<__fc Itluja rvečcr vi.k prvi in tretji četrtek mticci. Ako je U dan praznik, iiide dan poprej. Cena mu j« 80 kr. oa leto. Inaarati ae »prejemajo la plačujejo po dogovoru. S V Slovenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. - Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu nDomoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice it. j. Naročnina in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it, ]. Št. 7. V Ljubljani, dnt 3. aprila 1902. Leto XV. M* pondelj'ck, dnč 24. marca jc v Ljubljano dospela pretužna vest, da je Igjjl^ po noči ob polu I. uri nepričakovano, a mirno, previden s sv. zakra- ; menti v Gospodu zaspal Njega Eminencija prevzvišeni gospod gospod JAKOB ffllSSlA svete rimske cerkve kardinal-presbiter pri sv. Štefanu n« Monfe Coello, knezonadškof Soriški In metropollt, bivši knezoškof ljubljanski, NJega c. kr. Veličanstva pravi talni sv&fnlk, vitez ces. avsfr. reda železne krone I. vrsfe, Slan gosposke zbornice In goriškega deželnega zbora, doktor bogoslovja In modroslovja. Itd. Ifd. Itd. Ponižno se sicer klanjamo sveti volji božji, a vendar bridko zadeti ječimo pod tem udarcem. Saj smrt kardinala M i s s i a pomeni nenadomestljivo izgubo ne samo za goriško nadškof i jo, temveč tudi za vso slovensko zemljo, za celo Avstrijo, za vso katoliško cerkev! Bil je rajnik duh velikan, kakršni so redko sejani v stoletjih! Pokojni kardinal je bil mož jasnega uma, svetega življenja, neskončne ljubezni do resnice in pravice, mož zares apostolske neustrašenosti v boju za prava sv. cerkve. Bil je uzoren človek, poln ljubezni in modrosti, velik domoljub, ugleden cerkven knez. Slovenska zemlja še ni rodila sina, ki bi se bil povspel do tolike višine! Bil je dober oče svojim vernikom, ljubezniv brat duhovnikom, uzor nam in našim potomcem. Zato pa bodo ostala njegova dela neusahljiv vir hvaležnosti in blagoslova še poznim rodovom. Spomin in duh takega moža ne sme nikdar umreti v slovenskem narodu. Naj počiva v Gospodu in v nebesih uživa zasluženo plačilo! Stran 98_Domoljub 1902.____ __________St. 7 f Kardinal dr. Jakob Missia. Ko je dne 24. januarja 1884. ljubljanski knez in škcf dr. Janez Krizostom Pogačar zatisnil svoje oči, obrnili so vsi Kranjci svoj pogled na tedanjega stolnega kanonika dr. Janeza Gogalo, ki je slovel kot jako pobožen, ponižen in učen duhovnik. Želje ljudstva so se uresničile, ker že o sv. Juriju je presvetli cesar imenoval ljubljenca ljubljanske škofije za naslednika pokojnega škofa Po-gačarja. A Bog je sklenil drugače. Dr. Gogala je ležal na smrtni postelji, ko mu je došla novica, naj zasede škofijski stol ljubljanski. Ponižni mož se je silno prestrašil in prosil, da se mu ta višjepastirski jarem ne naloži. In Bog ga je uslišal. Z,a teden dni pozneje, sv. Florijana dan, se je preselila njegova vzorna duša v boljši svet po svoje plačilo za tolika dobra dela. Ljubljanska škofija je torej zopet žalovala po tako bridki izgubi, in vse je ugibalo, kdo zasede stolico sv. Maksima v Ljubljani. O kresu se je izvedelo, da je dr. J a k o b M is s i a, knezoškc lijski kancelar in stolni kanonik v Gradcu imenovan ljubljanskim škofom. Dne 10. novembra je bil potrjen od papeža, dne 7. decembra posvečen v Gradcu in dnč 14. decembra je bil v ljubljanski stolni cerkvi slovesno umeščen. Knez in škcf dr. Jakob M s*ia se je porodil dne 30. julija 1. 1838. na Moti v župniji sv. Križa pri Ljutomeru na slovenskem Štajerskem v priprosti a pošteni kmetski hiši »pri Mislovih«. Ko je njegov •farejši brat Anton 1. 1842. pel novo mašo, naročali fcn mu stariši, naj skrbi zs Bvojega mladoletnega bratca Jakoba, da tudi on kdaj kot mašnik stopi pred oltar. Ko je bil Jakob star devet let, pokosila mu je smrt ljubega očeta, in poslej je prevzel vso skrb zanj njegov starejši brat-duhovnik. V šolo je najprej hodil v Kapeli, p.tem v Radgoni in v Mariboru. Kot dijak je bil sprejet v deško semenišče v Gradcu, kjer je z odliko zvršil gimnazijo. Po svo;i nadarjenosti in po svojem ljubeznivem nastopu se je tako prikupil sekovskemu škofu Oto-karju grofu Attemsu, da gaje jemal k sebi na poč.tnice. Ravno predno je stopil v semenišče, umrla mu je mati. Potem jc bil eno leto bogoBlovec v Gradcu odkoder so ga sprejeli v nemški zavod (Cjllegium Germanicum) v Rimu. Tam se je mudil šest let in postal doktor bogoslovja. Dne 30. maja I. 1883. je bil posvečen \ mašnika in leto dni pozneje se je vrnil v domovino. Najprej je služil kot prtfekt v deškem g«me. nišču v Gradcu; potem pa je postal škofov kaplan in pozneje kancelar. L. 1879. je postal stolni kanonik in pet let pozndje škof ljubljanski. Dolgo so so opravljale molitve za novega škof« v ljubljanski škeliji: od januarija notri do adventi In Bog jih je uslišal. Dobili smo višjega pastirja moža po Srcu božjem, duhovnika globoke pobožno«; in učenosti in kar jo največ, Bog nam je dil pM. vega dušnega pastirja, skrbnega in ljubeznivega očeta. Prejeli smo v njem, kar smo potrebovali Na Kranjskem je bilo zadnjih sto let tudi r verskem oziru marsikaj zamujenega. Bilo je to žalostno samo na sebi; a še bolj žalostno je bilo, da se tega niti zavedali nismo. Le nekateri možje ao to čutili in žalostni opazovali. Trinajstletno vladanje kr.cza in škofa je naredilo konec nezdravim razmeram. Začelo se je razvijati novo pomlajeno pristno katoliške-versko življenje med duhovščino in verniki. Odločen korak naprej po pravi poti se je storil s prvim slo venskim katoliškim shodom v Ljubljani, koncem avgusta I. 1892. Pekrovitelj vsem pripravam