DECEMBER 1986, ŠTEVILKA 12 W Nabrusimo kose, že klas dozoreva... je odmevalo po Tisju. Bila je to prva partizanska pesem, ki so jo slišali ljudje na našem področju, prihajala je iz ust borce v II. štajerskega bataljona. Nekateri domačini so jo hitro »poprijeti«. Bilo je 23. decembra 1941, ko se je II. štajerski bataljon na svojem bojnem pohodu ustavil, da bi navezal stike z narodno zaščito na litijskem območju in skupaj z njo izvedel napad, ki naj bi mu omogočil prehod preko litijskega mostu na Štajersko. Bataljon so vodili legendarni partizanski komandanti Stane, Tomai in Skala. Na svojem postanku ni ostal'neopaten. 24. decembra 1941 popoldan je prišlo do največje partizanske bitke na našem in širšem področju v I. letu narodnoosvobodilnega boja. Bataljon je bil junaški hoj. Potem, koje bila premoč prevelika, se je s sijajno partizansko taktiko umaknil preko okupacijske meje v ljubljansko pokrajino, nove sovra-tnikove okrepitve so udarile v obraze. Bitkana Tisjuin spoznanje ljudi, da je tudi oholi nemški okupator premagljiv, ranljiv, je imela neprecenljiv pomen za nadaljnji raz vojNOBna našem in širšem prostoru. Spoznali so, da se lahko rešijo uničenja z. lastnimi silami, z vključevanjem v mnotičen vseljudski odpor in neizprosnim bojem proti okupatorju. Ta dan, 24. december, so delovni ljudje in občani razglasili za praznik občine Litija. Mineva 45 let od ustanovitve O F slovenskega naroda in vstaje ter bitke na Tisju. Spomini nam selejo v ta čas. In letos zaključujemo akcijo, s katero smo se vrnili k našim korenikam, k domačijam, ki si bile ne-razdrutljiv sestavni del tega gibanja in ki so nudile trdno, neuničljivo podporo slovenski partizanski vojski. In prav je, da se jih ta čas spomnimo in namenimo nekaj vrstic tudi delu, kije bilo za naš revolucionarni boj neizmerno dragoceno in ki nas ohrabruje v naših prizadevanjih za premagovanje teiav, s katerimi se srečujemo v današnjih razmerah. Domačije, s tem seveda mislim na njene prebivalce, so se začele vključevati v nastajajoče narodnoosvobodilno gibanje na samem začetku. Tu so bile javke, kurirske in radijske postaje, bunkerji, tehnike, partijski in drugi tečaji, partizanske šole, razne delavnice, skrbele so za ranjence, preskrbovale bolnice, zbirale obveščevalne postaje in opravljale številne druge naloge, ki so izhajale izpotreb partizanskega vojskovanja. Številni člani teh drutin so sodelovali v partizanskih enotah, tisti, ki so ostali doma, so sodelovali v odborih OF, narodnoosvobodilnih odborih, mladinskih organizacijah, gospodarskih komisijah in drugod. Bile so zaledje v pravem pomenu besede slovenske partizanske vojske. Tudi najhujša zverinstva in pofigi niso odvrnili vedno večjega vključevanja domačij v gibanje. Na teritoriju, ki ga pokriva današnja občina, skupaj z moravsko dolino, je bilo te v letu 1941 vključenih 51 domačij, v 42. letu 74 in to število je raslo iz leta v leto. Prav gotovo bi bilo pri vsem številu sovratnihpostojank, raznih vojaških enot, gestapa in drugih ter komunikacijski razvitosti terena, ki so ga sekale nemško-italijanska meja, cesta Litija—Besnica—Ljubljana, telezniška proga Ljubljana—Zidani most na desnem bregu reke Save, potem »Danes, ko postajam pionir...« Vsako leto je oh dnevu republike, 29. novembru, sprejem vseh učencev prvih razredov v Zvezo pionirjev. Ta dan je za vse cicibane /elo pomemben, saj sprejmejo svoje prve pravice in dolžnosti in svojo največjo obveznost — učenje. Oh tej priliki dobijo pionirske simbole: modro kapo, rdečo rutico, pionirsko značko in izkaznico. 28. novembra smo v dvorani na Stavbah, letos že četrtič, sledili svečanemu sprejemu. Z. žarečimi obrazki in soncem v očchsopionirjiohljuhili.daschodomar-Ijivo učili in delali, da hodo dobri tovariši, ljubili bodo svojo domovino, krepili in razvijali bratstvo in enotnost, hodili popoleh. ki jihjczačrtal I ito.t cniliin ljubili hodo vse ljudi sveta, ki želijo svobodo in mir. Dvcstotriimlevctdcsct pionirjev v modrih kapicah in / rdečimi ruticami okron vratu je bilo tokrat kot lep, živ šopek naše občine in prelepo, iskreno in drauoccno darilo republiki za njen rojstni dan! Lojzka Koritnik Pionirji so obljubili, da se bodo pridno učili Sava in cesta Litija—Ljubljana na levem bregu, izredno telavno ali skoraj nemogoče delovanje partizanskih enot in vseh drugih dejavnosti, če ne bi bilo močnega zaledja, ki sta ga tvorili enotnost in zlitost terena z NOB kot posledica dobre organiziranosti delovanja OF. V vsej tej organiziranosti pa so bile nepogrešljivi člen naše zavedne partizanske domačije. Čaje mineval, ljudje so počasi ostareli in nekateriostali na svojih hribovskih domačijah tudi pozabljeni. Na pobudo Odbora aktivistov OF nekdanjega okrožja Litija je predsedstvo OK SZDL Litija sklenilo ob 40-letnici OF in vstaje slovenskega naroda uvesti »POSEBNA PRIZNANJA OF ZASLUŽNIM PARTIZANSKIM DRUŽINAM- kot zahvalo za njihov nesebični prispevek v času NOB, k razvoju OF slovenskega naroda in partizanski zmagi. To akcijo ob letošnjem občinskem prazniku zaključujemo. Podeljenih je bile 438 posebnih priznanj OF zaslužnim partizanskim družinom, ki so se vključile v narodnoosvobodilno gibanje pred 9. 9. 1943. leta. Opravljena je bila velika naloga, prišli smo do marsikaterih doslej neznanih podatkov iz tega najveličastnejšega obdobja naše zgodovine, nekateri pa so ob naši, včasih vse preveč hitri pozabi, prejeli za svoje delo prvo in edino priznanje. Priznanja so bila podeljena ob praznikih krajevnih skupnosti, oh prisotnosti velikega števila občanov in delovnih ljudi. Bili so izredno lepi in veličastni trenutki, polni ganljivosti in tiste človeške topline, ki jo danes marsikje primanjkuje. S ponosom in spoštovanjem so preprosti, danes te ostareli, a neizmerno hrabri ljudje prevzemali priznanja in marsikomu se je zasvetila solza radosti v očeh. Bila so to priznanja, namenjena delu in ljudem, ki so vse svoje sile, pa tudi tivljenje, koje bilo potrebno, vgrajevali in vgradili v naš takrat začeti socialistični, samoupravni razvoj. Ta spoznanja in njihovapoirtvovalnost nas morajo voditi tudi v naših današnjih prizadevanjih Z.a hitrejše premagovanje raz vojnih teiav, s katerimi se srečujemo, in na odločnejše uresničevanje začrtanih programskih ciljev naših kongresov, pa tudi programa gospodarske stabilizacije. To, kar je nekoč dejal tov. Mitja Ribičič »da spoznavamo resnico, da nikoli ne hi zmagali, če ne hi borbe vodilo vse ljudstvo, vsaka vas in vsaka še tako odmaknjena kmečka hiša«... velja tudi danes, je osnovnipogoj, da uresničimo gibanje, kinajhi nas skozi uresničevanje politike opiranja na lastne sile pripeljalo hitreje skozi razvojne tetave, s katerimi se soočamo v zdajšnjem času. To naj bo vodilo tudi za naše delo v prihodnjem letu. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam ob 24. decembru, prazniku občine Lilija, in jim telim sreče in zdravja v novem letu 1987. Mirko Kaplja Ob 24. decembru, prazniku občine Litija, čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo srečno novo leto 1987 družbenopolitične organizacije in skupščina občine Litija. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Iz dela občinskega komiteja ZK Na seji, ki je bila v začetku tega meseca, je občinski komite ZKS Litija razpravljal o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja, uresničevanju sklepov CK ZKS o opiranju na lastne sile in o občinski resoluciji za prihodnje leto. V okviru razprav pred plenumom CK ZKS 0 nalogah Zveze komunistov v nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja so o tej temi razpravljale vse osnovne organizacije v osnovnih šolah, osnovna organizacija v ZIK-u in aktiv komunistov v vzgoji in izobraževanju, razpravo pa smo sklenili na seji občinskega komiteja. V središču zanimanja pri vseh teh razpravah je bilo vprašanje, zakaj se več kot 10% učencev, ki končajo osnovno šolo, takoj zaposli in ne konča niti skrajšanega programa, medtem ko v Sloveniji ta odstotek znaša komaj 2,6. Razpravljala smo sicer pokazali razumevanje za to, da je to pogojeno s strukturo našega gospodarstva, saj največje delovne organizacije zaposlujejo pretežno nekvalificirano delovno silo, vendar smo se strinjali, da je edina rešitev v tem, da se z razvojem tehnologije dvigne tudi nivo znanja. S tem je povezana tudi štipendijska politika in čeprav je v letošnjem letu razpisanih enkrat več štipendij za visoke in višje šole kot v preteklih letih, je na primer v SRS za fakulteto razpisana vsaka šesta štipendija, v občini pa šele vsaka enaindvajseta. Takšna neugodna gibanja tudi od Zveze komunistov zahtevajo, da se tam, kjer uveljavljanju znanja pod krinko objektivnih vzrokov nasprotujejo subjektivni odpori, temu odločno zoperstavi. Na seji komiteja smo tudi opozorili, da je s tem nujno povezano drugačno vrednotenje znanja v združenem delu. Osnovne organizacije v vseh OZD morajo terjati od vodstva jasne razvojne opredelitve, sestavni del tega pa je tudi to, s kakšnimi kadri računamo za jutrišnji dan in kako jih bomo dobil i. Ena prvih nalog bodoče občinske kadrovske službe, ki naj bi v kratkem pričela z delom, je prav ta, da poveže kadrovske službe v organizacijah združenega dela in zagotovi, da bo načrtovanje kadrov in izobraževanje resnično povezano z razvojnimi potrebami posamezne organizacije združenega dela in celotnega gospodarstva. Obenem pa bo potrebno v vsakem okolju oceniti, kaj in koliko smo storili, da bi uveljavili koncept učeče se družbe in presegli miselnost, da samo šola nekaj nauči in da to znanje zadostuje za vse življenje. Ugotovili pa smo, da smo v občini dosegli določene rezultate pri usmerjanju osnovnošolcev, saj že vrsto let pri tem dosegamo razmerje 70% v proizvodne usmeritve, 30% pa v širše družbene usmeritve, kar je tudi v skladu z razvojnim konceptom občine, prav tako pa šole skušajo slediti opredelitvi o prednostnem položaju kovinarsko predelovalne industrije. Razprava pajeopozorila tudi na neurejen status delavske univerze, saj je več organizacij združenega dela, ki same izvajajo izobraževanje in usposabljanje svojih delavcev, čeprav so se s posebnim družbenim dogovorom opredelile, da bo to potekalo preko delavske univerze. Člani komiteja smo razpravo o tem, k ako po enem letu uresničujemo sklepe 16. seje C K ZKS o opiranju na lastne sile, povezali z razpravo o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu. Pri tem so zlasti opozorili na nadaljevanje neugodnih trendov pri delitvi dohodka, saj seje delež akumulacije v dohodku zmanjšal od 23,5% v lanskem Icl u na 18,1 % v letošnjih prvih devetih mesecih. Razprava je tudi opozorila na nujnost večje podpore, tudi moralne, uspešnih delovnih organizacij in doslednega razlikovanja med slabim in dobrim delom. Kot tak primer je bilo navedeno Mizarstvo Gabrovka, ki dosega izjemne rezultate v svoji panogi, pa je reakcija na to večkrat dvom v te rezultate kot pa priznaje in posnemanje. Neizdelani razvojni programi povzročajo, da so naše delovne organizacije nepripravljene na spremenjene razmere na trgu. Ta nesposobnost prilagoditi se spremenjenim razmeram, za kar so nedvomno tudi objektivni razlogi, pa je ravno v letošnjem letu povzročila v večih organizacijah združenega dela nedoseganje planiranih rezultatov. Pogovarjali smo se s predsednikom občinske »Čas, kije pred nami, bo zahteval odločnejše izpolnjevanjestabilizacijskega programa,« je med drugim v razgovoru za Glasilo občanov dejal Mirko Kaplja, predsednik občinske skupščine. — Tovariš predsednik, za vami so prvi meseci predsednikovanja. Kakšna bi bila vaša ocena za to obdobje? »Funkcije predsednika občine v tem obdobju niti ni bilo tako težko opravljati, kot bi človek mislil, saj je delo temeljilo na medsebojni pomoči, najsi bo izvršnega sveta ali družbenopolitičnih organizacij. Seveda ne gre za zlitje teh odgovornosti, saj so le-te specifične za vsakogar, ampak za dobre medsebojne odnose, ki so opora našemu delu. Že kmalu po volitvah smo se odločili, da obiščemo delovne organizacije in krajevne skupnosti, se spoznamo z njihovimi težavami in se pogovorimo o nadaljnjem sodelovanju. Na podlagi teh dogovorov je temeljilo lina prvih nalog je krepitev medsebojnih odnosov naše delo v tej polovici leta. Vseskozi smo gradili medsebojno zaupanje in tovariškeodnose,s katerimi pa v celoti še ne moremo biti zadovoljni. Vendar pa ugotavljamo, da se sodelovanje krepi. Najprej smo se lotili najbolj perečih problemov, ki smo jih morali rešiti na nivoju občine, vso pozornost pa smo posvetili delovanju delegatskega sistema. Ena izmed prvih nalogje bila, da bi bile naše skupščine ,glasnješe', da bi se širše slišal glas zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in tudi DPZ. Skupščine naj bi razpravljale predvsem o tistih perečih problemih, s katerimi se srečujejo delovni ljudje in občani. Med temi problemi so prav gotovo izguba v tozdu Transportne naprave Dole, tamkajšnja nedograjena šola, preskrba s pitno vodo v Litiji in Smartnem in večletne izgube v občinski zdravstveni skupnosti. Najteže bo najti rešitev za izgubo v občinski zdravstveni skupnosti.« — Kje bodo težiščne naloge litijskega političnega, gospodarskega in družbenega življenja v prihodnje? »Investicije, ki so jih zaključili v Predilnici, Kovini (nova tovarna) in druge bodo obogatile naše življenje. Prizadevali si bomo, da bodo organizacije s področja gospodarstva napredovale v skladu s svojimi razvojnimi plani, pa tudi za razvoj drugih dejavnosti. Posebno pozornost bomo posvečali razvoju drobnega gospodarstva, kmetijstva, turizma in gradnji cest. Možnosti za nadaljnji razvoj turizma so. Razvijati mislimo predvsem os GEOS—Bo-genšperk, ki bo verjetno pritegnila veliko turistov. Težišče našega dela bo pri uresničevanju projekta Vaše 81, v tek u pa je tudi natečaj za ureditev starega dela Litije. Podobne akcije bi se morali lotiti tudi za šmarski trg. Največja naloga pa bo izgradnja ceste Bogen-šperk — Temenica, ki je del trase partizanske magistrale. Bogatili bomo kulturno življenje in delo Turističnega društva Litija, ki naj bi v prihodnje bilo nosilec združenih akcij za organizacijo turističnih, kulturnih ali gospodarskih prireditev (spomnimo se na Rally veteranov).