m sir ? 90,6 95,1 953 110,3 Vseh hmeljarjev ne gre metati v isti koš - ( Tel.03S730 044, DOM-STREHA Gsm: 031-730-9M Trubarjeva W info@dom-streha.si 3230 Šentjur www.dom-strehasi Zastopstvo in prodaja kvalitetne opečne strešne kritine. , . 50VeX, ,#WALTHER #DACH2I£GEL /inctljno pruvi itruinili CREATON A NARAVNO 'VODILNOI ST. 30 - LETO 65 - CELJE, 16. 4. 2010 - CENA 1,25 EUR Vonj po bencinu Na celjskem sejmiscu so se včeraj zaceli štirje specializirani sejmi, ki bodo pokazali, kakšen pečat je recesija pustila v avtomobilski panogi. Na srečo je še veliko takih, ki ne morejo brez pločevine in vonja po bencinu. r*~71 Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Zasuk pred sodbo za tragedijo na Ljubečni -Kaj se dogaja v primeru Maček? Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 avtorice Marinke Kerstein Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. j y EpVfl iŘt OKNA MIK: PVC ■ LES • LE5/ALU • ALU www.mik-ce.si ■-„.v,, la nen i? P4| ^ççpgnisod for «x.nfl«ocQ Brpzplflřnfl Številka 3 2 DOGODKI NOVI TEDNIK POLONA MASTNAK UVODNIK Naredite mi to deželo spet čisto! Vsesplošna mobilizacija Slovencev! Sobota, 17. april, ob 9. uri: bodite pripravljeni in na zbirnih mestih! Prioriteta: zasedba vseh strateško pomembnih točk, agresiven in nepričakovan napad na izbrane lokacije in popolna eliminacija nezaželenih tujkov. Cilj: čistka. Popolna čistka. Prepoznavni znak: rokavice in vrečke. Vojno stanje? Ne, največja čistilna akcija v zgodovini Slovenije. Lepo. Utopično? Bomo videli. Dan D nastopi jutri in vse temelji na prostovoljni, dobrovoljni ideji angažiranih posameznikov, ki jim je, vsaj v štar-tu, uspelo nemogoče. Združiti Slovence v misiji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zaenkrat kaže dobro, ampak nihče natanko ne ve, kaj se bo zgodilo jutri. Razvoj dogodkov in vključevanje vseh možnih akterjev je pobudnike skorajda preraslo. Presneto, se hudujejo v nekaterih občinah, saj vsako leto organiziramo čistilne akcije, sedaj pa nam bodo drugi diktirali, kdaj in kako, občina pa bo na koncu morala »izpljuniti« iz proračuna za stroške deponiranja in odvoza! Ampak tega si praktično nihče ne upa reči naglas. Kako bi le, ko pa je, sodeč po napovedih in prijavah, mogoče soditi, da se bo zgodil zgodovinski premik, ki bo združil delavce, direktorje, otroke in upokojence, ženske in moške ... Marsikateremu ekologu, ki je pred tridesetimi leti lahko le sanjal o ekološki zavesti naroda, se bo orosilo oko ob pogledu na orokavičeno množico, oboroženo z vrečkami, v boju zoper smeti. Preventiva? Ja, morda, morda pa se res zgodijo premiki v glavah in bo ločevanje odpadkov prešlo v navado, ob pogledu na divje odlagališče se ne bomo več obrnili stran, ampak klicali inšpekcijo in morda celo, celo . ne bomo več tako zelo svinjali. Ampak predvsem bo jutrišnja akcija ku-rativa. V nekem smislu kozmetični poseg. Saj veste, trave okoli blokovskih naselij so ravno ozelenele in skrile marsikaj, tisto kar je ostalo, bomo jutri pobrali. Pločevinke in plastenke. Hkrati pa v enem dnevu okolja ne moremo pozdraviti vseh ostankov, ki so jih generacije teptale v zemljo. Kar je še najmanj. Povsem nemočni bomo jutri zoper vse tisto, kar nam je leta, desetletja zastrupljalo ozračje in vode. Ne bom pisala kemijskih formul... saj vemo, kje živimo in kaj dihamo ter se nam vsaj približno dozdeva, kaj teče iz pip. Bilo je tudi že dosti huje. V vsakem primeru mora biti »jutri«, kakorkoli posrečena bo že izvedba akcije (pa ne, da se boste v zadnjem hipu spomnili, da imate kakšen drug opravek), v ekološki zgodovini Slovenije zapisan z veliko začetnico. Vsaj kot dokaz, da je narejen prvi korak k bolj osveščeni skupnosti, ki bo jutri pobirala nerazgradljivo embalažo, pojutrišnjem pa bo - hmmm, pripravljena kolektivno za vrat zgrabiti največje onesnaževalce? Morda pa res. Katere odpadke bomo pobirali? Na odlagališčih bodo prostovoljci pobirali samo komunalne odpadke (kosovne, mešane komunalne odpadke, plastenke, pločevinke ...). Nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče (salonit- ke), sodov z nedoločljivo vsebino, kemikalij in podobnega v tej čistilni akciji ne bodo pobirali in premeščali. Te vrste odpadkov bodo odstranjevali v okviru programa sanacije odlagališč in s pomočjo strokovno usposobljenih ljudi. KRATKE SLADKE PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK T^fk- r/Tjv 7/VJv yŽf^J) >iTri) J) ^ \/mali< krivi za na- stalo situacijo. Nismo!« je odločen Kupec, tudi hmeljarski starešina iz leta 2001, ki ima večkrat nekoliko drugačne poglede kot - lahko rečemo? -veliki hmeljarji. Sam starešinsko obdobje, v katerem se je po razpadu Hmezada bila najhujša borba za zemljo, opisuje kot situacijo v »socialističnem kulaku: kot tisti ubogi kmet nisem vedel, kaj bi.« Denar Pri Kupčevih hmelj pridelujejo na 3 hektarjih, prib- ližno 5 ton na leto ga prodajo. Podobno kot na drugih hmeljiščih v teh dneh tuji delavci, letos iz Romunije, napeljujejo vrvice oziroma »špage«. Za hmelj, ki je včasih zeleno zlato, drugič pa odpadek, je pač treba skrbeti. Kot je povedal Kupec, so nekateri hmeljarji svoj hmelj v letu 2007 prodali ne po 19, kot smo zapisali, temveč celo po 30 evrov za kilogram (»veste, koliko denarja znese to za 30 ton!,« se je glasil Kupčev medklic). Leto kasneje je cena padla na 8, za lanski pridelek pa na 2 evra. Če ga lahko prodaš, seveda. »Ampak,« tako Kupec, »povprečje zadnjih petih let je približno 7 evrov za kilogram. In hmelj v bistvu nikoli ni bil dražji niti cenejši. Je pa res, da je ta nihanja v ceni pred razpadom pokrival Hmezad in niso izgledala tako velika.« Kot je povedal Kupec, sam vsa leta hmelj nosi v Hme-zad, »kot so me učili. V najboljšem letu, torej 2007, so mi ga plačali po 12 evrov in pustili odprto, če bi ga bolje prodali. In res sem dobil raz- liko do 19 evrov za kilogram. Leto kasneje sem ga prodal za 8 evrov, za lanski pridelek pa odkupne cene ne povem. Ne le zato, ker me je sram, temveč zato, ker je tudi drugi ne.« Kakorkoli to zveni, menda je večina »ta malih« hmelj prodala. Tudi zaradi teh odkupnih cen mali hmeljarji opozarjajo, da nekaterim ni treba tako »vpiti in jamrati«. Saj ne, pravijo majhni, da je dobro. Slabo je, ampak ne za nastali položaj kriviti vseh in ne tako tarnati. Nekje je zagotovo nekaj rezerve. Če ne drugače, to opaža tudi nehme-ljarski del populacije v Savinjski dolini in zaradi tega je med ljudmi veliko pripomb. Na primer, da je treba pogledati samo vozni park nekaterih hmeljarjev. Traktorji, da te kap, podobno je z avtomobili, pa obiralnimi stroji ... Govorice smo povzeli iz savinjskega vsakdana, čemur pa Kupec dodaja: »Ob tem da so prispevki za socialno varnost za vsakega posameznega hmeljarja, pa naj bo velik ali majhen, enaki. Pa ta mali ne hodimo v Ljubljano na ministrstvo.« Hoteli Menda so nekateri večji hmeljarji tudi drugače v pri-viligiranem položaju. Skladu kmetijskih zemljišč, ki je lastnik precejšnjega dela zemlje, na katerih so hmeljišča, naj bi plačevali pol nižjo najemnino. Subvencij oziroma pomoči za postavitev nove žičnice na enem hektarju menda ne dobiš. Ker si premajhen. Podobno je bilo pri Kupčevih, ki so v času zlatega leta denar porabili za žičnico. »Nič nismo zapili, vse sem vrnil v kmetijo, še na morju nismo bili.« Za Kupčeve bi sicer lahko rekli, da »svaštarijo«. V njihovih hlevih stoji govedo, saj oddajajo mleko in prirejajo meso, redijo prašiče, saj je od hmelja premalo izkupička. Med malimi hmeljarji smo ujeli tudi duhovito pripombo, da imajo nekateri hmeljarji, ki so opustili rejo goveda, prazne hotele -pri čemer so seveda mislili »štale« oziroma hleve. »Kakorkoli, stanje v kmetijstvu ni rožnato. Poenostavljeno povedano, vse cene gredo gor, odkupna cena za mleko pa dol,« je svojstveno pribil Kupec. Rešitev hmeljarskih težav zagotovo ni opustitev proizvodnje. Da je hmelj podobno kot krava, vlečejo vzporednice - če hmelj izorješ, menda ga v dveh urah kar veliko zmečeš ven, je podobno, kot bil peljal kravo v klavnico. Kar nekaj let traja, da si prirediš novo kravo, podobno kot mora miniti kar nekaj let, da hmelj da prve pridelke. Čeprav, to pa je že druga tema, mnogi veliki hmeljarji hmeljarijo s 30 let starimi sadikami, še iz časa Hmezada. In te bo treba izorati. »Ampak, pridelava hmelja je kalvarija. Hmeljar ne more biti vsak, za to delo morajo biti izbranci. Tudi preživeli bodo izbrani. Vse je treba poznati od A do Ž, da lahko pelješ pridelavo zelenega zlata,« je Kupec nekoliko po starešinsko zaokrožil pritožbe malih hmeljarjev, ki si želijo predvsem boljših časov v hmeljarstvu, večjo povezanost in tudi to, da bi bili večkrat vsi, veliki in mali, enakovredni. URŠKA SELIŠNIK Avtomobili privabili tudi Hrvate Na celjskem sejmišču so se včeraj začeli štirje specializirani sejmi, povezani z avtomobilsko dejavnostjo, Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Razstava gospodarskih vozil. Ker gre za bienalne sejme, bodo letos prvič preverili, kakšen pečat je recesija pustila v avtomobilski panogi. Napovedi o manj razstavljavcih so se sicer uresničile, vendar je teh še vedno 176, kar je 40 manj kot jih je bilo leta 2008. Če so za pomladne sejme v družbi Celjski sejem še lahko rekli, da jih recesija ni oklestila, se s podobnim zdaj ne morejo pohvaliti. Kljub vsemu pravijo, da se je večina tudi letos odločila za sejemski nastop. »Ne moremo zanikati, da so nas razstavljavci letos postavili pred dodaten izziv, saj so se zaradi nejasnosti na trgu veliko kasneje odločali za sodelovanje na sejmu kot v preteklosti. A skupaj nam je uspelo v Celje pripeljati praktično vse blagovne znamke, ki na slovenskem trgu kaj pomenijo,« je na otvoritvi poudarila izvršna direktorica družbe Celjski se- jem Breda Obrez Preskar. »Seveda manjkajo nekatere, predvsem na področju gospodarskih vozil, kjer je kriza udarila najmočneje, a so zato tu vsi tisti, ki se zavedajo pozitivnih učinkov sejemskega nastopa. Skupaj se predstavlja 357 blagovnih znamk. Je približno 40 razstavljavcev manj kot v preteklih letih, pa vendarle je to, glede na razmere, zelo dobro. V sosednji Hrvaški so podoben dogodek zaradi recesije celo odpovedali,« poudarja Obrez Preskarjeva, ki tudi v tem vidi nekaj dobrega. »Glede na njihove napovedi si lahko letos obetamo tudi veliko število obiskovalcev s Hrvaške.« Sejme je sicer uradno odprl generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije dr. Viljem Pšeničny, ki je v nagovoru poudaril vprašanje sive ekonomije, ki je v tej dejavnosti eno najpomembnejših. »Zadeva je še toliko bolj problematična, ker se takšno delo na tem področju težko prepozna,« je dejal. O tem vprašanju bo danes sekcija avto-serviserjev pripravila tudi posvet o sivi ekonomiji in delu na črno. Danes bodo na sejmu govorili tudi o problematiki odsluženih pnevmatik, predsed- nik odbora prevoznikov v agro-živilstvu Peter Pišek pa bo pripravil Zbor cestnih prevozni- kov. V dneh vikenda bo osrednja pozornost namenjena najbolj atraktivnemu sejmu - sej- mu Moto boom. Pripravljajo različne kaskaderske prikaze z motorji in štirikolesniki, izbor naj hostese, »bikini-wash« ter vse, kar sodi zraven. RP Foto: SHERPA Moto boom je v vseh ozirih najbolj atraktiven sejem aprilskega sejemskega četvorčka. 4 GOSPODARSTVO O cetis V Vegradovi poslovni stavbi je od ponedeljka na plače čakalo šest delavcev hčerinskega podjetja Gradve. V Vegradu čakali na denar Državljani Bosne in Hercegovine, zaposleni v Ve-gradovem bosanskem hčerinskem podjetju Gradve, so v prostorih Vegrada v Velenju od ponedeljka do včeraj »bivakirali« in zahtevali izplačila neporavnanih plač. Včeraj jim je Vegrad po dogovoru izplačal del plač, ostalo jim bo poravnal čez en mesec. Vegrad je tujim delavcem iz podjetja Gradve, gre za 20 do 30 delavcev, ki so delali na gradbenih projektih na Hrvaškem, v Rusiji, Bosni in Hercegovini in Sloveniji, dolžan izplačilo treh plač za lani in plačo za letošnji januar. Šest delavcev je zato prišlo v uprav- no stavbo Vegrada in napovedalo, da je ne zapustijo, dokler ne bodo prejeli denarja. V kratkem so se jim želeli pridružiti še drugi delavci podjetja Gradve. Potem so se z upravo le pogodili in sprejeli kompromisno rešitev - pol dolga naj jim Vegrad poravna zdaj, preostanek pa bodo prejeli 15. maja. Če ne, se bodo delavci po 15. majem vrnili. »Družba Vegrad je včeraj izvedla dogovorjeno izplačilo obveznosti zaposlenim hčerinskega podjetja v BiH, kot so se zaposleni hčerinskega podjetja v BiH in predstavniki družbe Vegrad dogovorili na sredinem srečanju,« so potrdili v Vegradu. Gradis gradnje z delom Gradisove opreme Medtem ko se bo delavcem Gradisa v tem tednu iztekel 15-dnevni odpovedni rok, v Gradis gradnjah še vedno delajo. Dva tedna po objavi stečaja so najele del Gradisove opreme, s katerimi dokončujejo že začete projekte. Stečajni upravitelj Gradi-sa Celje Janez Golob je za en mesec v najem oddal opremo na gradbišču Bizovik, čeprav sam niti ne ve natančno, kaj se tam sploh gradi. Kot pravi, je hčerinsko podjetje Gradis gradnje samo predlagalo najem. To je po mnenju Goloba pozitivno, saj bo na ta način v stečajno maso priteklo dodatnih 935 evrov, kolikor znaša mesečna najemnina opreme. Stečajne mase tako ali tako ne bo dovolj za poplačilo vseh upnikov. Navadni upniku ne bodo dobili ničesar, ocenjuje Golob, ki je bil pred uvedbo stečaja tri mesece prisilni upravitelj Gradisa. Prav v tem tednu je sodišče izdalo tudi sklep o nagradi za njegovo trimesečno delo. Ker je šlo za primer zapletenega postopka, kjer je bilo 510 pri- javljenih upnikov, mu je sodišče odobrilo nagrado v višini 17 tisoč evrov, stroški, ki jih je imel z vožnjami iz Ljubljane v Celje (stečajni upravitelj prihaja namreč iz Ljubljane, op. p.) pa znašajo 637 evrov. Sicer pa 149 delavcem konec tedna poteče 15-dnevni odpovedni rok. Večina jih je od Delavci želijo stečaj, direktor ne Delavci Bive pro bodo še dodaten mesec brez denarja -Lastniki so želeli le zemljišča? Kot je znano, se Vegrad že nekaj mesecev sooča z likvidnostnimi težavami. Vodstvo družbe je ob prvih znakih težav družbe začelo z intenzivno pripravo načrta prestrukturiranja. »V preteklem tednu je bil načrt dokončan ter dokončno usklajen z lastniki in bankami upnicami. Poplačilo obveznosti družbe je v veliki meri vezano na sam načrt prestrukturiranja oziroma njegovo realizacijo. Vsekakor vse moči usmerjamo, da bi bila slednja mogoča v čim krajšem času in v čim večje zadovoljstvo vseh deležnikov,« so še pojasnili v Vegradu. RP, Foto: JOŽE MIKLAVC Delavci gomilskega podjetja Biva pro so se v tem tednu sestali tako s stečajnim upraviteljem Biva hiš Tonetom Kozeljem kot z direktorjem Bive pro Petrom Golobom. Glede na to, da so že več kot mesec doma, ker dela ni, zadnjo plačo pa so prejeli januarja, so zahtevali stečaj. Direktor Golob, ki bi ga lahko najenostavneje predlagal, tega ne želi storiti, stečajni upravitelj Kozelj pa lahko stečaj izpelje le tako, da najprej odstavi direktorja. Ta pot pa bo dolgotrajna. Saj ni res, pa je, bi lahko na kratko označili agonijo delavcev nekdaj uspešnega gomilskega podjetja Biva hiše. 29 ljudi je že skoraj dva meseca doma na čakanju, več mesecev so brez rednih plač. Vsi so bili namreč prej zaposleni v matičnem podjetju Biva hiše, kjer so pet mesecev čakali na plače, potem pa so verjeli obljubam novega direktorja Petra Goloba ter sprejeli delo v hčerinskem podjetju Biva pro. V njem so zaposleni od decembra, a jim je isti direktor izplačal le eno plačo in pol. Dodaten mesec brez denarja Če ne bi sprejeli dela v hčerinskem podjetju, bi bila njihova agonija že končana, saj je mati že v stečaju. Tudi podjetje Biva pro bi lahko bilo že naslednji teden v stečaju, če bi se direktor s tem strinjal. Tako pa je delavcem znova ponavljal obljube, da delo kmalu bo. Obenem naj bi jih še oštel, češ da bi lahko vsi delavci postali delničarji podjetja, pa niso hoteli. Delavci direktorju ne verjamejo več, zato so zdaj vse prošnje usmerjene v stečajnega upravitelja Biva hiš Toneta Kozelja. »V tem trenutku ne morem sprožiti stečajnega postopka,« pojasnjuje Kozelj. »Lahko bi ga sam direktor, kar bi bilo najbolj hitro in enostavno, a noče. Tako mi ne preostane nič drugega, kot da ga razrešim s tega mesta. Tudi zato, ker je podjetje insolventno.« A na to odločitev ima Golob 14 dni časa za ugovor. Ker je na Gomilskem ter 9.300 kvadratnih metrov zemljišč v Nemčiji. Tudi za Uniorjevo odločitev za poceni prodajo večinskega deleža imajo svojo razlago. »Unior je večinski delež v Bivi po tako nizki ceni in z odloženim plačilom prodal pod pogojem, da je pridobil projekt Hajdina (gre za izgradnjo poslov-no-stanovanjskega naselja na 22 tisoč kvadratnih metrih zemljišč pri Ptuju) s 50-od- Ne proizvodnja, nepremičnine naj bi mikale novo vodstvo, menijo delavci Biva hiš. podjetje popolnoma brez denarja, mora zaprositi za oprostitev stroškov za začetek stečajnega postopka, kar spet zahteva dober teden časa. Po najbolj optimističnem scenariju bodo delavci stečaj podjetja dočakali čez en mesec. Potem bo v Bivo pro vstopil nov stečajni upravitelj in šele ta bo lahko delavcem razdelil delovne knjižice. Ti meni, jaz tebi? Po mnenju nekaterih delavcev novo vodstvo ni imelo resnih namenov s podjetjem, temveč naj bi hlepelo le po nepremičninah podjetja. Mikalo naj bi ga 24 tisoč kvadratnih metrov zemljišč Bisol še s francosko podružnico Lidija Žagar bo, kot kaže, še naprej direktorica Gradis gradenj, čeprav je sama pričakovala, da jo bo stečajni upravitelj Gradisa odstavil. uvedbe stečaja doma, delavci, zaposleni v administraciji, pa v tem trenutku še delajo. Nemoteno še naprej delata tudi Gradisovi hčerinski podjetji Gradis gradnje in Gradis hiše. Stečajni upravitelj namreč, kot je videti, še ni posegel v delovanje teh podjetij. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Bisol iz Latkove vasi pri Preboldu je pred kratkim odprl v Franciji svojo poslovno enoto. Prepričani so, da bo lokalna prisotnost na trgu, ki se bliskovito razvija, podjetju omogočila še hitrejši odziv na specifične potrebe francoskega trga. V Franciji so samo lani zgradili za 185 MW sončnih elektrarn. Cilj, ki ga je določila francoska vlada, je do leta 2012 postaviti 1.100 MW fotonapetostnih sistemov, do leta 2020 pa kar 5.400 MW. Na francoskem trgu investi- torjem povzročajo težave neustrezno zgrajene sončne elektrarne. Generalna direkcija za energijo in podnebje je naredila preizkus na 2.341 inštalacijah (kar predstavlja desetino vseh sončnih elektrarn v Franciji) in kar 51 odstotkov je bilo neustreznih. Prav zato je glavni cilj hčerinskega podjetja Bisol dodatno utrditi položaj na globalnem trgu z uresničevanjem najvišjih standardov kakovosti prodajnih, popro-dajnih in storitvenih dejavnosti. RP www.novitednik.com stotnim popustom. Prvotna faktura v višini malo manj kot milijon evrov je bila stornirana in znižana. Odobren popust se očitno >tiho< kompenzira z znižano vrednostjo poslovnega deleža,« trdi nekdanji delavec Biva hiš. Večina pa se jih sprašuje, ali bo takšno zavajanje s strani direktorja, ki je in še v nedogled obljublja, da delo bo, kdaj kaznovano. »Načeloma ne. Kazniva so lahko posamezna dejanja direktorja, kot je na primer prednostno poplačilo določenih upnikov, in podobno,« pojasnjuje Kozelj. Da bi pa koga kaznovali zaradi zavajanja delavcev, še ni slišal. ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT) POPRAVEK Na navedbe avtorja članka Kakšno je Uniorjevo novo lastništvo, objavljenega v Novem tedniku 9. aprila 2010, podajamo naslednji popravek, saj je bila javnost zaradi netočnih informacij napačno in zavajajoče obveščena. Družba Comet, umetni brusi in nekovine, d.o.o., iz Zreč ni bila nikoli lastnica delnic družbe Unior in ni vplačala doka-pitalizacijskih delnic pri nedavni dokapitalizaciji te družbe. V izogib nadaljnjemu razširjanju netočnih informacij vas prosimo, da v prihodnje pred objavo člankov pridobite potrditev informacij v zvezi z dejanskim stanjem. Za dodatna pojasnila in informacije smo vam vedno na voljo. ALEŠ MIKELN, direktor družbe Swatycomet ©tOl] partner i najtwljtim dattom INTERVJU 5 É ■ V V I ■ ■ Častni mescan, ki ni hotel postati župan Celja Jože Geršak šolstvu in izobraževanju predan z dušo in s srcem - Partiji »delal probleme« Jože Geršak ima dve veliki ljubezni. Ena je izobraževanje, ki mu je še danes predan z dušo in s srcem, ter druga šport. Na obeh področjih je v Celju s svojim delom in predanostjo pustil neizbrisen pečat. Čeprav je vajen najvišjih nagrad tako v šolstvu kot športu (prejel je Žagarjevo in Bloudkovo nagrado, op. p.), je bil v nedeljo vidno ganjen, ko mu je župan Bojan Šrot ob občinskem prazniku segel v roko in mu podelil laskavi naziv častni meščan Celja. Nekaj dni preden je Jože Geršak postal častni meščan, sva prijetno kramljala in se sprehajala po njegovem času. Ko je beseda nanesla na gradnjo nove tehniške šole, so mu zažarele oči. »To je bil moj življenjski projekt,« s ponosom pove. »Novo šolsko stavbo na Lavi smo načrtovali več let. V tehniški šoli sem pustil polovico svojega življenja. Ponosen sem na to, da nam je uspelo iz >gabrske< šole, torej iz nič, naredili eno najelitnejših šol v takratni Jugoslaviji. Delegacije, ki so k nam prihajale s celega sveta, niso mogle verjeti, da v Jugoslaviji obstaja takšna šola. Imel sem čudovite sodelavce, ki so me resnično podpirali. Pri nas dijaki niso bili številke. Šola je v tem času kalila mnogo bodočih vrhunskih športnikov, raziskovalcev, univerzitetnih profesorjev, zdravnikov. Dosegali smo izjemne rezultate na tekmovanjih v športu, znanju na različnih področjih in raziskovalni dejavnosti. Šolstvo in izobraževanje sta bila moj glavni cilj. Za to sem živel.« Nekaj posebnega je bil tudi način financiranja novega šolskega centra. Kako ste prišli do potrebnih sredstev? Tretjino sredstev je prispevala država, tretjino podjetja s področja gradbeništva, strojništva, elektro stroke, kemije in eno tretjino zaposleni na šoli. Vzeli smo kredit in z njim plačali naložbo. To je bil res edinstven primer. Ko se je kasneje šola lastninila, bi morala ena tretjina pripadati delavcem. A na te stvari tedaj nismo bili dovolj pozorni. Ampak, dobro. Naj objekt ostane Celju, saj mu je bil tudi namenjen. Mnogim vašim dijakom s tehniške šole so v spominu kot posebnost ostali šolski izleti, ki ste jih organizirali. Povejte kaj o tem. Kot ravnatelj tehniške šole sem svoje maturante na izlet peljal 23-krat, profesorje pa 20-krat. Kar precej smo potovali. Zaradi tega sem imel na šoli neprestano kontrolo. Preverjali so poslovanje šole, saj se jim je zdelo nenavadno, da toliko potujemo. Posebnost teh naših izletov je bila tudi ta, da smo maturantske izlete organizirali sami, brez turističnih agencij. Vse smo preračunali, s seboj smo vzeli šotore in se z avtobusom odpravili po Evropi: do Zuric-ha, Pariza, Bordeauxa, Madrida, Valencije in nazaj v Celje. To so bili zanimivi časi. Za vizum za vstop v Španijo smo morali zaprositi v Vatikanu. Takrat je bil namreč v Špa- Športni objekti ne smejo biti zaklenjeni, kot to poskušajo ponekod. Odpreti jih morajo mladim. niji na oblasti še diktator Franco in tudi nam je uspelo izkusiti njegov režim. Ponoči je prišla policija in nas pregnala s plaže. Neverjetno, kakšna sprememba se je v Španiji zgodila s prihodom demokracije. Kako se je tedaj začel razvijati turizem. Smo se pa imeli na naših izletih vedno lepo, saj smo znali združiti prijetno s koristnim. Najdaljši izlet je trajal kar 21 dni. Ko prihajam na obletnice matur, se nekdanji dijaki teh izletov še vedno spominjajo kot nepozabnih doživetij. Ob šolstvu ste bili predani tudi športu. Z njim ste se v mladosti aktivno ukvarjali, nato pa ste 20 let opravljali tudi funkcijo predsednika Športne zveze Celje in Košarkarskega kluba Celje. Na kaj od tega ste najbolj ponosni? Ukvarjal sem se z različnimi športi, s košarko, tekom na dolge pro- Gradnja nove tehniške šole je bil moj življenjski projekt. Ponosen sem na to, da nam je uspelo iz nič naredili eno najelitnejših šol v takratni Jugoslaviji. Delam od jutra do večera. Prostega časa nimam. ge, tekom na smučeh, vendar brez vidnejših uspehov. Od vsega začetka me je bolj zanimala organizacija športa. V gimnaziji sem vodil razne šolske lige, kasneje pa, kot ste omenili, Športno zvezo Celje in košarkarski klub. Tudi na športnem področju sem si prizadeval, da v Celju nekaj naredimo, da bi šport dobil pogoje za delo. K temu sodi dograditev telovadnice k OŠ Gla-zija, ureditev Skalne kleti, gradnja športne dvorane Golovec, telovadnice pri Gimnaziji Celje - Center ... Skratka v Celju se je na športnih objektih veliko naredilo. Zelo me veseli, da je mesto v zadnjem obdobju dobilo tudi areno. Celje je po tej plati zelo napredovalo in je, kar se športne infrastrukture tiče, prvo v Sloveniji. Seveda pa športni objekti ne smejo biti zaklenjeni, kot to poskušajo ponekod. Odpreti jih morajo mladim. Temu so ti objekti tudi namenjeni. V času vašega vodenja je Košarkarskega klub Celje dosegal zavidljive rezultate. Kaj je celj- ska košarka tedaj pomenila v slovenskem in kaj v jugoslovanskem merilu? V slovenskem merilu smo bili na drugem mestu, v jugoslovanskem pa smo igrali v 2. ligi, kar je bila kar visoka raven. Imeli smo dobre igralce, zlasti mladi so hitro napredovali. Naša velika želja je bila, da bi v samostojni državi zaigrali v enem izmed evropskih klubskih tekmovanj, vendar sem se s klubom prej razšel. Celjska košarka je imela ogromno publike. Ob rokometu je bila najbolj priljubljen šport. Katere igralce iz tistega obdobja velja izpostaviti? Omeniti moram profesorja Mi-leta Čepina, ki se še danes ukvarja s košarko, pa Franca Ramskugler-ja. Tudi Zmago Sagadin, ki je postal pomemben trener v slovenskem prostoru in širše, je igral v Celju. Že od samega začetka nisem bil po godu partiji. Dokončno pa sem se ji zameril, ko v začetku osemdesetih let nisem hotel postati župan Celja. Jože Geršak se je rodil v Pod-sredi. Že kot otrok se je preselil v Celje, kjer je po končani osnovni šoli obiskoval gimnazijo. Na gradbeni fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz geodezije. Leta 1963 je dobil službo na tehniški šoli v Celju, kjer je bil sprva profesor, nato pomočnik ravnatelja, leta 1976 pa je prevzel ravnateljsko funkcijo in jo opravljal vse do upokojitve leta 1992. Še istega leta je ustanovil zasebno šolo Abitura. Srednjo stopnjo so postopoma nadgrajevali in tako je najprej zrasla višja, nato pa še visoka strokovna šola, ki se je leta 2008 preoblikovala v fakulteto za komercialne in poslovne vede. Jože Geršak ima sina in hčerko ter dva vnuka. Omenil bi še Aleša Pipana, ki je bil takrat odličen igralec, danes pa je uspešen trener. Skratka, ogromno izvrstnih igralcev je bilo, ki so še danes uspešni. Vam je katera košarkarska tekma še posebej ostala v spominu? Verjetno imate v mislih tisto, ko smo premagali Olimp ij o. Pri tem morate vedeti, da so bili pri Olimpiji na čelu politični funkcionarji, Kučan, Dolanc in drugi. Rekli so: »Dokler bo Geršak tam, nam bo delal probleme.