30
30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................80
25 30!
PESMI JN POEZIJE:
30
Bob za mladi zob, trda vei.........40
«jq Gregorčič, poezije trda ves........76
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Godec; Pored narodnih pravljic o 90 Vrbkem jezeru. (A. Fnnfcek)
75 Trdo vezano.................75
,75 Kettejeve poezije trda vez........ 1.10
■60 Kraguljčki (Utva) .............. .65
90 Ko c0 cvele rože, trda ves...........60
,70
60 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.26
,40 Marcic (Gruden) broš............30
Prešernove poezije trda vez......1.—
~~ i Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaeer) broš........30
75jSlutne (Albreht) broi........... .30
•60 j Pesmi Ivan Zormana.
{ Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
•00 v angleščini ..................1.25
•3C < Slovenska narodna lirika. Poesije .60 .25 j
~ ! Oton Zuuančič: .60 :
00; Ciciban, trd. vez ..............*. j61i
77,: Mlada pota^ trda ve« ............ .60
jjO ! Sto ugank .......................60
.70 • V «arj« Vidove, tr. vez. '.......... .90
.90 i Vijolica. Pesmi aa nilaiort	40
. . Jr •-e.-Jrlfi	-	. ■' Milil'-'iBtf I____ . .
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko ! Slo1
mladino. Trdo vezano.........90
Zlatorog, pravljica, trda vea........60 12.
PESMI Z NOTAMI:	12
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Src
Priložnostne pesmi (Grum) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 sla Slovenski akordi (Adamič) II. zr. .. .75 Pomladanski odmevi I. in n. zv.,
vsak .........................45 Hv
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopiveč) ______ 1.20
10 moških in mešanih zborov (Ada- 10
mič) .........................45 _
IG jugoslovanskih narodnih pesmi 12
(Adamič) 2. zv................80 Mis
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Mat:.ca .................50. Mil
MOŠKI ZBORI:	jMi:
Slovenske narodne pesmi (Hubad) Mi:
izdala Glasbena Matiea.........40 Lit
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Gla- \
sbena Matica .................40 . Or
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40 K
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 i
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Sv Oorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
SAMOSPEVI:	!Bt
.! si<
Pastirica, Kanglica, Sn.egulčica..... ■ Sa
Nočne pesmi (Adamič)............1.25 j
Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Stirji samospevi, izdala Glasbena Ma- j tica .........................45 SI
VlEŠANI ZBORI:	B<
Planinsko II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matiea .......................45 NI
N
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: j
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in j Ui
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solorn in priredbo za dvo-
spev .........................20;
V pepelnični noči (Sattner), kantanta j"' I za soli. zbor in orkester, izdala
Glasbena Matiea .............75 J:
, Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20 Ni
• Supleti (Grum). Učeni Mihec, kranj- |K ">. ske še^e in navade, neaadovolj- j rp
stvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 ^
} Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 • M
) Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre- I ^
j mlievanjem klavirja...........15,
! ..
PESjMARIGE GLASBENE MATICE'
P:
1.	Pesmarica, uredil Hubad----2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-
juk) .........................45 y
3 3. Narodne pesmi (Gerbio) .....3U
4. Koroške slovenske n&rodne pe- ^ D1 sini (Svikaršič) 1., 2. in 3. z v. sku-
D paj ........................ 1.00 z
Slovenske narodne pesmi Benečije p P (Orel) .......................45 p
MALE PESMARICE:	0
0 , Iš St. 1. Srbske narodne himne.......l-->
P j Št. 1, a. Što čutiš, Srbine tužni.....15^
i^t. 2. Zrinjski Frankopan.........15;
.^t. 4. Pod oknom.................15;
St. 5. V sladkih sanjah.............151
Št. 6. Jadransko morje.............15 j I
>0 Št. 7. Pri oknu sva molče »lonela.....15 £
Št. 8. Slovo .......................15 j
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15' x,
^ j Št. 10 Na planine ................• -15 j
Št. 11. Zvečer.....................15 j
I Št. 12. Vasovalce .................15
fO j št. 13. Podoknica .................15 j j
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
P 3 zvezki skupaj ..........-50!3
Slavček, zbirka solskih pesmi (Med- \
tO ved) .........................25 j
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
10 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 ,
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— r
io	;
Mešani in moški zbori. (Aljaž) —
a
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;	j
Na dan; Divna noč...........40 ]
W S.zvezek: Job; V mraku; Dneva kam \ ?5 pripelji žar; Z vencem tem oven-
10 čam slavo; Triglav •...........40
6. zvezek : Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Ob-
cutki; Geslo ..................
10 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; 3 55 Domorodna iskrica; Pri svadbi; 80 Pri mrtvaškem sprevoduGeslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo boti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški 30 zb.); Prijatelj in senca (mešan — zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-
35 ski hiši ......................40
30 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon 30 Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice H.; Oče ▼ečni; Tone solnce ...........75
25
CERKVENE PESMI:
H B
DomaČi glasi. Cerkvene pesmi sa
mešan zbor .................. 1.00
60 12 cerkvenih pesmi za razne prilike
60 • cerkvenega leta - . *.....................50
.50 -12. Tantum Ergo. (Premrl) ...'----
.90 Bfasne pesmi sa mešan sbor. —
j^pl (Sattnter) .................... J»
•	-- ——...... ...i 'i !■■■■ Illll. ■■ ■ I I Mi
Slovenska Sv. Maša. za mešan zbv
s spremljavo orgel j ........ .Sflfl
12. Pange Lingua. Tantum Ergo b i-
tori, (Foerster) ........... .60B
12 Pange Lingua Tantum Ergo Gt -
tori (Gerbič) .............. .50H
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast f :u
Jezusovem. (F. Kimovec)	.50l
Slava nebeške kraljice. 20 Mariv 1 pesmi za mešani zbor. — So] n,
alt, tenor, bas..............4GB
Hvalite Gosjpoda vnjegovih svetr. h. 20 pesra na east svetnikom.
(Premrl) ....... .......... .4ofl
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr
Jezusovemu. (Grum) ....... .351
12 Tantum Ergo (Premrl)..... 5ol
Missa in honorem Sanctae Caecili
(Foeerstar) ............. .50l
Missa in honorem St. Joscphi (Pi ich-
nik) .......................4C|
Missa Brevis et facills (Sattner^ • .40B Mis^a de Angelis (Blimovec) .. .4CB Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ................... .4Cl
Oremus pro Pontifice ......... .4C1
•	Kyrie .........................6C|
K svetemu Rešnjemu telesu (F -
ster) ..................... .4(1
Sv. Nikolaj ................... .6(1
INOTE ZA CITRE:
'Buri pridejo, koračnica..........2£|
! Slovenski citrar (Wilfan) ...... .2{
(Safaran. Ruska pesem. — (Wv .21
!
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tamb
iki zbor in petja. (Bajuk) .... 1.3C
Bom šel na planince. Podpuri
nar. peMni. (Bajuk( ...... 1.0Q
NOTE ZA GOSLI:
! Narodni zaklad. Zbirka državni!	len
i n slovenskih narodnih pe-u	.50
j Uspavanka ..................................J21
1 j
•	NOTE ZA GOSLI S SPREMI A-| NJEM KLAVIRJA
>
•Narodni zaklad. Zbirka slovo
narodnih pe.sini ...................9(1
•	I Uspavanka .................-•	.7C
i
i NOTE ZA KLAVIR:
! Klavirski album za mladino (Pav	1.0C
j Tri skladbe za klavir (Adamič)	.5(
J j Tri sk?adbe za klavir (Premrl)	.4c
j Moje sanje ....................................-2C
. i Slovanski biseri, narodni potp ~	----
'j (Jaki) ......................................-4(
Slovenske zdravice (Flcischmar	.2( Pripoznanje. Polka mazurka.
> (Jaki) ....................
.Srčno veselje. Polka franc. — (J.	.40 '.Vesela plesalka. Polka mazur
J (Jaki) ......................................-4C
Ljnbavno blebetanje. Polka mr.r
(Jaki.) ....................«
7 Zmiraj zve?ta, polka, (Jaki) ...	.40
J Pozdrav Gorenjskej, valček ...	1.0C ^Primorski odmevi. Fantazija.
