3 Milač Hißon „ . «oltaliàou Uari'or * *r*9rn9m /; j # ----— __ • - íi , .- ri v {*'■* • >c-: i' Pešiaia« pisla»?. ? gftotäai. NaroCnina ssiia letno 30 Din, polletne 15 Dm, — za inozemstvo letno 60 Dis. Posamezna Stav. 1 Din UREDNIŠTVO-— UPRAVA : pri g. Jos. 3enko t M. Soboti telefon številka 8. fi«*. !*i pošta« krsa. 13.549 Efesia esiks RCdeiis Tednik sa sosptdarstvo, prosveto in politiko Cena oglasov N« oglasni strani; cela stran 609 Din, pol strani 300 Din. — Cena šalim «glasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Fri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA ? Murski Soboti. loNoplii se ne vraiafo SV. LETO Murska Sobota, 27. oktobra 1935. ŠTEV. 43 Volna! S strahom gledajo nekateri v bodočnost, v nestrpnosti pričakujejo novih poročil iz afriških bojišč in boja diplomatov za zeleno mizo v Ženevi. V morečem občutku in in v negotovosti bodočega dneva so zgubili vso veselje do dela. Ljudje se boje, da se bo požar v Afriki razširil v najkrajšem času tudi nad Evropo. Vodilni evropski državniki skušajo sicer pomiriti razdražene duhove in povdarjajo, da ni nikake nevarnosti, da bi se vojna raztegnila tudi na evropski kontinent. Ljudje pa imajo svoje pomisleke, češ situacija pred svetovno vojno je bila prav takšna : začelo se je med dvema državama a bliskovito se razvijajoči dogodki so potegnili v svoj vrtinec še druge narode. Kdo si danes še želi medsebojnega klanja, opustošenja mest, uničenja družinskega življenja, kletev pohabljencev, jok in obup zapuščenih žená in sirot? Najdejo se ljudje, živčno räzrva-ni, ki jim je igra s smrtjo v naslado. To so pustolovski značaji. Z njimi v družbi so obupanci, ki jih je življenje ugonobilo, jim vzelo premoženje in eksistenco. V upanju, da z vojno nastanejo nove razmere, ki jih bodo dvignile zopet na površje, si ceio želijo nesrečo milijon drugih ljudi. Vojno pa si žele tudi vsi, ki so proti obstoječemu državnemu in družabnemu redu. Sovjetski računi so pravilni: na razvalinah Evrope bi bila njih žetev najbogatejša. Vojske so bile najboljše priprave za nasilne prevrate. Računi teh ljudi pa so popolnoma napačni in iz dosedanjih dogodkov si nihče ne bo mogel kovati svoj temni kapital. Res, da se vrše srditi boji na afriških bojiščih, brez piizaneslji-vosti in milosti, kljub temu pa obe bojujoči državi še vedno gledata v Ženevo, odkoder čakata odločitve in trenutka, ko bodo po doseženem sporazumu lahko odložile orožje. Prevelikega navdušenja ni ne na eni, niti na drugi strani. Mussolini pa je tudi tako bister politik, da se ne bo spu ščal v dolgotrajno bojevanje in če bo uvidel brezplodnost še na-daljnega bojevanja bo ustavil vse sovražnosti in se raje podal v diplomatski boj. Vsi znaki že sedaj kažejo, da se bo vsa stvar končala preje, kakor pa to pričakuje svetovna javnosf. Zveza narodov je res obsodila Italijo in ji napovedala sankcije, a obenem ji ne odreka pravic do kolonij. Prav istega naziranja je tudi angleška javnost. Kakor imamo med ljudmi siromake in bogatine, tako je tudi pri narodih. Bogatini so Angleži in Francozi, med siromake pa spada poleg drugih držav tudi Italija. To ima v vidiku Z. N. čigar naloga je med drugimi tudi ta, da omogoča siromaku nove trge, dostop k neizrabljenim dobrinam, do katerih imajo pravico vsi, ki žive pod soncem. Če pa bi ZN. šla preko tega in bila v službi le najbogatejših, se bi narodi-siro-maki z orožjem v rokah uprli današnjemu redu v svetu. Za Italjani bi prišli Nemci, Poljaki itd. V sporu med Abesinijo in Italijo je naša država nevtralna. Pa tudi vsa evropska politika se je v zadnjem času tako preokre-nila, da je vsaka bojazen, da bi se razširila vojna v našo nepo? sredno bližino prav odveč. Naša zunanja politika je vseskozi miroljubna in je podprta že z neštetimi dokazi, zato lahko mirno gledamo v bodočnost, ki je naša in mora biti naša. Brez volje ljudstva se ni mogoče vojskovati. Če pa bodo vprašali narode kaj hočejo, pa bo njihova beseda — mir. PO LI 2 I K d Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je s knezom Arsenom otpotoval v Pariz in London kjer se je sestal z vodilnimi državniki. Obe zbornici Narodnega predstavništva sta se pred dnevi sestali k novemu zasedanju. Na dnevnem redu so bile volitve, pri katerih je bil za predsednika Narodne skupščine izvoljen Števan Čir.