Cjutjfjflaši ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko ulioo itov. 15. — Z urednikom io moro govoriti vsak dan od 11. do 18. aro. — Rokoplil «• no vračajo. — Inserati: Seitatopna petlt-vnta 4 kr., pri večkratnem ponav llanji dajo 10 popuit. — Velja xa Ljubljano v upravnlitvu: ia oelo leto 6 gld., ca pol leta 8 gld., >a četrt leta 1 gld. 60 kr., na moieo 60 kr., poilljatev na dom velja meiečno # kr. več. Po poiti valja a» oelo __________________________________  *et0	®a	p0*	B	^etrt let* 2 gld. 50 kr. In sa jeden moioo 86 kr.
Štev. 249.	V	Ljubljani	v soboto, 31. oktobra 1885.	Teč	lij	II.
Vabilo na naročbo.
Z 1. novembrom prične se nova naročba na list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času Jonove, da se pošiljanje "stajie pretrga. Najbolje se to učini po poštni nal<aznici, na čegar odstrižek treba prilepiti
naslov, ki je na pdsku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:	
Po pošti:	
celo leto 		gld. 10—
» pol leta		„ 5—
n četrt leta . . 		„ 2-r,o
n en mesec		n --85
Za Ljubljano:	
*a celo leto 		gld. 6--
„ pol leta		„ 3’-
, četrt leta 		„ 150
„ mesec		„ —50
za donašanje v liišo vsak mesec 9 kr.
Velečestitim gospodom volilcem dolenjskih mest in trgov!
Dne 2. in 5. junija t. 1. naklonila mi je ve-tina volilcev v skupini dolenjskih mest in trgov ^stno dostojanstvo d rž a v ne ga poslanca. Pre-Vzel sem težavno, odgovornosti polno breme s tr<lniin sklepom, vrednega se skazati laskavega Zaupanja. Hrepenel sem le po jednem smotru, na 8tran pustivši vse malostne prepire in ničeve oseb-nosti; yse 8Voje moči posvetiti blagru naroda sionskega in zanemarjenim koristim svojega volil-nega okraja. Razmere Vaše so mi bile po vsem z°ane, tužni položaj, kateri Dolenjca tare, naj-^^e tarej^d v8emi^Slovenci, segal mi je v dušo; drugega namena nisem imeT, nego po svoji skromni
Listek.
Mati in dete.
(Črtica v Vernih duš dan.)
Borna soba delavčeva. Na trobleni mizi leži še koliko skorijc kruha. Petrolej na svetiljka motno °bseva ves prostor, pač turobna osvetljava ta
večer-------------prj 0]jnu stoji mlada žena in zrč ven
Jesensko pokrajino.
Dolgo tako stoji v misli utopljena, naenkrat 8e na8lo vzravna.
Veter razpršil je v daljavi megle — in pred njenimi očmi pokažejo se temni obrisi vaškega Pokopališča.
Na to se počasi obrne, a oči njene se vpr<5 'la igrajoče se dete v kotu pri peči.
»Pojdi, Ančika! Bove §u nekam .. .“
»Kam-li, m^niica. ? Na polje — v gozd?a
»Boš uže videla, le idi!w
In šli sta ... . Dete je po poti skakljalo kot lftB«je; mati stopa počasno, zamišljeno.
Konečno dospete na pokopališče. Čuda, da ^ala Ančika ni veselja skoprnela . . . Videča
moči potezati se za Vaše gmotne in duševne pra vice.
Žalibog, nevesele skušnje so me kmalu prepričale, da v sedanjih razmerah svojega cilja doseči ne morem. Istina je sicer, da me je državnozborska desnica počastila z mnogimi in jasnimi dokazi svojih simpatij. Zlasti po svojem govoru v adresni debati, s kojim sem označil tudi popolnoma nezavisuo svoje stališče, prejel sem v tem oziru od najbolj merodajnih veljakov toliko odkritih in častnih pojavov, da o teh simpatijah niti dvojiti več ne morem. Hohenwartov klub sprejel me je v svojo sredino, velika večina slovenskih poslancev skazala mi je prijateljsko naklonjenost, za katero jim morem le iz dna svojega srca biti hvaležen. Le z neke strani seje vedno ugovarjalo in se ugovarja, da Vaša volitev, volilci dolenjski, ni bila prosta, da sem marveč izvoljen le vsled nezakonitega vladnega pritiska; in ta trditev, neosnovana po mojem najboljšem prepričanji, omajala mi je stanje v državnem zboru ter prečrtala moje najboljše namere. S pravnimi razlogi se tako aprioristično nasprotje nikakor ne dd, ovreči. Drugega mi tedaj ne kaže, nego odpovedati se za sejiaj svojemu mandatu ter znova sklicati se na samooblastnega vo-lilca, češ, narod sam naj z novo volitvijo dokaže, ali je izbor moj bil pravilen izraz njegovega mnenja, ali goli proizvod nezakonitega vplivanja!
In še drug razlog me sili, da dam slovo državnemu zboru in da v novič apelujem na rojake volilce. Slehernemu izmed Vas, kedor koli kaj umč o parlamentarnem delovanji, je znano, da se poslancu, ki želi svoje dolžnosti vestno spolnovati — in le takih potrebuje dandanes tužna
•v-HI..
goreče svečice . . . poseda, piha v nje, diha si v ročice in šeta okolo grobov.
