r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za vse leto . • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA r List slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. □E 3 £3 TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. Ill — ŠTEV. 111. NEW YORK, SATURDAY. MAY 10. 1924- — SOBOTA, 10. MAJA, 1924 VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. AMERIŠKI SUHACI JAKO RAZKAČENI Tekom javnega zaslišanja pred zborničnim komitejem, ki razpravlja o boljšem pivu, je prišlo do burnih nastopov med suhači in onimi, ki nagovarjajo boljše pivo. — Dva kongresnika sta branila newyorskega governerja. Zastopnik Antisalonske Lige pravi, da bi prodaja močnejšega piva še poslabšala obstoječe razmere. Washington, J). ('.. maja. Včeraj je prišlo pred ;ju-difijnuiiiii komite jeni rto burnih prizorov med zagovorniki odstotnega piva ter odločnimi suhaei in njih zastopniki. Ko j<- Mrs. Ella Poole iz Brooklyna, podpredsednica Women's Christian Temperance Union trdila, da je newyorski governor rekel, "da bi podpisal vse, kar bi spravilo nazaj f-aSo s peno na vrhu ter baro", sta dva kongresnika, Perlinan in Weller iz New Yorka takoj zanikala ta podtikavanja. K on grešni k Perlinan je povzročil nadaljno razb«ir-jonje, ko je vprašal škofa Nieholsona iz Chicago, zastopnika metodistično-episkopalne konference, če je res. da so skušale Anti-salonska liga, koje predsednik je, ter druge sorodne organizacije izposlovati oproščen je Williama Andersona, ki je sedaj zaprt v Sing SingU', in če je Ant-saloiiska liga v resnici izdala $30,000^000, \da izposluje uvel javi jenje osemnajstega amendmenta in Volsteadove postave. Škof Nicholson je pojasnil, da je nastopil pred komitejem kot predstavite!j episkopalne konference, ne pa kot predsednik Anti-salonske lige, a dostavil, da ni cul o ni-kakem gibanju, da se oprosti Andersona in da ne verjame, da bi Liga v propagandne svrlie izdala $30,000,000. Vprašanja kongresnika Perhnana so tako vznemirila suliaške zastopnike, da so pogosto sikali kot kače. Predsednik komiteja je moral zapretiti z odgode-njem, če bi ne bili navzoči mirni ter se obvladali. Kongresnik McLeod iz Micliigana je objavil, da bo imel v soboto popoldne konferenco s kongresnikom Snel lom iz New Yorka. načelnikom komiteja za modificirati Volsteadovo postavo na ta način, da bi dovoljevala izdelovanje in prodaje 2.75 odstotnega piva. Komitej Mr, Snella bo naprošen, naj uveljavi posebno odredbo, ko bodo zaključena zaslišanja pred hišnim judieijarnim komitejem glede legaliziranja prodaje 2.75 odstotnega piva. "Tako odredbo bo treba temeljiti na minoritetnem poročilu onih članov judicijarnega komiteja, ki so za modifikacijo," je rekel kongresnik McLeod. Poročilo večine tega komiteja ne bo zagovarjalo akcije kongresa, da dovoli prodajo 2.75 odstotnega piva, ker j<* večina članov komiteja suha. *To vprašanje bom spravil na glasovanje pred za-kl j učenjem zasedanja, in T-e ne bo judicijarni komitej hi- tro za vršil svojih zaslišanj ter podal svojih poročil, bo to nemogoče. Ce bi ne liotel komitej predložiti poročila, ki bi nam omogočilo spraviti zadevo pred zbornico, ki naj bi imela priliko, da glasuje o tej stvari še v tem zasedanju, bo potrebno razposlati prošnjo, da se dobi zadosti podpisov, ki bi izposlovali razpust komiteja ter ugladili pot k akciji polne poslanske zbornice." V svojem protsetu proti predlagani predlogi, s katero bi se uveljavilo izdelovanje in prodajo 2.75 odstotnega piva. je rekel Wayne B. Wheeler, pravni zastopnik Antisalonske lige: "Butlegarji cveto, kjer prodajajo 2.75 odstotno pivo. Tak položaj zahteva močnejše pijače. Canada je uvidela, da odpira 2.75 odstotno pivo vrata k prodaji močnejših pijač, ne da bi bilo s tem ustavljeno butlegarstvo." JEŽA PAVLA ItEVEREA. BOGATA DEKLICA ŽENA REVNEGA ITALJANA. Hornell, N. Y.„ 9. maja. — Povsem izvanreden roman je dosc-Kt»l včeraj tukaj svoj višek z objavo poroke Miss Katarine -John-sun, hčerke ene najbogatejših tn-kajšnih družin z John Falozi-jem, navadnim delavcem, katerega je naučila čitati in pisati. Poroko so objavili starimi deklice, Mr. m Mrs. Harrv Johnson. Sedanja Mrs. Falozi je dov„ršila Elmira College ter je poslovala kot učiteljica v večerni šoli, kjer se je učil Falozi, ki je ravnokar pri-vandral iz Italije, angleški. Zaljubila sta se drug v -drugega in čeprav je Falozi navaden delavec ga je Miss Johnson vzela za moža. kolega Blanton iz Texasa. Oba sta si skočila v lase in le s težavo se je posrečilo ostalim članom komiteja ločiti bojevita petelina. Mr. Hammer, ki je v prvem navalu svoje jeze vrgel v Blantona stol, a zgrešil svoj cilj, je zalučal nato v svojega nasprotnika precej obsežno poročilo glede dovolil za distrikt, a koncem konca se je končala bitka s prijaznim pogledom in oba nasprotnika sta si stisnila roki. PRETEP Mfi|> KONGRES NIKI Washington, D. C., 9. smehljaje poslovila oil svojega moža. Ko pa je objela moža, je pričela naenkrat jokati. — Dolgo časa te ne bom videl, — je šepetal on. — a treba se je vdati. — Da, treba se- je vdati, — je odvrnila ona. Govorila sta se nekaj časa, nakar je warden objavil, da je čas pogovora potekel in da se morata ločiti. Ko je odhaja njen mož iz urada wardena, je jokal kot majhno dete. Celija pa je držala svojo besedo ter se smehljala. Čeprav so ji tekle solze po licu navzdol. Edvarda Coonev bodo danes prevedli v Sing Sing. USPEŠNO SREDSTVO 1LQDGE-0V NAČRT ZA PROTI PLJUČNICI! SVETOVNO RAZSODIŠČE Iznajdeno je bilo novo sredstvo Senator Lodge, znani republikan proti pljučnici, ki bo bajo ski voditelj, je predložil nov zmanjšalo umrljivost radi te bo- načrt, ki se tiče svetovnega raz-lezni za eno četrtino. sodišča. ROPAR JE OBSTRELEL ŽRTEV Trenton, N. J., 9. maja. — Ker se je včeraj zvečer Harrv Spec-tor v svoji krojačnici na Princeton Avenue uprl nek#mu bandi-tu, ga je slednji dvakrat obstrelil v .spodnje telo. Speetor bo po mnenju zdravnikov najbrž umrl. v • i . **.»<•.O.-i. i - - -.. iJ,4C:-i . JS ' kv^i.,?- - 'T - - - . - V NVvv Yorku in Bostonu so j včeraj objavili, da je razkril dr. Lloyd Felton, član department a za preprečen je bolezni ter zdravo-slovj«- na Harvard Medica) Seholl, novo sredstvo, katero se lahko uporabi v slučaju pljučnice in da bo mogoče s pomočjo tega sredstva zmanjšati umrljivost oil 2.*> do r>0 odstotkov. Tozadevna objava je prišla potem ko se je preiskusilo to sredstvo v New Yorku-wn Bostonu v šestdesetih slučajih ter doseglo ž njim, soglasno z zdravniki, i z van-red no velik uspeh. Sredstvo, ki jra je iznašel dr. Felton. obstaja iz belega praška, katerega se dobi iz navadnega konjskega seruma, katerega se je uporabljalo dosedaj z negotovim uspehom v slučajih pljučnice. Dr. Felton je po pet let trajajočih eksperimentih iznašel resnično varnostno sredstvo proti tej hudi morilki, ki napadb predvsem močne ljudi v najboljših leti.il. AMERIŠKI "DEMOKRATI" SO JAKO UŽALJENI Pri sprejemu na angleškem dvoru je bila ameriška "kvota" skrčena. — Častihlepneži, ki hočejo biti predstavljeni Juriju, so zelo razočarani. London, Angija, 9. maja. —--Številne Amerikanke, ki romajo vsako-spomlad v London, da jih predstavijo angleškemu kralju Juriju in njegovi kraljici, bodo doživele letos veliko razočaranje. Naval ljudi, ki se hočejo solnčiti v kraljevski milosti, je namreč veliko večji kot v navadnih letih, kajti vsled velike razstave prihajajo odličnjaki iz vseh angleških domini j ev in provinc v London in ti imajo seveda večjo pravico biti sprejeti na dvoru kot pa plebejski Amerikanei. Ha ugodi željam številnih no-vodošlih, je kralj v zadnjem času sicer podvojil število sprejemov, a celo te priložnosti ne morejo zmagati celega seznama onih. ki hočejo biti predstavljeni. Vsled tega je lord C-hamberlain skrčil "kvote". Ponavadi je bilo predstavljenih petdeset Amerikancev in Amerikank, a sedaj jih bodo prestavili le nekako štirideset. Mrs. Kellogg, žena ameriškega poslanika, ki ima v rokah to zadevo, ima nebroj skrbi in dosti dela.in brez dvoma si bo nakopala par smrtnih sovražnic. Proste hčerke proste dežele, si ničesar boljr^e žalc fept biti predstavije< j Washington, D. L\, 9. maja. — I