č, član opoz-'cíjske skupine, dočim je kandidat skupščinske večine ostal v manjšini. Za predsednika senata je bil izvoljen dr Ljubomir Tomašič. Med podpredsed niki je tudi Slovenec, dr. Miroslav Ploj. Minister dr. Spaho je izjavil, da bodo v kratkem razpisane nove Občinske volitve. Ta izjava, se posebno v političnih krogih, mnogo komentira. Skupina kmetov iz vzhodne Srbije je prišla v Zagreb in povabila dr. Mačka, da pride na njen shod v Aleksinac. Dr. Ma£ek je obljubil, da bo poslal svojega zastopnika. Kmetje so nato položili na grob Stjepana Rad ča venec z napisom : »Nesmrtne mu voditelju kmetskega ljudstva Stje panu Rád ču — kmetje iz vzhodne Srbije." Na račun zaostalih davkov se more sprejemati tudi koruza, in sicer po ceni, ki je za 20 odstotkov višja od borzne cene. To je sklep finanč nega ministra. Ta koruza se bo uporabila za prehrano pasivnih krajev. Notranji minister je defiaitivno odobril stranko Jugoslovansko radi talno z«j*dii!CO (J R Z ) Naš» delegati v Ženevi so na seji za gospodarske sankcije proti Italiji zahtevali nadomestilo za izgubo italjanskega trga. Ženevski diplomatski krogi priznavajo našo upravičeno zahtevo, s posebnim oz^rom na dejstvo ker sta madžarska in avstrijska delegacija v Ženevi izjavili, da se njuni državi ne bosta pridružili sklepom Društva narodov. Tako bi bili pri izvajanju gospodarsko f nančn h sankcij proti Italiji torej v prvi vrsti oškodovani Jugoslavija in Romunija. Angleški časopisi nastopaju prutl temu, da bi se dala državam, ki bi imele škedo od izvajanja sankcij, kakšno odškodnino. Njim je seveda lahko, saj imajo od ten ukrepov naj večji dobiček. Druga pa je stvar z državami, ki so v slabem gospodarskem položaju. Ábesinsba mobilizacija je kon čsna in prč&kuje se prot>cfenzivo Abesincev. Rad! padca s etega mesta Aksu na so v Abesiniji proglasili sveto vojno. Sovjetski poslanik Litvinov je v Ženevi predlagal, da se uporabijo s nacije tudi proti onim državam, ki nebi hntele izvajati gospodarsk h sankcij proti Italiji . . . Iz Dalmacije se je prijavilo 15 italjanskih optantov za dobrovoljce proti Abesiniji ter so že odpotovali v Italijo. Ras Guksa, ki je s svojimi četami prestopil k Italjanom, je bil od sbesinskega sodišča obsojen na smrt. Kdor ga usmrti, dobi visoko nagrado. Samo v enem dnevu so naložili v napoiski luki 22 parnlkov z vojnim materialom, orožjem in četami. Neznana država je poslala Abesincem 50 letal. 8 tisoč zabojev puSk so poslali Japonci v Abesinijo. Italjanske oblasti so doslej oprostile v zasedenih kraj h Abesinije 20 tisoč sužnjev, kar pomeni 20 od stotkov vsega prebivalstva teh krajev. Goro Musa Ali, za katero so se bili krvavi boji, so ponovno zavzeli Abesinci. Obkolili so 700 Italjanov, ki se obupno branijo. Hude težave so nastale v ital-janski vojski, zaradi pomanjkanja vode, tako da morajo vojaštvo oskrbovati z vodo s pomočjo letal. Spričo nevzdržnega podnebja» kužnih bolezni, pomanjkanje vode in obupnega odpora obesinskih plemen, so slabi izgledi, da bi italjanska vojska še dalje prodrla v notranjost Abesinije. Znani angleški državnik, predsednik razorožitvene konference Sir Artur Handerson, je umrl. Na grških državnih poslopjih so že sneli vse republikanske znake. Vsi člani grške kraljevske rodbine so zopet dobili grško državljanstvo. Pri plebiscitu o zopetni uvedbi monarhije bodo morali vsi iti na volišče. Kdor ne bi volil bo kaznovan. Med Rimom, Parizom in Londonom so se pričela nova pogajanja za vsestranske zadovoljivo rešitev abesinskega vprašanja. Italija bi takoj prenehala s svojim bojevanjem, če dobi deželo Tigre, mandat nad abe-sinskimi pokrajinami in če se ostala Abesinija postavi pod Protektorat DN. pri katerem pa bi imela glavno besedo. Abesinskl cesar pa pravi : „Na taka pogajanja ni mogoče niti misliti!" Novine in popolna državna gimnazija v Murski Soboti Po krivem in nepričakovano napadeni v zadevi popolne gimnazije in to v tem oziru z najmanj pristojnega mesta, namreč v „Novinah" z dne 6 oktobra in sicer v članku : Klub prekmurskih akademikov sestoji, če se ne motimo iz štirih ali petih sobočkih akademikov. Te klub je niti nej kakše reprezentančno driištvo prekmurske akademske mladine niti so v tom klubi nej zbrani mogoče zastopniki raznih naših akademskih driištev. Tfidi te klub jezveti-kansklm bobnjom bobnjaro za našo gimnazijo. Čiravno smo se bojali, da bo delo toga kluba mogoče našoj gimnaziji več škodilo, kak hasnilo, zato. ka smo dvomili, če je delo toga kluba za našo gimnazijo v istini nesebično i idealno i če se ne skrivajo za vsem tem že preveč kričavim, preveč reklamnim i naravnost teater-skim nastopanjom mogoče kakši drfigi postranski nameni, smo vseeno tak dugo tihi biti, dokeč je povprečna javnost vidla v deli toga kluba resan samo prizadevanje, da se otvorijo višiši razredi naše gimnazije. Niti smo nej bili samo tiho, nego smo delo toga kluba, kak vsakšo drfigo akcijo za razširitev naše gimnazije, samo podpirati. Nadvse čiidno farbo je pa po-kazao te klub zdaj, gda so prišli glasi da je dovoljen peti razred naše gimnazije. Čiijemo najmre, da te klub, ki neprestavla na sveti nikoga, kak tiste štiri ali pet akademikov, šteri sami od sebe ne vejo kakše färbe so pravzaprav, da te klub zdaj nekaj lebar protestira proti otvoritvi petoga razreda naše gimnazije. Mi bi samo To radi znali, ito je dao tomi klubi pravico do kakši protestov i v čidom imeni to protestirajo. 