List 46. ! obrtniške i np v • lecaj XLIX. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 21. novembra 1891 Dunaja, 18. nov. 1891. blizo 70 poslancev. Tako „Edinost". „Rodoljub" pa no Vihar proti slovenskim poslancem se je nekoliko jemlje v poštev moravskih poslancev, ampak m a 1 o- Ali polegel. Sicer se je vprizoril samo v treh slovenskih ruske, s temi bi se napravil klub 70 poslancev. listih T) Slov. Nar. u î » Edin." in „Rodoljubu u dočim tako, kakor si kdo želel in se komu zljubilo, se ne so se vsa druga glasila ali naravnost oglasila z a po- dajo grupirati poslanci. Moravski in maloruski poslanci slance in odobravala njih postopanje, ali so pa neutralna imajo tudi svoje glav in ostala, ne da bi se izrekla z a ali proti poslancem. ćuli 5 da bi moravski Čehi Ker tudi mi odobrujemo taktiko slovenskih poslancev, med se in mislimo toraj svoje nazore. Dosedaj nismo n Malorusi želeli Jugoslovane očitanje slov. poslancem, da kakor smo že večkrat izrekli, obračamo svoje besede zakaj se ne družijo z omenjenimi skupinami naravnost na adreso treh nasprotujočih listov. bistvu smo na vse strani razložili in z razlogi acev in danes bilo le tedaj na mestu, če bi bilo dokazano, da je to združenje od slovenskih poslancev odvisno, in da so le oni, ka- ni naš namen, teri tega združenja nočejo. Opomin na slovenske poslance bil na pravšem mestu proti moravskim Čehom; oni so podprli taktiko naših poslancev to nadaljevati in poslance zagovarjati, ker zagovarjajo se sami in s svojim delovanjem pobijajo krive misli, katere vender v prvi vrsti poklicani sodelovati, spojiti se s svo so se o njih zatrosile v en del slovenskega občinstva. Mi jimi r o j a ci iz kraljestva in vender nočejo ali ne morejo ne ugovarjamo kritiki nasprotujočih listov, kritika In kako še Malorusi ! „Rodoljub" meni, da so bili prosta in celo dolžnost časopisja, ne glede na to ali je Malorusi v prejšnjem zasedanji v Hohenwartovem klubu y komu in posebno poslancem po volji ali ne. A drugo je vprašanje, ali se opira kritika na resnične ali na krive a To da so ga ostavili, ker jih J6 ? oprostite nočemo žaliti, oviral v delovanji, kaže nevednost v okolščine. In prav v tem pogledu moramo izreči, da se politiki. Malorusi še nikdar niso bili v Hohenwartovem nasprotujoče časopisje poslužuje večkrat krivih dejanskih rečemo namenoma, ker zlovolje niko- klubu sploh kaki zvezi z drugimi Slovani Pač pa okolnosti, — ne mur ne očitamo, a iz pomanjkljivega poznanja stvari in razmer. Novice" so že v predzadnji številki na drobno po- le maloruski poslanec Kohanovski, če se ne motimo, 1. 1884 prosil podpore in milosti za svoj narod n liberalne Nemce! Maloruski narod, čerav jone ao šteje duš, je še le pri zadnjih volitvah dospel do 7 mil i reci jasnilo postopanje poslancev o Romanščukovem predlogu, sedem poslancev po številu duš šlo bi mu jih 40 Ker je to glasovanje in način, kakor je to zadevo „Slov Nar." 50. Slo^ pri svojem neznatnem številu in vkljub 4 razpravljal, vzbudilo toliko nevolje med sloven- vičnemu volilnemu redu jih imamo 14, oziroma z Istro skim občinstvom, pričakovali smo, da list ne krati tega 16. Koliko je še maloruskemu narodu storiti, da se bode pojasnila svojim čitateljem. Preverjeni smo, da marsikateri, primerno pošteval v avstrijski politiki. Mi se veselimo, ki je ta korak slov. poslancev obsojal, bi drugače sodil, čeprav počasnega maloruskega napredka in trdimo, da če izvedel to pojasnenje ravno v ta napredek stavimo upanje boljše bodočnosti. Danes nam je kazati na druge dejanske napačnosti. Čemveč poslancev pošlje Maloruski narod v državni zbor poglavitni spodtik je omenjenim listom to, da so jugo- tem manjše bode število onih, kateri so vselej dobiti za slovanski poslanci z češkimi veleposestniki, rumunskimi in protislovansko politiko. Toraj z Malorusi je stvar neko- parlamentarni liko drugačna, kakor sodi „Rodoljub". Pa tudi d a 1 m a- v eni nemško-kon8ervativnimi poslanci zvezi. Jugoslovanski poslanci bi se morali te „vsako t i n s k e poslance bi bilo treba vprašati, ali so oni za plodno delovanje zavirajoče zveze" otresti, in z Mlado- zvezo z moravskimi in maloruskimi poslanci in za izstop Čehi ter moravskimi poslanci stopiti v poseben klub, iz Hohenwartovega kluba. Le teh se pa še vprašati 364 raore, ker uže tri tedne je slanec na Dunaji. Politika srca razmer je dvoje ! reci en dalmatinski po- na svojo roko ali je bil tolmač mišljenja celega kabineta in politika dejanskih Drugi dan je nastopil posl. Šuklje in v govoru » kakor se malokedaj v taki dovršenosti slišijo v parlamentu po Oglejmo si še drug slučaj, da vidimo, koliko ulogo ministra. Večina zbornice je z viharnim odobrava- nevedno8t pri nasprotujočih listih. „Edin." trdi v DJem Sukljevega govora dokazala simpatije za razžaljene svoji številki od 11. novembra, da so slovenski poslanci Slovence in posebno so skupine konservativnega kluba igra mlačni in nebrižni glede odsekov, da so malo ali nič v izražale svojo solidarnost s Slovenci. Ta nastop ministrov njih zastopani. Vpraša se, zakaj v odseku za vinorejo (laie ûa§i nasprotujoči žurnalistiki priliko, da zopet niso zastopani. Temu nasproti uči pogled v knjižico, v °čita slov. poslancem zvezo s Hohenwartovem