(Bremik) .................................51
Orel. Koračnica. (Jaki) ........ -2
_ Nocturne des Etudiants (Alette:
*	Mabel. Intermezzo (Alctter) .	.2< j At a Penguins Picnic. Interm^
l\ (Alotter) ..................................-2<
5 i
5 RAZGLEDNICE:
j I
0 1 Zabavne. Različne, ducat....... ^
§ j Newyorske. Različne, dncat ? • Velikonočne, božične in novolet : *
^! dueat ..................... ^
5 Iz raznih slovenskih krajec, ducat . A 5 Posamezne po ............ .O
C
0 • Narodna noša, ducat............ -4
J Posamezne po...............0
Planinski pozdravi, ducat ......
^ i posamezne po...............0
importirane prorokovalne karte l.-|
JO
50 ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije............jI
; Slovenske dežele in Istra..........J
Združenih držav veliki....... . .
Združenih držav, mali............
10 Nova Evropa ....................'
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizon- lo- ; W lorado, Kansas, Kentucky ^n-nessee, Oklahoma, Indianr tana, Mississippi, Waahtr -^' 10 Wyoming, — v.>aki po . •	-
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania,	esot
10 Michigan, Wisconsin, West ^i-nia, Ohio, New York —
PO .......................'
Velika stenska mapa Evrope . .2.»
40 Prorokovalne karte.......... $1'
Naročilom je priložiti denar, c cli« gotovini. Money Order ali poštr. '.am 75 po 1 ali 2 centa. Če pošljete g /t 10,1 komaedirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni enft Knjige posojamo poštnino p~«" '
" "GLAS NAROn "
50	8L0VENIC PTTBLESHtKC ♦ h
M 82 Cortlandt 8U,	Se


GLrA.S NARODA. 29. JAN. 192G.
Branialav Nusir v
OBČINSKO DETE.

ROMAN DOJENČKA

—	Pojdi torej 7. menoj! — pristavi pisar odločajo in Tomi m*
Kili. da dtuipaee tudi ne more biti kakor da gre. Za --osediio mizo Iz-nova zaori smeh. ki se mu je zdaj
•pridružil tudi sam intrigaait.
N i po'ieiji je trajalo precej dolgo izpraševanje, ker prvi mah Tomo nikakor ni mogel dati odgovora. rlevti na tri vprašanja:
—	S kakšnim namenom nositr h s boj ««troka. kamor se jvreinalt-aete. celo poooei po kremah?
Akr» >'e v resnici. kakor pravite. prišli, tla vstopite med igralce. e; nni vam je potem otrok?
Zakaj ste tega otroka }>od taktni! i jMiflerij-keiuu k ape ta nu v po.
Nazadnje
■if I^Tci*! Tomi. da prepriča komisarja, 111 ta poilje po ( 10 žen tko iz sobe 7. Ko so Elzo privedli iu je ta priznala de-rte za svoje in ga pred }>olieijo nia lerii: k . p- ljubila, je bila stvar jasna.
Drvri dan je E!za odpotovala z Xodeljkom v Beograd, a bogo
KIoa
"ee Tomo se ni \tii i I v hotel, temv« ■"• jo je še tivto noč ]>otegnil peš domov. s trdnijn .skle|»om. da gre na raj v bogoslovje in da bo odslej samo o rektorju sanjal.
DVAINDVAJSETO POCrLAVJE
Malo murike, pri kateri sodeluje tPdi Neddjko, čeprav je bilo v prejšnjih poglavjib rečeno, da m muzi kali čen
^ >\p> I Nima Nedeljkovii se je ženil r doto ki mil je privedla v hišo razen žene še svekiujo, katero vodi v družbo in so radi t»kgn tudi briga za njeno vzgojo. Brigati 7* vzgojo svoje svakinje pomeni, da ji na iprej »kupiš klavir in najdi Š uči*alja glasbe. naročiš 11a me Ini žutnal in vzame« ^ gh la';M*u ložo št.. tf ali 0. samo da je v sredi.
<;ovjx>d Sima je w te pogoje polnil. Kupil je klavir, naročil je motni žurnal in naš^J nazadnje in'i tel j a gla>be. oloveka ne samo izobraženca, temveč tudi glasbene zunajoisti. Nje g«»ve noge so bile kot prave četHLnke. glava je bila tako nekako široka in nizka, da j» bila pe lobna celi noti. a telo, stav je -ličil \>rted -čudnega drža-nja popolnoma glasb»yiemu ključu. Vrhu toga je bil še zmrtai ter je izgb'dal or I daleč. Bog mu odpusti kot da nut štrie rz glave sam'« š' »i najsimke. Razen teh }>osebno-*f' veljal je tu<H za odličnega Ria-b?nega učitelja imel je se to. da se je hitro zaljubil kot mart ik Po tretji učni uri se je pona vadi zaljubil v svojo učenko, -ln ta ljubezen je konča vala s tem, da so ga ali rz hiše vrgli, ali pa s t»*i». da se uj učenka ničesar naučila.
I>a pridejo v oko m tej učiteljevi navadi. sj roditelji izrakHH kot sretlst\*o — stražo. Eno uro bila mama na straži, a drugo ata. in pri teh stražah je bil učitelj muzi ko * kroni en kot deklica in mu 11I n:ti n« -um padlo, tla govori o ljubezni.
Ker Se je £o-|>od Sima Nedelj-kovič že oženil in prejel doto in prevzel skrb za vzgojo svoje svakinje. j«, moral hoditi tudi na stražo.
Na »trair. je bit tako vesten, da je spremit j al eel o učiteljevo delo na pedalu, ker mu je bito to ddo od \se.h drugih najbolj sumljive. Nekoč pri tej uri, ko je bil ravnn na straži, je -edel na divanu malo proč od klavirja, da bi lažje opazoval pedal, a svakinja in uoitelj sta s,idela za klavirjem in navdušeno in z največjim ognjem srvr-r»la
(»ospol Simon Nedeljkovič se je narrdiA. kot da črta no\-ine ln da nič ne gleda, a preko novin je P*i-zao kukal in pogledoval adaj v liee učitelju, zdaj r njejjoVe noge. Id pritekajo na pedai Ko je tako ptvar spremil z očesom, za A naeivksrart nekak
čuden grl**. A wWior ni spad*l k dotnimi
L čitedju pade nekaj z duše, za tre no tek pobledi in oči mu zaža-re veselo.
—	Samo to. torej 1 — ponovi Se enkrat.
—	Pravzaprav ne samo to, še nečesa vas .bi imel prositi, ali seveda, vi mi daste častnp besedo, da boste o tem molčali. — Komaj je izgovoril gospod Sima zadnjo be--edo. zaječi nekaj strašno v omari. v kateri je bila njegova bibli-
• ott'ku. F ei tel j se zbuni. a gospo<l Sima odpre zaupno omaro, kjer je neslaibno brcal na knjigah Ne-jdeljko.
j — Frj! — napravi učitelj, ko ' o-pazi, da Nedeljko ni prav nič pazil na knjige, nun katerih je ležal.
I Gospod Sima ipo-gleda. kater? ' knjige m> poškodovane. iu ko vidi. da je po&kodovan samo prvi

glas. Prisluškuje malo bolje in v resnici zasliši pred vrati upraA- iz 'veže nekakšen gla-*. podaben onemu, ki izvajajo mačke meseca februarja. Za trenotek pozabi na svojo vestnost, riakira tudi mož-'iios-t, da učitelj glasbe izjavi l.ju-bezen njegovi svakinji, in gre ven, da vidi. kaj je.
(Jospod Sima ->o ne vrne takoj, a učitelj glasbe, ko se vidi samega s svojo učenko, začne ubirati napačne tone iu šestnajstinke, ki mu ježe la-e na glavi. Začne se tjiio-jiti. preleti urno iz obema rokama j-o klavijaturi iai začne z nenaravnim, visokim glasom razodevati svojo ljubezen.
— Gospod! — -e preplaši svakinja, ker se mora nazadnje vsaka -vakinja piej»^ašiti. ko se ji tako uena loma rajzodene ljubezen.
Včitelj gla-be še naprej razbija ix) klavijaturi in govori o ljubezni. ker je bil menda tako ma» vajen, da j.< s spremstvom muzi k e razodel ljubezen, da bi roditelji v Imgi sobi mislili, da poučuje.