5 razred gimnazije v Soboti odpreti. Na prošnjo gg poslanca, dr. Klara, Bajlec Franca 1 dr. Kelenc Tomaia je po posrediivanji gg. minister dr. Korošca 1 dr. Kreka odpreti 5. razred gimnazije v Soboti. podajamo v naslednjem svoj odgovor. Povdarjamo: Globoko spoštujemo vsako prepričanje. Strogo ločimo N. z ozkim krogom sodelavcev na eni strani, na drugi pa njihove naročnike in plast inteligence, ki pripada sicer istemu svetovnemu nazoru kot N., a se z metodami teh ne strinja. Naše ugotovitve se nanašajo edino na N. kot take. Z N. smo si neenaki nasprotniki v tem smislu, da so v zadevi gimnazije popolnoma raz-orožene in da je vspričo gornjega napada resna debata z njimi nemogoča* Zato ne odgovarjamo N., ampak javnosti in ob luči resnice ter razuma. I. Da šteje klub 41 članov iz vse Slov. krajine in ne 4 ali 5 sobočklh akademikov in da ni protestiral proti otvoritvi 5. razreda, o tem smo popravek N. že odposlali. Kot izhodišče pri pretehtavanju gornjega napada nam služi mera, v kateri so N. pri akciji za vspostavi-tev gimn. sodelovale. 1 ) najvažnejšega klubovega apela na slovensko javnost, prvega, s katerim se je akcija pričela in ki so ga natisnili »Murska kr.", »Slovenec", »Jutro" — N. niso priobčile. Da bi klub zvedel, zakaj, je poslal dva delegata h g. Kleklu. G. urednik je začel svoj odgovor s prav malo prikrito željo, da naj bi se KPA pridružil pokretu Borcev, nadaljeval pa v tem smislu, da naj bi se klub preuredil na verski podlagi tako, da bi imeli v njem katoličani krožek za katoliško akcijo, evangeličani pa naj bi se združevali zopet v sličnem krožku. Delegata, hoteč za vsako ceno doseči sodelovanje N., teh možnosti nista kategorično zanikala, nakar je g. urednik obljubil, da apel natisne. Mesto tega pa je čez en teden natisnil o akciji 12 vrstično dnevno vest. 2.) 1. jul. 34. so se N. izrekla za samoupravno gimnazijo, medtem ko so vedele, da ljudstvo podpisuje za državno : »Upanje, da dobimo 5. razred je predvsem zato, ker so se profesorji obvezali, da bodo brezplačno poučevali, obilna pa bo krila druge stroške, (p. KPA) 3.) Preko dejstva, da je bilo nabranih ca 15.000 podpisov družinskih poglavarjev za pop. drž. gimn., tudi N. niso mogle. N., 22. jul. 34 : „Akcija se približuje h koncu. Ljudstvo zaupa akciji, ki so jo prlielt domaČi akademiki (p. KPA) in veruje v njen končni uspeh. 4.) V najbolj kritičnem trenotku, 12. avg. 34., ko se je v Beogradu odločala usoda gimnazije, so pisale : »Ker dejstva kažejo na skoraj siguren neuspeh akcije... svetujemo staršem..." 5.) 16. sept. 34 : Brez ozira na to, da je bila »Zavednost" od akcije odklonjena, bi si drznil citirati hrvat- skega pisatelja : »Hočete H narod iz obraziti, je potrebno, da mu najprlje date hleba" (?? 11 KPA). Vsi čutimo, da je prekm. ljudstvo socialno in gospodarsko uničeno. Potem je razumljivo, da ga v obraz bije, kdor mu v teh tež-klk časih nudi prosveto In da mora nujno naleteti na nerazumevanje Ijud stva« (??!! p. KPA) 6) Računajoč s težko dosegljivostjo najmanjših slovenskih zahtev, s kratkoživostjovlad nasproti vekovitosti slov. naroda, in holčč izboljšati odnos med Slov. krajino in Slovenijo, smo po prvem neuspehu sklenili, da izpre menimo borbo prekm. ljudstva v borbo Slovenije za prekm. ljudstvo. Jeseni 1934. se je delokrog akcije razširil na vso Slovenijo. Ko so „Slovenec", „Jutro" in drugi časopisi pozivali slov. javnost, naj aktivno poseže v borboi so N. ta pokret briskirale in k prvo-decemberskim izjavam predstavnikov slovenskega naroda in tudi k spomenici slov. naroda za popolno drž. gimnazijo v Soboti, niso prispevale niti trohice. Še le ko je bilo delo u-spešno zaključeno, namreč 9 dni po 1. dee., so prinesle to, kar beležimo spodaj pod **, in 20 dni po 1. dee., ko so bile na dnevnem redu notranje politične izpremembe, so se vdale klubovemu uspehu : 23. dee. 34. so natisnile klubov apel na slov. javnost z dne 17. nov. 34, in še to na zadnji strani v desnem kotu spodaj in v drobnotisku ... To je bila edina klubova izjava, ki je zagledala v N. dan — Toda znane spomenice slov. naroda (gl. Mursko kr. 30 dee. 34 ) že niso priobčile .. .* 7.) Za časa volitev so sprejele N gimnazijo v svoj program. V zadnjih številkah govore o njej na prvi strani. Klub je torej v svojih prizadevanjih tudi brez pomoči N. popolnoma uspel : zahteva po naši popolni gimnaziji je danes zahteva vsega slov. naroda. (Iz Slovenije so 14 dni pred pričetkom letošnjega šolskega leta tozadevne brzojavke kar deževale v Beograd). V tem smislu se je pred kratkim izrazil g. Bajlecu iz Sobote sam g. ban dr. Natlačen. Še predno ga je obiskala gornja delegacija, smo g. dr. Korošcu v pismu, v katerem smo ga imeli čast obvestiti o uspehu naše akcije in o gornjih brzojavkah, mogli zapisati : „Morete biti globoko prepričani, g. minister, da govorimo v imenu vse Slovenije, ko Vas prosimo"... itd. Gornja delegacija pravi, da sta se z g. dr. Krekom za stvar zelo resno trudila. In mi smo docela uverjeni, da sama ne nosita nikake krivde za to, da letos še ne bo otvorjen državni 5. razred. Dejstvo, da je šlo v sedanjem proračunu 12,000.000 Din za graditev dveh gimn. poslopij v Beogradu in da je bilo otvorjenih v Srbiji nekaj višjih drž. gimnazij, nas v tem ie potrjuje. II. Vsakdo ve, da je bila vsebina in cilj vse naše akcije in bo do konca državna popolna gimn. V Beogradu smo morali preteklo leto ponujeni samoupravni razred v imenu in vspriCo 15.000 podpisov družinskih poglavar- jev, vseh občin in društev v Slov. krajini odkloniti in kmalu nato brzojavno in z uspehom protestirati proti istemu tudi v imenu N., ki so 12. avg. 34. napisale: „Ker smatramo samoupravno vzdrževanje višjih razredov za negativno rešitev tega vprašanja, svetujemo staršem, da so za vsak slučaj pripravljeni.