klubom, kateri so našteti vsi odseki s svojimi člani, da ga ni rekoč tako ničev je ta klub in tako malo ga minister- od8eka, v katerem bi ne bili Slovenci zastopani in vod- 8tvo v poštev jemlje, da se ne pomišlja, Slovencem dati pa obrnemo vprašanje in tako ponižujoč odgovor. Mi seku za vinarstvo so pa štirje slovenski poslanci (Robič, Ferjančič, Pfeifer in gf. Alfr. Coronini) vsi sami vino- vprašamo ali bi se minister bolj pomišljal dati Slovencem gradniki, in vrhu tega še en hrvaški Borčič. Prav ima „Edinost", da je to važen odsek za Slovence, to so spoznali tak od 8lanci če bi bili ti samo s dalmatinskimi po ali prav še s zgoraj omenjenim enim edinim tudi slovenski poslanci in so gledali, da jim je dal lasten aktivnim dalmatinskim poslancem — v samostojni zvezi? klub dva mandata, dobili so pa še enega od Poljakov in Slovenski poslanci ravno v sedanjim položaji občutijo ljudstvo, ki čita samo „Edinost", korist večje parlamentarne zveze in zadoščenje more maloruski mandat, delalo si bode svojo sodbo po tem, kar ona piše. tem î priti Slovencem po solidarnem top skup kar trdi „Edinost" pa ni samo rečeno, poslancem ni nič konservativnega kluba. Ce nas vsa znamenja ne varajo mari za ta odsek, kakor za marsikateri drugi ne ; s tem bode se to tudi zgodilo. Gautsch je je rečeno več, — slovenski poslanci se ne brigajo za vi- govoril. Razdražile 5 na 8VGJ0 roko 80 narstvo, čeravuo J6 vino skoraj p.vsod po Slovenskem poslanca ga pikre besede slovenskega in svoji razdraženosti dal je duška izjavljajoč velik del produkcije, čeravno tiči v vinarstvu velik del nazore, katerim bi se človek ne čudil, da jih izjavlja skega kapitala in čeravno preti trtna uš uničiti ta skrajni levičar, kateri so pa nezaslišani iz ust avstrij kapital. Ribjo kri bi moral imeti, komur ne vskipi ? vi dečemu, briga. „ da je vinarstvo slovenskim poslancem deveta ssega ških ministra. Včeraj prišla je sem deputacija koro- Slovencev in upamo, da bode tako opravila, da Edinost" izrecno poživljamo, da popravi to zmoto se bode jasno videlo blagodejni upliv velikega konser in se na to zanašamo, ker vemo iz ponatisa člankov vativnega kluba. * r> z Dolenjskega," da se pri njej čitaj o n Novice Slo venski poslanci pa niso samo člani odseka za vinarstvo i Iz Ljubljaue dne 20. nov. 1891. oni so tudi delujoči člani, in zakoni ki 80 v zadnj dobi to » izišli kar ? pričajo o tej je dokazano po delavnosti. Omenimo samo 8tenografičnem zapisniku, Govor ministra Gautsch-a, katerega prinašamo v ker delovanje v odseku se ne da iahko kon- poročilu o državnem zboru o glavnih potezah, razburil slovenske] poslance, marveč tudi vse nemške- je ne trolirati zakona z dne 15. junija 1890 št. 143 drž. Zcik«) kateri dovoljuje za v novič nasajene vinograde lOletno prostost davka, bistvena določba, pa ta prostost konservativne iu češke poslance. Govor je bil po našem mnenju neumesten, kajti v njem je bilo toliko žaljivega za nas Slovence, da bi moral vsak minister, bodi si velja pri večjih vinogradih tudi vže od Gautsch ali kdo drugi vender le premisliti, da ne nasajenega i 4 hektara, vsprejeta je ravno na predlog in utemeljenja državi odrekati kar naravnost narodu, ki je vedno zvest gre bil slovenskega poslanca. Poleg teh dejanskih popravkov spregovoriti nam in cesarju, ter zanjo daroval blago in življenje, v državnih osnovnih zakonih. pravic zagotovljenih mu Minister Gautsch je rekel, da je nemščina za vsa še par besed o Hohenwartovem klubu in odnosno jugo- kega avstrijskega državljana neizogibno potrebna, in po lovan8kem klubu. Zbornični seji 13 in 14. t. m. nam tej izjavi ni upati, da bi se v šolah na Koroškem po neovržno spričujeta, kako intenzivno slovenski poslanci nemčevanje ponehalo. tem se odreka koroškim Slo parlameta delujejo ter s tem izpodbijajo očitanj ? da vencem pravica vzgojati se v svojem materinem jeziku ? so jim po klubu „usta zamašena in r) roke zavezane." katera je zagotovljena v članu 19. osnovnih državnih za- Seji 13. in 14 t. m veljali sta Slovencem in bili sta konov, katere spoštovati in izpolnjevati bi moral vsak ajviharneji v novem državnem zboru Posl Klun je na Naš poslanec Šuklje povedal je bridke resnice v svojem izvrstnem govoru, za katerega mu moramo biti vsi Slo- kakor že prejšna leta govoril o ljudskem šolstvu Koroškem in v Trstu, bičal je iznenadno odstavljenje venci jako hvaležni, ter dokazal, da ne sloni ministrova nadzornika Komljanca in imenovanje Sokola za muzič- izjava na postavnih tleh. Povedal je ministru, da so po- nega učitelja na ljubljanskem učiteljišči. Minister Gautsch slanci slovenskega naroda in ž njimi vsi Slovenci brez odgovarjal je tako nezaslišano, v nemškem duhu > da je razločka pripravni vzprejeti boj, katerega jim •i. strmela cela desnica in od veselja ploskala levica. Vse vedal minister. Povedal mu je tudi se je vprašalo, Kaj to jpomeni in ali je govoril minister poslanci nikdar pričakovali slišati da takih ? e napo-niso slovenski besed iz ust 365 člana vlade, katero so dosledno in zmerom podpirali, ter so se slovenske paralelke, katere je osnoval prejšnji učni jej izkazali morebiti še preveč vslug. minister dobro obnesle, kakor je priznala učua uprava sama. Italijanski zastopniki stavili so jednako