stanovi!»"v* svetovnega razsodišča v Haagu, v katero bi vstopile tudi jZdružene države, je predlagana v resoluciji, katero je vložil predsednik komiteja za zunanje zadeve. republikanski senator Lodge iz !Massachusettsa. Ta resolucija prosi pred. Ooolidge-a, naj skuša predlagati tretjo konferenco v Haa^ru. v namenu, tla se ustvari ta novi tribunal. Resolucija vsebuje popolen načrt za uveljavljenje svetovnega razsodišča. To sodišče naj bi bilo sestavljeno iz šestnajstih sod ni j skih sodnikov. med temi štirih namestnikov, katere naj bi izbrala posebna volilna komisija. Ta komisija naj bi zopet obstajala iz generalnega komiteja za to določenih zastopnikov signatarnih sil ter posebiega komiteja, v katerem naj bi imele mesto in glas Združene države, Anglija, Francija. Italija. Japonska ter pet na-daljnih signatarnih sil. Ta posebni komitej naj bi odločil, katerim drugim državam naj se dovoli vstop. Sodniki naj bi bili izbrani od posebne volilne komisije iz seznama ljudi, katere naj bi nomi-n i rale narodne skupine, zastopane v trajnem razsodišču. Tribunal naj bi imel najmanj enkrat na leto svojo redno sejo ter izvanredne seje, kadar bi jih sklical predsednik tribunala. Signaturne sile bi morale nato ipso facto priznati odločitve tega mednarodnega tribunala v vseh spornih vprašanjih glede razlage pogodb, glede vprašanj mednarodnega prava, nei-zpolnitev mednarodnih obveznosti in drugih takih stvari. Senator Lodge je predložil ta svoj načrt brez vsakega, nadalj-nega komentarja. Z merodajne strani ni prišel še noben migljaj, da .je stopil Lodge v tem oziru v kak stik z Belo hišo. Uradniki v Beli hiši niso hoteli razpravljati o zadevi, dokler ne bodo dobili polnega besedila resolucije. FRANCOZI SE STRASNO BOJE NEMCEV Glavna vsebina politike Poincareja je naravnost bolesten strah pred Nemčijo. — V te msmislu se bo tudi obrnil sorah pred Nemčijo. — V tem smislu se bo tudi obrnil vilnih krajih ter povdarja potrebo "neprestane pozornosti" napram vojni osvete. — Francozi so uver-jeni, da je resnični voditelj Nemčije admiral Tirpitz. Poroča Arno Dosch Fleurot. Pariz, Francija. J), maja. — Ministrski jimWrmik Poincarc je odpotoval iz Pariza, da razvije sv«»ju kani; njo v departmeiitu Me use tekom serije govorov, ki se h<-do obračali proti Kdvardu Herriotn iti levi."nenm ld«»kn. S temi govori bo zaposlen do volitev, ki se bodo višiic v nedeljo. Uspehi ek strei ni slov v Nemčiji ho«lo temelj njegovih govorov in njegovega programa. Izjavil je. da l>o neprestano povdarjal besedo 4'euječnost " in »In je pripravljen razviti svojo kampanjo na tak način, da l»o imel na<-ijo-nalistični blok še večje prilike bili zopet i/v«djen k<>1 iili je imel dosedaj. Mišljenje javnosti je ugodno za kampanjo, tem« lječo na strahu pred rezultati nemških volitev. L^raiieozi so mnenja, da bo Nemčija brez dvoma ustanovila nacionalistično vlado, uveljavila staro birokracijo in uspešnost, napravila konec vsej socijalistični zakonodaji ter kom-em konea mogoče celo ustanovila monariiijo. Francozi so prepričani, da bo vzel v Nemčiji vajeti v roke admiral von Tirpitz, princ BueLnvali pa Oskar >f«-riit. Ce bo prevzel vlado eden teh treh, so Francozi prepričani-da se pripravlja Nemčija direktno ali zahrbtno na vojno osvete. Volitve v Franci ji se bodo sukale krog tega vprašanja. Stranke na levici molče, ker so pronašle, da jim i it * daje nemški položaj nobenega orožja. Kouservativei" pa kujejo kapital iz lega položaja. List La Liberie j;> označil sedanji položaj, tik pred volitvami, takole: "Nemški naeijonalisti bodo prevzeli vrhovno silo lobodo nadaljevali politiko Streseinana. Izkoriščali bodo strah, katerega so vzbudili v inozemstvu general Luden-dorff in skrajni naeijonalisti. Njih politika je politika ustrahovanja, za katero nudi Evropa kaj ugodno ozračje, ker živi še vedno v strahu. Naeijonalisti kot von Tirpitz. Buelow in Hergt so še b«>lj nevarni kot pa na«-i j««nalisi i.-ni fanatiki." Tukaj domnevajo, da bo s1v«»rjena v Nemčiji nacijo-nalistična vlada, ki l>o sprejela reparacijski načrt izvedencev, z modifikacijami glede kontrole železni«- in industrij. Novi režim ne bo hotel žaliti ostalega sv.-ta /. neposredno odklonitvijo načrta, konečno pa ne l>«» hotel plačati. Vspričo teh okoliščin s«rnl»>l rHAH< lARlBft, n _ UBII MNBPIH, Till—I »»»■ca *f rnum'.nmmm •« tha Corporation and AMrNW mt AM«« OfflMT«! _M Cortian« fefwt »erauah of M«nhitt>n, H— Verfc Ctty, N. Y. L. A 9 NARODA" (V*lM *f the P>I>W)____ ___IiimU >»«7 Pay Ixopt Sunday iM NtHOy«.__ Ca tar** mmtlm lit* mm Amerike Za New York u lato l«M ••m^avu la *aae*s — mr. ■..«.». K" K) lata .............t J" «a »m *a«a W « z« Inozemstva u Mto M i ■■ It Mr« toto ....wtr..—N..... Kil Za pel lata ................................mM [ feubacrlptloo Yearly »U>___ Advertisement on Atr^mant._ -»tee Nereda* lahaja vaakl dan Irvxemil nad al J In grggjjgMg._ Oayiat tre« »odplaa la eebenoatl ea na prlobtujejo. D-nax aaj M UtcorM pc ftUe* »a Xcmay Or«ar. In »premembi kraj« raroCnlkoT. proatabo. M m »■» prallnj« »llvallUc nameni, d« hitreje najd— k—levmttm._ "•LAt NARODA** iS VMUM MraSB, Bo rough ef Manhatttan, M> taM & *i Telephone i Certlandt MTI____ ~ STALIŠČE FRANCIJE Ins|'»irir:mo pariško časopisje je kot ponavadi hitelo, da stavi v kar najmanj ugodno luč izid zadnjih nemških volil o v. Ker je dobila nemška koalicija, ki je sprejela načrt Dawesa. le majhno večino, niso zadovoljni ekstremistieni listi na pariških bulevardih. Zahtevajo dvetretinsko večino. \ resnici pa mislijo, da je Nemčija oropala franco-she jingoes najboljšega argumenta vspričo razočaranja. Nemčija je glasovala tako presenetljivo zmerno, da ne umre Francija v nedeljo glasovati manj zmerno, ker bi drugače doživela veliko izgubo na moralnem kreditu. Nova nemška vlada* temelječa na sprejemu Dawesove-ga načrta, l»o imela večino približno štiridesetih sedežev. V opoziciji je nekako šestdeset komunistov, nekako trideset zagovornikov revanžne vojne proti Franciji in nekako sto nacijonalistov. Če jih bo mogoče razcepiti ter spraviti vsaj deloma na stran vlade, bo nova vlada varna. < V pa bodo vztrajali trdno v svoji opoziciji, bo morala nova vlada zelo previdno nastopati. Razcepljenje nacijonalistov ter pridobitev gotovega dela njih sto glasov za načrt Dawesa bi pomenjalo zmago nad industrijalci, ki so jih dosedaj podpirali. To ni ne-mogoča stvar. Dosti je znamenj, ki kažejo, da je to mogoče storiti, seveda pod pogojem, da bodo zavezniki tako pametni in pogumni, da se bodo zavzeli za ekonomske predloge Dawesovega načrta ter opustili izzivalne in vznemirjive politične pogoje. Nemški biznes je mogoče ohraniti, da se mu da zagotovilo stalne denarne vrednosti, povratka k normalnemu ekonomskemu življenju v zasedenih ozemljih in obenem tudi posojilo. To pomenja za Nemce Dawesov načrt. Raditega so tudi glasovali zanj. Izid nemških volitev si lahko razlagamo tako, da je večina nemškega naroda za Dawesov načrt in da bo ta večina t tali pošteno skušala zadostiti stavljenim pogojem in obveznostim, seveda pod pogojem, da ne bodo Francozi dostavili zavratnih besed in zavratnili pogojev. Sedaj je na vrsti Francija. Volitve, ki se bodo vršile v nedeljo, bodo določile, če more Francija nuditi prav tako dobro večino za pošteno izveden je Dawesovega načrta. V interesu Francije je, prav kot je bilo v interesu Nemčije, da stavi večino za sprejem Dawesovega načrta., V slučaju Nemčije je bila alternativa polom nove denarne" vrednosti, uničenje vsega trgovskega kredita ter nebroj zadreg v poznejšem času. V slučaju Francije pa je alternativa izjalovi jen je vseh reparacij, politično osamljenje v zvezi s skoro pozitivno vrjetnostjo, da ne bodo francoske vladne finance deležne nikake nadaljne podpore. Francija si ne more v nobeni večji meri kot Nemčija privoščiti, da nadomesti Dawesov načrt s sentimentalno politiko. D opisi. Claridge, Pa. (1 o*.po< 1 urednik, dovolite tudi meni malo prostora v vašem cenjenemu listu. Ne oglašam se radi tega kot piše dopisnik v svojem dopisu iz naše naselbine, da pra-analo prihajamo a* javnost. Jaz som imel namen tako ali tako se oglasiti, pa seveda odkladal sem in odkladal, da