in zboru samemu je bil kne z in škof Jakob, katerega je duhovščina b posvetnim razumništvom z veidjem podpirala. Shod se je vkljub mr.ogim zaprekam zvršil jako sijajno. In kaki so vspehi njegovi ? Po tem skodu je zelo napredovalo versko življenje. Po mnogih milijonih, katere so vodili največ propovedniki iz redov oo. jezuitov in lazaristov, ki so povaod našli na tisoče vsprejemljivih, hvaležnih src, se je dvignili katoliška zavest in versko življenje. To tč najbolj tisti, ki je imel pritožno t misijonske sadove od blizu opazovat'. Vpeljale so se tu li nove bratovšfine. Omenjam zlasti bratovščino sv. Družine in drulbo treznobti. Starejše bratovščine so se poživile; med njimi stoji zlasti bratovščina prrsvetrga Rešnjega Telesa v celi škofiji v najlepšem cvetu in irr.a svoj časnik »Venec«. Marsikje se je vpeljalo tudi vedno češčeje najsvetejšega Zakramenta. V mnogih župnijah so se ustanovile Marijine družbe ali kongr. gacije za mladeniče in dekhtj. — Duhovniki pa so dobili posebno bratovščino presvetega Srca Jezusoveg«, k' jih naj veže v br&tovsko edinost ter napeljuje k po-božnosti in učenost'. V trinajstih letih, ko je knez in škof vodil ljubljansko šk,fiijo, se je ustanovilo na Kranjskem 13 novih samostanskih naselbin. Prišli so na Kranjsko: jezuviti v Ljubljano, usmiljeni bratje vJKandijo pri Novem mestu in cistercijani v Stičino. Frančiškani so dobili nov samostan na Brezjah in salezijanci se nameravajo naseliti v Ljubljani. Na novo so došle v tej dobi na Kranjsko karmelčanke (SjIo pri Ljubljani), šolske sestre »de^ Notre Dume«, ki imajo dva samostana s šolami (Smihel pri Novem mestu in Trnovo), šolske sestre svetega Frančiška iz Maribora s šolo v Repnjah, redovnice sv. Križa, ki strežejo starim, onemoglim ženam, in magdalenke v Ra-delci pri Bučki. Usmiljene sestre sv. Vir.cencija Pav-Ijanskega so se na novo naselile v Kočevju, Kamniku in Idriji. Vsi ti redovniki in redovnice se ba-vijo ali z dušnim pastirstvom, s poučevanjem mladine, s postrežbo bolnikov ter so tako vernemu ljudstvu v veliko pomoč. Po navodilu papeža Leona XIII. se morajo duhovniki v sedanjih žalostnih časih truditi tudi za gmotni blagor ljudstva ter ga braniti pred očitnimi in skritimi sovražniki. To je za dušne pastirje težavno in nevarno breme. Pa duhovniki so se ga lotili z vso gorečnostjo in vnemo takoj po katoliškem shodu. Začeli so ustanavljati delavska, rokodelska, obrtna, mladeniška, izobraževalna društva, ki varu jejo ljudstvo duševnega in gmotnega propada. Razen tega so so osnovale kmetijske in obrtne zadruge, posojilnice, kranilnice, konsumna društva itd., vse v blagor ljudstva. V javnem političnem življenju druži v lepo celoto dobro misleče može kranjsko katoliško politično društvo s središčem v Ljubljani in razoa druga politična društva ustanovljena za posamezne okraje. Bridko je zadelo srca vseh vernih Kranjcev, zlasti pa duhovnikov, ko se je v adventu 1. 1897. raznesla novica, da se prevzvišeni knez in škof preseli kot nadškof v Gorico, da tam prevzame mesto, izpraznjeno po smrti nadškofa L. M. Zorn-a. Pri slovesu se je pokazalo, kako priljubljen je bil na šemu ljudstvu. In kar je čutilo ljudstvo, čutil je tudi on sam. V zadnjem svojem pastirskem listu pravi med drugim: „Ne morem vam povedati, kako čisto nepričakovano mi je to prišlo, in kako bridko milo bo mi je storilo, da vas moram zapustiti. Še le tedaj sem čutil prav živo, kako ste mi priraetli k srcu . ..« Ljubili smo svojega višjega pastirja res s sinovsko ljubeznijo, in on nas je ljubil in skrbel za nas kot dober oče. Dno IG maja t. 1. popoludne ob 5. uri je bila ljubljanska cerkev kar natlačena vernega ljudstva; čakalo je prevzvišenega kneza in nadškofa, ki je prišel pred odhodom še enkrat v cerkev počastit presveto Rešnje Telo, zahvalit se za prejete milosti in prosit pomoči za trudapolno delo v novem delokrogu. Končno je podelil vsem še enkrat svoj višje-pastirski blagoslov. Cela vrsta duhovnih in svetnih gospodov je spremljala odhajajočega nadvladiko na kolodvor, kjer se je sešlo obilno ljudstva. Kmalu potem ga je odpeljal vlak v spremstvu mil. g. stolnega prošta dr. Klofuta rja, prelata dr. K ula v i c a in dvornih kapelanov. Blagoslavljajoč se z voza doli verno ljudstvo, ki mu je zaklicalo še enkrat presrčni »Živio!« je izginil izpjed naših oči. — Na vseh postajah do primorske meje ga je pozdravljala duhovščina z verniki in 89 poslovila od njega. Dne 23. maja t. 1. je bil umeš5en ket nadškof v Gorici. Nedolgo potem, namreč 17. junija 1899. je bil povišan in razglašen za rimskega kardinala, kar je bilo v čast ne le njemu, ampak tudi goriški cerkvi katero je vladal in slovenskemu narodu, iz katerega je pognal tako odličen duhovnik. Missia jo prvi Slovenec, kj je dosegel kardinalsko čast. Njegovega prihoda v goriško deželo se je raz-vesilda duhovščina in verno ljudstvo; a ni mu manjkalo tudi težav, katere je moral premagati. Vladal je s krepko roko, a obenem milo in modro. Puščal je času čas, da se stvari naravno razvijejo: a kadar je trebalo, je tudi odločno nastopil. V svojih nagovorih in opominih priporočal je duhovščini in ljudstvu krščansko edinost, k naj jih vodi do srečnega cilja. Goriškim Slovencem je razširil službo božjo v domačem jeziku. Kar je spoznal kot dobro in pravično, branil je z vso močjo, ter se ni dal premakniti. Delovanje pokojnega kardinala je bilo neumorno, mnogostransko in vplivno. O njem se bo še dolgo govorilo in razpravljalo. V domači škofiji bavil se je kardinal s posli vsake