zahtevo za Ako je poslanec Šuklje rekel, da bode stal v tem boju ves slovenski narod kot en mož za slovenskimi poslanci, borečimi se za pravice iu narodni obstanek, stran italijanskih paralelk oa gimnaziji v Gorici, katero se gotovo ni motil. Boja tega sicer ne sprejemamo z ve- pohaja italijanska mladina. Mi smo njih zahteve odkrito- 8eljem, ker smo popolnoma prepričani, da bode stal mno- srčno podpirali, ker mi jim privoščimo, kar sebi želimo, go žrtev, ali ako se ga nam hoče vsiliti, sega ne bojimo, ker mi zahtevamo jednako pravico za v»e in je nikomur ker na naši stiani je pravica, in kjer je pravica je tudi nočemo kratiti. Bog. Žal, da se noče na merodajnem mestu spoznati Visoka učna uprava je opetovano v budgetoem od neovrgljive resnice : iustitia fundamentum regnorum. seku pa tudi v zbornici obetala, da hoče dovoliti, da se Pri vsem tem žalostnem položaji, v katerem se naha- zaporedoma osnujejo slovenske, oziroma italijanske pa- jamo, tolaži nas vender to, ' da ne bodemo osamljeni v ralelke. Zal, da je do sedaj ostalo le pri lepih besedah, tem boju, ampak da nam hočejo pomagati tudi naši do- Celje, Gorica in Trst zaman čakajo na tako vravnavo sedanji stari zavezniki konservativni Nemci, ki zastopa- tamošnjih srednjih šol, da bi slovenska mladina, ki je v jo veliki del nemškega naroda. V tej nadi nas je potrdil Celju in v Gorici vender v večini, oziroma italijanska nemški konservativni poslanec dr. Ebenbach > ki je v mladina, mogla se izobraževati v materinščini, kar je imeDU svojih somišljenikov izrekel, da se popolnoma vender v državnih osnovnih zakonih slovesno zagotov vjemajo z nazori, katere je razložil profesor Šuklje v ljeno. Da, celo kaže se, kakor bi že obžalovali, da so svojem govoru. Iz tega pa sledi, da ni še nikakor po- deloma dovolili to zakonito zajamčeno pravo » in že trebno, da naši poslanci, če spremené taktiko na- radi preklicali, kar so dozdaj storili kajti v Mariboru sproti vladi, spreminili isto tudi konservativnem nasproti. klubu Pa tudi zastopnikom češkega osnovane takoimenovane slovenske paralelke se bistveno razločujejo od ljubljanskih slovenskih paralelk. Ce se pa naroda moramo biti hočejo slovenske, oziroma italijanske paralelke morda pokazali, da celo tatfo osnovati, kakor se je zadnfi čas poskušalo v pomoč, ter hvaležni, ki so nam pritekli na je tudi njem vedno pri srci osoda bratskega slovenskega Gorici, kateri poskus se je, zdi se mi, opustil, potem bi naroda. slovenske, oziroma italijanske paralelke pač ne imele Ta razprava dokazala je, da naši vrli zastopniki nobene vrednosti in ostale mrtvorojeno dete. Ce bi se ne bodo osamljeni, ako bodo prisiljeni stopiti v opozicjio. ves pouk v materinščini omejil na materinščino kot Srednje šole. Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru. Pred vsem prosim, gospoda moja, da mi ne zame- učni predmet in morda še na veronauk in zemljepis, potem se pač o slovenskih, oziroma italijanskih paralel- kah desnici.) prav za prav še govoriti ne more. (Tako je! na ki rite, če bodem govoril o stvareh » o katerih se je že se večkrat govorilo v tej zbornici. Dobro vem, da ni pri- Poleg tega pa moramo omeniti, da od učencev, oglase za slovenske paralelke, zahtevajo jednako nemščine (Čujte ! Čujte ! na desnici) kakor od ali verje- ? jetno poslušati, kar je kdo že večkrat slišal, mite mi, gospoda moja, da je za nas še neprijetneje, stare [pritožbe ponavljati in izpostavljati se nevarnosti da smo zbornici nadležni in dosežemo baš nasprotno, kar bi želeli. Dovolj že poznate zahteve, katere so stavili zastop- tem se je pa vzel te ri a znanje kandidatov za nemške paralelke. ves pomen olajšavi, ki se je hotela dati učencem, še niso nemščine dosti zmožni. (Res je ! na desnici.) Visoka naučna uprava si jako prizadeva, da izved reformo srednjih šol, in zato zasluži vso hvalo in pri niki slovenskega naroda v tej visoki zbornici glede na znanje. Mislim pa, da bi se ne pridobila nič manj hval pa gotovo več zasluge, ko bi preustrojila srednje šole šolstvo. Ce letos zopet izpregovorim o tem, mi daje temu pogum stari pregovor : „Gutta cavat lapidem, non vi sed 8aepe cadenao." Letos je pa še moja posebna dolžnost, da izpregovorim o teh stvareh, ker sta ožja somišljenika v budgetnem odseku bila zadržana, da nista mogla o njih izpregovoriti, in bi se iz molčanja utegnilo tako. da ugajale potrebam in željam posamičnih na rodov. (Dobro ! Dobro ! na desnici.) Postopanje, kakoršno sedaj priljublj učni upravi ? pa mora vzbujati le nezadovoljnost narodo Ce se sprava, sporazumlj narodov, katero žele vsi pravi sklepati, da smo se že naveličali teh zahtevanj, ko v resnici mi ne odstopimo za pičico od svojih zahtev. Kdor je pravičen in nepristransk, priznati mora, da smo se v zahtevah svojih ozirali vedno na obstoječe razmere in pa na državne koristi, kajti zahtevali smo slovenske paralelne razrede na zavodih, namenjenih slovenskim otrokom. Ta zahteva je tembolj opravičena, ker rodoljubi, ne bode doseglo, moramo, verjemite mi, to v veliki meri zapisati na rovaš naučne uprave (Prav res ! desnici.), ki se pri svojih odločbah ravna po vseh na mogočih političnih ozirih, najvažnejši politični dovoljitev narodov, pa popolnoma v nemar pušča, slanec