« — Je kakšna stvar, ki vas moti v tem našem prostoru? »Seveda so stvari, ki človeka motijo, saj nikjer vse zadeve ne tečejo tako, kot je bilo dogovorjeno. Če me že kaj moti, je to, da še nismo dosegli popolnega medsebojnega zaupanja, sožitja med temeljnimi sredinami in občinsko skupščino. Upam pa, da bomotudi te težave prebrodili, ko bodo delegatske poti bolj zaživele in bos tem zagotovljen stalni pretok informacij. Tako tudi ne bo več dvomov in slabosti v medsebojnem sporazumevanju. Prevečkrat se namreč soočamo z, nekaterimi lokalno obarvanimi prizadevanji in smo premalo pripravljeni prisluhniti tudi težavam drugih. — Kaj vam pomeni 24. december, praznik občine? »24. december jc eden izmed pomembnih mejnikov revolucio- narne preteklosti v naši občini. Borba na Tis j u je okrepila razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in OF na tem območju. II. štajerski bataljon je našel pripravljene ljudi, delovali so že simpati/.crji IVOB, organizirani so bili odbori OF, narodna zaščita. Partizanske domačije so bile neločljiv sestavni del gibanja in trdna opora partizanskemu boju. To so pravzaprav začetki opiranja na lastne sile.« — Ste Litijan, pomeni to prednost ali oviro za delo, ki ga opravljate? »Ni ne prednost ne ovira. Prav gotovo pa človek bolje pozna ljudi i nji h laže razume, če dlje časa živi z njimi. To pa narekuje še večjo odgovornost za opravljanje dolžnosti.« — Ali so kakšni konkretni načrti, kako poživiti litijsko gospodarstvo, in zaposliti več delavcev doma? »Naša usmeritevje v organiziranju proizvodne enote s področja elektronike, ki bi vsaj delno zaustavila uhajanje strokovnjakov na delo v druge občine in s tem preprečila tudi odtekanje znanja. Možnosti, kijih imamo, moramo še bolj izkoristiti, mislim predvsem na razvoj kovinarske industrije, ki sc bo še okrepila z obratom Avtomontaže v Ješčah. Seveda je treba krepiti tudi obrate, kijih že imamo v nekaterih krajevnih skupnostih.« — Kakšni so konkretni načrti glede razvoja in perspektive naših krajevnih skupnosti? »V krajevnih skupnostih se je vseskozi po vojni uresničevala ideja opiranja na lastne sile. Moram reči, da so rezultati glede na mate- 5 Litija /lasti pri fizičnem obsegu in izvozu. Prav zaradi lega je komite sklenil, da morajo osnovne organizacije vztrajati pri zahtevi, da vodstvo v vsaki delovni organizaciji pripravi razvojni program, ki bo delavcem omogočil, da bodo vedeli, kaj in kako bodo delali jutri. Ob obravnavi občinske resolucije za prihodnje leto smo člani komiteja opozorili, da bo pri načrtovanju materialnih okvirov razvoja nujno bolj upoštevati tudi ocene v združenem delu, obenem pa naj izvršni svet zagotovi, da bodo vse organizacije združenega dela dejansko opravile svoje dolžnosti na področju planiranja. Menili smo, da je v resoluciji nujno opredeliti, kako bomo reševali izgubo v zdravstveni skupnosti, obenem pa tudi določiti prioriteto znotraj družbenih dejavnosti. Predlagali smo tudi več dopolnitev v poglavjih o zaposlovanju, splošni porabi in informacijskem sistemu. B. Vukovič Letos nekoliko slabši gospodarski rezultati skupščine Skupščine nuj hi razpravljale predvsem o listih problemih, s katerimi se srečujejo delovni ljudje in občani rialne možnosti izredni. Mislim predvsem na elektrifikacijo vasi, gradnjo cest, vodovodov, PTT omrežja. Tudi v prihodnje bo razvoj odvisen od uresničevanja take politike. To potrjujejo samoprispevki, s katerimi se uresničuje razvoj infrastrukture, šolstva, kulture, tudi zaposlovanja. V tem mandatnem obdobju smo imenovali strokovnega delavca pri IS za področje krajevne samouprave. V preteklih šestih mesecih je bil dosežen bistven premik, kar bi pa bolje ocenili predsedniki skupščin in svetov KS.« — Kaj bi ob koncu razgovora ieleli podčrtali? »Čas, ki je pred nami, bo zahteval odločnejše izpolnjevanje stabilizacijskega programa. Težave bomo laže premagali le, če bomo enotni v vseh sredinah. Zato je ena izmed prvih nalog krepitev medsebojnih odnosov.« J. B. Foto: GO Usnjarna gradi čistilno napravo Za obisk v TOZD Usnjarna Šmartno smo se odločili predvsem zaradi njihove gradnje čistilne naprave, ki naj bi s poskusnim obratovanjem pričela oktobra prihodnje leto. Ob tem sta nas direktor Anton Hribar in vodja vzdrževalne dejavnosti Marijan Kokalj seznanila tudi z gospodarjenjem in problemi, ki jih spremljajo. Čistilno napravo so začeli graditi avgusta in bo po zagotovilu izvajalca del, SGD Beton Zasavje, TOZD (iradmctal Litija, zgrajena v septembru 1987. Predračunska vrednost, nekaj večja kot 788 milijonov dinarjev, se bo ob koncu najverjetneje približala milijardi dinarjev. Z izvajalcem so doslej izredno zadovoljni. Čistilna naprava sestoji iz izravnalnega bazena, hidrodinamičnega uscdalnika, bazena za zgoščevanje blata in objekta za kemično obdelavo lc-tega. Koncept čiščenja predvideva predčiščenje v Šmartncm na tej napravi, končno čiščenje pa je predvideno na centralni litijski čistilni napravi ob sotočju Save in Reke. Zgoščeni mulj bodo odvažali na deponijo v Rakovnik, ki jo tudi sanirajo. Mulj šc vedno nc bo primeren kot gnojilo, ker bo vseboval preveč kroma, vsekakor pa bo čistilna naprava po predvidevanjih v Reko vrnila življenje in preprečila prekomerno onesnaževanja zraka. Tehnične projekte je izdelala razvojno-tehnična služba na Vrhniki, gradbeni del dokumentacije Hidroinženiring iz Ljubljane, /a finančno pokritje investicije pa je Usnjarna zagotovila 40% lastnih sredstev, 30% je prispevala Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava, ostali delež pa so kreditna sredstva banke. Doslej so zgradili bazen in zgošče-valec blata. Z deli bodo nadaljevali vso zimo, če iim le vreme nc bo preveč nagajalo. V nasprotnem primeru bodo sanirali vodno delavnico stare krznarnc in opremili prostore za svojo razvojnoslužboter skladiščne prostore. »Za Gradmetal je gradnja čistilne naprave vsekakor izziv,« stana grad- bišču povedala .lože Poglajen, vodja gradbišča, in Drago Dariš, delovodja. Dela več kot 40 delavcev. Ob izkopu so morali odstraniti okrog 13 tisoč kr.bikov zemlje. Imeli so precej težav s podtalnico, kije vseskozi vdirala v jamo. Kakorkoli že, Gradme-tel je bil ob našem obisku deležen vse pohvale, saj se je tako zahtevne investicije lotil z vso resnostjo in dela opravlja po planu. Seveda pa razmišljajo že vnaprej, kako pokrivati stroške obratovanja čistilne naprave. Na leto bodo znašali okrog 400 milijonov dinarjev. Izdelkom nc bodo mogli zvišati cen, zato bodo izkoristili notranje rezerve, da bodo še nekoliko povečali, predvsem pa posodobili proizvodnjo. Danes je zaposlenih 756 delavcev, do leta 1990 se bo število Marjan Kokalj, vodja vzdrževalne dejavnosti v IUV — TOZD Usnjarna Šmartno neugodni, saj plan količinsko ni dosežen. Na konvertibilni trg so v prvih devetih mesecih i/vozili za 43% manj kot v istem obdobju lani in znaša izvoz nekaj manj kot 7 milijonov dolarjev. V Usnjarnije zaposlenih 754 delavcev, od tega več kot polovica iensk povečalo na 800. V letošnjem šolskem letu so podelili 23 novih štipendij (razpisanih jih jc bilo 36), ob delu pa se izobražuje 9 delavcev. Rezultati gospodarjenja so letos Čistilna naprava Šmartno ho začela I poskusnim obratovanjem prihodnjo jesen Gospodarski uspeh v letošnjem letu jc odvisen tudi od poslovanja s Sovjetsko zvezo, predvsem pa je vzroke za manjšo prodajo moč iskat i v zmanjšani kupni moči potrošnikov. Tako