vrste, najnavadnejšimi in najtežavnejšimi. Imel je cerkvene vizitacije po vsi deželi in delil zakrament sv. birme. Bil je duhovnikom voditelj, pomočnik in prijatelj: vernikom dostopen in prijazen, plemenit značaj ob vsaki priliki. Spoštoval je mnenje vsakogar, a za se je bil stalen in odločen v svojih nazorih. Goriškim Slovencem je bil prijazen in pravičen ter vnet za njih prava, njih duševno in gmotno blaginjo. V Gorici je žal vladal le kratek čas — še ne cela štiri leta —, a v tem kratkem času je mnogo storil in zapustil neminljive spomenike. Povrnil je redovnikom sv. Frančiška samostana na sv. Gori in na otoku Barbani, odkoder jih je pregnala neprijaznost predpreteklega stoletja. Za deško semenišče je nakupil znano palačo na Zemljaršču, stoječo na najlepšem kraju goriškega mesta. V posebni poslanici je prosil pomoči pri ljudstvu in duhovščini. Ta zavod mu je bil posebno pri srcu in še do zadnjega je Bam izdelaval načrte za poslopje. — Posrečilo se mu je zdru- žiti č. duhovščino in ravno na predvečer svoje smrti je doživel veliko veselje, da se je italijanska duhovščina zedinila pozabivši prepire žalostnega spomina. V stolni cerkvi je s svetom — in rajnki je imel tenak umetalni ukus — podpiral g. župnika, da je obnovil stare bisere, katerih ima naša stolna cerkev mnogo. — Celo škofijo je posvetil Srcu Jezusovemu in ustanovil v ta namen za vse čase prelepo slovesnost v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega. Svojo palačo si je ukusno uredil in prizidal; na praznik sv. Jožefa je bilo blagoslovljenje križe-vega pota v novi kapeli; a komaj je bilo dovršeno, je večni gospodar poklical svojega zvestega služabnika v krasnejše prostore po večno plačilo. Rajnik je bolehal za srčno hibo; pred božič čnimi prazniki ga je bdo enkrat hudo napadlo, da so ga prevideli s svetimi zakramenti. Od tedaj smo se vedno bali za njegovo življenje. Pozneje so se napadi ponavljali, a bili so lahki. Od nedelje na ponedeljek po noči ga je pa tako hudo napadlo, da je v kratki poluri izdihnil svojo blago dušo v navzočnosti hišnega kaplana g. Ličana in domačih. Zdravniki so mu odsvetovali vsako delo, ali mož je bil dela tako vajen, da ga ni mogel pustiti. Imel je pa že iz Gradca navado, da je delal ponoči, ker so ga črez dan preveč motili. Se zadnji dan je pisal pozno v noč. — Ker je sam vedno delal, je tudi delo drugih visoko cenil in po delu ljudi. Za vsako tudi najmanjšo uslugo je bil človeku silno hvaležen. Stel je mnogo častivcev in prijateljev; a imel je tudi hudih nasprotnikov, ki mu niso prizanašali za časa njegove bolezni in mu tudi po smrti ne prizanesejo. — Rajnik ni cenil hvale ali zamere sveta in čeprav so ga udarci nasprotnikov hudo boleli, ni nikoli tožil in ni bil sploh nikoli komu neprijazen. Kardinal Missia ni imel nobene strasti ko ljubezen do vseh, katere je poznal. Verni katoličan se bo pa v molitvi spominjal svojega višjega pastirja ter prosil Vsemogočnega, naj mu da uživati večno plačilo za mnoge in obilne njegove zasluge. Enako bo rajnik prosil za svoje sobrate in svojo čedo, ker telesna ločitev ne pretrga duševne združitve onih, ki verujejo v občestvo svetnikov. * * * Oporoko so odprli in našli, da je zapustil vse svoje imetje goriškemu deškemu semenišču, dodavši nekaj volil za uboge in za sorodnike. -— Grob si je izvolil na sv. Gori. Od vseh krajev so došli škofiji izrazi sožalja Presvitli cesar Franc Jožef je sporočil, da mu je po rajnkem kardinalu Missii srčno žal. Istotako tudi od sv. Očeta Leona XIIL — Med ljudstvom je veliko pomilovanje, v mestu vihrajo v znamenju žalosti črne zastave na uradnih poslopjih. V miru počivaj, blagi vladika! Večna luč naj sveti Tvoji plemeniti duši! Ti pa, pobožni romar, ko priromaS na sv. Goro, poklekni na Njegov grob, spomni se vseh Njegovih plemenitih del in hvaležno izmoli Oče naš za pokoj njegovi duši! Advokat. Nek župnik pripoveduje zanimivo dogodbo o nekem advokatu. Ta moi, učen kakor je bil, je pa imel vendarle jako malo zdravega pojma o sv. cerkvi in o njenih napravah. Duhovnih in izpoved — teh dveh stvari na svetu ni mogel in kadar je prišel pogovor na to, tedaj je pihal in se je jezil, kar je le mogel. Nekega dne pa — bilo je ravno v postu — ko sedi naš advokat doma v svoji sobi, potrka nekdo na vrata. »Noter!« In — uganite, kdo ustopi? Nihče drug nego župnik dotične far«, v kateri je bival advokat. Advokat postane same zadrege rdeč kakor kuhan rak; no vstane vendarle in gre naproti g. župniku, češ: »Kaj želite ?« Župnik mu izroči denarnico, rekoč: «Ta denar je vaš. Česar bi ne bil dosegel noben paragraf našega zakonika, česar bi ne bila storila nobena še tako huda ječa — to je storila izpoved. Pri izpovedi sem dobil denar od neznanega človeka, da vam ga izročim, ker do-tičnik se je bil denarja prilastil po krivem. Srečno!!