« Imeli smo kar hude težave z njimi. Precej so nas ovirali, saj so hoteli imeti v Olimpiji najboljše igralce. Tudi mi smo želeli imeti kvaliteten tim in v zvezi s tem je cela vrsta zgodbic, o katerih pa na tem mestu ne želim razpravljati. Se danes še kaj športno udejs-tvujete? Nič več. S tem sem zaključil. Aktiven sem še samo na področju šolstva. Na fakulteti za komercialne in poslovne vede delam od jutra do večera. Prostega časa nimam. Edino ob sobotah popoldne si vzamem čas in na televiziji pogledam prenose tekem. Spremljam pa šport še vedno rad. Ste bili kdaj politično aktivni? V pravem pomenu besede ne. V samostojni Sloveniji sva z Jože-tom Zupančičem kandidirala na volitvah za takratni zbor združenega dela. On je volitve dobil, jaz sem bil poražen. To je bilo vse moje politično udejstvovanje. No, v komunističnih časih si pa moral biti član edine stranke. Ampak že od samega začetka nisem bil po godu partiji. Dokončno pa sem se ji zameril, ko v začetku osemdesetih let nisem hotel postati župan Celja. To funkcijo sem odklonil, ker sem želel ostati v šolstvu. Kakšno se vam danes zdi Celje? Kaj v njem pogrešate? Ves čas sem zagovarjal tezo, da bi moral razvoj Celja na vseh področjih temeljiti na njegovi legi. Skrajni čas je, da Celje dobi svojo univerzo. Zelo sem vesel, da smo končno dobili novo knjižnico. To je za mesto, kakršno je Celje, velika in pomembna pridobitev. Sicer pa si želim, da bi bilo Celje na svoji poti uspešno in da bi na volitvah dobili takšne predstavnike, ki bodo Celje uspešno vodili na njegovi poti razvoja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Najdaljši šolski izlet je trajal kar 21 dni. Ko prihajam na obletnice matur, se nekdanji dijaki teh izletov še vedno spominjajo kot nepozabnih doživetij. 6 DOGODKI - AKCIJA NOVI TEDNIK Odvetnik jih je spravil v slabo voljo Štorski svetniki težko razumejo počasnost v zadevi Hudournik Občinski svet Štor, ki se ni sestal že od decembra, se je predvčerajšnjim seznanil z dvema zadevama, ki se tičeta oškodovanja občine zaradi nekdanjega sprejemanja finančnih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik. Obveznosti je Občina Štore sprejela v času nekdanjega župana Franca Jazbeca. »Svetniki so želeli izvedeti, kaj je glede odškodninskih tožb naredila odvetniška pisarna, ki zastopa Občino Štore,« pojasnjuje sredino dogajanje župan Miran Jurko-šek. Z odvetnikovim pisnim pojasnilom svetniki niso bili zadovoljni. Sporočil jim je namreč, da je vložitev civilne pravne tožbe proti obdol-ženim prehitra ter celo škodljiva, saj želi pripraviti kvalitetno tožbo. Pravnomočen ni še niti sklep okrožnega tožilstva o uvedbi preiskave, saj so se obdolženci pritožili. Izhodišča za vložitev tožbe ima odvetnik že pri- pravljena, prav tako ni nevarnosti zastaranja, do vložitve tožbe pa naj bi prišlo predvidoma pred sodnimi počitnicami. Odvetnik je opozoril občino, naj ne hiti, da ne bi kot tožniki plačevali po nepotrebnem in še več. Takšna »počasnost« je vzbudila nezadovoljstvo svetnikov, ki zahtevajo dodatna pojasnila, saj menijo, da ima občina proti obdol-ženim že sama zadostne dokaze. To sta med drugim domnevno neresnična izjava o zavarovanju ter domnevno ponarejeni zapisnik seje občinskega sveta, kar so svetniki uspeli pridobiti celo sami (oboje iz različnih finančnih ustanov). Na koncu sta se občinska uprava ter občinski svet dogovorila, da se bosta naslednji teden znova sestala, odvetnik pa naj bi jim takrat svoje ukrepanje pojasnil še ustno. Občinski svet pa se je v sredo lotil še ene težke teme, povezane s Hudournikom. Dan pred sejo je ena od svetniških skupin zahtevala dokazila o tem, kaj je Občina Štore doslej konkretno storila v zvezi z nalogami, ki jih je občinski svet v preteklosti naložil občinski upravi. »Kar se tiče sklepov občinskega sveta, smo storili vse potrebno ter vse posredovali naprej,« zagotavlja župan Jurkošek. Svetnikom so tako predložili fotokopije listin, ki med drugim dokazujejo, da je občinska uprava pred tremi leti od ministrstva za finance, računskega sodišča ter komisije za Kot je mogoče slišati, naj bi prihajalo v postopkih proti obdolženim v zadevi Hudournik na tožilstvu in sodišču do zapletov glede pravne opredelitve storjenih dejanj. Gre za to, kako naj bi posamezen obdolženec konkretno oškodoval Občino Štore. preprečevanje korupcije zahtevala podroben pregled poslovanja Občine Štore v času prejšnjega župana. Pred tremi leti so prav tako pozvali Policijsko upravo Celje, naj podrobno razišče finančno poslovanje Občine Štore v obdobju 1998-2006. Svetniki so se med drugim seznanili še z listino, ki dokazuje, da je občinska uprava lani tožilstvu posredovala poročilo občinske komisije za pregled dokumentacije spornega občinskega podjetja Komunala Štore. BRANE JERANKO Glasbeno združena Ljubečna V nedeljo bosta Osnovna šola Ljubečna in Mednarodni center ambasadorjev živali Ranč Kaja in Grom na Ljubečni poskrbela za prav poseben dan. Z vsemi društvi iz kraja pripravljata skupno druženje, ki ga bo popestril glasbeni nomad Marc Vella. Gre za svetovno znanega pianista, za katerega je značilno, da ne igra v velikih koncertnih dvoranah, temveč kot nomad potuje po svetu in povsod, kjer se ustavi, igra. »Ni posebnega razloga za tak koncert. Nič ne praznujemo, nič ne zbiramo,« namen koncerta razlaga Andrej Žnidaršič iz Ranča Kaja in Grom ter predsednik Moškega pevskega zbora Ljubečna. »Želimo le zbrati vse Ljubečanke in Ljubečane, majhne in velike, da se družijo, ponovno spoznajo, skratka uživajo. Ker bo ravno takrat mimo naših koncev prišel tudi francoski pianist Marc Vella, ki odhaja na turnejo v Bolgarijo, Turčijo, Sirijo in Libanon, smo druženje časovno uskladili z njegovim terminskim planom. Gre namreč za izjemnega glasbenika, ki želi svojo glasbo zastonj deliti predvsem s tistimi, ki si jo sicer ne bi privoščili.« »Druženje brez razloga«, ki ga bodo popestrili domači moški, ženski in otroški pevski zbori, otroška folklorna skupina, godba na pihala, Kvartet Šalom ter »uvoženi« Štajerski rogisti, bo to nedeljo ob 16. uri. Če bo vreme lepo, bo prireditev na zunanjih prostorih šole, v primeru dežja pa jo bodo pripravili v telovadnici. RP Studenti bodo »částili« kri V ponedeljek se bo začel vseštudentski krvodajalski teden, ki ga spremlja geslo Částim 1/2 litra! Z njim želijo vse slovenske študentske organizacije spodbuditi mlade, da darujejo kri in tako nekomu izboljšajo kakovost življenja ali ga celo rešijo. Študenti bodo lahko izbirali, ali bodo kri darovali v kraju, kjer bo akcijo organiziral lokalni študentski klub, ali pa se bodo krvodajalske akcije udeležili v svojem univerzitetnem mestu. V Celju bo akcija že prvi dan, 19. aprila. Organizira jo Klub študentov občine Celje. Študente vabijo na odvzem krvi od 7.30 do 10.30 na transfuzijski oddelek celjske bolnišnice. MBP Pametno je imeti nakupovalni listič! Kdo bi si mislil, da smo v sredo brez mošnjička uspešno nakupovali že osmič po vrsti. Uspešno zato, ker je iz-žrebanka Irena Polutnik s Kalobja nabrala za 82 evrov dobrot. Pred njo smo sicer izžrebali Angelo Ladinik s Planine, vendar je na Irenino srečo bila nedosegljiva. Kaj smo ugotovili? Da Irena sicer ne pozna najbolje Su-permarketa Tuš, je pa zato imela pripravljen nakupovalni listič, ki ji je pomagal pri izbiri živil. V vozičku so se znaš- li polžki, špageti, ribana kaša, kisle kumarice, pečena paprika, mešana solata, navadno, bučno in olivno olje, kis, mleko, kisla smetana, jogurt, skuta, maslo, margarina, jajca, suha salama, pršut, panceta, sir, svinjsko in puranje meso, kava, sladkor, čokoli-no, suho sadje in za nameček še dva dodatna kosa sira. Ta sta se v vozičku znašla s pomočjo Mirka in Gabrijele Dr-nič iz Celja, ki sta si za pomoč pri žrebu prislužila še kosilo za dve osebi. Posebnost minule srede? Ugotavljali smo, ali v Supermarketu Tuš straši ali pa na račun prepolnih polic izdelki kar sami padajo v vozičke. To bomo podrobneje raziskali prihodnjo sredo, ko se spet vidimo v Tušu in slišimo preko valov Radia Celje. Medtem pa berite Novi tednik, izrežite kupon za akcijo Do polnega vozička brez mošnjička in z malo sreče boste nakupovali, ne da bi pri tem trpelo vaše finančno stanje. TS, foto: SHERPA Irena Polutnik s Kalobja je imela srečo v osmi akciji. VELIKA NAGRADNA IGRA ■ (P*^ fly , ý* T-^ 4m ■ * > - * -jttZ**'' -šE ti« * , Do polnega vozička brez k mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Ce» je , • • • • • • Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek:. Naslov:_ tus celje 95.1 95.9 100.3 90.5 MHz Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ Telefon:_ tusklub Podpis: KCIJA HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE »Bolje ženska iz mesa in krvi kot lutka« »Hujšarji« so se v torek sprehodili med policami Citycentra Celje. Spoznali so, kako pomembno je pozorno branje deklaracij in izbiranje zdravih živil na način, da jih zaradi visokih cen ne bo bolela glava. »Kot je prijaznejši pogled na žensko iz mesa in krvi kot na lutko, tako je zdrava hrana prijaznejša od instant živil,« je bila slikovita prim. Jana Govc Eržen. Še preden so se »hujšarji« začeli zavedati pomena zdravega prehranjevanja, so dobili »lekcijo« glede nakupovanja živil. V Citycentru Celje so se z »našpičenimi« ušesi in očmi prebijali skozi obložene police zdravih, manj zdravih in za njihov krožnik prepovedanih živil. Deklaracije na živilih, poleg cene, naj bodo vodilo pri nakupu. Mimo polic sta jih vodili namestnica vodje oddelka živil v Citycentru Celje Ana Žele in Jana Govc Eržen. Vedno si vzemimo čas in preverimo, koliko beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter koliko kiloka-lorij vsebuje izdelek, ki ga nameravamo kupiti. Vodilo naj bo zelena embalaža živil z oznako Varuje zdravje. Takšna živila imajo manj maščob in sladkorja, so manj slana in brez konzervansov. Za okusen prigrizek lahko na primer izberemo majhen kos nemastnega sira in skuto, h kateri narežemo koščke ananasa in nesladkanih jagod. »Za solatni preliv uporabimo lahki navadni jogurt in ga začinimo z drobnjakom, s peteršiljem, z rožmarinom, s česnom ... Izogibajmo se majonezi. Testenine naj bodo iz polnovredne moke, pire ali ajde. Riž naj bo neo-luščen, kruha s semeni pa se izogibajmo, saj imajo veliko maščob. Ribe pripravljajmo v peki papirju ali v pari z veliko dišavami. Riba ne sme plavati v olju, temveč v vodi in kozarcu vina. Posladkaj-mo se s čokolado z več kot 70 odstotki kakava. Pijmo mleko z 0,5 odstotka maščob in nesladkane sokove,« so bili nasveti Govc Erženove. Večina deklaracij živil je premajhnih, kar pri branju marsikomu povzroča težave. Cene zdravih živil so za marsikateri žep previsoke, zato je treba vedeti, kje in koliko prihraniti, pri čemer si moramo znati hrano tudi sami pridelati. MATEJA JAZBEC Foto: TimE »Hujšarji« so nakupovali v Citycentru Celje in spoznali, kako pomembno je pozorno branje deklaracij in izbiranje zdravih živil na način, da jih zaradi visokih cen ne bo bolela glava. www.radiocelje.com in www.avonblog.si Pomlad je v barvah - tudi na obrazu Razviharjena pomlad v srcu vsako leto vzdrami tudi naše želje po novem in drugačnem. Sem spada tudi make-up z novimi barvami. Se znate naličiti? Izgleda enostavno, vendar velja nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati. Naj vas preizkusimo z nagradnim vprašanjem: Kako naredimo šminko bolj obstojno: - z dvojnim nanosom, - z lip glosom, - s pudrom v prahu. Če odgovora ne veste, si pomagajte z napotki v internetni igrici Moj make-up na www.avonblog.si ali na www.radiocelje.com. www.novitednik.com Priigrajte si lep nagradni paket: maskaro, stylistics komplet za ustnice: šminko, svinčnik in glos v isti barvi, senčilo za veke s štirimi barvami in fantastične barvne kroglice za lica. Avon poklanja pet nagrad, vsako v vrednosti 42 evrov. Ne pustite se žejne peljati čez vodo, Ne glede na to, koliko ste vešči v ličenju, pa se le opogumite in sodelujte tudi v Avonovem internetnem make-up tekmovanju, ki ga opravite kar od doma. Poteka takole: naličite, fotografirajte in pošljete slike na Avon. Če še nimate 16 let, sodelujte v mlajši kategoriji, kjer vas čakajo super zanimive mladostne nagrade, če boste sodelovali v kategoriji nad 16 let, pa se potegujete za elegantne ženske nagrade. Natančne informacije dobite na Avonovem blogu www.avonblog.si. PROMOCIJSKO BESEDILO radiocelje i: mwTycrr zala lirlnki riti WWW.nOVitednik.COmwmv.radiocelje.com 8 AKTUALNO NOVI TEDNIK Takšen bo pogled na Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Vesoljsko središče Na ^^aSi Preobrazba kulturnega doma v Vitanju v Kul- turno središče evropskih vesoljskih tehnologij Na vasi v Vitanju (takšen je naslov) bo na mestu starega kulturnega doma zraslo Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Gre za izjemno pridobitev, pomembno ne le za Slovenijo, temveč tudi za Evropo. Izjemna bo vsebina, ki jo bodo dali središču, nekaj posebnega bo tudi stavba, ki bo dajala občutek lebdenja v prostoru. Zanimiva arhitekturna rešitev izhaja iz načrta prve geo-stacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, ki ga je v svoji knjigi leta 1929 opisal Herman Potočnik Noor-dung. Njegovo delo je tudi temelj, na katerem je leta 2006 zrasla v Vitanju najprej njegova spominska soba, nato pa v glavah umetnikov Dragana Živadinova in Mihe Turšiča, ki se jima je pridružil še direktor vitanjske občinske uprave Srečko Fijavž, zamisel o Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Podprla sta jo župan Slavko Vetrih in ob- činski svet. Nastal je projekt, ki ga je ministrstvo za kulturo na drugem lanskem razpisu za obnovo javne kulturne infrastrukture ocenilo kot enega najboljših in mu za izvedbo namenilo dva milijona evrov (od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev). Projekt preobrazbe kulturnega doma v to središče so javnosti prvič predstavili prejšnji teden. Visoka pesem arhitektom Že sam način oblikovanja projekta je nekaj posebnega. Arhitekturno rešitev za KSEVT so skupaj oblikovali štirje vrhunski slovenski arhitekturni biroji - Bevk Pe-rovič arhitekti, Dekleva Gre-gorič arhitekti, Ofis arhitekti ter biro Sadar in Vuga. Poimenovali so se Združenje arhitektov za Vitanje. »Ko so nas povabili k sodelovanju, je bil predviden natečaj, na katerem bi našli primerno rešitev. Potem smo se odločili, da to naredimo skupaj. Takšnega sodelovanja med konkurenti v svetu ne poznam. Je zanimivo in se odraža v objektu,« opisuje izkušnjo Špela Videčnik iz biroja Ofis arhitekti. Za arhitekti je že dolga prehojena pot. Objekt, ki so ga načrtovali, je bilo treba umestiti v staro trško jedro Vitanja in ga narediti takšnega, da bo primeren tako za potrebe krajanov kot za bodočo dejavnost KEVS. Predvsem pa je moral imeti za izhodišče delo Hermana Potočnika Noor-dunga. Brali so njegovo knjigo, se pogovarjali o njegovem delu, zlasti o bivalnem kolesu, in skušali to prenesti v arhitekturo. Učinek vrtenja in lebdenja v prostoru so dosegli z dvema prepletajočima valjema in s fasado, občutenje gravitacije pa bo obiskovalce spremljalo ves čas. Ustvarili so vsekakor nenavadno zgradbo. Prvi odzivi v Vitanju kažejo, da jo bodo ljudje sprejeli: »Gre za neobičajno zgradbo, moderno zasnovo, ki bo zbujala tudi po- misleke. Upam, da bo na koncu prevladalo navdušenje. Mene je prepričala,« pove o odzivih Vitanjčanov Slavko Ve-trih. Kulturalizacija vesolja »Kulturalizacija vesolja ter povezovanje umetnosti in znanosti sta osrednji nalogi KSEVT,« razlaga Dragan Ži-vadinov. »Vesoljska znanost v svetu se je v tem stoletju usmerila v militarizacijo in komercializacijo vesolja, mi pa se s kulturnim središčem postavljamo tem procesom diametralno nasproti,« poudarja in opozarja, da je že Herman Potočnik Noordung zapisal, da se je treba bati militarizacije vesolja. Kaj sploh je kulturalizaci-ja vesolja? »Kulturalizacija vesolja je vdor katerega koli kulturnega vzorca v prazen prostor. Bodimo pretirano enostavni: kulturalizacija vesolja ne pomeni odločanja o tem, ali naj v vesolje poleti kranjska klobasa ali Kosovelova pesem Rdeča raketa, ampak je predvsem metodološki razmislek in takoj zatem refleksija,« slikovito razloži. »V naslednjih šestih letih bomo predstavili tri velike dveletne razstave: Vesoljski vid, Kinematografija in vesolje in Sto Noordungovih vplivov ter dvanajst občasnih postavitev, ki tematizirajo znanstveno in umetniško delovanje. Ena od njih bo gotovo namenjena projektu Galileo,« našteva Ži-vadinov, »ne predstavljajte si Disneylanda, sploh pa ne raketnega izstrelišča, ki sta dve tipični ironizaciji projekta, temveč si predstavljajte vrhunsko digitalizirano knjižnico za mlade doktorante, specialiste, mladino ter otroke!« Za tiste, ki bodo premišljevali in realizirali teme, ki se vežejo na naše bližnje realno vesolje. K programu KSEVT bodo vključili Po pridobitvi najugodnejšega izvajalca se bo gradnja verjetno začela že junija letos. Projekt bodo predvidoma končali v drugi polovici leta 2011, kar je odvisno od izvajalca in črpanja sredstev. tudi gostujoče znanstvenike iz tujine, ki bi v Vitanju dobili priložnost, da svoja znanja, bodisi humanistična bodisi naravoslovna, navežejo na problem kulturalizacije vesolja. Pod planetarno lokalna knjižnica »Objekt ima več namenov, a prvi je naš, lokalni, ker želimo, da celoten kraj živi z njim. Nočemo, da bi to bila neka škatla iz zidov brez lokalnega življenja. V objektu bosta nova vitanjska knjižnica in dvorana za kulturne in druge prireditve s 300 sedeži, v njej pa bodo dobila bistveno boljše pogoje za delo društva, ki so doslej delovala v kulturnem domu, in tudi druga. To so društvo upokojencev, športno društvo, pevski zbor, lokalna godba na pihala, Društvo kmečkih žena Lipa in drugi,« našteje Srečko Fijavž. Prostori za to prizemljeno dejavnost bodo v pritličju. Galerija, prostori mladih raziskovalcev in planetarna knjižnica (prva knjiga v njeni zbirki bo Potočnikova Problemi vožnje po vesolju) bodo na višjih ravneh. MILENA B. POKLIČ Z leve: Dragan Živadinov, štirje predstavniki Združenja arhitektov za Vitanje, Slavko Vetrih, Miha Turšič in Srečko Fijavž Več informacij o dogajanju na www.planet-tus.si. Planet Tu{ Fest ugodnosti si oglejte 2 dni pred dogodkom na spletni strani www.planet-tus.si in v posebnem akcijskem letaku. u MOC lani poslovala uspešneje kot leto prej Dolg celjske občine z 10 na 15 milijonov evrov - Lani skoraj 6 milijonov proračunskega primanjkljaja CEUE Na Celjski koči nameravajo letos urediti še pustolovski park, zorbing, zunanji del wellnessa ter postaviti zunanjo točilnico. Ponudba na Celjski koči kmalu še pestrejša Družba TRC namerava letos na Celjski koči, kjer številne goste že privabljajo nov hotel, urejeno smučišče, bobkart in mini živalski vrt, urediti še pustolovski park in zorbing ter postaviti zunanjo točilnico in zunanji del wellnessa. Kot je povedal direktor TRC-ja Edi Krajnik, je družba lansko leto končala pozitivno, imela je približno tisoč evrov dobička. Letos naj bi dobiček povečala na 16 tisoč evrov, kar bi bilo za družbo, ki upravlja tudi s kavarno Veronika na celjskem Starem gradu in s Trač centrom na Mariborski cesti, po besedah Krajnika velik uspeh. »Predvidevamo, da bodo letos prihodki za 19 odstotkov višji kot lani in bodo predvidoma znašali 1,8 milijona evrov,« napoveduje Krajnik. Več prihodkov naj bi družba zagotovila s polnim obratovanjem novih zmogljivosti (bobkarta in gostinskih lokalov), prodajo nepotrebnega premoženja in s 65 odstotkov boljšo izkoriščenostjo hotelskih kapacitet. Nekaj dodatnih sredstev bo prinesla tudi popestrena ponudba na Celjski koči, v načrtu pa imajo tudi manjšo podražitev voženj bobkarta in cen smučarskih vozovnic v naslednji smučarski sezoni. Kljub predvidenemu pozitivnemu poslovnemu izidu pa bo letošnje leto za družbo TRC vseeno težko. Družba bo za kreditne obveznosti letos odštela 581 tisoč evrov. »Skrbi nas stanje na likvidnostnem področju v družbi in na splošno v gospodarstvu. Intenzivna investicijska aktivnost v preteklih letih je družbi zapustila precej velika nepokrita sredstva iz lastnih virov. Izkazujejo se tudi nepokrita sredstva v dolgoročnih finančnih obveznostih, ki najbolj vplivajo na tekočo likvidnost. Ampak verjamem, da bomo te težave premagali. Del nepotrebnega premoženja, zemljišč, nameravamo prodati, pri čemer pričakujem, da bomo zanj dobili vsaj 200 tisoč evrov,« dodaja Edi Krajnik. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Mestna občina Celje je v lanskem proračunu načrtovala prihodke v višini 56,7 milijona evrov, uresničila pa jih je v višini 48,6 milijona evrov, kar predstavlja 86-od-stotno realizacijo. Odhodkov je bilo za 54,3 milijona evrov. To pomeni, da je mestna občina lani ustvarila za 5,7 milijona evrov proračunskega primanjkljaja. Pokrila ga je z najetjem dveh dolgoročnih kreditov v skupni višini 6,9 milijona evrov. Zadolženost občine se je s tem z 10 milijonov v letu 2008 lani povečala na 15 milijonov evrov. Zadolževanje občine nekatere svetnike močno skrbi, a kot je zagotovil vodja oddelka za finance Sandi Sendel-bah, je »vse to najemanje dolgoročnih kreditov absolutno skladno z zakonodajo«. Pojasnil je, da je 15 milijonov evrov limit in da se MOC za več kot toliko glede na višino proračuna ne more zadolžiti. Pozitiven podatek pa je, da so se obveznosti občine do dobaviteljev (izvajalcev gradbenih del, šol, vrtcev ...) z 12 milijonov evrov v letu 2008 lani zmanjšale na 8 milijonov. »Če se bodo te obveznosti s takšnim trendom zmanjševale, bomo v strokovni službi zadovoljni,« je dejal Sendelbah. Svetniki so zaključni račun za lansko leto sicer sprejeli, a ne brez pripomb. Najbolj jih je zbodla majhna prodaja zemljišč in poslovnih prostorov. Občini je uspelo lani od prodaje zemljišč iztržiti le 1,5 milijona evrov od načrtovanih 4 milijonov. Prodaja poslovnih prostorov pa je bila še slabša. Iz tega naslova je občina namesto načrtovanega 1,4 milijona evrov iztržila le slabih 300 tisoč evrov. A kot pravi Sandi Sendelbah, tu še ni nič izgubljenega: »Ti poslovni prostori in zemljišča so še vedno v lasti mestne občine. In še vedno se lahko prodajo.« V razpravi o zaključnem računu so svetniki opozarjali pred morebitno nelikvidnostjo, v kateri bi se lahko občina znašla zaradi velikih proračunskih obveznosti. Sandi Sen-delbah je odgovoril, da razmere sicer niso odlične, »mislim pa, da je zaključni račun pokazal premik v reševanju likvidnostne situacije, zmanjšali smo obveznosti do dobaviteljev in upam, da se bo ta trend tudi v letošnjem proračunskem letu nadaljeval«. Predsednik nadzornega odbora občine Jože Turnšek pa je poudaril, da je bil lani poslovni izid občine kljub vsemu boljši kot leto prej, a vseeno malce slabši, kot so načrtovali, da bo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Za urejeno in zeleno Celje V želji, da bi bili Celjani vsakodnevno seznanjeni z lokacijami košnje zelenih površin in z drugimi aktivnostmi, je oddelek za okolje in prostor ter komunalo, ki mu je zaupana skrb za urejenost mesta, pripravil novo spletno stran z naslovom Urejeno - Zeleno. Povezava na novo spletno stran je na voljo na spletnem portalu Mestne občine Celje in na naslovu http://ureieno-zeleno.celje.si. V kratkem bo povezava na voljo tudi na www.ce-lje.si. Na tej spletni strani bodo vse ključne informacije o trenutni lokaciji košnje in kontaktni podatki. Objavljene bodo tudi preglednice posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti z označenimi zelenimi površinami, ki so v lasti Mestne občine Celje. Na voljo bodo tudi informacije o predvideni zasaditvi cvetličnih gredic, o lokacijah trenutnega obrezovanja grmovnic, o obrezovanju dreves v jesenskem času ter novih zasaditvah dreves. Z novo in sodobno spletno stranjo želi celjska občina obveščati tudi o drugih aktivnostih, ki prav tako prispevajo k urejenosti mesta, kot sta na primer: postavitev novih košev za smeti in košev za pasje iztrebke, postavitev novih igral na otroških igriščih in parkovnih klopi . Namen nove spletne strani je poleg obveščanja tudi aktivno sodelovanje občank in občanov pri na primer umiku vozil od zelenic ali z njih. Z objavo informacij bodo meščanke in meščani predhodno obveščeni o poteku del v mestu, hkrati pa bodo lahko spremljali kvaliteto in obseg opravljenega dela. Z izbranim imenom spletne strani celjska občina vabi Celjanke in Celjane k sodelovanju pri urejanju zelenega mesta. BA (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T, d.o.o. PULA ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme. VEČ INFORMACIJ: telefon: 041691857 ali 00385 (0)91 400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si Skupina CMCelie Moč miru V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bodo nocoj (petek) ob 18. uri odprli razstavo plakatov na temo Moč miru. Gre za dela, ki so prispela na osnovi mednarodnega razpisa lionsov Plakat miru, ki ga v Celju že deset let vodi Lions klub Celje Mozaik. Letos so se na razpis odzvale štiri šole, na natečaju pa lahko sodelujejo zgolj otroci med 11. in 13. letom. Tudi na letošnji razstavi bo komisija izbrala eno delo, ki ga bodo poslali na slovenski distrikt lion-sov. Tam bo nova komisija izbrala najboljše slovensko delo in ga poslala na sedež Lions Club International v Ameriko, kjer izmed prispelih zmagovalnih del izberejo 24 finalistov. Leta 2003/04 je bilo delo Barbare Miku iz Osnovne šole Polzela izbrano za zastopnika slovenskih lionsov na natečaju Osvetlimo pot k miru. BS 10 NOVI TEDNIK Direktorju Tomažu Lenartu so poleg stanovalcev in zaposlenih prisluhnili številni gostje, ki so se poklonili jubileju Doma Nine Pokorn. Zgodba o veliki družini Z izjemno bogatim programom, stanovalce in številne goste so med drugimi razveselili tudi člani tria Eroica, so v petek na Grmovju proslavili 30-letnico obstoja Doma Nine Pokorn. Res so v teh dneh v Domu Nine Pokom, kjer skrbijo za 230 stanovalcev z motnjami v duševnem razvoju, bolj praznovali, pa tudi drugače je direktor Tomaž Lenart poudaril, da v zadnjem času o problemih ni treba ve- liko govoriti. Začetki doma segajo v Novo Celje in neustrezne prostore, potem pa so stanovalce preselili v novogradnjo na Grmovje, v bistvu na hribček v KS Galicija. Dom danes nudi stanovalcem vse potrebno za življenje, bistvena pa sta skrb in pomoč tistim, ki jo potrebujejo v želji, da človek ostane človek. »Zaposleni smo za stanovalce večkrat edina družina, ki jim prisluhne, ponudi roko in jih vodi skozi vsak dan. Zato je jubilej tudi zgodba o nesebičnem razdajanju, nenehnem povezovanju med zaposlenimi in stanovalci, tudi o neštetih hvaležnih besedah in stiskih rok,« je omenil Lenart. Stanovalci na Grmovje prihajajo iz vseh slovenskih krajev, kar se je izkazalo tudi na petkovi prireditvi. Poleg spominov, ki so jih ob stanovalcih natrosili nekdanji zaposleni, sta delo v domu pohva- Dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stopnik 10.1 (območje stanovanjske gradnje z možno mirno poslovno dejavnostjo) - v nadaljevanju OPPN Stopnik 10.1, bo javno razgrnjen v prostorih Občine Vransko, Vransko 59, v sejni sobi, za čas 30 dni. Javna razgrnitev bo potekala od 22. 