* Nai kmet in vsi, ki smo delali na izpopolnitvi državne gimna zi je, všte?ši gornjo delegacijo, smo še danes istega mnenja. Vsi smatramo sedanjo rešitev Ie toliko pozitivno, kolikor odgovarja zaradi novonastalih objektivnih pogojev resnici, da se peti razred s prihodnjim proračunom podržavi. Zaradi tega klub ni prote stirai. SIcer bi pa in to v imenu vseh alt vsaj v imenu prekmurskega davko plačevalca, ki nam je dal svoj podpis za drž. gimnazijo, le v imenu N morda ne. III. Časopis, ki se je 15. jul. 34. pod naslovom Nedeljska šola izrekel za „pot jugoslovanskega fašizma", 15. okt. 34. pa pod istim naslovom in istočasno videl „nekrvavo rešitev siro makov" v katoliškem kolektivizmu in katerega zbeganost v notranji politiki zadnjih mesecev prehaja že v pregovor, se samo smeši, če si še upa govoriti o barvi. Sledeče velja le za javnost : Naš klub je izvensvetovnonazor-ski, to se pravi, da spoštuje in svojim članom dopušča vsako prepričanje in jim s tem eo ipso pušča izven kluba popoino svobodo. Dejstvo, da so v klubu zastopani razni svetovni nazori in da je dana možnost pristopa vsakemu prekm. akademiku, izključuje vsak dvom o reprezentančnosti. (To reprezentančnost so N. priznale s tem, da so poročale o naši akciji — v kolikor so poročale — kot o akciji prekm. akademikov. N. pr. : N. 22. jul. 34., 9. dee. 34) Reprezentančni smo v tem smislu in druge reprezentančnosti si ne lastimo. Kot taki smo upravičenost in za Slov. krajino brez-dvomno koristnost svojega obstoja dokazali z delom, ki je — pravo zrcalo klubovega značaja — zopet združevalo, ne razdvajalo. Po našem prizadevanju so se borili za našo gimnazijo vsi : od prekm. bogoslovca do obeh slov. škofov, od prekm. srednješolca preko slušateljstva lubljanske univerze do univ. profesorjev in rektorja, od prekm. kmeta in delavca do zbornice TOI, od prekm. župana do Županske zveze za Dr. ban., od prekm. sokolske čete do Sokola KJ, od SK Mure do Narodne odbrane za Dr. ban., od doma-mačih učiteljskih organizacij do UJU in Profesorskega udruženja, od prekm. prosvetnega društva do Otona Župančiča in PEN kluba, od »Murske kr." do »Slovenca" in »Jutra* in brez našega prizadevanja a z rezultati tega v rokah : od g. dr. Kelenca do g. dr. Korošča, seveda vsi za državno gimnazijo. Da I Predstavljamo sami sebe in to je mnogo : Bili smo od začetka in bomo dokonča za državno popolno gimnazijo in proti politiki ter zaslugam v gim. vprašanju I Ko so se oddaljili od principa, ki ga je uzako- nilo ljudstvo, smo javno napadali može, ki so nas pri akciji podpirali in jo celo v znatni meri omogočili (gg. Benka, Hartnerja) 11 Poleg tega pa po sili in razsežnosti svoje akcije predstavljamo voljo vsega prekm. ljudstva po popolni državni gimnaziji. Kot taki in po vsem opravljenem delu sprejemamo hladnokrvno na znanje vest, da je bila o otvoritvi 5. razreda obveščena Zavednost. Ugotavllamo : 1.) Zahteva po popolni državni gimnaziji je zahteva vsega slovenskega naroda. 2 ) če dobimo kdaj popolno državno gimnazijo in če je sedanji samoupravni razred predstopnja za to, ne bo to zasluga nikogar, ampak zadostitev obveznosti napram vsemu slovenskemu narodu in posebej napram prekm. davkoplačevalcu ali kvečjemu zasluga slovenskega naroda. S tega stališča je sedanji samouprav- j ni razred najmanj, kar smo mogli pričakovati, če res predstavlja prvi korak k vspostavitvi popolne državne gimnazije. 3.) V času, ko je prekm. ljudstvo, sledeč principu, da dvigne gimnazijo Iznad vsakodnevnih zaslugar-sklh borb, takorekoč glasovalo za njo in ko je postajala njegova zahteva zahteva vse Slovenije, so bile N. edine izmed poklicanih časopisov v Sloveniji, ki tozadevne akcije ni podpiral, jo briskiral, bil celo proti gimnaziji (»dajte najprej híjéba" I) odn. pisal o njej v kolikor je M moralno prisiljen oz. v kolikor je bilo to v skladu z njegovimi strankarskimi računi (gl. pogl. I). Pri tem je šlo prekm. ljudstvo vštevši naročnike N. in seveda Slovenija preko N. in obratno. 4) Komaj pa je otvorjen 5. razred, so N. prve, dasi najmanj upravičene, ki uvajajo v vprašanje gimnazije politiko in problem zaslug. Pri tem se žrtvujejo do smrti : a.) Nas reducirajo od 41 na 5... Naše delo in s tem rezultat istega, to je točki 1, 2, zgoraj, imenujejo gimnaziji škodljivo.. .