« župnik je odšel, advokat pa je stal kakor ukopan na mestu in gledal zdaj denarnico, zdaj zopet na vrata, ki so se bila zaprla za župnikom. Sram ga je bilo. Vendar odpre denarnico in glej, denarja je bilo lepa svotiea 149 gld. »Torej ob to svoto me je nek zlobnež pripravil! In da mi jo je vrnil, nagnila g> je samo izpoved . . . Vraga torej, izpoved vendarle ni kar tako —« med takimi mislimi je šel po sobi gori in doli in Bog ve kaki sklepi so se mu rodili v učeni glavi. Dotični iupnik pripoveduje, da posle) še ni bilo slišati, da bi bil ta advokat še govoril zoper izpoved. Šel je baje tisto Veliko noč sam k izpovedi. In če še živi, je morda danes človek, ki vč ceniti izpoved in duhovnika mnogo bolj kakor kdo drugi. Nova zlata polja so Rusi odkrili nedaleč od Cunčuna v Mandžuriji. V Vladivostoku se je ustanovila akcijska družba, ki bode izkoristila ta obširna zlata polja. Zopet nov zrakoplov. Najnovejši zrakoplov, ki se baje voditi, je iznašel neki Severo. Za po-skušnjo bode obkrožil Pariz. Obliko ima zrakoplov popolnoma drugačno, nego dosedanji zrakoplovi. Listek. S Na kvaterno sredo. (Resnična dogodba. — Spisal 1. S.) I. Bilo je pomladanskega dne. Solnce je sijalo tako, kot bi na vsak način hotelo pokazati svojo umetno moč. Po drevju so pokali brsti; ptiči so žvrgoleli, kukavica je pela. Kos je sedel vrh smreke in veselo drobil svojo pomladansko pesmico; perjad se je Šopirila po dvorišču. — Vsa narava se je veselila božjega dneva. Edino Malšenov hlapec se ni radoval ta dan krasote, ki je bila zunaj v naravi. Tam v hlevu je sedel na polomljenem košu in prav na gosto je prikimaval z glavo, kar je pričalo, da ponoči ni spal. Enkrat se je prav globoko priklonil in — resk, koš se mu je prebrnil, in hlapec je padel po hlevu, kakor je bil dolg in širok. Debelo je zarentačil in začel pobirati svoje trudne kosti. Medtem se spomni, da je snoči spravil v listje veliko steklenico žgane pijačice, ki bi mu zdajle prav hodila. Spravi se nad kup in izvleče nekaj svitlega. Obraz se mu nasmehne, ozre se okrog in potem nese k ustom. Pije, pije — in potem postavi nazaj v kot in skrbno zakrije z listjem. Potem si pomane oči, zdehne prav na Široko ter se zlekne po listju. Ni preteklo četrt ure in iz hlevinega kota se je čulo globoko smrčanje, ki je pričalo, da tudi hlapčevska ni vselej slaba in da ima žgana kapljica kaj čarobno moč. In ko je črez nekaj časa prišel gospodar Malšen, da bi opravil živino, se mu je čelo zgrbančilo pri pogledu na spečega hlapca in vzdihnil je, nekoliko užaljen, nekoliko pobit: »Že zopet!" Potem je pustil živino in hlapca, zaprl vrata in šel. II. Malšenov hlapec je imel navado, da ponoči ni bil doma. Nobena reč ga ni zadržala. Kadar so od-večerjali, je takoj vzel klobuk, se pokril ter šel skozi duri, ne meneč se, ali bode treba kaj moliti ali nič. Ženil se je baje nekje tam v Belnicah in s tem je opravičeval svoja ponočna pota. Če mu je pa gospodar Malšen očital, češ da se pošteni ljudje ženijo podnevi, je zrojil nad njim, jezil se in klel... Malšena je vse to v srce bolelo, pa pomagati ni mogel, ker beseda ni izdala. Že večkrat se je odločil, da ga spodi, pa žena ga' je preprosila vselej, da je odjenjal. Danes da ga je jeza pograbila na novo. Ko je prišel iz hleva v hišo, je jezno sodel za mizo, vzel pipo iz ust, stresel pepel na mizo, nabasal si tobaka, pometel še stari pepel na vrh in prižgal. Tako je delal vselej, predno je imel govoriti z ženo resno besedo. MalSenka je bila prinesla ravno južino na mizo. Postavila je skledo tako, da je bila škrbina na tisti strani, kjer je ona zajemala. S tem je Malšena nekako počastila in po takem se je vselej dal pogovoriti in pregovoriti. »Jaz ne vem, kaj bo z našim hlapcem,« je začel Malšen. „1, bo že, že —" ga je tolažila ona. »Kaj ti veš! Ti ga vedno zagovarjaš ... Danes se ga je zopet — pa saj ni vredno, da bi pravil ... Spodil ga bom!" „1, potrpi nekoliko —" »Kaj! Vsaj kvaterni teden naj bi bil doma. Pa kolovrati ponoči okrog.« Žena je malo osupnila. »No, le čakaj — je rekla — jaz mu dopovem. Ne, na kvaterni teden pa ne bo šel več; vem, da me bo ubogal. Kvaterni teden ... Pravijo, da kvaterni teden straši po delniških lajšah. Mož se je malo nasmehnil, češ: „S strahovi ga ne boš ugnala!« Pa pustil je ženo v njenih nadah, odložil pipo in začel zajemati iz sklede. ni. Na kvaterno sredo zvečer je bilo. Solnce se je bilo že skrilo za goro; le lahne meglice so še počasi plule proti zahodu in delale zarjo. Zvezde so se začele prikazovati in mesec je pomolil svoj bledo-rdeči obraz izza Gaberške gore. Zarja je začela tem-neti, oblaki so se kopičili krog lune in kmalu je megla -prepredla vso okolico. Malšenov hlapec se tudi za tak lep večer ni zmenil mnogo. Namenil se je bil, da gre po svojem potu tudi nocoj, dasi mu je Malšenka to z vso močjo odsvetovala in ga plašila s strahovi. Pozno je že bilo, ko je stopil ven pod milo nebo. Nekak skriven strah mu je legal na srce, dasi se je branil pred njim. »Kvaterna sreda — kaj pa, ko bi bilo le kaj na tem?" A vselej se je zasmejal samemu sebi in si delal pogum, češ: »To so same otročarije!« Ko je šel mimo Peklarja, je pastir ležal v travi in gledajoč kvišku pol-glasno pel neko preprosto pesmico. Davi tam na travniku Travco sem kosil, Solnco je pripekalo, Žejen sem že bil — — Ta pesmica je bila znana tudi njemu; saj jo je on tudi pel v tvojih pastirskih letih. Tedaj je bil Se nedolžen, vesel in pošten — ah, kako je bilo tedaj še lepo! Tedaj je imel še mater, in ko mu je prinesla malico na planino, tedaj jo bilo res, kakor poje pesem nadalje: V senco tja pod orfh Položil sem se bil, Kos kruha sem pojedel. Pa vode se napil — — In prijetno življenje je to bilo .. . Kako, da mu je prav nccoj hodilo v spomin ono življenje . . . Prišla mu je misel, da bi se vrnil, da bi šel v hišo, kjer bo družina molila rožni vencc . . . Pa otresel se je teh misli, vzel gorjačo, ki je bila naslonjena na plot ter jo mahnil naprej. Oblaki so bili zakrili luno in tema je bila. Pot ga je peljala med grmovjem. Kar zasliši nedaleč od sebe nt ko klestenje in prhanje. Posluša. Prihajalo je vedno bližje. Ihče se ga lotiti strah. Gjrjačo st ska v ptsti in si dela prgum. Pa šumenje prihaja vedno