navse zadnje sem zadnji, vendar pa mislim, da ne. Re.snica je, kar piše dopisnik, ker če ne bomo prišli med svet in se seznanili ž njim z dopisi, bo prišlo res, da noben hudič nas ne bo poznal. Ako greš slučajno v oddaljeno, tebi neznano naselbino, navadno te vprašajo najprvo od kod da prihajaš in poveš, da si iz CJaridga ,te navadno obsujejo z vprašanji: Tako iz Claridga ste? Kako pe kaj tam? Poznate tega in tega? Cul sem že mnogo od Claridga. Brali smo dopise od taan itd. Tako je, ker to sem že sam skusil, ko sem hodil okrog. To ti je za nekako palico m kažipot, če zaide« drugam. V nasprot- nem boš edino Je na sam sebe navezan, ker nobeden se ne bo zmenil zate. Iz tega razloga je umestno za vsako naselbino, ne le za nas, da pride pogostoma v javnost. Novic ne bom mnogo popisa-val, kar je l>ilo važnega je že dopisnik poročal. Delavski položaj ni mnogo spremenjen. Natančneje pa jaz ne morem vedeti, ker se mi še ni nudila prilika, da bi \ bosom posedal okrog, kot našemu dopisniku. Na ta način ni čudo, ker naši podjetniki vse tako dobro vedo o nas. Nekaj tam, nekaj tu, in to jim da dovolj informacij, zato so tako dobro poučeni o naših zadevah. Navadno taki, ki imajo stike z bosom, med svojimi trpini molče, ko pa pride bos k njemu s kakim sladkim nagovorom, bodo pa sedeli poleg njega in mu razložili vse od konca do kraja. Kako navadna pravimo takim ljudem? To menda veste sami Med te spada najbrže tudi aaš dopisnik. In tnisluii, da ne bo užaljen radi tega, ker primoran sem zapisati to, kar je resnica. Ne strinjam se povsem z njegovim dopisom, ker v nekaterih točkah ni korekten. Piše namreč o nekakem povišanju plač pri enem tukajšnjem rovu. Bog se ga us-mi li, ker že take z znižanjem pov sod, kjer so premogarji neorganizirani, da še tam kjer so. jim odrekajo, kar so sklenili na pogodbeni konvenciji. Pri nas v Claridgu je res V unij ska" majna, vendar o kakem ponujenem povišanju ni govoriti, seveda na sprotno pa ja. Tukajšnji premo gar j i nismo tako bukovi, da bi ne vzeli, če se nam kaj takega ponuja. Z znižanjem plač pri nas še niso pričeli, vendar pa pričakujemo kaj takega. Podjetniki že vedo kje je prijeti, dokler imajo delavce na uzdi. Pisal je tudi o združenju na ših jednot. V tem se strinjam : njim. Ne mislim pa, da bi glavni odbori metali člane kar tako ven. Godilo se bo tako ponajveČ pri društvih. Na pr., član bo postal nepriljubljen v naselbini in morda še prišel v stiske. Gledalo se bo, da se ga iznebe. Pripravilo se ga bo. da Ivo pričel izzivati, ako tega sam ne bo pričel. In tukaj smo. Marš ven! Suspenzija, čr tanje. In revež bo na cesti, dasi je mora dolgo vrsto let v društvo plačeval in bil član iz bratske ljubezni, ne pa radi podpor društva, h kateremu je spadal. Proti temu ga ne obvarujejo nobena pravila in instance, ker jih ni mogoče tako urediti. Da bi se pa tak član v takem slučaju po-služil instanc, "bo desetkrat vse oopustil, kot da bi hodil od Pon-eija do Pilata, ker tudi ni gotovo la bi uspel. Navadno se ravna po večini. Društvo je pa mnenja, da če ga društvo ne drži, jednota ali zveza ga tudi ne bo. Vsled tega mislimo, da je najboljše, da Še "nadalje ostanemo sami zase. Jednota ali jZveza je vsaka zase tako močna, posebno J. S. K. J., da lahko sama zase skrbi. Samo agitacije je treba, brez katere pa tli misliti na velike uspehe. Slovenska Jednota je močna zato, ker pri agitiran ju ni držala križem rok. In v tem je naj tudi druge posnemajo. Govori o ustanovitvi nove Jednote v slučaju združenja. Vprašal bi iz česa, saj še te Jednote nimajo drugega kot one iz mladinskih oddelkov. Ko bi bila vrata iz stare domovine odprta, potem da, in bi imeli lahko Jed noto v vsaki naselbini. In tudi bi aikdo ne govoril o kakem združenju. Ker pa ni tako, je pa najboljše, da ohranimo in držimo to, kar imamo sedaj Nasprotno bi pa bil za predlog, ako bi kdo prišel na dan za združitev vseh slovenskih listov v Ameriki, da bi ne bilo toliko prerekanja, zabavljanja in obrekovanja, kot ga je sedaj v njih. Na ta način bi lahko izdajali list, da bi bil za vse, pa magari če prav dvakrat na dan, ob tednu pa leposlovni list (magazin) kot prilogo. V njem naj bi se pisalo za vse, in bi tudi Koverta imel dovolj prostora za svoje pridige. S tem bi se prihranilo naročnikom pre* eej denarja, posebno oniim, ki imajo po več listov; prizadeti bi bili seveda le tisti, ki se za branje ne zanimajo. To je po mnenju mnogih buda-lost, izvršiti se pa da, če se drugo, se bi tudi to. Do te misli me je privedlo to, ko berem kavsa-nje eden čez drugega v listih. "Glas Naroda" se še nekako drži svoje mere, česar pa drugod ni. Ko pridem do konet^navadno toliko vem kot prej/Pmfeim še tisto, kar bi imel y glavi držati. Tako bom moral prenehati. Nočem, da bi se moj dopis tako raztegnil, kot je naš dopisnik svojega. Ime onega 6taxega moža, ki je pisal svoje povesti v Prosveto, tudi ni pravilno kot piše. Pravo ime je Anton Rehar in ne Orekar, kot piše dopisnik, kar naj čitatelji upoštevajo. Želimo pa, da bi še kaj napisal, ker on je še najbolj pošteno napravil. Radi smo čita-li kar je mož napisal. Mnogo je bilo zabave in tudi resnice, kar vsak občuti v svojem življenju. Mislim, da bo že Se kaj spravil na dsn, sedsj na stare dni, kaj je še vse drugega doživel. On je pisanja bolj zmožen kot kdo drugi. Seveda za take reči mora biti človek tudi primerno nagrajen, ker to ni tako kot pisati kak kratek dopis. Drugih posebnosti .nimam pisati. Vreme je še dokaj fletno in mislimo, da t ali o tudi ostane, da se lahko posvetimo tam, kjer nam je treba. Časa imamo dovolj. Poročevalec. Brady, W. Va. Ker vidim, da list Glas Naroda dobro in pravično piše. zatorej se vam tudi jaz priporočim, da mi natisnete teh par vrstic iz te naše gorate West Virginije. kako nam kaj gre tod naokoli. Se ve za nas trpine ni nič kaj dobrega, ker nam ne dajo dobrot- naši kapitalisti. Leta 1'->"J2. je 'Tonal*' premego rov še nekaj, ali zdaj je pa prav do dobrega ustavljen -in nam je štrajk napovedal. Baroni so nnm /raven še pHne liste dali. da moramo iz njihovih hiš pod hrast. Kal:«; bo z nami godilo, bom pozneje kaj več pisal. Do danes, ko to piš» m. smo še vsak na svojem mest u. Mislim pa. tla diugi teden bonifi že na drugem stanovanju. Dragi mi rojaki in sotrpini tam. okoli Pittsburgha, ako vas bodo agentje sem spravljali za delom, vas prosim, ne sedajte na limanee. Tukaj pri Bradv & Warner Coal Co. smo na štrajku. Družba nam hoče plačati ceno od leta 11)17., kar pride od tone Človek bi se nikakor ne mogel pošteno preživeti s tem plačilom. Le verjemite dopisu, ki ga črtate. Ni vam treba misliti, da vas s tem varam. To je resnica, kar pišem. Le nikar ne hodite sem na Brady. Sedaj pa pozdravljam vse sotrpine po celi Ameriki, tebi list Glas Naroda pa želim obilo naročnikov, Mr. Lcwisu pa figo, ker zna tako lepo našo organizacijo voditi. Mislim, da si ga bo vsak dobre zapomnil, kakor si ga bom tudi jaz. T. G. K. , 1 Detroit, Mich. Zopet se oglašam iz Detroita. Z delom gre primeroma precej dobro za tiste, ki ga imajo, a delo dobiti je pa že bolj težko, ker ljudje od vseh krajev Amerike prihajajo sem. Poseibno navadnih delavcev je preveč. Tukajšnje društvo Slovenski Narodni Dom je kurile Ford Touring karo, katero se bo izžrebalo na pikniku, ki ga Doni priredi dne 30. avgusta. Srečke so po 50 centov. Le pridno jih kupujte, ker to bo v korist našemu Domu! Društvo Š. N. Doni se pripravlja, da bi zemljišče kupilo za zgradbo poslopja. To je navidezne precej težka stvar, a če vsi malo potrpiiro in premislimo, bo lahko, kljub temu, da je mesto veliko in da to Slovenci naseljeni raztreseno. Da si moramo kmalu izbrati prostor za Dom, lahko vsak uvidi. Ko si enkrat prostor izberemo, se bodo Slovenci bolj okoli Doma naseljevali in bo za Slovence bolj kratkočasilo. Pri kupovanju prostora za Dom se mora vpo-števati, da je centralno ležeče, da so prometne zveze ugodne ter da je v okolici, kjer niso stanovanja predraga. Ko gledamo za zemljišče. moramo vedno pred očmi imeti. koliko denarja imamo v to svr-ho. Gledati in govoriti o proston-u. za katerega nimamo dovolj denarja, je neumestno. Ravno zdaj je eno leto, odkar se