/ /7

1.
Srebrnjak Anton
POSVETILO
loj ih sanj kraljici te posvečam stihe, saj po njej s© klici k njej so želje tihe.
Morda bo čutila, ko jih bo prebrala, da ljubezni sila mi srce je vžgala,
S A M , V NOČI
Nežno kot mati otroka objemije zemljo mesečina, kakor umrlo vse spi-naokrog je le gluha tišina.
Sam jaz na oknu slonim in mislim le deklica nate, luna kot draga nevesta pošilja poljube mi zlate.
Noč je z nevidno močjo vse živo zazibala v spanje, jaz le v tej noči bedim pri tebi vse moje so sanje.
DO ZDAJ NIKDAR
Jfe tak vihar divjal mi v srcu ni, kakor ta čas, ko nate jaz vse mislim dni, noči.
Se zdaj bojim, da več pred njim ne rešim si srca.
Zdravilo ti, pred*figa si-ob, progim} reši ga!
S L m V P R A Š ‘ A -u
de ljubiš me-pogledala si v tla, potem v oči zazrla mi
in tiho rekla: " Da!M
Bil srečen sem,
V trenutku tem ko rekla si mi to, trditi smem na svetu vsem
ni nihče bil tako.
VSI t E SPE
Vsi že spe! le jaz ne morem spati sen sladak mi ne zapre oči. Srce miru mi noče' dat;y predraga, samo k ieoi nrepeni,
S 0 R £ T
Večkrat te srečam: tiho stopaš sama, preprosta vsa, kakor še prej si bila, ko si v ljubezen mi srce vzbudila, a vendar se mi zdiš- visoka dama.
Kakor, da je končano vse med nama,
KaKor, aa nisva se niKuar ijuoiia, pogled svoj si v daljavo obrnila
in spet odšla molčeč si mimo sama.
Poglej srce, ki ti v ljubezni vdano,
mi v prsih mre od krute bolečine, ko z vsakim dnem mu vsekaš novo rano.
Kako pozabim drage naj spomine,
kako uničim naj srce teptano, ko ljubim te iz srca globočine!
BOJEČE KORAK....
Boječe korak mi odmeva tja v mrak,
ko stopa® osamljen po poti in vnaša nemirvsanjajoči večer
invmislih skrivno st mn me moli.
Le veter šumi, ko se z listi bori
in mesec prejasno mi sije , a blizu nekje pa še slavček svoje ubira srca melodije.
V objemu noči uii srce zaurnti, ko spomnil ljubeče ae njeM sem
in misel mojo je v aaljavo lanno
Odnesla k njej vetra mi pesem.
Z oran Ivan
Z N A E I NEZNANKI
Že mnogokrat po gladki, suhi poti,
ki sanja v senci med šepetom trav, drug drugemu prišla sva si nasproti; ti mene ne, jaz nisem te spoznal.
Samo pogled- in dalje sva hitela kot prej, kot nič bi ne bilo,
.v$ak svoje misli v srcih sva imela in utapljala spomine s pemijo.
In ko 2e dolgo sva vsak v svoji smeri
za sabo v pekku puščala sledi, kot v snu so zrle mi nazaj oči šepetajoč ti mehko: " Ne zameri!M
ČAKANJE
V	tahlem vetru beli brezi sta polglasno zašumeii, drobni ptički na vršičkih njima sta zagostoleli.
V	hladni senci z belim šopkom
dekle fanta je čakala in za kratek čas kot vedno s travo se je poigrala.
" DoIgo,doIgo dragi ni te!*'
Pa le kje se zoaj nuciis se V Ah, ne ves, ua rože oeie Jonaiu bodo ovenele.... "
OB MORJU
Po valovih jadra bela
kot osamljeni oblaki, ki jim lahni so koraki, vračajo $e spet venela po valovih jadra bela.
Kakor valov šepetanje, ki se širi po sinjini in izgublja glas v daljini, drami ljubko me smehljanje kakor valov Šepetanje.
V	soncu ožarjene ročice brodijo po mehkem valu, v vodo seva kot v zrcalu njeno zagorelo lice,
v soncu ožarjene ročice.
A ob bregu ne pristane, valj jo nese dalje, dalje, daleč spet od brega, skal je.
Srce v prsih mi zastane, a ob bregu ne pristane.
V PARKO
V	parku dva metuljčka sta pod belo brezo sela,
drug M drugemu se sklanjala, drug drugemu poklanjala m dalje odletela.
Prišla sta druga ava, mlada,
pa ne metuljčka bela,
drug k drugemu se sklanjala
in srečo sta zasanjala
ter stran sta odhitela.	x'
IN V E N D A R ...
Ti si pač daleč stran od mene, ker loči naju svet prostran,
kot beli trak skoz sinji pajčolan peščena cesta dirja mimo stene.
In vendar ... čujem vse utripe tvoje, ki vzdihom zlate pravljice pojo, in v srcu mi je čudno in težko, ne vem, kam so zbežale misli moje.