bližje, čuje kot bi bilo udarilo konjsko kopito cb kamen. Kaj ko bi bil .. . Grmovje se že pregiba. Beži! In nič več ni pcmišljal; ubral jo je naravnost doli v nižavo, kjer se med ostrimi robovi vali Lo-čilnca — Zavedel se je samo toliko, da je čul prhanje in udar kopit. V divjem diru je pridirjal ravno na rob visoke skale in globok prepad je zazijal pred njim. Potem — — potem pa je bilo vsega konec. IV. Tisto noč jo Savcc izpod Gore gnal domov mladega žebca, ki ga je kupil na semnju. Žival je lila spečita in se mu je vtrgala, ko jo je prignal gori do pod delniških „lajš\ Drl je za konjem, a konj je vedno bolj divji drvil med drevjem in grmovjem, dokler se ni nekaj streljajev proč od Ločilnice zapletel v robido in bičevje ter obležal. Savčev konj je bil kriv hlapčevega strahu in hlapčeve nesreče. Savec je potem, ko je oprostil konja, začul neko slabo stokanje. S svetilko je šel posvetit in dobil Malšenovega hlapca z razbito glabo in z nogo, ki je brez moči visela ob njem, ležečega med skalovjem. „0 ti moj Bog in sveta Pomagavka!" je jokal in v prvem hipu ni vedel storiti dosti več kot vpiti in klicati na pomoč. Pa kdo ga bo slišal? Bilo je na samoti in globoko notri v grapi, kjer se je glas izgubljal med skalovjem in je le jek zamolklo odmeval. »O ti moj Bog! France ali slišiš ali ne? OglMj se vendar!" Pa hlapec ni dal glasu od sebe. llropel je za. molklo in iz rane na glavi mu je tekla kri in M mešala z vodo, ki je drla po strugi. Tudi na ustnih so se mu pokazale srage krvi. Savec ga je začel tresti in mu izpirati kri raz čelo in raz usta. In to je ranjencu dobro delo. Odprl je za hip oči in se skušal spraviti pokoncu. Pa preslab je bil. Zaječal je in zopet padel v nezavest. „France, jaz grem klicat ljudi . . . Slišiš!« Hlapec je molčal. Le rahel namig z glavo je pričal, da ga je razumel. Nato je pa Savec drl, kar so ga nesle noge, po grmovju navzgor in ves zasopljen, raztrgan in okrvavljen prisopihal pred Malšenovo hišo, kjer io molili ravno rožni vencc. „Odprite! Velika nesreča! Odprite!« Hipoma je bila vsa družina po koncu in Savcc je imel opraviti, predno je med dolgimi presledki, v katerih si je moral zbirati sapo in se oddihati od prestanega strahu — dopovedati vsem, da leži hlapec napol mrtev d^li v grapi. „0 sam Bog pomagaj!" je vpila Malšenovka, ko je čula vse in si s predpasnikom otirala solze — »Kaj se je tu zgodilo, oj, kaj se je tu zgodilo !u „Ne vpij!« jo je miril mož in resno pripomnil: »Tarnati ne pomaga —; hitimo, da ga rešimo, če mogoče...« V tem je bilo prihitelo par sosedev, ki jih je izklicala domača dekla in vsi skupaj so se napotili v dolino. Hlapec je ležal še vedno kakor prej. Ko so ga začeli močiti in klicati po imenu, se je iznova zavedel. Odprl je oči — a oči so mu bile tako čudno motne. Nekaj besed, ki jih je izgovoril, je bilo tako zmedenih, da je Malšen že tedaj izrazil bojazen, da bi mu znalo škodovati na umu. Pozno ponoči so ga prinesli domov — V. Proti julru pa je zapel cerkveni zvonček po grapi navzgor, da je nekako milo odmevalo od robov. Ljudje, ki so videli od daleč, kako hitita gospod in cerkovnik, so se vpraševali, kaj neki se je primerilo tako nenadoma, beveda pri tem pa ni nihče mislil na Malšenovega hlapca in na kvaterno sredo. In potem je bilo tam zunaj še velikokrat lepo in gorko pomladansko vreme. Solnce je pripekalo, kot bi hotelo naenkrat razliti vso svojo pomladansko moč, po drevju je brstelo, da se je skoraj slišalo, k08 je pel vrhu smreke in kukavica se je oglašala v gozdu . .. A za Malšenovega hlapoi so bili sadaj drugi {asi kakor nekdaj. VčaBih bi se bil lahko veselil takega dne, zdaj se ga ni mogel. Saj ga je ravno pomladanski dan spominjal spomladi njegovega življenja; kakor zunaj v naravi, tako bi lahko cvelo in sijalo tudi njegovi duši ob teh pomladnih dnevih, ako bi — ako bi-- Pa to so bili prežalostni spomini! Odzdravel je bil, tod» noga mu ni služila več. Morali so mu jo odrezati in mu narediti novo, le-seno. Ii v glavi mu je ostalo nekaj težkega, kar mu je delo, kot da ga tišči konj z močnim kopitom na mc žgane ... Pogled mu je bil teman in govoril je jecljaje in zmedeno. Pa tudi to so žalostni, prežalostni spomini! — Iz zapiskov ljudskega prijatelja. 3. Kje ima Dol&sova Majdalena svojo dušo Dolazova Majdalena ali krajše Lena je bila za deklo pri Obrnetu v Lazih, kamor je ljudski prijatelj kot boren dijaček hodil osem let vsako sredo, ki jo je dal dobri bog, na hrano. Imel je ondi jesti dosti in dobro in po vrhu še našel ljubezen in prijaznost, kar ubogi siroti, ki živi in dorašča pri tujih ljudeh ia hoče biti ,gospod', dobro dene dvakrat ali trikrat. Prijazni gospodi se ni zdelo prenizko pregovoriti nekoliko z dijačkom ali mu pomagati iz njegovih zadreg; in posli, Tone in Francelj in kakor jim je ic bilo ime, so vsi imeli malega ljudskega prijatelja radi, kakor bi bil njih lastni otrok. Zlasti ga je negovala stara Majdalena, najboljši in najzvestejši duša na svetu; služila je skoro štirideset let pri eni in isti hiši ter imela pod seboj vse, veliko in malo. Kaj takega je danes, ko pravimo: »Kolikor služabnikov, toliko sovražnikov*, občudovanja vredno. Ljudskemu prijatelju se še sedaj cede sline, kadar ae spomni ukusnega, snežnobelega, gorkega kruha iz pšenične moke ali turšične moke, katerega mu je dajala Majdalena na pot domov, ali rdečeličnih jabolk in pikčastih hrušek, ali rdečih in črnih jagod ali liaoiilnatega kosmatega grozdičja, katerega si je sam smel natrgati na velikem vrtu vse žepe polno; onih