je društvo S. N. Dom inkorporiralo. Mislim, da smo precej dobro uspeli. Odbor ima seje vsak mesec enkrat iti ^e jih skoro vsi udeležimo. Društvi- S. N. Dom vabi vse roja! e na veselico in predstavo s nlcsoci, ki jo priredi v nedeljo IS. maja. *Ig:ali bodo otroci rojaka Josipa Audrejna. Tudi rojak An-drejca bo sarn pel in igral. Ti otroci so menda najboljši igralci, ka? je slovenskih v Ameriki. Kdor hoče sedež imeti za igro. naj pride zgodaj, ker se obilne udeležuj pričakuje. Igrali bodo na vi-joline John Vihtelieh in Henry Bozieh pod vodstvom Geo. Ketze-ja mi. Zapelo bo društvo <; Svoboda"'. Potem sledi ples celo noč. Veseliea bo v Hrvatskem Domu na Kirbv A ve. blizu Russell StT Začetek plesa je ob 3. pop. Slovenci v Detruitu, ne pozabite delnice društva S. N. Dom! Kupite jih, k er to bo glavno sredstvo, s katerim se bo Dom delal ali kupil. S pozdravom za odbor \ z - '' — A. Janesieh. Peter Zgaga Ker postajajo evropski butle-garji vedno bolj predrzni, so sklenili Avashingtonski gospodje, da ne bo drugače, kot da se določi mejo dvanajstih milj krog in krog ameriške obali. Prej se je lahko približala butlegarska ladja na razdaljo treh milj. Angleži so se nekaj časa puntali proti tozadevnemu predlogu, končno so se pa vseeno vdali. Sam angleški kralj George je podpisal z zastopnikom Združenih držav pogodbo, da smejo Angleži le iz daljave dvanajstih milj kazati žejnim Amerikaneem svoje opojne pijače. King George je torej podpisal. S tem pa še ni zadeva uravnana. Neka angleška tvrdka izdeluje j>o vsem svetu slavno žganje z ime nam "King George". V Ameriki prodajajo steklenico "King George-a" po osem dolarjev. In prodajali ga bodo, ko ne bo o king George-u in o ameriški prohibiciji že nobenega sledu več. Razloček bo le ta, da mu bo ep- na znatno padla. ★ Največ preglavic povzroča povprečnemu Amerikaneu težavno vprašanje: Kakšen je razloček med demokratično in republikansko stranko? Natančno vam ne more nihče odgovoriti. Po mojem mnenju bi bi še naj-bojši naslednji odgovor: Republikanec je tisti človek, ki pravi, da je demokratska vlada največja nevarnost za deželo. Demokrat je pa tisti človek, ki pravi, da je republikanska vlada največja nevarnost za deželp. Oba govorita neizpodbitno res-nieo. ★ Najnovejša ženska moda: to spomlad in poletje bodo hodile ženske brez nogavic. Dvomljivo je, če bodo s tem kaj prišt edile. ★ Francoski frank je zopeff padel. Francija je kot so ponavadi vse Francozinje. Kakorhit.ro enkrat pade, se potaplja niže in iže. ★ Tz Rima poročajo naslednjo zanimivost : V bližini kraljeve palače je izbruhnil požar. Bila je krasna noč, pogled na ogenj veličasten. Na balkonu se je zbrala, vsa kraljeva družina ter očarana zrla na krasen prizor. Prestolonaslednik je postavil predse aparat ter kinematografiral požar. Ognjegasci so z veliko težavo ogenj pogasili. ★ To je ponoven dokaz, da mora v IailijL v najkrajšem Času izbruhniti negorljiv požar splošnega obračuna. Tedaj se člani kraljeve družine z Mussolinijem vred ne bodo d i vil i in nebodo kinematograf irali. Lahko bodo srečni, če jim bo mogoče rešiti golo življenje. ★ Vsakemu živemu človeku utrip-lje srce. In brez števila je takih, katerih srce ničesar drugega ne dela kot utriplje. ★ . Pred kratkim je sprejel pred-sedni Coolidge v avdijenci tisoč žensk. Vsaki posamezni je podal roko ter ji rekel: Me veseli. Ko je stisnil roko sedemsto petdeseti ali 'ennstettrLdeseti. njegove besede niso bile odkritosrčne. SJugnfllmiatirtha Ustanovljena L 1898 SKatnL Srfctutfa Inkorporirana 1. l&O* GLAVNI URAD v ELY, MINN. Olavnl otfbornlfclt Vr«Mdnlk: RUDOLF PKRPAN, US M. Ill IL, Cl«T»l*»fl. O. Podpredaedulk: L.OUI8 BiSLANT, box 1M Pearl An^ knUh T&Jnlk: J08KPH I 1SHLFK, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMl'A, Box Ml. Kiy. Minn. ftlAfaJnlk melspluC&iati ■inrlulx; JOHN MOV1RN, 111 fcffM ItC feMfc Omul*. Ml JUL. Vrtwnl k«ravnik! Br. JOB. T. GKAHBE. MS Aaaarlean Stat* Mank BMt., MV Mul ft ■ M talk At«., fmaburgk. Pa- Naksarnl a«k«ri AWTOW BBAJSN1K, Room Ml BakawaU lUf4 M. BUmomš U| 1MB Streota, Plttaburfb. Pa. MOHOR MLADIC, lili« W. It Btra««, CfclN«0, OL rtAMK »KBAR1CC. Mil .Waakln*toa ItTMt, £>aav«r. Bsth Ptrttn! atfkar. UOKAXD B LA BCD NIK, Bob «tf, Vy, Ml am. GREGOR J. PORENTA, «10 Btavenaon Bids., Pmyall*». tTaaS, FRANK BO RICH. M17 Bl Clair At«.. Cl«ral*»«. fi. ZtfruEavalnl atfkari YALBNTTN FTRC. TM London Rd., N. B„ ClaTalaaB, B. PAULINE ERMENC, SSI Park Btr., MUwaukaa, Wla. JOSIP BTERL.E, 404 F. Meaa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEl.ARC. II« Market tttreet, Waakacaa. DL Jednottno uradna ftiaxila: "Olaa MuiB*. n n ▼ee rtmrl tlkaloSe ae uradnik sadar kakor tudi dvnarae yokljAtTf ■at ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vae pritotbe naj ae poAUJa aa •ednlka porotnega odbora. ProAnJe aa ■prejem novlk tlanov in ■pričevale naj ae poftllja na vrhovnega zdravnika. Jugoalo vanaka KatollBka Jednot* ae pri po roda nn Jugoslovanom m obilen prlatop. Kdor iell postati član te organizacije, naj ae aglaal taJnlkB bUtnJega društva J. S. K. J. Za uatanovltev novih druttev ae pa obraltt na gL tajnika. Novo drultvo ae lahko vatanovl ■ I Clanl ali članicami. Orijentalski humor. Nasradin-bodža je slovel že kot drček vsled svoje bistrounni;>s*i. V onem času vrli neki l\in»*t s\*<>-j. mu milili, naj si* oxeiti. Sin je pri-pravlj.Mi in reče očetu: 4"li.iš zdaj ima it priliko. V naši va.>i 2ivi n -'xa deklica, neka vdova in neka ločena /ena, pa mi tedaj s\e»uj. katero naj vzamem."' "'Sin moj", odvrne oče, "v t*1 j zadevi ti pa res ne moreni svetovati, a prsjdi v bližnji 1!•: mojemu prijatelju, on ti bo svetoval. Sin se odpravi v trg k očetovimi prijatelju in mu vse razloži. "S-inko moj", niu odvrne očetov r.i\ja4'>!j. * * 1 m ! i jaz ti ne morem svetovati, a tu v trgu živi m* l;i Nasiadin. stdpi do on t: bo svetoval." ^Mladenič gre in išče Xasr.elina, a nihče mu ne ve povedati, kje bi ga na.š«*l. Končno n:»!i-ti ;.a neke fantiče, ki so so igrali konje, ter vpraša prvega, kje je Nasradin. "Jaz sem", mu odvrne d«*č»»k ni I vstavi svojega konja. Mladenič ni vedel, kaj in kako !»i, a čeravno se mu je zdel famiČ preveč mlad, mu vendar vse razloži. Nato mu reče deček: '"Ako vzanieš devojko — je t" tvoja stvar, ako vzanieš vdovo — je lo njena ., da ti ua ne moreni izročiti iz roke v roko. viv.ein ga tu dol na polje, po pojdi ponj in »;a poberi." Razbojnik pristane m Nasradin-b.odža vr/e robec s kamnom daleč od .sebe. Razbojnik, ki je bil pohlepen na denar, teče za njim, . j i i je vendar dobro svetoval", mu odvrne prijatelj. 'Ako vzanieš devojko. boš sam gospodarji, ako vzanieš vdovo, bo ona gospodarila, udarec z bičem po nogah na pomenja: Iieži pred ločeno ženo kakor pred amim via irom Hilo je v mesecu ram a za na. NTa.S!'adin-hodža se je napotil v neko vas. Ko je dovršil predpisane verske obrede in prejel od selja-kov še precejšnjo svoto denarja, se odpravi domov. Spotoma ga sreča neki razbojnik na konju in mu reče: ; Kj, bodža, mnogo denarja si nabral. l)aj, da de'iva, zate je itak preveč.'' N asra di n - h o d ža prosi razbojnika, naj ga pusti, a vse je zaman. Medtem ko razjaše razbojnik konja, se Nasradin-bodža hitro pri- Islandija je otok v severnem Atlantiku. Ta otok najdete na evropskem zemljevidu ravno kakih 200 milj vzhodno od Green-landa. Njegovi ognjeniki, potresi in vrelci, njegove puščave m ledena polja skoro onemogočujejo bivanje človeka na tem otoku. Čeravno je njegova površina 40,450 štirjaškili milj, prebiva tam samo JiO.OOO ljudi. Islanci .so naobraže-ni in inteligentni, nikoli pa niso videli vlaka ali poulične kare, niti kakega drevesa kot k večjem kako pritlikavo drevesce v jako zavarovanem kraju. Nobenih vrtov nimao, niti grozdja ali sadja, ampjLk poznajo Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino. Islanci živeči v Kanadi, so se prepričali, da je Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino neprekosljivo zdravilo v slučajih slabega tega. zaprtja, plinov v črevih, glavobolov, slabega spanca in sličnih želodčnih neredov in zato je bilo mnogo zabojev Trinerjevega Zdravilno Grenkega Vina poslolka od prvega do sadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fa]fc Jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavj ga i polkovem nporn ter njega fcakletvi Je trdo Twm> ybnje no traal la n sMk M t^t "OU lUIODA" a Oortttail MhH, «mt T«k. El | II =BBSSBŠŠ A ir .