PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 20. JANUARJA 1983 LETO XXV • ŠT. 15 • CENA 9 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND Mednarodna gospodarska pomoč SFRJ Petnajst zahodnih držav bo Jugoslaviji letos zagotovilo 1J milijarde dolarjev kredita BERN, 19. januarja (Tanjug)-V švicarskem glavnem mestu so nocoj objavili naslednje sporočilo za tisk: »Predstavniki vlad Avstrije, Belgije, Kanade, ZDA, Danske. Finske, ZRN, Francije, Italije, Japonske. Nizozemske, Norveške, Švedske. Švice in Velike Britanije so sc danes sestali v Bernu s predstavniki vlade SFRJ. Obravnavali so ohlike skupne podpore jugoslovanskemu stabilizacijskemu programu. Sestanka so sc kot opazovalci udeležili tudi predstavniki Kuvajtu, Mednarodnega monetarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Predstavniki J ugosla vi je so prc-dočili načrt gospodarske stabilizacije in izrekli trdno odločenost, da bodo nadaljevali z rednim odplačevanjem finančnih ohveznostido tujine. Predstavnik IMF je opisal poglavitne sestavine jugoslovanskega programa gospodarske stabilizacije in okvire podpore Mednarodnega monetarnega sklada. Tudi predstavnik svetovne banke je predstavil program podpore s strani te ustanove in povedal, da je Jugoslavija zaprosila za posojilo in izrazil pripravljenost, da sc bo banka začela pogovarjati o tej prošnji. Med razpravo srt sc predstavniki držav udeleženk tega sestanka strinjali, da bodo priporočili svojim vladam, da okrepijo gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo in zagotovili 1.3 milijarde dolarjev novih srednjeročnih kreditov, ki bodo Jugoslaviji na voljo v letu 1983. Udeleženci sestanka so pozvali tudi druge vlade, ki so v prijateljskih odnosih z Jugoslavijo. da vzporedno dajo podobno gospitdarsko pomoč jugoslovanskemu gospodarstvu. Udeleženci sestanka so izrazili tudi hvaležnost švicarski vladi, da je omogočila ta sestanek, pa tudi za njene napore pri koordiniranju te medanrodne akcije za podporo jugoslovanskemu stabilizacijskemu programu z zagotovitvijo sre-djeročnih kreditov«. Sestanku je predsedoval Ray-mond Probst. državni sekretar v švicarskem ministrstvu za zunanje zadeve, jugoslovansko delegacijo pa je vodil član ZIS Janko Smole. Ukrepi bodo zalegli le, če bodo pospešili izvoz Predsedstvo SRS: ofenzivno izvozno politiko bo treba še bolj konkretizirati, izvoznikom pa zagotoviti spodbude — Urediti tudi preskrbo LJUBLJANA, 19. januarja - Predsedstvo SR Slovenije je na današnji seji razpravljalo o nekaterih aktualnih nalogah v zvezi z uresničevanjem republiške in zvezne resolucije o gospodarski politiki v letu 1983. Pri tem je ugotovilo, da oba dokumenta skladno opredeljujeta najpomembnejše naloge in cilje. Po sprejetju načrtovanih spremljajočih dokumentov zvezne resolucije, še posebej tistih, ki se nanašajo na ekonomske odnose s tujino, bo morala skupščina SR Slovenije še enkrat oceniti usklajenost obeh dokumentov in po potrebi sprejeti ustrezne spremembe republiške resolucije. Vendarle pa je uspešno uresničevanje nalog in ciljev obeh dokumentov v prvi vrsti odvisno od naporov in aktivnosti združenega dela, pa tudi od tega ali bodo ukrepi ekonomske politike dosledno in učinkovito podpirali sprejete usmeritve, poroča republiški komite za informiranje. Predsedstvo je poudarilo, da bodo dogovori, ukrepi in predpisi, ki so pomembni za uresničevanje dogovorjene ekonomske politike dosegli svoj namen le, če bodo pravočasno sprejeti in če bodo združenemu delu omogočili izpolnjevanje najpomembnejših nalog, to pa je predvsem povečanje konvertibilnega izvoza. To še posebej velja za naloge, ki jih je treba opraviti ob izpeljavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Pri določanju enotnih meril za razpolaganje z devizami je potrebno zagotoviti, da bodo organizacije združenega dela, ki izvažajo, še posebej na konvertibilno področje, razpolagale s takšnim deležem ustvarjenih deviz, da bodo lahko uvozile potrebne reprodukcijske materiale in ohranile rast proizvodnje ter povečale izvoz. Zato je pomembno, da se organizacije združenega dela in njihove asociacije čimbolj neposredno vključijo v oblikovanje teh meril. Predsedstvo se je seznanilo tudi s problemi zagotavljanja sredstev za financiranje izvoznih stimulacij. Poudarilo je, da je treba v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, še zlasti pa v federaciji, konkretizirati ofenzivno izvozno politiko in zagotoviti zadostne ekonomske spodbude za izvedbo obsežnih nalog na področju izvoza, zlasti na konvertibilno področje, od česar je odvisno uresničevanje vseh drugih gospodarskih nalog v letošnjem letu. Odločno je treba vztrajati pri stališču, da se dodatna sredstva iz tujine uporabljajo predvsem za ustvarjanje pogojev za povečevanje izvoza na konvertibilno področje in da ta sredstva vrnejo tisti' gospodarski subjekti, ki jih bodo porabili. Za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov je nujno pospešiti konkretizacijo stališč in usmeritev komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije in jih sproti vgrajevati v ukrepe ekonomske politike, družbene dogovore in samoupravne sporazume, letne planske dokumente itd. Potreben je bolj organiziran in ustvarjalen prispevek SR Slovenije k oblikovanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, predvsem z vključevanjem znanstvenih in strokovnih institucij. Na s^ji so obravnavali tudi informacijo izvršnega sveta in republiških upravnih organov o nekaterih problemih oskrbe občanov z osnovnimi proizvodi v začetku leta ter o sprejemanju potrebnih ukrepov za redno in nemoteno preskrbo delovnih ljudi in občanov. V nadaljevanju seje je predsedstvo sprejelo svoj delovni program za leto 1983 in obravnavalo nekatere kadrovske zadeve. TEMA DNEVA Stiska ni izgovor Nedopustno je, da so mnogi pedagogi, katerih delovno mesto je med našimi zdomci in njihovimi otroki, prisiljeni po službi delati še na poljih ali na bencinskih črpalkah. Nedopustno je tudi, da se vračajo v domovino, ker jim ta zelo neredno izplačuje osebne dohodke. In sploh zakaj so njihove plačilne kuverte tanjše od tisti, ki jih dobivajo uslužbenci v različnih tujih predstavništvih? Razmere v vzgoji in izobraževanju zdomcev in njihovih otrok se hitro slabšajo, v domovini pa cincamo z dogovorom, kako financirati to dejavnost. Domov se v glavnem vračajo le starejši, oslabeli, zgarani, večji de! dvestotisoč-glave armade zdomskih otrok pa bo verjetno ostal v tujini, ker jih prepuščamo tujim učiteljem, delovanju sovražne propagande in vse močnejšim asimilacijskim pritiskom. O vzgoji in izobraževanju naših delavcev na začasnem delu v tujini in njihovih otrok smo sklenili družbeni dogovor, vendar so rezultati precej pičli. Nedopustno je, da \saka republika to ureja po svoje, da ni sodelovanja naših izobraževalnih institucij v tujini in da za vse ni denarja. Rok za sistemsko ureditev financiranja teh dejavnosti je potekel konec leta 1980, vendar iz vsega še vedno ni nič. Problem vzgoje in izobraževanja zdomcev in njihovih otrok ima vrsto različnih ratšežnosti, od ekonomskih do varnostnih in zunanjepolitičnih. Zato ga je treba urediti čimprej, sicer bodo posledice precej hujše, kot si zdaj lahko mislimo. Vsekakor še taka gospodarska sitska ne more biti vzrok, da odtegujemo sredstva in da popušča skrb za materinščino in za pripadnost naših ljudi. BORIS JEŽ _ < V uredbo o pologu gre zapisati, do kdaj velja Seja zakonodajnopravne komisije zbora republik in pokrajin - Upoštevati pisma izvršnih svetov Slovenije, Hrvaške in Srbije - O uredbi tudi delegati OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 19. januarja - Uredba o pologu, ki ga je treba plačati pri prestopu čez državne meje, bo verjetno kmalu spremenjena, predvsem pa bo določeno, do kdaj bo veljala. To je danes na seji zakonodajnopravne komisije zbora republik in pokrajin povedal Milovan Buzančlč, namestnik predsednika zvezega komiteja za pravosodje. Še ni znano, kakšne naj bi bile spremembe, vsekakor pa bi bilo zaman pričakovati kaj bistvenega. jo resnejše težave pri uresničevanju skupne devizne politike in enotne projekcije naše plačilne bilance. Zato ustavno sodišče Zakonodajnopravna komisija je razpravljala o pismu Ustavnega sodišča Jugoslavije in je v celoti podprla njegova stališča v zvezi s pologom. Sodišče namreč meni, da mora uredba, ki je sicer kratkoročni ukrep, vsebovati rok, do katerega bo veljala. Ni pa se strinjalo z mnenjem, da je uredba protiustavna, saj so jo sprejeli na osnovi zakona o deviznem poslovanju. Ta zakon sicer predvideva ukrepe (kot je polog) če nastane- trdi, da ni treba sprožiti postopka za ugotavljanje ustavnosti uredlie. Pač pa se je komisija strinjala, da je treba uredbo spremeniti, zaradi številnih upravičenih pripomb, pri čemer je treba upoštevati predvsem osebna pisma izvršnih svetov Slovenije, Hrvaške in Srbije ter mnogih turistič- Zamrznitev cen čez rok? Zvezna razprava o osnutku družbenega dogovora o letošnji politiki cen -Drugačne cene za ključne izdelke - Spomladanska oblačila in obutev z zamudo? OD NAŠE DOPISNICE lani in tako v nobeni panogi ni- BEOGRAD, 19. januarja - V letošnjem letu bo težko doseči, da bi smo dosegli tistega, kar smo cene za katerikoli izdelek prosto oblikovali, je bilo med drugim slišati predvideli, v razpravi o osnutku družbenega dogovora o politiki cen v letu 1983 v svetu zvezne skupnosti za cene. Pri tem so poudarili, da je ena poglavitnih nalog politike cen zagotoviti možnosti za postopno odpravo zamrznitev, Našim ljudem v tujini ovirajo izobraževanje Komisija za vzgojo in izobraževanje naših državljanov v tujini: po starem se ne da več delati OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 19. januarja — Razmere se hitro slabšajo, mi pa ukrepamo premalo organizirano in učinkovito. Tako bi lahko najkrajše povzeli današnjo razpravo na razširjeni seji komisije za vzgojo in izobraževanje jugoslovanskih državljanov v tujini. Na seji je sodeloval tudi predsednik zveznega zbora skupščine SFRJ Anton Vratuša. Govorili so o uresničevanju družbenega dogovora o vzgoji in izobraževanju naših državljanov in njihovih otrok v tujini, o čemer je decembra tekla tudi delegatska razprava v pristojnih skupščinskih telesih in naposled tudi v zveznem zboru skupščine SFRJ. Čeprav je ta zbor sprejel konkretne sklepe, se razmere — ne samo ne izboljšujejo — marveč se celo hitro zaostrujejo. Kot so ugotovili, ekonomska in politična kriza v mnogih drža- • BEOGRAD, 19. januarja (Tanjug) — V skupnosti za izdajo učbenikov so danes podpisali samoupravni sporazum o izdaji enotnega učbenika za naše otroke v tujini. Naslov učbenika je »Moja domovina Socialistična federativna republika Jugoslavija«, izšel pa bo v 256.000 izvodih v sedmih jezikih naših narodov in narodnosti. Te podatke so navedli na današnjem sestanku komisije za vzgojo in izobraževanje jugoslovanskih državljanov v tujini, ko so obravnavali poročilo o izvajanju družbenega dogovora o organizaciji izobraževanja naših državljanov v tujini. Pri sestavi učbenika je sodelovalo 120 strokovnjakov, natisnili pa ga bodo letos. podatek o nevzdržnosti razmer. Pedagogi, ki jih pošiljamo med zdomce, se vračajo zaradi najbolj banalnih vzrokov, saj, denimo, ne prejemajo redno osebnega dohodka. Te in podobne neprijetnosti seveda v nekaterih državah spretno izkoriščajo. Za vzgojo in izobraževanje otrok naših zdomcev vse pogosteje nameščajo svoje kadre, kar ima seveda posledice. Na stari način, so ugotovili v komisiji, ni več mogoče delati, marveč je treba to pomembno poslanstvo opravljati z večjim smislom za nove vsebine in prijeme. Pri tem morajo vsestransko pomagati vsi družbenopolitični dejavniki v državi, predvsem pa organi republik in pokrajin, ker sta vzgoja in izobraževanje njihova ustavna funkcija. BORIS JEŽ Ker pa so tržne razmere čedalje bolj zaostrene in se vse gospodarske panoge potegujejo za podražitve, bodo verjetno podaljšali veljavo odloka o neposrednem nadzoru cen (sedanji rok je konec januarja). Pri tem sicer napovedujejo, da bodo o nekaterih cenah spet odločale občine (tako, na primer, za komunalne storitve, stanarine itd.). Treba je tudi računati s spremembo cen nekaterih ključnih izdelkov, saj je to nujno; zato so danes zahtevali, naj bi najprej premislili, kako bo to vplivalo na reprodukcijo in rast življenjskih stroškov in to uredili z ukrepi socialne politike. Sicer pa druž- Od polpretekle mode do novega slikarstva Sinoči so v Ljubljani odprli dvoje privlačnih razstav - Kako so se oblačili Ljubljančani LJUBLJANA, 19. januarja — Redko