dr. Trojan ! Izvršitev ravnopravnosti !) (Konee prihodnjič.) ozir, za (Po * 366 ^ Politični pregled. Domače dežele. Dne 6. t. iu. obravnavalo se je v državnem zboru o srednjih šolah. Poslanec dr. Hoffmaun Wellenhof je priporočal, da bi privoščili ženskam več izobraženja, ker V jim pripada odgoja otrok. Ženska izobražba je pa tudi en del socijalnega vprašanja, posebno ako se pomisli, da jih ostane dan današnji večina neoženjenih ter, da so primorane samostojno se preživeti. Stiirgh se je vladi zahvalil za nove lepe prostore, katere je preskrbela obema Graškima gimnazijama. Priporoča pa vladi, da bi se še tretji enak zavod napravil v Gradci. Dalje hvali najnovejšo naredbo naučnega ministra glede poučevanja klasičnih jezikov, ki dokazuje ministrovo naklonjenost do humanističnega pouka. Izrekel se je dalje Stiirgh proti naredbi prejšnjega naučnega ministra, ki oproščuje one dijake, ki so imeli v zadnjih dveh letih iz fizike in zgodovine red „hvale vredno" od zrelostnega izpita v teh predmetih. Konečno zahteva, da se protestantskim in židovskim veroučiteljem pripoznajo pravice in dolžnosti pravih učiteljev. Minister Gautsch, ki je govoril za poslancem Sturghom je rekel, da je pomnožil število profesorjev v 8 dijetnem razredu, in da se bode v bodoče vedno oziral na opravičene želje učiteljstva. Kar se pa. tiče židovskih in protestantskih veroučiteljev, da so se predložili ministerstvu razni načrti, o katerih se še posvetuje. Glede pedagogiško-didaktiških vprašanj, o katerih se je v zbornici govorilo, se pa ne more zdaj izreči, obljubi pa, da bede še v teku tega šolskega leta izdal neke določbe, s katerimi se bode bavila tudi visoka zbornica. Za ministrom je govoril poslanec Engel ter zahteval, da se poboljša gmotno stanje suplentov. Dokazal je tudi, da je na Češkem in Moravském premalo čeških srednjih šol, ki jih vzdržuje država, za to so primorane občine, da si jih same osnujejo, a vladina dolžnost pa je, da jih z državnimi sredstvi podpira. Govornik misli, da bi bilo dobro, da bi se bolj oziralo na učenje fizike in kemije ter da bi se nekoliko skrčil klasični poduk. Poslanec Sokolovski govori o velikem številu suplentov na galiških srednjih šolah ter očita vladi, da zahteva glede vzdrževanja srednjih šol preveč žrtev od občin. Graja povišanje šolnine, katero jako hudo občutijo ubožnejši stariši dijakov. Le despotiške vlade stavijo zapreke omiki. Govornik obžaljuje tudi, da vlada tako malo stori za obrtno in strokovne šole v Galiciji. Dolžnost vlade je, delati na to, da se v državi poravnajo narodni in kulturelni prepiri. Koliko bolj bode vlada v poštev jemala opravičene zahteve dežel in narodov, toliko trdnejša bo država, toliko jačija monarhija na zunaj in na znotraj. Vsak navadno in logično misleči človek bi moral pritrditi tem besedam, samo naš naučni minister je dru-zega mnenja, o čemur se bodo naši čitatelji pozneje prepričali. Za tem je govoril naš poslanec Klun o naših srednjih šolah ter zahteval od vlade osnovanje paralelk v Gorici, v Trstu in v Mariboru in pa obnovljenje gim- nazij v Kranji in v Pazinu. Ta govor priobčili bodemo v našem listu v celoti. Tu opazimo samo, kako resnične so njegove besede, da je zapisati največ krivde na rovaš naučne uprave, ako smo danes še tako daleč od sporazumljenja med narodnostmi. 15.000 kočevskih Nemcev ima svojo lastno gimnazijo, a 180.000 istrskim Hrvatom se je pa ne privošči. Posl. Swieži je grajal povišanje šolnine, s katero se je zaprla revnejšim pot do šole. Izgovarja se sicer, da se mladi talentirani ljudje oproste šolnine. Ali, koj v prvem razredu je vender-le težko uganiti, kdo je talentiran, posebno pa tam k]er je poučni jeziti učencu tuj. Poslanec Miskolczy je zahteval, da se osnuje v Bukovini še edna srednja šola, ke, so sedaj obstoječe uže prenapolnjene. Poslanec Špindler meni, da bi morala vlada pri podržavljenji po občinah vzdrževanih šol gledati v prvi Visti na vspeh pri zrelostnih izpitih in pa na gospodarske razmere občin. Poslauec Schwegel pravi, da ni potreba gimuazije v Kranji, od kar se je osnovala v Ljubljani druga spodnja gimnazija, pač naj bi se pa napravila v Kranji kaka obrtna šola ali pa trgovska.— V seji dne 11. t. m. je odgovoril minister za deželno brambo na pritožbi dveh čeških poslancev, da se ne nvna v nobeni armadi v Evropi bolje z vojaki nego v avstrijski. Minister se je odločno proti temu izjavil, da bi se vojska, kakor si bodi, ločila po narodnosti. Naša vojska mora ostati skupna obrambo notranjega miru. Teritorijalna razdelitev se je določila iz vojaških ozirov. Vspeh izpitov ednoletnih prostovoljcev so bili v zadnjeiu času sijajni. Pri vzprejemu delegacij nagovoril je prosvitli cesar kakor običajno tudi ietos razne delegate. Z našim poslancem Šuklje-tom je govoril cesar o dolenjskih železnicah ter rekel, da ga veseli, da so se vender konečno dognale obravnave, ter da se nadeja, da bodo prinašale mnogo koristi kranjski deželi. S Tržaškim delegatom Burg8tallerjem je govoril vladar o razmerah v Trstu po odpravi proste luke. Burgstaller je rekel, da bode morala država Trstu pomagati, kajti drugače bode Trst podlegel konkurenci drugih mest. Cesar je na to opomnil : Z železnico, čemur je seveda Burgstaller