^-»j GLAS NATJWA. 10. MAJA 1624 A^-aasaia^^ss■ M i.....saeagMM Zagonetno, toda resnično. I i VZTRAJNOST IN GIBČNE NOGE. Skrivnostna hiša. ' Konec.) Naslednjega dne se je vrnil detektiv Walters ter se zopet ijrral s psom. Hotel ga je pripraviti do tega, da bi «;a ne bilo treba prikleniti in da bi ležal opleg predala, ne da bi izdaj navzočnosti detektiva, skritega v predalu. Vse to je trajalo več večerov, dokler se ni pes privadil. V nobeni teh noči ni ničesar pripetilo, a u-radaik je trdno sklenil, da bo vst rajal v predalu cel mesec, če bi bilo treba. Dejatwki pa mu ni hio treba čakati tako dolgo . . . Ko je napočil osmi večer čaka-nja, se je nahajal detektiv Wallers na poti proti palači milijonarja. Divjal je velik snežni vihar. V hišo je dospel krog polnoči in spustil ga je noter Harrison sam. Bankir je že pričel izgubljati svojo vero v eksperiment. Molčal je, polo/il par dragocenosti na mizo ter nekaj nakita na pisalno mizico na drugi strani sobe ter šel spat. Walters je posušil svojo premočeno suknjo ob ognju v kaminu, se ijrral nekaj časa s psom, mu daj jesti ter ga odvedel nato v sosednjo sobo. na preprogo. Prižgal je svojo svetilko, ogledal svoj revolver Jer zlezel nato v svoje skrivališče. v predal. Zunaj je divjal vihar in vetei je tulil skozi kamin. Sneg je udarjal ob šipe oken. Walters je sedel na svoji pručici s široko odprtimi očmi. Navdajal ga je neki čudni občutek, kot nekaka .slutnja bližajočih se dogodkov. Waltersu se je godilo kot vsakemu drugemu Človeku, ki domneva, da ima opravka z nadnaravnimi silami. Njegova fantazija je postala živahna in v njegovih možganih so se pojavile slike o naravnost nepojmljivih stvareh. Vihar, ki je divjal zunaj, je bil sličcn neurju čarovniške moči. Krog njega je bilo vse temno, a v duhu je videl ogenj pod kotlom ter domneval, da sliši tulenje. Sedel pa je mirno v svojem skrivališču in mogoče prvikrat v življenju ga je obšel strah. Spomnil se je bajk, katere mu je pripovedovala stara mati in katere je čital v *voji mladosti. Hrepenel je po tem, da vidi prvi žarek svetlobe, ki bi se prikradel v sobo ter pregnal strašne slike. Štel je sekunde in minute, ki so potekale neizmerno počasi. Potekla je ena ura. Walters bi neizmerno rad kadil in malo je manjkalo, da ni podlegel skušnjavi. Pričel je vsled tega misliti na druge stvari. Mislil je na umoi in rop, katergea je pred leti zaman skušal rešiti, na mrtvo žensko s prerezanim vratom ter na široko odprtimi oči na dejstvo, da je bila žrtev spiritistinja. Ali se je mogoče vrnila ona ženska iz kraljestva duhov, da straši p° tem svetu? Ali je kaj takega mo goče Nekateri ljudje so prepričani ,da je mogoče . . . Mrtveci sk vračajo . . . ★ Naenkrat se je detektiv Walters vzravnal ter se pričel tresti po celem životu. Čutil je, da je nekdo navzoč. Ali ni slišal nekega šuma? Ali se ni nekdo zganil? Stisnil se je ter se skušal obvladati. Ce je prišlo človeško bitje v sobo, zakaj je ostal pes tako miren? Walters je napel vse svoje sile. da se obvlada. Potisnil je nazaj zapah svoje svetilke, prijel za revolver ter poslal žarek luči skozi odprtino v predalu. To, kar je zagledal, ga je še I bolj razburilo, t-rett njim je stala postava, bela, velika in skoro nadnaravnih proporci j. S tresočo j.se roko je še nadalje odprl pre*-dal v katerem je tičal. Prikazen je imela ohrnjeno svoje lice proč. Gibalar se je brez vsakega šuma. J Pri mizi je obstala ter pobrala nakit. Nato je odšla proti pisalni " iniziei. s. Svetilka se .je kadila. Walter? se je umaknil nazaj v predal ter » popravil stenj. Nato je lahko razločnejše videl prikazen. Bila i je oblečena kot ženska in v raz-. burjenosti sc mu je zdela večja kot je sploh kako človeško bijte. Walters se je dvignil ter šel - negotovih korakov preko sobe, naravnost proti beli postavi, na katero je tedaj padla polna luč svetilke. Postava je obrnila svoje lice. vzela s pisalne mize nakit ter odšla nato proti vratom, skoro neslišno. Walters je stal nepremično ter ni vedel ali naj beži ali pa naj sledi tej prikazni V istem trenutku pa se je predramil pes. Stopil je proti beli postavi ter pričel mahati z repom. < Moveška roka se je prikazala ter pričela božati psa po glavi. — Le lezi, Prince, — je rekel neki ženski glas. To bitje je bilo človeško ter imelo glas ženske! V istem trenutku je izginil strah detektiva. Stopil je bližje. Ženska je obrnila svoj obraz in luč svetilke je padla nanj. Detektiv Walters je stal nasproti veliki, sivolasi ženski, stari nekako pet in šestdeset let, a s svežo barvo na obrazu. Ni se premaknila in nobene besede ni iz-pregovorila. Smehljaje je zrla v svetilko z napol odprtimi, sanja-vimi očmi. Walters jo je hotel prijeti, a se je zadržal. Ženska se je počasi obrnila vstran ter odšla iz sobe. Detektiv ji je sledil po prstih. Pes pa je obstal pri vratih kuhinje ter gledal za čudnim parom. V drugem nadstropju je odprla ženska neka ozka vrata ter izginila skozi nje. Walters ji je sledil ter našel, da vodijo k ozkim stopnjieam. Skozi hodnik v tretjem nadstropjju je sledil ženski do nadaljnih stopnjie, ki so vodila v četrto nadstropje. Strme, a nekoliko širše stopnjiee so vodile od tam v podstrešje. Ženska ni pokazala niti z eno kretnjo, da se zaveda svojega zasledovalca. Ko je dospela v podstrešje je šla naravnost proti veliki holandski skrinji, jo odprla s ključem, vzela iz nje sveženj oblek, odej in drugega blaga ter položila stvari, katere je vzela iz knjižnice, na dno škrinje. Nato CO*T«ltHT MVITONI ¥I»W CO. W«W »«•«,' Slika, nam preodoča Clarenea De Mara, ki je preletel razdaljo milj in jardov v dveh urah. devetindvajsetih minutah in štiridesetih sekundah. na v podstrešje, dal odpreti skrinjo ter železno mrežo pred kaminom ter-pokazal presenečenemu Ilarrisonu vse predmete, katere se je pogrešalo izza petinajst me secev in številne nadaljne. katerih se sploh ni pogrešilo. So bolj presenečena kot njen mož pa je bila Mrs. Harrison. Bila je mesečna ter je že večkrat zalotila samo sebe, ko je hodila po noči naokrog. Zakaj je jemala svoj dragocenosti ter jih skrivala in zakaj se ni nikdar lega zavedala, je stvar, katero nam morajo pojasniti dušeslovci. Ako žena kadi. Ferdinand je plačeval za otroka 8 gld. Avstrijski prestolonaslednik je bil sila umazan človek. — Zapeljal je mlado lepo prodajalko ter imej ž njo otroka. — Pri pra škem sodišču imajo tozadevne sodnijske akte. Izredno zanimiva razprava se je vršila pred dunajskim deželnim sodiščem. Sekundarij dr. O. R. je vložil proti svoji ženi tožbo na ločitev po evangelskem obredu sklenjenega zakona in je utemeljil svojo tožbo s tem. da je njegova žena strastna kadilka cigaret. Ko je bil on vpoklican v vojake, se je žena popolnoma vdala tej*strasti. Ker je mnogo zahajala tudi v gostilne in kavar-ii". je vzbujala vsled tega že splošno pozornost in so se gostje naravnost. zgražali nad njo, ker je J poušila več cigaret, kakor najbolj strastni moški kadilci. Tudi sicer je s svojim koketnim obnašanjem v kavarnah obračala nase pozornost. Stroški za cigarete so bili tako veliki, da je morala delati dolgove in prodati različne stvari. Tožitelj je navajal dalje kot vzrok za ločitev prekršitev zakona. Iz tujske knjige nekega hotela v bližini zapadnega kolodvora je doznal, da je prenočila njegova žena z nekim moškim, istočasno ž njo priglašenim. Kar se tiče kajenja samega, je tožena žena izjavila, da cigarete za ženske že davno niso ničesar posebnega, glede prenočitve v hotelu pa je odklonila pričevanje in privolila v ločitev zakona. Deželno sodišče je nato izreklo ločitev zakona, lci jo je potrdilo kasneje tudi višje deželno sodišče. Ekspedicija na najvišji vrh sveta opuščena? je spravila obleko in druge stva-* ri zopet nazaj ter zaprla škrinjo. Nato je odšla proti steni, potisnila na stran par kosov pohištva, odprla železno mrežo pod starim, nerabljenim kaminom, vzela par srebrnih vaz ter zlat krožnik iz kamina ter ogledovala te predmete z otroškim navdušenjem. Detektiv je zapazil, da je hotela zopet oditi p° stopnjicah navzdol. Hitro se je umaknil ter čakal na žensko na koncu stopnjie. Kmalu se je prikazala in sledil ji je v tretje nadstropje do vrat spalnice, ki se je nahajala na najbolj oddaljenem sprednjem koncu hiše. Nekaj časa je razmišljal, kaj naj stori. Nato pa je prišel do prepričanja, da je slučaj dosti pojasnjen ter je odšel po svojih potih. Prihodnjega dne je povedel detektiv Walters bankirja Harriso- ALI STE KDAJ PREISKUSILI Severa's Esko MAZILO ZOPER SRBEČICO? Cona 80 eoatar V LEKARNAH VSEPOVSODl W. P. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA mmm xVngeska ekspedicija generala Brucea, ki se je podala v tibetsko pogorje, da se popne na najvišji vrh v Mount Everesta, se baje o-pusti, po prvi verziji radi Brace-jeve bolezni, po drugih vesteh pa radi nepričakovano naglo nastopi ve suše. ki ovira plezanje ekspe-dieije kvišku. Vendar navedene vesti do^daj še niso potrjene, da-si poroča "Morning Post", da se člani ekspedicije radi nastalih nepriilk že vračajo domov. Postna jed. Natakarica: "Finega slanika vam priporočam za večerjo." Gost: "Oho slaaiik je najdražja stvar!" Natakarica: "Kako? Saj stane .komaj 5 Din!" | Host: "T-ja, ali potem moram izpiti vsaj deset vrčkov!" . > A • Sarajevski streli, ki so zanetili svetovni požar, so dali obenem katoliškemu tisku povod za liva lisanje tako zelo pobožnih Ilabs-buržauov. Kdor je pobliže poznal srčne' skrivnosti' članov habsburške dinastije, se je tajno muzal, molčali pa so prepereli akti v sodnijskih arhivih. Čudno bi bilo, ko ne bi imel tudi pobožni Franc Ferdinand svojega mladostnega romana! Začenjal pa se je takole: Pri tvrdki "Seli. & II., perilo za gospode, e. kr. dvornemu dobavitelju*7 v Pragi je bila tisluibena siromašna Marija. Spočetka je raznašala na domove prodano blago, čez nekaj le pa je napredova la za prodajalko. Nekoč je prišel v trgovino mlad častnik in kupi nekaj ovratnic. Stregla mu je sedaj že lepo razvita Marija, in ko je odšel, se je skrivnostno šulja-lo: "To je bil nadvojvoda Franc Ferdinand". Prišel je še večkrat in kupoval razno blago. Bolj kot blago pa je motril lepo Marijo l'a tudi Marija se je v mislih spomnila na lepe pravljice, kako so se bogati, princi zaljubili v si romašne deklice, ki so slovele zbog svojih čednosti in lepote in M a rija je imela lepe oči in postavo za katero bi jo lahko zavidala marsikatera princeza. Vračala mu je njegove strastne poglede in tako je prišlo, da je nekoč po opravljeni službi zavila v nadvojvodino stanovanje, kraljevsko premi jeni sobi jo je nestrpno pričakoval lepi nadvoj voda in jo pri njenemi prihodu r> mamil z vročimi poljubi. Od te daj naprej ni več zahajala v trgo vino, marveč stanovala v lastnem razkošnem satnovanju. kjer je ne strpno čakala na svojega princa Bila je srečna in niti mislila n da bi moglo postati kaj drugač« Toda sreča je opot.eea, pravi stari pregovor, ki se je uresničil tud na lepi Mariji. O tem ve največ povedati de bel šop preperelih aktov, zvezani s črno-žolto vrvico in shranjenih pri nekem praškem okrajnem so diš<-u. Tam shranjeni uradni do kumenti pričajo, da je razmerj med pravljičnim svetom in resnič n ost jo ravno talko,, kakor med Franc. Ferdinandom in Marijo II Že prvo poglavje se glasi: Zapisnik, spisan pri c. kr. okr sodišču za ta in ta mestni okraj v Pragi dne 25. junija 1S89. Navesti hočemo njegova naj važnejša določila. Pri okrajnem sodišču se je zglasila Marija H in izpovedala, da pričakuje vest lega dogodka. Z o žirom na to pa da ji je nadvojvoda svoječasno obljubil podporo, želi takoj po ravnavo. Poravnava je seveda ta ka, kakor jo je želel "visoki" ne zakonski oče. Otrok dobi, ako b res rojen v času od 18. junija do 17. oktobra 1889 3000 goldinar jev enkratne olpravnine. Če bi pa otrok ne bil rojen, ostane denar nadvojvodov a lastnina. V slučaju pa, da bi -bil rojen mrtev, se vrne Didrojvodi samo otroku namenje- na .sveta. Zadnja dolnčila so bila brezpredmetna, kajti meseca a\-usta je zagledal mali Kurt luč sveta zdrav in vesel. Dobil je tu« po v>eh predpisih, varuha v osebi policijskega komisarja For-ster-Jauote iz Prage. Njegova naloga pa se je nekoliko razlikovala od dolžnosti drugih varuhov. Skrbeti je namreč moral, da l>t»-ta nezakonska mati in otrok točno izpolnjevala ona nadaljna določila poravnavalnega zapisnika, ki govore o tem. da se mati in varuh odpovedujeta v otrokovem imenu za vse večne čase še kdaj iskati nezakonskega očeta in ga siliti k izvrševanju njegovih dolžnosti. Mali Kurt se je razvil v dečka in nekdaj lepa Marija je že da v no porabila svojo odpravnino. M o. ala je zopet delati in delati je morala trdo. ako je hotela preživeti sebe in otroka. Obresti onih 1000 goldinarjev so namreč zna šale celih 8 goldinarjev na mesec in ta znesek naj bi po "visokem" nezakonskem očetu zadostoval za vzgojo nezakonskega sina Kurta. Kurt je z vsakim dnem rastel v nevednosti in sovraštvu do dela. ker ni imela mati vskrbeh za vsak-lanji kruli časa. da bi ga nadzira-a. Pohajal je v meščansko šolo n jo z najvišjim pokroviteljstvom t.rečno dovršil. Toda v ndaljnih študijah ni imel mnogo sreče. Neva j nezadostnih dedov ni bilo pri Kurt it ničesar nenavadnega. Mati je bila v skrbeh za svojega Kurta in razodela jih je tudi svojemu bratu, okrajnemu zdravniku v Cirossenzersdorfu. Ta se je obrnil na dunajskega odvetnika Ir. Sterna, ki je zahteval od varstvene oblasti, da imenuje lvurtn drugega varuha in revidira po-ravnalni zapisnik, ker so se premoženjske razmere nezakonskega očeta znatno spremenile. Podedoval je precej posestev in tirdi njegova žena mu je prinesla veliko doto. Toda pri okrajnem sodišču ni bilo več najti nobenega spisii. ki bi vseboval ime "Nj. Prevziše-nosti". Dr. Stern se je obrnil na najvišji dvor. ki je imenoval za varuha dotičnega zdravnika. Dr. W. je vložil na dvorni maršala t tožbo in posledica je bila dodatn* poravnava, v kateri se je nadvojvoda Franc Ferdinand obvezal plačati 41 tisoč kron. To so bile torej žrtve, ki jili je doprinesel "pobožni" nadvojvoda za zapeljano dekle in sad svojih strasti. Listi poročajo, da je postal Kurt največji nepridiprav in da se je lepa Marija poročila pred vojno in se odpeljala v Ameriko, kamor vabi sedaj tudi svojega visokega sina. Takih spisov bi morda našli v raznih sodnijskih arhivih še več če jih niso snetili molji, ali pa Utii.i'i- iz H*- :!»r;ula .ic- pr.šel ju: prefrigano idej >. knk«. da pride do d'-n:i-j;'. Ker mu njegov pokli« ne nudi d »volj zaslužka, se je lo i d drngeira p«»>ht. Y cerkvi svet«' Petkf v tiradu je ukradel več zavojev sviv in jih jii "čel prodajat i v bco«rr;«js!;em predmestju, na-ivezajo." ljud-.Mii. da ima j • svečice čudot verno m :č in da njeiia p ši-lja s;i m a sv. P->tka da jih prodaja ljudem. IV.-dal je tako za. lepe liovt-e lahkovernim Ijuden: okoli :;."»() sveč. Policija, ki hi imt* sv. Pet k * * ■ torbici in tridinarski najdenim resnična, o čemer lahko svcdočijo nekateri pa>onti. ki so bili prisotni. predvsem pa p>meno potidilo, I je Pavle R-dič dal najdiie- iiei. C e je tako, se bo stvar seveda razčist-la pred policij;.; nain- »eč rad; "kavelirske" napitnine P.»vleia lia«ii.';.. dočim zakon zahteva 10 odst. najdene svote. Nov rudnik drago tin. Na otoku Ceylon s.> odkrili novo ležišče dratrib kamnov. Neka-teri tehtajo nad gramov in predstavljajo vrednost od približno .".O tisoč rupij. a pret n njenim ' */.:i*tupnikom" preveč rešpikta. j«* podjetnega (»rujiča vtaknil.« v zapor. ■to-.iti —.-i«-Radičevski milijoni Nekateri beograjski lisi i so h h:i bi ležili, da je radičevski po-,'. vesti" zatrjujejo, da tu ne gre za šiio, teinvtč je zbodl a o Veselite se vdrgnenja 9 PAIN-EXFELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si TiadrRnite roke, nngf fn hrbet, človek, ki dela z mišk-a.mi. no sme biti bola.ii. 1'rite se vedno. Poskušajte vdrgrienjo s Pain-Expellerjem. Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! 