3. 2010 do 13. 4. 2010. Vabilo na balet ali na javno razpravo ... Kakorkoli že. Podpisani občani so ogorčeno opazili, da je za javno razpravo o gradnji hiš na voljo le 22 in ne 30 dni. Namesto na balet na javno razgrnitev V občini Vransko so pred dnevi pošiljali vabila na javno razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega prostorskega načrta za naselje Stopnik. Ta naj bi trajala mesec dni, vendar so narobe objavili datum. Razgrnitev je trajala od 22. marca do 13. aprila, kar pomeni 22 in ne 30 dni, kot uradno traja razgrnitev. Občane je zmotilo, da so vabilo na razgrnitev prejeli po pošti na drugi strani vabila za ogled baleta. V uredništvo smo prejeli anonimno pismo ogorčenih občanov Vranskega. Pred dnevi so v poštne nabiralnike prejeli vabilo za ogled baleta Labodje jezero v SNG Maribor. Na drugi strani vabila je bilo na njihovo začudenje natisnjeno obvestilo oziroma sklep o javni razgr- nitvi prostorskega načrta za območje Stopnik, kjer je predvidena gradnja osmih stanovanjskih hiš z možnostjo mirne poslovne dejavnosti. Ogorčeni so, da se tako pomembno obvestilo ne bi smelo »skriti«, kot pravijo, na drugo stran vabila na balet. Še huje se jim zdi, da razgrnitev določa 30-dnevni rok, pri čemer je ta trajala le 22 dni, zato pozivajo k ponovitvi razgrnitve načrta. Župan Franc Sušnik pojasnjuje, da so občanom pošiljali obvestila z obojestransko vsebino, in zanika, da bi imeli namen skrivati informacije. Pravi še, da je pošiljanje obvestil po pošti nad-standardno obveščanje občanov, saj zakon določa objavljanje obvestil na spletni strani občine in v uradnem listu. Glede opozoril občanov o sa- mo 22- in ne obvezni 30-dnev-ni javni razgrnitvi pa Sušnik priznava, da so storili napako. Na občini bodo ponovili javno razgrnitev načrta, ta bo med 1. in 30. majem, prav tako bo maja javna razprava. Večjih pripomb na načrt območja dobrih 300 metrov nad morjem z okoli 100 prebivalci, od koder se razprostira pogled na Vransko in kjer naj bi zraslo novo naselje hiš, Sušnik ne pričakuje, saj so na zdajšnji razpravi prejeli le eno pripombo občana. Se pa čudi, da občani nestrinja-nje izražajo s pisanjem anonimnih pisem, namesto da bi se s problemi obrnili osebno nanj ali predstavnike občine. Ob tem je bilo že večkrat slišati, da je župan dosegljiv le za nekatere in ne vse občane. MATEJA JAZBEC lila Milan Krajnc iz Skupnosti socialnih zavodov ter žalski župan Lojze Posedel, ki je stanovalcem, kot se spodobi ob rojstnem dnevu, podaril sobno kolo. Prireditev je z izbranimi besedami obogatila Lidija Koceli, številnim gostom so se predstavili pevski zbor zaposlenih, dramska skupina stanovalcev ter Mo-PZ Ponikva, poleg priznanj za dolgoletno delo pa so ob koncu razrezali tudi torto. US, foto: TT Letos v ospredju PGD Vrbje Delegati iz 35 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev ter drugi gostje so se zbrali na 55. skupščini Gasilske zveze Žalec, ki je bila tokrat v Vrbju, kjer bodo septembra ob dnevu gasilcev praznovali 80-let-nico delovanja, ob tej priložnosti pa namenu predali obnovljeni gasilski dom. Iz organizacijskega in operativnih poročil je bilo razvidno, da zveza šteje 4.052 članov, kar je za 98 več kot leto poprej, kar jih uvršča med večje gasilske zveze v Sloveniji. Tudi lani so veliko pozornost posvečali strokovnemu usposabljanju. Posredovali so kar 227-krat, kar je 46-krat več kot leto poprej. Izraziteje se je povečalo število intervencij ob vremenskih ujmah, kar v 22 primerih je bilo potrebno posredovati zaradi požarov v naravnem okolju. Ponovno izstopa število dimniških požarov. Tudi na tekmovalnem področju so dosegli odlične rezultate. Kar devet ekip bo nastopilo na državnem tekmovanju, odmevni pa so tudi rezultati v pokalnem in drugih tekmovanjih. TT Cena za Novega pada Na spletnih straneh Občine Polzela je bilo nekaj dni objavljeno obvestilo o znižani ceni za odkup dvorca Novi Klošter. Cena je bila znižana za 37 odstotkov. Na občini pojasnjujejo, da so podatek objavili po pomoti. Izklicna cena objekta, objavljena v uradnem listu lani novembra, je znašala 650 tisoč evrov. Nova cena za odkup dvorca znaša 500 tisoč evrov. Cena je informativna in služi kot vodilo pri pripravi ponudbe. Občina je začela prodajati Novi Klošter že lani. Nepremičninske agencije so najprej je skušala prodati dvorec za milijon evrov, kasneje je cena padla na 400 tisoč in se povzpela na 600 tisoč evrov, do lanskega novembra, ko je javno objavljena izklicna cena znašala 650 tisoč evrov. Med domačimi in tujimi investitorji je sicer nekaj zanimanja za odkup dvorca, nihče pa se tega zalogaja ni še konkretno lotil. Dvorec bi bilo tre- odkup Kloštra ba v celoti obnoviti. Dobri dva hektarja veliki grajski stavbi pripada dodatnih 14 hektarjev zemljišča. Po obstoječih prostorskih aktih in mnenju zavoda za varstvo kulturne dediščine je mogoče v prostorih dvorca urediti butični hotel s približno sto sobami, po-slovno-reprezentančni objekt, izobraževalno inštitucijo ali kulturni center. Dvorec je dal pozidati celjski grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikanskemu reda. Kar dvakrat so ga opustošili Turki, pozneje je bil pre-zidan v graščino, okolico pa so preuredili v park, kjer so posadili različna drevesa. Kasnejši lastniki so ga večkrat prezidali in precej spremenili njegovo prvotno podobo. Danes je najbolj ohranjen zahodni trakt, ki ima v pritličju na dvoriščni strani arkade. Tu in tam so še vidni ostanki baročne arhitekturne poslikave. O starodavni preteklosti stavbe še priča okrogel obrambni stolp, na nekdanji park pa spominjajo ribniki, vrtnarija in nekaj zaščitenih dreves. MJ Vlačič o hitri cesti Člani občinskega odbora stranke SD Braslovče so pred dnevi gostili ministra za promet dr. Patricka Vlačiča. Vlačič si je ogledal predvideno traso hitre ceste na t. i. 3. razvojni osi skozi Braslovče in se seznanil s pomisleki predstavnikov civilne iniciative, ki nasprotujejo gradnji hitre ceste skozi to območje. Po besedah ministra bodo o predstavljenih argumentih, ki govorijo v prid ohranjanja narave in rodovitne zemlje, ponovno razmislili. Vlačič je s predstavniki stranke med drugim govoril tudi o aktualnih dogodkih v stranki in širše v državi. MJ INFORMATIVNA OBJAVA JAVNE DRAŽBE Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, bo v sredo, 21. 4. 2010, v sejni sobi Občine Žalec ob 10. uri izvedla JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin: a) Stavbno zemljišče v območju Zazidalnega načrta SIP Šempeter, parc. št. 225/1 k.o. Šempeter v Savinjski dolini, v izmeri 2.836 m2 b) Del nepremičnine na parc. št. 54/3.S k.o. Žalec, poslovna stavba na naslovu Pečnikova 1, Žalec, z ident. št. 996-1389 (poslovni prostori v pritličju v izmeri 86,87 m2 ter pripadajoč delež skupnih prostorov in stavbnega zemljišča) c) Stavbno zemljišče v območju Zazidalnega načrta Podlog, parc. št. 457/24 k.o. Zalog v izmeri 1817 m2 in parc. št. 457/101 k.o. Zalog. Javna dražba je objavljena v Uradnem listu RS št. 27/10 z dne 2. 4. 2010 in na spletni strani Občine Žalec, www. zalec.si. Podrobnejše informacije v zvezi s prodajo lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, prvo nadstropje, soba št. 26, na tel. št. 03/713-64-14, ali na elektronskem naslovu: natja.sketa-miser@zalec.si. H'OiH'HIIN MOZIRJE »Cel Šmihel je sodeloval pri organizaciji,« je zagotovil predsednik Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem Boštjan Goličnik. Predstavniki društva so lani zmagali v državnem kvizu Mladi in kmetijstvo, zato so bili gostitelji letošnjega tekmovanja, ki so ga v Šmihelu, ob pomoči svetovalk celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda, več kot imenitno izpeljali. Za prvi del srečanja so pripravili okroglo mizo, kjer so strokovnjaki spregovorili o problematiki mladih na visokogorskih kmetijah. »Kmetovanje v gorsko-hribovskih območjih je zahtevnejše in dražje, zato je treba še naprej iskati možnosti, kako ga podpreti, predvsem zaradi pridelave hrane. Poleg tega bo treba zagotoviti več investicijskih sredstev oziroma sploh spodbuditi investiranje na teh kmetijah,« je zaključke okrogle mize predstavil Miran Naglič, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS. »Ugotavljamo, da investicije ne dohajajo potreb, in če se bo trend nadaljeval, lahko pride do stagnacije oziroma upada intenzivnosti ter do opuščanja in slabšanja tehnologij, kar zagotovo ne bo v redu.« Kot so poudarili, je treba v okviru razpisov nameniti več pozornosti dejstvu, da se kme- »Za Šmihel je bil to velik dogodek, saj so k nam v goste prišli mladi iz cele Slovenije. Priprava je bila kar naporna, porabili smo veliko časa in energije,« je povedal Boštjan Goličnik, ki je vesel, da mladina v Šmi-helu še vztraja. tija nahaja na hribovskem območju. Tako bi kmetija lažje prišla do potrebnega denarja. Pomemben dejavnik je na- w 11 Mladi in kmetijstvo v Šmihelu Visokogorske kmetije zahtevajo posebno pozornost, so opozarjali ob robu državnega kviza V dimnikih (pre)večkrat gori sledstvo. »Na gospodarsko močnih in tehnološko bolje opremljenih kmetijah, ki so žive, se nasledniki lažje odločijo za kmetovanje,« je omenil Naglič in poudaril, da na Celjskem zaenkrat še ni območij, ki bi se hitro praznila. »Toda za prihodnje bi morali na visokogorskih kmetijah poleg kmetijstva razvijati tudi obrt in druge dejavnosti, kar bo pripomoglo k življenju na teh območjih.« V drugem delu se je v znanju pomerilo 12 ekip Društev podeželske mladine. Mladi so se izkazali v poznavanju zele-njadarstva, slovenskih avtohtonih pasem v živinoreji, predpisov o varni hrani od polja do mize in delovanju podeželske mladine v evropskem prostoru. Potem, ko je ekipa Šmi-hela lani na tem tekmovanju slavila, se je letos morala zadovoljiti z osmim, druga ekipa s Celjskega, DPM Šmarje pri Jelšah, pa devetim mestom. Letos so zmagali Dolenjci, in sicer DPM Dobrova. US Pri pregledu lanskega dela Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so v soboto ugotavljali, da zveza dobro deluje ter da svoje poslanstvo, varovanje ljudi in premoženja, opravlja tudi vseh 15 društev iz sedmih občin, ki delujejo znotraj zveze. V tem mandatu 2.843 zgor-njesavinjskih gasilcev, od tega 701 operativcev, kot predsednik zveze vodi Janko Žuntar, poveljnik pa je Slavko Bric. Lani so na tem območju zabeležili 66 intervencij, kar je več kot leto prej, pri čemer je zaskrbljujoč porast dimniških požarov. »To pomeni, da bo treba veliko več storiti glede osveščanja občanov, saj so očitno pregledi in čiščenje dimnikov v slabem stanju« je poudaril poveljnik Bric. V zvezi, podobno kot drugod, največ pozornosti namenjajo strokovni usposobljenosti, znanje in izkušnje pa si nabirajo v želji, da vedno lahko priskočijo na pomoč sočloveku v nesreči. »Želimo, da bi letos končno uredili status prostovoljnih gasilcev ter poskrbeli za sofinanciranje zaščitne opreme, seveda pa nas čaka sodelovanje z osnovnimi šolami pri izbirnem V DPM Šmihel nad Mozirjem je vključenih približno 35 mladih. V soboto so gostili več kot 600 mladih iz različnih slovenskih krajev. Mnogi so z začudenjem pogledovali proti »jurčku«, kjer so se kot natakarji vrteli fantje iz ansambla Golte. Ti so v teh koncih domačini in so kot vsi drugi priskočili na pomoč, sicer pa se v društvu že pripravljajo na največjo prireditev, Ovčarski praznik, ki ga v Šmihelu nad Mozirjem pripravljajo tretji vikend v avgustu. predmetu Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,« je nanizal predsednik Žuntar. Poleg usposabljanja in dodatnega izobraževanja v gasilskih vrstah veliko štejejo tudi tekmovalni uspehi, pri čemer je bilo lansko leto za GZ ZSD nekaj posebnega. Prvič v zgodovini je zgornje-savinjske barve na mladinski gasilski olimpijadi v Os-travi branila desetina mladincev z Rečice ob Savinji, ki so osvojili 4. mesto. Tudi vnaprej se mogoče obetajo podobni izzivi, saj na državno tekmovanje iz zgornjesa-vinjskih društev odhaja de- vet enot, od tega pet iz PGD Rečica. Kljub vsemu so na zboru opozarjali, da bo treba še dodatno skrbeti za gasilski podmladek, ob tem pa je predsednica komisije za delo z ženami Darja Fale izpostavila občasno premajhno vlogo in pomen gasilk. Zgornjesavinjski gasilci, podobno kot drugod v Sloveniji, priznavajo, da je na posameznih območjih opremljenost z enakimi vozili le nekoliko ušla iz rok, ob tem pa bi potrebovali več specialnih vozil, ki so izjemnega pomena ne le za gašenje, temveč za celotno zaščito in reševanje ljudi. US osM^ s plinom in fapWo 4ÈL Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javm podjetje) ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl HOTEL* Z OBČINSKIH SVETOV Vrbič kot v. d. VELENJE - Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve so velenjski svetniki za vršilca dolžnosti direktorja Knjižnice Velenje imenovali Vlada Vrbiča, dosedanjega direktorja, ki mu bo potekel mandat. V postopku izbire kandidata za direktorja je namreč prišlo do zapleta, ker ni čisto jasno, ali izbrani kandidat Drago Mar-tinšek, ki je že dobil podporo občinskih svetov v Šmartnem ob Paki in Šoštanju, izpolnjuje pogoje razpisa. Tri četrt milijona komunalnega prispevka VELENJE - Po mestu kroži precej govoric, da mestna občina za gradnjo avtobusnega postajališča in Mercator centra pri Rdeči dvorani ni zaračunala komunalnega prispevka. Po javno zastavljenem svetniš- kem vprašanju so v velenjskem uradu pripravili odgovor, iz katerega je razvidno, da komunalni prispevek za novo avtobusno postajališče znaša skoraj 270 tisoč in za Mercatorjev center skoraj 500 tisoč evrov. Pomanjkanje zdravnikov VELENJE - Tudi tukajšnji zdravstveni dom je v precejšnjih težavah. Največji problem, ki ga ne morejo rešiti, je pomanjkanje zdravnikov. Tudi če bi imeli denar, bodo težko zagotavljali dovolj zdravnikov, saj že zdaj skoraj redno angažirajo devet upokojenih zdravnikov. Letos naj bi se upokojilo pet pediatrinj, brez zdravnika pa bi tako lahko ostalo 4 tisoč otrok. V zadnjih letih razpisujejo prosta delovna mesta za splošno delo v ambulantah, dve pediatrinji in ginekologa, a se nihče ne javi. Čeprav v Velenju še računajo na pomoč upokojenih zdravnikov in drugih zdravstve- nih organizacij, direktor Jože Zupančič opozarja, da obstoječa mreža ni popol-njena ter da se bo zdravstvena dejavnost ubadala še s hujšimi problemi. Častni občan bo Alojz Zavolovšek MOZIRJE - Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so svetniki potrdili imena letošnjih občinskih nagrajencev. Tako bodo na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki ga slavijo na jurjevo, za častnega občana razglasili akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Nagrado Občine Mozirje bodo prejeli Skavti - STEG Mozirje 1, Športno društvo -sekcija odbojke na mivki, Gornje savinjski smučarski klub ter mozirska strelska družina in nogometno društvo. Dobitniki zlate plakete s priznanjem bodo Jože Kramberger, Kulturno društvo Nagelj Lepa Njiva in podjetje Miš Maš. US DOGODKI APRIL 2010 1. OTVORITEV POLETNEGA SANKALIŠČA BOBKART Sobota, 17. 4. 2010, ob 11.00 2. ZAKLJUČEK AKCIJE "NAJ POHODNIK" Nedelja, 18. 4. 2010, ob 13.00 Podelitev nagrad in glasba v živo 3. KRESOVANJE IN PRVI MAJ KRES: 30. 4. od 19.00 Nočni BobKart, kres in živa glasba PRVI MAJ: dobra zabava z živo glasbo in dobro hrano www.celjska-koca.si 12 NOVI TEDNIK Zdravniki dragoceni kot suho zlato Direktor laškega zdravstvenega doma Marko Ratej je lani z županom Francem Zdolškom ter s podžupanom Jožetom Senico odprl prostore nove zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah. Gotovo pa bi še raje podpisal pogodbo o zaposlitvi s kakšnim novim zdravnikom. Predvsem zato, ker zdravnikov v manjših zdravstvenih domovih (ZD) oziroma izven večjih mestnih središč preprosto ni. Tako smo pred časom pisali o pomanjkanju kadrov v šentjurskem ZD, kjer so vrste redčile upokojitve, še večje težave pa imajo v Laškem. Za oba ZD tudi velja, da se na razpise ne javi nihče. Kot je ob predstavitvi poročila o delovanju ZD laškim svetnikom na zadnji seji povedal direktor Marko Ratej, je lani pomanjkanje kadrov precej vplivalo na delo, medtem ko pričakuje, da se bo letos stanje v zdravniških vrstah vendarle stabiliziralo. Zaradi premalo zdravstvenega osebja je bilo lani na primer opravljanih manj kurativnih storitev v zdravljenju otrok in mladine, kot so načrtovali, saj jih je opravljala le ena zdravnica ter deloma zdravnica v Rimskih Toplicah. Pod načrtovanim obsegom je bilo tudi število opravljenih zobozdravstvenih storitev tako pri odraslih kot otrocih. »Smo pa pomanjkanje zobozdravnikov vseeno ublažili s povečano obremenitvijo višjega dentista in z zaposlitvijo pogodbenih sodelavcev, tako da raven opravljenih storitev vseeno ocenjujem kot zadovoljivo,« je povedal Ra-tej, ki je hkrati zabeležil bis- tveno več opravljenih nenuj-nih reševalnih prevozov, kot je bilo načrtovano, kar pripisuje nerazumnemu načrtovanju s strani ZZZS. Več kot so v laškem ZD načrtovali, kar za 41 odstotkov, so storitev opravili tudi v okviru splošnih ambulant, prav tako več od načrtovanega še v okviru ginekološke dejavnosti. Opravili so več kot 90 odstotkov načrtovanih preventivnih pregledov odraslih, kar jim zagotavlja popolno financiranje načrtovanih kurativnih programov. Ra-tej dodaja, da bi želeli izvesti še več zdravstvenovzgojnih delavnic za preventivo srčno-žil-nih bolezni pri odraslih, vendar jih ovirata slab odziv na preventivne preglede in slab interes pacientov. Zdesetkane vrste In kje v okviru ZD vlada največja kadrovska stiska? Direktor Marko Ratej našteva: »Največje težave imamo v zobozdravstveni službi, manjkajo nam zdravniki v otroškem in odraslem zobozdravstvu. Lani je umrla pri nas zaposlena zobozdravnica za otroke, prav tako koncesionarka, od katere smo morali prevzeti njeno zasebno dejavnost oziroma paciente, ena zobozdravnica je odšla na porodniški dopust. Zanje nismo dobili nobenega nadomestila. Na razpise se ni nihče prijavil, zato te luknje krpamo s pogodbenimi sodelavci, z našimi upokojenimi zobozdravniki in ostalimi. Z nekaj minusi tako uspevamo zagotavljati kolikor toliko solidno zobozdravstveno službo, ampak to je le gašenje požara.« V ZD jim manjka še ena zdravnica, ki je prav tako na porodniškem dopustu. Zaradi tega sta bili lani vse leto zaprti druga ambulanta v Rimskih Toplicah, ki naj bi bila sicer odprta tri dni v tednu, in ambulanta v Laškem, ki bi morala biti odprta dva dni v tednu. Čakanje na mariborske diplomante Kot napoveduje Ratej, se jim letos le obeta vsaj delna popolnitev kadrov. Zdravnica se namreč jeseni vrača s porodniškega dopusta, junija prihaja nova zobozdravnica za otroško ambulanto ter septembra nova zobozdravnica za odrasle. Na dolgoročno izboljšanje razmer pa bo treba še počakati. »Gre za splošen trend v državi, veliko ZD ima podobne težave. Mislim, da je bil glavni problem pri načrtovanju kadrov in preprosto jih zdaj ni dovolj. Vsi iščemo zdravnike in zobozdravnike, mladi zdravniki, ki končajo fakulteto, pa imajo zato možnost izbire. Zato jih ne moremo obsojati, da si izberejo delo, ki jim je bolj v veselje - v večjih centrih, ZD, predvsem pa v bolnišnicah, ki poberejo večino zdravnikov. Ne poznam ZD v regiji, ki bi se lahko pohvalil s 100-odstotno popolnjenostjo. Na ministrstvu nas tolažijo, da bo bolje leta 2013, ko pri- dejo prvi diplomanti iz medicinske fakultete v Mariboru. Do takrat bomo prisiljeni v gašenje požarov z dodatnim obremenjevanjem obstoječih kadrov in z iskanjem pomoči pri pogodbenih delavcih. Predvsem pri upokojenih zdravnikih, ki nekako še čutijo dolžnost, da nam pomagajo,« pravi Ratej. Z ostalim kadrom so v laškem ZD bolj zadovoljni; lani so zaposlili novo delavko v laboratoriju, saj se je prejšnja upokojila, zaposlili pa so še tehnika za delo v reševalni službi, s čimer so povečali kvaliteto dela v službi nujne medicinske pomoči. POLONA MASTNAK Foto: GrupA (arhiv NT) Mladi in oder Laška območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti je gostila mlade gledališke igralce na regijskem srečanju otroških gledaliških skupin. Srečanje je bilo v dveh de- lim trebuhom, otroška gle- lih; radeški dom kulture je gostil predstave Miškolin KUD Zarja Trnovlje Celje, predstavo Palček Anton je uprizorila dramska skupina OŠ Dramlje, gledališki krožek šole iz Podčetrtka predstavo Kaj se skriva za debe- dališka skupina OŠ Zreče in KUD Vladka Mohoriča Zreče pa sta uprizorila predstavo Pevska tekma zajcev na Goljavi. Še tri skupine je gostil Kulturni center Laško; Žogico No-gico so igrali člani Malega odra pri ZKTŠ Vransko, gle- dališki krožek POŠ Svibno Petra Klepca in Martina Krpana člani gledališkega društva iz Radeč. Predstave, ki so si jih ogledali številni otroci, je za regijsko srečanje izbral igralec Damjan Trbovc, strokovna spremljevalka letošnjih regijski srečanj Simona Zorc Ramovš pa je povedala, da bo med izjemnimi predstavami le stežka izbrala tisto, ki se bo uvrstila v program zaključnega državnega srečanja otroških gledaliških skupin. PM Zakaj bi se bali živali? Marsikdo se sooča s strahom pred kakšno živaljo. Med najmanj nepriljubljene sodijo na primer kače, pajki, žabe, ščurki ... Zakaj bi bilo tako? Jutri, v soboto, med 10. in 16. uro bo v OŠ Franja Mal-gaja v Šentjurju delavnica odpravljanja strahu pred živalmi. Delavnico, ki jo bo vodila Sara Zupanc, pripravlja Študentski klub mladih Šentjur, v goste pa so povabili dr. Iztoka Tomažiča, profesorja z biotehniške fakultete, ter študente biologije in kemije, ki bodo skrbeli za živali. Skupaj bodo obiskovalcem pomagali pri odpravljanju predsodkov do nekaterih živalih, ki ljudem neredko onemogočajo prijetno bivanje v naravi, mnoge živalske vrste pa so zaradi človeških predsodkov tudi ogrožene. V Šentjurju bodo tako predstavili učinkovit model učenja za odpravo predsodkov, ki ga v ljubljanskem živalskem vrtu že dlje časa uporabljajo, razvili pa so ga na biotehniški fakulteti. Ker je najbolj pomemben za odpravo predsodkov trenutek, ko se človek živali dotakne, bodo obiskovalcem omogočili stik z nekaterimi udomačenimi in prosto-živečimi živalmi, da bodo preko izkustvenega učenja Radeški gledališčniki so v Laškem uprizorili predstavo Martin Krpan. REPUBLIKA SLOVENIJA H VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik v sredo, 21. 4., posluje v prostorih občine Laško. Vabljeni na pogovor, če imate težave, ki sodijo v pristojnost institucije Varuha človekovih pravic RS. Prijave zbiramo do (vključno) torka, 20. 4., do 12. ure na 080 15 30. sami prišli do spoznanj o živalih in njihovih potrebah. Delavnico bodo popestrili z ustvarjalnimi otočki, kjer bo mogoče prebrati več o živalih, najmlajši pa bodo lahko izdelovali maske različnih živali, barvali pobar-vanke in gledali filme o življenju živali. PM 30 let laških pevk Nocoj ob 19.30 se v Kulturnem centru Laško obeta slavnostni koncert Ženskega pevskega zbora Laško ob 30-letnici delovanja. Koncert so pevke naslovile Mi smo pomlad ter nanj povabile številne goste. Tako bodo nocoj na oder stopili še člani MoPZ Laško, Folklorna skupina KUD Lipa Rečica, Otroški pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Laško, harmonikar Štefan Starovasnik, sopranistka Danijela Jeršič in tenorist Branko Dobravc. PM H'OiH'HIIN ŠMARJE P. J.