lepih časov, ki jih sedaj ne more imeti več, se spominja z otožnostjo in iskreno hvaležnostjo. To ga pa ni oviralo, da bi s posli ne bil uganjal svojih burk, ker mu je to prirojeno in tega ne more opustiti še sedaj ne. Tako je enkrat v splošen smeh spravil na dan, kje ima Majdalena svojo dušo. Majdalcno je namreč pozimi neznansko rado zeblo; in kadar kar več ni mogla prestajati, tedaj je prišla v družinsko sobo, kjer je grela velika peč s pečnicami, di je bilo veselje stati pri njej, ali kar je zlasti dijaček rad Btoril, ležati na njenem temenu in se od časa do časa obrniti, dokler ni prišel čas obeda. Ko so enkrat že odmolili pred jedjo, lačni že posedli okrog kadeče se sklede in je veliki hlapec Tone ravno mošt srebal iz ilovnatega vrča, je Majdalena le še stala pri peči in pritiskala nanjo tisti del svojega telesa, kjer hrbet svoje ime premeni, ter vzdihovala: »Moj Bog, danes me pa zebe prav v dno duše!« To dime porednega dijaka, kakor bi ga bil kdo b šivanko dregnil. »No — pravi — »Bedaj vsaj vemo, kje ima Majdalena svojo dušo. Le dobro jo pogrejte svojo dušo; Bamo pazite, da se ne prismodi!« Politični razg.ed. Teleizdaja v dri. zbornici. Dne 18. marca se je v poslanski zbornici dogodilo nekaj takega, nad čimer se mora zgražati vsak avstrijski državljan. Vscnemci so ta dan odkrito pokazali svoje ve leiz-dajske namene. Priredili so v avstrijski državni zbornici demonstracijo za prusko kraljevo rodbino. V razpravi o začasnem proračunu je Schonerer dejal, da Nemci ne bodo zaupali nobeni vladi, dokler ne bo priznana nemščina v Avstriji kot državni.jezik; koncem svojega govora pa je zaklical: »Živeli in srečni bili lloenzolerji!" Za trenutek je bila zbornica kar osup-njena. Vscnemški poslanci pa sov svojemu voditelju burno ploskali in ponavljali: „Ziveli Hoenzolerji, sreča Hoenzolerjem!" Zbornični predsednik je najstrožje obsodil Schonererja nastop in mu izrekel grajo, na kar je vsenemški posl. Stein še kričal: »Živeli Hoenzolerji!" V zbornici je nastal strahovit ropot. Čehi so obkladali vsenemce z ušivci. Na min. predsednika dr. Koerberja je napravil ta prizor zelo mučen vtis. Prebledel je kakor zid ter se tresel od razburjenja. Poročevalec Kathrein je v svojem govoru tudi ugovarjal zoper tak nastop ter dejal, da bodo to obsodili vsi prebivalci Avstrije brez razlike narodnosti. Zaključil je svoj govor z besedami: »V imenu vseh Avstrijcev kličem: Bog živi cesarja Franca Jožefa 1.1" Desnica se mu je z navdušenimi klici pridružila, vsenemci pa so svojo pot rjoveli: »Živeli Hoenzolerji!" Torej tako daleč je prišlo! V naši državni zbornici se kliče živijo _ tujim vladarjem. In temu je avstrijska politika sama največ kriva. Bilo je jasno, da je r o -vanje protiRimu hkrati rovanje zoper Avstrijo: Vlada je pustila, da je šlo vse divje dalje. V Nemčiji so pobirali denar za to gibanje: vlada ni prepovedala tega, dasi bi bila na podlagi trozveze to lehko storila. Začeli so pošiljati čez mejo pruske pastorje, vlada je to videla in jih še celo priznala za javne funkcijonarje. Vsenemci so razgrajali: vlada jim je tembolj stregla, čim hujši so bili. Zato gre sedaj tako! 7ai Slovence je pomenljiv 21. marec. Ta dan jc padla v poslanski zbornici S t ii r g -hova resolucija. V proračunskem odseku je, kakor znano, grof Stiirgkh glede celjske gimnazije predlagal, naj bi vlada ondi razpustila nemško-slovenske razrede ter namestu dosedanjih dvojezičnih vzporednic v Mariboru ustanovila ondi samostojno slovensko nižjo gimnazijo. In v odseku je bila resolucija sprejeta. Sedaj je ta resolucija prišla v posl. zbornico, kjer je na prizadevanje naših katoliško-narodnih poslancev padla. Katoliško-narodnim Slovencem na ljubo so glasovali trije člani nemškega katoliškega centra s Slovenci, več kot polovica kluba pa se je iz istega vzroka vzdržala glasovanja. Dr. Tavčar, ki je ravnoprej govoril, bi bil kmalu s svojim govorom spravil katoliške Nemce v opravičeno nevoljo, toda katoliško-narodni Slovenci so jih prepričali, da njegove beecde niso jemati resnim. Posebno mojstersko se je posrečilo pridobiti za glasovanje Italijane; to je tudi izpeljal dr S u s t e r š i č. Vsa čast gre v tej : zadevi Poljakom, Čehom, Rusinom in Rumunom. Pokazala se je ob tej priliki zopet enkrat moč stare j desnice. Za resolucijo je glasovalo le 170. proti njej pa 203 poslanci. Torej celjske slovenske vzporednice za sedaj ostanejo. Da so tukaj Nemci doživeli poraz, je pripisovati le mojsterski taktiki katoliških slovenskih poslancev, ki so se v tem slučaju pokazali kos vsem državnikom modrijanom nemške levice. S tem glasovanjem se je zadnje dni pečalo vse časopisje. Levičarski listi kar besne od jeze in rohne nad vlado, nad Slovani in nemškimi ^klerikalci" Saj je pa tudi ta zadeva velikanskega pomena. .Slovenski narod" izkuša tej zmagi vzeti ves pomen, kakor bi bilo to nekaj ma lenkostnega in brezpomembnega. Toda vsak trezen realni politik, ki hoče biti odkritosrčen, mora priznati, da se gre pri Celju za vele važno načelno vprašanje. Tu ne pride samo v poštev, ali naj bodo v Celju vzporedni slovenski razredi, ali naj jih ni, ampak tu se gre za načelo: Ali se sme vzeti stvarno opravičen kulturni zavod narodu zato. ker nekatere stranke druge narodnosti iz same ošab-nosti, oholosti in pohlepnosti po gospodarstvu to zahtevajo? Še večji pa je politiški pomen celjske zmage; politiški položaj se je zaradi nje bliskoma izpremenil. Kar čez noč je oživela misel na staro desnico in ni izključeno, da že prvi dnevi zasedanja po veliki