35 in 70<\ steklenica v lekarnah F. AD. R1CHTER A CQ 104-114 So. 4th St.. Brooklyn,N.Y Neznani junaki. Te dni je, kakor razvidimo i/, beograjskih listov, prišla v Ru-munijo bolgarska deputaeija in se obrnila na prvega generala: "Kje je pri vas grob neznane ga junaka, da se mu poklonimo in položimo venec ? Rumunski general: "Grob neznanega junaka? Pri nas so vsi junaki neznani.*' DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. T EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ^ ŠPECIJALIST MOŠKIH tiOLEZNI. MoJe »troka Je zdravljenje akutnih in kroničnih boleznt. Jaz •am že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih _ _ ■in ker zr-.am slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In »poznati vaše bciezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let aem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdraviiri zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v griu. Iz. padanje las, bolečine v kesteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem, katar,zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in pet~k od It. dopoldne do 5. popoldne; v terek. fetrtek in sobota ood $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mosnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje In najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deZeli daleč od bauke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršnjemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, nnj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK SAKSER STATE BANU L 33 DAROV ZASTONJ. 21-ki«n„ 14-karat. POZLAČENA URA LE $13.95 VELIKA PONUDBA! r>a df>kažem« velikost na-še razprodaje vam bomo posljdi po pošti ali j-o ek>tpre.su v brerplči-n pogled naSo novo 21-kamensko 14.karatno pozlačeno uro, v krasnem enpraviranem dvojnem obodu. Rarantirnno za 2'» let, kateri je znižana rena na $13.'j5. In pridejali homo 33 'darov ali nagrad popolnoma zastonj. tVzlUčena v*-rižiea. po*!a*"e« medaljont-ek. kitajski prstan sreče, ki prinese, kot pravijo ljudje, srečo onemu, ki ga ima. srečo v ljubezni, trgovini, igri itd. Žepni kinematograf s 50 slikami, zanimiva novost, podobna stereoskopu. Žepno ogledalo h sliko zadaj, glavnlik, im-poritrana nemSka britev, ki nacsfilo brije, čopič za britje, ura budilka z močnim alarmom, ki je sama vredna 2 dolarja. 52 igralnih kart, imitaoijska zapestna ura. kombi-nacijski žepni nož z dvema klinjama, odpirač, rezalee n sekalec stekla, križ, raazdaljo. krasna ovratnica za ženske. roč za ključe, kravatna fgla. manšetni gumbi, imi-tacijski 33-kalibemkl revolver, lepo ponikljan s črnim ročajem. krasna broika v obliki metulja, par uhanov.' fountain pen. egipčanska, plešoča vedeževalka. ki vap * dlani pr.ve srečo: povedala v;m bo, če ste ljubosumni, brez-lirižni ali zaljubljeni, kar je jak«> ZJinimivo in zagonetno. M<>«'r:e nanmriic in avtomatičn prižigale«- cigar. 1'onini-te, da je naša 21-karnenska 14-karatno pozlačena ura ga ran tirana zu 20 let ter j«> tekom tega časa brezplačno popravljamo oziroma zamenjamo za drugo. Vaši prijatelji vam !>■ -bru ali znamkah) kot dokaz, da imate namen kupiti, ostanek pa plačate, ko dobite blngo. Mi garantiramo zadovoljstvo ali pa vrnemo denr. Pošljite naročilo takoj—danes. Samo 15.0IK) ur bo prodanih za »o ceno. Pošljite naročilo na: UNION MAIL ORDER COMPANY 629 Eight Ave., Dept. 100._Milwaukee, Wia. Izredno škodljiva polemika. i*. (Dopis Primorca.) Po volitvah v italijanskem parlament je nastala v slov. časopisju nervozna polemika, ki more le škodovati našemu ugledu, dosedanjemu dobremu imenu in zanesti v naše vrste fatalistiško malomarnost. Zato si sine ira et studio o-glejmo dejanski položaj. Izvoljnena sta dr. Wilfan in dr. Besednjak z 29.070 glasovi,- ker je znašal količnik za majšinskib kandidatov 13.160. je bilo preostanka le se 2740 »bi>ov. Ker so dobili zmerni soeijalisti 1.1.14 t glasov. bi morala dobili naša lis lo hotela zmagati še > tretjim kiiLididiitom. --To število bi morda utegnilo doseči z napori vkc«1i sil. ak«i !i n-pal na tri ali celo več mandatov, ii" računa s položajem in Številkami Govoriti se da torej edino le 0 moralnem uspehu, «» <"*:istnoj*eiii nas*rpu. Ali tudi v ^om pogledu jf polemika, ki j - pojavila. ne_ pr«mišljena in i;ei:n:e>tna. Predvsem Tno-.-ri ugotovit«, da je l ilo oddar.ii glasov /a lipo pro-crj nad 29.07o. — V ra/Ti b slov občinah so !-'»ii'isij ? uničile gla-f.ovaniee, ki so imele nrirobe lisica;« volilni >r.ii: ' Hpu in očitiea). Ali to so bil'* » rndn? glas»ivii:ee ir so glasovi v-linviii; nasilno ia: vel javi jen > !» » mogel popraviti šele par!.rmenf — Toda volili efra rezu.tu popravek ne i/premeni. Dalje je r-bi upoštevali Še vse. ii.-le glasove, !:i so jih fašisti o:l-dali z legitimacijami naših volil-eev. \' raznih krajih so fašisti ob-' let lili volilni pro:.~cr , posebno v 1 - Iti > in nisi pi sfij; naših volil-eev k volit vi, i:i so bil /«■ na poti. Ne računa » pri tem na ie:kaj troč volileev. i;i s<> ti i lv Lord George Noel GordaiJ Bvron. katerega življenje in delo-1 vanje je enako izredno. Rodil se j je 22. januarja 17SS v Londonu.' Kot osemletnega dee k a ga je poslala njegova udovela mati iz zdravstvenih ozirov na Škotsko, k jer se je prvič pokazala njegova 1 revolueijonarna narava. Nato je obiskoval šolo v Harrovu. kjer je 'napisal svoje prve stihe. Xa uni-1 i verzi v Cambridge je napisal svo-' 'jje prve mladostne pesnitve. Nato ' je živel deloma v Londonu deloma pa v opatiji Xewstead. Leta 1809 jje odpotoval s svojim prijateljem Ilobhouseom na Špansko, Portugalsko. Malto, Albanijo. Grško in Turško. L. 1811 se je vrnil v domovino .. napisal celo vrsto del, med njima prva dva speva 'C'hilde Ilarolda*. Njegova poroka z A,no Milbanke je bila nesrečna ter sta se kmalu ločila. Ta poroka je pov-zročilau njegovo truplo na Angleško, kjer' - so ga pokopali v cerkvi v Hriek- i nallu pri Newsteadu. Glavna pote-| - za njegovih pesnitev je razočaran ( t idealizem, ki ga je privedel do .-skrajnega pesimizma-, kljub temu' i. pa ^ ostane j o njegova dela genija-, »'len izraz re^volucijofcarjie umetni-. . Ske duše. j . . t » . > 11 i <• p . k k t *■ . .lan Žižka, češki sel j ski plemič in znamenit husitski vojskovodja, ki se ga spominja 1e dni ob oOO letnici njegove smrti ves češkoslovaški narod, predstavlja za CSK eelo epoho češke zgodovine in na-cijonalnega razvoja. Rodil se je v Troenovu, odkoder je prišel brž-j k one za časa Karla IV. v Prago študirat. Vprav v leni času je izbruhnila med vladajočimi in ruškimi veljaki in češkim prebivalstvo borim za cerkveno reformo. Zi ,žka je postal priča le borbe, ki jje pritegnila tudi njega. Seznanil ,se je s češkimi reformatorji, oso-bito z mlajšim od sebe .lanom Ilu-som. Pftd Ilusoviiu vplivom je poslal navdušeni borec za narodno eer kveni reformo. Že na dvoru kralju Vaclava IV.. kjer se .je borila površnost iu brezbrižnost rene-;an-<"ne dobe s češkim reformatorskim gibanjem, je bil Žižka odločen zagovornik /Verskega reformator. skega pokreta in zatiranja češkega naroda, ki se je istovetil s tem . pokretom. Branitelji starega reda in stare cerkve so bili nemški p'e-miči. zbrani okoli dvora. .Tan Žižka je postal njihov največji sovražnik. l*la ideja ga je gnala 1u-di na Poljsko, kjer se je boril z Jagelonei proti križarskemu redu nemških vitezov. Xa Poljskem je preživel več let ter je v borbi z nemškimi nasilniki mnogo pripomogel h končni poljski zmagi pri I Taiuienbergu. Xa kraljevskem dvoru se je seznanil z državnimi zadevami kraljevine Poljske. V sami Češki je stopil Žižka v veliko akcijo šele po Ilusovi smrti, ko je zadobil husitski pokret soeijal-ni in vojni značaj! Najprej je nastopil v južni Češki proti močnim vlastelinom Roženberka. Postal je voditelj an t ife vdal nega in demo-kratskego usmerjenega pokreta ter je že T. 1419 prenesel polje svojega delovanja v Prago, kjer je .vladala nemška večina. Po smrti kralja Vaclava IV., za easa njegovega naslednika kralja Zig-munda, ki ni imel nobenega slovanskega čuta in ki je zahrbtno za-kivil tragično Husovo suni, se je ta borba tako poostrila, da je prišlo do odkritega spopada med hu-(.sitskimi četami Ln nemškimi plemiči. ki so branili nemško nadvlado nad Čehi. To je bil zgodovinski moment, ko je bilo treba organizirati močan odpor, kajti z .nemške strani je bila napovedana (križarska vojaia, ki je imela '"-isto Iprotislovanski značaj. V tem smislu je tudi Žižka takoj razumel svojo nalogo, da namreč ne gr<- samo za božje postave, temveč in v prvi vrsti za bodočnost slovanskih narodov. In bas to prepričanie jr (dalo hnsitskemu pokretu ono nepričakovano silo in popularnost. I Od l. 1420. ko je bil prvi križarski naval na Oeško. pa tja do I leta 1424, ko je slepi ta "borski ' vojskovoismo boljše kot italijanski pre-1 .lati. S to vojsko je Žižka prema-' I . gal demoralizirane križarje in zaslovel po vsej Evropi. Njegovi strategični uspehi so iznenenadi-li vso javnost še bolj. k»» je v bii-jkali izgubil naprej eno. potem ]>a še drugo oko in je pripisati mno- I ' . g* slavne zmage samo njegovi ge. nijalni taktki. Znano j", da se je jVižka često pripravljal za bitko I več dni z manevri na kraju, ki je s svojo naravno lego odgovarjal j . , I I značaju bojišča. Tako lahko small ramo Žižka za enega prvih ustanoviteljev moderne strategije. Poleg svojih zaslug kot izboren vojskovodja pa je Žižka storil za če-škin raod zelo mnogo tudi kot di . 