je lani šmarski tozd pokrival primanjkljaj v celotni DO, letos pa jc obratno. V prihodnjih letih bodo proizvodnjo povečali predvsem v usnjarni. kjer bodo morali posodobiti opremljenost, saj so doslej uspeli posodobiti le krznarno. Med delavci ni nezadovoljstva, pravi direktor, saj je povprečni OD vprvih devetih mcsecihznašal I02.540din,v oktobru pa 143.000 ob najnižjem nekaj nad 90.000 dinarjev. Razlike so zelo majhne (razmerje 1:3). tako da je včasih strokovni kader kar premalo stimuliran. Po novem letu bodo uvedli tudi sistem nagrajevanja po kvaliteti opravljenega dela in bo stimulacija predstavljala do 15%) v deležu osebnega dohodka. S kvalitetnimi izdelki pa bodo tako še laže prodrli na zahtevno in včasih že nasičeno tržišče. Tekst in foto: Rudi Bregar Aktivnosti za sanacijo vodovoda se nadaljujejo KOP Komunala Litija je odstranila vsebino divjega odlagališča na Velikem Trebcljcvem. Odpadke so odvažali na komunalno deponijo v Ljubljano. Sanacija odlagališča se bo nadaljevala / ureditvijo površine odstranjenega odlagališča na način in v obsegu, ki ga bo predlagal Geološki zavod Ljubljana. Na področju Velikega Trebeljevega je komunalna skupnost ljubljanskih občin že namestila dva kontejnerja za odpadke ter postavila tablo za prepoved odlaganja odpadkov. KOP Komunala je izvedla začasno izločitev dela drenaže na velikem zajetju, kjer po mnenju Geološkega zavoda prihaja do najverjetnejšega onesnaževanja vode. Izkop na drenaži si je že ogledal projektant vodovoda, da bo lahko izdelal tehnično dokumentacijo in dokončno izločitev tega dela drenaže. V tem obdobju se je sestajala delovna skupina za spremljanje vodooskrbe in usmerila aktivnosti k izvajanju sanacijskih ukrepov na mestnem vodovodu. Vsa strokovna dela v zvezi s sanacijo mestnega vodovoda opravljajo za to usposobljene strokovne organiza- ČEBELARSTVO V zimskem času čebele mirujejo, vendar pa čebelarji ne smemo počivati. Čaka nas mnogo dela. Urediti moramo dokumentacijo in pregledati zapiske o družinah, popravljamo prazne panje in orodje, izdelujemo in nabavljamo razno opremo, prebiramo strokovno I ite-ratoro ali pa se kako drugače izobražujemo. Zavedati se moramo, da je znanje naše najmočnejše orožje. Važna je tudi analiza našega dela. Ugotoviti moramo, kaj smo delali napak in kaj dobro. Naredimo si načrt dela za drugo I eto. Nabavimo si sredstva za uničevanje varaoze in drugo. Pomagajmodrugdrugcmu, z dejanji in nasveti. Posebno opozorilo velja za delo pri dimljenju čebel. Že majhna nepozornost lahko povzroči požar. To smo doživeli tudi v naši občini. Škoda pa je ogromna. Torej, to naj nam bo nauk za prihodnje. Tudi v društvenem življenju nas čaka mnogo dela. Najvažnejše naloge pa so: 1. sprememba pravilnika društva. Osnovne spremembe so pogojene s spremembo pravilnika Zveze. Smatram, da so potrebne spremembe nujne, če hočemo, da bo delo Se bolj zaživelo. Način dela moramo spremeniti tako, da bo Odpadke z divjega odlagališča na cije. Z namenom oblikovanja nadaljnjih aktivnosti pri sanaciji je bil 27. 11. 19X6 sklican sestanek s predstavniki vseh strokovnih in drugih organizacij, ki sodelujejo pri sanaciji, ter s predstavniki Krajevne skupnosti Litija — leviin desni breg in Šmartno. Na podlagi mnenj in predlogov strokovnih organizacij so bili sprejeti naslednji zaključki: delo potekalo po komisijah. S tem bomo delo društva približali članom in ga podružbili. To pa je osnova za boljše delo. 2. Spremeniti moramo tudi trajanje mandata v skladu z. novim statutom Čebelarske zveze. 3. Izdelati moramo način podeljevanja priznanj članom društva, da bo odločanje pošteno, odgovorno in strokovno. Razmišljamo tudi o nabavi stiskalnice za samice, vendar pa si moramo priskrbeti ustrezen prostor, da se bodelolahkoopravljalo strokovno. Paziti moramo na dezinfekcijo satnic, da ne bi povzročili širjenja čebeljih bolezni. Problem glede prostorov lahko rešimo na dva načina: da dobimo ustrezne prostore ali pa si zgradimo lasten dom. Za to že iščemo ustrezno zemljišče. Lepo bi bilo, če se nam ne bi bilo potrebno več potikati po gostilnah, kadar sestankujemo. Ustvarili bi si lahko več dejavnosti, ki bi bile v korist vsem čebelarjem. Zato razmislite o tem in povejte svoje ideje. Vsaka pomoč bo dobrodošla. Občni zbor bomo organizirali v nedeljo, 18. januarja 1987, v prostorih restavracije Pošta, s pričetkom ob 9. uri. Nabavili smo sredstva za dimljc-njc proti varaozi, kijih bostelahko kupili na občnem zboru. Naročnina za Slovenskega čebelarja v letu 1987 znaša 6.000. —din. Vendar pa imajo člani čebelarskega društva toliko popusta, da znašajo članarina in naročnina za čebelarja skupaj samo 4.200.—din in I din od panja za tiskovni sklad. Vse čebelarje prosimo, da članarino plačajo Čimprej blagajniku društva tov. Franciju Jugu na naslov Graška 26, 61270 Litija. Na nakaznico napišite, za koliko panjev plačujete. To je pomembno zaradi nabave sladkorja, ker bomo uporabili nov spisek. Franci Grošelj Velikem Trebeljevem so ie odstranili a) dosedanji rezultati analiz vzorcev vode dopuščajo kloriranjc vode, ki bo odstranilo možnosti ponovnih epidemij. Zaradi tega naj se takoj pristopi k nabavi in postavitvi klorinatorjcv v črpališču ob Ljubljanski cesti in pri nadrezervoarju v Sitarjevcu. b) izdelati je potrebno program sanacije celotnega vodovodnega sistema Litija — Šmartno, v katerem je prioritetni cilj sanacija vodnih virovv Reka Gozdu in namastitev klorinatorjcv, naslednji cilj pa sanacija (obnova) starih dotrajanih cevovodov v Litiji in Šmartnem. c) zaradi dotrajanosti dela vodovodnega omrežja v Litiji in Šmartnem se ne izvajajo ukrepi izključevanja vod- nih virov v Reka Gozdu, ker bi zaradi motenj v oskrbi z vodo v omrežju prihajalo do podtlakov, ki lahko povzročijo dodatno onesnaženje v omrežju. Realizacija sprejetih zaključkov poteka takole: Geološki zavod Ljubljana bo izdelal predlog sanacijskih del v varstvenih pasovih v Reka Gozdu, predlog sanacije površine odvožc-nega divjega odlagališča in predlog sanacijskih del na drenažnih zajetjih v Reka Gozdu. KOP Komunala Litija jcpristopila k nabavi klorinatorjcv in pripravam za namestitev le-tch v črpališču ob Ljubljanski cesti in nadrezervoarju v Sitarjevcu. Izvedbo namestitev klorinatorjcv bo opravila delovna organizacija Konim Ljubljana. — Hidroinženiringu v Ljubljani je naročena tehnična dokumentacija izločitve dela drenaže. Isti projektant bo na podlagi strokovnih predlogov Geološkega zavoda Ljubljana izdelal tehnično dokumentacijo za sanacijo drenažnih zajetij v Reka Gozdu. Vse dosedanje analize vode so potrdile domnevo, da jc voda po spremenjenih hidroloških razmerah (močnejše neurje ali večdnevno deževje) oporečna. Iz tega izhaja, da ukrepa prekuha vama vode ni možno preklicati, dokler ne bo voda klorirana. Aktivnosti pri sanaciji mestnega vodovoda se bodo nadaljevale. Delovna skupina za spremljanje vodooskrbe v Litiji in Šmartnem Spet Vlak bratstva in enotnosti Manifestacija Vlak bratstva in enotnosti jc tradicionalna že od leta 1961 inje odraz stalnih prijateljskih vezi med bivšimi izgnanci iz SR Slovenije kijihjcokupator leta 1941 izgnal iz njihovoh domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobil a toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. Značilno za manifestacijo je, daje Vlak tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak jc postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal jc porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da prihodnje leto organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Srbije pripeljal gostitelje medvojnih izgnancev in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Slovenijo. Vlak bo odpeljal iz Kraljeva oziroma Titovega Uži ca 4. junija, v Mari bor oziroma na Jesenice bo prispel 5. junija, vračal pa se bo 8. junija 1987. Občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana pozivajo slovenske medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se čimprej zgla-sijo na sedežu svoje občinske konference SZDL, Mestne konference SZDI, Maribor ali Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, kjer prejmejo posebna vabila, s katerimi bodo najpozneje do 20. januarja 1987 povabili svoje medvojne gostitelje, da jih z Vlakom bratstva in enotnosti obiščejo. Vse ostale informacije v zvezi s pri hodom Vlaka dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskemu svetu SZDI. Ljubljana. MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI SLOVENIJI-: IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Mladi se prebujajo O delu šmarskc mladine sem se pogovarjal /. njeno predsednico Sašo Koprivni-kar. Potožila mi je, daje peščica mladih, med katerim i prevladujejo srednješolci in visokošolci, zelo prizadevnih, vendar s svojim delom ne morejo ustvariti v kraju vtisa, da so aktivni. Tudi oni se ubadajo s problemom, kako pritegniti čimveč vrstnikov, ki imajo dovolj prostega časa, a ga ne znajo koristno izrabiti. Mladi Šmarčani, ki se sestajajo največ ob koncu tedna, so bili v letu 1986 kar uspešni, njihovi vrstniki, ki radi potujejo, so jih z diapozitivi »popeljali« po Švici, Grčiji, Češki, Sovjetski zvezi, Italiji in Severni Evropi, sodelovali so na krajevnih proslavah, poskrbeli za raznašanjc vabil in okrasitev volišč na spomladanskih volitvah, pomagali so pri gradnji bazena v Vintarjcvcu. niso pa pozabili na športne in družabne prireditve ter prvomajsko kresovanje. Njihov program za prihodnje leto pa je še bogatejši, prevzeli so skrb za organizacijo novoletnega praznovanja najmlajših, pripravljajo lutkovno igrico in celovečerno gledališko predstavo, v šolski telovadnici bodo imeli enkrat tedensko rekereacijo, udeležili se bodo orientacijskega pohoda na Tišje in organizirali Igre brez meja, več akcij pa bodo namenili skrbi za varstvo in čistočo okolja. Predsednica mi je še zaupala, da si želijo več povezanosti z mladinsko organizacijo v šoli in organizacijah združenega dela, s skupnimi močmi pa naj bi čimprej usposobili njihovo mladinsko sobo v Zadružnem domu, saj sedaj nimajo niti svojega prosto-1 ra. Največ se sestajajo na krajevnem uradu, lutkovne in gledališke vaje pa potekajo v šoli. fc ■lunini * I - ▼ t m. Šinarsku terenska organizacija mladine je v oktobru in novembru organizirala v šoli začetni plesni tečaj, ki je naletel pri mladih na izjemen odziv. V decembru in januarju bo stekel še nadaljevalni, v soboto, 14. februarja I9H7, pa bo v litijski dvorani na Stavbah plesni venček, kjer pričakujejo tudi dober obisk, saj družabnih in zabavnih prireditev ni nikoli preveč. Že drugi zbor krajanov Šmarska krajevna organizacija SZDL že od septembra dalje namenja največ pozornosti pripravam na volitve novih organov v krajevni skupnosti. Tako je v novembru sklicala že drugi zbor krajanov, kjer so najprej obravnavali osnutek novega statuta krajevne skupnosti, nato pa pregledali šc seznam delegatov sosesk, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in društev za novo skupščino KS. Dokončno so oblikovali še predloge za sestavo poravnalnega in potrošniškega sveta ter pogrebnega odbora. Po zboru krajanov so izvedli še temeljno kandidacijsko konferenco, kjer so navedene predloge tudi potrdili. Dosegli smo pomemben napredek Sredi novembra so v Šmartncm izvedli programsko-volilno konferenco Krajevne organizacije SZDL. Predsednik Tomaž Malenšck, kije to dolžnost prevzel pred letom dni, je v poročilu navedel, daje bilo uspešno zlasti delo predsedstva, ki se je sestalo osemkrat. V omenjenem obdobju je SZDL dosegla večjo množičnost delovanja, zlasti v soseskah, uspešno so občani izglasovali prvi krajevni samoprispevek, zaživelo je delo mladine, novoizvoljene delagacije so že začele z delom, čutiti pa je t udi več sodelovanja pri organizaciji krajevnih proslav in evidentiranju občanov v organe krajevne samouprave. Za delo v prihodnje bo SZDL posvečala največ pozornosti skrbi za varstvo okolja, ustanavljanju terenskuh odborov v soseskah, boljšemu obveščanju občanov o dogajanjih v kraju in poživitvi družabnega življenja, posebno zanimivi bosta še bližnja razprava o razdelitvi Šmartncga ter Ustja na ulice in skrb za ohranitev in ureditev starega vaškega jedra. V razpravi so krajani spregovorili o gradnji čistilne naprave v šmariki Usnjarni, odlagališču večjih odpadkov v Rakovniku, slabem stanju cest in pomanjkljivi promćtni signalizaciji v kraju ter izrazili željo, da bi v Šmartno ponovno uvedli vsakoletna srečanja za starejše občane. Če bo predsedstvo KK SZDL delalo tudi vnaprej tako zavzeto, kot je v minulem letu, bo večino zadanih nalog tudi uresničilo. Gasilski praznik Šmarski gasilci, ki se ponašajo z več kot stoletno tradicijo, so vedno skrbeli tudi za primeren naraščaj v svojih vrstah. V bližnji preteklosti so zaradi gradnje novega doma to skrb nekoliko zanemarili, zato so se v zadnjih dveh letih ponovno zavzeli za podmladek. Pred letom dni so na šmarski šoli ustanovili Pionirsko društvo Mladi gasilec, letos, v mesecu požarne varnosti, pa je društvo že dobilo svoj prapor. Svečanost ob razvitju je potekala zaradi dežja v avli osnovne šole, v kateri so mladi risarji in literati pripravili tudi bogato razstavo. Med mnogimi obiskovalci so bili tudi predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij Šmartnega, zastopniki pionirskih gasilskih društev iz Kresnic, Jevnice, Vač, Velike Kostrev-nice, Jablanicc. Za vrstnika. Dol in Litije, člani občinske gasilske zveze in predstavnik Ciasilske zveze Slovenije. Ob razvitju prapora so nanj pripeli 14 spominskih trakov, ki so jih darovali 3 posamezniki in 11 organizacij združenega dela, skupnosti, ustanov in društev, 47 krajanov pa se je odločilo za zlate in srebrne spominske žebljičke. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili člani otroškega pevskega zbora in kitaristi domačega šolskega kulturnega društva Zvonček, trije mentorji mladih gasilcev pa so prejeli posebna priznanja, in sicer: Peter Brunček iz Kresnic, Jože Novak z Dol in Lojzka Koritnik iz Šmartnega, Člani PD Mladi gasilec so se ob zaključku zahvalili vsem, ki skrbijo za napredek in delo društva, zlasti še mentorjema — gasilcema Marku Štefancu in Marjanu Verbajsu in tov. Lojzki Koritnik, ki je prevzela skrb zanje kot predstavnica šole. Gasilsko slavje so sklenili s pogostitvijo, ki jo je pripravilo domače društvo. Boris Žužek KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Najstarejša krajanka Švepčcv mlin na Savi. Oče je umrl, koje bil star 50 let, mati pa 90. Ker smo se težko preživljali, sem šla kmalu služit v Ponoviče in Šen-tlampert. Nazadje sem služila 23 let v gostilni Berdajs na Savi, kjer so bili zelo dobri zame. Berdajsovi so mi pomagali, da sem kupila nedograjeno hišico od Dimče-vega Gustija na Skalici. Prodal jo je zato. ker ni bilo do nje kolovozne poti. Jaz sem to hišo dogradila in v njej živim še sedaj, sama. Prej sta bili pri meni mama in sestra Helena. Nikoli nisem bila težje bolna, le prsti na rokah so me večkrat boleli, saj sem v reki Savi morala prati tudi takrat, koje bilo vse zaledenelo. Letos sem postala bolj bolehna, vendar nečakinja Jelka in njen mož Peter zelo lepo skrbita zame in me tudi redno obiskujeta. Najrašji jem sadje, zlasti jabolka, vendar pa nisem bila nikoli zbirčna pri hrani. Najtežji trenutki v življenju so bili tedaj, ko so umirali moji najdražji: starši, bratje in sestre. Delala sem vedno rada in sem mirno prenašla življenjske težave.« In kaj si želi ob 90. rojstnem dnevu? Da bi bila vsaj toliko zdrava, da bi si sama kuhala in se negovala. Vdecemb-ru je dobila 56.000dinpokojnine. Upa, da se ne bo kar naprej dražilo. Je zelo varčna, a tudi rada podari skromen znesek. Ob častitljivem jubileju želimo Mariji Maselj še veliko let zdravja, sreče in dobre volje. Angelca Occpck Marija Maselj — nekaj let mlajša V mesecu novembru je Marija Maselj iz Ponovičdopolnila 90 let. Številni znanci in sosedje so ji čestitali, med njimi tudi pionirji. Teto Micko vsi dobro poznajo, saj se ne zapira med štiri stene v svoji hišici na Skalici, temveč sc poda sama po opravkih, v trgovino, od spomladi do jeseni pa obdeluje gredice za Savo in odnaša pridelke v pletenem košu. Nikoli se ne pritožuje in je vesela, da lah ko dela inje do vseh ljudi prijazna. Rada je povedala nekaj povedi o svojem življenju: »Rodila sem se 13. novembra 1896 v Podštcntjurju pri Ko-njšici. Oče je bil železničar, mati pa je skrbela za devet otrok,jaz sem bila prvi otrok. Kmalu smo se preselili v Predstavila se je glasbena šola V torek, 25. 11., in sredo, 26. 11. 1986, smo učitelji in učenci glasbene šole pripravili obisk v glasbeni šoli. Povabil i smo učence nižje stopnje iz Osnovne šole Litija in osnovne šole Šmartno s podružnicami. Ker v glasbeni šoli nimamo dvorane in ustreznih prostorov, smo jih povabili v dvorano na Stavbe, kjer smo ji m predstavili, kako poteka naše delo in učenje. Nekateri razredi soizkoristilitadan za kulturni dan in so si ogledali vse prostore glasbene šole in pihalnega orkestra, se seznanili z zvočno tablo in instrumenti, kijih uporablja pihalni orkester. Ker je naša glasbena šola ena manjših šol v Sloveniji in v njej ne poučujemo vseh instrumentov, predvsem ne godal in bren kal, je bil a predstavitev usmerjena na tiste instrumente, kijih v glasbeni šoli poučujemo. Učenci glasbene šole so povedali vse o instrumentih, nato pa nanje zaigrali skladbice. Pripravili smo opis in prikaz naslednjih instrumentov: blokflavte, prečne flavte, oboe, klarineta, saksofona, trobente, roga, tenorja, pozavne, klavirja in harmonike. Prikazali pa smo tudi na novo ustanovljeni dekliški pevski zborček, ki v tem šolskem letu deluje šele dva meseca. Baletni oddelek tretjega letnika pa seje predstavil v koreografiji tov. Alenke Vivod-Tomčeve s skladbico Pika poka. Predstavili pa so tudi obvezne baletne like — pozicije, ki so neobhodno potrebni pri pouku klasičnega baleta. Ker pa učenke zaradi svoje starosti niso še dovolj usposobljene za prikaz težjih likov in pozicij, nam je tov. Alenka, ki je aktivna članica SNG — opere, zanimivo predstavila vrhunske elemente baleta. Poslušalci so bili navdušeni, saj so nastopali posamezni učenci in učenci v sodelovanju s svojimi učitelji. Potrudili pa so se tudi mladi poslušalci, saj so skupaj s spremljavo izvajalcev ubrano zapeli slovensko narodno pesem. Selma Gradišck Metka Razboršek je učencem predstavila oboo Literarni večer na Polšniku Dan je bil sončen in lep, takšen, kakršenga nam ponuja pozna jesen, ki s svojim mrazom razgrne koprene s Kamniških in Julijskih Alp, Lc-te so bile blizu, da bi človek le s korakom ali dvema stopil nanje in zadržal zahajajoče sonce še dolgo, dolgo na nebu. Toda ne! Sonce tone in na zemljo se spušča mrak. V ljudeh, ki hitijo opravljati še zadnja dela v hlevu in hiši, pa se prižiga nova luč, novosonce, kijih vodi od domapo — zamarsikoga že davno zarasli — poti v šolo. Tu zvečer spet vse oživi. S kančkom nestrpnosti pričakujemo znance, a ne znance po obrazih, ampak po njihovih povestih, napisanih mislih in opisanem življenju. Da, srečali se bomo s pisatelj i, ki ji m je kmečko življenje tako blizu, da ob njem al i z. njim ustvarjajo nepozabna in neminljiva dela. Med nami kmalu pozdravimo Zlato in Jožeta Volariča, Minko Krvina, Joži Pctrič — Munih, Anico Zidar, Magdo Stražišar in Ivana Sivca. Po uvodnem pozdravu in prvih nerodnostih beseda kar gladko steče in večer doživlja vrhunec. Dosežemo ga s pomočjo pevcev domačega zbora, učencev — recitatorjev ter domače pesnice Pavle Voje, ki recitira lastne pesmi. Besede in izrečene misli gostov — pisateljev, ubrane pesmi pevcev in recitatorjev so obiskovalce obogatile, razvedrile in odtrgale od vsakdanjosti, hkrati pa utrdile vez in ljubezen do zemlje, ob njej pa tudi do pisane besede — do knjig. To pa je bil tudi namen večera, kajti povsem na koncu je vodja Matične knjižnice Litija, Joži Konjar, izročila v upravljanje tudi potujočo knjižnico. V njej si bodo krajani lahko izposojali knjige in si z njimi obogatili in krajšali dolge zimske večere. Knjiga bo lah ko postala prijateljica in sopotnica ljudi, ki si želijo obogatiti in razširiti obzorje in znajo cen i ti pisano slovensko besedo. S tem pa je tudi kraj mnogo pridobil. Toda ne le okoli 500 knjig, temveč izročilo pisane besede, nova znanja in neizmerno bogastvo lepih misli. Upam le,da to ne bo le zaklenjeno v omari, ampak bo našlo pot med ljudi, saj je predvsem namenjeno njim in je tu prav zaradi njih. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem ZKO Litija, da nam jc ponudila organizacijo literarnega večera. Matični knjižnici Litija za pripravo in izbor knjig ter vsem sodelujočim — tako gostom kot tudi nastopajočim. Upam, da naše srečanje ni bilo zadnje. Darinka Ribič Obisk v glasbeni šoli Imeli smo kulturni dan. Najprej smo si ili ogledat prostore, vkalerih vadijo učenci glasbene iole. Ti prostori so v naši šoli. V sindikalni dvorani na stavbah smo poslušali tovarišico. ki nam jc razlagala o instrumentih. Spoznali smo mnogo instrumentov. Občudoval sem učence, ki so spretno in ubrano igrali na pihala. Najboljšem opazoval učenko, ki je igrala na harmoniko. Kako hitro mora premikali prste, ker drugače s pesmijo ni nič. Prisluhnil sem pihalnemu orkestru, katerega zvoki so bili posneti na kaseti. Bilo je zelo lepo. Igranje na glasbila je t ežko. Znati moraš veliko in tudi učili se moraš. Želim si še več lakih lepih kulturnih dni. Sašo Prijatelj 3. e. razred Druga abonmajska predstava Druga gledališka predstava, 21. novembra, jc imela podnaslov komedija in ustreznejšega termina kot je petkov večer zanjo skoraj