Otroče naglo zažgoli in vpraša priprosto, nedolžno:
„Kedo pa je prižgal te svečke, mamica?"
„Tam-le oni otročički!" poučuje mati.
„In zakaj so je prižgali?"
Mati se nekoliko obotavlja, potem pa dč raztreseno:
»Da bi tu gorele 1“
„In čemu tu gorč?"
„Za mamice..."
Dete trenotje molči. Ne umeje, ne gre mu glavo.
„ A so te one mamice, o katerih si mi pravila, da so tu pokopane in imajo na sebi bele srajce ?“
»Da, da . . . .“
Dete umolkne, a kmalu mu šine v glavo zopet druga misel ter zvedavo vpraša:
„Ali boš li, mamica tudi ti pokopana?"
„Tudi, tudi, drago dete “
„In potem ti bom na tvojem grobu prižigala svečice — kaj ne, kaj ?" smejč vpraša dete dalje.
Dolenjska — prilika za uspešno delovanje ponuja večjidel v odsekih. Kar se govori v zbornici, naposled vender le nima toliko dejanjske veljave. Stoprav v odseku ocenja se delavec, zamore vesten zastopnik koristiti svoji deželi in svojemu okraju. Zaradi tega sem si prizadeval, da bi prišel v nekatere važne odseke. Ker sem novomeškim malim obrtnikom pri volilnem shodu meseca septembra bil obljubil, da se bodem potezal za interese obrtnega stanu, in ker mi je na tem, da se naša domača obrtnija, na pr. ona v Ribnici, povzdigne s primernim obrtnim poukom na posebni strokovni šoli, želel sem priti v obrtni odsek. Ravno tako sem skušal, da me izvolijo v davčni odsek, ker sem uverjen, da treba predrugačiti našo zastarelo davčno sistemo, da treba bolj jednakomerno razdeliti zlasti našo pridob-nino in dohodkarino, katera sedaj prehudo stiska malega davkoplačevalca, dočim velikega kapitalista skoro nič ne zadeva. Ali — zaman je bilo moje prizadevanje! Tudi v tem oziru se je jedino le to naglašalo, da je pravo-krepnost moje volitve še dvojljiva, in posledica tega neutemeljenega ugovora bila je ta, da navzlic najboljši volji do sedaj nisem v nobenem odseku!
Ali gospoda, po nepotrebnem čas tratiti, po zbornici postavati in le včaBih debat v njej udeleževati se, to — odkrito povem — ni po mojem okusu. Izbrali ste me. ker Bte zaupali moii energiji in .moji^elavnesti; v sedanjem položaji pa~EeIT last-nosti ne bi mogel skazati v oni meri, katera se mi potrebna vidi za vestnegadolenjskega zastopnika. Znam sicer, da je zadnja moja volitev bila skozi in skozi legalna, zakonita, ter da lahko do zadnje pičice ovržem dotične proteste; znam tudi,
Mati razprostre roke, pritisne dete k prsim in je poljublja na čelo. Za nekoliko časa vrnili sta se domov .. .
* *
V	kotu delavčeve izbe, tam na desno od mize stoji borna postelja, kakeršne nahajemo samo v najrevnejših rodbinah. Gorenja odeja je odgr-njena.
Nad posteljo visi podoba Matere božje, a na postelji sami pa dremlje mlada žena, na pol še oblečena. Po obličji razlita jej je bledost, oči ima od bdenja, kakor je videti, vse medle in trudne; hitro diše.
Tik postelje stoji otroška posteljica — v njej pa leži plavolasa, mala Ančika.
Veter zatuli v okna, zagrinjala se zmajejo v pregibih.
Ančiki jame prihajati tesno . . . spomina se na pokopališče . . . Naglo začne ihteti in se spusti v jok . . . Prestrašena mati se sklone k posteljici:
„Za Boga, Ančika, kaj ti je?“ jekne skrb-
ljivo.
da se nisem z ničemur pregrešil niti proti duševnemu, niti proti gmotnemu blagru svojih volilcev; in tudi o tem sem uverjen, da je nova volitev za moje volilce spojena z marsikatero občutljivo izgubo, z denarnimi žrtvami in potrato dragocenega časa. Nikar Vas tedaj ne pozovem z Dova ) na volilno borbo zaradi kake trme, izvirajoče iz »bolestnega Cestiljubja; gre temveč za stvar, -l,za mili narod naš in za vitalne Vaše ko-rrsti, in v tem imenu obračam se zaupno do Vas s Bledečo izjavo:
Prisiljen po gori omenje nih razlogih izročil sem danes svojo odpoved visokemu predsedstvu državne zbornice, ob jednem proseč ga, da takoj blagovoli posredovati v ta namen, da se kar hitro mogoče . razpiše nova volitev. Pri tej priliki stopim i zopet kot kandidat pred Vas, noMlagi 8ta-* rega, Vam itak znanega programa. Vodilna misel temu programu je in bode: vzajedno z drugimi slovenskimi poslanci in našimi naravnimi zavezniki na temelji narodne jednakopravnosti boriti se za duševne interese vseh Slovencev, na tej jedino pravični podstavi, to j e jednakopravnosti, pogajati se za gporaznmljenje z.jL&£imi~aj-
deželani ter z s_s e mi m oim i delati za
ginbpiIjroBpBh vojvodine kranjske. Teh idej^preŠlnjen predstavim se Vam, velečestiti gospodje volilci dolenjskih mest in trgov, kot kandidat za bodočo državnozborsko volitev.