se zgodi na otvoritvah domačih razstav, da se občinstva kar tare in se obiskovalci komaj premi beni dogovor predvideva, naj bi z namenom, da bi odpravili sedanja nesorazmerja med cenami, v okviru selektivne politike cen dali prednost spremembam cen za električno energijo, premog, storitve v železniškem prometu, za živino, meso in mleko. Danes je bilo slišati tudi pripombe, da smo se v resnici odločili za nadaljnje administrativno oblikovanje cen. Tako so v zvezi z obveznostjo iz dogovora, da je treba do konca aprila pripraviti projekcijo možnih sprememb cen, poudarili, da to nikakor ne bi smelo pomeniti administrativne distribucije dohodka po panogah. Podoben program smo imeli Spričo določitve najvišje ravni cen za vse izdelke in storitve se je v zvezni skupnosti za cene nakopičilo toliko problemov, da jih tehnično skorajda ni mogoče razrešiti, sp poudarili na seji. Predstavnik tekstilne industrije je izjavil, da spomladanskih oblačil in obutve ne bodo mogli pravočasno poslati v prodajalne, če ne bodo kmalu določili njihovih cen. Ne gre za podražitve, temveč kratko in malo za to, da mora imeti sezonsko blago svojo ceno, nižjo ali višjo. Kaže, da gre za 15.000 izdelkov. Tako nastaja umetno pomanjkanje, te zaloge pa je treba kriti s posojili z 20-odstotnimi obrestmi. Splošno združenje za tekstilno industrijo je dobilo 5400 zahtev, doslej pa so določili uradno ceno le petim izdelkom. BOJANA JAGER Povezani s 50 terminali CELJE, 19. januarja - V poslovni skupnosti Družbeni računalniški center so lani sami kupili in usposobili novo opremo. Z več kot 50 terminali so povezali Aero, Konus Slovenske Konjice, Etol, Zdravstveni center, občinsko skupščino, Razvojni center Celje in vrsto drugih poslovnih partnerjev. Letos načrtujejo blizu 49,5 milijona dinarjev celotnega prihodka. Medtem ko je Centru uspelo lani znižati najemnino v primerjavi s prejšnjim letom za 200 tisoč dolarjev, jih bo moral letos zagotoviti le še 120 tisoč. (D. H., foto: Janez Pukšič) nih organizacij. U uredbi bodo kmalu govorili tudi delegati v zvezni skupščini. Vlada je do konca januarja dolžna sporočiti o rezultatih vseh začasnih ukrepov, sprejetih lani 14. oktobra, med katerimi je tudi uredba o pologu. Na današnji seji zakonodajnopravne komisije so opozorili tudi na nekatere druge argumente v prid zahtevi, da je treba uredbo spremeniti. Zoran Miškovič, sekretar zbora republik in pokrajin, je dejal, da se sme po odloku Narodne banke Jugoslavije pri prvem prestopu meje nesti v tujino 1.500 dinarjev, pri naslednjem pa le še dvesto. Polog pa se z vsakim naslednjim prehodom povečuje, kar ni prav, ker se pravica do iznosa dinarjev zmanjšuje. BORIS JEŽ Mojsov na obisku v Švici Sinoči se je v Bernu že sestal z gostiteljem Au-bertom — Intervju na TV BERN, 19. januarja (Tanjug)-Zvezni sekretarza zunanje zadeve Lazar Mojsov je nocoj dopotoval na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Švico. Na letališču v Zurichu ga je sprejel vodja švicarskega protokola Hans-Jakob Kaufmann. Lazar Mojsov se je nocoj v Bernu že sestal z gostiteljem, predsednikom švicarske konfederacije in šefom oddelka za zunanje zadeve Pierrom Auber-tom. Govor je bil predvsem o temah, ki jih bosta načela v jutrišnjih uradnih pogovorih. V jugoslovanski delegaciji sta še veleposlanik SFRJ v Bernu dr. Sulejman Redžepagič in načelnik uprave za Zahodno Evropo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Vlatko Jovanovič. Lazar Mojsov je nocoj odgovarjal na vprašanja švicarskega radia in televizije. Palestinska »trda linija« Radikalne skupine nasprotujejo politiki Jaserja Arafata — Izraelska vojska v Libanonu preskuša ameriške pripadnike mirovnih sil BEJRUT, NEW YORK, 19. januarja (Tanjug) - V Bejrutu so rovne sile upravljale vse predvi sporočili, da se je združilo pet radikalnih skupin palestinskega od- 9ene naloge, zlasti še pomagale pora, da bi začrtali svojo akcijsko usmeritev. Nova zveza privržencev libanonski vladi, ko gre za zago-nepopustljive linije je resen izziv vodju palestinske revolucije Jaserju tavljanje varnosti prebivalstva in Arafatu in njegovi vojaški skupini Al Fatah. Novo zvezo sestavlja Ljudska fronta za osvoboditev Palestine Georgesa Habaša, Demokratična fronta za osvoboditev Palestine, Id jo vodi Najef Havatme, i skupina stotnika Ahmeda Džibrila, Fronta ljudskega odpora Šamira kajo ob razstavljenih eksponatih. ] Goša in prosirska Al Saika pod vodstvom Isama Kadija. Popoldan je bila taka gneča otvoritvi zanimive in dokaj neobičajne razstave »Ljubljana po predzadnji modi« (o krojačih, šiviljah, modistkah in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do začetka druge) v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo je pripravila Tanja Tomažič iz muzejskega in isposojenega gradiva. Z razstavo so etnologi opozorili na oblačilno kulturo prebivalcev Ljubljane v polpretekli dobi. Malo zatem pa so v Mestni galeriji odprli aktualno slikarsko razstavo »Podobe novega slikarstva v Jugoslaviji«, ki so jo pripravile Obalne galerije iz Pirana. Gre za dela v stilu tako imenovane »nove podobe«, ki so nastajala med 1977 in 1983. Svoja dela razstavlja trinajst slikarjev in kiparjev iz Slovenije in Hrvaške. Razstavo je predstavil kustos Andrej Medved. M. Z. Pred tednom dni se je vseh pet sestalo v Tripoliju, da bi analizirali položaj v Libanonu in da bi oblikovali nasprotno strategijo. Doslej sta se Habaševa in Havat-mejeva skupina vzdrževali kritik na račun Jaserja Arafata, posebno, ko so ga druge skupine ostro napadale med njegovimi pogovori z jordanskim kraljem Huseinom. »To ni vaja« so vzklikali naredniki, ko so se ameriški marinci, ki so v Libanonu v okviru mednarodnih mirovnih sil, s polno bojno opremo povzpeli na kamione in zavzeli položaje nasproti izraelskim džipom. Izraelci so se pozneje sicer umaknili, ko so jim povedali, da »ne morejo mimo«, toda današnja poročila govorijo o tem, da je izraelska okupacijska vojska postavila vah izrazito negativno vpliva na vzgojno in izobraževalno delo med našimi delavci v tujini. Število nezaposlenih zdomcev se hitro povečuje in pričakovati je, da se jih bo letos v domovino vrnilo okoli 40 tisoč. V tujini je kar 200 tisoč otrok naših delavcev. Teh ne silijo, naj se izselijo, saj st) mnogim državam, kot je bilo danes rečeno, še vedno potrebni kot rezervna delovna sila. Razmere še otežuje naraščajoča dejavnost sovražne emigracije in klera. Krepijo pa se tudi težnje v nekaterih državah, da bi vse najpomembnejše vzvode vzgojnega in izobraževalnega dela med našimi delavci vzele v svoje roke. Izobraževalne programe za otroke zdomcev, denimo, hočejo vpletati v svoje programe, materinščino. pa v praksi prikazovati kot samo enega od tujih jezikov v enotnem izobraževalnem programu. Preko 90 odstotkov predšolskih zdomskih otrok je v vzgoj-novarstvenih ustanovah, kjer ne govorijo jugoslovanskih jezikov. To je verjetno dovolj prepričljiv ameriške čete na preskušnjo. V štabu ameriške mornariške pehote so sporočili, da so v zadr njih dveh tednih imeli štirikrat alarm, ko so izraelske patrulje poskušale prodreti na območje južnih bejrutskih predmestij. Predstavnik ameriškega veleposlaništva je izjavil, da so poslali izraelski vladi noto, v kateri opozarjajo, da je območje, ki ga nadzorujejo mednarodne sile, »zaprto za vse druge vojaške sile«. Včeraj pozno zvečer je varnostni svet Združenih narodov sprejel sklep, s katerim podaljšuje mandat silam Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) še za šest mesecev. Sovjetska zveza in Poljska sta se vzdržali Generalni sekretar Združenih narodov je izjavil, da bodo mi- Antonova ne lo izpustili Smučarji prevzeli nove avtomobile NOVO MESTO, 19 januarja - Predstavniki naših smučarskih reprezentanc so prosti čas med mednarodnimi tekmovanji danes izkoristili za obisk novomeškega delovnega kolektiva IMV, kjer so prevzeli enajst kombijev. Dobili sojih po nadvse ugodni ceni. Žiastopstvo tekmovalcev, med katerimi je bita tudi glavnina članov prve alpske selekcije, je pozdravil podpredsednik začasnega poslovodnega organa IMV Marjan Simič, kar največ tekmovalnih uspehov pa jim je zaželel tudi direktor predstavništva Renault v Jugoslaviji Noe/ Favnelere. Sklepno dejanje — izročitev ključev novih vozil — je še ujel tudi predsednik začasnega poslovodnega organa IMV Janez Šter, ki je prispeI v Novo mesto naravnost od podpisovanja pogodbe o sodelovanju z Renaultom. Na sliki: predsednik delavskega sveta Dominik Bratuž izroča ključe kombija našemu najboljšemu smučarju Bojanu Križaju. (Foto: Marjan Zaplati!) Ulil iz zapora Namestnik rimskega javnega tožilca zavrnil zahtevo njegovih odvetnikov RIM, 19. januarja - Bolgar Sergej Antonov, osumljen da je sodeloval pri pripravi atentata na papeža Janeza Pavla II., bo ostal v zaporu. Namestnik rimskega javnega tožilca je zavrnil zahtevo njegovih odvetnikov, naj Antonova zaradi pomanjkanja dokazov izpuste. Mnenje javnega tožilca pa samo po sebi še ni odločilno. V prihodnjih dneh se bo o zahtevi branilcev moral izreči tudi preiskovalni sodnik Martella. Verjetno je, da bo tudi on zahtevo zavrnil in po nekaterih informacijah naj bi Martella že v kratkem zaključil to fazo preiskve in predal tožilcu gradivo za proces proti Antonovu in drugim osumljencem, Turkom in Bolgarom. Kot se zdi, Martella nima v rokah nobenega novega elementa. V Rimu domnevajo, da ukrepa na osnovi indicij, ki so po njegovem prepričljivejše od izjav prič, ki so dokazovale, da ima Sergej Antonov alibi. Mogoče je domnevati, da je tudi tožilec zavrnil zahtevo branilcev na osnovi enake ocene. A. N. poskušale preprečevati, da bi se lokalne skupine oborožencev pojavljale na jugu Libanona, ki naj bi ga nadzorovale sile Združenih narodov. Zahtevo o podaljšanju mandata je podal Libanon. V razpravi je predstavnik Nizozemske dejal, da bi o povečanju števila čet lahko govorili potem, ko bi se končali sedanji pogovori o umiku tujih sil iz Libanona. Ameriški predstavnik je podprl prizadevanja libanonske vlade, da bi razširila nadzorstvo nad celotnim ozemljem Libanona in dejal, da bi bile »sile Združenih narodov lahko pozitiven dejavnik na pogajanjih za zagotovitev miru in varnosti v Libanonu.« Predstavnik Sovjetske zveze je obtožil Izrael, da poskuša vsiliti Libanonu pogoje separatnega miru in tako »uzakoniti sadove agresije«. Po njegovem mnenju bi moral varnostni svet težiti k temu, da se uveljavijo njegove soglasne odločitve, kakršna je bila tista, ki je zahtevala umik izraelskih čet iz Libanona. Argentinski komandosi na Falklande? Ameriški obveščevalni krogi poročajo o nenavadnih pripravah v Argentini LONDON, 19. januarja (Ta-njug) — Poročila iz Washingtona pravijo, da obstajajo dokazi o nenavadnih pripravah argentinskih komandosov. Ameriški obveščevalni krogi domnevajo, da bi lahko bili cilj pripravljenih operacij britanske radarske naprave, komunikacije in protiletalsko topništvo na Falklandskih otokih. Britansko obrambno ministrstvo ni hotelo komentirati teh vesti. Predstavnik ministrstva je le dejal, da ta obvestila resno tehtajo. V Britaniji se bojijo, da bi se kaj takega utegnilo zgoditi, saj Argentina doslej uradno še ni preklicala vojne za Falklandske otoke. Istočasno je britanski veleposlanik v Mehiki zanikal argentinske obtožbe, da Britanci nameravajo zgraditi jedrsko oporišče na Falklandskih otokih. Dejal je, da britanska vlada ni nikoli pomislila na kaj takega. »Krka« bo razširila izbor zdravil za izvoz Ob vse hujši konkurenci na svetovnem trgu bi morali naši farmacevtski izvozniki sporazumno nastopati NOVO MESTO, 19. januarja — Novomeški tovarni zdravil Krka je v osemnajstih letih uspelo navezati trdne poslovne stike z državami v razvoju, pri čemer so mišljene predvsem afriške in azijske ter latinskoameriške države. Čeprav je bilo lansko poslovno leto izjemno težko, je imela Krka po besedah direktorja oddelka za sodelovanje z državami v razvoju, Dražena Antešiča, lani v Afriki in Aziji 7,1 milijona dolarjev deviznega iztržka. Padec gospodarske rasti je v zadnjih letih prizadel zlasti države v razvoju, med katerimi so se največji uvozniki Krke Nigerija, Gana, Iran, Pakistan in Bangladeš znašli v hudih škripcih. To se je moralo poznati tudi v njihovem medsebojnem poslovanju, saj so nekateri odpovedali celotna naročila. Zato se je morala Krka še bolj potruditi na drugih trgih, več je izvažala na Tajsko, v Šri Lanko, Indijo, Liberijo in Sudan. Dražen Antešič pravi: »Znane so naše težave z uvozom repro-materialov, z izvoznimi dovoljenji, s stimulacijami izvoza itd. Skratka, premalo se zavedamo, da se svetovni trg za farmacevtske izdelke oži, saj nekatere bolj razvite države ponujajo manj razvitim nižje cene, boljše kre- ditne in plačilne pogoje. Krka izvaža v te države največ antibiotikov, analgetikov, vitaminov in antimalarikov, ki pa jih postopoma uvajajo tudi v teh državah, saj gradijo farmacevtske tovarne in so vse manj vezani na uvoz.