pritrdil. Pomenljive so bile besede, katere je cesar izjavil nasproti češkima poshncema Pollaku in Dostálu. Cesar se je jako nepovoljno izrazil o sedanjih razmerah na Češkem, ter dostavil, da mora priti do sprave, ker je ta sprava državna potreba. Da bi se skoraj vresničile vladarjeve besede ali po zadnjem govoru ministra Gautscha sodeč bojimo se. da je še daleč daleč čas, ko se bode izpolnila vladarjeva želja. V mornaričnem odseku ogrske delegacije je rekel poveljnik mornarice bar. Sterneck, da se bode odslej bolj polagoma nadaljevalo razvijanje mornarice naše in da zato ni v letošnjem proračunu postavljena nobena svota za napravo novih ladij. Sicer je pa potrebno, da se mornarica še pomnoži in to glede obrane obal, pa tudi preustrojiti bode treba več ladij. Rekel je tudi, da 36? se vrše dogovori z ogrsko vlado, da bi rabila odslej naša Minister Gautsch je odgovoril deputaciji, da se hoče mornarica domači premog namesto angleškega, kar «e še ozirati na želje izražene mu v dotičnih přiživili in peti «daj godi. cijah. Rešil jih bode v smislu postave in sicer prav kmalu. Žele?niš«i odsek državnega zbora je potrdil načrt Kako jih bode rešil, ni povedal. Deputacija je rekla postave glf de podižavlienja gališke železnice Karol Ludcvikove. Trgovinski minister je rekel, da se bodo Gautschu, da je na Koroškem za Slovence glede šolstva veliko slabše nego je bilo pred 1. 1869, ko je bila slo- uveli na njej za osebni promet uže .s 1. januarjem 1892 venščina celo v Celovški šoli učni predmet. tarifi veljavni za druge državne železnice, za tovorni promet pa še s 1. j llijem 1892. Slovenska deputacija iz Koroške obstoječo iz Ministerskému predsedniku grofu Taaffeju so poslanci priporočali, naj se ozira na potrebe slovenskega prebivalstva glede političnih uradov. Grof Taaffe je od- županov m 1 župnika, se je predstavila dne 17.t. m. na govoril na to, da prav rad stori to, ko bi dobil za to Dunaji najprvo g;ofu Hohenwartu, načelniku konser- zmožnih uradnikov Rekel vativnega kluba, da se mu je zahvalila za podporo ogla jim je naj skrbe da se konservativnega zadostno število prosilcev za take službe kluba glede tirjatev koroških Slo- bodo zmožni slovenščine, da jih bo > ad vzprejel ki Ko vencev. Grof' Hohenwart je izjavil deputaciji, da bode so mu rekli, da je na vsem Koroškem sam en okrajni konservativni klub tudi zanaprej podpiral opravičene glavar zmožen slovenščine, da je pa še ta nameščen želje koroških Slovencev. Od gr. Hohenwarta je šla de- med Nemci, rekel je Taaffe i da ga ad koj premesti v putacija k ministru za poljedelstvo gr.Falkenhaynu ter ga slovenski okraj, ako je le sam zadovoljen prosila, da bi naklonil slovenskim občinam Koroškim kmetijskega potovalnega učitelja zmožnega slovenščine, kaj misli o šolstvu Minister je rekel, da potovalni učitelji niso vladni Slovenci? par tednih bode toraj Gautsch dejanski pokazal > v občinah v katerih prebivajo organi, ter da jim ne more on zapovedovati, da je pa Richard grof Clam-Martinic, odlični član češkega pripravljen dovoliti denarno podporo, ako dobé kakega konservativnega veleposestva ie umrl dne 16. t. m na telja, ki jih bode podučeval svojej grajščini Smečno. Primerno, kako Veličanstvo cesar sposobnega popotnega uči v slovenskem jeziku o kmetijstvu. Pri justičnem mi nistru Schonborn-u je razodela deputacija znane pritožbe jemu delegacij — označil je tudi grof Kalnoky v dele glede sodstva. Povedala je, da niso uradniki v slovenskih gacije ogrski, politični položaj evropski. Rekel je tudi on pri vzpre okrajih zmožni slovenskega jezika, ter da se še vedno da se ne sme udati pesimističnemu tolmačenj poli poslužujejo tolmačev, kateri so sem ter tje celo navadni tičnega splošnega položaja, čeravno se ne more zanikati mešetarji. slovenskih zapisnikih da še pri sodiščih da ne bi bilo popolnoma nobene nevarnosti. Zato je pa na Koroškem ni govora. Na to jih je minister vprašal, treba previdnosti, ter se izogibati vsake provokacije. Ob če tudi v kazenskih zadevah ne, ko mu je deputacija jednem je zatrdil, odgovorila, da ne, pomajal je pomenljivo z glavo. Rekel strija pomikati proti Solunu al da je izmišljena vest, da se misli Av je ? da gleda, kolikoi ploh širiti na Balkanu » moč pri imenovanjih, da so to vest so raznesli sovražniki naše države da imenovani jezika zmožni uradniki. Obljubil je, da bode Avstriji razburili balkanske narode gledal na to, da se naredbe izvršujejo in da bode od- proti pravil nepostavno postopanje i bode našel. nic 18 t. m sta pa ministerski predsednik grof skleuil ministerski svet Dne Taaffe in deputacijo Vodja kratkem razložil zahteve koroških Slovencev ki so: 1.) Slovenski jezik naj se vpelje kot izključni učni sne ljudske naučni minister Gautsch ob enem vzprejela n sicer v ministerski sobi poslanske zbornice. deputacije, deželni poslanec Želji Poljakov glede decentralizacije državnih železne bode vstreglo iz vojaških ozirov, tako je pod predsedništvom cesarjevim. se Poljakom seveda ni to po volji, ali ne preostaje jim dru- , nego udati se in molčati. Načelnik poljskega kluba Muri je v zega, je bil t ega dalje časa v avdijenci pri cesarji ter sam o njej poročal klubu. Kar prinese list „Wiener Tag blatt u neko vest, kakor je sam izvedel iz jezik za vse koroškim Slovencem odmenj sljivega prav zane-da je cesar jako resno se izrazil o sedanjim sole, nemščina pa naj se uči kot učni predmet pričenši položaji. Napravila je ta vest na občinstvo utis, kakor s četrtim šolskim letom. 