* Tako z nehva-ležnostjo napram kulturnim, verskim, in gospodarskim predstavnikom slov. naroda, s katerimi v zvezi rabijo izraz povprečna javnost", zatajijo za našo krajino pomembno zgodovinsko dejstvo, ki so ga ti ustvarili. b.) Samoupravna rešitev gimnazije, ki jim je bila lani negativna, jim je v napadu pozitivna. Dobro poznavajoč zahtevo našega ljudstva, mu v napadu zatajijo, da gre za samoupravni razred. Nas doižijo nekega protesta in tako" mojstersko dokažejo, da smo imeli postranske, sebične namene. Ker če smo »bobnali" za gimnazijo, zdaj pa, ko jo imamo, protestiramo, drugače ni mogoče. Vse te žrtve slone na predpostavljeni nevednosti ljudstva n gredo v čast zaslugam in politiki s povsem prijemljivim istočasnim namenom, da klubu, ki uživa zaradi svojega dela velik ugled, izpodkop-Ijejo temelje. c.) Občina igra pri že otvorje-nem razredu najvažnejšo vlogo, saj se je ona obvezala, da ga bo vzdrževala. Njen zastopnik, g. Hartner, zgoraj v delegaciji ni imenovan. V. N. z dne 27. maja 34. piiejo : .Zakaj nas nekateri denuncirajo ... Drugi denuncirajo po navadi. Pred njimi je vse črno, tudi topil sončni žarki (p. KPA) Taki ljudje so odrasla deca, ne zaslužijo, da bi se pametni ljudje razburjali zaradi njihovega praznega govoričenja. Imamo tudi take denunciante, ki bi s svojo krivično sodbo radi škodili bližnjemu, sebi pa naredili korist (p. N.) Taki ljudje so zverine v človeški družbi in tem bolj nevarne, čim bolj nedolžne se kažejo. To so Iškarjoti, ki Gospoda samo zato niso prodajali, ker je ta nečeden posel opravil svetopisemski Iikarjot. Najbolj žalostna družba denunciantov je tista, ki maže greb na bližnjega zato, da bi mu škodila, all da bi odvrnila pozornost od svoje nečastne preteklosti. Po vetru nastavljajo svoja jadra. Imajo dober nos, povohajo spremembo v zraku in navadno pravočasno pridejo k tistim, ki imajo oblast in bogastvo, da lahko delijo miloščine. Tak človek ni stalen in naj govori kar mu drago, naj ga slepi hvalijo kakor jim drago, ml Imamo o takem Človeku svojo sodbo in ta sodba dobi slej ko prej svoje potrdilo, ki bo imelo napis: denunctral si, prodajal svoje sestre In brate, da bi drugim delal škodo, sebi pa nezasluženo korist' (vse p. KPA), VI. Izjavljamo : N. so imele do osvo-bojenja in prva leta po osvobojenju za prekm. ljudstvo velik kulturno političen pomen, kar bo zgodovina vedno beležila kot nevenljiv uspeh njihovega urednika g. Klekla. V nadaijnem pa so, zavirajoč elan svoje lastne mlade generacije, izrabljajoč principo svobodni kritiki in trenju mnenj do človeka nevrednih meja, zroč na Hvijen-ske probleme Slov. krajine pod kotom svojega osebnega prestiža, obtičale v nesodobnosti in prišle v nasprotje tako z ljudstvom kakor z zakoni zgodoviae^Pri tem se poslužu-jeto metod, ki niso v skladu s osnovnimi krščanskimi načeli. Zato smo globoko prepričani, da govorimo v interesu prekmurskega ljudstva, v in teresu N. in slave njihovega urednika, ko pravimo/da je skrajni čas, da N. bodisi za ceno izpremembe v uredništvu opustijo dosedanje metode ali nehajo izhajati. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1935. Klub prekmurskih akademikov. P. S. Javnost opozarjamo, da ne izključujemo, da nam bodo N v odgovor na ta vseskozi stvarni sestavek skušale še nadalje z nestvarnim napadanjem streči po življenju. Prosimo jo, da si na podlagi pričujučega članka v bodoče sama ustvarja mnenje o pisanju N, v kolikor se bo tikalo nas. Mi bomo na napade odgovarjali, v kolikor se nam bo to zdelo brezpogojno potrebno. Domate \?esei *) Leta 32. so prinesle na % strani spomenico za gimnazijo, podpisano od 20. kat. akademikov. **) N. 9. dee. 34. pišejo : „Danes na Slovenskem ni nikjer več prav nobenega dvoma, da bo Slov. kr. slej ko prej dobila svojo popolno gimnazijo. Sleherni Slovenec namreč ve, da je to skupna življenska potreba, ki jo bridko občuti vse naše narodno telo. Že samo to dejstvo priča o gotovosti naie zmage. Bilo je treba nekaj let, dokler ni prišlo do skupnega slov. prepričanja o tej stvari; nadalnja borba, upamo, bo lažja." (pod.: Erko.) mimo pas V življenju je tako: če si lačen in hodiš bos in raztrgan po svetu, je to dejanski položaj. Ko pa pogruntas, da bi se dalo to odstraniti z mošnjo denarja, nastane iz tega problem. Kako boš pa to izvedel pa je načrt. Prvo je prekleto na tleh, drugo in tretje pa visi v zraku. Večkrat tudi kar tam ostane, kar je najbolje, ker si rešen dvojnih skrbi. Prav tako je tudi z našim Delavskim domom v Soboti. Vse postaje kriievega pota je ta zadeva že prehodila, dokier ni v svojem silovitem zagonu ob visela v zraku. Tam zdaj visi kot večen načrt in ni sile, ki bi jo spravil zopet na tla. Kako lepo je bilo še pred leti. Mnogo poklicnih in nepoklicnih gospodov se je bavilo s tem vprašanjem, ginjeni in solznih oči so govorili, da je to našemu delavcu potrebno. Nekje so slišali, da morajo