Gosp<*l 1 — «.e preplaši vdru-g č svakinja, kot je tudi prav, Aa se dekle pri razodevanju ljubevzni ■v*.a j dvakrat preplaši.
Komaj udari učitelj najnižje tone pri ra-zodevanju in 11a klavir, takrat se o Jpio vrata m prikaže se Sima Nedeljkovič, bled ko vosek.
I čitelj muzike >iko6i z okroglega stola, kot da ga je vrglo pero kvišku in obstoji pred gospodom S injo, t odi ble-d ko vosek. Oba mešaaia. -oba bleda ko vosek, sta d a?a drug napram drugemu in " dolgo giledala. Nazadnje <0 jro-sp'..xlu Sinil stopi vosek na ustnicah in jih odlepi.
—	Bodite tako dobri, gospod in pojdite 7. menoj v mojo sobo!
1 e i tel j ve. da .je odigral gis r tej hiši in gr^ kot krotek golobi ra gosj>odom Neieljkovičem. Ro sta bila v imonovani sobi. gosjxxi S "na pa/^jivo zaklene vrata, a n-nteliu muzike preleti neka tuga -<kozi ledja in ta trenotek se jt -am sebi iztlel kot klavijatura. pe kateri bo začel rf>spod Sima vsak (hip izvajati »a jbolj fantastične tone. —
ln gospod Sima začne z nekim 'udnim gla^nn. podobnim onemu. ^ katerim je malo prej razodeval učit d j muzike svojo ljubezen;
—	Gospod, jar imam z vami nek zelo zaupen razgovor---
—	Veni. — je odgovoril učitelj v t remolu. — ali. . . jaz sem to ii
v-likega sp»«štovanja — —
to je--— kot nedolžno -Jtvaft
in čisto — — —
Go^jkhI 8'iiia ostane «e nadalje bled ko vo--"k in nadaljuje:
—	Vi mi lahko napravite velik'» u^ugo. Povejte mi odkritosrčn a, kakšen je vaš jokopis. ali je lep T
Go~j.xvl učitelj ne razume vpra sinja, zato ga zopet gospod uči-\i Ij • ponovi.
—	Drugače je lep, popolnoma
moški rokopis. — odgovori grešni uči te'j. — ali zdaj. ko se t rešeni, bo ženski, popolnoma ženski rokopis.
—	I*rav dobro, prav dobro. — • Lgovori gof-;j>od Sima. — potem >edite tukaj, glejte, tukaj, in pišite. kar vam bom diktiral.
Zdaj šele uvidi učitelj, kaj ro-če gostoti Sima : rad bi od njega pismeno priznanje, pre dno ga prr. tepe, da bi imel v rokah dokaz zato se je skušal opravičiti:
—	Ne razu/mem. s^spod. kake naj pišem v takšnem stanju. . . vi boste i-azunieli. takšno stanje. . .
—	Prosim vas. pišite, kar vara bom narekoval, —nikaže gospod Sima in grešni učitelj vzame pe-ro.
—	Ne tega ]>eresa. to je slabo.
—	Saj jo v*eeno. — odgovori učitelj in pomoči pero.
—	Zapete tole: — Jaz sem žena sirota 'u ne moi-em vzdržavati tega c troka Vsled revščdne, zato ga puščam tukaj, da bi ga vzpre je"!i in obdržali dobri ljudje. —
—	-Samo to? — v^iraŠa učitelj začudeno.	-*"
—	Da. sanio 4o. — odgovori go-vpod Sima. — Dajte mi. d« vidim, kako Rte napisali.
zvezek Jarmekovih zbranih spinov v. pisateljevo »lik^. se j>otola-ži. Vzame Nedeljka iz bliblie.teke in zaupa učitelju mtvzike -kri\-nost:
—	Glejte. gos*)xKl, to je moj <>-trok.
—	Vaš ?
—	Da. . . veste, to >o mladeniS-ke dogodivščine.
—	MladenUike? A za boga,v ta >tiok nima več od d vrb mesecev:
—	Da, dva in devet pred roj-tvom. to je enajst. . . pred enaj-■timi meseci. . . veste, seni bil mlajši, takrat Še nisem bil ožen-jen; z drugimi besedami, to je moj otrok. Saj menda vidite, da mi je podoben.
Učitelj pogleda malo bolje m iajd". da mu je otrok nenavadno podobe«.
—	Ko sem se sklenil ženiti, sem 11 oral z?.ntMiti njo. ki je rodila te<ra (M rok a.
— To se ra.rume, — doda ti-
C-itelj, ki mu jc zdaj že odleglo pri duši.
—	Ali ona hoee. tla se nii nin.ič.i-je, in da razruši moje zakonsko "ivljenje in glej* \ kaj je napravila ! Malo prej. ko ^em odšel iz -obe. sem našel pred vrati tega otroka s pvmvom. naslovljenim na mojo ženo. Tista nesreonica je vedela. <la mene ta čas ni doma. pa je ukrenila take, da bi moja žena našla otroka. V tem pa se je k ■.reči zgodilo, da sem bil dane«? faz pri vaši uri ter sem ostal do-m*.
—	K sreči. — pridavi učitelj.
—	Poslušajte torej, kaj je pisala moji ženi: Spoštovana gospa! Vaš mc-ž je mene parnil v nosTeČo za vse življenje in šel z menoj tako daleč, da je z menoj rodH otroka.
—	To bas ne pomeni rti bog ve kafko daleč. — pristavi zdaj že veselo iK'itolj.
—	Prosim, poslušajte -amo tla-lje: To sem mu sporočila in ga prosila, naj mi pošlje denar za vzdrževanje otroka, ali 011 noče o toni niti slišati. To je največja bl-tanga. . .
—	To vondar t>i mogoče. — reče učitelj izneuadeiH).
—	Da. go-pod. tako je zapisala, glejte, sami lahko preberete; alt poslušajte naprej: To je največja bitanga. ne pa oče. ki nof?
skrbeti za svojega otrr^ka. Jaj: s^m sirota devojka.
-— Pa kako devojka, ako ima o-tVoka ? — ga 7>rekine učitelj, ali zdaj že malo zlobno.
—	Ne. v tem ima prav. ker se ni omožila, doda go< pod načelnik zelo obzirno in čita dalje: Jaz sem sirota devojka in ne morem vzdrževati njegovega otroka, zato ga pošiljam vam. gospa, pa ga vi vzdržujte, ker tako z vami ne bo i-mel dece. . .
—	E, to je že razžaljeuje. — pri. stavi učitelj izdaj že popolnoma zlobno.
—	To razžaljenje ji odpustim.
—	pristavi tiho gospod načelnik.
—	ker je pisala gotovo v jezi. Ali nečesa vas prosim, gospod. — nadaljuje gospod Sima s sprem h-ujenrm glaSom. — to kar st>m vam zaupal, je najveeja moja skrivnosti Mislim, da jo boste znali čuva* i.
—• O. prosim, ako imate Še kakega otroka v biblioteki, ga mi lahko bn« skrbi zaupate. — doda brro učitelj muzike. misleč na svakinjo, kateri "bo zdaj svobodno -govoril o svoji ljul>ezni pri ti rah. ko bo gespod Sima sedel na straži.	(Pride »e.)
JELENI ZA AMERIŠKE ZOOLOGICNE VRTOVE
ZASTRAN LJUBE ŽENE
Zanimivosti o obleki.
Nergavi starokopitneži in oz k o srčni mor.-^i-ti hotlo zagovarjali svoje r objektivno mnenje, da zasedanja dam kn moda nemoialnr. in da jo je treba t rej preganjati. Kdor je gluh za vsako pametno besedo in kdor j»- vzel moralo v zakup, dasi ima morda manj pra vice kričati o ncinorahiosti. kakor ženske, ki no-i Jo kratka krila i.i obleke brez rokavov, mu pač n l>onW'i.