Pokažite že jedenkrat, da je volilna pravica v Vaših rokah, in da gre neomejena le Vam.
Na Dunaji 29. oktobra 1885.
Prof. Fr. Šuklje,
deželni poslanec.
Proti žganjepitju.
Minolo nedeljo vršilo se je v Švici narodovo glasovanje o vladni predlogi gledč alkohola ; narod sprejel je vladno predlogo z 214 000 proti 135000 glasovom. S to predlogo se v važnih točkah pre-ustroji ustava in vlada dobi v roke orožje, s katerim se bode mogla vspešno postaviti nasproti žganjepitju. Po tem novem zakonu izključilo se je izdelavanje in razpečavanje žganja iz vrste onih obrtov, katerim je švicarska zvezna ustava jamčila popolno trgovinsko in obrtno svobodo. Nežga-nim pijačam priznavajo se po zakonu marsikatere prednosti in svoboščine glede obdačenja. Jedro novega zakona pa je vpeljava davka na žganje. Ob-dači se doma izdelano, kakor tudi iz inozemstva pripeljano žganje, kakor tudi žgane vode. Čisti
Dete se spravi na noge, rosne oči upre v mater in pade zopet nazaj na blazinico. Mati tolaži dete.
„Ah, mamica — moja zlata mamica!" kliče dete — a zopet mu šine v glavico druga misel .. .
„Umri, mamica, moja zlata — umri!"
„A zakaj, dušica, čemu?"
„Da boš mogla tudi biti v beli srajci v grobku."
„A zakaj, dete drago ?“
nAli mari ne veš, da hočem na tvojem grobu žgati tudi svečice?"
In jasno ter veselo zazre materi v oči.
„Da, da — umrla bom — le spančkaj, dušica!" tolaži mati, dokler dete ne zaspi.------------------
Ni dolgo trajalo in žena na postelji se strese, dvigne utrujeno glavo ter se ozira okoli.
»Kaj pa je, dete moje?" tresočim glasom vpraša; nehote stegne roki proti posteljici.
Iz posteljice čuje se hrapanje in pretrgani zvoki kratkega dihanja.
Mati se nagne — in vzame dete v naročaj; prime je za ročico — ta je gorka, medla, obličje otrokovo ko piruh rudeče, majhne ustne osipane,
bledi očesici na polu odprti.---------------------Detetu	se
meša.
dohodki od tega davka ostanejo kantonom po številu njihovega prebivalstva; vender morajo kantoni vsaj deset odstotkov od teh dohodkov obrniti v to, da se kolikor možno zabrani razširjanje žganjepitja in njega vzroki ter posledice.
Švicarska zvezna vlada bavila se je mnogo in korenito z žalostnimi posledicami, katere provzroča obilo uživanje alkohola po vsej Evropi; žalostne, skoro obupljive razmere doma prisilile so jo do preustrojbe ustave v dveh točkah, žalostne razmere, katere so nastale vsled preobilega uživanja alkohola.
Dvajset odstotkov umobolnih, trideset odstotkov beračev, štirideset odstotkov navadnih zločincev in devetdeset odstotkov v posilno delavnico obsojenih je alkoholikov. Ni posebno čudno, če kdo nenavadno umrje vsled preobilo užitega alkohola; samomori vsled užitega alkohola ponavljajo se kaj pogostoma. Švicarska zvezna vlada bavila se je tudi z vzroki, kateri napotujejo narod k žganjepitju. Trditev, da se žganjepitje razširja vsled delitve zemljišč, ovrževa zvezni svet z zemljevidom, na katerem je narisano število zemljišč in zaznanaenovano število žganjepivcev; in iz tega zemljevida se vidi, da število zemljišč ni v nikaki zvezi z žganjepitjem, pač pa je zvezni svet našel glavni vzrok žganjepitju v tem, da je žganje v nekaterih kantonih zelo nizko obdačen, v tem ko je na vino in mošt nastavljen velik davek.
Vzrok žganjepitju je torej v prvi vrsti v davku, katerega imajo nalagati kantoni na pijače, tako da se pred hudo obdačenimi drugimi pijačami odpirajo vrata cenejšemu žganju. Zvezni sv6t je uvidel, da se mora na žganje postaviti velik davek, da se žganje bolj podraži nego vsaka druga pijača ter da se uničijo male tovarne žganja, katere izdelujejo deloma čisti strup. Ne bodemo se ponatančneje bavili s posamičnimi določili zakona, omenimo naj samo, da je v zakonu nekaj določb, katere so na škodo prostaku, katere morda dajejo pri kupavanji žganju nekako prednost bogatinu, vender je navzlic temu narod sprejel predložen zakon z ogromno večino glasov, ker je uvidel, da 8e je bolezen tako globoko uže zajela, da treba hitre in korenite pomoči, in ta da se more najti v visokem obdačenji žganja.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Glavni tekmec avstrijskemu surovemu cinku je pruska Šlezija, ki jo je priroda tako obogatila, da se cinkovica nahaja tik poleg ogljinih slojev, ki dajejo vrlo dobro in ceno pridobivno k&meno oglje; ima pa tudi ta dežela prav nizke železniške voznine, tako, da plača cel6 za surovi cink od
Mrzla sapa Vernih duš večera ostrupila je dete usodno.