| POPČETBTEKl 13 Niso vrgli puške v koruzo Vse kaže, da se gradbeno podjetje GIC Gradnje, ki je pokazalo zanimanje za nakup zapuščenega dvorca Jel-šingrad v Šmarju pri Jelšah, zanj še vedno resno zanima. Pred dokončno odločitvijo gospodarske družbe iz Rogaške Slatine pa je treba še odgovoriti na nekatera vprašanja, ki se porajajo. Podjetje GIC Gradnje je o vsem, kar so se v preteklih mesecih dogovarjali z različnimi ustanovami, seznanilo občinsko upravo v Šmarju pri Jelšah. »Trenutno je tako, da nekatere zadeve še urejajo, med drugim s funkcionalnim zemljiščem, ki ga je v sklopu dvorca premalo,« pravi župan Jože Čakš, ki je s prizadevanji GIC Gradenj dobro seznanjen. Med odprtimi vprašanji ostaja poleg zadostnega funkcionalnega zemljišča še načrto- Vse kaže, da je s turističnim rajem za golfiste, ki naj bi nastal v Šmarju pri Jelšah, treba računati. Podjetje GIC Gradnje se še vedno resno zanima za nakup in obnovo dvorca Jelšingrad, ki je v Sloveniji edinstven. vani objekt »garažne hiše«, kjer bi bilo mogoče parkirati avtomobile gostov. »Po zadnjih informacijah iz podjetja GIC Gradnje se tam pripravljajo za odkup Jelšingrada, v katerega bo treba vložiti od sedem do osem milijonov evrov,« dodaja župan. Kot smo že poročali, se je za dvorec Jelšingrad, ki je v zasebni lasti ter na prodaj, lani kot morebitni interesent pojavila družba GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Po podatkih občinske uprave, družba GIC Gradnje od takrat išče informacije v različnih ustanovah, tako s kulturno-zgodovinske-ga kot tudi z drugih vidikov. Največ pogovorov je bilo opravljenih z zavodom za varstvo kulturne dediščine o načinu prenove Jelšingrada, po katerih bi poslikane prostore restavrirali, severni trakt, kjer bi bile turistične sobe in apartmaji, pa bi lahko zgradili na novo ter podaljšali. Objekt bi bil v celoti namenjen turistični dejavnosti, saj v najbližji okolici nastaja veliko igrišče za golf. Informacije, ki jih imajo v občinski upravi, nam je potrdil direktor GIC Gradenj Ivan Cajzek. V občinski stavbi si zelo želijo, da bi se v GIC Gradnjah dokončno odločili za nakup zapuščenega Jelšingrada, ga obnovili ter namenili za turistično dejavnost. V Šmarju pri Jelšah bi se tako uresničili vsaj dve desetletji stari načrti, da bi z obnovljenim Jelšingradom nastal velik turistični raj za golfiste. Šmarčani so imeli takšne načrte med prvimi v Sloveniji, vendar so jih, zaradi različnih zapletov, prehiteli nekateri drugi kraji. Poznavalci razmer pravijo, da bi bile GIC Gradnje resen partner ter tako mogoči rešitelj zapuščenega Jelšingrada. Dvorec je zaradi svojih orientalskih arhitekturnih prvin v Sloveniji edinstven. BRANE JERANKO Jim posojenega denarja ne smejo vrniti? Čisti računi - dobri prijatelji, pravi star pregovor. Kozjanske občine so z obsoteljskima Rogaško Slatino in Rogatcem v dobrih prijateljskih odnosih, medtem ko njihovi medsebojni računi - vsaj po mnenju Podčetrtka - niso popolnoma čisti. V Občini Podčetrtek zato želijo priti do svojih 80 tisoč evrov s pomočjo odvetnika. Za kaj gre? Pred desetlet- rih občinah Obsotelja in Koz- jem so v Rogaški Slatini in Rogatcu zgradili čistilno napravo, za kar so jim delno posodili denar iz občin Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, Kozje in Bistrica ob Sotli. Gre za zbrana sredstva okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (zaradi odvajanja od- »Ker zadeve nismo mogli rešiti sami, jo bomo skušali s pravniki,« je odločen Peter Misja. padnih komunalnih voda), ki jih plačujejo občani na položnicah za vodo. To so namenska sredstva, ki jih za druge namene ni mogoče uporabiti, in ker v preostalih šti- janskega takrat niso imeli takšnih naložb, bi morale tako zbrani denar od dajatve odstopiti državi. Zbrani denar so zato rajši posodili prijateljem iz Rogaške Slatine ter Rogatca, s katerimi jih povezuje skupno medobčinsko komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina. Iz Podčetrtka so jim tako, na primer, posodili 80 tisoč evrov (iz Kozjega 49 tisoč ter iz Bistrice ob Sotli 24 tisoč). Sklep o takšnem posojilu so sprejeli med drugim na kolegiju županov ter na seji skupščine medobčinskega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, pogodbo so nato podpisali predstavniki vseh šestih občin partneric Obsotelja in Kozjanskega. Takšna medobčinska solidarnost je bila takrat nekaj običajnega, saj so se dogovorili, da bodo Slatinčani in Rogačani denar vrnili, ko ga bodo potrebovali za podobne naložbe v štirih drugih kozjanskih občinah. Župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš pravi, da so jim Slatinčani in Rogača-ni denar takrat, ko so ga Šmar-čani potrebovali za gradnjo svojega kolektorja in čistilne naprave, resnično vrnili. V Podčetrtku poudarjajo, da svojega denarja Slatinčanom in Rogačanom nikakor niso podarili, zato ga pričakujejo nazaj. Posamezniki so dobili občutek, da za vračilo ni prave dobre volje, saj so veliko časa porabili za iskanje primernega pravnega načina, s katerim naj bi posojen namenski denar Kozjancem sploh lahko vrnili. Vmes je namreč prišlo do spremembe zakonodaje, pravijo na dolžniški strani. Zakonodaja omogoča zgolj vračilo zbrane takse za skupne projekte, vendar teh nimajo. Razlage so tako poiskali celo na različnih državnih naslovih v Ljubljani. Pravniki naj bi imeli različno mnenje o tem, ali imajo občine posojilodajalke sploh še možnost, da vračilo posojenega denarja izterjajo. V posameznih kozjanskih občinah so zato puško bolj kot ne vrgli v koruzo, v Podčetrtku z zahtevo po vračilu vztrajajo. Občina se namreč loteva različnih okoljskih naložb, med drugim čistilne naprave v Olim-ju, za katere bi posojen namenski denar zdaj potrebovala. »Ker zadeve nismo mogli rešiti sami, jo bomo skušali s pravniki,« odgovarja župan Podčetrtka Peter Misja, kjer so o problemu govorili na zadnji seji občinskega sveta. Do svojega denarja bodo tako skušali priti s pomočjo uspešnega odvetnika doc. dr. Aleksi-ja Mužine iz Ljubljane. In v Podčetrtku nekateri poudar- jajo, da je vračilo izposojenega denarja - če že nič drugega - vsaj moralna obveza Slatinčanov in Rogačanov. Kot so neuradno povedali v eni od obeh občin dolžnic, naj bi občinam upnicam lahko vrnili denar - iz moralnih razlogov - le neposredno iz svojih občinskih proračunov, kar v dolžniških občinskih svetih po vsej verjet- nosti ne bi bilo sprejeto. Bo Podčetrtku, z odvetnikom, vendarle uspelo najti pot do vračila posojene takse na kakšen drug način? BRANE JERANKO »Občina Rogaška Slatina ni nikoli oporekala vračilu takse in je leta 1999, ko je takso porabila, zavarovala druge občine pred morebitnim vračilom takse državi,« odgovarjajo iz Občine Rogaška Slatina. »Na zadnji seji skupščine OKP je bil sprejet sklep, da se občinam, ki se jim taksa dolguje, naloži, da pripravijo predlog projektov, ki bodo strokovno pripravljeni in primerni za ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance, da se bodo sredstva iz republiške takse za tako potrjene projekte lahko vračala iz taks, ki se zberejo v občinah, ki so predhodno črpale sredstva iz drugih občin,« dodajajo iz Občine Rogaška Slatina. V Občini Rogaška Slatina še pripominjajo, da so pripravljeni uresničiti sklep OKP Rogaška Slatina, če bodo za to ustvarjeni pogoji. Zanje je to predvsem nabor potrjenih projektov, za katere se taksa sme porabiti, so zapisali v odgovoru. • 13-mesečni depozit po 3,50 % obrestni meri, ob sklenitvi enega izmed zavarovanj: nezgodno, življenjsko ali premoženjsko Ponudba velja do 30. aprila 2010, za depozite nad 1.000 evrov. večna www.banka~celje.si 14 SL KONJICE I WOJHIK | NOVI TEDNIK V Ločah šola kot čisto nova Odprtje urejene šole je bil velik dogodek za šolo, kraj in občino. V Ločah so v soboto slovesno odprli novo šolo. Pravzaprav je povsem nov samo tisti del šole, ki je nadomestil najstarejši, dotrajan objekt iz leta 1890, preostali del je obnovljen. Gre za pridobitev, na katero so v Ločah čakali več kot desetletje in hkrati za največjo naložbo konjiške občine v zadnjih letih. Vrednost naložbe je 2,7 milijona evrov. Ministrstvo za šolstvo in šport je prispevalo malo manj kot 23 odstotkov, preostalo bodo pokrili iz občinskega proračuna. V ta namen so najeli kredit z odplačilno dobo desetih let. Šolo so začeli obnavljati pred letom dni. Najprej so obnovili ohranjeni del šole, novogradnja pa je bila zaključena novembra. Pred slovesnim odprtjem so uredili še okolico. Glavnino del so opravili med počitnicami, tako da je bilo potrebno le za manjši del učencev organizirati pouk v loškem kulturnem in v gasilskem domu. V novozgrajenem prizidku so glavni vhod za osebje šole in prvo triado, tri učilnice prve triade z garderobo in sanitarijami ter učilnici za tehniko in likovni pouk s kabineti za učitelje. Vse učilnice v pritličju imajo pokrite zunanje terase. V etaži prizidka je knjižnica, multimedijska učilnica, zbornica in upravni prostori. V obnovljenem delu šole so zamenjali stavbno pohištvo, predelne stene, strešne kritine, tlake in fasado. V celoti so obnovili tudi šolsko kuhinjo z jedilnico in zobozdravstveno ambulanto. Z zunanjo ureditvijo je šola dobila tudi povsem novo zunanjo podobo. Do vhoda v drugo in tretjo triado je bil ponižan del terena na nivo kleti obstoječega dela šole, do pritličja novega prizidka glavnega vhoda pa so naredili povezovalno klančino za pešpot in servisno interventni dostop. Tako je zagotovljen dostop funkcionalno oviranim osebam do vseh prostorov šole. Pred glavnim vhodom je urejena ploščad s tribuno, primerno za prireditve. Na novo so uredili tudi 53 parkirnih mest. MBP, UŽ V Vojniku kmalu radar Okrogla miza o kulturnih izzivih V občini Vojnik je lani začelo delovati medobčinsko redarstvo, ki bo jeseni v Vojniku postavilo stacionarni radar. Z radarjem bodo opravljali mestni redarji, ki imajo med drugim tudi pristojnost merjenja hitrosti. Občine soustanoviteljice medobčinskega inšpektorata (Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Oplotnica, Vitanje, Vojnik in Zreče) so se odločile, da bodo za začetek merilnik hitrosti najele. Komunalno-cestna inšpektorica Nataša Kos pravi, da bodo radar namestili, kjer je to nujno potrebno: »Najbolj pereč problem je seveda v okolici bolnišnic, otroških vrtcev in šol, zato bomo v drugi polovici leta občasno radar postavili na teh mestih.« Namen radarja je doseči večjo varnost v prometu in ne polnjenje občinske blagajne. Vse globe, ki jih izrečejo redarji, se stekajo na račun občine, kjer je bil prekršek zaznan. Redarji bodo lahko kršiteljem prometnih predpisov v primeru prekoračitve hitrosti že na mestu prekrška izrekli tudi kazen v obliki kazenskih točk. Z merilnikom hitrosti bodo redarji upravljali v sodelovanju s službo, pri kateri bo Občina Vojnik merilnik najela. Nataša Kos je še dodala, da naj udeleženci kljub temu, da radar še ni postavljen, upoštevajo cestno prometne predpise in vozijo v skladu s pravili. MOJCA KNEZ Prvak letnika z oceno 19,82! V soboto je bilo v Žički kartuziji 19. ocenjevanje vin Vinogradniško vinarskega društva Slovenske Konjice. Povprečna ocena vin letnika 2009 je bila 18,27 točke. Že to pove, da je bil lanski letnik vin izjemen. Člani društva so prinesli na ocenitev 143 vzorcev, ocenjenih je bilo 119 vzorcev. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je dosegla 18,27 točke in je prekosila lansko rekordno povprečno oceno 18,24. Najvišje ocenjeno vino je bil renski rizling, ledeno vino, ki ga je pridelal Marjan Kobale iz Žič. Ocenjen je bil z oceno 19,82 in postal prvak letnika 2009. »To je tudi najvišje ocenjeno vino v zgodovini ocenjevanja Vinogradniško vinarskega društva Slovenske Konjice,« ugotavlja kmetijska svetovalka Ivana Podkrajšek. Marjan Kobale je prejel še eno veliko zlato diplomo in sicer za sauvignon, ledeno vino, ki je bil ocenjen z 19,70 točke. Prav tako dve veliki zlati diplomi je prejelo Vinogradništvo Krošl iz Kraberka: laški rizling, jagodni izbor, je dobil 19,46 točke in laški rizling, ledeno vino, izjemnih 19,80 točke. Veliki zlati diplomi sta prejela še Milan Lionsi za izobraževanje mladih Lions klub Konjice namenja posebno skrb mladim. Za njihovo štipendiranje letno namenijo preko 6 tisoč evrov, prejšnji teden pa so podprli tudi mednarodno aktivnost konjiških gimnazijcev. Za sodelovanje v projektu ACES 2010 Akademije srednjeevropskih šol so jim namenili 960 evrov. S tem so pokrili stroške letalskega prevoza za štiri dijake, ki se sicer zaradi socialne stiske ne bi mogli udeležiti obiska Gimnazije Josip Broz Tito v Skopju. Konjiški lionsi so namreč prepričani, da tovrstne mednarodne aktivnosti mladino dodatno obogatijo z izkušnjami, ki jim bodo pomagale pri njihovi nadaljnji izobraževalni in življenjski poti. MBP Ob današnjem obisku mi-nistrsko-poslanske ekipe stranke Zares - nova politika v občinah Slovenske Konjice in Zreče je Splošna knjiž- nica Slovenske Konjice pripravila okroglo mizo o kulturnih izzivih. Začela se bo ob 17. uri v dvorani Konji-čanka. Na njej pričakujejo poleg Konjičanov poslance v državnem zboru in ministrico za kulturo Majdo Širca Ravnikar. MBP Primožič iz Bezine za laški rizling, jagodni izbor, ki je bil ocenjen z 19,44 točke, ter Vinum Loče za laški rizling, ledeno vino, z oceno 19,70. Zanimiv je še podatek, da je bilo med ocenjenimi vini še 82 tako kakovostnih, da so jim dodelili zlato diplomo. Ob ocenjevanju vin so v Žički kartuziji postregli 38 vzorcev salam Dravinjske doline, ki jih je dan poprej ocenila tričlanska komisija. To je bila tudi priložnost, ob kateri so slavnostno obrezali potomko najstarejše trte. Drug trs modre kavčine z Lenta imajo Konjičani v Škal-cah. MBP VSE IZ LESA - LESNI CENTER ŠTAJERLES Od zdaj tudi na Celjskem Z aprilom je v poslovnem centru Levec - za Lesnino - začel s poslovanjem Lesni center Štajerles, ki je s svojo ponudbo specializiran za oskrbo vseh tistih, ki v svoji dejavnosti uporabljajo les in druge materiale, ki se nanj navezujejo, kot so krovci, tesarji, mizarji in domači mojstri ... Kot del Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ki ima lastni žagi za razrez iglavcev in listavcev, ima Lesni center Štajerles neposreden dostop do lesne surovine, zaradi lastne proizvodnje pa so se sposobni prilagoditi potrebam vsake stranke posebej. Tako lahko v Lesnem centru Štajerles stranke kupijo gradbeni les in les za ostrešje, kot so letve, deske, trami. Tovrsten les je na zalogi, v kratkem času pa izdelajo tudi ostrešje po posebnih zahtevah strank, tudi do dolžine 13 metrov. Široka izbira ladijskih podov in terasnih podov, različnih letev iz smreke, macesna in drugih vrst lesa zaokrožuje lesno ponudbo Lesnega centra Štajerles. Ponudba veznih in drugih dodatnih krovskih materi- alov omogoča, da kupec dobi vse na enem mestu. Mizarski les in pohištveno okovje so drugi segment celovite ponudbe Lesnega centra Štajerles. Suh mizarski les raznih drevesnih vrst (smreka, hrast, macesen, bukev ...) omogoča takojšno predelavo, široka izbira pohištvenega okovja pa oskrbo z vsem potrebnim na enem mestu. Po naročilu vam razrežejo in zarobijo iverice in druge lesne plošče. Tudi za ureditev vrta so poskrbeli v Lesnem centru Štajerles. Izbirate lahko med motornimi žagami, kosilnicami, kosami in drugimi orodji za vrt in gozd znamke Jonsered. Poskrbljeno je tudi za servisiranje. V Lesnem centru Štajerles, poslovni center Levec, poslujejo vsak dan od 7.30 do 15.30 in ob sobotah od 8. do 12. ure. Za vprašanja in druge informacije so dosegljivi na telefonu 03 425 75 74. Vse iz lesa v Lesnem centru Štajerles, poslovnem centru Levec. Foto: Zlatko Bobinac KULTURA Prvič na prostem Razstava odličnih fotografij na Trgu celjskih knezov Gamma se z nocojšnjim koncertom odpravlja v etno vode. Gamma na poti v Nocoj pomladni koncert skupine Gamma Jure Kravanja in Robert Hutinski sta celjska mojstra fotografije, katerih svojske in drugačne vedute Celja ter portrete Celjanov so izbrali za prvo razstavo na prostem, ki jo je v svoji zgodovini postavil Muzej novejše zgodovine Celje. V muzeju so si že dolgo želeli pripraviti razstavo na prostem, je povedala direktorica Tanja Roženbergar Šega. »Želimo širiti razstavni prostor ter oblikovati razstavišče izven muzejskih zidov. Ne le s to razstavo, ampak vsako leto vsaj z eno. Muzej deluje tudi v urbanem prostoru, na ta način dajemo mestu dodano vrednost, razstava pa je tako dostopna vsem in v vsa- kem trenutku,« poudarja direktorica. Za novo obliko razstav na prostem so dali izdelati posebno konstrukcijo panojev, za kar je poskrbela oblikovalka Jana Špendl. Izvrstne fotografije obeh celjskih fotografskih mojstrov bodo na njih zaživele na prav poseben način. Izdelavo panojev in s tem razstavo je ob sponzorjih omogočil Rotary club Barbara Celjska. »Rotarijci delujemo v smeri dobrodelnosti in prijateljstva. Ob socialni pomoči in pomoči mladim talentom je tretji steber dela kluba delovanje v skupnosti, v kateri živimo in ki jo želimo na svoj način bogatiti. Na poteh po svetu in tudi domovini smo marsikje zasledili podobne razstave na prostem in Celje kot hitro rastoče mesto si takšno razstavo zasluži. Celje je tako lepše in privlačnejše tako za meščane kot tudi za tu-liste. Verjamemo pa, da je to zgolj začetek podobnih razstav in da bomo vsako leto videli nove,« je povedal predsednik kluba Iztok Pečnik. Oba avtorja sta z razstavo zelo zadovoljna. Kravanja na njej predstavlja nove poglede na mestne vedute, Hutin-ski pa prav posebne portrete meščanov. Vsekakor razstava, ki jo je treba videti, pa tudi razstava, za katero se za obisk organizatorjem ni treba bati. BRST Foto: SHERPA s svežin sporedom Ena najbolj obetavnih celjskih glasbenih skupin Gamma pripravlja nocoj (petek) ob 19.30 v celjskem Narodnem domu svoj pomladni koncert. Občinstvu se bodo to pot predstavili s svežim sporedom. Zvestobo skladbam Astorja Piazzole, argentinskemu tangu nuevu in ciganskim napevom iz svetovne klasične literature so dopolnili z izletom v etno vode. »Odmik ni povsem radikalen,« pravi vodja skupine in pianist Gregor Deleja. »Še vedno igramo Piazzolo, a iščemo tudi nove izzive. Skupin, ki izvajajo tango nuevo, je v slovenskem prostoru kar precej. Smo pa zanimiva zasedba, tango kvintet, ki ima vse potenciale, da odkrije etno zvočnost.« Projekt so načrtovali skrbno, v celoti pa je nastal v priredbi enega najbolj perspektivnih in zelo mladih celjskih skladateljev Leona Firšta. »Koncert bo reprezentativen ne le za osnovno delovanje Gamme, ki še vedno ostaja v vodah tanga, ampak za združevanje različnih zvočnih okolij in različnih kultur, med drugim tudi slovenske, razgledali pa smo se še malce širše po Balkanu, Apeninskem polotoku, židovskem kletzmerju in seveda čar-dašu,« napoveduje Deleja in poudarja, da ne gre za čisti etno, ampak za zmes dela prejšnje in nove usmeritve Gamme. »Seveda pa ostajamo zvesti tudi Piazzoli, to pot v priredbi, ki jo je Firšt naslovil Astor Ma-nia.« Kvintet Gamma, ki sicer deluje pod okriljem Hiše kulture Celje, je nastal leta 2008, v njem pa ustvarjajo: violinistka Anja Čretnik Videmšek, študentka Akademije za glasbo v Gradcu, koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra GŠ Celje in večkratna dobitnica zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih, akordeonist Mihael Strniša, študent Akademije za glasbo v Ljubljani, kitarist Aljaž Cvirn, dijak Konzervatorija za glasbo Ljubljana, dobitnik zlatih plaket na državnem tekmovanju Temsig in mednarodnem tekmovanju v Murski Soboti, kontrabasist Miha Firšt, dijak Gimnazije Lava in Konzervatorija za glasbo Ljubljana, pr-vonagrajenec lanskega državnega tekmovanja Temsig ter pianist Gregor Deleja, profesor glasbe na Gimnaziji Celje - Center. V dobrih dveh letih obstoja se je zasedba uveljavila ne le v Celju, ampak tudi širše, s številnimi koncerti in z nastopi ter lansko uspešno turnejo po Avstriji, ki se jim obeta tudi letošnje poletje. BRANKO STAMEJČIČ Foto: MATJAŽ OČKO Razstava Celje - vedute in portreti bo na Trgu celjskih knezov na ogled do 11. maja. Na sliki avtorja Robert Hutinski in Jure Kravanja NE ZAMUDITE amo*"0 'www.radiocelje.com Vesna in Srečko premierno na platnu Vesna in Srečko - ba-skerja: tak je naslov dokumentarnega filma o dveh najbolj znanih celjskih uličnih glasbenikih. Avtorji, Gorazd Beranič, Aleš Brod, Matej Ocepek, in oba glasbenika so projekt predstavili včeraj v Muzeju novejše zgodovine Celje. Vesno in Srečka ste gotovo že srečali, videli in slišali. Zgodba uličnih glasbenikov, ki sta oba iz Vojnika, je bila izziv avtorjem, da so v produkciji Plitki žepi, globoka srca o njiju posneli 35-minutni film. Nastal je portret dveh nenavadnih, izvirnih oseb, ki že leta ozvočujeta ulice Celja. Projekt brez denarja, a z veliko volje, je nastal v vsega enem dnevu, premierno pa bomo film videli v petek ob 20. uri v Mestnem kinu Metropol, kjer pripravljajo po projekciji še poseben dogodek z obema glasbenikoma in gosti. Obširneje o projektu v današnjem TV Oknu. BS, foto: SHERPA Gorazd Beranič, Matej Ocepek, Aleš Brod in ulična glasbenika Srečko in Vesna. ... koncerta Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Bernarda Beline, ki bo v ponedeljek ob 19.30 v Narodnem domu Celje. Orkester bo predstavil nov program, ki ni klasičen za pihalne orkestre, kar je postal že kar zaščitni znak tega orkestra. Na spored so uvrstili dela Šostakovi-ča, Jacobya, Hammesa, De Haana in Becana, kot solisti pa se bodo predstavili pozav-nisti David Kajič, Jure Krajnc, Luka Suzič in Lovro Žgajner, ter trobentači Janez Habe, Aljoša Jurkošek in Rok Pelc. Vstopnina: odrasli 8 EUR, otroci 5 EUR ... . koncerta celjske skupine Nude, ki bo v soboto ob 21. uri v Mestnem kinu Metropol. Nude delujejo od leta 1993, doslej so izdali šest studijskih plošč. Tokrat bodo na koncertu predstavili novo ploščo Nude - Live, katere izvod bo prejel vsak obiskovalec koncerta. Nude so Boštjan Dermol, vokal; Teodor Amanović, kitara, spremljevalni vokal; Marko Furek, bas kitara; Gaber Marolt, bobni in Dejan Štuhec, klaviature. S celjskim koncertom Nude začenjajo slovensko turnejo, na kateri bodo predstavljali ploščo posneto v živo. Vstopnina 16 EUR ... . koncerta vokalnega ansambla Perpetuum Jazzile, ki je edini slovenski džezov-ski zbor. Pretekli mesec so dobili še posebno priznanje, saj so prejeli viktorja za posebne dosežke. Koncert bo nocoj ob 20. uri v športni dvorani Golovec. Vstopnina 19 EUR. 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so svojo nalogo sicer naslovili Na konjskem hrbtu po Kozjanskem hribovju, a po Celju so jih konji vozili s »kolesljem«. Priznate, da je kljub ostrim čekanom s čepico na glavi tole prav prijazen pujs? A če bi ga srečali kje na samem v Mislinjski dolini, zagotovo ne bi nosil čepice, pa tudi na prijaznost najbrž ne bi niti za hip pomislili. Z znanjem v turizem Na 7. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma so letos z 41 projekti sodelovale srednje šole iz Slovenije, Italije in s Češke, dijaki pa so v sredo popoldne na stojnicah v središču Celja - na Stanetovi, Prešernovi in Glavnem trgu - »prodajali« svoje turistične ideje. Med njimi so bile tudi tri šole s Celjskega - dijaki I. gimnazije v Celju so predstavljali Laško kot mesto medgenera-cijskih vezi, Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ko-njeništvo na Kozjanskem, Srednje šole za storitvene dejav- nosti ŠC Velenje pa so se usmerili bolj v kulinariko, saj so se lotili grajske pojedine in zelja z vidika kulinarične tradicije. Mladi so raziskovalne naloge na temo Moj kraj - moj ponos oddali v naprej, sestavni del skupne ocene pa je bila tudi izjemno živahna in pestra stojnična predstavitev. Razloge, da se je Celje odločilo gostiti srednješolsko turistično tržnico, gre po besedah župana Bojana Šrota iskati v tem, da knežje mesto zadnja leta daje vse več poudarka razvoju kulturnega, športnega in zlasti mestnega turizma, z oživlja- njem »biserov« v okolici, kakršni so Šmartinsko jezero, Celjska koča in zlasti Stari grad. In slednje je najbrž porok, da Celjani ne bodo ponavljali največje napake, ki je bila po mnenju častnega pokrovitelja festivala in predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Blaža Kavčiča slovenskemu turizmu storjena s tem, ko »ljudem, ki so vstopali v gostinstvo in turizem, nismo povedali, da se ukvarjajo z umetnostjo«. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Da je bilo smučke treba včasih sproti »mazati« in smo se na »maže« tudi vselej izgovarjali, je še v spominu, a mladi so se tokrat starodobnih smuči lotili celo z likalnikom. Drži, včasih se je smučke »peglalo«. Da je Laško turistično mesto, vemo že dolgo, dijaki I. Gimnazije v Celju pa so ga tokrat predstavili tudi kot mesto medgeneracijskih vezi. Kulinarika je bila rdeča nit turistične predstavitve dijakov Srednje šole za storitvene dejavnosti ŠC Velenje. Medtem ko se je ena skupina lotila grajske pojedine, so drugi s kulinaričnega vidika »obdelali« zelje. Na prvi pogled je bilo med res pestro stojnično ponudbo zanesljivo največ (in tudi najglasnejše so bile) harmonik. Na fotografiji je meh raztegnil celo kolesar. Spogledovanje z grajskimi princesami za dva evra Na celjski Stari grad, ki je v zadnjih letih dobil lepšo in bolj spodobno podobo, se počasi vrača tudi življenje. Minuli konec tedna so obiskovalce na gradu prvič pričakali grajska gospoda in drugi prebivalci gradu, ki bodo odslej vsako soboto in nedeljo do konca oktobra obiskovalce popeljali v čas rodbine Celjskih in jim na tej poti razkrili tudi marsikatero grajsko skrivnost. Stari grad je tako postal prvi pica kostumiranih animator-slovenski grad, ki obiskoval- jev, ki poskrbijo, da obisko-cem nudi možnost zlitja z valcem v avtentičnem oko-grajskim načinom življenja. lju enega najmogočnejših slo-Grajsko vzdušje ustvarja ko- venskih gradov ni dolgčas, kot tudi, da z gradu odidejo polni znanja in nepozabnih vtisov. Tako se obiskovalci med mogočnimi grajskimi zidovi lahko preizkusijo kot mečevalci ali lokostrelci, celo spogledovanje z grajskimi princesami in kramljanje z grajskimi prebivalci sta dovoljena »navadnim smrtnikom«. In vse to za ceno dnevne vstopnice na grad, ki kljub Na celjskem Starem gradu se lahko odslej vsak konec tedna preizkusite v streljanju z lokom, v mečevanju in kar je še podobnih veščin. Ena od sobotnih atrakcij na Starem gradu so bili tudi japonski turisti. Bliskalo se je kot že dolgo ne. obogateni ponudbi ostaja nespremenjena (2 evra na osebo). Sicer je neomejen vstop na grad že od sredine marca možen tudi z letno vstopnico. Stane samo 10 evrov in kar precej ljudi, ki radi zahajajo na grad, jo je že kupilo. Zdaj ko je na gradu še bolj zanimivo, pa v Zavodu Celeia Celje pričakujejo še večje povpraševanje po letnih vstopnicah in še bolj množične obiske Starega gradu. Različne grajske lokacije bodo oživele vsako sobo- to in nedeljo (razen ob posebnih dogodkih in prireditvah) med 10. in 13. uro in od 15. do 18. ure. Ob slabem vremenu animacij ne bo oziroma bodo te prilagojene vremenu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Celjsko podjetje Biro bit praznuje 16. aprila okrogel jubilej - 20. obletnico delovanja. 