Danes se hočemo pomuditi ne koliko pri moški modi. Mo<ka ob loka higijenskrga -taii-ča Se da leč ni tako ith;alnn kakor ženska V piiniDri s sedanjo žensko je ni' Š'ka cbUika lieprimenio bolj m higijenična. k^kor .je bila dam^\ moda v času naj-trož.jega go pod -tva steznika in drugih za.-tarel:r-pripomočkov /.<1 oviranje ž< 11-kc-ga telesa v njegovem -vrbo Inen kretanju. \* ča-u. ko so no i le žen -ke steznike, sireka. do tal ^egi.iu. "a ki ila. do'ge ro'.cave in d.) bralv segajoče ovratnik •. je l ila mo-ka moda relativno bolj higijeiiičn-kakor žo.n-kn. 7. !aj it b.-jš v 1 'ebe Kljub veliktmn napredku i;i rn.-.-voju športa, se noska m -da prav malo ;.*me.ni za higijeno nj^tv orilieipe. ki --i jili j«» osvojila ž :j-ska moda. Vzrok j" ta. la eaplja mnwka m da malnni izjemam ■ daleč za duhom ča .;». .M> ki 1110 li daje ton Anglija, ki je znana i.o* konservativna dež la Posle lice l -ga kon-eevatizma čuti v prvi vr 1 moška meda. K- s j > <ie»>r. da -r» j« z racvojem spor! « v zadnjih ib tih letih mar-ikaj "izboljšalo. so izginili visoki ii.li ovratniki - i plast roni in da rosi jo tudi moški nizke čevlje, vendar pa n;;let"iuo moški garderobi -V vedn-i ur mno-i
- f
jdomestiJa v obliki ljubeccn: pa ni I dobil. Kriza ji pri kipela do vrhunca. ko mu je žena sporočila da g:« namerava o taviti. Ca-sierer je bi-! strt. Ker je bila t-i ločitev v zv.-zi r n;z»le-it vi jo njegovega premoženja. je bil mož š - bolj obu-pan iu -c je končno "-Ide 111! vra ": življenje. Dva dni pre,l razpravo -n 'i-Č t - 'v zakona je ]X>čii snirto-r. • ri . trel.
Družabni od j k tega «inoninn
1 -
je bil tako učinki.vi». da je ]»ritt>!c-'a :. *n;: v inatorij k možu ter so ž njim spra vila, preden je iz lil--nil. Baje ui -t.orila toga iz ljubezni. sočutja aLi usmiljenja, ienive." radi tega. ker je doznaln. da je iij n mc.ž tloločil za glavnega de-' - ča v	imetja ^vojo h"er iz
prv.-ga zakona. Ti!':i Doric u unn. da ji bo -prava na smrini ]>ostelii o.ni-0'i .čila pri-lcubitev znatnega dela p">k Kjnikovegn premoženj.!.
Stiiip je pi'a v sodni dvorani v Gorici
ri razpravi \"ik. »rija Kagan: Hi. Neka \.;>ra<anja u jo tako razburila tla je potegu la ^tekleničieo z ;V\pi: in izpila -trup. Odpcljaii si« jo tnkoj v bo'nieo. k jer ro ji : <-f-rali ! idee in je v»'daj Kagrrn 1 i j < • v a izve:; nevr rno>«i. Pri razpravi j.- > za neko tlenarno za levo.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS" 10. aprila 1926.
DRUGO 'SKUPNO POTOVANJE
s parnikom " PAR. I S
22. maja 1526.
Potnike ho spremljal naš uradnik prav do Ljubljane. Pazil !>o n.-
priljti^c in	]»i».-flMi<> i:a u«. <!;; lr. tU. vsi |x.tniki u<!->l>no i-i 1- f
skrb-. ;,.i:,.v:tlj.
Na r:i/:|"«iI.-!<^4» iniani«. |H>sel»ni odtlelek /a nnsc notnike, najboljše kabine v sretlini {-amika - . 4. in «5. iHistcljaini.
^'":'.lli li-t -t;nu- tli. IjjuMjaa.'' SlliJ.TT viijnim tlavktr.n in /.••! ;-.! -e.» vretl. za tja iu nazaj ; a saint,« S'JUH.Co in S."..dO vojni i!avek.
V-i potniki, ki se ketlaj virzlli - tem pa miki m. so bili zaili-.vc1 : i ?. rožujti. kabinami. lir::i: . j-osir«-;j«o, sj»l..!i /. \> 1:1 tako. tla ta pa -n'k lutli tlri;fiit!i prij • r< a*i.
Mtlor želi potovati, naj >•• obrne za pija-nila Čimprej na:
FRANK SAKSER STATR BANK
82 Cortlarflt Strret : Nt;v Vari;. N. V.
PRISTNI BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ
ge zastarelosti. «ki sti v nasj>rotMi L načeli modorne higiieae. Dočim -.o ženska prsa i tp' stavljena n» oviranem,u vplivu svežega zraka, predpisuje moška metla visoko zapet telovnik. Med vojno so bo.lili mo:ki v Evropi večinoma goto-glavi. letos ]>olft> ^o j>a propagirali tovarnarji moških slamnikov debele in izredno go<t<> pletene slamnike/ ki zraka malone ne prepuščajo. Zakaj bi ne smeli nositi moški poleti lahkih čepic in sandal, .kratkih, ('o kolen sega jo-"•ill hiač in tenkih nogavic (';• hodi lahko talko oblečena deea. k" 'ma nežno in gladko, torej tudi bolj obeu'tljivo kožt). ni prav nobenega razloga, da bi se ne nio»rli tako blačiti tudi odrasli. Tudi roi: in \~ratu bi ne bilo treba tako skrbno skrivati pred solnčnimi žarki. Za žensko in mo:ko telo bi moral veljati pregovor, ki pravi, da: kamor Mje solnce. ni treba, da b: hodil zdravnik.
S higijeničnega vtališča moramo odlklanjat.i t.udi molke ovratnike. Res je <rieer. da so moški ovratniki zdaj nizki in mehki in da smo v tem pogledu zadnjih il^set let močno napredovali. vendar pa moramo priznati, da bi bilo v Interesu zdravja, če bi moški ovrav nikov spi oh ne nosili. Ovratnik mora biti narejen po srajci tako. da se tesno prilega.^srajca pa mora s svoje strani prilegati vratu. To pa ovira kožo v dihanju. I*ni grbanju glave bi nastala med ovratnikom in vratom vrzel, skozi kartero bi mogla koža izločati
Vzern-tc c= vr«'cg-> za odpravo prehladov in zaščito proti infucr.ci. grpi in pljuč-n...
nepotrebno toploto. Toda tudi 1 >
je ont mcrgočfr.o. ker nosijo mo^ki kravate, ki >e jim zde najva/.r, ši d.-l garderobe. Tako skuša moška moda v nasprotju z žensko na v.se načine ovirati ven-tiliranje kože.
\ ei.keoa jjomena za zdravje ji svobodno kivtanje zunaj v naravi. Telo m» pa ]»oruti dobro samo takrat. kadar ji- oblečeno tako. via si' ne poti. Zato je sport aa obleka važen činitelj -porta ploh in lei-na moška obleka -»i morala bil narejena po vzore u športne. To-vsein n::.patvio bi bilo !iii-]iii. «: i so poklicani reformirati nioPko oo-'•'ko razni kabin-Ti teoretiki :
'ipo tuli ytluivja. M«h1o j.- sani*, •ii.j.	n>- y.abt-.'V;i. >'..t f»i j<» -rn:.
trali Ai - i-.-.l^t vt>. - pano .'• j > katt rega do^ozemo ta eilj. Tu nv r.-i-'i spregovoriti strokovnjaki, 'jrtdj«.. ki dajejo nio'ki modi ton. Names, to da drve .-lepo za angleško mo do. ki jo na-tala pese1 ai.'i ra merah in povsem drugačnem podnebju. naj bi po svojem preudarku reformirali mo.-ko obleko, vsa i letno. Strokovnjaki mora :r> imel glavno besedo, higijena pa naj o-stane ob strani in daje -am ■ bre nasvete. Po mnenju m-kn:-ri-i moških je ženski modn producer nečimerno-1 i. a vendar I«I v,, nr.. rala nn -'kn moda ravnati [>o nji. V i::fere-.i • ; j ' "i!>- bi bilo. da s, i '■ ':a obleka <• m j>:*• • j rofor-mira da Jiio-ko '.lo v,aj j;o' ti ne bo
do top;m s-vožemu zraku in bla-' g'»d".inini žarkom.
Cigancka.