'j j - - - i plomat. Komaj je papež napove-jdal Cehom križarsko vojno, je Žižka pridobil zase neprijatelje Ri-| tna. Najpn-j se je obrnil na Poljsko in je naglašal slovansko sorodnost obeli narodov. Ideji češko- t poljskega zbližan ja se Žižka ni iz-' i . ,. . . 1 neveril tudi pozneje, ko mu je bi- i ^la potrebna polivka vojaška po-moč. Tako je postal v srednjem (veku ]>rvi pif nir slovanske politi-čne vzajemnosti. Po žižlcovski za-] jSlugi so ponudili češki Ilnsiti poljskemu kralju češko fcrono. Največji hIo,f "Ordu(ian "OrC»" "Orbita" TI wrnlVl mo nOrl to modami v th-kem OBfin, najbolj prnjublJ«M potnikom ln gluovtto nuU tomnjamU la — KOMFORTA. Zdrava, tcena te obOaa hrana, aa aar-Tin v*«m potnikom na bala pokritih mlzab. Druitaa, iaaa ln o trod imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobno«ti aa obrnlta na nala i zastopnike v raiem meatu ali na illOyAt. MAIL STEAM PACKET CO .—^.. - ■.-—-—--1 ...- Ati jč škodljivo po obedu spofi? j; ■ ■ i • Mnogi imajo navado, da si po obedu privoščijo nekoliko spanja. Nekateri zopet smatrajo to navadi. za nezdravo. Kaj je tedaj pravo.' V splošnem bi lahko rekli, da je takozvani opoldanski spanec samo navada. Vsaj za odrasle bi lo veljalo, kajti mali otroci morajo po kosilu brezpogojno spati. Fiziološko je treba razumeti za-1 spa ne«- po obedu, ki nastopa pogostokrat. kot dober pojav. Glavna naloga telesa po obedu je."prebava zavžitih jedi, to se pravi, razdelitev potrebnih sestavin s pomočjo prebavijalnih sokov, raz- - k rojite v po črevesju in prehod v i kri. Da izpolni to nalogo, mora te- jlo skrbeti za pojaeenje krvnega - dotoka k želodcu in črevesju. Več- - ja množina krvi kot navadno se -nahaja vsled tega v notranjščini i telesa, v prebavljanih organih. - Močnejša množina krvi pa more ,'prispevati tj« le vsled tega, ker je t> od vzet ka drugim organom. Tele--^sno mišičevje in možgani morajo - dati kri notranjim prebavljalnim - organom na razpolago. Vsled tega i prihaja občutek utrujenosti in zaspanosti. Po jedeh, ki so težje prebavljive, kakor tudi po večjih po-;i jedinah, kjer se uživajo raznovr--jstna jedila, občutimo potreba -spa_ . nja veliko bolj. kakor po lahkih, p J enostavnih obedih. Za prebavo 'i težkih jedi potrebujemo več krvi, e ako hočejo prebavljalnT organi 1 pravilno zadostiti svojim jpriporočali j opoldanski spanec. Nasprotno pa p'je važno za one, ki bi radi shujšali. a imajo navado, da po obedu j spe. da to navado opuste. Veliko p jih je, katerim je opoldansko spa-.nje naravnost potreba. Pri posa-■ meznih slučajih pa je trajanje o-a poldanskega spanje tako odrejeno, R|da človek v trenutku zaspi, ko se 3 jvleže in se zbudi točno po desetih minutah, po preteku četrt ure ali podobno. Gotovo je, da taki pridobijo na moči živcev in delavni I sposobnost. Če je spanje še tako •k rat k o, vendar dobro vpliva. Ako I j • .... gotovi ljudje ne pridejo do tega, da bi zadostili svoji opoldanski zaspanosti, ted«aj niso navadno eelo popoldne za rabo. Pri /poklacih. kjer morajo biti živci in duh zelo napeti, *?e priporoča opoldansko ' Spanje vsekakor. Trditev, da je z i • Opoldanskim spanjem prikrajšano " nočne spanje, je tu napravilnu. ? Ponoči bi le oni ne mogel dobro spati, kdor popoldne prespi po ce- ? le ure. O takih slučajih pa tukaj ni govora. Po dr. Schweishelnierju. i * ; --:— i pod vpliva antislovanskih intencij 7 in ltabsburških ter ne mikih nasil-s nikov. Jan Žižka je bil a svojo hu- - sitsko vojsko za—ahrankev -češke - narodnosti to, kar so bili za slo- - Vamki jug srbski jnnak i pred tur- - ikim navalom. IZ TAKOZVANE "VIŠJE" DRUŽBE .........:: •• ...... • cenmtHT mvitoni vh* co. m« ▼©■» Znana newvorska milijonarka Mrs. William K. Vanderbilt s svojima dvema hčerama Muriel in Conšuelo. Jan Žižka - simbol češke svobode. CiT.ASN'ARODA, 10...MAJA1934 t r v-j| Kretanje parnikov - Shipping News Egj 9 14. maja: 1 10. Junija: Paris. Havre; Martha Wasblnston. Resolute. Cherbourg in Hamburg: Trst; lierensrala, Cherbourg. Pittsburgh, Cherbourg; I.uetzow, Brc- 15. maja: men. Albert Ballin, Cherbourg ln Ham- 11. junija: burg; Stuttgart, Bremen. Paris. Havre; Mauretanla, Cher- 16. maja: bourg. Frea. Roosevelt, Bremen. 12. junija: 17. maja: Columbus, Bremen. Majestic, Cherbourg. 14. Junija: 21. maja: leviathan, Cherbourg; Olympic, — France, H&vr* . Chtrbourg. 22. maja: 16. Junija: Lapland, Cherbourg. America. Bremen. 24. maja: 17 Junija: Dullio, Oenoa. Leviathan, Cherbourg; Olympic.— Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg; Co- lombo. Genoa. 18. Junija: 27. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg; France. Havre; Aiiultania, bourg. Cher- York. Bremen. 19. junija: 28. maja: Aquitanla. Cherbourg. Lapland, Cherbourg; Stuttgart, men. , Bre- 30. maja: America, Genoa. 21. Junija: 31. maja: Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg. Homeric, Cherbourg; Cnnte Verde, haxonia. Ciieriiourg; «>r<-a. Clierl tiourg. Genoa; F'r^s. Harding. ClierlK.urg. Hamburg. Oroa. Cherbourg; Veendam. li>.l'xentu ki. prt PMELPS BROS. A CO, 2 W«.t St.. N. Y. VEC KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON. PESMI, MOŠKI ZBORI. MARŠE POLKE. VALCERJE itd. PlSlt<» t:tk..j i>«> novi bpezj.laonlcr-nlk na. VICTOR NAVINSHEK 331 Creeve St.. ConemauQh, Pa. UPotovanje v Jugoslavijo! D Kdor namerava potovati to spomJJ Riad v stari kraj na obisk ali raji ||stalno, priporočamo, da se odločili ||za parnik "PARIS", največji in naj-l! IjnoveJSl parnik franruske parubrod4| Une družbe, ki odpluje iz New Yorkay I 14. MAJA 1924. ZelezniSka zveza preko Francljefl Švice in Avstrije je za Jugoslovane!] najbolj pripravna po francoski pro-|| zlasti pa še s parnikom 'PARISjI ln se pride v devetih dneh v Ljub-ll Ijano; oni pa, ki i>otujejo v zase-H dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naJI ravnost v Trst. S tem pamlkem potuje tedaj tuda naj uradnik, ki bo spremljal potnl-H ke do Ljubljane, in bo pazil tudi najj prtljago, da bo Sla naprej vedno J Istim vlakom, kot potniki Vsi potniki III. razreda so na-l stanjenl na tem parniku v kablnabH po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi po-M tovati takrat na tem parniku, najU nam dopoSlje čim prej $10.00 are za III. r izred in $50 za drugi razred J da mu preskrbimo dobro kabino ie sedal, 6a ne bodo boljSi prostori vsi [dani Frank Sakser State Bok New York, N. Y. Prav vsakdo— kdor kaj iide; kdo« ka] ponuja; kdor kaj kupa je; kdor kaj prodaja; praT vsakdo prixnara, da imajo čudovit upek — mali oglasi w M OI a a ITareda". Pozor Trgavci! Imam v zalogi 2000 pravih Columbia gramofonskih plošč: Slovenske, nemške, poljske ruske, ogerske, ameriške i.t.d., ko niso bile še nikdar igrane. Prodam jih pod tvoraiško ceno kdor Jih vzame ne manj kot sto različnih vseli narodnosti. Povsod se prodajajo po 75e, pri meni pa jih dobite po tako nizki ceni, da boste napravili lep dobiček. Iz pod sto komadov jih ne prodam nikomur, poleg tega tudi za gotov denar. Za nadaljna pojasnila pišite na: IVAH ]PA J K 24 Main St., ConemangK Pa.