20 let je v človeškem življenju kar dolga doba, v Sloveniji pa je to najvišja starost, ki jo lahko doseže podjetje brez korenin v prejšnjem sistemu. Prvotna dejavnost ob ustanovitvi je zajemala servisne storitve biro opreme s štirimi zaposlenimi. Podjetje je skozi leta preraslo veno glavnih podjetij na Celjskem na področju vzdrževanja in oskrbe podjetij z informacijsko tehnologijo in potrošnim ter pisarniškim materialom. Biro bit od samega začetka neprekinjeno uspešno posluje in se razvija. »Ponosni smo, da smo v teh 20 letih dali svoj prispevek k razvoju gospodarstva na Celjskem in tako uresničili del začrtane poti,« pove direktorica podjetja Simona Lončar. Podjetje ima trenutno 16 redno zaposlenih in nekaj stalnih zunanjih sodelavcev. Skozi celotno obdobje je skušalo prisluhniti zahtevam kupcev in njihovim željam in temu prilagajati organizacijo podjetja. Zaradi postopnega večanja števila zaposlenih in obsega poslovanja so v podjetju imeli nenehne težave z zagotavljanjem primernega delovnega okolja in zato so se leta 1997 odločili za naložbo v sodobne poslovne prostore na Teharski cesti 24 v Celju. Poslovna stavba je bila dokončana leta 1999, istega leta so se vselili vanjo in tako končno dobili možnosti za nadaljnje uspešno delo in razvoj. Leta so tekla in prostori so bili kar naenkrat premajhni, zato so jih v letu 2007 dogradili na isti lokaciji. Podjetjem in ostalim cenjenim strankam zagotavljajo celovite rešitve za pisarno, vzpostavitev mreže, dobavo biro in računalniške opreme ter pohištva in oskrbo s potrošnim in pisarniškim materialom. Od začetka so pooblaščeni partner blagovne znamke Canon, skozi leta pa so pridobili zaupanje ostalih blagovnih znamk, kot so HP, Fujitsu Do leta 2009 je podjetje uspešno vodil lastnik podjetja Ludvik Lončar, februarja tistega leta pa je vodstvo prevzela njegova hči Simona Lončar. Siemens, Acer, Kyocera, Xerox, Samsung, Epson in ostale. S kvaliteto in korektnim poslovanjem so pridobili v cenjeni krog svojih strank številna ugledna celjska podjetja in ustanove, kakor tudi podjetja širom Slovenije. Zavedajo se, da je za nadaljnji razvoj izredno pomembno stalno izobraževanje zaposlenih, čemur dajejo velik poudarek. Kljub težavni gospodarski situaciji vodstvo in celoten kolektiv z optimizmom vstopata v naslednje dvajsetletje z novimi idejami, ki jih bosta z veseljem delila s svojimi strankami. 18 ŠPORT NOVI TEDNIK »Potrebnih je še nekaj radikalnih potez« ... pravi novi predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Tone Turnšek Med prvenstvenim odmorom zaradi nastopa slovenske reprezentance na turnirju na Češkem si je Tone Turnšek vzel čas in odgovoril na nekaj naših vprašanj. Pred približno poldrugim letom je zapustil položaj predsednika kluba. Kako bi komentirali dogodke v času, ko ste imeli zgolj funkcijo častnega predsednika? O tem ne bi govoril veliko. Ne da se nisem strinjal z nekaterimi potezami, bile pa so mi malce nerazumljive. Poudaril bi eno zadevo. Ko sem zaključil svojo kariero pri Pivovarni Laško, sem bil vesel, da je moj naslednik Boško Šrot podaljšal pogodbo s klubom in mu omogočil nadaljnje nemoteno delovanje. Še večja zahvala gre sedanjemu vodilnemu možu Pivovarne Laško Dušanu Zorku, ki je v težkih časih še naprej pripravljen financirati klub z dogovorjenim zneskom. Gre za rokometnega zanesenjaka, ki si želi, da se klub vrne na stara pota, torej da bo spet konkurenčen v evropskem prostoru. V kolikšni meri je zadnja skupščina spremenila pristojnosti predsednika kluba? 20 let sem bil hkrati na čelu podjetja in kluba. Bilo je obremenjujoče. Sedaj bo moja predsedniška vloga malce drugačna, lažja. Trudil se bom po svojih najboljših močeh v dobro kluba. Menim, da smo našo pot dobro začrtali. Imamo strokovni štab, ki bi si ga lahko želel vsak klub. Tu je eden najboljših trenerjev na svetu, Roman Pungartnik je svoje rokometno življenje bogatil v nemški ligi, v klub se vrača še en dolgoletni slovenski reprezentant, Tomaž Jer-šič. Imamo kakovosten upravni odbor. Dani so vsi pogoji za odmevne rezulta- te. Toda slednji vseeno terjajo svoj čas. Ekipa je pač takšna, kot je. Njene sestave ne bom komentiral. Potrebnih je še nekaj radikalnih potez, ki pa jih v enem letu ni moč vseh izvesti. Zato mislim, da se bodo pravi rezultati izboljšanja pokazali v sezoni 2011/12 ali pa še malce kasneje. Vsi v klubu smo ljubitelji rokometa in delamo z veseljem. Upam, da bo Celje spet postalo rokometna prestolnica. Do katerih bistvenih kadrovskih sprememb je prišlo v zadnjem obdobju in do katerih še bo? Upravni odbor je sestavljen iz predstavnikov pokroviteljev, ki želijo delati in pomagati klubu. O kriznem obdobju, ki je za nami, pa menim, da pride slej ali prej. Včasih niti ne veš, zakaj. Spomnim se, ko se je kriza klubu pripetila pred sedmimi, osmimi leti. Tedaj smo imeli vse, denar, kvalitetnega trenerja, vrhunske igralce ... Naš cilj je bil polfinale lige prvakov. Pa nismo bili ne državni ne pokalni prvaki. To se v športu dogaja. In bili smo povsem obupani. Krizni sestanek je trajal dolgo v noč. Iskali smo rešitve, se spraševali, ali naj celo pustimo vse skupaj. Odločili smo se, da gremo naprej. Kaj kmalu, čez dve leti, pa smo postali celo evropski prvaki. To lahko storiš le, če imaš klub rad. Za sedanjo zasedbo to lahko trdim. Kakšni občutki so vas prevevali med spremljanjem povratnega obračuna s Flensburgom? Nedvomno ima boljše moštvo od našega. Morda bo moje razmišljanje doživelo kritiko. Sodnika bi lahko svoje delo opravila tudi malce drugače. Z nekaj žogami, ki bi pripadle nam, bi se vsaj izognili domačemu porazu in volk bi bil sit in koza cela, kot pravimo. Flensburg bi napredoval, Zlatorog pa bi se vseeno veselil. Tako pa sta sodnika celo storila nekaj napak v našo škodo. Vsekakor pa niso bile takšne, ki bi bile krive za naš izpad. Kaj je novega pokazala tekma z Ormožem, ali pričakujete še zahtevno bitko za naslov državnega prvaka? Sem optimist. Ne vem, kaj bi se še moralo zgoditi, da bi nam naslov spolzel iz rok. Ne podcenjujem Gorenja in Kopra, toda imamo tako lepo prednost na lestvici, da sem prepričan o vrnitvi naslova državnega prvaka v Celje. DEAN ŠUSTER Đuricić: »Nogomet je v ■ v cudna rec ...« V sredo je bila odigrana prva tekma polfinala pokala NZS med Mariborom in CM Celjem. V Ljudskem vrtu so zmagali gostitelji s 4:1. Do 70. minute, ko je bilo 3:0, so bili Celjani, roko na srce, boljši tekmeci, imeli so žogo v svojih nogah, dobivali so dvoboje na sredini igrišča, tekmecem niso dopustili treh zaporednih podaj. Prav neverjetno je bilo, kako naivno so bili trikrat izigrani, sami pa so vseskozi imeli pobudo. Žoga je švigala mimo domačih vrat, vanje pa ni hotela. Rep, Lovrečič, Purišič, Bezjak (vratnica), Štraus in Urbanč so bili tako blizu, obenem pa tako daleč, da bi ugnali vratarja Pridigarja. Vmes je Mihelič zaposlil Jeliča in Tavaresa, v 2. polčasu še Jelič Mertlja. V 17. minuti je malce čudno v kazenskem prostoru Maribora padel zelo razpoloženi Dejan Pu-rišič. Sodnik Matej Jug ni dosodil enajstmetrovke, kar pa je storil v 70. minuti, ko je Mejač sicer zadel žogo, a obenem zrušil Andželko-viča. CM Celje je znižal na 3:1 z bele točke in imel igralca več. Nato pa je bil Maribor boljši! »Z vrhunsko igro smo si priigrali veliko prednost,« je bil pregovorno samozavesten Zlatko Zahovič, trener gostiteljev Darko Milanič pa bližje resnici: »Zmagali smo zasluženo, ker smo izpeljali nekaj izredno kvalitetnih protinapadov. Fantje so v redkih prehodih v napad delovali fantastično in zadeli že iz prvih dveh priložnosti.« Ve-zist Dejan Urbanč je bil otožen: »Nismo igrali tako slabo, kot kaže rezultat. Kaznovani smo bili za vsako napako. V Celju nas čaka težko delo.« Edini je za CM Celje zadel Anej Lovrečič: »Naš cilj je bil, da čimprej zabijemo gol, na žalost smo mi na hitro prejeli dva. Mariboru je v zaključkih akcij uspevalo skoraj vse, nam pa nič. Zapustila nas je sreča. Prekršek za enajstmetrovko je bil že v prvem polča- su, če bi bil dosojen, bi lahko bilo povsem drugače.« Trener Milan Đuričić pa je takole začel: »Nogomet je čudna reč. Dogaja se marsikaj. Tekma je bila dobra. Domači so nas >ubili< z nekaj protinapadi. Nam preostane pošten boj na povratni tekmi, ko je zaostanek res velik. Dokler obstaja upanje, se splača poskušati. To bomo tudi storili.« Đuričić bi verjetno raje videl najstrožjo kazen v 1. delu: »Ni bila dosojena, zagotovo bi spremenila potek tekme. Naši mladeniči so odigrali odlično, čestitam jim. Sicer pa ste tudi sami videli, kaj se je zgodilo. To ni bilo prvič. Takšne stvari se dogajajo, in se ponavljajo. Lahko so pogubne za nogomet. O tem naj razmišljajo in se pobrigajo drugi.« Povratni obračun bo sredo, jutri pa v Areno Petrol prihaja Interblock. Celjani bodo spet jurišali . DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA (arhiv NT) Edini gol za Celjane je v Mariboru dosegel Anej Lovrečič. Celjski grofje so s tremi, štirimi »bombami« v Ljudskem vrtu pošteno razkurili Viole. Domači navijači so z južne tribune preko vzhodne pritekli na severno, kjer pa so jih zaustavili policisti. Na srečo do spopadov ni prišlo. CM Celje (3-4-1-2): Mujčinovič - Gobec, An-dželkovič, Kačičnik -Štraus, Urbanč, Brezič, Purišič - Lovrečič - Rep, Bezjak. Igral je še Dus-para. Odločitev že drevi? Slovenska mladinska rokometna reprezentanca se bo danes, jutri in v nedeljo v Podčetrtku na kvalifikacijskem turnirju borila z Nizozemsko, s Švedsko in z Belgijo za dve vstopnici, ki vodita na evropsko prvenstvo. Selektor Slavko Ivezič je v izbrano vrsto povabil pet igralcev Celja Pivovarne Laško, vratarja Urbana Lesjaka, ki je kapetan selekcije, Gašperja Marguča, Žigo Mlakarja, Vida Poteka in Nikolo Ranevskega. Ivezič še naprej najbolj zaupa celjskim asistentom, pomočniku Stanku Anderluhu, tehničnemu vodji Andreju Feldinu, fizioterapevtu Juretu Bornšku . Danes se bo Slovenija ob 19.00 pomerila z Nizozemsko (lani je izločila Hrvaško v boju za SP), jutri ob istem času z Belgijo (predvidevajo ji zadnje mesto v skupini), v nedeljo pa ob 17.00 še s Švedsko, o kateri pa zaradi bogate rokometne tradicije ne velja izgubljati besed. Evropsko prvenstvo bo od 29. julija do 8. avgusta na Slovaškem. DŠ Gašper Marguč (v modri trenirki) si je mesto v začetni postavi mladinske reprezentance priboril z odličnimi predstavami pri Celju Pivovarni Laško. »Visele«, toda zadržale vodilni položaj Deseti krog lige za prvaka so celjske košarkarice zaključile z domačim porazom proti Kranjski Gori (76:79). Kljub temu so osvojile 1. mesto po rednem delu državnega prvenstva, v končnici bodo imele prednost tekme več na domačem igrišču, v polfinalu pa so se izognile Mariborčankam. V soboto so začele pod vtisom, da lahko za osvojitev 1. mesta izgubijo tudi s 14 točkami razlike. Slabo so igrale predvsem v obrambi, saj so v drugi četrtini prejele kar 25 točk. V tretji četrtini je po treh zadetih trojkah Ce-ljanke v vrstah gostij Simone Jurše prednost Gorenjk narasla že na 16 točk, vendar sta v zadnji četrtini z učinkovitostjo izstopali predvsem Nika Barič (24) in Rankica Šarenac (22), ki sta občutno znižali zaostanek. Trener Damir Grgič je bil zelo nezadovoljen: »Z našo slabo igro smo dali Kranjski Gori upanje, da lahko zmaguje v naši dvorani. Igralkam zamerim nezbranost, nemotiviranost in nepravilen pristop k igri. Naša ekipa je mlada in kljub temu, da smo si poraz na nek način lahko privoščili, se to ne bi smelo zgoditi.« Merkurjevke se bodo v polfinalu tako kot lani pomerile s kranjskim Triglavom, drugi par pa je Kranjska Gora - AJM. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Celjskim kadetinjam tretji naslov Kadetinje KK Merkur so na zaključnem turnirju v Murski Soboti osvojile naslov državnih prvakinj. Celjanke so v polfinalu z 58:54 premagale Ježico, v finalu pa - do tedaj v tej sezoni še neporaženo - Grosuplje s 77:72. V najboljši peterki turnirja sta bili Ana Turčinović in Rebeka Abramovič, ki je bila izbrana za mVp. To je drugi zaporedni naslov kadetinj, skupno pa osmi klubski naslov mlajših selekcij Merkurja. Stojijo z leve: Nika Dimec, Patricija Gračner, Urša Gaberšek, Jelica Petrovič (6 točk na dveh tekmah), Tanja Dimec, Ana Turčinović (50 točk, 48 skokov), Sandra Jevtovič (8), Tjaša Brišnik (11), Eva Vidak in trener Boštjan Kočar, pod njimi pa so fizioterapevt Mišo Arandželovič, Laura Vodišek (10), Lucija Gračner (1) in Rebeka Abramovič (49). DŠ Nika Barič je v zadnjih 30 sekundah zadela dve trojki z osmih, devetih metrov, kar pa v zadnjih sekundah z ugodnega položaja - za podaljšek - ni uspelo Matei Tavić. Pingpong v Gaberju Vseslovenski namiznoteniški turnir za veteranke in veterane, 47. Frenkov in Božičev memorial, bo v nedeljo v telovadnici Športnega društva Gaberje v Celju. Tekmovanje, posvečeno spominu nekdanjih igralcev in organizatorjev namiznega tenisa dr. Franca Rebeuška in bratov Pavleta in Milana Božiča, bodo odprle veteranke ob 9. uri. Nato se bodo zvrstili superveteranke, superve-terani, veterani, starejši člani in člani (11.00). DŠ Poljančeva, Jelenko, odbojkarice in ribiči V Zrečah so podelili priznanja najboljšim športnicam in športnikom v preteklem letu. Najboljša športnica leta 2009 je Nastja Poljanec, odbojkarica Cometa Zreče, najboljši športnik pa Marjan Jelenko, ki je lani med drugim osvojil naslov mladinskega svetovnega podprvaka v nordijski kombinaciji. Za najboljšo moško ekipo so izbrali Ribiško družino Medobčinskega društva gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Najboljšo žensko ekipo imajo članice Odbojkarskega kluba Comet Zreče. Posebno priznanje so podelili Evi Krajnik, eni od šestih igralk prve postave, ki je prispevala lep delež k uspehom svoje ekipe. Priznanja so prejeli perspektivni športniki Žan Zagomilšek, Sven Za-gomilšek in Patricija Napotnik. MBP ZRK Celje Celjske mesnine: Visoka zmaga Celjank V petek, 9. aprila, je bila v dvorani Šolskega centra Celje tekma 4. kroga končnice med ŽRK Celje Celjske mesnine in RK Piran Vrtovi Istre. Celjanke so pokazale odlično igro ter že v prvem polčasu vodile 21:8. V drugem delu niso popustile, ampak so pokazale borbeno igro in na koncu slavile z rezultatom 44:25. Najboljši med domačinkami sta bili Maja Klakočer z 9 in Nives Ahlin s 6 zadetki. Prav tako pa je k zmagi veliko doprinesla tudi vratarka Edita Amon. Pri gostjah je 10-krat zatresla mrežo Pia Ugrin. Dan kasneje so slavile zmago tudi starejše deklice ŽRK Celje Celjske mesnine, ki so z rezultatom 23:15 ugnale ŽRK Izola. ^'dezeie celjske mesnine Prejemniki priznanj v družbi z županom Borisom Podvršnikom. PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, 1. tekmi pol-finala: Maribor - CM Celje 4:1 (2:0); Jelič (9), Tavares (21), Mertelj (66), Mezga (86); Lo-vrečič (71-11 m), Nafta -Domžale 1:1. 2. SL, 20. krog: Šentjur -Primorje 0:0, Dravinja - Krško 1:5 (1:2); Rošer (45); Ko-vačič (29, 49, 72), Djerma-nović (31), Marinšek (51). Vrstni red: Primorje 43, Triglav 40, Bela krajina 34, Aluminij, Mura 27, Dravinja 25, Šenčur 23, Šentjur 20, Livar 19, Krško 16. ROKOMET 1. SL (ž), za prvaka, 5. krog: Celeia Žalec - Zagorje 20:22 (10:10). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 6. krog: Zlatorog - Zasavje 82:85; Go-ljovič 17, Bubnič, Nikolič Smrdelj 12, Čmer 10, Atanac-kovič, Strnad 9, Zupanc 6, Di-mec 5, Rizvič 2; Mučič 27, Mali 21, Šentjur - Union Olim-pija 76:70; Crenshaw 22, Če-bular 21, Simović 10, Jova-novič, Lapornik 5, Ručigaj, Sebič 4, Ferme 3, Alispahič 2; Aleksandrov 22, Ilievski 18. Vrstni red: Union Olimpija, Krka 11, Helios 10, Šentjur, Zasavje, Parklji 9, Zlatorog 7, Geoplin Slovan 6. 1. SL, za obstanek, 8. krog: Šenčur - Hopsi 96:119; Horvat 32, Ninič 12; King 45, Sebič 20, Vašl 15, Godler, P. Kobale 12, Venta 5. Vrstni red: Hopsi 48, Elektra 41, Mercator 39, Koper 36, Šenčur 28. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 16. 4. MALI NOGOMET 1. SL, liga za obstanek, 3. krog: Sevnica - Nazarje (20). Sobota, 17. 4. NOGOMET 1. SL, 31. krog: CM Celje -Interblock (18), Domžale -Rudar (20). 3. SL - vzhod, 20. krog, Štore: Kovinar - Simer Šampion, Rogaška Slatina: Mons Claudius - Odranci, Maleč-nik - Zreče (17). Štajerska liga, 20. krog: Vransko - Podvinci, Šmarje - Pohorje, Šoštanj - Partizan (17). ROKOMET 1. SL (ž), od 7.-10. mesta, 5. krog: Celje Celjske mesnine - Burja (19). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 7. krog: Šentjur - Zlatorog (19.30). 1. SL, za obstanek, 9. krog, Šoštanj: Elektra - Hopsi (20). 1. B SL, 26. krog: Rogaška - Branik, Konjice - Litija (19). Nedelja, 18. 4. NOGOMET 2. SL, 21. krog: Krško -Šentjur, Murska Sobota: Mura - Dravinja (17). 3. SL - vzhod, 20. krog, Kuzma: Tromejnik - Šmartno (17). Štajerska liga, 20. krog: Bukovci - Rogaška (17). U) u' 1-1 so.' 20 ŠPORT NOVI TEDNIK Zgodovinska zmaga Šentjurja Marcus Crenshaw je poskrbel za delirij v Hruševcu, za Šentjur je navijalo tudi nekaj Viol, na sredini igrišča je z igralci zaplesal in se z njimi vrgel na parket predsednik kluba Jože Palčnik in si pri tem poškodoval nogo, veselje pa je trajalo dolgo v noč. Za pravo senzacijo 6. kroga lige za prvaka za košarkarje so poskrbeli Šentjur-čani, ki so na domačem parketu s 76:70 porazili evroli-gaša Olimpijo. Tekma proti favoritom iz Ljubljane je bila prava paša za oči. Igralci Damjana No-vakoviča so ponovno na krilih Marcusa Crenshawa (22 točk) in Sandija Čebularja (21) poskrbeli, da je polna dvorana Hruševec dihala s svojo ekipo. »Olimpija je prvih pet krogov odigrala superiorno, z izjemo v Domžalah, in je zmagovala za 20 ali več točk. Mi smo se dogovorili, da se ne smemo obremenjevati z rezultatom. Nismo pa želeli razočarati polne dvorane. Tekmo smo odlično začeli, kar je vlilo igralcem samozavest. Dominirali smo celoten prvi polčas in na odmor odšli z desetimi točkami prednosti,» pravi Novakovič in nadaljuje, »v drugem polčasu smo občutili možnost za uspeh in z veliko borbenostjo ter s pomočjo tribun dosegli zgodovinsko zmago.« Ljubljančani so prišli v Šentjur precej oslabljeni, vodili so samo enkrat, dvakrat so uspeli izenačiti. Novakovič je na izbor osmih igralcev pri Olimpiji presenečeno dejal: »Menim, da so to sedaj le izgovori Olim-pije, kajti na tekmo so prišli z 12 igralci in če menijo, da štirje ne morejo igrati, je njihov problem. Res je, da so igrali z osmimi igralci, ampak tudi vrhunske evropske ekipe igrajo s toliko igralci in tu ne vidim nikakršnega izgovora za našo zmago oziroma za njihov poraz.« V naslednjem krogu čaka Šentjurčane, ki so zmagali tretjič zapored, lokalni derbi z Zlatorogom. »Vsako tekmo gremo na zmago. Na tabeli je prišlo do preobrata, mi smo pred Laščani. Oni so trenutno v neki slabi formi in čakajo na pravi trenutek. Po sredini zmagi smo mi res na nek način favoriti, vendar temu ni povsem tako, kajti Laško je še vedno Laško. Je pa res, da bomo šli mi v tekmo ponovno neobremenjeni. Nad svojimi fanti ne izvajam nobenega pritiska,« je zaključil šentjurski strateg, ki je že dosegel cilj v ligi za prvaka, in sicer, da dobi vsaj tri tekme. Tekma preobratov Zlatorog je gostil Zasavje. Na začetku tretje četrtine je povsem izgubil zbranost. Po zaostanku 15 točk pa se je v 29. minuti dvignil in tretjo četrtino po zadetku Mitje Niko-liča Smrdelja zaključil z 52:52. V četrti četrtini pa je imela ekipa Aleša Pipana popoln strelski mrk, ko so Za-savci v samo treh minutah naredili delni izid 14:0. A je v nadaljevanju ponovno prišlo do preobrata, ko so vajeti prevzeli izkušeni »pivovarji« Mi-ljan Goljović, Miha Čmer in Nejc Strnad, ki so skupaj z mladim Nikoličem Smrde-ljem - zadel je za vodstvo s 70:68 - tekmo že skoraj pripeljali do konca, a so gostje z zadetkom v zadnjih sekundah izsilili podaljšek. V dodatnih petih minutah Laščani niso imeli več moči, obramba in napad sta slabela, rezultat tega pa je bila zmaga Zasavcev s 85:82. S petim porazom so si »pivovarji«, ki so na začetku sezone celo ciljali na morebiten vstop v jadransko ligo, zaprli vsa vrata za polfinale DP. Hopsi trdno na vrhu Medtem ko je bila v 8. krogu lige za obstanek Elektra prosta, so Hopsi gostovali v Šenčurju in potrdili primat na vrhu lestvice. Zdaj že potrjenega drugoligaša so Polze- lani premagali s 119:96, visok rezultat pa priča o slabi obrambi obeh ekip. Najučinkovitejši je bil ponovno Shawn King, ki je z doseženimi 45 točkami izboljšal rekord sezone. Ta je do srede pripadal Šentjurčanu Čebu-larju (42). Jutri sledi lokalni derbi v Šoštanju. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Izjemna sezona V ■■ V I ■ naših šolarjev V zaključnih bojih ŠKL-ja v Ljubljani so se tekmovalci s Celjskega zelo izkazali. V dvoranskem nogometu so bili najboljši dijaki Poslov-no-komercialne šole Celje, v odbojki so zmagali dijaki Šolskega centra Velenje, med osnovnošolskimi ekipami v odbojki OŠ Šempeter v Savinjski dolini, v košarki pa so bile še četrtič zapored najboljše dijakinje I. gimnazije v Celju. V finalu so nastopile Mateja Bališ, Jana Stvarnik, Tina Krajnik, Rebeka Abramovič 6 točk, Lucija Gračner, Nika Barič 17, Tjaša Muhovic 2, Tjaša Gaberšek, Sandra Jevtovič 14, Laura Vodišek, Urša Belak 6, Neža Belak 6, Anamarija Vo-larič, Amadeja Cverlin, Patricija Gračner in Veronika Šo-ster, spet jih je vodila Mateja Krušnik. Odmeven uspeh so z 2. mesti dopolnili košarkarji Šolskega centra Celje, odbojkarice I. gimnazije v Celju ter učenci in učenke I. osnovne šole Rogaška Slatina v košarki. DŠ Šesterica na Dunaj Določena je slovenska reprezentanca, ki bo med 22. in 24. aprilom nastopila na Dunaju na evropskem prvenstvu v judu. Med desetimi potniki bo kar šesterica iz celjskega Sankakuja, Tina Trstenjak, Vlora Beđeti, Ana Velenšek, Lucija Polavder, Matjaž Trbovc in Roki Drakšič. V avstrijski prestolnici zaradi poškodb ne bosta nastopili Urška Žolnir in Petra Nareks. DŠ »Pred odgovornostjo ne bom j ^^ ^k I I ## Tako pravi 46-letni Branko Maček, povzročitelj smrtne nesreče na avtocesti Arja S ^^ ^^ ® ■ vas-Šempeter oktobra lani .2 Te dni smo preverili, kaj se trenutno dogaja v primeru lanske tragedije na avtocesti Arja vas-Šempeter. 2. oktobra so v silovitem trčenju umrli Peter Kračun, Tjaša Koštomaj in Nataša Godec, eno dekle pa je bilo hudo poškodovano, vsi so bili stari malo nad 20 let. Med vračanjem iz Ljubljane proti Celju je v zgodnjih jutranjih urah vanje trčil 46-letni Branko Maček. Pijan. Vozil je v nasprotni smeri. Nesreča je v javnosti odmevala več mesecev, zdaj pa je vse potihnilo. Kaj se dogaja? Kje je Maček? Družine Kračun, Koštomaj in Godec bodo s sojenjem, članki v medijih, z vsakim postopkom, vezanim za tragedijo, ki jim je vzela otroke in svojce, žal podoživljale svojo bolečino. Želijo, da se vse to čim prej konča, da njihov primer ne bo eden izmed tistih, ki že več let čakajo na začetek sojenj. Že od nesreče dalje so upravičeno kritični do sodnega sistema, kjer se primeri vlečejo kot jare kače. S tem, ko so javno spregovorili, so dosegli, da so sodniki dobili navodila: postopki hudih tragedij na cestah imajo prednost. Zato smo poskušali dobiti podatek, kaj je s postopki v zadevi »Maček«. Primer je v fazi sodne preiskave na sodišču. Ko bo zadeva tam zaključena, bodo dobili dokumentacijo tožilci, ki bodo presodili, ali bo dovolj podatkov in dokazov za sestavo obtožnice. Po njeni vložitvi na sodišče bo minilo še nekaj časa do razpisa sojenja. V sodni preiskavi naj bi do zdaj zaslišali vse priče, trenutno naj bi čakali na mnenje izvedenca cestno-prometne stroke. To pa po vsej verjetnosti ne bo edini izvedenec. Naj spomnimo, da se je po tej nesreči odprlo kar nekaj vprašanj o domnevno spornem križišču in uvozu na avtocesto, zato se bo verjetno o tem veliko govorilo tudi in ravno v izvedenskih mnenjih. Naj omenimo, da tožilstvo za Mačka ni zahtevalo pripora, ker za to kljub smrti treh mladih »ni bilo razlogov«. »Ne čakajte na svojo izkušnjo!