Sol jo cigan mimo mesarja, ki je j;:: lajal kTobase. Da v. pošjii:. reče mesar:
—	- Ciganče. hitro se mi zlaži. ;>a li dani kloba-o.
--- Maram jaz za dve klobasi: -odvnie cigan. — ena mi je tlovol^.
—	Pa saj sem ti samo eno obljubil.
Bo ga m i. dve si rekel!
—	Lažeš. cigan !
—	Xo. če la.zean. pa mi daj ti-do klobaso ki si jo za laž obljubil.
—	Reče cigan "tako, jwpade klobaso in gre dalje po svoji poti.
Zoper naduho
tekom zime.
Značilna metoda, ki je prišla na pomoč nadušnim ter zaustavila najhujše napade. — Pišite dan*s po prosto poskušnjo.
<T> trpito yaled onih straSnih napadov naduho. ko ie nirzTo fr vlažna; če ^^ vam zdi. da jo vsik v.xft zdililjaj vaš zndnji zdihtjaj, piS. te zagotovo na Frontier
Asthma Co. za prorstn pe: kušnjo njiho-\e značilne metode. N> ozimjte se kjerkoli živite in te imate Se kako zaupanje v katerekoli zdravilo pod soincem pišite za to brezplačno poskui5njo. Č*e ste trpeli vse življenje ter ste po^ku&ili vse. kar t-te mislili, da je najboljše za preprečenje strašnih napadov raduhe, če Ste izq-ul.ili ves i>ofiruin in upanje. piAi-te j>o to brezplačno posktiftnjo. Kdino r.a tn način se lahko prepričate o napredku, ki ga boste del«žni kljuh vsem svojim prejšnjim razočaranjem v boju z naduho. Torej piS te p-> to prosto poskuSnJo Sedaj. Ta vest jf objavljena, da se vsak trpin lahko udel.-ži te napredne metode. l*rvo zdravljenje j., brezplačno, ki je znano tisočerim. T.> je najve'le presenečenje. kar sn. jih kdaj doživeli. Xe čakajte!
Brezplačni posku&aji kupon.
FRONTIER ASTHMA CO.,
Room 3f,0-r». N*iaK.,ra and Hudson Sts
Buffalo. X. Y.
T'nSljite prosto poskuSnjo svoje metode na: ........................
H. H. VON SCHlICK mož z BoIc.-"-sk:m Ca]cn..
Zapomnite si, da	fztleljujvm I>>"pir"kl
V. ii^-i -ii «';ii -ah i .id	"" l»-t itr	anr.^:
mili i-> »i ii» rabi ji jo	t	i". >•' v s"-:č.>jii
r-v.n-itrtina. zaprtja	ter 2elod.nlh, jetrnih i:: iedičnih neredov.
Vpra.s.1 ite svnjepa lekarnarja za. innj pritt-> ; ! vjp'w tj t. mojim iin» n"tii na bde-• i in rin^ni škatlji. ITiporo'"ajo jja zdrav-r.il;i in k.t prodajajo lekarnarji vsepovsod Tr fn «1 25.
"p-.ml.;i: V.-T V -'r-.žisn. n:ij bi Imele r "j.. \--lik--> Hkatljo r-.a 5 mene cev. P šljite mi <1 1.' <[ ja.~. j.i \ .:m boni takoj p »sla!.-Naslovite name: if II. von Ki.h!icl;. ! re-1 1.... St.. l iltsburRh. I'n.
Slovensko - Amenkanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsern, ki so g n do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pi money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y

Pozor roiaki!
m
s V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	Nev? York, If. Y
__________
- t' 4 i -
v . -4
-- i
Berlinu -f jo tt> tbii ustrelil j znani trnrovoe mnetiiinaini Pavei»' j < "a--it-:vr. P-sriiHl -i jo kroir'o \ j si-ee Ln .-o u-.-.ko ranjen ga prepeljali v -anatorij. P . }>.-:r l:h \-.n borbi /. življenjem jr izdihni7. -\ zr. k te trair;'dije j-- '•• . uiuii-:ku jrk-tla-i^ka igralka Ti hi Dr; -r.ix, ( a^sdererjeva žena. .it- bil v inltulih lerah ]>i-*a-tt-.j. p »-tem p«i jo odložil pero t«*r -e posvetil trgovini /. nmetaiinami. fin je zelo spreten trjrovee in m je !>rai velikansko premoženje. Xj'.--govt> zbirke -o bilo po-n-lmn bogate ]H>sebno na delih noinškili mojstrov Lielu'i-inaiHia Ln Koko<eiikf-nje.crova strasrt jiri je bi o li •• 1m-lišče. v ka-teroni jo na^toj/ala nj.--gova žena.
Zadnja b :a j - «tvt:r:-! fi'ija1!: • svojepa podjetja v Rimn. IV♦•!•'••. .i X-\v V;trku. M ral j :>•» <lovnili jvotili h mt-ia v	:
države držav. . Vt> la -'-a - u: Utegni! živeta kupa; >v ž- i; Ona jt- nastopa':« v imv/.mivtvu. večinoma \ Ameriki. Ta :;r/.vo; ujegovepra dmžiiHkri::i y.ivi j- i" . je vplival /.e!o deprimitjav/ n . njegove živce, ki so napi r!ed ,* -i-o o-!abeli. N"e-rečne šn kiilaci.
pripOKKOffle. d;v -e j.- njegova O.lj>o:-iio-t >ij krhala, /a ž.---.o je tre--il velikanski-	-,>;:
•.noeimooo a t;Nos«wcoa. r. *.
Devet naj-t lot ni K>kimo Oon.ahtk Xagcjruykik je pro ved ol iz Nome. Alaska, v ZdruieiK- državo ervdo jelenov, ki >o v tatozvani "siheddin«r" v -».son. V krajih. ':/. kaierih jo privod,! orotic, jo 40 it<'i>.Jij i>od liirio ter najii.anj pvtnaj t o»'\!jov <r,eg.i.

GLAS NARODA, 29. JAN. 1926.
BELE ROŽE
ROMAN V DVEH DELIH
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
10
(.Vada 1 jevan je.)
načelnik ameriških skavtov

—	To mc veseli, — je menil knez raztreseno.
-- Te veseli! Kakorto?
—	Xe tako, — mislim, da me vesdli, da ti je dala gro-fica Iris korbico, kajti če bi sprejela tvo jo roko .ter biAiil to spoznal šele nato, df. ljubiš drugo, — le poniji na 7iuedo.
—	To bi bilo res grdo, — je priznal Boris, z vadihom olaj.sa-
T<djj pa je pojavila pri vratih postava hišne gos-podinje.
—	Saša, IVris, kraljica je poklicala **voj voz in vaju dveh ni najti nrkj<r. — je vzkliknila. — N'a mojo zadrego ne misli nikdo. Saša. drži -e pokonci iti ti. Uori<. anorak vendar »premiti Miss Grant : petju. — kraljica jo želi vlwati: Kaj. tudi ti tukaj. Marcel? Ali ; o *tc re^ prepu iti ineni ubogi ženski, celo breme repnezentacije?
—	In jaz sem to nečloveško dejanje se podpiral! Ali mi morete opto-titi! — se je oglasil grof Vrb->ki. — Ali vas smem povesti nazaj k kraljici?
Amnestijo bom izrrkla, a !»» poti pogojeni, da ^e izprazni ta bri ig Sjse, — „ rekla inadama Krištoforovič, ki je pri tem z zanič-ljn m ] bledom ošvrkrila a tel jej. — Vidite, grof, — je dostavila.
- kiajno moderno je zbirati tko navlako, a Saši yxjščam, da dela. ;:ar boe<\ </az pa imam rajse moderne Stvari.
Odgovor »rrof;.. ki je bil znan kot Ijoibitelj starih predmetov, se je urpubil v *plo«nem »umu.
-- Pa
pa skuša zoret zajt-mati vodo s sitom, — je zašepetala gro-:tc» S i grid Spiniju. S j s n i pa ni mogel vee odgovarki, kajti hitro
bli k je bil V. r > na me-t;i ter podal roko ->voji novi izvolje.n-ivi. Ker je st<il knez Viš.tegradski poleg IrLs, jo je seveda odvedel on 4U s prerenfič-njrii. jt- pazil, kako je podal nirko zroči Cavaliere njegovi nečakinji rt ko in kako se je grdo lice Saše pri tem čudovito i azjasui'o.