ne bi mogli najti. Sodobna komedija znanega in priznancgadomačegaavtorjajc nedvomno primerna in prijetna sprostitev po delovnem tednu. Tone Partljič je besedilo Tolmun in kamen napisal leta 1970. Zakotna vas Tolmun in učiteljstvo kot poklic glavnih junakov močno spominjata na Cankarjeve Hlapce (ta motiv jc pisatelj uporabil tudi v drami Oskubite jastreba), vendarpaje temu gotovo vzrok tudi pisateljeva osebna izkušnja, saj jc na začetku svoje poklicne poti nekaj časa učiteljeval na Sladkem vrhu. Kratka vsebina: V Tolmun pride na enomesečni ustvarjalni obisk slikar Emil, Povabi ga učiteljica Marija, ki ga želi imeti za ljubimca, a kasneje zaradi njene neodločnosti in tretje nosečnosti ni iz tega nič. Lmila vsi prijazno sprejmejo, kmalu pa ga zasujejo vsak s svojimi težavami in prošnjami. Učiteljica Mira gre najdlje, obisk izkoristi za kratko romanco in zanosi z. Emilom, ker njen možnemorcimeti otrok. Emil razočaran odide, nato pa se vse srečno konča. Predstavilo se nam je gledališče Tone Čufar z Jesenic, ki jc bilo naš gost tudi prejšnjo sezono. V režiji Vere Smukavccje nastopilo šest igralcev, od katerih velja posebej pohvaliti Pavleta Petka, religioznega moža učiteljice Marije (igra ga Rado Mužan) in Ivana Krivca, Mirincga moža (Janez. Kristan), ki jc pač krivec, ker nc more imeti otrok. Oba soproga sta bila odlična v kretnjah in obrazni mimiki, kar ju jc dvignilo visoko iz povprečja. Urški Hlebec je uspelo dobro zaigrati mlado koketno učiteljico Miro, ki je navajena zmagovati, pa ji uspe tudi pokvarjeni načrt z Emilom. Kljub temu da se Marijin načrt izjalovi, jc njen lik prikazan za spoznanje preresno, včasih kar malce tragično (Elizabeta Štcfanciosa), enako bi lahko rekli tudi za Emila (Borut Verovšck), ki je sicer glavni junak, a ga boljše stvaritve ostalih igralcev precej zasenčijo. Dijak Vladimir (Klemen Košir) jc najmanjša vloga, za celoten potek zgodbe skoraj nepomembna, odkrije pa popolnoma nov problem, ki se ga Partljič tudi rad loti: zemlja in gospodarska politika (komedija Moj ata, socalistični kulak). Vloga je solidno oblikovana, opazna jc bila sicer rahla neokretnost, ki paje gotovo posledica neizkušenosti. Za konec pa ugotovitev: če se gorenjski predstavi štajerskega avtorja od srca nasmeji litijska publika, lahko rečemo, daje bila predstava zelo dobra. Vsem, ki so zamudili prijetno komedijo, leto, daje Janez Menart besedilo priredil za televizijo in mogoče ga bomo kdaj videli tudi na zaslonih. Irena Prašnikar Fotografije: Rudi Bregar V pričakovanju slikarja Krnila... Na Emila se vsi po vrsti začnejo obračati s svojimi teiavami. Seveda pa vsak posebej. Jubilejno srečanje na Stavbah V petek, 5. decembra, so litijsko dvorano na Stavbah napolnili delavci, ki so v naši občini zaposleni v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Vzgojno-varstvena organizacija in občinska izobraževalna skupnost Litija sta tokrat pripravili žc deseto srečanje. Po nagovoru ravnatelja VVO Litija Franca Končarja je o materialnem položaju in nalogah družbenih dejavnosti spregovoril predsednik občinske skupščine Mirko Kaplja, nato pa je Nada Pintar, predsednica skupščine OIS Litija, podelila priznanja. Letos sojih prejeli: Vera Barbek in Olga Gradišek iz. Osnovne šole Dušan K veder — Tomaž Litija, Franc Končar iz Vzgojno-varstvenc organizacije Litija, Olga Pelko iz Osnovne šole Franc Rozman-Stane Šmartno, podružnice Javorje, in JožcSevljak iz Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija. Za kulturni program so najprej poskrbeli cicibani iz litijskih vrtcev, za njimi pa še gledališki igralec Dare Ulaga. Za uvod nam je predstavil odlomek iz najnovejše monodrame o Primožu Trubarju, potem panasje zabaval z dogodivščinami Jurčičevega Krjavlja. Nadalje je srečanje potek ako ob zvokih harmonike Vilija K ralja, šaljive vložke pa so pripravili delavci vrtca, ki so se kot gostitelji odlično izkazali. Boris Žužek NOVICE IZ KNJIŽNICE Podeljena Grumova bralna priznanja za leto 1986 Na srečanju s pisatelji kmetiških povesti v letu 19X5, ki je potekalo ob IO()-lclnici knjižničarstva v Litiji, je bila sprejeta pobuda za uvedbo »bralne značke za odrasle«. Sestavljen je bil seznam 36 leposlovnih in poučnih knjig, bralci — tekmovalci sojih morali prebrati vsaj pet. Akcijojc končalo 22 bralcev (IX delavcev in upokojencev Predilnice in 4 drugi člani knjižnice). Zaključna prireditev, to je podelitev Grumovih bralnih priznanja za leto 19X6, je bila 5. decembra v Predilnici. Bralce so obiskali pisatelji kmetiških povesti in umetniki: Minka Krvina, Joži Munih-Pctrič, Ivan Sivcc, Magda Stražišar-Magduška, zlata Volarič, Jože Volarič in Anica Zidar. Pisatelji so v pogovoru, ki ga je vodila knjižničarka Joža Konjar, predstavili svoje delo in življenje. Z glasbenimi točkami pa so se vključili tudi učenci in učitelji Glasbene šole Litija. Po podelitvi priznanj so bih piiattljl prisrčno sprejeti v Predilnici, kjer so si ogledali tudi proizvodnjo. Zahvala darovalcem knjig V letu 19X6 so naši občani, bralci in prijatelji knjižnici podarili vecjlttevilo knjig. Prav posebej se za podarjene knjige zahvaljujemo: dr. Radimu Vise-njaku. Veri Ribičič, Ivanu Pavlici, Francu Maliju in Jožici Petrič-Munih. Prvo srečanje harmonikarjev Pred letošnjim dnevom republike sta Zveza kulturnih organizacij Litija in Kulturno-umetniško društvo Jevnica pripravila prvo občinsko srečanje harmonikarjev. Jcvniška dvorana je bila kar premajhna za vse obiskovalce, neledomačine in okoličane, ampak tudi občane iz drugih krajev obči ne. Na diatonični in klavirski harmoniki se je predstavilo enajst posameznikov iz Goliš, Save, Velike Štange, Rcke-Ciozda, Kresnic, Jevnicc, Volčje jame, Ribč in Litije ter trio Dolski fantje z Dol. Prireditev je popestrila gostja Pcpca iz Mengša, ki si je za svoje več kot štiridesetletno delo pri raznih amaterskih kulturnih skupinah zasluženo pridobila naziv ljudski godec. Da resnično obvlada harmoniko in iz nje izvablja čudovite zvoke, nam je s svojim igranjem tudi dokazala, navdušeni poslušalci je niso »spustili« z odra. dokler ni zaigrala še nekaj dodatkov. V razgovoru, ki je stekel po priredit vi, je sodeloval tudi ravnatelj litijske glasbene šole Jože Dobravec. Pohvalil je izvedeno zamisel o prvem srečanju harmonikarjev in predlagal, naj bi postalo tradicionalno, seveda pa si bo treba prizadevat i, da bi iz leta v leto postajalo uspešnejše in kvalitetnejše. Vsi sodelujoči so se potem vrnili šc v dvorano, kjer so izmenoma v skupinah igrali za ples. Tudi gostja Pepca je dobre pol ure s svojim igranjem in šaljivim nastopom zabavala obiskovalce tega uspelega srečanja. Boris Žužek Bralce so obiskali tudi pisatelji Kmetiških povesti in umetniki ..07 ..07 .8 .c ..07 .A/ ,co J? O .07 07 .57 C? C C (D O) # /S O) 07 / 07 O i t ca c i CO ..07 O 07 co .C O co ■4 3 .C d? o. en iS £ S * C? i c? C? O) ^ C Ar ^ -S" •O -O (Z) / o 6 o O co .ftr .07 -O O O) o co i 0} 5 'V .c o .07 C0 .5T c .07 C? •g C? .07 •S? ctjr .07 O t N c .C o ..07 -.07 0) c i .N O. c? O o. i? CD O 07 N ..07 O P" N co .C i£7 š ./a promet Ljubljana, Trg Op 7, v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidati' bomo obvestili v 3(1 dneh po izbiri. Jjl> lUSTRkJA UTIJLA Na osnovi razvojnih programov delovne organizacije in prizadevanj za še uspešnejšo realizacijo zastavljenih ciljev razpisujemo tale prosta delovna opravila: 1. vodenje finančne službe 2. sodelavca za marketing na področju mednarodne kooperacije 3. predstavnika za prodajo plastike na področju Beograda 4. referenta za prodajo gradbenih elementov iz plastike 5. organizatorja AOP 6. tehnična priprava dela v predelavi pleksi stekla Pogoji: pod i. VII. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti. Mandat traja 4 leta. pod 2. — VIL ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, zaželena zunanjetrgovinska registracija pod 3. — najmanj srednja šola gradbene smeri in delovne izkušnje na podobnih opravilih pod 4. — gradbeni ali strojni tehnik z delovnimi izkušnjami pod 5. — VI. stopnja izobrazbe računalniške smeri. Od kandidata pričakujemo, da ima ustrezne izkušnje za vpeljavo računalniške obdelave podatkov pod 6. — strojni tehnik, zaželena delovna praksa Za dela v neposredni proizvodnji in vzdrževanju objavljamo tale prosta delovna opravila: — dveh kurjačev visokotlačnega parnega kotla — avtomehanika — ključavničarja — več lesarjev širokega profila, lesarjev ali obdelovalcev lesa — upravljalen mostnega žerjava Kandidate vabimo na neobvezen razgovor na sedež IX). Zagorica 1. Pisne ponudbe z dokazili o strokovnosti pošljite v osmih dneh na naslov: LESNA INDUSTRIJA LITIJA, kadrovska služba, Zagorica I,LITIJA. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vse prijavljene bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa. AO ljubljanska banka Stanovanjsko komunalna banka čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Litija ob 24. decembru, prazniku občine in jim želi srečno novo leto 1987 ŠPORT IN REKREACIJA NOGOMET Litijani jesenski prvaki Konec meseca novembra je bilo končano tekmovanje Zasavske nogometne lige, v kateri nastopa 8 moštev. Samo tekmovanje so pospešili s tem, da so odigral i že tri povratna kola. Spomladi bodo najprej odigrali še štiri kola dvokrožnega sistema, nato pa se bodo štiri najboljše ekipe sestale še dvakrat. S tem pa bomo dobili tudi prvaka zasavske nogometne zveze, ki si bo s tem naslovom pridobil pravico udeležbe na kvalifikacijskih tekmah za vstop v območno ligo. Poudariti moramo, daje letos liga zelo izenačena,tako da še ni nič rečeno, katere ekipe se bodo potegovale za plev off. Moštvo Litije, ki je v povprečju zelo ml ado, je trenutno na prvem mestu. Da bi to mesto tudi obdržali, seje vodstvo kluba odločilo, da v svoje vrste pridobi nekaj novih članov, predvsem za delo v klubu, saj ima klub vse selekcije, tojeod najmlajših do članov. Vodstvo kluba je dalo vso podporo dosedanjemu trenerju tov. Marjanu Gradišku za njegovo strokovno delo. Prepričanoje, da je ustvaril kvalitetno ekipo, ki se lahko enakovredno bori za sam vrh Zasavske lige. Za ekipo, ki ima v povprečju 20 let, pa to ne sme biti le ta cilj, pač pa uvrstitev v območno ligo, kar nogometaši po znanju tudi zaslužijo. Vsekakor pa nogometaši potrebujejo ob igrišču tudi zveste navijače, predvsem take, ki so strpni in ki bodo verovali v to mlado ekipo. Lestvica Zasavske nogometne zveze po 10. kolu: točk 1 LITIJA 10 7 1 2 24 12 15 2 SVOBODA 10 5 4 1 22 8 14 3. SIJAJ 10 5 2 3 18 14 12 4. APNAR 10 5 2 3 17 17 12 5. LNOTNOST K) 4 2 4 22 15 10 6. STEKLAR 10 4 2 4 14 17 10 7. RUDAR B 10 2 1 7 14 27 5 8. PROLETARECB 10 1 0 9 11 35 2 »Osvežilci zraka« — zmagovalci V organizaciji TVD Partizan Litija je bil organiziran že VII. turnir v malem nogometu v okviru prvenstva občine Litija. Kot vsako leto je bil turnir izveden v Ivančni gorici, sodelovalo pa je 18 ekip v kategoriji A ter 2ekipi z. igralci nad 32 let. Tako seje predstavilo preko 150 igralcev, ki so v res zanimivih tekmah dokazali, da je za to zvrst tekmovanja ogromno zanimanja. Letošnji zmagovalec je ekipa OS VEŽI LCF. V ZRAK A z Vač, kije prikazala najboljšo igro ter zasluženo zmagala in s tem osvojila prehodni pokal, ki ga je prejela od ekipe Krovcev, ki so bili zmagovalci na prejšnjem turnirju. Za najboljšega igralca je bil proglašen Igor Čarman, najboljši strelcejebil Alojz Indof — oba iz ekipe zmagovalca, najboljši vratar pa je bil Milan Mrzel iz ekipe Mački. GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi Bregar, Dušan Gnezda, Franc Končar, Gorazd Mavrctič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Rezultati: Skupina A Štrumpfi : Predilnica Osvež. zraka : Dolina Sava:UF —UF Biskvitki : Dole Krovci : Strumpli Hotič : Sava Lesna : ZL Pečarji : Kovina Zavrstnik : Čeznem Mački : Kovači Osv. zraka : Lesna Hotič: Pečarji Krovci : Biskvitki Mački : Zavrstnik Polfinale: Osvež. zraka : Krovci Hotič: Mački za 3. mesto Mački : Krovci za 1. mesto Osvež. zraka : Hotič Skupina B : nad 32 let Predilnica : Dole 7:3 6:0 4:2 3: 1 I :0 2: 1 4 : 1 6: 1 6:0 10:3 Plaznik Mirko KEGLJANJE Odprto prvenstvo KK Litija za sezono 1986/87 Kegljaški klub Litija je v oktobru in novembru organiziral 2. odprto prvenstvo za člane v disciplini 200 lučajev mešano. Prvenstva se je udeležilo 116 tekmovalcev iz, 18 klubov ljubljanske, gorenjske, zasavsko-posavske in celjske regije. Do finalnega nastopa, kije bil 15. decembra, si je pridobilo pravico najboljših šestnajst tekmovalcev. Vrstni red pred finalnim nastopom: 1. M. Križaj SCT Ljubljana) 922 kegljev, 2. B.Urbanc(Gra-dis) 905, 3. D. Bizjak (Gradiš) 899, 4. M. Webcr (Hidro Medvode) 888, 5. B. Podreberšck (Tekstil Slovan) 886, 6. R. Blaha (Tekstil Slovan) 880, 7. L. Kos (Prolctarec Zagorje) 879, 8. V. Šeško (Rudnik Hrastnik) 878,9. V. Janša (Gradiš) 878, 10. T. Križaj (SCT) 875,11. F. Bclcijan (Gradiš) 872, 12. Z. Štrukelj (Domžale) 862, 13. J. Mojškcrc (SCT) 860, 14. F. Šparcmblck (Tekstil Slovan) 858, 15. J. Karun (Triglav Kranj) 858, 16. S. Zorman (Hidro Medvode) 858. O rezultatih finala bomo poročali v naslednji številki. Milan Amon Obvestilo Občane obveščamo, da bodo v sredo, 31. 12., trgovine poslovale do 16. ure, Ljubljanska banka pa do 12. ure. Uradne ure občinskih upravnih organov tega dne popoldan odpadejo. Za nujne primere bo dežurstvo organizirano na oddelku za notra.rja*W(»adcve. Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj Tudi letos nas bo biskal dedek Mraz I )ragi ol rod, tudi letos vas bo obiskal dedek Mraz. S svojim spremstvom bo prisil v Litijo v petek, 26. decembra 1986. To popoldne pa se bo v Litiji na Valvasorjevem trgu marsikaj dogajalo. Pri Ccntromcrkurju bo stala pravljična vas, nastojnicah boste lahko kupili slaščice in igračke, naše domače sk upi ne pa vas bodo celo popoldne zabavale s svojim programom. Zabava na Valvasorjevem trgu se bo pričela-že ob 16. uri, program pa je takle: ob 16.00 — godba z mažoretkami ob 16.30 — plesna skupina Rondo KUD .levnica ob 16.45 — godba z mažoretkami ob 17.15 — Folklorna skupina Javorje ob 17.30 — sprevod dedka Mraza • ob 17.40 — nastop baletne skupine ■ ob 17.50 — plesna skupina Rondo - ob 18.05 — Folklorna skupina Javorje - ob 18.25 — plesna točka z žogami V pravljični vali se bomo z vami igrali, ob IX. uri pa vam bomo predvajali risanke. Dragi otroci! Pridite na našo novoletno zabavo, kamor vas še posebno vabi dedek Mraz.