« Ob koncu pogovora je Dražen Antešič dejal, da bi se morali naši izvozniki bolje povezovati in sporazumno nastopati v tujini. Za primer je navedel, da so naše farmacevtske organizacije v Iranu lani sklenile dobro kupčijo v vrednosti 1 1 milijonov dolarjev, pri čemer je znašal delež Krke 2,1 milijona dolarjev. Čeprav napovedi za letošnje in prihodnja leta niso preveč spodbudne, pa Krka ne bo spustila iz rok težko priborjenih tržišč Afrike, Azije in Latinske Amerike. SLAVKO DOKL Vreme danes DANES V DEUJ M Hladno in vlažno vreme je zajelo domala vso Evropo. Skoraj povsod je deževalo, ponekod tudi snežilo, suho je bilo le na jugu Balkanskega in Apeninskega polotoka. Zvezni meteorologi so danes napovedali oblačno vreme z dežjem, ponekod tudi sneženje v vzhodni Bosni, Makedoniji, v večjem delu Srbije, v Črni gori in južnem Primorju. V drugih krajih države bo le oblačno, na severnem in južnem Jadranu bo pihala burja. Zjutraj se bo temperatura gibala med —6 stopinjami Celzija in eno stopinjo, na Jadranu med 2 in 8 stopinjami, čez dan bo od 0 do 6 stopinj, v Primorju do 10. 4. stran - Komentiramo: • ali bo vsakdo poravnaval svoje stroške za elektriko; • ali mladih res ne zanima reforma vzgojnoizbraževalnega procesa; • zakaj je drag domači sladkor; • Gromiko z zemljevidi v Bonnu; • Aktualna tema: Upokojenci le s težavo napolnijo košarico z osnovnimi živili. 5. stran: • anhovski Salonit namerava letos izvoziti 160 tisoč ton cementa, dvakrat več kot lani. • v elektrogospodarstvu niso zadovoljni s ceno električnega toka, ki raste počasneje kot inflacija. • spomladanska setev je vse bližje, zagotoviti bo treba 167 milijonov dolarjev za uvoz gnojil in zaščitnih sredstev. • kaže, da bodo na Hrvaškem spremenili zakon o morskem ribištvu, zakon, ki je zredčil vrste priložnostnih ribičev. 6. stran: • Radijski in televizijski spored 7. do 10. stran - Književni listi: • Poglobljeno o zgodovini knjige • Plutarhovi življenjepisni eseji med zgodovino in romanom • Razmišljanje o literarni publicistiki Borisa Kidriča • Zapisano neposredno ob izidu Pesniškega almanaha mladih • Statistična govorica o izdajanju knjig v Sovjetski zvezi • Črnogorska književna tema: roman o informbiroju • Iz poljskega romana o taborišču smrti 13. stran: • naši proizvajalci ne zaostajajo za svetovno modo, delajo tudi posebno za naše razmere, kupci pa se sprašujejo, ali bo vse novosti tudi mogoče dobiti v trgovinah. S TELEPRINTERJA Hristov pri Avblju in Zemljariču LJUBLJANA, 19. januarja - Predsednik predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslav ije Straša Hristova, ki je na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji, sta danes sprejela in se z njim pogovarjala predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič. Pogovora se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. V Ptuju tovarna zavor v TAM PTUJ, 19. januarja - Delovna organizacija TAM namerava v Ptuju zgraditi tovarno zavor, v kateri bodo na leto izdelali okoli 150.000 zavor. Ta proizvodnja bo namenjena predvsem za potrebe TAM. del zavor pa bo tudi za druge proizvajalce cestnih gospodarskih vozil. Investicija je dobila zeleno luč na republiški in regionalni komisiji za ocenjevanje investicij. Tovarna avtomobilov bo v nasprotnem primeru morala zavore uvažati, kar v sedanjem gospodarskem položaju ni mogoče niti ne sprejemljivo. (M. K.) • Priznanja za izdelke na sejmu »Moda 83« LJUBLJANA, 19. januarja - Danes so v prostorih ljubljanske mestne skupščine podelili nagrade razstavljalcem najbolje ocenjenih tekstilnih in usnjenih izdelkov, ki si jih je moč ta teden med drugim ogledati na sejmu mode na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Statuo »Ljubljanski zmaj« so dobili Almira iz Radovljice, vrhniška Industrija usnja. Ramensko iz Zagrcha in Tekstilna tovarna Prebold. Diplome »Ljubljanski zmaj« so prejeli Beogradski vunarski kombinat iz Beograda. Beti iz Metlike. Rašica — tovarna pletenin iz Šmartnega pslavije so razpravljali o številnih problemih, tako o financiranju likovne ustvarjalnosti in težavah pri varstvu avtorskih pravic. Pri tem so poudarili, da je bil dosedanji zvezni zakon nepopoln. Prihtxinji dve leti bo sedež predsedstva Zveze združenj likovnih umetnikov Jugoslavije v Makedoniji, za predsednika pa so danes izvolili akademskega slikarja Petra Maževa. Delajo progo Čačak—Gornji Milanovac GORNJI MII.ANOVAC. 19. januarja (Tanjug) - Gradnja proge med Cačkom in Gornjim Milanovcem je pristala v zadnjem času pomembna tema pogovorov obeh mest. Z novim krakom proge Beograd-Bar bo dobil Milanovac odlično zvezo z vsemi kraji v naši državi. Strokovnjaki ŽTO Beograd so že pripravili elaborat o upravičenosti gradnje. B predstavniki Industrije motornih vozil iz Novega mesta in francoskega Renaulta podpisali skupno pismo o nameri kot podlagi za razvijanje nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Pismo opredeljuje okvire za sanacijo in posodobitev avtomobilske proizvodnje v IMV. predvideva novo proizvodnjo avtomobilskih delov, namenjeno predvsem francoskemu proizvajalcu avtomobilov. Podpisa so sc udeležili tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ter Ljubljanske banke - združene banke, poroča republiški komite za informacije. Potres na zahodnem Peloponezu ATENE, 19. januarja (Reuter) — Potres šeste stopnje po Riehterjevi lestvici je prizadel davi grški otok Kefalinijo in dele zahodnega Peloponeza. Epicen-ter je bil v morju kakih 40 kilometrov «mI otoka. Kot je sporočila grška policija, je drhtenje tal povzročilo nekaj gmotne škode, človeških žrtev pa ni. To območje je prizadel pred dvema dnevoma malo močnejši potres, ki pa je tudi povzrričil samo gmotno škodo. Sedmi vrh naj bi vnovič potrdil in uveljavil izvirna načela in cilje politike neuvrščenosti, pri čemer je še posebej pomembno, da bi jih morali ustvarjalno uporabiti glede na sedanje svetovne raz-mere in izzive današnjega časa. Na vrhunski konferenci naj bi potrdili univerzalno zunajblo-kovsko, protiimperialistično in protihegemonistično naravo politike in gibanja neuvrščenosti. Pri tem je treba imeti pred očmi. da so med šestim in sedmim vrhom uspešno onemogočili poskuse, da bi gibanje preusmerili bodisi v prid »naravnega zavezništva s socialistično skupnostjo« ali v prid »ekvidistance« med blokoma oziroma supersilama. Slej ko prej naj bi vsako uporabo sile in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav obravnavali enako, ne glede na to, kateri blok je nosilec vmešavanja. V' razpravi in sklepnih stališčih je bila močno v ospredju želja, da ob novih problemih sodobnega sveta nc bi ponavljali splošnih načel, marveč iskali konkretne rešitve; to velja na splošno in tudi za dejavnost Jugoslavije na sedmem vrhu. Kritično so sc postavili po robu nekaterim težnjam, da bi pri presoji sedanjega svetovnega položaja zapostavili vlogo in perspektive gibanja neuvrščenih. Gre /a to. da podoba sveta, izrisana le z barvami nasprotij med dvema supersilama in blokoma, ni ustrezna, ker sama po sebi zasenči druge sile na svetovnem odru, posebej še možnosti gibanja neuvrščenih. V temeljiti razpravi o senčnih straneh predloženega gradiva, zlasti kar zadeva gospodarska vprašanja, so opozorili, da so ta tesno povezana s političnimi. Veliko bolje bi jih bilo potrebno obdelati, zasnovati določne predloge. To velja za ves splet vprašanj, ki sodijo v okvir sprememb v mednarodnem gospodarskem sistemu na načelih uresničevanja nove mednarodne gospodarske ureditve — ob hkratnih ukrepih za izhod iz svetovne gospodarske krize, del česar bi moralo biti splošno oživljanje razvoja in svetovnega gospodarstva. Tesno povezano s tem je vprašanje konkretizacije uresničeva- Hrvatske novine: z lastnimi močmi prek hudih gmotnih težav S pravočasnim izidom tednika gradiščanskih Hrvatov v Avstriji odgovorili namigovanjem o prenehanju izhajanja ŽF.I.K/JSO (F.ISENSTAIJT), 19. januarja - Pravočasen izid tednika Hrvatske novine, ki so glasilo gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, je najboljši odgovor za podtaknjena obvestila o delu nemškega gradiščanskega tiska, češ da ho ta časopis z novim letom prenehal izhajati. Tako kot lani, odgovarja uredništvo Hrvatskih no vin, ho tudi letos ta glasnik gradiščanskih Hrvatov izhajal redno vsak teden, čeprav za ceno velikih žrtev tako uredništva kot hrvatskega tiskarskega društva, ki premagujeta hude gmotne težave z lastnimi močmi. Za tem tiskom in za svojimi organizacijami da stoje vsi zavestni Hrvati na avstrijskem Ciradiščanskem, kar naj hi bilo porok za to, da se želje krivih prerokov, ki jim je napoti njihova enotnost in ki govore o nekakšnem nasilnem ohranjanju te narodnosti, ne bodo uresničile, pišejo Hrvatske novine. Ob tem pa ni moč mimo resnih težav, s katerimi se dejansko ubadajo pri uveljavljanju tiskane tiescde naši rojaki v tej avstrijski deželi. Kot dokaz navajajo med fj informativni tednik dete drugim podatek, da jim še do danes niso nakazali za lansko leto odobrenih 270 tisoč šilingov zvezne dotacije, čeprav jih je samo tiskanje Hrvatskih novin stalo 795 tisoč šilingov. V te stroške pa niso všteti stroški poštnine, niti stroški prevozov in nekateri drugi izdatki. 1 o je zgovoren dokaz, da gradiščanski Hrvati zavestno in požrtvovalno podpirajo svoj narodnostni tisk, torej tudi Hrvatske novine Le tako da se lahko obdržijo, saj tudi nimajo poklicnih novinarjev in tudi uredniki niso plačani za svoje delo. Ta ladja sc torej ne potaplja, kot zlovešče napovedujejo hrvat-skemu življu nenaklonjeni nemški časopisi na avstrijskem Gradiščanskem. odgovarjajo med drugim Hrvatske novine in pozivajo na narodnostno strpnost, od odgovornih v deželni in zvezni vladi pa zahtevajo vsaj približno tak odnos, kot do tiska večinskega naroda. BORO BOROVlC nja akcijskega programa neuvrščenih in držav v razvoju o medsebojnem sodelovanju na podlagi načela posamične in skupne naslonitve na lastne sile. To je temeljnega pomena za vso dejavnost neuvrščenih držav, saj je tudi pogoj krepitve enotnosti neuvrščenih in bistveni dejavnik v prizadevanjih za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Ne samo glede strategije neuvrščenih in držav v razvoju, marveč tudi ob posameznih ključnih vprašanjih - so menili na republiškem svetu za mednarodne odnose - bi bilo potrebno temeljiteje obdelati posamezna vprašanja in pripraviti jugoslovanska stališča in predloge, s katerimi bomo nastopali v Nexv Delhiju. Opozorili so tudi, da bi morali v Jugoslaviji okrepiti prizadevanja za dosledno uresničevanje načel nove mednarodne gospodarske politike in sklepov neuvrščenih v naši ekonomski politiki. jože Šircelj Ultimat Listi za Trst Če se bo še upirala vključitvi krščanskih demokratov v odbore, bodo sprožili krizo TRST, 19. januarja — Tajniki strank, ki sestavljajo deželno večino, so včeraj postavili pravi ultimat Listi za Trst. Ce se bo še naprej upirala vključitvi krščanskih demokratov v tržaški občinski in pokrajinski odbor, bodo sprožili v obeh krajevnih upravah krizo s hudimi političnimi posledicami. Toda sporazum med strankami kljub temu ne bo uresničen, saj bi morali biti po njem razširjeni obe krajevni upravi najpozneje do 20. januarja. Tako je Lista za Trst spet postavljena v nekakšen politični fokus. Z relativno večino glasov je uspela po zadnjih volitvah sestaviti obe krajevni upravi s pritegnitvijo strank laično-socialističnega pola in potis-njenjem krščanske demokracije v klopi opozicije. Zaradi šibkih večin in različnih pogledov strank na probleme mesta pa sta zdaj upravi praktično paralizirani. Zadnji čas se sveta niti ne sestajata, pač pa postaja spet vse bolj aktiven tržaški župan Manlio Cecovini, ki pošilja iz Strasbourgha poročila o tem, kako se v evropskem parlamentu zavzema za interese Trsta. Lv K. Vlada Margaret Thatcherjeve ni kriva za falklandsko vojno Posebna britanska komisija o dogodkih in dejanjih, ki so vodila do argentinske invazije na Falklandsko otočje OD NAŠE sodelavke LONDON, 19. januarja — Britanska vlada je objavila željno pričakovano poročilo posebne šestčlanske komisije, ki jo je vodil ugledni akademik lord Franks, in katere naloga je bila pregledati, razčleniti, ugotoviti in poročati o dogodkih in dejanjih, ki so vodila do argentinske invazije na Falklandske otoke 2. aprila 1982. Komisijo, katere sestavo je potrdila tudi opozicija, je lani julija imenovala ministrska predsednica Thatcherjeva, Britanci pa so od nje pričakovali vsaj objektiven komentar (kolikor je to mogoče tako kmalu po falklandski krizi) o vzrokih za argentinsko invazijo, ki jo jeVivši minister za zunanje zadeve lord Carrington imenoval »nacionalno ponižanje«. Objavljeno. 