STOPINJE
Preveč stopinj je v belem pesku, preveč jih dež je spral,
bogve, če moje so,med njimi, če bi jih še spoznal....
ti.
Bojim se pač, da v tuj era mestu bi ne izgubil se, ko s ceste sprane Kan zvabilo bi ljubko me dekle.
Tl N L VEŠ
Noč... !egla je za vasjo.
Gozdovi spe. Molk..., le lokomotiva kot gladen volk nekje zavija v temo.
In meni vse to odpira oko.
Ah, dekleY... ii ne veš, tako težko je oiti sam, če mrak v srce se seli.
V 6 A 9 I 8
Gledal složno je strt m Dolan v lice nekdanji ljuoezm
in se spominjal mladostnih je sanj, ko še ni hiral v bolezni.
"Ljubim te..." včasih je pelo srce
in se je knnjeau prižela,
"ajjubim.,.” ji da&nil je v grenke solze Spet sta se tesno objela.
Včasih, le včasih... Potem pa je šla bogve kam -, kam v kraj neznani.
Morda je s kom še srečna bila.
Ah, da spomin j o ohrani...
ZAPUŠČENA POT
Med praprotjo drži samotna pot, o njej prečudna kroži govorica, vendar le dvomim, da je v vsem resnica; baje nekdaj sam vrag je hodil tod.
Pred leti srečal tu te je oglar veselo požvižgajo proti koči, čez leto dni, Ko tlel si tod ponoči, vznemirjal se v pokoju je drvar.
ud tistikrat mkdo ne hodi tod,, ostala pot je, pusta zapuščena, a meni vendar čudno je lBKrena, da Kar ne morem in ne sem od tod.
MiSLi^ ii ^ m u X n d i ( It) slovesu)
Mislil sem, draga, o tebi samo
dneve vse in vse noči tihe, mislil o vsem sem, Kar Kdaj je bilo.
Ko sem Še pišal ti stihe.
Takrat sva oba se verjela v pomlad, ki srečo iz srca požene, ljubila sva se m sanjala takrat xot sanjajo rože rumene.
Ah, draga! Kako naj pozabim, kako trenutKe steouj preživete?
Otožno mi vse se zdi, tiho, mrtvo kot živel bi dneve preklete.
B A n A DA
Skoz listje droben dež prši gosteje in gosteje, nebo temni, nebo molči in zgrnejo se veje v objem, noža zasumi....
Kratek krik
in vzdih *
kot mlada smrt...
Gozd je spet iih.Ujg nemir zatrt.
po skali truplo se zvali.
Skoz listje droben deš prši gosteje m gosteje,
Krvavo čelo pokropi.
Roč se	grozeče smeje.		• • *	
A. n. noIimana				
R E	POZAB	I	M	E
Ra zeleni trati				Ko koraki v travi
rožica cvete,				tiho zasume,
kot nebo ob zori				rožica se zgane :
ji oči žare.				"Ne pozabi me!"
				( Iz nemščine;
Pevec Stane				
P	KIJA	T	E	L J E M
Ge mi rož na grob vsadile, ku smrt resi me utvar, če Kdaj tamkaj poklečite, tega mi je malo mar.
Grofe prerastejo naj v miru
trnje, trava in plevel.
V	toplem julijskem večeru
v travi skrit bo čriček pel.
Raje eami preberite ob večerih, ko je čas,
V	njih ljubiti se učite -tiho kakor ljubim jaz.
T R I 0 L E T I
Raj pozabim te? Kako, ko me vse spominja nate,
še najmanjša cvetka s trate.
Hij pozabim te? Kako!
Vem,"da rekla si v slovo, naj ne maram mnogo zate, naj pozabim te. Kako, ko me vse spominja nate!
• Hoč veliko manj je pusta,
dan,'utoni vendar v mrak!
V sanjah ti prestopaš prag...
Noč veliko sanj je pusta, ko poljubljam tvoja'usta,
rdeča kakor v polju mak...
Noč veliko sanj je pusta,
dan, utoni vendar v mrak!
Ob -jem kar največ sreče ti želim,
saj njemu treba je želeti ni.
Dovolj velika sreča si mu ti,
ob njem kar največ sreče ti želim.
Še ljubim te?, čeprav si to tajim.
Vendar pozabi jam...Bodi brez skrbi*
Ob njem kar največ sreče ti želim, suj njemu treba j£ želeti ni.
V	POLJU
Tukaj sva sama....
V	morju trav m žit čriček poje skrit.
Tisoč melodij
v araiu plahuta__
K meni se pnvij!
Vsaj za krate* mp čutim naj utrip tvoj ga srca«...
ZVEČER
2 Zarjo večerno
kaj si nemirno,
kam, srce, hočeš, povej?
V polje, kjer teče med klasjem stezica,
včasih v temi se utrne kresnica, s črički kramljat?
V trg, kjer se v vratih obračajo ključi, plaho v večerni mrak tipljejo luči, povasovat?