Ni pa se p red o1 go mudil pri tem razkritju, pač pa se je zalotil finega scW pri želji, da j«> sam sredi te velike, bučne drjižbe. sam
-in, uličnim bitjem ob njegovi strani, kojega nedolžna klepetanja b* poslušal kot vjšja raizodctja. CXiden, nikdar preje poznani bčuUk sreče ye je nastanil v njegovem srcu in zdelo se mu je kot *<sa'*. davno sanjan da -.e je čutil šele par ur poprej tako težkega srca.	-0
Tik pr»»d it Jim je korakal Boris s Sigrid Vrbsko. a slednja je ociv.dno le malo pazila na to. kar ji je pripovedoval, z lastno mn ztfOvrrnct,tjO. pač pa -e j* večkrat obrnila proti sestri, ki ji je v©a-ki pot smehljaje prikimala.
—	Signa j« tako resna in hladna, — je menila Iris, ko je zapazila, da ji teatra ni vrnila ur.ehljaja. — V*o čast dela svoji severni krvi. a v meni je gotovo poanešano nekaj vesele južne krvi. Moja pokojna mama je sicer vedno menila, da je resna narava Si-gri i pravi blagoslov /.anie, ker nekoliko zadržuje mojo raziposaje-i.ost. Papa p? se ne briga .za to, kajti v hiši ga morem le ja:z pripraviti U tmehu.
Se i-rt dno pa je mogel knrz odgovoriti, se je grofica Sigrid obrnila ter rekla > polovičnim smehljajem. — Ne tako glasno, Iris. Kdo na v3c zc*pet uredi, č<» napraviš ti velhko Tnnedo?
-	0 Sigrid, ti si do-di. dosti ibofcjša in pamatnojša kot pa jaz, — *.e je glasil skivano-pre&orni odgovor.
Kc*.i se vedno, ta grcšnica, a nikdar ne poboljša, — je rekla Sigrid knezu preko rame.
-	Človek bi mislil, da je vaša gospodična sestra dvajset let start j.vi in p* ! 'iefina za to, da zavzame mesto matere, — je rekel knez
smehljaje.
-	To tudi dcia, — je odvrnila Iris resno. — Ona je sploh naš •tobri hiSni duh ter vodi naše celo gospodinjstvo, odkar je umrla
m & 1.1 a.
Medtem so že do-peli v godbeno sabo, kjer se je zbrala večina izl v \a željo kraljice je prva na stopila Amerikairka, Miss Grant, je -'ap« 'a j ar ameriških narodnih popevk. Nato .so naprosili grofico Iru. naj zarjm ena nekaj na vijolico, kajti priznati je bilo tre-ba, da je ta inštrument izvrstno obvladala.
Ko je končala, jo je i>02dravil aplavz kot ga ni pričakovala. CV b> predramila se jo. Še predno pa je prišla zo}>et k zavesti, jo Vra-ljiea »	ter poljubila na vroče lice.
—	Kako bog-jla ste s tem nebeškim darom. — je rekla, grije-
na.. Mojo u'.'»uo svee ste umirili s svojo godbo. _ Potegnila je z
loke prstan. — Vzemite ta prstan, prosim vas. ter ga norite v spojin tiir.ie. Naj vam prinese ve-č sreče kot pa je meni.
OJi.čiu /ena v. je nato i»o>lovila. Ko je odšla s hišno gospodi--i.- j ter njenim.* Mrokmna, je morala IrLs prenesti pravcato po vodenj vUvo>pev«.v na <\ojo igro. Molče je poslušala te slavos]>e\v t-r - n.itc ponižno umaknila, da položi svojo vijolino zopet nazaj v •>im!Ij'». Naenkrat, pa je.stal pred njo knez Višjegradski.
Nekaj >eni razkril. -— je Tekel.
Ali res? Prodni va-, — je vzkliknila smehljaje.
—	Jezila se boste nad tem grofica.
—	Tal o: Pot* ni le na dan s svojim razkritjem, knez .Sedaj koprnim od radovednosti.
—	Na, razkril se:n. ua .ste blazirana, grofica.
Vesel snu hljaj mu je odgovoril boljše kot pa vsi tipkani, pi-aui .lU izgovo:jeni protidokazi.
—	To je izvrstno, knez, tega nUem še vedela, — -se je smejala. — Ali smem vprašati, kaj vas je dovedlo do tega <-p073ianja ?
-7- Va£a oJ>čudovanja vredna breabriinost, s katero ste sprejeli v#.o koirplimente glede igre. Opazoval sem vas, — je izjavil knez
resno.
s
Ali reb'' — je vprašala Iris naivno. — Pode™ pa ste prišli do na, a čilih zaključkov, knez. No vidite, nisem občutila brezbrižnosti y*pi 160 vs. h teh fra^ pač pa obžalovanje in pač tudi nekoliko jeze. kajii med \>emi temi ljudmi ni bilo niti enoga, iz kojega besed bi •lovek Miš*! rcnieno veselje nad umetnjo-tjo. Saimantno, kras-i:nc, to jc bilo vse.
Kufcz *c je nasmehnil.
—	Grofica, spoznali boste, da je to največ, kar more dati ve-liko rilo?, — je rekel. — Da pa ni niti eden med njimi globlje občutil, to jc sinoga sodba. Ravno sem prišel, da vam rečem, da me jc vaša igra gleboko ganila v srcu.
-- Ibal i vam. — ga je prekinila ter mu podala roko, katero je Irznl m kt-rjco dalje kot je bilo r mik'no j^rebno, dočim je njegov	njfnega.	-
::: šri' * : % f
—	(Dalje prihodnjič.)
(C> Ht»f IMLLXP. WMM. D. C.
Pred kratkim je sprejel predsednik Coolidg? v avdijenci James J. Storrovva. predsednika ameriških bov-skavtov in Jamesa E. West a, glavnega izvrševalnega odbornika s'kavsdke organizacije.
Gino Romano:
Kamilova sobarica.
SAMO 6 ONI PREKO
■ ogromnimi paialkl n« olj«
PARIS — 13. febr.
FRANCE 6. marca. ^ Havre — Pariško pristanišče
Kabin® trrtje*» razreda s umivalniki In tekočo voda u 2, 4 ali S OMb Francoska kuhinja In pijača
cfrxneh. -MilS.
• STATE 8T..	NEW YORK
ali lokalni acentj«.
letanje pamikov > Shipping ftew*
Kam'Llo fa.sone je ravno dopolnil trideseto leto, ko je dosegel višek svojih budalo-ti. I»il je sni enega najbogatejših meščanov jkj-vojnega Rima. lep mladenič, drzen do skrajne-ti; poznal ga je ves moderni Rim tako j>o bogastvu njegovega očeta Maksimfljana Ca-sone, ki je že pred vojno bil bo-pa.taš, kakor tudi po naporu, da. eim prt'j izprazni blagajno <ro--po-<la Maksimiljana. Go;-q>o-J Maka-miljan Casone je .bil pripravi jen, da sprejme v.se norosti svojega sina in da plača vse njegove r a vrine, ali ni mu hr>tel oprostiti, da ga je Kamilo povsod sqnelf:!, g..-voreč, da je star tepec, da ne razume življenja in da je prava sreča, da ima takšnega -ina. k« r In mu sicer vse lire splesnile in bi jih mo-ral prodati starinarjem.
Stari je dolgo mc-lea^; računal je, da se mu podeči Kamila oženiti, ker je vedel, da ženitev povzroči rzpromenvbe. Ko mu je iz-7>odletel tudi ta načrt, je obrnit drug list. Objavil je v vseh rim-=-k;'h novinah. da v bodoče ne bo plačal niti vinarja za svojega si-»na. Kamila ]>a je pi-meno obve.-til j da mu zabranjuje stopiti v bodo-(če v palačo dnižine Maksimiljana jCa-on? in mu doloea za stanovan-tje. dokler ne pol>oljša. skromne. | vilo v bližini cerkve -n-etega Pan i Pankraeija.