2.) Vpelje naj se nov abecednik bi bila vojska uže pred vrata. Da je to strašno razburilo vse kroge, ter napravilo posebno na borzi strah, umeje 3.) čiteljišču v Celovcu naj se nastavi za slo- 86 samo sebi- Ali drugi daQ kitali so se od vseh venščino učitelj ? ima izpit za srednje šole in ob strani preklici od vladnega časopisja, od poljskega kluba enem naj se pomnoži število ur. in kasneje tudi od grofa Taaffe-a v poslanski. zbornici 9 4.) Nastavijo naj se za slovenske in utrakvistične ko 3e odgovarjal na interpelacije, ki so jih storile vse šole slovenščine zmožni šolski nadzorniki državno zborske stranke. Vtis je bil tem večji, ker se 5.) Učitelji slovenskim otrokom odločenih šol naj 3e mislilo, da je » Wiener Tagblatt" poloficijalni list, bodo slovenskega jezika popolnoma zmožni 6.) Rešijo naj se prej ko mogoče ministerstvu iz- ro pr in prošnje v smislu prosilcev kar je pa grof Taaffe odločno zanikal. Konferencija avstrijskih škofov. Predmeti, o katerih so se posvetovali zbrani škoíje v letošnji konte< t 368 renciji so : šola in pouk; vprašanje o katekizmu; cerkveno pravna vprašanja in socijalne zadeve. Vnanje države. Iz Rio-de Janeiro — se poroča, da misli vojska na kopnem kakor tudi mornarica proglasiti Fonseca dosmrtnim diktatorjem. \arodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Konec.) VII. Za obnovo znamčnega vpisa, katerega je po § 16 zakona o obrani znamek obnoviti vsakih 10 let, veljajo ista določila, katera za vnovični vpis, razen tega je predložiti certifikat o prvotnem vpisu znamke. Oni štirje znamčni izvodi, kateri se morajo predložiti, morajo biti popolnoma enaki vloženi znamki. Z • r • znamkami, pri katerih se podoba vsled pridejanih dodatkov (odlik, svetinji i. t. d.) razločuje od prvotno vpisane, ravnalo se bode kot z vnovič vpisanimi. Dodatki so le dopuščeni, ako ostane vsled njih znamčna podoba nepremenjena. Če so pridejani starim znankam, ki niso primerne novemu zakonu o obrani znamek, samo mali > oznamenilni dodatki (zvezie, kolobarji i. t. d.), vsled katerih se pa ne premeni izdatno vsa podoba, tedaj je mogoče vpisati znamke ne kot vnovič, ampak kot obnovno ter jim tako pripoznati prvotno predpravico (trg. min. 29./6. 1890 št. 27.707). Pri znamkah, katere so v desetletni dobi veljavnosti svoje menjale svoje posestnike, oziroma so bile prepisane, merodajen je za čas obuove dan in leto prvotnega vpisa (ne p r e p i s a). VIII. Prepis znamek. Ako je prešla znamčna pravica vsled menjave posesti podjetja na novega posestnika, mora taisti, razun slučajev, v katerih vodi nadalje podjetje vdova ali pa mladoletni dedič znamčnega posestnika, ali se pa nadaljuje podjetje na račun zapuščinske ali konkursně imovine, dati prepisati znamčno pravico v treh mesecih po dobljeni posesti na svoje ime, ker bi nehala znamčna pravica v nasprotnem slučaji. Da se prepiše znamčna pravica, mora dokazati prosilec pridobitev dotičnega podjetja, predložiti vpisni certifikat, plačati odredbino 5 gold., ter prinesti koiek za 50 kr. IX. Pri inozemskih prosilcih znamčne obrane uporabljajo se takisto le ta določila, in dati je inozemske znamke vpisati ne samo pri trgovski in obrtniški zbornici na Dunaji, ampak tudi v Budapešti. Predložiti pa morajo inozemci po vzajemnostnem razmerji med udeleženimi državami tudi certifikate vpisu znamke svoje v domovini ali v izvirniku ali pa v potrjenem prepisu, ako je iz tega certifikata razvidno oznamenilo in stanovišče podjetja ter blago, kateremu je znamka namenjena, onda ni treba predložiti dokazil, navedenih pod I. točka 1 in 2. Znamke podložnikov Norveške in Švedske in Se-veroameriških Zjedinjenih držav se vpisujejo vsled posebnih določil in dogovorov o obrani znamek z dne 10. maj-nika 1890 in 25. novembra 1871 tudi tedaj, kedar obstoje samo iz imen, tvrdk in drugih besed, da je le dokazano, da so vpisane v domovini (trg. min. 10./6. 1891„ št. 23.208.) Da se hitro in gotovo zvršujejo vpisi in da ni zamudnega dopisovanja, dobro je, da inozemci izročajo tukajšnjim pooblaščencem vpisna priznanila. Poučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) Božidar Vukovic. Tiskanje slovenskih in hrvatskih knjig na Nemškem. Prve slovenske in hrvatske tiskarne v domovini. Čudno je, da je junaška Črna Gora imela prvo tiskarno na slovanskem jugu, a Dobrovnik, jugoslovanske Atene, tiskal je vse svoje knjige do prešlega stoletja v italijanskih mestih, ker ni imel svoje tiskarne. Tudi v Hrvatski je bila ustrojena prva tiskarna v gnezdu junakov, v Senji, a ustrojil jo je 1506. 1. neki Gregor, ki je bil v mladosti odšel v Benetke in ondi se izučil tiskarstva. Pozneje je na poziv Senjskega vikarija Silvestra Bedričiča prišel v Seuj, da natisne več knjig, vse z glagolico, mej njimi tudi misal. Zna se. da jo Gregor živel in delal v Senji do 1509. 1. Leta 1531. pa nahajamo na Reki v hiši škofa modruškega Šimna. Ko-žičiča glagolsko tiskarno. Ta škof je bil namreč 1530. 