»Dušica moja!" šepeče mati; zaradi solz ne more dalje govoriti.
Dete zastoče, jame dihteti a zopet zaspi. Mati obupuje.
„Mama!" kliče dete v sanjah, „mama, pit, piti — a glej, angeljček, angeljček — mama — dej mi to punčiko — mama!"
BMama!" kliče dete pojemajoč, probudivši se, hrapljavi glas se mu vsipa iz grla.
Mati je stisne v naročaji in ziblje sem ter tij&; počasi se utolaži ter zaspi. Mati je položi v posteljico nazaj, usede se na kraj postelje in nasloni glavo ob dlan; ona ne čuti, ona ne sliši — liki kip. Ona gleda le svoje dete, le svoje dete, kako trpi, se trese in — umira.
To traja nekoliko ur.
Potem se čuje globoko ihtenje. Žena se obrne k podobi Matere božje — moli.
Polagoma pada to utrujeno telo vslod nočnega bdenja na posteljo — premnoge solze močijo vzglavje.---------
Zvunaj pa vihar dalje buči. Naglo prestane ta njegova besna pesen; nastane tišina. — Dež vdarja na okno; naglo se zablisne, grom globoko doni.
šlezijskih talilnic do Dunaja manj voznine, nego naše planinske cinkarnice. Voznine od cinkovih rudnikov do južno-avstrijskih cinkarnic veljajo malo ne ravno toliko, kolikor v gorenji Šleziji ruda sama na licu talilnic. Razven tega dobiva gorenja Šlezija od blizu cene in prav dobre neizgorne gline, naše planinske cinkarnice pa si morajo tudi ne-izgorno glino po visoki ceni in voznini deloma celč iz inozemlja naročevati.
Koliko imajo avstrijske cinkarnice nasproti nemškim po nevgodnih razmerjih trpeti, razvidi se najbolj jasno iz njihove nemožnosti, da bi prikupili cinkovice v tirolskem Schneebergu, tako. da se pridelki tega eraričuega cinkovega rudnika uže leta v inozemstvo prodajajo. Ako bi naše planinske cinkarnice imele nizke voznine ali te iz-ravnajočo zaščitno colnino, prikupili bi si tirolski rudnik bistveno, razširili delo in pomnožili izdelek za kacih 20 000 metercentov surovega cinka na leto; bilo bi njima možno izdelovati ne le surov cink, marveč tudi druge njegove proizvode — posebno cinkovo pločevino — ter bi s tem povečale vrednost svojih izdelkov. Bilo bi njima sploh možno, da bi rudo draže plačevali, po tem pa bi se i& leta na leto pešajoče pridobivanje rude vnovič oživilo in domače izdelovanje cinkovice ter surovega cinka izdatno pomnožilo.
Da bi avstrijske cinkarnice mogle izdelovati več cinka, razvidno je iz tega, da se prideljuje več cinkovine nego se je doma uplavi, in da bi se lahko vsa pridelana ruda doma porabila doka* zuje uže to, da se mnogo surovega cinka uvažuje-Trošivci surovega cinka bi se tem ne predali samotrštvu, ker bi se še vedno dovelj cinka uva-ževalo, in ker ee težf le na to, da bi se izdelovanje toliko pomnožilo, kolikor se planinske cinkovice prideluje.
Celo Rusija, kjer so gledč cinkove obrti uft Rusko-Poljskem blizu ravno ista razmerja za izdelovanje, kakor v sosednji Gorenji Šleziji, brani svoje izdelke surovega cinka z zaščitno carino za pud 40 kopejk, to je 3 gld. 60 kr. za 100 kilogr-Opiraje se na vse to, predlaga odsek za ciok colnino s 5 gld.
7.) Za tarif. štev. 322 in 323.
Odsek priporoča najtopleje po vis. c. kr. vladi v colno novelo sprejeta povišanja in predlaga v tarif. štev. 322 carino za ^svinčeni pepel, svinčeni glaj (sreberni in zlati glaj)“, z dosedanjega postavka 1 gld. 50 kr. povišati na 2 gld. za 100 kilogr. > v tarif. št. 323 pa, da se obtežč: „svinčena bel, masikot in menig", ki imajo sedaj carino s 3 gld' določeno, z jednako carino kakor svinčeni cuker s 5 gld. za 100 kilogr.
(Dalje prihodnjič.)
Žena pri postelji so zgane. Presunljivi je^ zazveni po sobi. Kakor levica Bkoči k detetovi posteljici.
„Moj otrok, moj otrok, moj zlati!" tarnajo njene blede ustne. Tresoče svoje roke steza P° posteljici. „Ubožecmoj!" šepeče. Naglo Be vzpenj^ mane si oči. Ne verjame, ne, to ne more brtj Zopet napenja bolj in bolj oči. Nagiba se bolj »D bolj k posteljici — roka otrokova je ledena, odrevenela, očesice zbuljeno, toda tako, da člove* mora plakati. Zdi se, kakor bi dete gledalo Pr°' seče svojo mater — na ustnih ostal mu je otroš^1 usmev. Mati se nagne k ustnim otrokovim, je P°” ljubljajoč.