106 strani dolgo poročilo, ki ga kratko imenujejo Franksovo poročilo, jasno in glasno ugotavlja, da vlade ministrske predsednice Thatcherjeve ni mogoče kriviti za falklandsko vojno, kajti argentinske invazije ni bilo mogoče predvidevati, napovedati ali celo preprečiti. Kljub temu obsežno in podrobno poročilo, kateremu večina današnjega tiska priznava temeljitost, ugotavlja, da je Britanija pošiljala Argentini napačne diplomatske signale, to pa je imelo za posledico, da jc Argentina tudi napačno presodila britansko odločenost, braniti maloštevilno falklandsko prebivalstvo. Poročilo nadalje ugotavlja, da niti britansko ministrstvo za zunanje zadeve niti britanska obveščevalna služba nista posvetila dovolj pozornosti poteku dogodkov in situaciji, ki je nastala v odnosih med Argentino in Britanijo v zimi 1981—1982. Poročilo kritizira določene postopke v vrhu vojaške obveščevalne službe in celo predlaga organizacijske spremembe. Večina današnjega britanskega tiska jih pričakuje prav kmalu. Toda kljub vsemu temu Franksova komisija sklepa svoje podrobno razčlenjeno poročilo s skrbno izbranimi besedami in pravi: »...Ne bi bili upravičeni, če bi sedanji vladi pripisali kakršnokoli kritiko ali krivdo za to, da se je argentinska hunta odločila in z invazijo na Falklandske otoke 2. aprila 1982 zagrešila dejanje neizzvane agresije.« Zaenkrat Franksovo poročilo, politično gledano, pušča ministrsko predsednico Thatcherjevo neprizadeto, to pa je več, kot je bilo mogoče pričakovati lani julija, ko jc bila komisija imenovana. Tudi opoziciji se še ni posrečilo, da bi vlado v zvezi z ugotovitvami Franksove komisije učinkoviteje napadla, čeprav meni, da poročilo daje dovolj snovi za dvodnevno debato, ki bo prihodnji teden v spodnjem domu parlamenta. Vodja laburistov Michael Foot je sicer včeraj zarohnel, da Franksovo poročilo na- jana SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA zorno prikazuje »polom učinkovitega vladanja v tej deželi«, toda globlji odmev so dobile besede bivšega laburističnega ministrskega predsednika Jamesa Callaghana. ki je dejal, da rezultat 12-mesečne vladine politike v zvezi s Falklandi predstavlja »kratkoročno vojaško zmago in dolgoročno politično umikanje ter slepo ulico«. Obenem je Cal-laghan obtožil premierko Thatcherjevo, da so njena dejanja ustvarila politiko »falklandske trdnjave«, to je politiko, ki so se ji britanske vlade izogibale. V odgovoru je Thatcherjeva morala priznati, da trenutno ni druge izbire, če Britanija res misli spoštovati željo Falklandcev. ALJA KOŠAK Moskva zadovoljna z izidi Gromikovega obiska v Bonnu Opazovalci ugotavljajo, da so se zahodnonemška stališča glede razmeščanja »evrostrateških« raketnih sistemov »obrnila na bolje« OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 19. januarja — Tukajšnji odzivi na obisk Andreja Gro-mika v Bonnu kažejo, da so v Moskvi v glavnem zadovoljni s tem, kar je opravil njihov zunanji minister v zahodnonemškem glavnem mestu. Sovjetski komentatorji poudarjajo, da so praktično vsi Gromi-kovi sogovorniki z »zanimanjem prisluhnili sovjetskim stališčem in novim sovjetskim predlogom za evropsko razorožitev. To pa je, po tukajšnjih sodbah sodeč, v zdajšnjem zapletenem mednarodnem položaju že nekaj, saj so za napredek na številnih sovjetsko-ameri-ških pogajanjih potrebne predvsem pobude. Že, ko je Gromiko pred tremi dnevi odhajal v Bonn, je bilo ja- sno, da v Moskvi od Zahodnih Nemcev pričakujejo predvsem »posluh« za sovjetska stališča v zvezi z vprašanji razorožitve v Evropi in globalnim dialogom med vzhodom in zahodom. Zato tudi nekatera razhajanja v pogledih in ocenah, do katerih je pošlo ob srečanjih Gromika s številnimi zahodnonemškimi politiki, v Moskvi sploh niso izzvala zaskrbljenosti. Tu je namreč pomembno predvsem, da je Gromiko v Zahodni Evropi pojasnil sovjetska stališča o vseh tistih vprašanjih, od katerih je odvisen napredek na področju evropskega dogovarjanja, in da je s tem vsaj nekoliko morebiti vplival tudi na razprave med samimi zahodnimi zavezniki, ki naj bi bili - po moskovskem mnenju - na vsak način bolj zainteresirani za sporazum o zmanjšanju jedrskega orožja v Evropi, kot pa washing-tonska administracija. Sodeč po pisanju današnjega sovjetskega tiska je to Gromiko svojim sogovornikom v Bonnu tudi naravnost povedal. Pravda namreč ne skriva upanja, da bi ob zdajšnjih razorožitvenih dilemah, zaradi katerih je pred kratkim prišlo do nesoglasij tudi znotraj same ameriške administracije, lahko bonska vlada vplivala na preusmeritev dosedanjega toka ženevskih pogajanj in k njihovemu uspešnemu koncu. Zdi se, da vidi Kremelj v Bonnu še vedno pomembno »mostišče« v premagovanju ovir med Vzhodom in Zahodom. Zato so v Moskvi že vse dni vsa druga vprašanja potisnjena v drugi plan, vštevši bileteralne odnose, ki so - kot je znano - z 21 milijardami mark blagovne menjave letno prav gotovo velikega pomena za sovjetsko gospodarstvo. Sovjetski opazovalci komentirajo le Gromikove bonske pogovore o vprašanjih razorožitve in pri tem na zelo zgovoren način ocenjujejo, da so v za-hodnonemških stališčih premiki »na bolje«. Zaradi podpore Gukuniju Libija deležna ostre kritike Največji kenijski dnevnik očita Libiji, da je zakrivila neuspeh drugega sklica 19. afriškega vrha v Tripoliju OD NAŠEGA DOPISNIKA NAIROBI, 19. januarja - Zaradi zavzemanja za bivšega čadskega predsednika Gukunija VVeddeva na nedavnem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Nikaragvi je bila Libija deležna ostre kritike v Keniji. Posredno pa je kritiziral Libijo tudi francoski predsednik Franfois Mitterrand, ki je med obiskom v Beninu opozoril na nevarnost vmešavanja tujih sil, vključno s sosednjimi državami, v čadske notranje zadeve, ter obsodil sleherno tujo okupacijo države. Največji kenijski dnevnik, »Daily Nation« očita L.ibiji, da je zakrivila neuspeh drugega sklica lanskega 19. afriškega vrha novembra v Tripoliju, s tem ko ni priznala novega, Habrejevega režima v N’Djameni. Navzoči so nato zadolžili Kenijo, naj na čelu 12-članskega odbora poskuša še tretjič sklicati 19. redno vrhunsko srečanje OAE, vendar pa doslej ni bilo napredka. L-ibija se v tem ni odpovedala podpori bivšemu predsedniku Gukuniju, ki je ustanovil začasno vlado v kraju Bardai na čadskem severu, na ozemlju pod libijsko vojaško okupacijo. To se je znova pokazalo na ministrskem srečanju 49-članskega biroja neuvrščenih v Managui, ki se ga je udeležil tudi novi čadski zunanji minister Idris Miškin, vendar pa je Libija terjala status opazovalca za bivšega predsednika Gukunija. To so druge afriške države zavrnile. Toda kenijski dnevnik opozarja, da to priča o nameri Libije, da bo še naprej terjala navzočnost Gukunijeve delegacije na mednarodnih srečanjih. Tudi francoski predsednik Mitterrand, ki je z obiskom v Gabonu končal svojo afriško turnejo, je opozoril na nevarnost tujega vmešavanja v notranje zadeve Čada. Ob koncu obiska v Beninu, ki je sicer podpiral bivšega predsednika Gukunija, je Mitterrand rekel, da lahko nadaljevanje spora v Čadu pripelje do vmešavanja velikih sil, vključno s sosednjimi, kar ima lahko nevarne posledice. TIT DOBERŠEK Dognanja uveljaviti v praksi Uspešno delo ljubljanskega marksističnega centra - Odslej komite in predsedstvo MK ZK — Zavrnjene obtožbe v pismu Matevža Krivica LJUBLJANA, 19. januarja — Mestni komite (doslej konferenca) ZKS Ljubljana je na nocojšnji seji ob spremembah in dopolnitvah statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju tnestne organizacije ZK, delu in načrtih marksističnega centra MK ZKS ter pripravah na programsko konferenco mestne organizacije ZK velik del razprav namenil pismu Matevža Krivica; v njem zapisane zahteve in očitke je zavrnil kot neutemeljene. Nov statutarni sklep o delovanju in organiziranosti mestne organizacije ZK je rezultat dvomesečne javne razprave in je sedaj usklajen s statutom ZKJ in ZKS. Po spremenjenem in dopolnjenem sklepu je najvišji forum mestne organizacije ZK mestna konferenca, ki se sestaja vsako leto enkrat, vsako četrto leto pa voli organe mestne organizacije. Med njenimi zasedanji je najvišji organ komunistov Ljubljane mestni komite, ki izmed svojih članov izvoli politično-izvTŠilni organ — predsedstvo mestnega komiteja; tega vodi sekretar MK. Ob tem velja poudariti, da je uresničevanje sprejetih stališč in sklepov mestnega komiteja ZK obvezno za vse komuniste. Ko so ocenjevali delo marksističnega centra MK ZKS, so razpravljale! menili, da je v minulih dveh letih opravil veliko delo. Kljub uspehom pa vsa spoznanja marksističnega centra le niso bila dovolj učinkovito prenešena v prakso in prav temu bodo v prihodnje posvetili veliko pozornosti. Člani MK ZKS so v razpravi poudarili, da bi moral • Člani mestnega komiteja ZKS Ljubljana so z enominutnim molkom počastili spomin na revolucionarja dr. Y'ladimira Ba-kariča in pred nedavnim preminulega izvršnega sekretarja predsedstva MK za SI.O in družbeno samozaščito Petra Pauka. center aktualne zadeve ne le spremljati, temveč tudi sam načenjati nove. Njegovo delo naj bi bilo bolj aktualno, izostriti hi moral posluh za teme, ki so najbolj žgoče med njimi: odnos med državo in nadaljnjim razvojem samoupravljanja, teze, da Slovenija d<>biva v Jugoslaviji neko posebno mesto in ne nazadnje bi moral center obravnavati tudi stanovanjsko zidavo v Ljubljani, komunalno ureditev, vprašanja urbanizacije ipd. Ob zelo ambi- cioznem programu dela centra so razpravljalci poudarili, da bo treba njegova dognanja bolj uveljaviti v vsakdanjem delu komunistov. Ob tem so se za minulo uspešno delo zahvalili članom sveta marksističnega centra, ki ga je doslej vodil dr. Ciril Ribičič, in izvolili nov svet, ki ga bo vodil dr. Martin Žnideršič (Cankarjeva založba). Mesini komite ZKS je sprejel tudi program aktivnosti in nalog za pripravo letnih programskih konferenc občinskih in mestne organizacije ZK (ta bo 4. aprila) Mestni komite (do danes konferenca) ZK Ljubljane je nocoj obravnaval tudi pismo Matevža Krivica oziroma zahtevo svojega politično-izvršilnega organa, da razpravlja o moralnopolitični odgovornosti Matevža Krivica glede na njegovo ravnanje, obtožbe in žaljivke, s katerimi je obkladal mestno organizacijo ZK Ljubljana, delegate vseh treh zborov skupščine mesta Ljubljane in člane izvršnega sveta SML. V uvodnih besedah je Matevž Krivic vztrajal pri svojih stališčih, zlasti pri tem, da pri obravnavi interpelacije, ki jo je v SML poslala skupina delegatov zbora združenega dela občine Bežigrad - interpelacija je med drugim očitala, da so pri združevanju šol Ivan Cankar in Vida Janežič nekateri člani izvršnega sveta SML zavajali tako delavce obeh šol • Komite ZK Ljubljana je nocoj sprejel naslednje sklepe: — soglasno je podprl frontno stališče predsedstva MK SZDL Ljubljana, da ni osnove za novo interpelacijo, ki jo je predlagal Matevž Krivic, in ugotovil, da je bila prva interpelacija zavrnjena v skupščini mesta Ljubljane (v vseh treh zborih) po normalnem in demokratičnem postopku; — zavrnil je grobe obtožbe Matevža Krivica na račun zveze komunistov, za kar mora odgovarjati; — predlagal je osnovni organizaciji ZK, katere član je Matevž Krivic (na višji upravni šoli — op. av.), da obravnava moralnopolitično odgovornost svojega člana; mestni komite bo osnovno organizacijo seznanil z nocojšnjo razpravo in s stališči v lej točki dnevnega reda — osnovna organizacija ZK, katere član je Matevž Krivic, naj prek občinskega komiteja Bežigrad obvesti mestni komite ZK o svojih stališčih. kot delegate, da je IS SML dejal neresnične podatke — postopek ni bil ne korekten ne demokratičen. Trdil je tudi, da se je zbor združenega dela občine Bežigrad šele pod hudim političnim pritiskom odrekel interpelaciji in sprejel poročilo izvršnega sveta SML o tej zadevi. V razpravi so člani mestnega komiteja menili, da pri ravnanju Matevža Krivica ni šlo za pravniške interpretacije in zaplete, ampak za idejnopolitično vprašanje, za poskus, da bi upočasnil izobraževalne reforme. Zavrnili so očitke, da je šlo za manipuliranje z delegati in poudarili, da izjave in obtožbe Matevža Krivica