1. v Benetkah, od koder je pripeljal dva italijanska tiskarja Dominika in Bartula, da mu tiskata cerkvene knjige. Ko je Kožič umrl 1535. 1., bilo je konec njegove tiskarne. V Zagrebu je bila tiskarna že 1527.1., katere je bil lastnik Štajerc Hermagora Kraft. Kaj več ne vemo o tej tiskarni. Potem je, kakor je videti, zaspalo vse in spalo do konca 17. stoletja. Okoli 1690. 1. pa je ustrojil Pavel Ritter (Vitezovič) zopet tiskarno, v kateri se je mnogo tiskalo do smrti njegove 1713. 1. Kakor baron Ungnad, tako je tudi sin neumrlega sigetskega junaka, grof Jurij Zrinski, oklenil -e Lutro- vega nauka in širil knjige v tem duhu spisane. Ker je Medjimurje bilo imetje Zrinskih, ustrojil je Jurij 1570. L tiskarno v Nedelišču in natisnil več del. tudi hervatski prevod sv. pisma nove zaveze Mihajla Bučiča, naddija-kona in župnika na Belici v Medjimurju. Ker pa je bil Bučič tudi pristaš Lutrov, zato so na zapoved hrvatskega cerkvenega zbora vse te knjige sežgali. Razen tega je natisuil v Nedelišču 1574. 1. znamenito delo, namreč hrvatski prevod Werbôczyjevega ogrskega zakonika, ka- t 30!» teri latinski slove : „Tripartitám opus juris consuetu Častiti g. Jakob Lebar. kaplan v spodnji Idriji > dinarii." Eden lep odtisek te knjige ima knjižnica hr- ,ie imenovan za farnega vikarija v Črnem Vrhu. vatskega vseučilišča v Zagrebu. Ne ve se za nobeno drugo delo, ki bilo Promoviran je bil dne 7. t. m. na Dunajskem Nede- vseučilišču č. g. Hilarij Zorn, c. kr. profesor na Goriški lišća tiskano, tudi ne. kaj je bilo pozneje s to tiskamo, realki. Leta 1587. pa je imel Varaždin svojo tiskarno, katero je upravljal Slovenec Mandele. Ta Mandele je bil prvi slo- prišla te dui v Opatijo, ter ostane tam tri tedne. Cesaričinja vdova, nadvojvodinja Štefanija je venski tiskar. Leta 1575. je bil ustrojil v Ljubljani prvo Idrijska cesta i ki pelje od sv. Lucije a Go tiskarno in natisnil v njej do 1582.1. množino različnih, riškem do Idrije, je sprejeta v državno upravo. Država zlasti slovenskih knjig. Izpod njegovega tiska je izšla na jo prevzame julija 1892 Za uravnavo ceste je pre svetlo 1578. zelo redka dandanes hrvatska knjiga, računjeno 100.000 gld. Za Baško cesto je dovoljenih za namreč: „Kronika vezda znovich zpravliena szloveuskim prihodnje leto 15.000 gld. jezikom po Antolu pope Vrancze, kanovniku Zagrebech- Bolcu na Goriškem so konečno vender-le u kom. gjelja Isti pisec je na svetlo dal še „Tumačenje evan- iznebili prejšnjega župana Jonka^ ter je bil izvoljen za u in „Postilo svetih". Ker pa je bil Lutrovega župana g. Anton Šulin. Pogorelo je v torek prejšnjega tedna v vasi na levem bregu Soče pri Kobaridu 24 hiš, mnogo mišljenja, sežgali so mu vse knjige. Ravno se je bil Mandele pripravljal, da Kačne ti- Ravne skati slovensko sv. pismo, ko mu doide zapoved, da se gospodarskih poslopij in ves živež mora izseliti iz domovine, ker je bil pristaš Lutrovega let stara ženica. Zgorela jo tudi 70 nauka. Prepeljal je svojo tiskarno najpreje v Gtissingen v Monyo- na Ogrskem h grofom Batthyanyom, pozneje Razglasilo. Na podstavi deželnega zakona z dné 18. februvarija 1885. (dež. zak. št. 13) se s tem splošno rókerék h grofom Erdôdyom, a 1587. 1. ga nahajamo v naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v Varaždinu, kjer je tiskal knjige do 1595.1. Tega leta se prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za pleaae-je preselil bržkone vsled pregnanstva na Ogrsko. Kakor je v Ljubljani po Mandelčevem pregnanstvu prešlo sto nitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 15. decembra 1891. pri političnem okrajnem oblastvu, v let, predno so zopet dobili tiskarno, tako je tudi Va- čigar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je raždin ostal po njegovem odhodu blizu sto let brez 5 - zgla8ilo zvršiti pismeno ali ustno; ob jeduem pak je skarne. Leta 1774. pa nahajamo tu J. Th. Trattnera kot naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega tiskarja, in od takrat ima Varaždin vedno svojo tiskarno, posestnika, Kakor tudi pleme, starost, barvo ia staja Pozneje so dobila še druga hrvatska mesta vsaka lišče žrebčevo žrebce pod 4 leti in za norišie žreb svojo tiskarno. ce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje Razne reći. Presvetli cesar je podelil županu v Ložu gosp. Gregorju Lahu zlati križec za zasluge. Čestitamo. Presvetli cesar je podaril sledečim občinam, po uimi poškodovanim na Koroškem : Sorgu 300 gld. » Šmar- tuem ob Vrb8kem jezeru 800 gld., ter občini Stein- in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za nje dajala dopustila, dá se ob svojem času na znanje. C. kr. deželua vlada za Kranjsko. Umrla je v soboto zvečer gospa soproga namestnika c. kr. državnega pravdnika v Ljubljani, g. dr. Kavčiča Prelat Alojzij Karlon, štajerski, nemško-kon- servativni deželni in državni poslanec, je nevarno zbolel, dorf za zidanje šole 200 gld. Umrl je v soboto dr. Gregor Tušar, c. kr. Upokojen je gosp. Anton Zorman, župnik v gimnazijski profesor v pokoji v Gorici. Revijah. Nova brambovska vojašnica, katero je zgradila Mestni zbor ljubljanski je sklenil konečno v kranjska dežela, se je izročila v porabo vojaški upravi. dva batalijoaa vojakov. seji dne 17. t, m., da se pripusti poštnemu erarju pro- Poslopje je