Dete je mrtvo! Trpko si očita potrta nemo stoječa tik mrtve Ančike: „Čemu je d0 tebi v žalost? Zakaj ne ti detetu v veselje?8 0 njenih očij Be pak vsuje potok solza na dete.	.
Zvunaj Be je zopet zjasnilo, mesec se P kaže izza temnih oblakov in obseva širno o^° in milijarde zvezd leskeče na nebu.	vidi*11
Mamica draga, ne plakaj! Na neb11 zvezdico in ta je duša tvojega srečnega d Ne piskaj I	AM.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Nekateri listi zatrjujejo, da minister za vnanje zadeve, grof Kdlnoky, odstopi koj, ko se zaključijo delegacije. Ta vest pa je najbrže samo dcsiderium nekaterih ministrovih nasprotnikov.
Deželui proračun za Češko znaša za prihodnje leto 8005000 gld. Deželni odbor je predlagal, naj se pobira 301/2 odstotkov deželne pri-klade.
V seji hrvatskega sabora z dnč 29. t. m. na-znanil je ban, da je Nj. veličanstvo cesar izvolil sPrejeti čestitke sabora k Najvišjemu imendanu. Budgetni odsek predložil je poročilo o proračunu deželnega zaklada za 1886. leto. Proračun kaže skoro v vseh odstavkih večji ali manjSi prebitek.
Ogerska deželna razstava zatvori se prihodnjo sredo. Zatvorenje izvrši se brez posebne slovesnosti. Cesarjevič Rudolf izjavil bode v navzoč-uosti predsedstva, članov deželne komisije in razstavljavcev, da se razstava zaključi.
Tuje dežele.
Grčija še menda vedno misli na vojno, kajti najnovejše vesti pravijo, da so se sklicali mornarji rezervisti v službo. Delyannis predložil je tudi Gornici postavni načrt, po katerem naj bi se od y*®h plačil, katera vlada plačuje svojim uradni-0tt|, odtegnilo po 5% za časa mobilizacije.
Angleški parlament razpusti se dne 18. no-Ve°)bra, in splošne volitve vršiti se imajo dne ^4. novembra. Po postavi mora se novi parlament ^ez jeden mesec po volitvah sniti. V Angleški se Vender redko vrše zasedanja parlamenta pred Bončem ter trajejo le kratek čas. Navadno so par-*a<nent snide proti koncu jauuvarija ali v začetku februvarija.
Iz Tonkinga prihajejo za Francoze ugodne veati. Pomirjenje Anama in Tonkinga ni več nemogoča stvar. Ta ugodna poročila vplivajo zelo »godno v Franciji v pomirjenje strank, katere so 1,6 protivile tej politiki.
V Afganistanu nastalale so zopet zmešnjave. ‘S^ska oblastva postopajo preveč strogo, zaradi e®a prišla je iz Mejmanaha deputacija prosit ru8ke pomoči.
Razne vesti.
—	(Po nodolžuom obsojon.) Pred nedolgim j® v Potrogradu nek Miranovič, kateri je bil ob-°4°n, da je umoril Saro Bockor in od prve inštance obsojon, pri prizivni obravnavi nekrivim spoznan.
bil
tudi
0 tom govoroC, pripovodujo nok potrograšk časopis o z<)16 podobnem slučaji, ki se je dogodil lota 1851, ka-*'0r‘ pa so jo končal za obtožonca bolj nesrečno. Bilo J® ob osmi uri necega jutra imenovanega lota, ko prideta dva možka s precej velikim kovčekom do necega ^esta, kjer se je čez vodo prepeljavalo. Tu najameta 81 fioln in velita brodniku, da ja prepelje v Jolazin. Kovček vzela sta bila soboj in dospevši na ono stran, naprosita brodnika, da pazi na kovček, dokler si ne dobita voza. Nepoznana Sla sta, a vrnila so ne več. brodnik čakal jo jedno, dve uri, a potem poloti se ga "®iuir in naznani celo zadevo redarstvu. Odprli so ^°Tčok in v njom dobili slečeno žonsko truplo. Proiskava Prične. Tedaj se še ni mnogo na to pazilo, kodo dospel v mesto, ali zapustil ga, vse jedno pa se jo Carstvu posrečilo zvodoti, da jo pred kratkim odpoto-Vala baronosa R. iz svojega stanovanja, a kara, ni Ved°l nihčo. Pozvedovalo so je zaradi tega pri hišniku, a tudi on ni hotol nič vedeti o tora Rekel jo, da ba-^n°8a večkrat odhaja z doma, ne da bi svojim slugom povedala, kam. Začeli so proiskavati posa-
H
■Doz
ne sobo in tako pridejo tudi v sobo, ki je bila P° tleh na dobolo s prahom pokrita. Sarao na jedni raili poznalo se jo, da jo šo prod nodolgim ondi nekaj
da^0 Na vpra5ai’j0' kaJ da J® ondi bil°’ odSovori hišuik-
a kovčok, katorega mu je baronosa pri svojem odhodu ^ ar,la in katorega jo nekomu trgovcu prodal. To je
k»ter,
u*o dokaj suinnjivo. Ko mu pokažejo kovčok, v ein je ležalo žensko truplo, obstal jo hišnik takoj,
da je to isti kovček, ki	mu ga je	podarila baronesa
in ki ga je potem prodal. Ko pride	hišnik	z redarji	do
onega trgovca, ki je bil	po njegovi	trditvi	kovček	od
njega kupil, ni hotel ta	o tem nič	vedeti,	ampak	je
zatrjeval pri živem Bogu, da toga kovčeka niti kupil, niti prodal ni. Hišnik je potem tudi umorjeno žensko za svojo zapovedovalko baroneso R. spoznal; isto tako nok duhovnik. Sedaj ni bilo nikake dvojbe več. Hišnika so sodili in navzlic njegovemu zatrjevanju, da je nedolžen, obsodili. Odmerili so mu sto udarcev s knuto in potem poslali ga za vse življenje v Sibirijo. A komaj pretečo mesec, ko naznani nekedo pri sodniji, da se jo baronesa R vrnila. In res je bilo tako. Hišnika so poklicali nazaj, a sto skelečih udarcev s knuto in vos trud daljnega potovanja je le pretrpel. In kar je pri vsem tem glavna stvar — temu, kedo je bila umorjena ženska in kedo je doprinesel zločin, niso prišli nikdar na sled.