pomenijo nezaupanje v sposobnost delegatov SML in nezaupanje do družbenoplitičnih organizacij in organov v Ljubljani. Predsednik mestnega komiteja ZKS Ljubljana Jože Smole je govoril o odprtosti ZK do kritične in ustvarjalne razprave v pripravi odločitev, ko pa večina članstva sprejme sklepe, so vsi člani ZK obvezni, da jih izvajajo. Ostro je zavrnil blatenja in grobe obtožbe, ki jih je izrekel ali napisal Matevž Krivic, češ da je na ljubljanski partiji ostal sramoten madež (ker ni bila sprejeta interpelacija), da je ižvršni svet SML lagal in zavajal delegate, da je bilo v postopku uporabljeno je-zuitsko-stalinistično načelo, da so bili delegati vseh treh zborov SML zavedeni. Zato je tudi terjal, da Matevž Krivic za te žaljivke odgovarja. VLADO ŠLAMBERGER UROŠ ŠOŠTARIČ Zlasti velik poudarek dajejo bonskim izjavam, da so zadnje sovjetske pobude in predlogi, ki jih vsebuje praška deklaracija, »vredni zahodne pozornosti«. Kot pravijo številni, so v Moskvi te ocene sprejeli kot očiten izraz »prožnejšega zahodnega pristopa«, pa tudi kot pohvalo lastni mobilnosti, o kateri ob zelo razgibani diplomatski dejavnosti novega sovjetskega vodstva vse pogosteje govorijo v tukajšnjih tujih krogih. Čeprav v javnosti na obeh straneh še vedno vztrajajo pri svojih »ničelnih rešitvah« (to je v Bonnu poudarjal tudi Gromiko), menda vprašanje, kako doseči sporazum o »evroraketah«, sploh ni tako nerešljivo, kot je videti. Sovjetski opazovalci ne komentirajo zadnjih izjav Euge-na Rostowa o »izgubljenih priložnostih« ženevskih pogajanj, vendar pa je tudi tukaj večkrat slišati neuradna mnenja, da je na tem področju »vse« odvisno od »politične volje ene in druge su-persile«. Žal, vsaj za enkrat obe strani ostajata pri že znani retoriki. Danes Pravda spet poudarja, da v Moskvi nikakor ne mislijo popustiti pred Reaganovo »ničelno varianto« in da sploh ni res, kar trdijo v Washingtonu, da skuša Sovjetska zveza s svojimi predlogi o zamrznitvi evropskega jedrskega potenciala obdržati svojo raketno premoč. Glasilo sovjetske partije zahteva od ameriške administracije, da mora na sovjetske predloge odgovoriti »po vsebinski in ne po formalni plati«. DANILO SLIVNIK Kmetijske cene dvigajo temperaturo v deseterici Komisija EGS predlaga 4,4-odstotno podražitev — Boj med članicami z visoko in nizko inflacijo OD NAŠEGA DOPISNIKA BRUSELJ, 19. januarja - Kot po tradiciji so pogajanja o povečanju kmetijskih cen v EGS nabita z napetostjo. Zaiskrilo se je že včeraj zvečer, ko so se kmetijski ministri prvič sestali: evropska komisija je predlagala 4,4 odstotno podražitev, kar se je britanskemu ministru VValherju, zdelo .razsodno in modro*, italijanskemu pa nesprejemljivo, kajti inflacija je v njegovi državi dosegla 16 odstotkov, zato bi predlagani odstotek pomenil krepko osiromašenje kmetijskih dohodkov. Prvo letošnje zasedanje kmetijskih ministrov označujejo znani problemi; kmetijski presežki EGS se naglo grmadijo, notranja poraba stagnira, letina je bila obilna kot že dolgo ne, hkrati pa so vse glasnejši zavezniki onstran Atlantika, ki obtožujejo deseterico, da ji z visokimi izvoznimi subvencijami krade dragocene tuje trge. Komisija EGS je predlog za letošnje 4,4 odstotno povečanje cen utemeljila s tem, da »naraščajoči kmetijski presežki ne dopuščajo večje podražitve.« Kmetijske cene so v skupnem trgu temeljni instrument »zelene politike« in poglavitna sestavina zapletenega mehanizma, v katerem so države dolžne po zajamčenih cenah odkupiti vse pridelke, ki jih ponudijo kmetje, presežke pa vskladiščijo ali skušajo izvoziti. Izgube pokrivajo z denarjem iz skupne blagajne, v kateri je več kot 20 milijard dolarjev ali okrog 20 odstotkov vrednosti celotne kmetijske proizvodnje EGS. Čeprav še ni mogoče napovedati, kako se utegne razplesti letošnja »zelena« bitka med članicami EGS z visoko in tistimi z nižjo inflacijo (razen Italije je v opoziciji proti predlaganim cenam še Grčija), pa za zdaj ni videti znamenj, da bo razprava tako dramatična kot lani, ko je skupnost zrla v oči morda največji krizi doslej. Vlada Margaret Thatcherjeve je tedaj blokirala razpravo o cenah do srede maja, zaradi česar se je tradicionalni »zeleni« maraton končal kar sedem mesecev kasneje, kot je predvideval uradni urnik. DUŠAN SNOJ S TELEPRINTERJA Turški zunanji minister v Romuniji BUKAREŠTA, 19. januarja (Tanjug) - V Bukarešti so stekli danes pogovori romunskega zunanjega ministra Stefana Andreija in turškega zunanjega ministra Ilterja Turkmena, ki je prispel sinoči na uradni obisk v Romunijo. Med tridnevnim bivanjem bo imel po vsej verjetnosti pogovore o čedalje uspešnejšemu romunsko-turškemu sodelovanju, izmenjal pa bo tudi mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti balkanskih. Umrl nekdanji argentinski predsednik BUENOS AIRES, 19. januarja (Reuter) — Sinoči je v bolnišnici v Cordobi na severu Argentine v 82. letu starosti umrl bivši argentinski predsednik Arturo Illia. Državo je vodil od leta 1963 do 1966, ko so ga strmoglavili z vojaškim udarom. Konzultacije z neuvrščenimi državami NEW DELHI, 19. januarja (Tanjug) — V indijskem glavnem mestu so sporočili, da se bližajo koncu konzultacije, ki so jih odposlanci vlade vodili z drugimi neuvrščenimi državami v pripravah na sedmo srečanje voditeljev neuvrščenih držav. V tem trenutku posvečajo posebno pozornost pogovorom, ki jih vodita sekretarja v zunanjih ministrstvih Indije in Pakistana in zadevajo konzultacije o pripravi političnih in ekonomskih dokumentov za srečanje. Hkrati se nadejajo, da bo po tej poti mogoče prispevati k normalizaciji odnosov med Delhijem in Islamabadom. Nov uspeh salvadorskih upornikov SAN SALVADOR, 19. januarja (Reuter) — Blizu 500 upornikov je včeraj med napadom,.ki je razširil doseg njihove zadnje ofenzive v triletni državljanski vojni, uničilo vojaško oporišče salvadorskega režima v osrednji pokrajini San Vincente. Predstavnik pete pehotne brigade je izjavil, da je med zagrizenimi boji za oporišče padlo sedem vojakov še preden so se gverilci umaknili na položaje na obronkih ognjenika San Vincente. Madžarska: omejili sredstva za reprezentanco BUDIMPEŠTA, 19. januarja (Tanjug) — Madžarska vlada je še bolj omejila sredstva za reprezentanco. Po odloku finančnega ministrstva se morajo letos izdatki za reprezentanco skrčiti še za 10 odstotkov, vse to pa se nanaša tudi na izdatke za domače in tuje goste ter pogajalce. Kot je predvideno, bodo poslej udeležencem na pogajanjih med domačimi partnerji postregli le z brezalkoholnimi pijačami, kava, ki je bila doslej dovoljena, pa bo ukinjena. Tudi sprejemi in pogostitve ter darila domačim partnerjem niso več dovoljeni. Tujemu gostu bodo še postregli brezalkoholno pijačo in kavo, medtem ko alkoholne pijače, ki so bile doslej dovoljene, niso več predvidene. Tujcu smejo prirediti samo eno kosilo ali večerjo, darilo pa je lahko le simbolično, pri čemer njegova vrednost ne sme presegati 500 forintov (približno 12 dolarjev). Iskanje ugrabiteljev tajskega letala BANGKOK, 19. januarja - (AP) - Helikopter tajskega letalstva in na stotine policistov že od ranega jutra temeljito preiskujejo tri severne tajske pokrajine, kamor so trije neznanci po včerajšnji ugrabitvi tajskega potniškega letala SD-330 pobegnili z enajstimi potniki in štirimi člani posadke. Predstavnik policije v mestu Cijang Meju ni hotel povedati, koliko je možnosti, da najdejo ugrabitelje, ki so se včeraj z majhnim tovornjakom, dobljenim od letaliških oblasti v Čijang Meju, odpeljali s talci neznano kam. Honduraško-ameriški manevri ob meji z Nikaragvo TEGUCIGALPA, 19. januarja (Reuter) - Prihodnji mesec bodo ob vroči honduraško-nikaragovski meji skupni honduraško-ameriški manevri. V vladnem sporočilu, objavljenem v Tegucigalpi, je še rečeno, da so na te vojaške vaje, ki bodo od 1. do 6. februarja v vzhodni pokrajini Mosquitia, povabili opazovalce iz Gvatemale, Salvadorja in Nikaragve. Manevri bi morali biti že prejšnji mesec, pa so jih odložili zaradi obiska predsednika Reagana v Hondurasu. Amnestija v Kolumbiji BOGOTA, 19. januarja (AFP) — Kolumbijski minister za pravosodje Bernardo Gaitan Mahecha je sporočil, da bodo pomilostili kakih 270 zaprtih gverilcev. Amnestijo so razglasili novembra lani. Hkrati je povedal, da je v kolumbijskih zaporih 25.065 ljudi, med njimi 1246 žensk in 18.508 članov sindikatov. • * ... .... ••■•■.•a >■•.. • • • • • •• >•••••••••••••••• • • ......t«, .'.v * .*.,*i.*.*, .y«v.v«v«v*v*y«v/*VtViV*v»Vi\ . XX* ■. ‘ X,X*X*X*X*X,X,X,X-X,X*X*XvX,X,X,X,X*X#X,X ... •..y! ,yy‘-.'**X*' x*X :*X*X***.*X M ; XjX,X*X*X*X,X,X*X*X*X*X,X,X,X-' 11 S4 *•:•*•* »ZASTAVA« sprejema naročila za avtomobile: »ZSTAVA 750 LE«, »JUGO 45«, »ZASTAVA 128«, »LADA« in vse modele »ZASTAVA 101 GT in GTL«. S pravočasnim vplačilom si boste zagotovili ugodnejše dobavne roke, ker je število avtomobilov, ki so namenjeni prednaročilu, omejeno. Pri nakupu avtomobila »ZASTAVA« za devizne dinarje, boste skladno s predpisi prihranili od 7.760 do 71.340 dinarjev, odvisno od višine osnovnega prometnega davka. Zagotovljeno je dovolj nadomestnih delov. Za varno in zanesljivo vožnjo skrbijo servisi »ZASTAVA« po vsej državi. VSA POJASNILA ZAHTEVAJTE PRI PRODAJNI MREŽI »ZASTAVA«! /: M H V- avtomobili 4. stran ★ DELO DELO KOMENTIRA - AKTUALNA TEMA Četrtek, 20. januarja 1983 MAKS TOBOLJEVIČ bi*.# \;t •••* I .> * ' M/, .»'Ho j)fr,\\U ,.04; 1»;,*'....... "............ ^hr/2. • ,.V/^ »v//.. ' " - 9//V J\M^V .»'/> \\fty .'l4r c»\vr/^ A k* /4/T^ - Takega pomanjkanja snega sredi zime pa ne bomo več trpeli! Takoj je treba uvesti bone... Pokojnine se sicer povečujejo večkrat na leto, toda številni upokojenci le s težavo napolnijo košarico z osnovnimi živili Zaradi različnega načina valorizacij po republikah in pokrajinah je videti, kot da so pokojnine zelo različne, vendar so povsod kar prilagojene gibanju osebnih dohodkov zaposlenih — Odstotkov povečanja ne seštevamo, ampak množimo - Podrto razmerje med upokojitvami in zaposlovanjem Jugoslavija je že pred desetimi leti prestopila mejo, ko populacija velja za staro: to je takrat, ko je več kot 7 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Tako imamo danes v Jugoslaviji že okoli 1.630.000 upokojencev, od katerih jih je sredi minulega leta polovica prejemala pokojnine manjše od 6000 dinarjev. Slovensko povprečje lanskih pokojnin je 8937 dinarjev, kar je videti precej ugodnejše. Vendar pa so med vsemi upokojenci tudi taki, ki se morajo preživljati z dvema, tremi ali štirimi tisočaki. Zato je razumljivo, da vsako povečanje pokojnin v tej ali oni republiki vzbuja veliko zanimanje. TONJA SLOKAR Cenik proti varčevanju Odločitev, da bo treba v Sloveniji postopno vpeljati ekonomsko ceno elektrike, torej tako, ki bo pokrila vse proizvodne stroške, je obudila stare zahteve po spremembi sedanjega cenika (tarifnega sistema) za plačevanje električne energije. Novi cenik naj bi bil bolj pravičen in naj bi porabnike bolj spodbujal k varčevanju. Veliki razponi v cenah pri plačevanju električne energije med posameznimi odjemnimi skupinami so že dolgo najbolj šibka točka veljavnega cenika. Niso v skladu z gospodarsko in varčevalno logiko. Nevzdržno je namreč, da veliki porabniki elektrike plačujejo energijo precej pod povprečno prodajno ceno. ki je zdaj 236 par za kilovatno uro (tovarna aluminija Kidričevo 85 par. tovarna dušika Ruše 83 par, tri slovenske železarne v povprečju po 135 par za kilovatno uro), medtem ko morajo gospodinjstva plačevati kilovatno uro povprečno po 281 par. obrtniki, šole, trgovine pa kar po 5 dinarjev, kar je petkrat več, kot zanjo povprečno plačujejo veliki odjemalci. Še večje so razlike, če k povprečnim prodajnim cenam prištejemo še posebne prispevke, ki jih porabniki plačujejo za razvoj elektroenergetike. Potem je razpon med najnižjo in najvišjo ceno kar šestkraten. ,- ! Seveda nihče ne oporeka temu, da veliki odjemalci (teh je v Sloveniji pet) lahko svoj odjem prilagajajo obremenitvam v elektroenergetskem sistemu in s tem zmanjšujejo njegove stroške in da so poleg tega ti uporabniki tudi prvi na udaru ob redukcijah. Toda razlike v cenah so prehude in povrh vsega nepravične. To potrjuje tudi posebna študija, ki jo je napravil ljubljanski Elektroinštitut Milan Vidmar, iz katere je mogoče razbrati, da kljub ugodnim vplivom veliki odjemalci povzročajo elektrogospodarstvu za 60 odstotkov večje stroške, kot jih pokrijejo s plačilom elektrike. Ce bi torej dosledno upoštevali načelo, da mora vsakdo poravnati vse stroške, ki jih povzroča s svojim odjemom elektrogospodarstvu, potem