baje naši sezonci prenočevati po hlevih, v vežah, trpeti v dežju in mrazu, lačni in premraženi, da bi se kamnu usmilili. Modro so kimali z glavami in so enoglasno pritrdili, da je to hudo. V teh ginjeno-svečanih trenutkih pa se je poro dil načrt, določili so zemljišče in napisali prošnje radi denarja. Je prva prošnja romala v Zagreb: .Ljubi izseljeniški komisar ! Nekaj denarja nam daj, da bomo delavcem sezidali zavetišče, saj so prek murski delavci Tebi dali 800.000 Din za neki fond. Z odličnim spoštovanjem itd. Odgovor: „Denar je namenjen v druge svrhel11 Drugo pisemce je šlo v Ljubljano: „400.000 Din nam posodite, da bomo zidali dom za delavce." Takšno pisemce je romalo tudi v Beograd. Pa je rekla Ljubljana: „Posodimo" in še Beograd je obljubil : „Bomo 1" In pri tem je ostalo i Že leto dni. S tem je tudi zadeva zaenkrat rešena. Delavci pa so lahko zadovoljni: dobili so toliko obljub, da se njih položaj zboljša, da pač nihče ni več upravičen, da bi vzdihoval: „Noben ne misli na nas.k Dokaz : problem je rešen z načrti, ti vise v zraku in neka] nadstropij nad njimi pa so obljube. In vse to jih bo grelo kakor pernica, ko bodo v mrzlih nočeh poleža-vali v parku, v hlevih in hišnih vežah. njegov pogreb h katerem se je zgrnilo ljudstvo od blizu in daleč. Težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje I N. v .m. p. 1 — Zgubilo se je nalivno pero; najditelja se prosi, da izroči v Prekmurski tiskarni proti nagradi Din 25: Hdor štedi z denarjem, Kupuje ORION aparate Hornyphon. •• fTìurska Sobota: — Nenadna smrt. V 14 letu starosti je v Martinišču nenadoma preminul dijak III razreda tuk. realne gimnazije, Zrim Andrej, doma iz Kuz-me. Njegova smrt je bolestno odjeknila med vsemi, ki so ga poznali, saj je bil priden in nadarjen dijak, v veselje in ponos svojim starišem in predstojnikom. Njegovega pogreba so se udeležili vsi dijaki zavoda z profesorskim zborom na čelu. Še celo iz njegove daljne domačije je prihitelo okrog 30 ljudi. Ves v cvetju in vencih se je pomikal sprevod proti pokopališču, in dijaki so prepevali Marijine pesmi, ki jih je Drašek najbolj ljubil. V sprevodu je bilo tudi mnogo duhovščine. Na grobu so se poslovili od njega s pretresujočimi besedami ravn. g. dr. Kelenc, prof H?ala in eden izmed njegovih sošolcev. Njegova zadnja pot in slovo je bila kot ena sama solza nad strto mladostjo. N. v m. p. I — O dogodkih v Abesiniji boste najboljše informirani, če si nabavite „ORION" aparat v prvi prekmurski strokovni radiodelavnici Nemec J, — Na Terezino se je zgubila majhna zlata broša v obliki srca z klučero, posuta z brilijanti. Najditelj naj vrne proti nagradi v uredništvu. — Table tenis sekcija SK Mure bo imela v nedelo, dne 27. t. m. ob V211. uri dopoldne v klubovi sobi (gostilna Türk) svoj prvi redni obči sestanek, na katerega vabi vse člane sekcije. — t Titan Ivan. Po kratkem, potrpežljivo prenašanem trpljenju je v 86. letu starosti preminul g. Titan Janez, posestnik v Cernelavcih. Velik ugled in spoštovanje, ki ga je pokojnik užival vsepovsod, je pokazal Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J. — Nesreče. Neki sorodnik je z nožem zabodel viničarja Pučko Franca iz Nunske grabe. Prizadejal mu je tri nevarne rane na glavi in na vratu. — V neki gostilni v Gor. B strici jo je izkupil Škafar Jožef doma iz Bistrice. Neki Bohnec ga je zabodel z nožem v desno roko. Pri istem pretepu je dobil več vbodljajev v ramo tudi Sernek Ignac, doma iz G. Bis trice. Težke poškodbe je odnesel tudi na desnem očesu. — Prst je dobil v slamoreznico petletni FJipič Peter iz M. Kaniže. —• Desno rebro si je zlomil pri delu progovni delavec Zrinski Aleksander iz Mačkovec. — Z žago si je odrezal dva prsta na desei roki, mizarski pomočnik Novak Štefan, doma iz Puconec. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelkn tukajšnje bolnišnice. — Električna razsvetljava. Danes velja načelo : skrajna štednja. Tega se drže povsod in nihče temu ne oporeka, vendar pa je treba tudi pri tem imeti v vidiku, da ni štednja povsod na mestu, posebno pa tam ne, kjer je zadet splošen interes. Tako je z našo cestno razsvetljavo. Zvečer prav pozno zažarijo svetilke po naših cestah, kljub temu, da je v teh urah povsod še živahen promet. Nedostatek pa je tudi v tem, da že prav zgodaj zjutraj zopet ugasnejo luči. AU se ne bi dalo tako napraviti, da bi se zvečer prižgale luči (v meglenih jesenskih in zimskih dnevih I) pol ure preje in to po najprometnejših ulicah, zjutraj pa se naj bi vsaj uro pozneje ugasnile. To je prošnja javnosti in upamo, da ne bo našla gluhih ušes. — Zgubila se je črna usnjata damska rokavica. Pošteni najditelj jo naj vrne proti nagradi v «Prekmurski tiskarni". Hornyphon... — Trdkova. Radi nepodpisanega članka o Trdkovi v Novinah so prizadeti dvignili velik hrup, kakor pač vedno, kadar se sršenovo gnezdo razdraži. Vsa njihova ogorčenost pa se je, ker se ni poskrbelo za informacije, okrenila