napravljeno za stor na trgu Jožefovem za zidanje novega poštnegs telegrafskega poslopja. in Poleg tega so pa še veli&a skladišča in baraka, v kateri bodo nastanjeni vojaki o vojaških vajah. Potrošilo se Dolenjska železnica. Obravnave zaradi zidanja je za to zgradbo blizo 280.000 gld. dolenjske železnice, ki so se vršile dalje časa med trgo- V Ločniku na Primorskem napravi se slovenska vinskim ministerstvom, kranjskim deželnim odborom in ljudska šola,, dotičnim komorcijem, so se dognale definitivno. — Iz Bueno sAyres-a se poroča, da je v pokrajini Potrjena izvolitev. C. kr. trgovinsko ministerstvo Santa Fe' naredil vihar mnogo škode. Mesto Arrayoseca je potrdilo izvolitev gospod Ivana Perdana za predsed- je malo ne razrušeno. Prišlo je tudi mnogo ljudi ob nika gov8ke in obrtniške zbornice v Ljubljani. in gospod Antona Kleina za podpredsednika tr- življenje. Angleškega so poročali časniki o strašnih vi ry Matica slovenska" bode imela dne 25. m harjih, ki so posebno na morju provzročili velikanske odborovo skupščino v društveni hiši na Krongresnem škode. Veliko ladij se je potopilo ter mnogo ljudi Tudi trgu štv. (. iz Španjskega se poroča o raznih nesrečah na morji 370 Na Koroškem je nek potepuh oapadel 801etnega Budimpeštanske tržne ceue z dne 18. novembra 1891. Pšenica gld. 10.85 do 1150, rž gld. 10.40 do 10.55, ječmen gld. 6.60 do 6.75, oves (novi) gld. 6 40 do 6.65, proso gld. 6 — do 6.25. starčeka Filipa Cereba iz Metlove. A starček se je tako vspešno branil s pa 5 da je potepuh kar pobegnil Švici pogorela je velika vas Meiringen, ki šteje 2600 duš. Pragi našli so v sobi nekega berača z imenom Fran Tvrdý hranilnično knjižico v vrednosti 350.000 gl. in razun tega še razne vrednostne papirje v vrednosti i ♦ ~ 100.000 gl. Ves imetek ceni se okoli pol milijona gold. Crnogorski knez Nikola podelil je bulgarskemu pisatelju Petru Ivanovu Danilov red III. vrste; prevel je namreč „Gorski Vieuac* na bulgarski. Kurzi na Dunajski borzi dne 19. novembra Papirna renta ...........gld. 89 Srebrna „ ............ 89 Zlata „ ......... . „107 Marci je va renta...... .... „101 Napoleondori (20 frankov)........„ 9 C. kr. cekini............. 5 Nemške marke.............58 •95. 35 35 ■40. '50. •63 ■127a- Nepostaven zakon. Izraelit Hermann Gross in St. 8901. pravoslavna Sofija Manojlovič hotela sta se poročiti. Po oger8ki postavi nista pa mogla stopiti v zakon, ker ni hotel Gross ostaviti svoje vere. Pred nekaj leti preselila sta se na Dunaj. Manojlovičeva izneverila seje pravoslavni veri ter prestopila k židovski, in nato poročila sta se v tamošnjej sinagogi. Dobila sta sina-žida. Toda le kratka jima je bila sreča. Soproga preselila sta se pred meseci v Sentomaš. Toda njiju zakon proglasila je ogrska oblast-nija vsled postave neveljavnim in sina nezakonskim, nedeljo dobil je podžupan dopis od patrijarha Brankoviča, v kojem ga sili, naj dete krstiti ukaže. Zanaprej nosilo bode dete ime svoje „nezakonske44 matere. Požar v grobnici. Čuvaj grobnice, v kojej je v Mirafioru na Piemonteškem shranjena grofinja Mirafiori, našel morganatiška soproga kralja Viktorja Emanuela je te dui razbita vrata, a iz luknje v zidu, za kojem je krsta. v£ lil se je dim Približavši se, zapazi, da se je prijel k o j e j bilo ogenj krste. Pogorela je Črna je ležala glava, kakor tudi bombaž, blazina, na kojim je s telo ovito. Grofinja Mirafiori umrla je 27. prosinca 1886. v Pizi, in je shranjena v župnijski cerkvi v Mirafioru. Pred tremi leti sezidal je njen sin v bližini cerkve majhno grobnico v slogu Pantheona v Rimu in dal narediti krsto enako Viktor Emanuelovi, koji je pokopan v Rimskem Pantheonu. Na grobu zapisane so besede : Grcfinji Rozi Viktorja Emanuela Mirafiori, morganatiškej soprogi Njen sin Emanuel. Ponarejanje vina. Dne 8 t.m. je došla državnemu zboru peticija Dunajskih vinskih veletržcev, s1 katero pro- sijo, da bi se postavno prepovedalo prodajati sadno vino pod imenom pravega vina. nenavadno mnogo sadnega \ vinom ter se pod imenom pravega vina tudi prodaj Letos se je namreč izdelalo pravim i. Ta katero meša želj ni sicer neopravičena kajti dete naj sa krsti s svojim pravim menom Ali dandanes se nam vendar zdi čudno, da se vinski veletržci prekrižavajo, pred me šanjem pravega vina s sadnim moštom Da oni ne mešali še s kako hujo stvarjo ga kakor je nedolžni sadni mošt. Dné 2. januarja 1892. 1. ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželnem dvorci IV. izžrebanje o o obveznic kranjskega deželnega posojila. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dné 4. novembra 1891. Giontini trgovina s knjigami m papirjem Največja zaloga slovenskih molitvenih knjig in spisov za mladino in priprosto lj udstvo Imeniki se pošiljajo brezplačno. Zaloga vsakovrstnega papirja in pisnih potrebščin i kakor : pisarniškega, konceptnega in pismovnega papirja, zavitkov s flrino in brez nje, peres, tint, šolskih stvari j i. t d. Dobro blago, nizke cene. Prodaja se Kdoi na debelo m na drobno i rv v 2 eli dobi cenik zastonj. ZALOGA goslij, kitar, citer, klavirjev (preigranih), strun in posamičnih sestavin. Šolske knjige srednje za šole. ljudske in (4) Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk m založba Blasnikovi nasledniki