Ksnii'o je bil besen ali brez j denarja brezmočen. Po-kusil je da se razgovori z očetom, a gn n' našel. Stari je že pred dvema dne-jVoma odpotoval iz Rima. Cele tr 'dni je veseljačil Kamilo z ostankom denarja, ki pa je še imel. yti
ko mu ie ostalo še toliko, da ir i -
mo^el plačati fijakerja. je ukazal. da ga pelje <lo vile. ki mu t io oče nnkazal. Imel je samo še toliko moči, da je sedel v voz. kjer je zaspal.
Ko sr? je Kamilo prerbu/lil, je vi 'del. da leži oblečen na diva mi. --IV>V<v d i van a je «^ital njegov start slu žab n i k A nt o ni o.
—	Ai'.tonio. kje pa sem?
—	V svojem novem stanovanju, j mladi go-pod. Gos.potl oee je poslal na službo v to hišo mene. kuharico Emo in gospoflično Angelo.
—	Angelo?	^
—	Da. Angelo Robioni, ki bo pospravljala sobe, ker sem jaz že prestar.
—	Dobro, dobro, to še me ne tiee. Ampak Antouio, ali imamo kaj denarja f
—	Nimamo, gospod. Stari gospod je odredil, da se nam sproti nakaže samo najpotrebnejše za hrano in pijačo. Ker pa pozna vaše navade, je namestil dva privatna detektiva, ki bosta pacala, da ne spravite 'pohištva iz hiše in ga ne prodacte.
—	Fej, kako je to zoprno! . . . In Kamilo se je obrnil na dru<go st ran in zopet zaspaL Brez denarja" ni bilo -vredno podati se v meto. Če bi šel tja, bi videl, da so ž j dopoldanski listi prinesli vest, da je mladi bogataš Kamilo
Casone odpotoval v Sicilijo. * * *
Ko se je zopet -zibudi lje pozvo-n*tL Vrata so se odprla in Kamilo je velel:	,
—	Atttmiio. prinesri i^i znjtrk J
—	\'i miil!te obed, go-'poti. ker je že štiri popoldne.
Govoril je to mlad ženski glas! in Kamilo je naglo vat al. Poleg vrat je srtala mlada deklica, oblečena kakor vse sobarice po bogatih hiiali.
—	Vi ste Angela ?
—	Da. Angela Robioni i* Sore, stara dvajset let. samska, nekaznovana, po poklicu sobarica pri boljših rodbinah.
Govorila je tako, da Kamilo nI bil na čistem, ali govori resno, aii se mu smeje. Priznal pa si je takoj. da n.ii silno u<xa.ja. Ker je i-mel precej izku'nje z ženskami te vr>te. jo je hotel že čez »no un-priviti k sebi in pol'ubiti. Ona pa ga je s pepelnikom lopnila po glavi tako močno, da se je Kamilo skoraj zgnnlil.
—	V pogodbi med mano in vašim očetom je točno določeno, kaj imam dtlarti; o poljubljanju z vami ni nikjer nič pisanega. Da se mc več ne dotaknete, ker se sicer takoij odstranim iz niše. In kontno, mar mislite, da bi poljubila človeka, ki Km rdi po v lira in so ni še bril?
In zaloputnila je vrata in odšla.
'*	-c-
*
Med tolikimi čudeži, ki jih je vamilo doživel, je bil tudi ta. -da nu ni šlo v glavo, da so tudi sobarice svetnice. Zato je začel skrb-io in do podrobno sti r/.azovati Angek). Večkrat je ugotovil, da ^e ^elo lepa, da je v njenih očeh nečak plemenit sijajr Videla se mu je celo preveč elegantna in njena •oka je bi'a\ tako mala, da se je Kamilo le čudil. Angela je z vso marljivostjo pravljala svojo dolžnost in je pomagala tudi staremu Antoniu pri za jtrku, obedu in pri večerji. Stregla je z vso mogočo pozornostjo K am i lu. ki se je čutil v njeni prisotnosti zelo neugodno. Videl je, da postaja Angela prav! mali tiran v hiši. ali ni imel moči. da to prepreči. Koncem tedna se je ce'a <-<tvar izvršila s tem. da je bil Ivami'o prezaljubljen v Angelo kar je imelo za po b di.-o. da n: ;e v hiši pos.ta.jalo neznosno.
—	Angela, jaz vas IJti'bim. — v? rekel naposled. ]K>klekniv5i pred Angelo.
On a se je g-la^no smejala.
—	Pustite no te komedije, jaz sem samo sobarica in siromašno dekle. Zare?. a ko hočem govoriti resnico, bi mi mogli ugajati. Mar mislite, da bi se našla ženska, tudi če bi bila .sobarica, ki bi vas mogla ljubiti takega, kakršni ste. Morate postati drug človek, ako hočete računati na -uspeh!
—	Prav imate, saano da ne bi bi-}> sobarica. Glejte, Angela, jaz nisem srečen. Sklenil sem spremeniti svoje življenje im sem se zaljubil •v vas. Ker pa me moj oče sili, da se oženim, bi vas nikoli ne moge' vzeti in bi the oče vrgel še iz te biše. Jaz pa, da po pravici povem, ne znam delati.
—	Ne tarnate: tudi če bi hoteli vzeta svojo sobarico, ne bi mogli; sro^od Kamilo. jaz sem že obljub-lena nekomu drugemu.
Ra.7j«ro\x>r je pretrgal zvonec Nekoliko trencst.kov ka^meje je stopil v Falon KamHov oee. Ko se je okrenil. je opazil pole? vra? Apgelo, ;ki se mu je poklonila, lahno pomežiknila z očmi in odšla !z jvibe.	j- ,
' • .	.1	..S ,	. ;
—	Dragi sin, sodim, da se prav nič ne dolgočasiš!
Kamilo ni odgovoril.
—	Teden zapora je dov.olj. — je nadaljeval oče. — Ako prista- j neš n/i moje pogoje, sem pripravljen vnovič ti dovoliti stare teko-j če kredite.
—	Čujmo! — odgovori suho Kamilo.
—	Poglej, mi imamo na dežel! oddaljeno sorodnieo. Dekle je se. Jaz sem njen varuh in vem, da i-ma precej bogastva. Ako prista-oeš, tla se ž njo ženiš, je vse v r»_-du.
—	Če je tako. si prišel zastonj. Jaz se nočem ženiti, ker ljubim deklico, ki je ne morem oženiti, — je začel Kamilo.
—	Oho! No. Ktvar mi je j asu a. To je tvoja sebariea.
—	Ne dovolim, da se smeješ! Da. sobarica, vem. da je ne morem vzeti, ali tudi ti vedi. ila jo boljša kakor vse one deklice, ki *<em j?h srečal v Rimu, — je začel Kamilo ves v ognju.
—	Vem, da ti je odrekla, ko si ji razo lel svojo ljubezen.
Kamilo* jc začudeno pogledal 4»» eeta. toda ni utegnil odgovoriti, ker je v s<rl>o -rtoplla Aujrela. Kani i'o ni niti opflrul. da je snela belo čepico in petljo iz. las in da je bila v fini črni obleki.
—	Angela, dete, — je začel Ka-milov oče. — Gospod Kamilo ml je ta t.renortek rekel, da s: ti najboljša deklica, ki jo"je kdaj srečal. Ker vrlo upoštevam njesrov« sodbo, te vprašam, ali ga hočeš vzeti? Kar so mene tiče, dajem svoj pristanek.
Kamilo je skočil na noge:
—	Oče. jaz jo ljubim, ali ona je. . .
—	Kaj je ona 1 Molči, ker nič ne veš! Ona je naša Angela, ki sem ii jaz varuh in s katero se moraš oženiti, ako hočeš, da ti vse odpustim.
—	Al i ona je malo prej rekla, da ie že obljubljena.
Ansrela je pristnpila h Kamiltu in jra pri jela za roko. — Res, Kamilo. obljubljena, sem tebi. ali to-bi. kakršen si zdaj.
Umrli v Ljubljani. ..