Z zarjo večerno kaj si nemirno, kam, srce, hodeč, povej?
M 0 D cB R H A
Ozri 36 vame! Kaj z očmi
odsotno vrtaš v tiav
uzr± se vame; okuz uui
v arue se vrni, prav ao ona...
Ljubila si tja/v-^dan. Jaz tudi.
V navadi danes je tako...
Zato lagati se ne truai, naj bo iskreno vsaj slovo.
NJEJ
Kaj zato, če so med nama
kilometri cest!
Nikdar ni nisva čisto sama.
Kakor angel varuh
moje misli hodijo s teboj,
tvoje morda hodijo z menoj.
RES n E VEČ?
Res ne veš, zakaj brez konca iščem tvoj obraz?
Daleč, daleč proč od sonca Plutonu je mraz!
U T R I n n K
Ko mi pred okno priplava, zrem ji v obraz.
Dolgo v noc potlej kramljava luna m jaz...
11.
JESENSKA
Veje gole, veje neme sivo bičajo nebo.
Zdaj samo še krizanteme, zdaj samo Še te cveto.
Nosimo jih na grobove, tja na tisti tihi vrt, kjer pod zemljo vedno nove postelje pripravlja smrt.
ZDRAVICA
Saj nekje je tista kaplja, ki skrbi utaplja...
Pij, prijatelj, pij!
V tej je največ melodij.
Nočeš vina? Pij ljubezen!
Vse Življenje trezen je samo točaj.
Pij, prijatelj, pij! Vseeno,kaj.
Z MANIFESTACIJ
Ob morju svet je naša last, ne pet m dvajset, tisoč let.
Kdor to zemljo prišel je krast, je k nam prišel samo umret.
S teh Kraških skal dež ni še spral najboljših borcev, bork krvi.
Ves Kraški svet je ae krvav, tu grob je vsajta pest prsti...
x
Zato ta svet je naša last
že prašnih tisoč let,
Kdor to zemljo prišel bo krast, bo k nam prišel samo umreti
Heinrieh Heine
IZ KNJIGE P E § M I
Imaš briljante, bisere,
imaš še mnogo več : imaš najlepše vseh oči.-0 ljubica, kaj hočeš več?
Globoko iz srca zapel, v očeh najlepših sem toneč, premnogo večnih pesmi.-0 ljubica, kaj hočeš več?
Z očmi, z najlepšimi očmi
si mučila me vse preveč, za zmeraj me vtopila v njih.
0 ljubica, kaj hočeš več?	J |
( Iz nemščine)
Arno Holz	TRI TESNE CESTE
Tri tesne ceste
s hišicami kot igrače
se atekajo .na tihi trg. „	„	.
Stari voonjak pred cerkvico sumi,
lipe dišijo.
To je celo mestece.
Toda zunaj,
kjer pojo škrjanci v globokem, modrem nebu, se leskeče jezero, valovi Sitno polje.
Vse je kakor v sanjah.
/ 8\	Naj ostanem? Naj grem dalje?
Vodnjak šumi... lipe dišijo.
(Iz nemščine)
\ i i J ■■ j L.i j-L >i') i'0 i I Ju^J • j ■> -iX ‘i - ■ *■
:
:
® 1 ; oašotluj.u -.ibbG :» . .',1 .	h v-/-cV|er.i ovc.
i U g ii H. d O I L vi S
, sieaid ,e*m3jeIiYd : ml
: oav o^osm	sem.
-.!*>o /{©av ;lq»lreii aaoi
'
»niel 'foi^tiiffh S I
, I»qBs BT>*ia si ciocfolL 15exiot n«a diŠq»l(paC£ dsSc v -.12189(1 riinSev o^očaie‘i'1 Voev 865o.fi |,«i »eoicnj :i O
iin5o ml8qeittit£ s ,x^5o X
,5eve*£q sev od: s]ii5u&i ie .riijn v bIijojv »n ^stasm a s
V5»v 5©‘5of{ utd ,Boxdjii.I G
C arti česnati sl )
i T 2 S 3 A H 8 a T I H T
eleec sneev xi?
*
»5m>vi ;oi iisjaoič.tri e
. jfcfflt .;<£{ Oj j ' -t f i 68 ,1308 ooivSseo i)e*tq in^flDOV IibjL
.oj,ioiJb sqii
.oondceG? o!»o »t
, imus iieOT
tudsn 39*lfion ,fflb>'odoI^ v ioxui|/ii5 o^ocj,
.e^lov o/tt.c!i ivolnv fo*©Kej, aoakael es
.rioj.HB'’ v iciri ©j, oeV
ns??> tlieimiso [e*l ,0[,iŠxj> »qil'...ImsS i*,LaboV
(sničaaen kI j
IZDALI VIČJLČOLCI rOVCi.lfKL GliJZIJL
Uredil: Pevec Ltanislav Zunanja oprema: Lrez: - il" Franc-
Tisk: Ostroveršnik Srečko
Inovo mesto v demiZfl* 1. ltr>3.
s lori omA