v napačno smer. Dol-žilo se je o priliki gasilske veselice v Kuzmi in nato v vasi Trdkovi, da je pisec članka učitelj iz Trdkove. On pa jim odgovarja in jih poziva, da naj pazijo, kaj govorijo, ker se bodo drugače zagovarjali tam, kjer je treba besede tehtati. Sploh pa se naj že preneha z večnim obrekovanjem in napadanjem na učiteljsko, kateremu se mora dolgovati samo hvala, to pa še prav posebno v kraju, kjer se niti ne ve, kaj je onkraj vaškega plota. Gramoz ob cestah Ponovno smo pisali o prometnih ovirah, ki jih povzročajo kupi gramoza ob robovih cest. Prometne nezgode na cestah nastanejo po večini vsled ovir kupov gramoza, zlasti tam, kjer so ceste ozke. Tako vidimo na cesti Murska Sobota—Mačkovci goste kupe gramoza, ki so nasuti daleč od roba, proti sredini ceste. Le slučaju je prištevati, da se na tej cesti ni še zgodila kakšna večja nesreča. Zadnji čas je, da se gramoz posuje na cesto, a v bodoče naj se kupi gramoza na-sujejo na rob ceste, tik cestnih jarkov. Hornyphon... GOSPODARSTVO Repna in burgundijeva nat je prav dobra krma za krave in svinje, ker je lahko prebavljiva in precej redilna. Ni pa priporočati, da se jo samo polaga v večjih množinah, ker jo živina sem ter tja slabo prenese. Repna, kakor burgundijeva nat vsebuje oksalno kisilino, ki povzroča v večji množini zastrupljenje. Govedo dobi hudo drisko, preživanje se vstavi, živina oslabi, nemore več vstati in >ogine- Zato polagajte to nat pome-iano s slamo ali sečko. Oksalno kisilino, ki je v tej nati, uniči apno. Potrosite to nat pred polaganjem z apnenim prahom, pa jo lahko potem >rez skrbi polagate. Repna in burgundijeva nat pa se tudi lahko ensilira. Dobro skvaie-na da še lažje prebavno krmo, kot zelena. Predpogoj za dobro kvašenje pa je, da se jo dobro opere, na drob-10 razreže in v silosu, ki je za zrak n vlago neprodoren, dobro stlači. Se boljši efekt pa se doseže, če se o meša s kuruzo, z natjo od topinam-burja (divji krompir) ali s kuruzno slamo. Seveda se pa nesme pozabiti potresti to nat pred ensiliranjem z tpnenim prahom, da se uniči zdravju Škodljivo oksalno kislino. Lažje slučaje zastrupljenja s to natjo se lahko ozdravi z apneno vodo. Bolani živini se da trikrat na dan po eden liter apnene vode. Apnena voda e ta, ki se nabere nad pogašenim apnom, če pa ta ni pri roki, se naj ugasi kot oreh velik košček Sivega apna na litru vode. z delovanja Združbe trgovcev Murski Soboti. Vsem članom — trgovcem v vednost ! Od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo smo prejeli prepis dopisa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod Pov. br. 41 s dne 10. t. m., ki se glasi : «Zavodu za unapredjivanju spolj-ne trgovine je čast sklenuti pažnju te Komore, da g. Djordje Teianovič, bivši akvizlter zavodskih publikacija vrši neovlaSteno i dalje prikuplanje pret-plata i oglasa za zavodske publikacije i da je u tom svom poslovanja počinio izvesne zloupotrebe, zbog kojih je H ■ ' r ». vt ; zavod podneo krivičnu prijavu protiv g. Djordja Tešanoviča. U cilju da se zloupotrebe g. Djordje Tešanoviča onemoguče, Za vodu je čas umoliti (u Komoru, da izvoli o gornjem izvestiti sva područna Udruženja trgovaca i umoliti ih da g. Djordja Tešanoviča pri prvom poku-šanju odmah prijave Policijskoj vlasti i oduztnu mu zavodsku legitimaciju." Združenje prosi vse p. n. članstvo, da blagovoli gornje vzeti v znanje ter se po istem ravnati. Napačni davek — rentnina naj se pobira le od resnično prejetih dohodkov. Od težkoč, ki jih preživlja v današnjem času trgovina, posebno vznemirja trgovce rentnina, ki jo morajo plačati trgovci tudi od blagovnih terjatev, ki jih imajo do popolnoma nezanesljivih dolžnikov, ki so v prisilni poravnavi ali celo pod konkurzom. Jasno je, da večji del teh terjatev sploh ne bodo videli, ker je vendar znano, da se prisilne poravnave sklepajo navadno s pogojem, da se plača samo 40% kvota. A še ta kvota ostaja dostikrat le na papirju in po nekaj letih jo mora trgovec črtati. Pa četudi bi trgovec vso to kvoto prejel je vendar že dovolj udarjen, da je izgubil 60% svoje terjatve in nikakor ne gre, da bi plačal še rentnino, kakor, da bi prejel plačano svojo terjatev v celoti. Vse, kar je prav 1 Toda zahtevati, da plača trgovec davek od dohodka, ki ga sploh ni imel, je pa venderle preveč. Ta davek pa je krivičen še iz drugega razloga. Dohodek od prodaje blaga sploh ni nobena renta in od tega dohodka plačuje trgovec 2e pri-dobnino in dodatni davek in je torej že več ko dovolj obdavčen. Poleg tega plača od tega dohodka tudi vse samoupravne doklade, da rentnina od blagovnega prometa ne pomeni nič drugega ko dvojno obdačenje istega dohodka, kar pa je nedopustno. Pravilno vzklika zato v „Trgovačkih Kovinah" neki podeželski- trgovec, da bi se davek na te dvomljive terjatve mora! imenovati ne davek na rento, temveč davek na škodo, ki jo je imel trgovec. Kajti vse neizterjane terjatve trgovca, niso nič drugega, ko njegova