Neža Sajn. zasebnica. 79 let: fvan Dežni an. občinski ubogi, let; Romalija Kaps, vdova adjunk-ta tobačne režije 77 let; Marija Mlakar, zatsabnica. 78 let; Marija Savene, zasebnivea. 80 let; Terezija Žičkar. užitkarica, hiralka, 44 let; Nfda Marija Sič. pro.fe-
r j e va nov oro je nk a: G ekr i j el a Zupane č. paset.mica, 66 let; Marija Savene, zasebniea, 80 let: Anton Melik, posestnikov stn, 18 mesecev; Peter Dovžan. delarvčov sin. hiralec. 19 let; Matevž Podli-pec, mestni uibogi. 75 lot; Ijmaoij Gasiparič, železniški skladiščnik, >5 let; Anton Stoi-ovnik, delavec. 31 let; Andrej Tomažič, dninar. 20 let; Eni a Scln^ehkar, rojena Pucher. vdova, prezadijalnesra tajnika Kranjske hranilnice; Marija Kump, roj. Nučič, stara 70 let.
5000 lir -
m? hotel naložiti v italijanski trgovski baniki v Trs hi posestnik Ante n Vešček iz štorklje. Čakal je, da )yride na vt to. Ko je potem hotel vzeti iz žepa denar, -ga ni bi'o več. Med čakalci je bil tat ki je Vešku ukradel 5^0 lir.
V Medani
tv zapadnih Brdih so se pripravljali na zabavno prireditev na Silvestrov večer. Ali prometno društvo je dobilo zadnji hsp oidlok pod-prekture v G-radiaki, da je prire-drtttt prepovedrfiLo. t i f.'
t. februarja:
Olympic, Cheroonnr; Pres Rooa«-velt, Bremen; Orduna. Cherbourg.
10.	februarja:
La Savole, Havre.
11.	februarja: Westphalia, Hamburg.
13. februarja:
Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
16. februarja:
Berlin, Cehrbourr. Bremen. Albert Ballln. Hamburg. 20. februarja:
Aqultania. Cherbourg; Pres. Hard-.ng, Bremen
24.	februarja:
De GrasM, Havre
25.	februarja:
Thuiingia, Hamburg; Muenchen. Bremen.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca:
Suffren, Ha\-re.
4.	marca: Deutsch!and, Hamburg.
6. marca:
Berengaria, Ch-rbourg; France.
Havre: Orduna, Cherbourg; Yorck.
Bremen.
10. marca:
George Washington. Cherbourg In Bremen.
Novi komisar Zveze narodov.
\ngleViu list ''New Statesman"
'smatra imenovanje Nizozemca Ha-
, me'a za komisarja Zxr-ze narodov
Iv Gdansku kot "škandalozen do-
• go^lek". češ, cUi jc Ilamcl velrk na-
; sprotni k Nemcev in je kot tak po-
t polnoma nes])-)so.oen za svoje me-
Lis>t pravi, da je Zveza naro-
jdovs tem uuenovasnjem upraviči-
j la nemški dvom v njeno nepristra-
[ no-1. — Bivši komisar, oziroma
Vrveža narodov je dosedaj vedno
J podp rala utemeljene poljske že-
• jc in zahteve. Nasprotovala je sa-
|»mo Anglija, ki se jc v Svetu Zve-
j ze zavzemala za nemško stališče i
kakor tudi za imenovanje Nemcem
prijazni-ga komi-aria. kar pa s-, i •
. preprečile dru?e, Poljrki nakloii jene članice Zveze narodov.
NAZNANILO.
I Svojemu bratu, Jožetu Germ, iz Kompolj. št. 59. Dobrepolje. sjx)-ročam, da je mnrla njegova žena Marija začetkom septembra lanskega leta ter da je zapustila glu-. liooemega sina Ignacija. Prosim j vse cetnjene rojake sirom Amerilie, ako je kdo v stiku z mojim bra-jtom. katerega zadnje poznafio bivališče je bilo Minnesota, naj ga na to obevstilo o]>ozori, ter naj se mi oglasi za podrobnejše sporočilo. ) Marija Snyder (Žnidaršič), , Box 52, Cabin Creek Yet, W. Va. I (3x 27 28.29)
I ---—•
Rad bi izvedel za naslov svojih
dveh prijateljev JAKOB GRLJ in FRANK BARAGA. Če kdo izmed rojakov ve, naj mi naznani, oe pa sam čita ta oc-la.-r naj se mi javita. — Mike Žnidaršič, 300 Cadillac St., Ford City, Ont.
(2x 28.29)
Kako sb potuje y stan kraj in nazaj v Amerik
a.Uoi J« juuftoojeb ivtum. «tarl	j« iK>tB«bac tU h .
ančno poučen o polnih ftsMl >Jagl ln druglo stvareh -
Pojaaelia, lu raiu jih *a_a.-. .atl vj»lf.u na£e doUi-. ietU' rk >-'»m bodo gotovo * kcris! Iul poročamo vedno le prvt-irsi-nik«. ki tmajc tibto> a4
raaredo.
Giaata ast« aase'.WAv., ^ ■ ^
iLi je stopila » vt-javo w i j«/.. j<tz*. tftuniAvjc	ue<i
<iot>lti dovoljenj« y«iau » Aui '-
iv leto ln t* o i^ir^orit. »'Je^nfl lcvolj'nj.%
I, O f r tuk ,, u-
Oljenjb ¥> uti.. liSpri ; ..
V • r ir»-Ti >dpO'Ot*r. -pofije prosilnj • star- . -«oiu oanoreJSe ><ire<i >
KAKO DOBIT) STAEEOA
*-<->'»>	ioOn	CO ;•<!
lea >T«r«g« »r-njs, t	tM M»J«aaiil* • i.4.
o«. i"lpo*<Vfi)t!	..- .
-eb "*tlb 1 JotiJa >9UA * len no "<71
Amertfti drtavJjaaj pa an
x'Olti ^eai »ur n >i rtjj
•<* p!	sv-
jem /«et>c so •iu.'?. • >i -»ran*, tt »rrov-l -.o l*
amerUftjt iriavtjaii' >ajf .,r*dno«i rvo^ aanUa
rooaja&v nam. u»u m*. • ** • odi i.reto Trsta iaai>r» mr Mda:- potoval'
fraiiH Sakse; Stale ga
12 Oortlandt St flaw v.
Rad bi izvedel kje se nahaja MARTIN MAJKTIC, doma iz Pirce. Išče ga sestra Mary in svak Frank Glavič, 1531 E. 70. St., Cleveland, Ohio.
Gx 27—2f.)
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr JOIIN ŽUST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tu di sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Ro 'akom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda"
KUPUJEM BOGE
bele hrastove francoske. Zanesljivim osebam dam kontrakt za do-sre. Poroča»jte mi podrobnosti takoj v prvem pismu. Pišite v angleškem jeziku.
Max Fleischer, 475 N. McNeie St., Memphis, Tenn.
BLAZNIKOVIH PRATIK
nimamo več, zato jih ne naročaj-Mesto PRATIKE naročite Slo-vcnsko-Amerikanski Koledar za 'eto 1926.
"GLAS NAHODA", 32 Cortlandt St., New York City.
STENSKE
KOLEDARJE
smo razposlali vsem našim naročnikom. Krasni so in umetniško *avršeni. SHka na Koledarju predstavlja očote naše republike, ko <• posvetujejo glede nameravane zjave neodvisnosti. In letos bo Tiinilo 12."> let izza onega pomemb-lega dogodka. Koledar jc torej •udi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker <o se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu prijatelju, naj nam sporoči ter priloži petindvajset centov.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New York Citv.
Pozor čitateljie
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate m ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.

•-*»• Tlim,•■*•••

11. marca:
Mount Clay, Hamburj.
13. marca:
Maje s tic. Cherbourg: I2r*men. Bremen; Andania, Hamburg: New Am-Bterdam. Rotterdam.
17.	marca:	s
La Savoie. Havre.
18.	marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan. Cherbourg; Aqultania, Cherbourg: Pittsburgh. Ch-rbourg; Veendam. Rotterdam; Berlin. Bremen
22. marca:
De Grasae, Ha vre.
24. marca:
Martha Washington. TrsL
24.	marca:
Pres. Harding. Cherbourg. Hremeii
25.	marca:
Columbus, Bremen: Westphalia, Hamburg.
27. marca:
Olympic, Cherbourg; Ohio. Cherbourg
31. marca:
Serengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic, Hamburg: Republic, Brrmen.
10. aprila:
Paris, Havre. SKUPNI IZLKT.
22. maja:
Paris. Havre. SKUPNI IZLET 22. Junija
!)»..,	oi» 1 * n V* T ITI CP