bi morale velike tovarne plačevati elektriko največ štirikrat ceneje kot drugi. Velikim porabnikom ta študija ni povšeči, saj si ne želijo zapraviti pridobljenih ugodnosti. Morila so bile te še upravičene pred leti, ko smo pridobili dobršen del elektrike iz cenejše vodne energije in ko poslovanja elektrogospodarstva še niso toliko obremenjevala tuja posojila. Danes, ko postaja energija čedalje dražja, ko je primanjkuje, ko je povsem logično, da si jo mora industrija za razširitev sama vnaprej priskrbeti, pa takšne olajšave, bodisi pri plačevanju energije bodisi pri plačevanju prispevkov za razvoj, niso več upravičene. Teh pet največjih tovarn namreč porabi tretjino vse električne energije v Sloveniji. Ko zdaj poskušamo sestaviti novi cenik, ki bi bil bolj pravičen in bi tudi bolj spodbujal porabnike k varčevanju z elektriko, je najbrž prav, da se pojavijo tudi zamisli o tem. da bodo morali veliki porabniki plačevati več za elektriko. Še najbolj prav bi bilo. da vse račune najprej razčistijo na strokovni ravni. Cenik bi moral biti tak, da bi spodbujal gospodarno ravnanje z energijo. Ne moremo namreč privoliti v to, da imamo tako nelogične cenovne razpone med odjemnimi skupinami in da jih s podražitvami elektrike ne odpravljajo postopno, temveč zahtevajo vedno nove, za vse porabnike enake podražitve. | • Moč predpisov Zapleti, do katerih prihaja po uveljavitvi zveznega ukrepa o plačevanju pologa na meji, ne prizanašajo tudi obrtnikom, članom obrtnih zadrug, ki si lahko (prav ' tako po zveznem predpisu), priskrbijo v tujini reprodukcijski material v vrednosti do sto tisoč dinarjev na leto. Takega, ki ga ni moč dobiti doma. Obrtna združenja in obrtne zadruge namreč še vse do danes niso uspeli prepričati odgovornih, da bi njihovim članom na meji prizanesli s plačilom pologa. Obrtniki menijo, da jih kot člane družbenih obrtnih organizacij ne bi smeli obremenjevati s plačilom pologa, kot to velja za druge uvoznike v združenem delu, zato se raje odpovedo uvozu. Marsikje zato stoje nedokončani objekti in izdelki. V radgonski obrtni zadrugi, 14. oktober\ na primer, ne morejo izdelati naprav za pridobivanje sončne energije, ker obrtniki ne morejo uvoziti nekaterih delov. V bistvu gre za nepomemben uvoz, ki ima v skupni vrednosti te naprave le majhen del. Pereč problem poskušajo v posameznih občinah rešiti v sodelovanju z zvezo obrtnih združenj Slovenije. Tu pa pravijo, da so postopek za dodatno tolmačenje predpisa o pologu za obrtnike, člane obrtnih zadrug, sprožili takoj po uveljavitvi ukrepa na pristojnih republiških mestih in tudi pri zveznih organih, vendar doslej brez uspeha. Bodo izdelki kar čakali? BORO BOROVIČ JANJA KLASINC Nepotrebna sramežljivost Nedavna javna tribuna oziroma sekcijska obravnava problemov reforme vzgojno-izobraževalnega sistema je dokaz več, da mladinci, točneje mladinski funkcionarji, ne znajo izkoristiti priložnosti in seznaniti javnosti s svojimi stališči ter se zanje v odprti in demokratični razpravi tudi boriti, če je treba. Med skoraj peturno razpravo na prvem delu sekcijske obravnave in med 93 razpravljalci sedemurnega pogovora drugega dela te obravnave se namreč ni oglasil niti eden od mladinskih funkcionarjev, ki bi povedal, kaj o vsem skupaj misli mladinska organizacija. To niti ne bi bilo tako pomembno, če ne bi bilo na obeh razpravah slišati nekaj mladih, tistih torej, ki jih vsa stvar še najbolj zadeva. »Uradni DANILO UTENKAR Sladkor s primesmi Koliko sladkorja je proizvedlo 21 jugoslovanskih tovarn, še niso objavili, po napovedih pa kaže, da ga veliko več kot 650.000 ton ne bo. Jugoslovanski poljedelci so lani pridelovali sladkorno peso na 138.000 hektarih njiv, kar je manj kot leto prej. Pričakovali so šest milijonov ton pridelka in okoli 765.000 ton sladkorja. K temu moramo dodati, da bomo letos v Jugoslaviji porabili 850.000 ton sladkorja. Očitno ga bo treba uvoziti za devize, Id bi jih sicer lahko porabili za nakup nadomestnih delov in reprodukcijskega materiala. Načrti pa predvidevajo, da naj bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja izvozili kar 700.000 ton sladkorja. Jasno je, da gre za račun brez krčmarja. Nekaj krivde za lanski slab pridelek velja gotovo pripisati vremenskim razmeram, ki sladkorni pesi niso bile naklonjene. Toda to je le del resnice. Na posameznih pridelovalnih območjih niso mogli zagotoviti dovolj njiv za setev. Do izpada je prišlo zlasti zaradi premajhnega vključevanja zasebnikov v pridelavo sladkorne pese. Ob tem so tudi pridelki na hektar sorazmerno majhni. Lani so s hektara spravili povprečno le dobrih 40 ton pese. To pa je seveda odločno premalo, če pridelek primerjamo s pridelkom v drugih državah, in če vemo, da je bila izjemno slaba tudi vsebnost sladkorja, ki se povprečno ni dvignila nad 14 odstotkov. Tudi, če bi naredili toliko sladkorja, kot smo načrtovali, in nekaj tisoč ton sladkorja tudi izvozili, bi bil to silno grenak sladkor, kajti nizke cene na svetovnem trgu bi naše proizvajalce spravile v obup. Svetovne zaloge sladkorja so večje kot 30 milijonov ton, iz lanskega pridelka pese in trsa pa bodo skupaj naredili prek 92 milijonov ton sladkorja. Za Slovenijo velja zapisati, da so bili poljedelci, tovarna sladkorja v Ormožu, poslovna skupnost za sladkor in republiške službe lani organizirane bolje kot doslej, to pa ne pomeni, da težav ni. V Ormožu so izdelali okoli 24.500 ton sladkorja, napovedovali pa so 500 ton več. Nekaj zaradi tega, ker so morali precej njiv, posejanih s peso, preorati, nekaj pa zato, ker je bila tudi pri nas zelo nizka vsebnost sladkorja. Pri načrtovanju tovarne so bolj računali tudi na površine v sosednji Hrvaški, predvsem na bližnjih območjih ča-kovske in varaždinske občine. Sladkorja imamo torej premalo, ker ne znamo pridelati več boljše pese. Za pridelovanje ne bi potrebovali veliko več njiv, ampak bi morali na njivah pridelati več, saj tako že nekaj let trdijo kmetijski strokov-• njaki. Toda za intenzivno pridelovanje morajo biti pogoji ustaljeni: zagotoviti jih morajo splošna kmetijska (gospodarska) politika, tovarne sladkorja in zadruge. Pridelovalci j pese v Jugoslaviji pridelek samo prodajajo, j niso pa — vsaj ne v večini primerov — kooperanti tovarne. Tako kooperantstvo pa je po svetu gospodarska nujnost: kmet pod stabilnimi pogoji proda peso, tovarna mu vrne ostanke predelave za rejo živine, živinoreja in mlekarstvo sta tako sestavni del procesa, i ki zahteva širše povezovanje. Dohodek tako ni odvisen le od pridelka in cene sladkorne pese. Tudi pri pridelovanju koruze in pšenice imamo take težave, ki se kažejo podobno tudi v živinoreji in mlekarstvu. Zato torej ni čudno, da »prenizke« odkupne cene kopičijo zahtevke po podražitvah. mladinci« pa bi tudi imeli kaj povedati. S stališči, ki so jih sprejeli na lanskem 11. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, se jim ni treba namreč nič kaj sramežljivo skrivati. Nasprotno! Sodijo, da mora biti merilo za usmeritev učenčeva sposobnost in ne le ocena njegovega znanja. To so ugotovili tudi udeleženci nedavne razprave v Cankarjevem domu. In nadalje, člani ZSMS so tudi proti slepemu vztrajanju na takojšnjem prilagajanju šolskega sistema potrebam združenega dela, saj to združeno delo želi zaposliti polovico nekvalificiranih in nizkokvalificiranih delavcev. Zavzemajo se prav tako za nove metode dela, individualizacijo pouka, dvig splošne izobrazbe in še bi lahko naštevali. Verjetno je malo takih, ki dobro poznajo usmeritve mladinske organizacije. Malo pa je tudi takih, ki bi to organizacijo jemali povsem resno. Zveza socialistične mladine je namreč še vedno znana kot podaljšek drugih družbenopolitičnih organizacij, nekateri pa ji celo pravijo servis za proslave. Ta »sloves« lahko pripiše kar sama sebi. Pridobila si ga je z zastarelim in neučinkovitim načinom dela. V mladinski organizaciji kar preveč tarnajo, da mladi nimajo možnosti uveljavljanja svojih interesov. To je pogosto res, vendar, če se spomnimo samo omenjenega primera, takih pa ni malo, vidimo, da je možnost bila. Pa ne le pri | sekcijski obravnavi, temveč tudi v javni razpravi. Ce se v okrogli dvorani Cankarjevega doma ne bi oglasilo nekaj mladih posameznikov, ki so glasno in brez besedičenja opozorili na resnost obravnavanih vprašanj, bi si lahko celo mislili, da mladih sploh ne zanima reforma vzgojno-izobraževalnega procesa, katere posledice bodo nosili sami. Dokler bodo torej mladinci razpravljali, ugotavljali in se odločali le znotraj svoje organizacije, ne bo za njihove ugotovitve in sklepe vedela večina mladih, še manj pa bodo zanje vedeli tisti, brez pomoči katerih svojih sklepov ne bodo mogli uveljaviti. Odločnejši (morda pogumnejši) nastop je zato potreben v šoli, delovni organizaciji, krajevni skupnosti, skupščini, pa tudi na takih javnih tribunah. To še posebej zato, ker so mladinci očitno pozabili, da je tudi mladinska organizacija del socialistične zveze. DROBIR Če že kazen... Če že ne pride do gmotne škode in nesreč, se vozniki, ki si pri svojih delovnih organizacijah na črno izposojajo službena vozila - seveda za svoje potrebe — kar poceni izmažejo tudi, če jih pri tem početju zaloti uradna oseba. Za tak prekršek delovne organizacije plačujejo od 200 do 2.(X)0 dinarjev kazni — voznik, ki so ga pri prekršku (prvem ali stotem, kdo ve?) zalotili — pa nič. Tisto določilo, da mora delovna organizacija proti takšnemu vozniku ukrepati in s tem seznaniti inšpekcijske službe, pa nekaj zaleže ali pa tudi ne — kakor kdaj. (Ž. H.) Posipavanje brez potrebe ■ Včasih hi se, na primer, ko-munalci in cestarji lahko izognili razmetavanju soli že s tem, da hi prisluhnili vremenarjem, ki zlasti to zimo ne skoparijo s prepričljivimi napovedmi o pogostnih otoplitvah. Ce bi se torej ravnali po njih, bi se zlasti na ravninskih predelih, kot na primer v Pomurju, vozniki lahko prevažali po suhih cestah in ne po slani brozgi, saj sol, kot je znano, zadržuje izparevanje vlage in s tem preprečuje sušenje asfalta. Kako se cestarjem večkrat po nepotrebnem mudi s posipavanjem soli kaže tudi dejstvo, da pogosto natrosijo debelo plast te škodljive snovi zlasti na klancih in mostovih. nihče pa se ne dotakne velikih kupov peska ali drobIjenca ob njih. čeprav bi ta enako zalegel kot sol in bi lastnikom avtomobilov prihranil veliko težav pri drgnjenju rje. (B. B.) Trgovci najbolje ribarijo Z ribiško dejavnostjo se v Izoli ukvarjajo trije tozdi: Riba (ukvarja se izključno z ribolovom), Delamaris (ulovljene ribe predeluje) in Blagovni promet (skrbi za prevzem, odkup in prodajo svežih in konzerviranih rib). Lansko poslovno leto je Riba zaključila z izgubo, Delamaris se je komajda rešil, edini, ki si mane roke, je Blagovni promet, jasno je torej, kdo je najboljši ribič. (I. IJ.) Pri primerjanju, seštevanju in preštevanju od stotkov povečanj pa velikokrat prihaja do nespo- j razumov. Poskusimo jih pojasniti in hkrati vsaj deloma ugotoviti, kako pravzaprav živijo naši upokojenci. Pokojnine niso enake Pokojnine skoraj 20 let niso več enkrat za vselej dana stvar. Leta 1964 so prvič sklenili, da jih je treba v začetku vsakega januarja povečati, če so se v prejšnjem letu življenjski stroški povečali za več kot 3 odstotke. Potem so se kajpada vztrajno povečevali in pred desetimi leti je bilo treba letno povečanje dopolniti še z možnostjo medletnega povečevanja. Najprej so pokojnine -bolj ali manj uspešno — sledile življenjskim stro- j 9 Povprečje pokojnin v Jugoslaviji je bilo sredi lanskega leta 7.150 dinarjev. V posameznih republikah pa so bile pokojnine take: Bosna in Hercegovina 5.671 dinarjev, Črna gora 6.919, Hrvaška 7.927, Slovenija 8.356 dinarjev, Srbija 6.908, Kosovo 6.162 in Vojvodina 6.444 dinarjev. Do konca lanskega leta pa se je po oceni zveze jugoslovanskih pokojninskih in invalidskih skupnosti povprečje vseh jugoslovanskih pokojnin povečalo na 7.500 dinarjev. škom, od leta 1981 naprej, ko so začeli upadati tudi realni osebni dohodki, pa se tudi pokojnine ravnajo po tem, koliko so se v prejšnjem letu povečali osebni dohodki, in ne po tem. kako drago je v resnici življenje. Medletne uskladitve pokojnin so zato še danes v bistvu izjemni ukrepi. Poznajo jih vse skupnosti, uporabljajo pa različne tehnike povečevanja. Pokojninska osnova je lahko ob vsakokratnem povečanju ista, lahko pa je drugačna v primeru, če se že povečane pokojnine povečajo še za dogovorjeni odstotek, ki ga sprejme skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v posamezni republiki ali pokrajini. Na konkretnem primeru nam je s številkami