noči prineso vidna znamenja združenja na desni strani parlamenta. O Koerberjerem staiiču prevladuje vbudim-peštanskih krogih mnenje, da je omajano. Povsod je baje velika nevolja v dvornih krogih, ker dr. Koerber ni dosti odločno nastopil proti veleizdajskim demonstracijam Schonererja in njegovih vsenemških pristašev. Drugi povod bo pa bržkone celjska afera. Nemški levičarji bodo zastavili vse svoje moči, da izpodmaknejo stolec taki vladi, ki jih ni znala varovati pred tako sramoto. Zbornične počitnice o Veliki noči trajajo od 22. marca do 9. aprila. Posl. Vencajz je vložil prošnjo za državno podporo vsled povodnji dovanih ljubljanskih Barjanov. Zadnja seja obrtnega odseka je bila največje važnosti za obrtnike r i b ni-škega, kočevskega in vel i k o laškega okraja Pri razpravi o novem zakonu proti krošnjarjonju so zastopniki „Slov. središča", ne da bi količkaj nasprotovali opravičenim zahtevam trgovstva. zahtevali, ozirajoč se na gospodarski položaj teh okrajev, da se njihovim potrebam v polni meri ugodi. Odsek in vlada sta ugodila zahtevam .Slov. središča". Posebne olajšave se priznavajo onim krošnjarju-m, ki razprodajajo izdelke svojega lastnega domačega dela. Tem naj se dovoli, da smejo jemati s seboj tudi pomočnika in voziti robo na vozičku. Pričakovati je, da bo ta korak naših poslancev imel popoln uspeh za revne prebivalce omenjenih okrajev. Tronveua m trgovinske pogodbe. V italijanskih diplomatiških krogih se govori, da so dogovori med Italijo, Nemčijo in našo državo glede na obnovitev trgovinskih pogodb završeni in da se jc drtseglo med zastopniki imenovanih držav popolno sporazumljenje. Istotako vlada edinost glede na tro-zvezo Italijanski listi so z uspehom, ki ga je dosegla italijanska vlada, dokaj zadovoljni, kar za naše državne koristi ni nič kaj dobro znamenje. Krščansko-socialna mmaga na Dunaju Z veliko zadovoljnostjo in nekakim ponosom smemu gledati na naše prestolno mesto. Prodrlo je ondi pri občinskih volitvah v 3. razredu vseh 46 krščansko-socialnih kandidatov. Poteptani so se zgrudili na tla vsi protikrščanski življi, dasi so se posluževali vseh mogočih sredstev; še socialni demokraciji, katero so podpirali židovski in farmasonski krogi, se ni posrečilo vloviti kakšen mandat. V 2. razredu so zmagali kršč.-socialci s štirimi od petih kandidatov: na novo so si priborili okrajni zastop AlsergrunJ. Še bo kaj! Italijanski vojni minister je odredil nakup 20.000 čelad ter obenem naročil, poskrbeti za vse potrebno za nov naselbinski oddelek 10.000 mož. Ta oiddelek bo zasedel T r i p o l i s. Istočasno se lotijo Črnagora, Srbija in Bolga r i j a e v ro pske Turčije: udrle bodo skupno v Makedonijo, katero si med seboj razdele. Italija tudi pošlje svoje čete v Albanijo. V belgijski »kovnici so 13. marca socijalisli napravili velik nemir, ker je min. predsednik dejal, da vlada odklanja revizijo ustave in zatre sedanje revolucijonarno gibanje. Ministri so bili v resni nevarnosti Priti je moralo v zbornico 20 slug, ki so zabranili resne spopade. Sedaj je vlada voljna dovoliti revizijo ustave, če opozicija zagotovi zdrave razmere v zbornici; tudi občno enako volivno pravico hoče uvesti, če se ista dovoli ženskam. Rusi so iztaknili polkovnika v svoji armadi, po imenu Grima; ta je bil tako prijazen do Nemcev, da jim je izdajal vojne načrte svojih višjih. Seveda bo mož za to ,prijaznost' hudo kaznovan. Zadnje dni so prijeli še tri višje častnike, ki so z nemškimi potnimi listi hoteli popotovati v Berlin. Stvar j« sumljiva in očividno v zvezi z Grimovim početjem. Iz tega se vidi, kako zahrbtno in zvijačno dela mogočni nemški narod. Angteii in Buri. Angleži niso v majhni zadregi: v Južni Afriki blamaža za blamažo, kitajsko-japonska pogodba že izgublja svojo pravo veljavo, sedaj še neveseli dogodki na Irskem. Sicer lam še nj prave revolucije, ker se nemiri ponavljajo v majhni meri in se delovanje znane irske lige razteza le na izredno dobro uspevajoče bojkotiranje vladnih pristašev; a kaže se, da vlada ne sme prezirati teh dogodkov. Irci zahtevajo zakonodajalno in upravno samostojnost, kar je gotovo opravičena zahteva, in angleška vlada bi najbolje storila, če jim to hitro prizna. Obljubuje jim to že dosti dolgo, sedaj pred kraljevim kronanjem hočejo Irci enkrat videti dejanja. — Generala Methuena in polkovnika To-vusenda so Buri izpustili iz ujetništva proti častni t Kardinal dr. Jakob Missia. besedi, da ne primeta več proti njim za orožje. Angleško časopisje zato močno hvali bursko velikodušnost in v obče se zahteva, da se angleška vlada pokaže enako velikodušno. Angleška vlada za to ne bo izpustila kakšnega burskega voditelja, pač pa si to velikodušnost zapomni kot izredno dejanje; Methuen bo po ozdravljenju šel v Anglijo, kjer seveda pride pred vojno sodišče. V pomoč Kitchenerju gre v Afriko vrhovni poveljnik angleške armade Wolsey; sliši se, da ga kralj sam pošlje, ker želi konec vojske, Wolsey je pa nasprotnik Chamberlainove politike, torej tudi za mir. Naredil doli najbrž ne bo nič; res pozna ondotne razmere, pa saj jih tudi Kitchener pozna, gotovo še bolje, pa jim ničesar ne more. Kitchener bo sedaj lehko sam dejansko stopil v boj in imel v rokah vrhovno vodstvo, kar sedaj ni mogel, ker je vedno bival v Pre-toriji — Reklo se je, da Italija prevzame posredovanje med Angleži in Buri; toda zunanji minister je na neko interpelacijo odgovoril, da na to ni misliti, ker Anglija ne sprejme nobenega posredovanja. Pač on želi, da bi se čimprej končala pogubna vojska. Torej iz strahu pred angleško zamero tudi Italija le .