izguba. Da bi pa od te izgube plačeval še davek, je pa vendarle malo preveč. če pobira država davek od rent, to je od dohodka, ki ga imajo davkoplačevalci od denarja, ki jim leži v denarnih zavodih in ki jim prinaša obresti, ne da bi kaj delali za te ob resti, je to pravilno. Dohodki od bla govnega prometa pa niso nobena renta, temveč so zasluženi denar, ki pa je vrhu tega že tako obremenjen z davki, da že marsikateri trgovec teh več ne zmaguje. Upamo zato, da bo to uvidela tudi finančna uprava in da ne bo več pobirala da ka od dohodkov, ki jih ni. Ce se že pobira rentnina, potem se pač sme pobirati Šele tedaj, kadar trgovec prejme rento, ne pa tudi takrat, kadar je ta dthodek samo postavka med dubiozami. KmETIJSTVO Tehtne rodovniške živine (Nadaljevanje.) 1. Tekma bikov na uspeSnost hoje. Tekmovalo je šest rodovniških bikov glavn h plemeíijakov ins'cer: 1.) »Toni" A 32 «tar 2>/2 leta, težek 780 kg, last Koša Jež. iz Peti šovec ; 2 ) „Sepli" A 21 star 4 leta, težek 900 kg, last Beraat Fr. iz Kapce, 3.) „Dogoš" A 33 star 3 leta, težek 820 kg, last David Jož. iz G. Lakoša ; 4) .Nero" A 37 star 2»/, leta, težek 750 kg, last Janža Štef. iz Predano-vec; 5. „Sokol" A 39 star 3»/2 leta, težek 830 kg, last Casar Jož. iz Bo-gojine; 6. „Eufrat" A 54 star 13 mes., težek 450 kg, last Kuzma Matj. iz Strukovéc. 4 km 12 m dolgo progo so pre hodili „Sokol" A 39 v 32 minutah 36 sekundah ; „Eufrat" A 54 v 37 minutah ; „Nero" A 37 v 37 min. 35 sek. ; „Dogoš" A 33 v 39 min. 30 sek. ; „Sepli" A 21 v 39 min. 36 sek.; „Toni" A 32 v 39 min. 37 sek. Pri teh tekmah je tudi nastopil „Duka" A 44 las Šabjana Šttf, iz Dobrovnika, ki pa je med tekmo odstopil radi obolelih nog. Biki niso bili podkovani, tekmovali so na ostri banov, cesti brez odmora. Najmanjšo utrujenost je kazal „Sokol" A 39, največjo pa „Sepli" A 21. Za eden km je rabil „Sokol" 7 min. 54 sek., „Toni" A 32 pa 9 min. 37 sek. „Sokol" je imel 85 cm dolg korak, „Eufrat" pa 66 cm, „Toni" 77 cm. Tu so navedene le skrajne meje, dosežene številke ostalih tekmovalcev se gibajo med tu navedenimi. Zmagovalec pri tekmah bikov na uspešnost hoje je „Sokol" A 39 glavni piemenjak selekcijskega društva v Bc-gojini. Ta bik je bil kupljen z zdatno banov, subvencijo 17. novembra 1933 leta na plemenskem sejmu v Gjur djetcu, katerega je priredil Ssvez siočarskth udruga v Zagrebu, Ako primerjamo gornje številke s podatki o podobnih tekmah v Nem čiji, kjer so prehodili biki v 9 in >/2 do 12»/2 minutah km, pač lahko trdi mo, da bi bili naši biki sposobni tekmovati celo na večjih internacijo nalnlh tekmah. Nagrade so bile priznane vsem tekmovalcem, saj je bil uspeh boljši, kot smo ga pričakovali. 2. Tekma krav na uspeSnost in vztrajnost pri vožnji. Teh tekem se je udeležilo pet parov krav in sicer : 1.) A 42, stara 6 let, težka 550 kg ter B 161, stara 9 let, težka 500 kg, last Kuharja Aleksandra od selek. društva Strukovci ; 2 ) B 1, stara 9 let, težka 600 kg in B 6, stara 8 let, težka 620 kg, last Horvata Štefana od selekc. društva Lutverci ; 3 ) A 295, stara 7 let, težka 600 kg in B 75. stara 6 let, težka 550 kg, last Vuk Štefana od selekc. druttva Lakoš— Kapca ; 4.) A 2, stara 7 let, težka 520 kg in A 3, stara 5 let, težka 560 kg, last časarja Jožefa iz Bogojine in 5 ) A 62, stara 4 leta, težka 500 kg in A 63, stara 3 leta, težka 490 kg, last PlntariČ Marije od selekc. društva Veržej. (Dalje siedi.) Zahvala. Na udeležbi pogreba našega nepozabnega sina, soproga in brata JOSIP'a GROF-a, ki se je vršil 10. 10. 1935 na pokopališče v Žitkovcih, se vsem udeležencem prav prisrčno zahvaljujemo, posebno pa čestiti duhovščini, učiteljskemu pevskemu zboru in organistu. Žalujoča druiina Grof. Na prodaj je mlatilni strol firme „Hofher Shranz" 4 HP v dobrem stanju. Poizve se v Kmečki posojilnici v Murski Soboti. Trgovski lokal v sredini Murske Sobote, na najprometnejšem kraju se da v najem z 1. jan. 1936. Informacije v PREKMURSKI TISKARNI. Štev. 1457/2. Razpis. Občina Šalovci, srez Murska Sobota, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje — pripravnika. Šolska izobrazba: 4 razreda srednje ali njej enaki strokovni šoli. Varščina Din 5 000.— Pravilno koikovane prošnje, o-premljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v „Sužbenem listu" pri tej občini. Šalovci, dne 23. oktobra 1935. Predsednik občine : ZIŠKO JANEZ. O 4 • ■ Tudi jaz sena znižala CO VIII79 I ceneI Pri terozniža-W *P V ibi VIàQ o nju je vsaki dami omogočeno, da si kup? v vsaki seziji nov klobuk, ne da bi to občutila ob sedanjih malih dohodkih. Damsk! klobuk Flausch Din 30-40 Damski „ Hahr , 40—50 Damski B Filz vzorčast „ 50 60 Damski „ Filz v vseh barvah „ 70-90 Damski » Filz svileni ali Hahr „ 80—100 VELIKA IZBIRA vseh vrst modnih kap za dame in otroke;. Nogavice, predpasnike za ženske in otroške igračke itd. — Prevzame se V popravilo vse vrste damskih klobukov. Cena cd 10 Din naprej. Se priporoča A. KlVálV