« Zgodba je po nesreči polnila čas in stolpce v medijih, potem pa je vse potihnilo. In ker vemo, da je pogosto tako, da ravno medijski »pritisk« kakšen primer »potisne naprej«, smo želeli preveriti tudi, kje je Branko Maček. Podatek, ki je pred dnevi prišel do nas, je, da ni več v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. »Pet mesecev sem bil na zdravljenju v Vojniku, zdaj se tam zdravim ambulantno,« nam je povedal. Sprva smo domnevali, da z nami ne bo želel govoriti, saj je njegovo javno opravičilo v javnosti naletelo na mešane občutke, pri starših mrtvih otrok pa na veliko ogorčenje. Njegovega opravičila namreč niso sprejeli. Zakaj ni odklonil pogovora z nami? »Poglejte, želim, da bi se vse končalo čim prej. Nesreča se ni zgodila z namenom, bila je huda tragedija in z njo moram živeti do konca. To je najtežji del. Storil Zasuk tik pred sodbo za tragedijo pri Ljubečni Bo povzročitelj kriv ali delno kriv? - Zadnja obravnava maja V sredo na sojenju v primeru 31-letnega Vasje Nie-gelhella iz Velenja, ki je povzročil lansko tragedijo na avtocesti pri Ljubečni, ni prišlo do sodbe, kot so mnogi pričakovali, pač pa se je zgodil nenaden zasuk. Kot je znano, je Niegelhell močno pijan z osebnim vozilom trčil v avtobus deklet, ki so se 26. aprila vračala z dekliščine. Več kot 10 deklet je bilo hudo poškodovanih, eno dekle pa je umrlo. Glede na sredino dogajanje v sodni dvorani povzročitelj sicer ne bo ušel večletni zaporni kazni, lahko pa se zgodi, da bo ta nižja, kot so sprva mislili. Do naslednje obravnave v zraku visi vprašanje, ali je za nesrečo morda kriv tudi voznik avtobusa. Niegelhellu zdaj sodijo zaradi predrzne vožnje, ki je imela za posledico smrt. To je 324. člen novega kazenskega zakonika. Zatem ko senat ni ugodil predlogu po drugem prometnem izvedencu, je uspela poteza obtoženčevega zagovornika Petra Žnidaršiča. Ta namreč vseskozi trdi, da do nesreče ni prišlo le po Niegel-hellovi krivdi, temveč tudi zato, ker se je 31-letnik poskušal nesreči izogniti, ko naj bi voznik avtobusa nenadoma zavil Vasja Niegelhell levo. Kot dokaz Žnidaršič navaja fotografije avtobusa, ki po njegovem mnenju ni poškodovan na način, kot bi bil, če bi do nesreče prišlo tako, kot navaja tožilstvo. Zato bo prometni izvedenec, ki je do zdaj svoje mnenje o nesreči razlagal dvakrat, to moral storiti še tretjič. Žnidaršič tudi pravi, da je uničen temeljni dokaz v sodnem postopku - avtobus. Tega so že dva meseca po nesreči odpeljali na Dinos in ga raz-rezali, torej ogled vozila zdaj ni več mogoč! Ni več niti Nie-gelhellovega golfa, ki je šel v dele že 14 dni po nesreči. Na marčevski obravnavi je Žnidaršič že večkrat poudaril, se je Niegelhell poskušal umakniti nenadnemu manevru voznika avtobusa. Oškodovanke v dvorani so glasno protestirale in ena izmed njih je dejala, da je avtobus fotografirala nekaj dni po nesreči. Te fotografije je zdaj vložila v sodni spis, a jih je obramba s pridom izkoristila. Ravno na podlagi le-teh bo zdaj prometni po tem sploh še živeti. 18 let sem pred tem vozil, nikoli nisem imel nesreče ali bil v prekršku! Vedno sem mislil, da se meni kaj takega ne more zgoditi. Pa se mi je! Storil sem skrajno neodgovorno dejanje in to bom nosil v sebi do konca svojega življenja,« je še dodal. »Nekateri bodo vaš javni nastop razumeli, kot da želite s tem nekako vplivati na kazen, ki vam jo bodo izrekli. Bodi-va realna, zaporna kazen vam ne bo ušla,« mu odvrnemo. »Ne gre za noben vpliv. Pred odgovornostjo ne mislim bežati. Ko bo sodišče odločilo, kakor pač bo, bom to moral prenesti. Se soočiti z dejstvom, kaj sem storil in za to odgovarjati. Odločil pa sem se, da to vseeno povem na glas. Da ljudje ne mislijo, da se kaj takšnega ne more zgoditi njim. Dnevno vozijo pijani. Naj ne mislijo, kot sem jaz pred časom. Moja zgodba se lahko zgodi njim. Naj ne čakajo svoje izkušnje, iz katere bi se kaj naučili, ta šola je prekruta in prehuda! Samo to bi jim rad sporočil. In da, vem, da me ljudje obsojajo in me bodo obsojali vsakič, ko bom javno govoril.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE (Z ® C o Branko Maček sem napako. Pil sem in nato sedel za volan. Ko razmišljam o tem, me stiska v prsih, prve dni sem razmišljal, ali mi je izvedenec moral pojasniti, ali je do nesreče prišlo zaradi predrznega prehitevanja ali zaradi izogibanja nenadnemu manevru avtobusa. Slednje namreč pomeni, da bi del krivde za nesrečo nosil tudi voznik avtobusa, kar pa vedno znova prizadene dekleta, ki krivdo za nesrečo vidijo le v Nie-gelhellu. Toda to je treba pred izrekom sodbe nujno razjasniti, je dejal sodnik Marko Bri-šnik. In kaj bi se zgodilo, če bi izvedenec naslednjič denimo na fotografijah, ki so bolj jasne kot posnetki, ki jih je naredila policija, dejal, da se je Niegelhell res izogibal avtobusu? Takojšnja sprememba obtožnice oziroma očitanega kaznivega dejanja. Za predrzno vožnjo s smrtnimi posledicami Niegelhellu grozi do 12 let zapora. Če bi morali kaznivo dejanje spremeniti tik pred sodbo, bi šlo po novem za povzročitev smrti iz malomarnosti, kjer pa je največja zagrožena zaporna kazen 8 let. Ne gre pa zanemariti, da je to že druga smrtna nesreča, ki jo je povzročil Niegelhell. Zadnja obravnava bo 6. maja. Takrat se bo vedelo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Sodni izvedenki psihiatrične stroke Maja Rus Makovec in Martina Tomori sta Niegelhella označili za bistveno zmanjšano prištevnega v času nesreče. Tak naj bi bil zaradi alkohola. Bistevno zmanjšana prištevnost pa v sodnih postopkih pogosto prinese nižjo kazen. Ali mar sistem ljudem sporoča, da je potem bolje, da so povzročitelji nesreč pijani? Zdravnika bosta ugotavljala napako kirurga Odbor za strokovnomedicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije je imenoval nadzorno komisijo, ki jo sestavljata dva zdravnika, ki naj bi ugotovila, ali je za smrt 35-letnega pacienta v celjski bolnišnici kriva strokovna napaka. Kot je znano, so 35-letnika z območja Velenja zaradi bolečin v trebuhu v bolnišnici sprejeli v začetku marca. Pacient je zaradi sepse po operaciji umrl. Odbor za strokovnomedicinska vprašanja je po preučitvi medicinske dokumentacije in zapisnika o internem strokovnem nadzoru v primeru smrti 35-letnega pacienta sprejel sklep o izvedbi ekspertnega nadzora. Nadzor bo opravila nadzorna komisija, ki jo bodo formalno potrdili na seji izvršilnega odbora zbornice naslednji četrtek. Zdravnika v komisiji bosta pregledala in preučila dokumentacijo ter delo zdravnika kirurga, ki je opravil operacijo. Odbor bo na osnovi ugotovitev komisije ocenil delo zdravnika in v primeru ugotovljenih napak predlagal izrek ukrepov, pojasnjuje podpredsednica zbornice Sabina Markoli. V primeru, da je za smrt pacienta kriva zdravniška napaka, bosta o tem presojala in odločala tožilstvo zbornice in njeno razsodišče. Kdaj bodo znane ugotovitve, ni znano. Nadzor je lahko končan v enem dnevu ali pa traja več dni in celo mesecev. Zbornica je odredila zunanji nadzor na pobudo ministrstva za zdravje in bolnišnici predlagala, da zdravnika, ki je operiral 35-letnika, premesti na drugo, manj stresno delovno mesto. V internem strokovnem nadzoru so ugotovili, da je šlo za »določene tehnične pomanjkljivosti in za dve strokovni napaki«. Kot je nekaj dni po tragičnem dogodku dejala strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik, se je 35-letnik zaradi slabosti in bolečin v trebuhu v preteklosti že večkrat zdravil, analiza nadzora pa je pokazala, da je šlo za redek, vendar pričakovan zaplet. MATEJA JAZBEC Utajili za več kot dva milijona evrov davka Celjski kriminalisti zaradi suma utaje davka obravnavajo več gospodarskih družb ter več oseb s širšega območja Celja, predvsem z območja Slovenskih Konjic. Osumljeni so se pred dvema letoma s pomočjo tako imenovanih »missing trader družb« izognili davčnim obveznostim. V največ primerih je šlo za uvoz osebnih vozil višjega cenovnega razreda iz držav članic Evropske unije, pri čemer niso plačali davka na dodano vrednost. Trenutno je preiskava usmerjena v promet približno 100 osebnih vozil, kjer naj bi utajili približno milijon evrov in obenem utajili vsaj še za milijon evrov davka. Kriminalisti so pri osumljenih opravili hišne in druge preiskave. MJ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 17. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDELJA, 18. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marija Bitenc - Samec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežnik, 17.00 Sedem dni nazaj, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 19. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Marija Bitenc -Samec, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) TOREK, 20. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje -kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) SREDA, 21. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narod-nozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 22. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 6.35 Hujšaj-mo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) PETEK, 23. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Goldi) S pevko Wolfovih samospevov Letos je leto svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa, katerega oče je bil doma iz Šentjurja pri Celju. Wol-fove samospeve je v slovenščini prva zapela Marija Bi-tenc - Samec, koncertna pevka, ki že več desetletij živi v Celju. To nedeljo jo boste lahko spoznali v oddaji Znanci pred mikrofonom. Marija Bitenc - Samec je na svoj 25. rojstni dan zmagala na tekmovanju v Veliki Britaniji, kjer je pela pred dvanajst-tisočglavo množico. Za seboj ima tridesetletno pevsko poklicno pot. Med drugim je nastopala v Avstriji, Italiji, Belgiji, Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, kjer je snemala tudi za BBC. Nastopala je tako na odrih kot na radiu in televiziji, nekaj časa tudi v ljubljanski operi. V javnosti jo prav tako omenjajo kot pobudnico postavitve spomenika opernemu pevcu in pedagogu Juliju Betettu, ki je postavljen pred ljubljansko opero, pri njem pa je na akademiji študirala solopetje. Pevka izhaja iz zanimive rodbine, saj je bil njen oče slo- Marija Bitenc - Samec venski pisatelj Vinko Bitenc, ki je na njo vplival tudi po glasbeni plati. Marija Bitenc -Samec se je poročila z arhitektom Dušanom Samcem, ki je umrl letos, z njim pa sta doživela še zlato poroko. V javnosti se veliko pojavlja njuna hči Vanja, ki dela v veliki med- S Silvestrom o moči glasu Neni Lužar po gosta za nočni klepet v skupnem nočnem programu slovenskih radijskih postaj, ki smo ga ta teden pripravili v studiu Radia Celje, ni bilo treba daleč. Pred mikrofon je namreč povabila kar voditeljskega kolega Silvestra Javornika (na sliki). In o čem sta govorila? Glede na to, da oba zanimajo šte- Tudi Mateja je tekla Da smo novinarko Matejo Jazbec izbrali za spremljanje akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiom Celje, sploh ni naključje. Mateja je namreč najbolj fit članica naše redakcije. Zato minulo soboto huma- hojo proti debelosti, ki je bila nitarne prireditve s tekom ali ob Šmartinskem jezeru in so 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. IT DON'T MATTER - DONAVON FRANKENREITER (4) 2. SHINE - BLACK GOLD (6) SOUL SURVIVOR - BEVERLEY KNIGHT FEAT. CHAKA KHAN (2) 4. GYPSY (FREEMASONS RMX) -SHAKIRA (5) 5. IN MY HEAD - JASON DERULO (4) 6. EVERY NOW AND THEN - NOISETTES (2) 7. PARACHUTE - CHERYL COLE (3) 8. VIVE LE SWING - IN-GRID (1) I AIN'T HEARING YOU - ANGIE STONE (3) 10. UPSIDE DOWN - PALOMA FAITH (1) DOMAČA LESTVICA: 3 9. narodni korporaciji, kjer se ukvarjajo z gradnjo najdaljših mostov na svetu. Posebna zanimivost starodavne Samčeve domačije v Celju je vsekakor uradno zaščiteni arboretum, kjer se uspešna pevka nikoli ni branila tudi fizičnega dela. BJ CRNI KONJ CEZ NEBO - HAMO IN GAL (7) NON STOP - ALYA (3) ŠTAJERSKO NEBO - MI2 (1) MISEL NATE - E.V.A. (4) DANCE, DANCE - PUPPETZ (1) I FEEL LOVE - BENČ FT. MURAT & JOSE & LOVRO RAVBAR (21) 7. NOVO, NOVEJŠE, NAJNOVEJŠE -VLADO KRESLIN (3) 8. EGOIST - CARPE DIEM (5) 9. NA TLEH - BOHEM (4) 10. LJUBI ME - ROK FERENGJA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: GUNS AND HORSES - ELLIE GOULDING AEROPLANE - REAMONN PREDLOGA ZA DOMACO LESTVICO: BARVE - FUSIONPOP UPAJ SI - VICTORY Nagrajenca: Majda Slatenšek, Bratov Vošnjak 5, Celje Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vro?ih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. vilne reči, bi lahko o marsičem. Vendar sta se tokrat pogovarjala o glasu in o zdravljenju z glasom. Silvester, ki se sicer s poslušalci Radia Celje najraje druži v jutranjih urah, je v sebi našel moči in energijo tudi za druge ljudi in vsa ta nova spoznanja in sposobnosti je v nočnem programu delil z Neno in poslušalci po vsej Sloveniji. se je udeležili tudi »njeni huj-šarji«, ni opazovala le z novinarske distance. Pridružila se je skupini in proti debelosti odtekla kar štiri kilometre. Foto: GrupA VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. TISOČ ZVEZD - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (3) 2. MAMICA - KATRCA (2) 3. NE RECI NIKDAR - SPEV (4) 4. DOBER DAN - RIMLJANI (1) 5. KER TE LJUBIM - ISKRICE (6) Predlog za lestvico: VEM, DA NISEM SAMA - DONAČKA SLOVENSKIH 5 plus 1. ŽLAHTNA JE SLOVENSKA KRI -BORIS KOPITAR (6) 2. POMLAD NA DEŽELI - IGOR IN ZLATI ZVOKI (5) 3. VSE PRIDE IN GRE - ATOMIK HARMONIK (3) 4. ROŽMARIN - ANS. SAŠO AVSENIK(1) 5. SLOVENSKE ZEMLJE SIN - NEBO (2) Predlog za lestvico: FIČFIRIČ - NOVI SPOMINI Nagrajenca: Albina Ložar, Savinova 7, Celje Sonja Recko, Pod gabri 21, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Takole so lani pohodniki nazdravili med ogledom rudnika svinca. Po Laškem z Navihankami V nedeljo, 18. aprila, se obeta 2. glasbeni pohod po obronkih Laškega z Navihan-kami. Že lani je bilo za glasbeni pohod veliko zanimanja, saj se ga je udeležilo ogromno ljubiteljev rekreacije in glasbe. Letos se bodo pohodniki med 9. in 11. uro zbirali v La-homnem pri domačiji Oblak (po domače Pr' Bobek), od koder se bodo podali po obronkih Tevč in se povzpeli do idilične domačije sredi gozda. Pot jih bo vodila mimo cerkve sv. Petra do vasi Kanjuce, od koder seže pogled vse do Dolenjske. Nato se bodo spustili proti Oleščam in se spotoma Med megalitskim spomeniki Zavod Odon v nedeljo, 18. aprila, pripravlja ogled me-galitskih spomenikov v Jur-kloštru pod vodstvom patra Karla Gržana. Obiskovalci se bodo zbrali ob 14. uri pri Kartuziji Jur-klošter in se odpravili na popoldanski sprehod. S patrom Gržanom si bodo ogledali za- nimivo zvezdno pozicijo v Velikem psu, ki se kaže v kamnitih gomilah ter starem zi-dovju v piramidalnih strukturah. Ob razlagi in ogledu gradišča bo tema razmišljanja Kar storimo bližnjemu - tudi naravi - se nam vedno povrne. PM Spet po Anzekovih poteh Etno odbor Jureta Kra-šovca Možnar jutri pripravlja tradicionalni, 4. pohod po Anzekovih poteh. Jutri, v soboto, se bodo pohodniki ob 8. uri zbrali na Ojstrem in se nato podali do Velikega Vrha, kjer je bil doma znani ljudski godec in kapelnik »svetnske« godbe Ivan Ulaga - Vrhov-ski Anzek. Z Velikega Vrha je vedno odhajal peš na vaje k laški pihalni godbi, zdaj bodo v njegov spomin pot prehodili laški pohodniki, še posebej, ker letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Zato bodo na pokopališču na Svetini obiskali tudi njegov grob. Ker bo isti dan akcija Očistimo Slovenijo, bodo po-hodniki s seboj vzeli tudi vreče in čistili morebitna odlagališča na poti. Obeta se jim slikovit rekreativen pohod, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno druženje. PM ustavili pri Štigl baru pri glasbeni družini Verbovšek. Pohod, ki bo srednje zahteven, trajal pa bo okoli 3 ure, se bo končal pri domačiji Jančič, kjer bosta sledila zabava ter druženje z glasbeniki ob glasbi, jedači in pijači. Pohodniki bodo lahko na cilju poskusili dobrote, značilne za okoliške vasi, ter si ogledali prikaz rokodelskih del. Na zabavi bodo lahko zaigrali tudi drugi glasbeniki, ki bodo s seboj prinesli inštrumente. Vsak po-hodnik bo prejel tudi spominek. PM Foto: SHERPA (arhiv NT) Z Vedežem na spomladanski pohod Društvo Vedež v nedeljo, 18. aprila, vabi na 5. spomladanski pohod Grofovska Planina - Moja domovina. Pohodniki bodo ob tej priložnosti spoznavali kulturne in zgodovinske znamenitosti domačega okolja. Na pot se bodo podali ob 13.30 s trga na Planini pri Sevnici. V okviru krožne poti po Planini bodo imeli priložnost videti rojstno hišo Anike Wambrechtsamer, muzejsko zbirko dr. Šmida, »pranger«, staro šolo na Planini iz leta 1822 in cerkev sv. Marjete, grad Planina, kapelice križevega pota iz 19. stoletja na Svetem Križu ter vislice oziroma »gauge« v bližini stare žage. Pohod bo trajal od 2 do 3 ure. PM TENERIFE - DIREKTEN LET IZ LJUBLJANE HOTEL FIESTA PARAISO FLORAL 3*, POLPENZION 23.04. od 699€ EGIPT - HURGADA HOTEL ALOHA 4*, VSE VKLJUČENO 24.04., 01., 08., 15., 22., 29.05. od 529€ Palmin klub v Puli Hotel Brioni 2* 23.04. - 02.05. 3x polpenzion strani www od 93 €/osebo LJ: 01/520-27-00, KR: 04/20-20-880, NM: 07/39-31-460, VE: 03/89-84-370, MB: 02/48-03-900 Po poteh Celjskih grofov Planinsko društvo Grmada Celje pripravlja jutri, v soboto, tradicionalni pohod po poteh Celjskih grofov. Štart bo med 8. uro in 8.30 s parkirišča pri mostu čez Savinjo. Od 4 do 5 ur dolga pot bo pohodnike vodila do Starega gradu oziroma gostišča Tlačan ter naprej do Osen-ce, Pečovja, preko Bojanskega grabna do Vrunčevega doma na Svetini ter naprej do Tolstega vrha in Pečovniške koče, kjer se bodo pohodniki okrepčali s knežjim golažem. Pohodniki bodo lahko izbrali tudi krajšo (od 3 do 4 ure trajajočo) pot: Stari grad-Pečovje-Srebotnik-Pečov-niška koča. Ker bo jutri vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, organizatorji pozivajo vse pohodnike, da na pohodu tudi sami poberejo kakšno smet. BA UJEMITE BREZPLAČEN. SANJSKI DOPUST NA RODOSU! nagradni kupon Rodos, 7xP0L, za 1 osebo Sonce na Vaših počitnicah prvomajski oddih Ime in priimek: J1.majski klub na Bolu, h. Elaphusa 4*, 4x POL, že od 122 EUR Ulica: sun J Ca bo Verde, odhod 18.,25.4., 7x ALL, že od 849 EUR J Umag, h. Sipar 3*, 24.4.-2.5., 3X POL, od 91 EUR J Poreč, h. Parentium 3*, 24.4.-2.5., 3X POL, od 82 EUR E-mail: PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si J Poreč, h. Delfin 2*, 24.4.-2.5., 2X POL, od 41 EUR J Mali Lošinj, h. Vespera 4*, 24.4.-2.5., 3X POL, od 108 EUR Davčna številka: Kupone pošljite na NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje, do 25.maja 2010. Splošni pogoji in navodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunholidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o. Št. 30 - 16. april 2010 - 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ,Z vami v senci" Prostor pod soncem si moramo večkrat zaščititi, saj nevarni sončni žarki kradejo zdravje. Zato so senčniki in tende najprej elementarna zaščita pred soncem, kot drugo pa so odlična reklamna propaganda gostinskim lokalom, restavracijam,trgovinam,kopališčem. Z možnostjo različnih barv, oblik in velikosti pa bo ambient zažarel po vašem okusu. „Uporabna skladnost s svetlobo" Dekorativna senčila služijo najprej zasenčevanju prostora, hkrati pa prispevajo ambientu največjo možno eleganco. Žaluzije, pliseji, lamelne in panelne zavese ter screen roloji se odlično prilagajajo poslovnim prostorom kot tudi stanovanju. Različne barve, materiali in oblike pa bodo vašemu prostoru dovolile najdrznejše ideje. „Nezastirajoč pogled skozi" „Zaščitite in polepšajte" Tehnološko izpopolnjena okna, vrata omogočajo odlično toplotno in zvočno izolacijo. Komarniki preprečujejo vstop mrčesu in hkrati služijo za prezračevanje. Rolete nudijo zaščito pred soncem, intimo ter preprečujejo segrevanje steklenih površin, kar prispeva k bistveno nižjim temperaturam v prostoru. Marsikateri objekt v okolici doma ali v domu zažari šele, ko mu dodamo barvo, hkrati pa je to tudi nujna zaščita, ki podaljšuje življenjsko dobo fasadam, ograjam in nadstreškom, pa tudi drugim lesenim ali kovinskim konstrukcijam. Senčniki, tende, markize Notranja dekorativna senčila Stavbno pohištvo Sobosiikarska in pleskarska dela Dovolite, da skupaj ustvarimo prijeten ambient v katerem se boste odlično počutili! MD 777, C. kozjanskega odreda 15/a, Šentjur, tel.: 03 749 26 77, fax: 03 749 26 76, GSM: 041 610 096, e-mail: darko@md777.si, www.md777.si TAXI BUCKO I Vedno z Vami in za Vae. = * 031 490 010 i Sanja Damjanić s.p., Ul. Frankolovih žrtev 15,3000 Celje IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725106, gsm 041508 655,031814 999 e-mail:slavica.marn@siol.net,www.marn-vransko.net IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH laarri NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC IHSTALACIIE VEBHOTŽEK d.o.o. Prožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907 _ elektromehanika Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753,03/4918600 www.elektromehanika-sp.si elektromehanika.fartelj@volja.net servis plinskih peči JUNKERS* BUDERUS * VIESSMANN * UNICAL * SAUNIR DUVAL EXPERIENCE NEW EUROSTIL UffROQOM.COM I V čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stanovanj Mail: info@eurostil-storitve.si 9eneralna ffiienia www.eurastil-storitve.si pranje izdelkov iz tekstila Tel: 03/7805960 obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnih mas | Gsm: 041675595 Líiilíd Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn a arhitektura m notranja oprema oblikovanje priprava projektne dokumentne ■A prostorsko načrtovanje N? (ZN, OPFN, PUP) Lamal d.o.o. Teharje 18 3221 Teharje Slovenija t:+386 3 5421006 e: infb@lamal.si lamal.doo@gmail.com Tel.: 040/ 797-546 www.debra-design.com Zaključna dela DeSÍgil v gradbeništvu: -suhomontazni sistemi - slikopleskarstvo (predelne stene, spuščeni stropovi, - izdelava fasad izdelava mansard in napuščev) - krovstvo, kleparstvo - polaganje talnih oblog Dejan Bratušek s.p.. Cesta Talcev 5,3320 Velenje KLJUČAVNIČARSTVO APLENC ANTON s Prekorje 29A • 3211ŠKOFJA VAS • Tel.: 03/5415011, GSM: 041531976 možnost kurjave na drva, olje in premog IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE INFORMACIJE M I I I I I I I M I I I I M I YSàfJsa^s SVEČARSTVOI TRGOVINA GALANTERIJA ZA NAMI OSTANE ČISTO! -vsa notranja in zunanja pleskarska dela - poslikave, dekoracije sten - lastne unikatne tehnike barvanja Lesk d.o.o. PE Slovenske Konjice Frankolovo 14f Liptovská Ulica 34 3213 Frankolovo 3210 Slovenske Konjice T.: +386 (0)3 78145 55 T.: +386 (0)3 75818 80 F.: +386 (0)3 577 47 33 F.: +386 (0)3 75818 84 E.: ftankoiovo@lesk.si E.: Iesk@lesk.si UQKVIRJANJE STEKLARSTVO -V. GALERIJA W VOLK 3UA I NÍ' : ■■ '»fi« ■•«>'••.« GALERIJA VOLK Volk Viktor, s.p. Ozka ulica 2,3000 Celje Tel.: 03 544 25 35, GSM: 040 642 399 Matjaž Železník uglaševanje klavirjev gsm: 041 714 240 e-pošta: matjaz.zeleznik@siol.net gn^.,1 'fcflm glasbeni center Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60 MAC - ZELEZNIK d.o.o. Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 54132 66 ID: SI38265397 CVgtljČSrnS Ulica Dušana Kvedra43, "MA m A" 3230 5entjur P" Ce|J'u mM J ISM tel.: 03 5741 100 . MAJDA MAUER S.p. GSM: 041/720 531 O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih O Žalni izdelki ■ÇHHSHBÏSiHÏBFHHÏM V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU „<Ž? POGREBNE STORITVE S PREVOZI POKOJNIKOV & POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU PE TRG CELJSKIH KNEZOV 3, CEUE 26 PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Slovenec, le kaj je s teboj? Pod tem naslovom je Srečko Križanec iz Štor opredelil v petkovi številki Novega tednika, 2. aprila, dvome, ki jih ima glede ravnanj in razmišljanj Slovencev in tudi glede vedno bolj razraščujočega se inkriminiranega in drugega nedopustnega ravnanja naših ljudi, kar daje svojevrstno sociološko podobo našega ljudstva in države kot njegove družbene nadgradnje. Z ugotovitvami člankarja se popolnoma strinjam in to v takem obsegu, kot da bi jih sam napisal. Zato svoje razmišljanje navezujem na njegovo, in sicer na čas neposredno po osamosvojitvi. Res je, vse današnje deviantno početje je treba iskati v koreninah početja takrat, ko so novi ali prenovljeni oblastniki zasedli svoje položaje in začeli uvajati drugačne »vrednote«. Njihova skupna značilnost je bila, da tistim, ki z njimi »pros-vetljujejo«, omogočajo enormno bogatenje na tuj račun. S temi vrednotami so, ne da bi ljudstvo prej vprašali, kaj o njih meni, začeli skozi stranski vhod uvajati kapitalistični družbenopolitični in ekonoamsko socialni red. To so v glavnem počeli tisti, ki so komaj čakali, da pomete-jo s socializmom, četudi so mnogi med njimi bili prej člani ZK, ter cela vrsta novih, povz-petniških avanturistov. Tem ni bilo mar za ljudstvo, kako bo preživelo, temveč zgolj za umazane kramarske interese, grabež, laž in goljufijo. Bralce želim samo spomniti, in to ne prvič, kako so ti isti tulili, da je treba SDK - Službo družbenega knjigovodstva -takoj ukiniti, pospešiti privatizacijo in dokapitalizacijo ter denacionalizacijo. Našteti elementi povedo vse. Lahko pa k njim v vrste damo še hitro spreminjanje temeljne zakonodaje, ki je še preprečevala popolno uvedbo kapitalističnih družbenoekonomskih, socialnih, delovnih in drugih razmerij. Zato naj, ne zgolj zaradi zanimivosti, navedem, da privatizacija, po latinsko »privare«, pomeni ropanje. S tem je vse povedano: zdaj smo spet tam, kjer smo bili pred 2. svetovno vojno, v družbenoekonomskem sistemu, temelječem na izkoriščanju človeka po človeku, kot je zapisal Karl Marx. Postavlja se ne zgolj retorično vprašanje, kako je to Slovencem sploh mogoče in ali v njih ni ostalo nič pozitivnega glede na večdesetlet-no bivanje v socialno privlačnejših razmerjih, ki so bila pred osamosvojitvijo? Preprosto se tudi pred 20 leti in ves čas do danes skozi takšna ravnanja, kot jih je naznanil člankar in sem jih tudi sam večkrat že zapisal, kaže naš hlapčevski značaj. Kot že vso zgodovino doslej smo tudi tokrat nekritično prevzeli in še vedno prevzemamo tuje rešitve, ne glede na to, ali so nam potrebne ali ne, ne da bi prej kritično presodili, ali nam prevzete sploh ustrezajo. Ob osamosvojitvi, ko sem vsaj na lokalni ravni igral določeno pomembno vlogo, sem resnično mislil, da gre zgolj za to, kar sama beseda pove: osamosvojitev od Jugoslavije, nič več in nič manj, ne pa uveljavljanje kapitalističnega družbenopolitičnega reda. Sumim pa, da nam je to bilo naloženo tudi kot pogoj za vstop v Evropsko unijo in sever-noatlantsko vojaško povezavo. Potrditev povedanega lahko vidimo v obnašanju in delovanju naših predstavnikov v organih zveze. Navadno so ti predstavniki tiho, če pa že kaj rečejo, je strinjanje s predlogi in z rešitvami, ki jih drugi pripravljajo. Je pač tako, Slovenec je dober delavec, spolnitve-ni pomočnik. Težko pa mu je, če mora prevzeti vodilno vlogo, saj v takem primeru stalno išče novega gospodarja! VLADIMIR KORUN, Velenje PREJELI SMO O kmetiji v Tremerjah V nedeljo, 11. aprila, sem se s skupino sprehajala v Tre-merjah. Pot je vodila mimo hleva neke kmetije, katere imena ne poznam. Ker so bila vrata odprta, smo pogledali v hlev, kjer je bilo okrog 10 glav goveje živine. Zgrozila sem se, v kakšnem stanju živijo uboge živali. Živijo na golih, mokrih in umazanih tleh. Čudim se, da gospodar te kmetije nima toliko sočutja do živali, da bi jim nastlal. Naj se zaveda, da živali isto čutijo, le žal povedati ne morejo. Mislim, da je ta kmet s toliko živine edini v Tremerjah, zato ga ne bo težko najti. Vljudno prosim veterinarsko inšpekcijo, da preveri ta problem in ukrepa po svoji presoji, za kar se jim vnaprej zahvaljujem. VM, ljubiteljica živali (naslov v uredništvu) ZAHVALE Hvala Rdečemu križu Lepo se zahvaljujem Rdečemu križu za pozornost ob veliki noči, za darilo, ki sem ga prejela, prisrčna hvala. Zelo sem bila presenečena in navdala me je radost, da kljub starosti le nisem povsem zapuščena. Zato se lepo zahvaljujem najprej predsedniku in potem vsem drugim, ki so pri tem sodelovali. Vsem prisrčna hvala. CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici Pomoč ob požaru V nedeljo, 21. marca 2010, se je vnel ogenj na ostrešju stanovanjske hiše Ponikva 47 pri Žalcu. Zublji so se hitro razširili naprej na del ostrešja gostinskega objekta. Za hitro intervencijo in požrtvovalno pomoč domačega gasilskega društva Ponikva in ostalih gasilskih društev iz Velike Pirešice, Zavrha, Žalca, Gotovelj, Šempetra, ki so sodelovala pri gašenju, se iz srca zahvaljujejo. Za sanacijo del in ostalega se najlepše zahvaljujemo Robiju Žerdonerju, Štefanu Ram-šaku, Alojzu Rajšpu, Franci-ju Hrustlju, sosedom, sorodnikom, prijateljem, Karitas -župnišče Ponikva, Občini Žalec, ki so nam stali ob strani in nam nudili pomoč. Še enkrat iskrena hvala. NATALIJA in MARTIN VINDER, Ponikva pri Žalcu ktidotr f(ielMio ATKA z nami vedno nekaj prikrwdto! OBČINA TABOR Program prireditev za občinski praznik 2010 Nedelja, 18. april, ob 11. uri - pohod in tovariško srečanje pri domačiji zgornji Krvavičnik (Kuder) odhod izpred šole Loke ob 8.30, - kulturni program, razvitje prapora in partizanski golaž (Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Krajevna organizacija Tabor, info: 03/5727-048 in Planinsko društvo Tabor) Torek, 20. april, ob 19. uri - predavanje: Pokojninski sistem danes in predlagane spremembe, predavatelj Miha Berkopec, direktor podjetja Concorde PS, d.o.o., - predavanje: Zakaj je dobro imeti del premoženja zaščitenega v plemenitih kovinah, predavatelj Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, d.o.o., v sejni sobi Občine Tabor (Marjeta Rak, s.p., info: 031 705-469) Sreda, 21. april, ob 19. uri - postavitev razstave Likovne sekcije Mavrica v sejni sobi Občine Tabor; ogled razstave v času uradnih ur občine in v nedeljo, 25. aprila, od 9. do 15. ure (Likovna sekcija Mavrica, info; 051 357-214) ob 19.30 - predavanje: Novosti balkonskega cvetja in slikovni pregled velikega vrtnarskega sejma Tulln 2009, v sejni sobi Občine Tabor (Alen Kovačič, info: 051 234-575) Četrtek, 22. april, ob 20. uri - blagoslov obnovljene kapelice in blagoslov posajenega cepiča potomke najstarejše trte na svetu, v bližini Doma krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor, info: 041 515-988) Petek, 23. april, ob 19. uri - slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in slavnostnim podpisom pogodbe za gradnjo prizidka k Podružnični osnovni šoli Tabor ter kulturni program, v Domu krajanov Tabor (Občina Tabor, info: 03/705-70-80) Sobota, 24. april, ob 9. uri - Jurijeva lovska strelska tekma, pri Lovski koči (Lovska družina Tabor, info: 031 524-111) ob 10. uri - nogomet za otroke, igrišče pri Domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, info: 031 764 505) ob 15. uri - medvaški turnir v malem nogometu in balinarski turnir, igrišče pri Domu krajanov (ŠD Partizan Tabor, info: 031 764-505) ob 18. uri - tekma najmočnejših Slovencev - Martin Krpan, parkirišče pred brunarico (ŠD Partizan Tabor, info: 031 764-505) ^^^m 18. ŠENTJURSKI SEJEM ^^^m Nedelja, 25. april, ob 8. uri - začetek delovanja sejemskih stojnic in kmečke tržnice ob 9. uri - sveta maša v cerkvi sv. Jurija ob 10. uri - parada: godba, konjeniki, hmeljske starešine, gasilci, društva Občine Tabor, oldtimerji (Občina Tabor, info: 03/705-70-80) ob 10.30 - svečano pripetje traka Občine Tabor na prapor Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes ob 10.45 - otvoritev nove motorne brizgalne Rosenbauer, PGD Loke Dogajanje pod šotorom ob 11. uri - Mladi talenti (Pevsko društvo Tabor, info: pevsko.drustvo.tabor@gmail.com) - uvod v zabavno popoldne s folkloristi z Vranskega in z Vaško godbo z Vrha nad Laškim od 13. do 22. ure - zabava z ansambli Mladika, Navihani muzikanti, Čar, A je to, Bratov Avbreht, Robija Zupana in Zaka' pa ne, povezovalec in humorist Darko Žvižej (Gašper Jazbinšek, info: 040 642-309) SPREMLJEVALNE RAZSTAVE - v Domu krajanov Tabor: prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet, razstava radijsko vodenih letalskih modelov, Alojz Weichardt, razstava ročnih del Vide Strožič, razstava lesenih miniatur Francija Parašuha, - razstava malih živali pod kozolcem kmetije Lukman pri občini. Organizacija in izvedba gostinske ponudbe: PGD Loke. PRIREDITVE PO OBČINSKEM PRAZNIKU Petek, 30. april, ob 20. uri - kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, info: 03/5727-214). Sobota, 1. maj, ob 9. uri - prvomajski pohod na Čemšeniško planino in Zajčevo kočo, odhod izpred KZ Savinjska dolina (Planinsko društvo Tabor, info: 03/5727-214) NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. Ime mi je Nik Skutnik. 29. marca je prišel čas, ko sem atiju Silviju in mamici Medihi privekal na svet naglas. Velik 55 cm in težak 4.245 g sem že pravi korenjak. Zelo rad spim, še rajši pa bedim in staršem spati ne pustim. Naj se starša veselita, ko v naročju me držita. VOZILA PRODAM FIAT pando 4*4, letnik 1995, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 846-803. 1583 OSEBNI avto Fiat punto, letnik 1995, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 317-714. 1598 RENAULT clio extrem dci, odlično ohranjen, letnik 2005, srebrne kovinske barve, prodam za 4.500 EUR. Telefon 059921610 ali 070 217-250. ibbi GOLF II diesel, letnik 1992, 5 vrat, 5 prestav, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 240-580. š 259 GOLF III diesel, 5 vrat, letnik 1996, reg., lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 951527. Š 259 OPEL zafira 1,6 16 v, 2/2000, odlično ohranjen, klima tdx, reg., prodam za 3.400 EUR Telefon 041 969-799.Š 2bo BMW 525 diesel, letnik 1998, vsa oprema, spredaj rahlo poškodovan, vozen, prodam za 3.000 EUR. Telefon 031 301739. š 260 Š 254 PRODAM TRAKTOR Štore 302, letnik 1980, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 7817304, 051 259-305. ibo3 PAJEK Sip VO 4 prodam. Telefon 041 998935. 1595 SAMONAKLADALKO Sip 16, pajek na dve vreteni in sejalnico Olt, za koruzo, mehansko, dvoredno, prodam. Telefon 041 261-676. 1599 1600 PRETOČNO črpalko za gnojevko, kompletno s cevmi, prodam za 240 EUR. Telefon zvečer, 031 596-722. 1620 MIZARSKO mizo, nemške izdelave, ugodno prodam. Telefon 5736-005. 1644 ELEKTRO motor, 7,5 Kw, prodam za 200 EUR. Telefon 051 350-513. 1629 TRAKTORSKI mešalec za gnojevko prodam. Telefon (03) 5791-190. 1643 KOSILNICO Sip, britev disk 165, prodam. Telefon (03) 5791-190. 1648 DVOREDNO sejalnico za koruzo, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 506383. Š 258 DVOBRAZDNI obračalni plug, znamke Len-ken opal 110, prodam. Telefon 041 920-416. 1651 HRIBOVSKO nakladalko, silažno, 26 m3, v manjši okvari, pnevmatsko sejalnico Ino, štiriredno, trosilec hlevskega gnoja, 5 t, škropilnico z 10 m škropilno napravo, 350 l, rotacijsko brano Rau, 3 m, dvoo-sno kiper prikolico, zračne zavore, 8 t in enoosno kiper prikolico, 3 t, prodam. Telefon 051 321-925. š 258 STISKALNICO, 120 l, mlin za grozdje, poceni prodam. Telefon 5410-146, Škofja vas. 1666 Na zanimivi lokaciji » Arclinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2. Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/ KUPIM RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497. PRODAM TRAKTORSKA mulčerja, širina 107 in 127 cm, prodam. Telefon 031 832-505. 1318 SEJALNICO Olt, dvovrstno, z enojnim koritom za gnoj, skoraj novo, prodam. Telefon (03) 5808-796, 031 235-236. 1467 NAKLADALKO Sip 17 pionir prodam. Telefon 051 421-126. 1510 MOTORNO škropilnico Unigreen, 50 l (gumijasta kolesa), zelo malo rabljeno, prodam. Telefon 041 798-561. 1530 KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 1555 ŠTIRIVRETENSKI pajek Sip sro 550 in trosilec gnoja Tehnostroj 28, dva pokončna valja, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 846-803. 1584 NERABLJEN prekopalnik mtd, 5 km, prodam. Telefon (03) 5488-081 ali 041 514-722. 1579 HIŠO, v Celju z okolico, do 100.000 EUR, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupim. Telefon 041 601-555. 1443 KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, moto-kultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1110 KOSILNICO Bucher, čelno, lahko v okvari motorja ali brez motorja, kupim. Telefon 041 317-063. 1125 TRAKTOR Imt 533 ali 539, lahko je tudi Ursus C 335, kupim. Telefon 051 779-727. p KUPIM STANOVANJSKO hišo, v manjšem naselju, takoj vseljivo, 10 km oddaljeno od Celja, 2 km od ac priključka Dramlje, prodam. Telefon 041 224-031. 1508 MANJŠI vikend v Pongracu, 1.251 m2, elektrika, voda na parceli, telefonska napeljava, vpisan v zemljiški knjigi, prodam. Telefon (03) 5715-375, 031 255-943. 1488 BIVALNI vikend, v Libojah 92 a, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5708301, 040 979-335. 1538 ZAZIDLJIVO parcelo, 3.000 m2, na parceli je starejši objekt in 2 parcelni številki, prodam. Možna tudi kompenzacija. Telefon 041 756-790. 1554 V RIMSKIH Toplicah prodamo za 130.000 EUR montažno hišo, 147 m2, leto izdelave 1975, v bližini zdravilišča, na zazidalnem zemljišču, 2.100 m2 in gozdom, 3.500 m2. Telefon 040 888-469, 031 870-208. 1593 ODDAM Stanovanj v dvojčku na Ljubečni pri Celju prodam: 041/634300 VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estrihi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998-660. 1627 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, 280 m2 bivalne površine, k + p+m, prodam. Do hiše asfalt in javna razsvetljava. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539. 1B5o MIKLAVŽEV hrib (pri lovski koči). Prodam gradbeno parcelo, 600 m2. Telefon 031 774-813. 1657 V CELJU, obrtna cona Trnovlje jug, prodam gradbeno parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Cena 55 EUR/m2. Telefon 030 924-600. š 255 CELJE, Gorica pri Šmartnem (Lopata). Prodamo atrijsko stanovanjsko hišo, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 340.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n CELJE. Prodamo stanovanjsko hišo z dvoriščem, 93 m2 (stavbišče), na Celestinovi ulici, pritličje, I. nadstropje, neizgotovljena mansarda, dvorišče 146 m2, leto gradnje hiše 1970, prenove 2000, elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, ogrevanje na plin ali kurilno olje, priključek na kanalizacijo, za 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n CELJE. Prodamo stanovanjsko hišo, garažo ter gospodarsko poslopje na Okrogarjevi ulici v Celju, stan. stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2, zgrajeno 1950-1955, obnovljeno 1977, ogrevanje na trdo kurivo, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, za 100.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n ŠENTJUR, Dramlje. Prodamo vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, voda, elektrika, za 89.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmart-nem 57 c; svetovanje.gajba.net. n KUPIM ODDAM KMETIJO ali vikend zidanico, do 43.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim ali najamem. Telefon 031 400-673.1047 IMATE TEŽAVE Z VRÁSČENÍM NOHTOM? BREZ BOLEČIN IN OPERATIVNEGA POSEGA JE REŠITEV MEDICINSKA SPONKA! ■ GOSTINSKI lokal v Celju na Mariborski cesti oddam v najem. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje, telefon 041 777704 ali e-mail: tanja@turnsek.net. n POSLOVNI prostor, pisarno, od 15 do 30 m2, na Mariborski cesti v Celju, oddam. Marta Turnšek, s. p., Mariborska 86, Celje, telefon 041 777-704. n POSLOVNO stanovanjski objekt - brunarico (okolica Žalca) oddamo v najem ali prodamo. Informacije po telefonu 041 353-015. Euro tent, Marija Petre, s. p., Vrečerjeva 14, 3310 Žalec. n MANJŠE posestvo z gospodarskim poslopjem, za vzrejo ene krave, oddam v najem. Telefon (03) 5824-611. 1657 PRODAM GARSONJERO oddam mlajši osebi, opremljeno, s svojim vhodom in parkirnim prostorom. Telefon 5453-193, 041 255-280. 1533 OBNOVLJENO meščansko trisobno stanovanje, na odlični lokaciji, Ljubljanska 6, zaradi bližine sodišča primerno za odvetniške pisarne oz. mirno storitveno dejavnost, oddam. Telefon 041 971-824. 1541 IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnideťs d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor TRISOBNO stanovanje, v Šentjurju, delno opremljeno, oddam. Telefon 041 853-581. 1592 STANOVANJE za 5 oseb, ženske ali moški, ob izvozu z avtoceste, opremljeno, oddam. Telefon 041 742-990. 1Bbo ZAMENJAM DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi (lastnik Nepremičnine) zamenjam za enosobno. Telefon 041 675-391. 1638 PRODAM DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, prodam. Telefon 040 466-538. š 198 OPREMLJEN apartma, 58 m2, na Krku -Čižiči, lasten dovoz, 2 terasi, 100 m do morja, z vsemi dovoljenji, prodam. Telefon 041 620-227. 1367 DVOSOBNO stanovanje, v Novi vasi, prodam. Telefon 031 471-846. 14Bo FAŽANA. Prodamo novo večsobno stanovanje, 77 m2, 300 m do obale. Telefon 00385 9821-9169, 00385 5252-0140. 1535 DVOSOBNO stanovanje, v Dramljah, 102 m2, nadstandardno, popolnoma opremljeno, z garažo, prodam za 120.000 EUR. Telefon 031 704-611. 1610 GARSONJERO, opremljeno, 17 m2, v Celju, Ljubljanska cesta, 2. nadstropje, prodam za 24.000 EUR. Telefon 041 637-524. 1632 CELJE. Prodamo dvosobno stanovanje na Cesti na Dobrovo, v pritličju petstanovanjske stavbe, samostojni vhod, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 69.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n OHRANJENO opremo za dnevno sobo, raztegljiv kavč, komodo in mizo s fotelji ugodno prodam. Telefon 031 442-423. 1485 PREK 100 let staro omaro prodam. Telefon 041 663-682, 5772-930. 1550 SKORAJ novo zakonsko posteljo iz masivnega lesa (190*200), svetle barve, prodam za simbolično ceno 60 EUR. Telefon po 15. uri, 041 660-160. 1547 NOVO peč za centralno kurjavo, kombinirano drva-olje, prodam. Telefon 5481-382. 1588 NOVO prosto stoječo kopalno kad, 1,20*0,70 m, s tremi stranicami, za 170 EUR in televizor Philips, star 5 let, diagonala 60 cm, prodam za 50 EUR. Telefon 041 558-370. 1568 DVA kavča, dobro ohranjena, ugodno prodam za 100 EUR. Telefon 051 384-113. š 251 ŠTEDILNIK, vgradni, steklo keramična plošča, el. pečica, prodam. Zraven podarim sušilni stroj. Cena po dogovoru. Telefon 040 235-020. 1659 KOTNO kuhinjo, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, televizor, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 1Bb5 STANOVANJE v Celju, hipoteka ni ovira, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 601-555.1443 ŠENTJUR, Rogaška Slatina. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje, v pritličju, s svojim vhodom, po možnosti opremljeno. Telefon 031 816-664. š 236 TRISOBNO stanovanje v Šentjurju, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupim. Telefon 031 491-257. 1586 PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p BOROVA drva, možna dostava, prodam. Telefon 041 675-688, Rafael. 1506 DRVA, mešana, metrska, prodam, cena 42 EUR. Telefon 031 660-743. 1605 SUHA ali surova bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 051 614-316. š 250 KOSTANJEVE kole za vinograd prodam. Telefon 5774-577. 1663 SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 041 809-871. 1667 BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, prodam z dostavo. Ugodno. Telefon 051 359-555. p PRODAM NESNICE, rjave in grahaste ter bele težke piščance, prodamo. Nakup 10 nesnic -petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p KAKOVOSTNE pujse, težke od 30 do 70 kg, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. š 192 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana, ugodno prodamo. Možni tudi očiščeni odoj-ki in dostava. Telefon 031 311-476. š 214 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg zelo ugodna, možna dostava ter breje ali nebreje mladice, linije 12, prodam. Telefon 031 509-061. 1409 RAZNE vrste zajcev prodam. Telefon 041 232-594. 1531 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si CELJE - Trubarjeva, 2-sobno preurejeno in adaptirano stanovanje; nova okna, obnovljena fasada bloka, nova streha, funkcionalna razporeditev, opremljeno z vso komunalno infrastrukturo, locirano v bližini centra mesta in mestnega parka, zadnji blok s pogledom na Savinjske Alpe, priporočamo ogled. Cena: 67.000 EUR Info: 031 342 118 drago.pokleka@sz-atrij.si MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, IjubUana Celje: 031508326 delovni čas: vsak dan non-stop T I.W.UiMII.'t. GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr,, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 Do 36 mesecev na osnovi OD, PE CELJE, UL XIV. dhňije 14, 03/4257000 d =1 , i LU i H .'.Vi. Staneta Romuna 10,02/521 30 00 02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r. 02/881 2000 Sknranska 27,1000 LJubljana AGM Nemec, d.0.0. zaposli PIŠČANCE, bele in jarkice, grahaste, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po 19. uri, telefon 040 744539, (03) 5773-744. p TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 858-063. 1528 TELICO simentalko, v 6 mesecu brejosti, prodamo. Telefon (03) 5821-876. 1545 TELIČKO, sivo rjavo, staro 10 dni, prodam. Telefon 041 223-798. i58i ROTWEILERJE, mladičke, stare šest tednov, čistokrvne, prodam. Telefon 041 610409. 1570 KOBILO, staro 9 let, brejo 8 mesecev, mirno, ujahano, pšenično lisičje barve, z lisko na glavi, težko približno 600 kg, prodam. Telefon (03) 5471-305. 1571 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 538-811. š 245 NESNICE, rjave, tik pred nesnostjo, zelo ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 1563 < ZIDARJA > TESARJA ' ŠOFERJA KIPER KAMIONA Kontakt: 041-625-913 AGM Nsmec d.a.a., Sadraž 3,3270 Laška TELIČKO simentalko, stara 1 mesec, ugodno prodam ali zamenjam z doplačilom za večjega bikca. Telefon 5739-078, 040 899-230. 1611 TELIČKO simentalko, 200 kg, prodam. Telefon 041 317-449. 1617 KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 834-153. l 148 KOZLA, burskega, težkega, starega 3 leta, prodam ali menjam za dve kozi. Telefon 041 456-407. 1618 BIKA simentalca, težkega približno 350 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 781-7304, 051 259-305. 1603 OSLIČKA, mladega, prodam. Telefon 031 515-098. 1607 TELICO simentalko, brejo, pašno, prodam. Telefon 041 966-791. 1636 TELICO simentalko, težko 280 kg, prodam. Telefon 051 350-513. 1629 TELICO redholstein, brejo 8 mesecev, ap kontrola in telico, črno belo, 650 kg, za zakol, prodam. Telefon 041 783-936. 1630 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383. š 258 BIKCE, črno bele in simentalce, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. š 258 ŽREBCA šetlandski poni, zelo lepo rjavo belo lisastega, starega eno leto, prodam ali menjam za drugega plemenskega žrebca. Telefon 041 346-175. 1652 BIKCA in teličko, simentalca, prodam. Telefon 041 324-256. š 256 BIKCA simentalca, približno 200 kg, prodam. Telefon 031 501-430. 1658 DVE telici simentalki, visoko breji, prodam. Možna menjava za manjši. Telefon 041 872-232. 1662 BIKCA simentalca, težkega približno 140 kg, prodam. Telefon 041 318-144. š 261 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1664 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, tudi pašna, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 809-871. 1667 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, pleme, prodam. Telefon 051 839-116. 1676 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, staro 3 leta, prodam. Telefon 5794-070.1679 KUPIM SENO v kockah prodam ali menjam za prašiče, težke od 50 do 100 kg, mesnate pasme. Telefon 041 829-906. 1609 SENO in otavo, rinfuza, prodam. Telefon (03) 5461-764. 1598 ŠTIRIOGLATE bale sena in otave zelo ugodno prodam. Telefon 041 903-680. 1594 SENO, v okroglih balah in razsuto, prodam. Telefon 041 763-478. 1631 SILAŽNE bale ugodno prodam. Telefon 051 371-597. š 239 NAJBOLJŠE naravno, belo in rdeče vino, poceni prodam ali menjam za sladko seno ali koruzo. Telefon 031 747-930. 1626 PRODAM PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090. š 184 DVE burski kozi, težki po 80 kg, prodam po ugodni ceni ter koruzo, oves in bukova klaftrska drva. Telefon 041 649-411. š 140 LETNE gume, na platiščih, velikost 165 70 R14, za polo, ugodno prodam. Telefon (03) 5731-377, 040 281-679. 1521 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495 Leopold Orešnik, s.p., Prebold LETNE pnevmatike, rabljene eno leto, znamka Fulda ecocontrol, 175/70/R 14, ugodno prodam. Telefon 031 783539. 1542 CISTERNO za vino, 200 l in stiskalnico na vijak (račno) 150 l, prodam v okolici Virštanja. Telefon 031 561-610. 1546 BON za potovanje v Costa Bravo, Španija, ugodno prodam. Telefon 041 202-414. 1587 MINI poni, star eno leto, vedno v otroški družbi in dvovretenski pajek, 2,5 m, poceni prodam. Telefon 041 794-444, Branko. 1585 TRAČNI obračalnik, širina 220, vile za prevoz bal, seno v rinfuzi, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 731-350. 1582 BON za Španijo prodam za 280 EUR (vrednost 475 EUR). Telefon 031 374853. 1567 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, tretjega teleta, molzni stroj Westfalia separator, otroški štirikolesnik, 100 ccm in dve lepi goveji koži, prodam. Telefon 031 609-864, po 18. uri. 1557 OBLEKO za prvo obhajilo, novo, Čipka Bled, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5414-185, kličite po 20. uri 1589 CISTERNO za olje, 2.500 l, v odličnem stanju, iz debele pločevine, prodam za 100 EUR. Telefon (03) 5770-014, Štore. 1575 POLOVICO telice, mesa 500 kg, staro 17 mesecev, prodam. Telefon 041 743-685. 1604 GARAŽNA vrata, dvokrilna, domače izdelave, 1,97*2*1,10 m, prodam za 150 EUR. Telefon 031 664-026. 1602 LITA platišča, 5 krakov, 5 vijakov, 205/60/ 15, s pnevmatikami, prodam. Telefon 031 660-743. 1606 KRMO v rinfuzi in nosila ter polnila prodam. Telefon 031 831-764. 1608 Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina in v srcu huda bolečina, ki zelo boli. V S P O M I N Jutri bo minilo dve leti žalosti in spomina na dan, kar je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, oče, očim, sin, brat in stric VIKTOR LIKOVIČ -MIŠO iz Miklošičeve 11 a, Celje (17. 4. 2008 - 17. 4. 2010) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje. Neizmerno te pogrešamo - tvoji najdražji GOTOVINSKI KREDITI tepys ODDAMO VEC SI PISARN V OKOLICI CELJA (9 EUR m2). Info: 041 653 378 Zdenka Jagodič SENO v kockah in jagenjčke prodam. Telefon 041 763-766. 1619 PONI žrebico, staro 3 leta, zelo mirno, primerno za otroke, malo višjo od 110 cm, domače žganje hruška, kutina, sadjevec, prodam. Telefon (03) 5770-085. 1623 BIKCE, ekstra mesni tip, težke po 200 kg in suho koruzo v strokih, poceni prodam. Telefon 041 264-841. 1625 MESO, polovica krave, ekološka reja, prodam. Telefon 041 443-547. š 252 MERILEC kisika v krvi prodam. Telefon 5418099, od 12. do 13. ure. 1639 MLADO kravo, za zakol, 140 kg bikca in krmo, prodam. Telefon 031 480-510. š HITRO NAROČITE PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice, plačilo takoj, odkupujem. Telefon 041 653-286. š 197 DVE telički simentalki, težki 200 do 300 kg, kupim. Telefon (03) 705-7120. 7TT PRODAM SILAŽNE bale ugodno prodam. Telefon 041 736-147. 1670 VINO, belo, rdeče, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. 1250 KAKOVOSTNO domače belo vino, vrste char-donnay ali laški rizling, zelo ugodno prodam. Telefon 031 821-987. 1653 BELO mešano vino virštanjčan, cena 1 EUR/ liter, možna dostava v Celje, prodam ali menjam za deske in letve za ostrešje. Telefon 051-659-260. 1649 SENO v kockah prodam ali menjam za ovce, koze. Telefon 070 285-707. 1532 SLADKO seno, cena ugodna, prodam. Telefon 041 232-364. 1578 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, S 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J.W.1-V tudi letnik2010 A lT.W.1;* ZSmmmm* prilogo TV-OKNOï^SùeeÉe Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika HIDROPAG Grundfos, nov, zapakiran, za pritisk vode do 3,5 bara ali črpanje do 8 m globine, 15 m višine, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763098. 1633 KIPER prikolico Tehnostroj, 3 t in motor Yamaha tdr 125, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 812-961. 1647 TELIČKO, staro 14 dni, čb in sejalnico Imt, za koruzo, dvoredno, pnevmatsko, prodam. Telefon 031 591-232. š PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229. 1340 IZDELAVA fasad demit in obnova stanovanj in mansard s knauf ploščami. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Marot, s. p., Reka 27 a, Laško. L 135 IZVAJAMO strojna, zemeljska dela, kiper prevoze, izgradnjo dvorišč (tlakovanje, asfaltiranje), rušitvena dela ter vsa ostala gradbena dela. Telefon 051 377900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 1448 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. Š 232 IZPOSOJA in prodaja vseh svečanih oblačil (poročnih, večernih, plesnih, obhajilnih, birmanskih, krstnih) ter raznih dodatkov (tiar, nakita, torbic, rokavic). Izdelujem tudi konfete, vabila, zahvale, vizitke. Možno naročilo oblek po vaših merah po zelo ugodnih cenah. Telefon 031 627-924. 1477 POLAGAM keramiko in skriljevec ter belim. Telefon 040 816-869. Hišni servis Dom, s. p., Turje 33, Dol. l 150 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. Telefon 041 771-104. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje. 1669 www.novileilnik.coni 257 253 Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je edino le boleč spomin. Dobrota, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo so povsod od tvojih pridnih rok. Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica ANTONA POKELŠKA iz Začreta 17 (30. 8. 1931 - 29. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Ofentavšku za ganljive besede slovesa, pevcem z Ljubečne in trobentaču. Posebna zahvala gospe Centrih za molitev. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi, ki ga močno pogrešamo 1655 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, prababice in tašče MARIJE VETERNIK roj. Mastnak (24. 12. 1926 - 31. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem CRI in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa s svojo prisotnostjo dali vedeti, da v težkih trenutkih nismo bili sami. Posebej hvala kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, dr. Žerjavovi, gospodu župniku, govornici gospe Marini Srebočan za izbrane besede slovesa, organistki gospe Vladki Lukač ter pevkam za ganljivo odpete pesmi pri maši zadušnici. Žalujoči: hčerka Majda z možem Jožetom, sin Janko z ženo Marico ter vnuka Marjana in Joži z družinama 1601 Laško Poročila sta se: Anja RAJOVIC iz Trbovelj in Marko HRIBAR iz Prebolda. Celje Umrli so: Marija VETERNIK iz Lokrovca, 84 let, Ludvik SALOBIR iz Prebolda, 76 let, Bogdan MALBAŠA iz Celja, 65 let, Agata OPREŠNIK iz Celja, 87 let, Zofija KUN-DIH iz Podloga v Savinjski dolini, 87 let, Marjan Miloš ČREPINŠEK iz Celja, 61 let, Marija TAJUŠEK iz Nove Lo- ke, 74 let, Antonija PEC iz Slovenskih Konjic, 75 let, Jožef VERTAČNIK iz Podvina, 80 let. Mozirje Umrla sta: Danijel PRI-STOTNIK iz Nove Štifte, 51 let, Matija UGOVŠEK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 55 let. Žalec Umrli so: Jože LABOHAR iz Studenc, 41 let, Milan LEBENIČNIK iz Zajasovnika, 63 let, Viktor ES s Polzele, 80 let, Marija VENEK s Polzele, 84 let. Laško Umrli so: Ludvik BEVEK iz Radeč, 82 let, Stanislav Tvoje življenje je odteklo v kapljicah bolečine, a spomin nate v nas nikdar ne mine. Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljubega moža, atija in dedija STANETA ŠANTEJA (18. 4. 1946 - 5. 4. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala osebju ZD Laško, kolektivu KZ Laško, Okrajnega sodišča v Ljubljani ter OZ RK Laško. Žalujoči vsi njegovi 1580 Z A H V A L A Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega sina MARJANA OGRIZKA (10. 12. 1964 - 6. 4. 2010) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, še posebej družinama Centrih in Petrovič, vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani, z menoj sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča mami z ožjimi sorodniki Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene in mame ANGELE KOLŠEK s Ceste na Gaberno 6, Laško se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni L 149 ŠANTEJ iz Spodnje Rečice, 64 let, Franc KRAJNC iz Laškega, 79 let, Maks TAŠKER iz Lo-kavca, 67 let, Roza TROJAR iz Velikega Širja, 82 let. Velenje Umrli so: Marija DRAŽEM iz Medvod, 67 let, Kristina BELEC iz Litije, 84 let, Marija LORGER iz Celja, 87 let, Edvard ŠKRLJ iz Slovenskih Konjic, 75 let, Janez BORŠT-NAR iz Hrastnika, 70 let, Terezija KOMPLET iz Vojnika, 87 let, Rozalija ROGELŠEK iz Velenja, 81 let, Jožef RIBIČ iz Žalca, 78 let. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Z A H V A L A Prišel je dan, ko se je končalo zadnje upanje, ko se je za vedno poslovila do nas draga mama, stara mama, omica, sestra, teta in botra MARIJA SOVIČ iz Slatine 14, Ponikva (19. 12. 1927 - 4. 4. 2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem. Hvala dr. Hildi Prebil, gospe Jožici Krč, gospe Teji Žličar za oskrbo doma in intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala tudi za pisna in ustna sožalja ter cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Albinu Groseku in gospe Jolandi Toma-žič za izrečene lepe besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gospodu Jakobu Furmanu za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: Hedvika, Hilda in Hermina z družinami, 10 vnukov in 18 pravnukov L 247 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in prababice NEŽIKE PINTAR iz Grobelc 43, Sveti Štefan (19. 1. 1924 - 31. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem iz Svetega Štefana za odpete žalostinke, gasilskemu društvu Sveti Štefan, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter govorniku Ivanu Žaberlu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči vsi njeni S 249 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Z A H V A L A Zapustil nas je dragi oče in dedi STANISLAV KAPEL (13. 4. 1929 - 30. 3. 2010) Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Marku za opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek in kolektivu Prehrane Tuli Štore. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Marjana z družino S 244 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO odprtje razstave PLANET TUS Spored od 16. 4. do 19. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Seks v mestu - romantična komedija (21.30 sobota) Avatar - akcijska ZF pustolov., 3D 21.25, 21.25 Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolov., 3D 12.40, 16.40, 19.05 Kako izuriti svojega zmaja - družinska animirana pustolov., 3D 12.00, 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 Lovec na glave - akcijska romantična komedija 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 Kako izuriti svojega zmaja - druž. animirana pustolov., sinh., 3D 11.40, 13.50, 16.05, 18.15, 20.25 Ne pozabi me - romantična drama 13.05, 15.45, 18.25, 21.05, 23.45 Predobra zame - romantična komedija 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 Triaža - vojna drama 14.30, 17.05, 19.15, 21.25, 23.40 Na robu teme - triler 12.20, 16.40, 19.20, 21.50 legenda vsak dan petek, sobota sobota, nedelja nedelja jnnmm 20.00 18.00 20.30 20.00 18.00 20.30 PETEK Vesna in Srečko, baskerja - premiera dokumentarca SOBOTA in NEDELJA Coco Chanel in Igor Stravinski - biografska drama Coco Chanel in Igor Stravinski ČETRTEK Bombna misija - vojna akcijska drama PETEK Zlovešči otok - triler Kapitalizem: Ljubezenska zgodba - dokumentarec SOBOTA 18.00 Planet 51 - družinska animirana pustolov. 20.00 Zlovešči otok NEDELJA 18.00 Kapitalizem: Ljubezenska zgodba 20.15 Zlovešči otok SOBOTA 20.00 Bombna misija - vojna akcijska drama NEDELJA 18.00 Volkodlak - grozljivka PRIREDITVE PETEK, 16. 4. 9.30 in 11.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bralna značka za učence I. OŠ Žalec 18.00 SLG Celje Gledališke vizije 2010 regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralno-debatni krožek za najstnike 18.00 Dom kulture Velenje Ob 135-letnici Premogovnika Velenje slovesna akademija 18.00 Galerija Mozirje 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje Matej Perko odprtje razstave fotografij 19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Območna revija odraslih pevskih zborov 19.30 Kulturni center Laško Mi smo pomlad koncertŽPZLaško ob 30-letnici delovanja 20.00 Dvorana Golovec, Celje Perpetuum Jazzile koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čas za spremembo komedija za izven 21.00 Mestni kino Metropol This Fire plesni večer z didžejem 21.00 Mladinski center Velenje Hip hop still bangin koncert 17.00 Knjižnica Velenje SOBOTA, 17. 4. 18.00 Mladinski center Velenje Večna medikacija gledališka predstava Barbare Krajnc in Jelene Rusjan 18.00 Dom Svoboda Griže_ 60-letnica PD Zabukovica proslava 19.00 Kulturni dom Zreče_ Malomeščanska svatba komedija; gostuje gledališka skupina iz Sl. Bistrice 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Le okol ... območna revija odraslih folklornih skupin 19.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini G. Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem premiera dveh enodejank - komedij gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini 19.30 Dom kulture Velenje Ptičja kletka komedija v izvedbi dramske skupine iz Vuzenice 20.00 Celjski dom_ Dario Fo, Franca Rame: Svobodni zakon komedija v izvedbi Nataše TičRa-lijan in Tadeja Toša 20.00 Galerija Plevnik - Kronkovska Celje_ Socialna topika umetnosti odprtje razstave 20.00 Osnovna šola Prebold 90-letnica MPZ Svoboda Prebold jubilejni koncert, gostje pevke vokalne skupine Coronke iz Krškega 20.30 Dvorana centra Nova Velenj e Bratko Bibič&The Madleys koncert 21.00 Mestni kino Metropol Nude koncert, predstavitev nove plošče; po koncertuLadybird~s night NEDELJA, 18. 4. 10.00 Velenjski grad Intervjuji: ekosofi predstavitev knjige avtorja Bernarda Nežmaha Južnoafriška republika delavnica Ustvarjalno skozipokra-jine sveta 17.00 Dom krajanov Konovo Curth Flatow: Zakon je zakon komedija 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Kozjanski večer kulturni dogodek z gosti iz Kozjega 19.00 Kulturni dom Škofja vas Pozna trgatev komedija v šestih slikah, avtorice FernandeMunchenberg, v izvedbi domače dramske skupine, režija Vinko Sentočnik 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ženske & moški.com komedija Špas teatra za izven PONEDELJEK, 19. 4. 17.00 Celjski dom_ Koristnost kombiniranja zelišč in vrtnin v vrtu predava Miša Pušenjak 17.00 Hospic Celje_ Nove metode smeri v ohranjanju zdravja predavanje dr. Borisa Lapteva 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo - odnosi v družini predavanje Zlatke Jambrovič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Temeljni postopki oživljanja predavanje dr. Francija Vindišar-ja v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.30 Narodni dom Celje Koncert MPO GŠ Celje 19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester GŠ Velenje koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Chicchignola komedija za gledališki abonma ponedeljek in izven Gledališča Koper RAZSTAVE 19.00 Likovni salon Celje Igor Grubič: East Side Story Igrajmo se srednji vek nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini G. Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem predstava dveh enodejank - komedij gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini PRAZNIK MESTNE OBČINE CELJE PETEK, 16. 4. 19.30 Narodni dom Kvintet Gamma etno koncert ob prazniku MOC 20.00 Mestni kino Metropol_ Vesna in Srečko, baskerja predstavitev dokumentarnega filma o uličnih pevcih Celja SOBOTA, 17. 4. 8.00 Pri mostu čez Savinjo (Razvojni center) Pohod po poteh Celjskih grofov 9.00 do 11.30 Lava in mestno središče (na zvezdi) Mestu Celje ob dnevu zemlje in prazniku NEDELJA, 18. 4. 8.00 Telovadnica ŠD Gaberje 47. Frenkov in Božičev memorial namiznoteniški turnir za veterane fgšmou Petek ob 21.00: Shyam, koncert Pokrajinski muzej Celje: Mohn & Kothgasser, poslikano bidermajersko steklo avtorja Paula von Lichtenberga, do 6. 6.; Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Pe-bi, ne strelat, do 14. 5. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Galerija sodobne umetnosti Celje: Reminiscence na čas vojne: razstava Mušič-Stupica, do 30. 4. Galerija Mozaik Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, s popustom Galerija Volk: humanitarna prodajna razstava likovnih del, 30 slik iz ciklusa Sončnice Rajka de Martija iz Celja, za pomoč oboleli dijakinji Maši Toplar iz Mežice, do 30. 4. Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola. Galerija Velenje: razstava Danila Jej-čiča: grafike, reliefi, objekti do 22. 5. Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Likovnega društva Laško z naslovom Ujemi trenutek, do 30. 6. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: Golo kosilo: Likovna dela Tomaža Mila-ča, do 31. 5. Grad Podsreda: razstava slikarja in ilustratorja Žarka Vrezca Ilustracije Žarka Vrezca, do 30. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Denisa Senegačnika: Ambient, do 2. 5. Kulturni center Slov. Konjice: ilustracije Milana Lamovca - Didija, nastale po pesmih Franja Funklja - Frenka Klub Studentov obilne Celle Petek ob 17.00 v prostorih KŠOC: Tečaj ličenja; party make-up Sobota: Očistimo Celje, očistimo Slovenijo; zbirališče ob 8.30 pred Celjskim mladinskim centrom, čiščenje območja Kukovičeve žage v MČ Dolgo polje. Zvečer ob 20.00 za vse udeležence Eko žur v lokalu Vrtnica v Celju. Ponedeljek, 7.30-10.30, oddelek za transfuzijo Splošne bolnišnice Celje: Častim 1/2 litra; študentski krvodajalski teden, krvodajalska akcija ny= cefcW mladinski center Sreda, 21. april, ob 11. uri pred Mestno občino Celje: Festival prostovoljstva 2010; razglasitev naj prostovoljcev leta 2009, glasbeno plesni program, voditelj Damjan Trbovc, predstavitev prostovoljskih organizacij na stojnicah. Zaradi gradnje mladinskega hotela in obnove mladinskega centra je ta zaprt predvidoma do maja. Nadomestna lokacija in delovni čas: 3. nadstropje stavbe Regijskega študijskega središča na Mariborski 2; vsak delovnik med 8. in 16. uro, kontakt na tel. številkah 040 756-009 in 031 374648 ter na info@mc-celje.si Petek ob 18.00 v P2 (Športni park Šentjur): Delavnica KaRIKaTUR; risanje karikatur z Borijem Zupančičem. Sobota ob 10.00 v OŠ Franja Malgaja Šentjur: Delavnica odpravljanja strahu pred živalmi. Sobota ob 20.00, Prostor (zadnji vhod v KD Šentjur): Uvertura v Dance Revolution, DJ Crocy. Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park): petek 15.0017.00 in sobota 9.00-11.00 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto na Monticello (1.362m). Z naročenim avtobusom se ob 5.00 odpravimo s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti v Celju. Prijave sprejemamo v društveni pisarni. Planinsko društvo Železničar Celje vabi na 18. tradicionalni pohod Sloven'c tvoj rod je hodil tod, ki bo v nedeljo. Štart bo pri mostu preko Savinje (Cesta v Laško) od 8.00 do 10.00. Na voljo sta dve poti: lažja in težja varianta. DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka "r—ï' ">• ■ ; " jSÉMI avtor: grega rihtar bomboni iz žganega sladkorja in dodatkov selektor sl. nog. reprezentance (matjaž) nigerll-britan. pevka (sade) podzemni prehod otožen tonski spol selektor argentinske nogometne reprezentance maradona davek v stari avstriji benediktinska opatija na bavarskem japonski šah podelitev kake pravice Švedski smučarski center bikov glas marko tkalec prvotna grška muza petja značaj spremljevalec ognja samooce-njevanje 22 15 nekdanji francoski politik (pierre) 19 hrvaški arhitekt (drago) apettt šahovska kraljica japonska iskalka školjčnih i biserov 11 stalno , bivališče veja elektro- i tehnike napev, melodija i igralec neeson danski šahist (bent) ameriška igralka (joanne) spojina alkohola s kislino okrasni ptií azijska rastlina za rdeče barvilo »t na jv. španije angleški pisatelj fleming britanski igralec (jude) smuíar valenčič drama antona p. čehova ena od projekcij živahen. sproščen pogovor arhitekt mihevc emile zola povračil na tekma naš nogo- metí (andi kathleen turner rimska ljubljana kruti rimski cesar 20 ameriška igralka (mary) ribje jajčece 24 roman clauda aneta anton nanut it. politik mussolini nižja vzpetina, hrib 13 središče savinjske doline odtočna cev okrasek v arabskem slogu vinko ošlak francoski pisatelj (roger) simon jenko 10 ameriški fiziolog in kemik (carl f.) mesto ob reki ural ang. glasbenik (brian) državna blagajna mejna reka med nemčijo in poljsko za poltdn zvišani a am. izumitelj (thomas alva) hoja novejši mednarodni jezik polonij mesto in fjord na severu norveške slikar jakopič 14 17 23 18 21 izdelovalec stolov levi pritok rena v švici upadanje gladine morske vode 16 ključ za kodiranje rowan atkinson Nagradni razpis 1. nagrada: darilni paket Wellness podjetja Zvezdar 2. nagrada: darilni paket Novega tednika 3.-5. nagrada: darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 9. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 28 Vodoravno: ČIK, UNO, KAL, CM, REM, BON, HELIKOPTER, ASAMATI, TRIANON, TATAMI, OAZA, ONE, IMUNO-LOG, IFE, AK, KAR, NERIIN, BOLT, ALINA, DERENDA, FELIX, DNO, ENSOR, IBIS, BELLINI, GOSTIJA, KOSMAČ, ANTAL, KRITINA, RIK, KOLOBAR, CAR, OTA, ALAR, KP, TIGNES, UC, KLEOPATRA, AAR, ATENA, TRA, KARAN Geslo: Francoski smučarski centri Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za vstop v Deželo savn (3 ure) Term Dobrna za eno osebo in bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut, prejme: Rezka Tomplak, Botričnica 8, 3230 Šentjur. OVEN Ona: Lahko bi se zgodilo, da bi se zadeva še bolj zakomplici-rala, a ste pravočasno reagirali. Ni še vse dorečeno, v zraku je še dosti kombinacij, ki lahko prinesejo prav lep finančni učinek. On: S prepirom ne boste uspeli doseči ničesar, zato boste raje poskusili s kompromisom, ki vam bo popolnoma uspel. Vsekakor je bil že skrajni čas, da ste končno spremenili način reševanja problemov. Ona: Izkazali se boste predvsem v očeh izvoljenca, ki bo nad vašim dejanjem več kot presenečen. Kar naenkrat bodo vse težave pozabljene, kar boste na vsak način tudi hitro izkoristili. On: Pridobili si boste prijateljico, ki vam bo pomenila več, kot boste pričakovali. Glede posla si boste privoščili manjši premor, kar bo koristilo razrahljanim živcem, ki že res potrebujejo počitek. Ona: Muči vas kronična nezaupljivost, zato ste zavrnili vabilo osebe, ki vam že dolgo izkazuje naklonjenost. Spremenite se, drugače bo življenje teklo mimo vas, pa še stare prijatelje boste izgubili. On: Napredoval boste počasi, a bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki ste jo doslej pogrešali. V ljubezni se ne obeta prav nič dobrega, zato bodite pozorni na partnerkine poteze. Ona: Dobro bi bilo, če bi stvar pojasnili z vseh strani. Šele potem boste sposobni sprejeti odločitev, ki lahko bistveno vpliva na vaše življenje. Prejeli boste vabljivo povabilo, ki lahko prinese obilo lepega. On: Kmalu boste ugotovil, da je na svetu še veliko prijetnejših stvari, kot je stalno pehanje za denarjem. Že res, da poslovni uspehi prinašajo dober občutek, a se vam obeta nekaj še boljšega. DVOJČKA **. STRELEC # Ona: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Zelo lahko se zgodi, da boste potegnili krajši konec, ki je res katastrofalen. Edina še sprejemljiva možnost je, da na nek način dosežete vsaj delno preložitev. On: Na delovnem mestu vas spet čaka nehvaležna naloga. Veliko boste lahko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni že počasi dosti takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave. Ona: Še najbolje, da ta vikend preživite v naravi, saj je vaše zdravje precej nestabilno. Za delo bo čas tudi drugič, zato ne skrbite, da vam bo zaradi nekaj dni počitka šlo v prihodnosti vse narobe. On: Bolj se posvetite tistim zadevam, od katerih si obetate večjo korist. Zaradi neodločnosti vas bo nekdo pošteno izkoristil. Nikar se preveč ne pritožuj-te, saj ste si to sami skuhali. Obstajaprav imeniten izhod ... POMOČ: AVTOKRITERIJ-samoocenjevanje, OKTROA-podelitev kake pravice, PERSONAL-osebje podjetja, ŠKORPIJON-znamenje živalskega kroga 2. nagrado, darilni paket Novega tednika, prejme: Darja Krajnc, Brstnik 11, 3270 Laško. 3.-5. nagrado, darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah, prejmejo: Marjanca Blatnik, Klo-kočovnik 52, 3215 Loče; Pavel Žaubi, Vransko 125, 3305 Vransko in Nežka Gorenšek, Zagajškova 4, 3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bosta pospešila srčni utrip. Ponuja se ugodna priložnost, zato jo dobro izkoristite in preživeli boste čudovit konec tedna. Zabavajte se in se končno malo sprostite. On: Prizadevali si boste za eno, dosegli nekaj povsem drugega. Toda tudi to vas bo spravilo v izredno dobro voljo, saj se vam bodo odprle lepe možnosti pri osebi, ki ste jo doslej le opazovali od daleč. DEVICA Ona: Končno se vam bo zdelo, da veste, kaj res pričakujete od ljubezni v trenutnem življenju. Razčistili boste nesporazume iz preteklosti, s tem pa si tudi pridobili marsikatero simpatijo iz kroga prijateljev. On: Preživeli boste enkraten teden, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. Nikar vse sreče ne zadržite le zase, ampak jo poskušajte deliti s tistimi, ki so k temu pripomogli. Končno je tudi vam začelo sijati sonce. Ona: Naredili boste malce premora in si privoščili vikend le zase in za partnerja. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in napolnili življenjske moči. Srečali boste tudi nekoga iz preteklosti. On: Ne mislite le na službo in denar, saj je na svetu še kaj prijetnejšega kot samo garanje. Skrajni čas je, da si tudi v ljubezni uredite podobno kot v poslu. KOZOROG Ona: Prišel je trenutek, ko bo treba zbrati vse moči in končno narediti potezo, ki jo pričakujejo nadrejeni. To bo v veliki meri vplivalo na vaše prihodnje poslovne priložnosti, zato bodite kar se da odločni. On: Trma vas bo pripeljala v situacijo, ko bo še najbolje vse pustiti in reševati, kar se še rešiti da. Zamislite se nad nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smeli privoščiti. HM.1,'M Ona: Posvetili se boste tistim domačim opravilom, ki ste se jim doslej vztrajno izmikali. Pomagal bo tudi partner, pa se vam tako obeta prav zanimiv vikend ob obujanju spominov iz skupne preteklosti. Ona: Zaljubili se boste v popolno neznanko, vendar žal ne boste imeli možnosti za resnejšo zvezo, saj bo poročena. Sprejmite prijateljstvo, saj je to edina možnost med vama. Ona: Prihajate v obdobje, ko ni pričakovati resnih notranjih pretresov. Sprostite se in poskusite pozabiti na težave, ki so vas preganjale. In nikar ne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja . On: Presenečeni boste nad ravnanjem poslovnih partnerjev, a vam ni treba prav nič skrbeti, saj imajo povsem poštene namene. Tako se vam prav kmalu obeta precejšnja sprememba na finančnem področju. RUMENA STRAN Druženje ob prazniku Celje je v nedeljo s slavnostno podelitvijo občinskih nagrad proslavilo svoj praznik. Nagrajenci in ostali povabljeni gostje so uživali v prazničnem večeru, si izrekali čestitke ter bili ponosni na Celje in na to, da so Celjani ... Foto: SHERPA Igralec SLG Celje David Čeh, nagrajen z bronastim celjskim grbom, si je ob prejemu nagrade zaželel, da bi še dolgo družil s kreativnimi ljudmi. In želja se mu je, kot vidimo, takoj izpolnila. Nad družbo direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje Tanje Roženbergar Šega je bil očitno navdušen. tr i \ V Hj»« Ne samo barvo las, tudi sicer imata Marijana Kolenko (levo) in z zlatim celjskim grbom nagrajena Bina Štampe Žmavc precej skupnega. Obe sta ljubiteljici lepe slovenske besede in obe delata z oziroma za otroke. Kolenkova je z njimi obkrožena kot ravnateljica v OŠ Lava, Bina Štampe Žmavc pa mlade razveseljuje s svojimi literarnimi deli. Mateja Cvelfar (levo) in Tatjana Rozman sta morda ob kozarčku rekli kakšno o svojih možeh -Bojanu Cvelfarju in Stanetu Rozmanu. Oba sta namreč zgodovinarja in oba direktorja. Prvi v Zgodovinskem arhivu Celje ter drugi v celjskem pokrajinskem muzeju. V pogovoru sta morali nadvse uživati, da se tako navihano smehljata. Kip Alme Karlin si je na svoj način podrobno »ogledal« tudi Zvonko Perlič, slepi celjski literat in spiritus agens delovanja slepih in slabovidnih piscev v Sloveniji. Alma se je vrnila v Celje Vasko Četković je s svojim darilom Celju, izjemnim kipom Alme Karlin, ki od sobote stoji na Krekovem trgu, poskrbel za še eno celjsko atrakcijo, pa tudi za kar nekaj polemik. O kipu samem sicer vse najlepše. »Kleč« zgodbe je bolj v tem, kam naj ta gleda. Vasko si je zamislil podobo Alme, ki s kovčkom odhaja na železniško postajo in z nje na svoje potovanje okoli sveta. Župan Bojan Šrot pa je vztrajal, da mora Alma gledati proti Celju. »Alma se v Celje vrača - in to za vedno,« je dejal. In tako se zdaj Celjani prepirajo, kam naj bi Alma v resnici gledala. Še tem bolj zato, ker so podstavek kipa vgradili po prvotni zamisli. A je že bolje, da so spoštovali županovo zamisel. Ne zgolj zaradi simbolike, tudi zato, ker bi v obratnem primeru ob naslednjem koraku naša Alma treščila ob »kandelaber.« Foto: SHERPA V Almina potovanja se je močno vživel tudi nekdanji celjski prvi vojak Viki Krajnc. Po njegovi kavboj-ski opravi lahko namreč sklepamo, da je prevzel vlogo Alminega spremljevalca in pravega varuha. A oborožen je bil zgolj s fotoapar-tom. Z njim je skrbno beležil vse korake postavljanja in odkritja kipa, pomen tovrstnega dokumentacijskega dela za zgodovino pa je pojasnil tudi nekdanjemu »večnemu« ravnatelju I. gimnazije v Celju, Jožetu Zupančiču. Dodatne kalorije Na otvoritvi trgovine z oblačili za razvedrilo in prosti čas v središču Celja se je trlo znanih obrazov. Lastnik prodajalne je namreč Aleš Pajo-vič, rokometni reprezentant. Obiskali so ga vsi soigralci iz Celja Pivovarne Laško in prvi polnili blagajno. Potem pa so se okrepčali. Miladin Koz-lina (desno), ki že nekaj časa ne igra zaradi neugodne poškodbe roke, je skušal prigrizniti, ko ga je spremljalo budno oko soigralca Nikole Ko-jića: »Diko, počasi. Saj veš, kako se ti hitro nabirajo kilogrami, ko ne treniraš!« Foto: SHERPA Izrežite, izpolnite in pošlj'ite kupon. iMiiifWjraiEoceljeiCom WMtednibii