želi' konec vojske kot druge evropske države. — Burske čete so se pomnožile; menda je 35 000 bojevnikov. Zaradi zadnjih sramotnih porazov vlada med angleškim prebivalstvom velika nevolja. Na mnogih krajih države prirejajo shode, kjer predlagajo in sprejemajo resolucije za konec vojske. In res se zadnje dni veliko piše o premirju, ki bi ga sklenili Angleži in Buri, in o pogojih, ki jih oboji stavijo; toda poročila se malo vjemajo, kar kaže, da bo takrat konec in mir, kadar Angleži popolnoma opešajo. Dopisi. Glas 8 Pivke. Ravnokar sem se imel namen po-bahati, da smo imeli prošlo zimo izvanredno gorko, pa kakor nalašč so začele padati debele snežene kosmine, češ, v suši se ni hvaliti s toplim vremenom. No pa hudo menda ne t>o, saj zelena travica kaže, da je res „mati božja" potisnila glovno v zemljo. Toraj se že sme na dan z našo novico, da to zimo ni bilo niti toliko mraza, da bi se bil sv. Matija z ledom bavil. Ker se je zadnje zimske čase od tukaj izvozilo v Trst in na Reko po več sto vagonov ledu, letos je pa za domačo rabo došel iz Koroške, je vredno, da se ta slučaj zabilježi kot novost; sicer smo pa v kraški goličavi prav lahko brez mraza in ledu, posebno zdaj, ko ga mesta za svojo rabo brez narave pridelajo. Tako lahko tudi jaz pustim na tem mestu zimo in mraz na stran, vesel da me ne zebe, obrnem pero na drugo plat svojega namena, to je na našo Pivko in razmere njenih prebivalcev. .Pivška dolina" ni velika, tudi posebno na glasu ne. Ima pa pred drugimi kraji to prednost, da se deli kakor kranjska dčžela v gornjo, srednjo in doljno. Na vrhu, tam pri izviru „Pivke", katera se po nekoliko dneh spremeni v imenitno Ljubljanico, pozneje v valovito Savo, je med hribi razprostrena samostojna občina K h e ž a k. Tu živita že davno z malo izjemo le dva stanova, težak in trgovec. Počutita se pa neki oba dobro: Težaku se trpljenja še ni manjkalo, trgovec pa med reveži še najbolje shaja. Ni čuda, če vlada tu najboljša zadovoljnost, posebno odkar prihajajo baje dan na dan tisočaki iz blažene zlate Amerike, je vse kakor na konju. Doljni svet ima samo iz ene vasi tam okrog 180 mož, koliko toraj cela občina! To razmerje že pove, kam gremo Pivčanci v novem stoletju! Toda za danes dosti! Saj pravite, gospod urednik, da kratko pa večkrat; zato drugikrat več. Ribniški novičar. Moja pot v K m a v s. Navado imam, da obhajam vsako leto velikonočni pon-deljek tako, da pcsnemam Klecfa in njegovega tc-variia; grem namreč vsako leto v Emavs v gostilno. Prav po evangeliju sem se sklenil letos ravnati, zato sem pa še v cerkvi med pridigo premišljeval, kam bi jo popoldne udari'. Mislil sem si, ko'iko je mki šestdeset tečajev, kar povedo pridigar, da je bil Emavs ka'1 76 2 Vi Mlin v n^jem Anton Uršič v Št. Vidu pri Vipavi odda svo| mlin s petimi tečaji, stopami za črcslo, strojem za ječmen, prostornim stanovanjem, vrtom in skladiščem pod ugodnimi pogoji v aajein. 65 2-1 Vizitnice —— in kuverte s firmo priporoča Katol. Tiskarna. | I g I | I liktiiga MM krepkega in poštenih starišev, sprejme takoj v pouk Val. Rlh&r, strojarski mojster v Polhovem Gradca 3ii 2 Josip Janko urar v Kamniku, Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnilTin stessklh ur, bu-dllnlo, verižic, prstanov, uhanov, brosev — kakor tudi vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroitvom. 68 (1-1) Strojarija s 16. kadmi je iz proste roke na prodaj. Voda žene stroj in stope za čreslo, kakor tudi va-ljavko. Cena 7000 kron. Kje, pove iz prijaznosti upravnistvo tega lista. 55 3—2 Iz proste roke se proda ali v najem d& — lepo posestvo do 40 mernikov setve, pri cesti blizu farne cerkve v Dobu St. B1 pri Domžalah. Več se izve pri Ant. GroSelnu v Smartnem pri Litiji. 67 3-1 Vožnje karte ia tovorni listi AMERIKO. Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: K «1 m « » w JE« A. n. A « Dunaj, IV., WiedenergUrtel 20 ^ ali pa ANTON BEBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. IsdsiaMI: dr. Kvgn ~ St. «0 1 koncesijo-novano francosko prekomorsko družbo „Compagnie generale Transatlantiqueu Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov ki prevažajo zanesljivo brez prelaganja iz Havra v Newyork. Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste Edina oblastveno potrjena potovalna pisarna K( I. ^marda v LJubljani, Dunajska cesta št. 6 blizo znane gostilne ,.pri Kigabirtu". HERBABN\ -jev podfosfornasto-klsll železni *inxp, Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani strap raztaplja slss, upokojuje kašelj. pomanjšaj« pit daj* slast do Jedi, poapelnje prebavljanje in radii nost. telo Jaftt in krapi. Železo, ki je v sirupu v lahko •i prisvajajoči obliki, je jako koristno ta narejaaje krvi raztopljive foaforno -apnene soU, ki so v njem, pa po •ebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenj« kostlj. 434 (20-12) Otna eteklenloi L »ld a« kr. = 9 K 60 h. po polti 20 kr. — 40 h ve* m »avtjanje. Prosimo, d« se vedto izrecno zahteva Herbabnjr-Jei apneno - telesni »trap. Kol mak izvora ae nahaja v steklu i« na zamaiku ime, ,.Herbabnjr rtianjeno z viviienimi črkami ii nosi vsaka steklenica polegstoječc ara dno registrov, varstvo« znamko, na katera znamenja na: s« blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit" VZZ./1, Kaliintrun 78-75. ' "^Hl »kar« v vsak Itkarsah sa Osssjs, v LlaMjanl la draiel V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v LJubljani: A Mar-detscbl&ger, Gabr. Piccoli, Ubald pl. Trnk