Domače stvari.
— (Avdijenca.) Nj. veličanstvo cesar izvolil je predvčeranjim v avdijenci sprejeti gosp. dvornega svetovalca viteza Miklošiča in gosp. vladnega svoto-valca dr. K ees b acher j a.
— (Nj. veličanstvo presvitla cesarica) jo s svojoga potovanja dospela včeraj popoludne v Mi-ramare. V ponodoljek, dnč 2. novembra, odpelje so Nj. veličanstvo v Godollo Svojo bivanje v Miramare porabi presvitla cesarica za različno izlete, obišče tudi Trst.
— (Roguliranjo hudournikov na Go-ronjskom in Not ran j s kom.) Visoko ministorstvo poljedelstva naročilo je vodstvu gozdnega oddelka za urejevanjo hudournikov v Beljaku, da odpošljo prej ko mogoče izvedenca v ono kraje na Notranjskem in Go-ronjskom, ki so po letošnjom poplavljonji toliko trpoli. Njogova naloga jo, dotično občino poučiti, kako so jim jo naj primornejo obvarovati pred hudourniki, ako bi pretili na novo prodreti, no da bi se za sedaj užo pričelo zistematično urejevanje, ali da bi se to s provizoričnimi napravami morda še obtoževalo, potem ima pa tudi primeroma določiti one svote, ki bi se potrebovale za zistematično urojevanje, tako da bi morda dožolni zbor uže letos zamogel baviti so s to zadevo.
— (Dar.) Premil, gosp. kuezoškof dr. Misija daroval je za „N4rodno Šolo" 50 gold.
— (Osobno vesti.) Deželne sodnije svetovalec v Ljubljani gosp. Rajmund Zhuber pl. Okrčg dobil je povodom zaprošenega umirovljenja naslov in značaj nadsodnijo svetovalca v priznanje njegovega mnogoletnega in uspešnega službovanja.
— (Položaj suplentov.) Poslanec Mattusch iu dr. predložili so državnemu zboru predlog o zakonu gledd suplontov in pomožnih učitoljev na državnih srednjih šolah in učiteljiščih. Po tem zakonu zboljša se gmotni položaj suplontov in pomožnih učitoljev.
— (Slovensko gledališče.) Jutri igrala so bodo v tukajšnjem gledališči igra „ Mlinar in njegova hči."
— (Sprememba posestva.) Gospoda Josipa Kušarja hišo v Gradišči št. 15 kupil je gosp. Andrej Črno za 9700 gold.
— (Duhovensko spremembe vkrški škofiji.) Za župnika v Etttendorf je imenovan g. Jožef Stefanor, dozdaj župnik v LOllingu. — Prestavljeni so: g. kaplan Leop. Pazdera iz Sovodja vVolšberk; g. kaplan Jožef Pfohl iz Volšberka v Sovodje; gosp. provizor Jan. Obereder iz Moravč (MOrtschach) v Breg. — Razpisano so fare Motnica (Mottnitz) in Holmec (Kolbnitz). — Gosp. Jož. Jandolj, do zdaj kaplan v Zagornici (Sagriz), je prestavljen za provi-zorja v Kot (Winklor), za kaplana v Zagorico pa je poklican novomašnik g. Jožef Hab e mik. — Umrl jo g. Pavel Kohlraaier, dekan in župnik v Bregu.
— (Za popravo stolne in župne cerkve v Mariboru) se potrebuje še 80 000. Privoljeno je pobirati za to doneske po Zgornjem in Spodnjem Av-8trijskom, Štajorakom, Kranjskem in Koroškem.
— (Dva otroka zgorola.) Iz Gorice poroča se grozna nesreča:	Zakonska šla sta v gostilno ter vzela s soboj jednoga otroka, doma pa sta pustila šo dva otroka, jednoga 3*/a, druzega l1/, lota starega. Med tem ko sta so pozno zvečer zakonska zabavala v
gostilni, dogodila se je otrokoma doma nesreča; prevrnila sta gorečo petrolejevo svetiljko, nastal je ogenj ter pričelo hudo goreti. Ko so ljudje ulomili vrata, bil je starejši otrok v postelji uže mrtev, mlajši pa tako hudo ožgan, da je tudi kmalu potem umrl.
— (Samomorilec,) kateri se je v sredo ustrelil v železniškem vozu iz Trsta vozečega jadrnega vlaka, imenuje se Moric Braune, ekonom iz Ogorske.
— (Neukreten lovec.) Iz Gorice se poroča, da jo bil minolo nedeljo v bližini Vrtojbe na lovi E. B., avskultaut pri goriški okrožni sodniji, a mož je bil menda še malo vajen lova, kajti meneč streljati na jerebico, ustrelil je mimo idočega kmeta v prsi tako močno, da so nevarno ranjenega morali prepeljati v bolnišnico.
Zahvala.
Poliška občina je 1. 1872 zidala novo šolsko poslopje; tedanji načelnik stavbenega odbora jo je nepotrebno vpletel v dolgotrajno računsko pravdo, katero je zgubil 1. 1878, ker jo edino občino tožil, dasi jo k zidanji patron dodal 1000 gld. Leta 1880. je v drugič pričel pravdo zoper občino in zoper c. kr. finančno prokuraturo; zdaj je po vseh sodnjih stopinjah pravda končana, in tožnik jima mora vse pravdine stroške v znesku 499 gld. 42l/s kr. povrniti.
V	zahvalo za marljivo pravdino namestonje je odbor poliške občine vodjo c. kr. finančne prokurature, blagorodnega gosp. dr. Josipa Račiča, višega finančnega svetnika, soglasno volil častnim občanom ter sta mu diplomo izročila župan in načolnik krajnega šolskega sveta.
Od krajnega šolskega svota na Polici, 29.oktobra
1885.
Martin Deroar,
načelnik.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Sredec, 31. oktobra. Bolgarska vlada uradno izjavlja, da je poročilo iz Niša, da so Bolgari zaprli vse meje ter da bolgarski prostovoljci vznemirjajo srbske obmejne kraje, neresnična.
D u n aj, 30. oktobra. Dr. Herbst je nevarno obolel.
Niš, 30. oktobra. (Uradno.) Bolgari zaprli so povsod meje in izdal se je ukaz, naj se vsak Srb, ki prestopi mejo, umori. Vsled tega se je srbskim četam zaukazalo, na tako neutemeljeno postopanje odgovoriti z orožjem. Bolgarski prostovoljci so uže na več krajih pričeli napadati srbske obmejne vasi.
Rim, 30. oktobra. Včeraj je v provinciji Palermo na koleri obolelo 63 oseb in 19 umrlo. V mestu Palermo je obolelo 20 oseb in umrlo 12.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 31. oktobra.
gld,
Jednotni drž. dolg v bankovcih.................... 82-60
*	>	»	»	srebru..........................83- —
Zlata renta................................................109-20
5°/o avstr, renta..........................................100	• —
Delnice n&rodne banke..................................... 869'	—
Kreditne delnice.......................................... 283	50
London 10 lir sterling.....................................125	■ 10
20 frankovec............................................... 9-94s
Cekini c. kr............................................... 5	93
100 drž. mark..............................................fil	• 50
Tujoi.
O n k 29. oktobra.
Prt Maliči: Pollak, fabrikant, in Hochheimer, potovale«, z Dunaja. — Sborowitz, potov., iz Rihnova. — Margoni, potov., iz Feldkirchna. — Behofschitz, potov., iz Linča. Staudinger, trgovec, iz Gradca. — Aljančič, kaplan, iz Smartina.
Pri Slonn: Gutmann, trgovec, iz Norimberka. — Mensch in Modistan, krošnjarja, z Dunaja. — Urbanek in Steiner, trgovca, iz Prage. — Landesmann, trgovec, iz JH-gerndorfa. — Dr. Binter, c. kr. okrajni zdravnik, iz Kamenika. — Rosenberg, trgovec, iz Zagreba.
Umrli so:
V	civilni bčlnici:
Dn6 27. oktobra. Fran Svete, delavec, 29 1., kron. jetika. — Josip Okorn, delavec, 451., hiba srčnega jezička.
—	Urša Modic, gostinja, 72 1., opeSanje.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanjo |
baro- : Terape-metra ratura
Vetrovi ! Nebo
Mo-krina v mm
5
m
o
'A
7. zjutraj 1731-32 2. pop. | 732 10 9. zvečer | 734•62
0’6 j s. sl.
8' 6 j vzh. sr. 1*2 I vzh. sl.
jasno
0.00
Vožni red Rudolfove železnice,
veljaven od 1. oktobra 1885.
IjjvuToljana-TerToiž.
Postaje
Osobni vlaki
1. 2. 3. razred
zjutraj
Ljubljana, juž. želez. odh. Ljubljana, Bud. žoloz. „
Vižmarjo..................
Modvode...................
Loka......................
Kranj.....................
Podnart-Kropa . . . „
Radovljica (ra. p.). . „ Lesce-Blod................„
Javornik . , . Jesenice ....
Dovje..............
Kranjska Gora . Uatočo-ISola Peč . Torbiž............
prih.
6.40
644
6B3
704
7.17
7.31
7.48
805
8.12
8.29 8.39 8 56 9.21 9.37 9.55
1.2.3.
razred
dopolud.
11.40
11.45
11.55 12.07 12.21 12.38
12.56 popol. 1.14 1.24
1.46
157
2.18
2.48
3.03
3.20
1.2 3. razred
zvečer
6.35
6.39
6.48 659 7.12 7.26 7.43
8,-
8.08
8.25
8.33
8.49 9.11 924 9.:t8
Ter'toiž-Ij jviTolj ana.
Torbiž..............odh.
Ratočo-Bela	Peč .	.	.	r
Kranjska Gora	...	„
Dovje..................„
Jesenice ................. „
Javornik............
Lesce-Blod . . . . Radovljica (ra. p.) Podnart-Kropa . .
Kranj...............
Loka................
Medvode.............
Vižmarjo;. . . . Ljubljana, Rud. žel Ljubljana, juž. žol.
prih.
po noji	popol.	nežer
12 36	1.10	6.20
• 1.01	1.30	6.39
1.22	1.46	6.53
1 55	2.19	7.19
2.23	2.43	7.41
zjutraj		
2.30	2.50	7.48
2.56	3.15	8.13
3.03	3.22	8 21
3.27	3.44	8.44
3.47	4.02	9.03
4.06	4.20	9.20
4.21	4.34	9.34
4.34	4.46	9.40
4.44	4.55	9.55
4.50	5,—	10 —
ESES25HSHSH5HMSHSE5HSBSHSiSH5HSH5E5^L
Umetne	uj
zoloe Iml izoTooTrjstjj;
j vdevlje po najnovejSem amerikanskem načinu brez ! vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse zobne operaolje	(39)	60	j
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. 3E5Z5Z5i25H5iSESE5Z5HE5E525E5£5Z535Z5Z5ZS i
V založništvu naSem lzišla je na svitlo
Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnio lz vseh stanov.
Nabral
Anton Brezo-vn-ilc
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinmajr & M Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
1
1
I
]XXIXXIXXXXX2
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, I., Pestalozzigasse I.,
naj starejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—35
Carsko, marčno in bock
pivo
iz pivovara bratov K o s 1 e r
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayerjeva trgovina piya v steklenicah
v Ljubljani. (118) 16
Trže 87 let olostoječa,
ces. kralj. dež. priv.
tovarna za odeje in koce
od prejšnje firme Liohtenauer-jeva vdova & sinovi
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjske odeje
f cm- (lolS°’ 130 cm.
jfifijj&f Vj široke v nepokončljivi ‘^t*.kakovosti temni podlagi in živimi ohkrajki, komad po
1 «1*1. 65 Ur.
uštevši zavitek, torej brez stroškov.
Samo vsled ogromnega izdelovanja in velikanskega razpečavanja nam je možno, te konjske odeje prodajati v tako izborni kakovosti po tako neobičajno nizki ceni.
Razpošilja se proti povzetji. — Blago, ki ne ugaja, vzprejema se brez pomisleka nazaj. (158) 3-3
ar Pazi naj se natanko na iidreso:
Glavna zaloga:
Silberstern, Dunaj, L, Rothenthurmstrasse 14.
USTaj finejši
bohinjski sir
(160) 5	prav	po	ceni	priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
speeerijska trgovina Pred škofyo št. 1.
Blago
za	in
ženske možke
obleke
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
3-10 metrov ( za	Sld.	4,96	iz	dobre	ovčje	volne;
xa J	»	»	8,—	»	boljše	»	»
jedno obleke I	*	*	10>—	»	fine	»	»
v	>	»	12,40	»	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših hojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. Stari
fa-Torlšlra, za,Xogra, -v Brnu. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabrlšklh cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukno-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—17
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
>
ca
o
Tl
•S
OJ
■d bo
§j 0
•H r—I
■p ca
* g
N N
•r-f rt
i »
as
a >co
■d d) 2 n-s | ■s 1
i >
g
o
o
>
S
l>
O
«9 .P a >
«
e 'S
3 S g “■ S«
>3 05 ■o .2
O rt NI
CCS
pooaeeoaoeeecMGGoeeeeooe
Ravnokar išla je na svitlo v naši zalogi knjiga:
Prvo berilo in slovnica
za slove lisice ljudske šole sestavila Razinger in Žumer.
Cena vezani knjigi 24 kr., na vsakih 10 iztisov daje se jedna knjiga brezplačno.
Pripuščena je le-ta knjiga od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice, ter je toplo priporočamo slavnim šolskim oblastnijam in vsem slovenskim učiteljem.	(160)
Ig. pL Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Ejoeoeoooeoaajooooeooe
Samo še danes
“55* srečke*1«
Glavni dobitek v gotovini
100.000 gld.
Dalje20.000Žid.110.000gldJ5000gld. a. v.itd. 4000
Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica 43.
Odgovorni urednik J. Nagli8.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraay r A Knd. Kam bortr v
I,jiitili»