pomagal razvozlati ta zapleteni sistem povečevanja in preračunavanja pokojnin Jože Kuhelj iz skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Slovenska pokojnina, ki je, denimo, znašala januarja lani 10.000 dinarjev, se je 1 julija povečala za 10 odstotkov oziroma na 1 1.000 dinarjev. Prvega oktobra se je povečana pokojnina spet povečala za 6 odstotkov in je znašala 11.600 dinarjev, od letošnjega januarja pa (večja še za 5 odstotkov), znaša 12.243 dinarjev. Povečevanje v razmerjih Enaka pokojnina srbskega upokojenca se je v juliju povečala v povprečju za 8,38 odstotka in je znašala 10.838 dinarjev. Septembra se je junijska pokojnina povečala v povprečju za 10,55 odstotkov oziroma na 11.055 dinarjev, letos januarja pa se je spet »čista« pokojnina, torej 10.000 dinarjev, povečala za 21 odstotkov in znaša 12.100 dinarjev. To torej pomeni, da je zadnje slovensko skromnejše povečanje (5 odstotkov) upokojencu prineslo več denarja, kot srbskemu 9.3 odstotka. Pri tem moramo vedeti, da odstotkov povečanj med seboj ne seštevamo (torej 10 plus 6 plus 5, kar bi pomenilo 21) ampak jih je treba množiti (110 krat 106 krat 105 in dobimo 122,43 oziroma 22,43-odstotno povečanje). Prav tako pa zato tudi srbsko povečanje pred koncem leta ni 18,72 odstotka, ampak le 2,2 odstotka. Povečanje pokojnin v odstotku in denarnem znesku smo do leta 1977 poznali tudi v Sloveniji. To je način, s katerim se izdatneje povečujejo nižje pokojnine - na račun višjih. V določenem obdobju lahko ta način igra zelo pomembno vlogo, zavedati pa se je treba, da vodi v uravnilovko, ker zanemarja načelo delitve po delu in dejstvo, da je višina pokojnine odvisna od delovnega prispevka delavca, ta pa se i meri tudi v dopolnjeni delovni dobi. Znana je druž-i bena opredelitev, naj bi bil položaj upokojenca v j bistvu nadaljevanje položaja, ki ga je imel kot dela- TOMAŽ GORENC Pravnikov ze preveč Skoraj deset tisoč nezaposlenih pravnikov in diplomiranih pravnikov v Jugoslaviji — to so podatki zveznega zavoda za zaposlovanje, ki morajo vzbuditi skrbi. Med njimi je sicer veliko takšnih, ki delo iščejo prvič, so pa tudi drugi, s pravosodnimi izpiti in delovnimi izkušnjami. Tako za ene kot za druge ni prave perspektive. Vse bolj je torej očitno, da se je še pred časorn tako opevana formula o tem, da je študij prava pri nas izredno konjunkturen, prav zdaj sesula. Pokazalo se je, da je pravnikov preveč, in da smo se tedaj, ko smo načrtovali potrebe po tovrstnih strokovnjakih, krepko ušteli. Morda to ob vseh sedanjih zadregah v šolstvu niti ni pretirana novost, vendar pa postaja položaj resen tudi zato, ker na dvajsetih jugoslovanskih pravnih fakultetah, na eni višji pravni in treh višjih upravnih šolah trenutno študira 57 tisoč mladih. Gotovo je tudi zanimivo, da smo po podatkih UNESCA po številu študentov prava na prebivalca prvi na svetu. Verjetno bo prav zaradi tega nesmiselnega rekorda v prihodnje še marsikoga bolela glava. Vendar pa je treba pri tem stvari pogledati tudi z drugega zornega kota. Ko smo gradili samoupravno družbo, je bilo povsem jasno in razumljivo, da potrebujemo veliko pravnikov. Ni šlo pri tem samo za to, da bi ti sodelovali pri nastajanju samoupravnega sistema, marveč predvsem za to, da bi hkrati zgradili tudi samoupravni sodni sistem. Ta naj bi se najprej oblikoval vzporedno z državnim sistemom sodstva kot prva faza v preobrazbi etatistične države v samoupravno družbo, pozneje pa naj bi samoupravno sodstvo celo nadomestilo državnega. Zato se je 'tudi začelo pravo hlastanje po študiju prava, ne da bi pri tem vendarle skušali oblikovati vsaj okvirnega dolgoročnega načrtovanja. Ko pa so prve generacije zapustile šolske klopi, se je začel trg s pravniško delovno silo zelo hitro zapolnjevati in zdaj je povsem jasno, da pravih perspektiv za toliko pravnikov ni. Toda kljub temu vse kaže, da zanimanje za študij prava ne pojenjuje, kar seveda zbuja skrb in kaže, da se marsikdo ne zaveda, kako resen je problem. Tako, denimo, ljubljanska pravna fakulteta nima sprejemnih izpitov, in tudi za tiste študente, ki jim drugje ne uspe, se še vedno najde kakšno prosto mesto. Lahko bi torej rekli, da v sedanjih zaposlovalnih težavah pravnikov in diplomiranih pravnikov ne ukrepamo ustrezno. vec v združenem delu. Zato ni logično pričakovati, da lahko pokojninski sistem izravna razlike, ki jih prinese upokojeni delavec s seboj iz nekdanjega delovnega kolektiva. V začetku minulega leta so se pokojnine v Jugoslaviji povečale v povprečju za 34,4 odstotka. To je toliko, kot so se v letu 1981 povečali osebni dohodki. Toda življenjski stroški so se v prejšnjem letu povečali za 40,7 odstotka in je bila realna vrednost pokojnin torej precej nižja. V začetku leta 1981 je bila na ravni leta 1973, za letos pa napovedujejo še njeno nadaljnje upadanje za 7 odstotkov. Jasno je torej, da mnogim upokojencem res ni lahko. Zadnji analitično obdelani podatki o prejemkih jugoslovanskih upokojencev so sicer iz srede lanskega leta, vendar se do danes niso tako bistveno spremenili, da ne hi bili dovolj ilustrativni. Polovica vseh upokojenih Jugoslovanov je prejemala pokojnino, ki je bila (v povprečju) nižja od 6.000 dinarjev. Samo 17 odstotkov upokojencev je dobivalo med 8.000 in 10.000 dinarjev mesečno in le 14 odstotkov jih je dobivalo več kot 10.000 dinarjev. Med njimi je tudi 1,22 odstotka ljudi, ki so dobivali celo manj kot 2.000 dinarjev pokojnine; največ jih je bilo v Bosni in Hercegovini, v Sloveniji jih je bilo lani takih le 0,74 odstotka. Nizki povprečni zneski Povprečni zneski vseh pokojnin v Jugoslaviji so nizki zaradi velikega števila družinskih in invalidskih upokojencev. Zato so številke o čistih starostnih upokojencih nekoliko ugodnejše. Vendar pa je manj kot 6.000 dinarjev sredi lanskega leta kljub temu prejelo 26 odstotkov vseh starostnih upokojencev; do 8.000 dinarjev pokojnine jih je prejela približno polovica. V Sloveniji je bilo v letošnjem januarju 242.460 upokojencev. Približno polovica je starostnih, povprečna višina njihovih pokojnin je bila v tem mesecu 12.037 dinarjev; 60.570 invalidskih upokojencev prejema invalidske pokojnine, katerih povprečje je sedaj 9.397 dinarjev; povprečje družinskih je 7.848 dinarjev, prejema pa jih 64.820 družinskih upokojencev. Lani je bila najnižja možna slovenska pokojnina odmerjena v znesku 2.707.74 dinarja. Dobil jo je moški z najnižjo možno zavarovalno dobo 15 let. Najvišja možna slovenska pokojnina za upokojence, ki so se upokojili po splošnih predpisih, je bila lani omejena na znesek 30.049 dinarjev. Seveda jo je lahko dobi! le upokojenec s polno delovno dobo. Povprečje lanskih pokojnin (od junija do decembra) se je v Sloveniji gibalo od 6.830 dinarjev za družinske, 8.201 za invalidske in do 10.499 za starostne upokojence. Za večino upokojencev torej še kako velja velikokrat omenjeno pravilo, da je treba dvakrat premisliti in enkrat odrezati; posebej takrat, ko si polnijo gospodinjske košarice z najpotrebnejšimi živili. Raziskave namreč kažejo, da morajo v gospodinjstvih z najnižjimi dohodki odriniti za hrano več kot polovico razpoložljivega denarja. V družinah z višjimi dohodki dajo za hrano manj kot tretjino mesečnega dohodka. • Poglavitni problem upokojencev ni samo denar, je ugotovil sociolog Dr. Mišo Jezernik. Tako recimo tudi ne drži »splošno znano dejstvo«, da imajo upokojenci veliko težav s stanovanji. Le 3,1 odstotka jih biva v »neurejenih ali zanemarjenih hišah in samo 0,9 odstotka v »zasilnih prostorih«. Več kot polovico je lastnikov hiš ali vsaj solastnikov praviloma velikih stanovanj (61 kvadratnih metrov površine). Imajo pa težave, ker so bolezni in denimo stanujejo v stolpnici. Samo 13 odstotkov osebnih upokojencev je prepričanih, da so domovi za starejše »najboljša rešitev za ostarelega človeka«. Se posel>ej se ne navdušujejo nad domovi moški. Večina upokojencev (78,5 odstotka) ima le nižjo izobrazbo in če niso srečni dedki in babice v krogu svojih otrok in njihove družine, so pogosto osamljeni in nepreskrbljeni. Če nimajo priložnosti za vrtnarjenje (to je med konjički na prvem mestu), si ne znajo poiskati ali sploh nimajo priložnosti za kak drug, svoji starosti primeren konjiček. Zdravniška priporočila in praksa Zdravniki priporočajo naj hi si človek po načelih zdrave prehrane vsaj štirikrat na teden privoščil me- so, tri jajca na teden, sicer pa poleg drugega noben dan v tednu ne bi smelo manjkati na krožniku tudi sveže sadje in zelenjava ter mleko in mlečni izdelki. Košarica, ki smo jo lani oktobra napolnili s kilogramom krompirja, fižola v zrnju, čebule, zelene solate, paradižnika, paprike, korenja, jabolk, hrušk, svežih • Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo število upokojencev v Jugoslaviji povečalo do leta 1985 na 2.050.000 ljudi, ker naj bi naraščalo p«) povprečni letni stopnji 4,8 odstotka. To pomeni, da bo v primerjavi z zaposlovanjem razmerje vedno bolj neugodno. »S podobnimi zadregami se bodo morale spoprijemati (ali so se že v minulih letih) tudi druge države. Francija, na primer, pričakuje med leti 1970 in 2.000 povečanje števila starejših od 65 let za 29 odstotkov, tistih prek 80 let pa za 42 odstotkov. sardel, naravnega medu, govedine s kostmi in 10 jajci, je v 14 večjih slovenskih mestih stala le nekaj manj kot tisočak. Gospodinja, ki je včeraj obiskala tržnico, je morala vzeti s seboj vsaj še petstotak več. Toda, če bi šlo samo za starostne upokojence, hi lahko rekli, da mnogi sicer s težavo, a nekako vendarle povežejo konec s koncem. Veliko težje je takrat, ko se ljudje zaradi različnih vzrokov upokojijo, preden dopolnijo potrebno število let delovne dobe. Stiska teh ljudi je najtežja, čeprav se družba tega zaveda in jim priznava različne olajšave, dodatke ali ugodnosti. Gre seveda za invalidske upokojence. V Jugoslaviji jih je 320.000 in polovica med njimi je sredi lanskega leta prejemala mesečno manj kot 6.000 dinarjev. Invalidskih upokojencev je pač veliko. Zakaj, imamo celo preveč razlag.T^e bi sodili po poklicni sestavi teh ljudi (med delovnimi invalidi prevladujejo upokojeni kvalificirani in po!kvalificirani delavci), hi lahko rekli, da smo imeli slabo urejeno varstvo pri delu. Morda je bila »preširoka« (ali zlorabljena) zakonodaja s tega področja? Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da so invalidski upokojenci relativno mladi, saj imajo v povprečju le 22 let delovne dobe. • V ZDA naj bi po ocenah do leta 2.000populacija med 55 in 64 leti starosti porastla za 16 odstotkov, med 65 in 74 leti za 23 odstotkov, nad 80 let starosti pa naj hi porasla kar za 60 odstotkov. V SZ pa so izračunali, da se bo tja do leta 2.000 število prebivalcev, starejših od 65 let, povečalo kar za 300 odstotkov. Slovenija je sicer v okviru Jugoslavije v nekoliko ugodnejšem položaju, saj je njen delež (25 odstotkov) v jugoslovanskem okviru najnižji. Toda ne glede na to je položaj upokojencev težak. Vendar pa seveda ne moremo reči, da samo upokojenci nosijo breme stabilizacije in vseh ukrepov, ki so z njo povezani. Delijo pač usrcev za nove družbene odnose, kot sp bili v prvi polovici 20. stoletja in so še' Isadora Duncan, Ruth Saint Denis, Ted Shawn, Martha Graham, Mary Wigman. Rudolf Laban, Doris Humphrey v plesni moderni in ekspresionizmu v svetu ter Meta Vidmar in Ana Maletič pri nas, v drugi polovici 20. stoletja pa z »novim plesom« Maurice Bejart, Alvvin Nikolals, Merce Cunningham, ter številni drugi današnji plesni ustvarjalci širom sveta in pri nas. S tovrstnimi predstavitvami v stilu Jelice Porenta delti uredništvo »Dela« medvedjo uslugo prizadevanjem za razvoj objektivnega in družbeno angažiranega pojmovanja in vrednotenja plesne umetnosti. Tako pisanje razpihuje še prisotne ozke formalistične poglede na ples in njegovo vlogo. Nič ne prispeva k umetnostni vzgoji, v kateri so tudi osnove plesne umetnosti našle svoje mesto. BREDA KROFLIČ Zgovorna govorica statističnih številk o izdajanju knjig v Sovjetski zvezi Veliko skrb za lastni jezik razodevajo Estonci (12,7 knjige na prebivalca), Letonci (8,4 knjige)', Litavci (5,1 knjige) in Gruzinci (3,2 gruzinske knjige na Gruzinca). Prodor ruščine kot jezika večine Relativno ugodne kazalce izkazujejo še Turk-meni (2,6 knjige na prebivalca), maloštevilni (300.000) Karakalpaki (2,5 knjige), Moldavci (2,3), sibirski Jakuti (2,2), Kazahi (2,1), Armenci z armenskim maternim jezikom (2 knjigi, toda 1,8 knjige na Armenca v SZ nasploh), 12-milijonski Uzbeki (1,8), Kirgizi (1,8), Tu-vinci (1,8), Azerbajdžanci (1,7), Abhazci (1,7) in Tadžiki (1,4). nano je, da je Sovjetska zveza ena • največjih proizvajalk knjig na sve- tu, hkrati pa je to izrazito večnacio-. nalna država, zato nedvomno za-služi, da si pobliže ogledamo položaj na njenem knjižnem trgu tudi iz tega zornega kota. V Sovjetski zvezi se radi ponašajo s kulturno revolucijo in z velikim napredkom, ki so ga številni neruski narodi doživeli v sovjetskem obdobju. Pri tem poudarjajo, da je večina narodov dobila možnost uporabljati svoje jezike tudi v pisni obliki prav v letih po Oktobrski revoluciji. To seveda zasluži vse priznanje. Toda v povojnem obdobju je v tem pogledu prišlo do nekaterih premikov in teženj, ki omogočajo ruščini kot jeziku večine čedalje večji prodor tudi v založništvu, pri čemer je intenzivnost tega prodora od republike do republike zelo različna. Danes govorijo v Sovjetski zvezi v 127 jezikih matičnih narodov, od tega jih je takih z nad milijon prebivalci 20, z nad sto tisoč pa še 25. Poleg tega živi v SZ še 1,9 milijona Nemcev in 1,15 mil. Poljakov, nad sto tisoč pripadnikov pa štejejo še Korejci, Bolgari, Grki, Madžari in Romuni. Narodi, ki govorijo torej v preostalih 82 matičnih in 28 nematičnih jezikih, razodevajo torej pravi Babilon, vendar po skupnem številu pripadnikov predstavljajo le majhen odstotek v celotnem prebivalstvu države. V carski Rusiji so izšle knjige v skupaj 26 jezikih narodov Rusije, od tega so jih v letu 1913 izdali v devetnajstih (in še v 27 tujih). Podatki za leto 1980 pravijo, da so natisnili knjige in brošure v 62 jezikih narodov ZSSR in 57 jezikih drugih narodov ter v jeziku esperanto. Skok je torej velik in očiten. Zanj je zaslužna leninska nacionalna politika, ki so jo v dvajsetih in prvi polovici tridesetih let izvajali široko in dosledno. Treba je povedati, da so bile v 30 letih ustvarjene pisave tudi za najmanjše narode s po tisoč ali dva tisoč pripadniki, ki pa so jih že po nekaj letih opustili in v teh jezikih praviloma nikoli več niso tiskali knjig (med drugim tudi v ciganskem). Nekatere takšne nove »pismene« jezike so opuščali tudi pozneje. V letih po revoluciji so tako izšle knjige v 89 jezikih; če vzamemo zadnje 20-letno obdobje, se to število giblje med 70 in 76, če pa vzamemo posamezna leta, vidimo, da se suče med 57 (1972) in 65 (1971). Zastopanost nekaterih majhnih jezikov je torej iz leta v leto nekoliko drugačna. Izredno važen kazalec je seveda število naslovov izdanih knjig. L. 1980 so izdali skupaj 80.700 naslovov, od tega 76.800 v jezikih narodov SZ. Samo v dveh matičnih jezikih so natisnili več naslovov kot v slovenščini (1880): v ruščini 62750, v ukrajinščini 2167. Po več kot tisoč naslovov je izšlo še v gruzinšči-ni (1384), estonščini (1306), litavščini (1272) in letonščini (1121). Po več kot 500 knjig so izdali v uzbeškem, azerbajdžanskem, kaza-škem, armenskem in moldavskem jeziku. V preostalih štirih jezikih zveznih republik (ki jih je 15), torej v kirgiškem, beloruskem, turkmenskem in tadžiškem so izdali med 484 in 263 naslovov. Značilno je zelo nizko število beloruskih knjig (372), ki zaostaja celo za številom makedonskih knjig v istem letu (433). Vedeti je treba, da je bilo Belorusov ob štetju 1. 1979 9,5 milijona in jih je 74% štelo za materni jezik beloruščino. Med 100 in 200 knjigami letno izdajajo Tatari (ki jih je nad 6 milijonov, od tega v Tatarski avtonomni republiki 1,64 mil.), Baškirci (1,37 mil.) in Karakalpaki (ki jih je komaj 300 tisoč). Med 50 in 100 knjig na leto izide v abjiaškem, čuvaškem, ujgurskem, jakutskem, osetinskem in tuvinskem jeziku. 91 tisoč Abhazcev (imajo avtonomijo v Gruziji) dobi torej v svojem jeziku 84 knjig v 150 tisoč izvodih, medtem ko 1,75 mil. Cuvašev prejme enako število naslovov v 730 tisoč izvodih. Nacionalna vrenja konec 70-ih let v Abhaziji so temu narodu torej prinesla sadove, saj so v letu 1973 le izdali 44 knjig z naklado 66 tisoč, medtem ko so Čuvaši svoj položaj medtem poslabšali: 1. 1973 so imeli na razpolago 90 knjig v 970 tisoč izvodih. Od 20 do 50 knjig (točneje: od 20 do 35) je izšlo v naslednjih jezikih: kabardinskem, avarskem, čečenskem, marijskem-nižinskem, židovskem (jidiš), darginskem, udmurtskem, lez-ginskem, kalmiškem, altajskem, kumiškem, burjatskem, Komi, mordovskem-mokša, bal-karskem, in mordovskem-erzja. V tej skupini je zanimivo omeniti oba mordov-ska knjižna jezika. V obeh skupaj je izšlo 58 knjig s skupno naklado 73 tisoč (1973: 49 z naklado 112 tisoč). Če vemo, da je po zadnjem popisu Mordvinov (ali Mordovcev) 1,192.000 in jih 72,6% ali 865.000 šteje za materni jezik mordvinščino, so prejšnje številke osupljivo nizke. Gotovo je tu pomembna okoliščina, da v Mordovski avtonomni republiki živi le 30% vseh Mordvinov (ali 340 tisoč), od tega pa jih vendar dobrih 94% za svojo materinščino šteje mordvinski jezik. Če h knjigam prištejem še obe reviji in oba časopisa v teh dveh knjižnih jezikih, dobimo celotno naklado tiska 93 tisoč. V statističnem zborniku najdemo poimensko naštetih še 20 jezikov, v katerih so izdali od ene (v nanajskem jeziku) do 19 knjig (v lakskem jeziku). Med njimi je tudi pet jezikov t. i. malih narodov Severa. Ločeno je omenjenih še 35 večjezičnih slovarjev z naklado 1,38 mil. izvodov in 28 večjezičnih knjig z naklado 52 tisoč. Konec 70-ih let so po 35-letnem presledku ponovno začeli tiskati knjige tudi v krimski tatarščini (leta 1978 — 14 z naklado 23,5 tisoč). Krimski Tatari živijo danes večinoma v Uzbekistanu. kamor so bili priseljeni 1. 1944’ Samo pri dveh jezikih lahko opazimo nenehno rast števila knjig tako po naslovih kot po nakladi: pri abhaškem in pri židovskem (jidišu). Če so 1973 izdali 6 knjig v jidišu z naklado 10 tisoč izvodov, so jih 1. 1980 že 20 z naklado 91 tisoč izvodov. (Za primerjavo: 1. 1913 so jih natisnili 574 in to v 1,5 mil. izvodih, poleg tega pa še 1 mil. izvodov v starožidovskem jeziku.) Nasprotno lahko pri večjem številu jezikov ugotovimo neustavljivo padanje števila izdanih knjig. Med večjimi sta to ukrajinski in beloruski. Število ukrajinskih knjig se je v razdobju 1973-80 zmanjšalo od 2.989 na 2.167, beloruskih pa od 467 na 372, njihove naklade pa ustrezno od 103 mil. na 92 in od 11,5 na 8 milijonov. Od ostalih jezikov izkazujejo takšno vsestransko padanje tiskov: čuvaški, burjatski, adigej-ski, kumiški, lezginski, balkarski, marijski-gor-ski in Komi-permski. Ostali jeziki izkazujejo nihanje tako v pogledu števila naslovov kot v pogledu naklade. Te so nedvomno odvisne tudi od letne proizvodnje papirja v državi, saj so takšnim nihanjem podvrženi tudi ruski tiski. Leta 1980 so v ZSSR natisnili milijardo in 760 milijonov knjig, od tega v jezikih narodov SZ milijardo in 682 milijonov. V ruščini jih je izšlo milijarda in 449 milijonov ali 10,5 izvoda na Rusa (Rusov je 137,4 mil. ali 52,4%), vendar pa 9,4 izvoda na državljana z ruskim maternim jezikom (takih je 153,5 mil. ali 58,6%). Na prebivalca ZSSR pa je prišlo 6,4 knjige, če ne štejemo knjig v tujih jezikih. Na Ukrajinca je prišlo le 2,2 knjige, na Ukrajinca z ukrajinskim maternim jezikom pa 2,7 knjige v ukrajinščini. Pri nekaterih narodih je namreč asimilacija že tako napredovala, da tudi po 20-25% njihovih pripadnikov za materinščino šteje kar ruščino, le redkeje še tudi kakšen drug jezik. 9,5 milijona Belorusov, od katerih jih le še 74,2% priznava beloruščino za materni jezik, je leta 1980 imelo na voljo komaj 8,167 mil. knjig ali 0,9 na prebivalca (1,2 na Belorusa z beloruskim maternim jezikom). Še cela kopica-narodov ima takšne in še veliko manjše tovrstne kazalce: Čuvaši (0,4 oz. 0,5 knjige na prebivalca - odvisno od materinščine), Baškirci (0,7 oz. 1,1), 6,3 mil. Tatarov (0,34 oz. 0,4), Mor-dvini (komaj 0,06 oz. 0,08), Čečenci (0,2), Udmurti (0,1), Marijci (0,18), Osetinci (0,2), Komi in Permski Komi (0,12), Burjati (0,14), Kabardinci (0,6), Ujguri (0,74 oz. 0,87), Inguši (0,15), Avarci (0,4), Lezgini (0,17), Darginci (0,27), Kurniki (0,25), Kalmiki (0,45), Karača-jevci (0,2), Kurdi (0,06), Adigejci (0,2), Lakci (0,4), Hakasi (0,25), Balkarci (0,5), Tabasa-ranci (0,3), Nogajci (0,17), Židje (0,36 knjige na Žida, ki za materni jezik priznava jidiš; takih je 254 tisoč ali 14,2% od 1.811.000) in tako dalje. Med malimi narodi so vendarle redki deležni tudi nekoliko več knjig v svojem jeziku. To so Čukči (1,1 knjige na preb.), Tati (1) in Altajci (1). Ugotovimo lahko, da delež ruskih knjig v celotni knjižni produkciji narašča in je I. 1980 znašal 77,7% (če pa računamo samo knjige v jezikih narodov SZ, je delež ruščine celo 82%). V ostalih jezikih sovjetskih narodov je bilo natisnjenih 17,5% vseh knjig in 4,8% v tujih jezikih. V letih 1951—1955 je delež knjig v neruskih sovjetskih jezikih znašal še 27,3%. Če se ozremo po nakladi, so kazalci še neugodnejši za neruske jezike: v letih 1946-50 so v njih natisnili 18,5% celotne naklade, leta 1980 pa le še 13,3%. Ob vsem tem je treba reči, da pada ta naklada tudi v absolutnih številkah. Zlasti izrazito velja to za jezike narodov avto-' nomnih republik. Jeziki zveznih republik so dosegli vrh pri izdajanju knjig pretežno okrog I. 1960, le estonski, moldavski in kazaški so imeli rekordno bero I. 1970. Jeziki avtonomnih republik pa so najvišjo točko dosegli 1. 1950 ali 1955. nekateri tudi v letih 1960—65. Odtlej so njihovi jeziki čedalje bolj izrinjani tudi z drugih področij, posebno iz šol in ustanov. Nekateri jeziki po vojni sploh niso več dosegli ravni, ki so jo imeli pred vojno. To velja za udmurtski. Komi, čečenski, inguški, kalmiški in za jezike Dagestana. V tej kategoriji jezikov danes govori 3,5 milijona ljudi. Za konec poglejmo še nekaj podatkov za predrevolucijsko obdobje. Rusi so tedaj predstavljali 43% prebivalstva, medtem ko so knjige v ruščini sestavljale 83-84% vse knjižne proizvodnje, ki je znašala od 110 do 130 milijonov izvodov. Večje število knjig je izhajalo že takrat tudi v estonščini (2 mil. leta 1912), letonščini (2,5 mil. istega leta), litavščini, bistveno več pa v jidišu in hebrejščini. Zanimivo je, da so takrat izdajali več tatarskih knjig kakor danes (kar zadeva število naslovov), res pa je, da jih je precejšen del bil religiozne vsebine. Leta 1913 so natisnili 263 armenskih knjig (manj kot tatarskih) z naklado 404.000 izvodov, 236 gruzinskih v 478.000 primerkih, 228 ukrajinskih v 725.000 izvodih, 95 azerbajdžanskih v 115.000 izvodih, 37 kazaško-kirgiških v 156.000 izvodih, 57 čuvaških v 107.000 izvodih, 36 uzbeških v 85.000 izvodih, manjše število pa še v marijskem, beloruskem, tadžiškem, avarskem, osetinskem jeziku, po eno pa v ja-kutščini, finščini in moldavščini. SILVO TORKAR Viri: Pečat SSSR v 1973 (1978, 1980) godu. Statističeskij sbornik. Sovremennye etničeskie processy v SSSR. Moskva 1977. V. I. Kozlov: Nacionalnosti SSSR, Moskva 1982. K. H. Hanazarov: Rešenie nacionalno-jazykovoj proble-. my v v SSSR, Moskva 1977. Razmišljanje o literarni publicistiki Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja Estetika brez sledov pragmatizma metnost, posebno še literatura z ■ I literarno kritiko ima v slovenski ■ I marksisitični klasiki, v njenem B M teoretskem delu in empirični kri- tiki precej opazno mesto. Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Boris Ziherl so literaturo sicer res obravnavali bolj kot družboslovci in manj kot esteti, res pa je tudi, da specifičnih zakonov in učinkov še zdaleč niso podcenjevali, ne v zasebni kulturi ne v publicistiki. Vsi trije so kot literarni publicisti začeli v reviji Književnost. Zato spada tudi k jubileju te revije, če si natančneje rekonstruiramo poglede na literaturo (umetnost) vsaj dvojice od njih, Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Njuni pogledi na umetnost seveda niso nikakršna jubilejna tema, kar dokazuje tudi dejstvo, da so v zadnjem času vse pogosteje predmet ugovorov in soglasij, ne samo na Slovenskem. Tudi zato se mi zdi primerno tudi na tem mestu razmišljati o njih. Raziskava misli, ki jih je Boris Kidrič izrekel o umetnosti in ki upošteva tudi čas, v katerem jih je izrekel ali napisal, ne more dati kaj več, kot le podrobneje dokumentirati njegovo razmerje do umetnosti, kot ga je izpričal Josip Vidmar v spominu na Kidričevo sprejemanje in umevanje literarne in druge umetnosti.1 Ta spomin se ujema z raziskavo v bistveni točki: oba namreč potrjujeta Kidričevo občutljivost za umetniško in na njej temelječe priznavanje umetniških del. V pogovorni in publicistični obliki izenačeno miselno obnašanje do umetnosti priča o osebrjosti, ki se zavoljo lastnega politično zgodovinskega boja ni gibal na robu kritičnega za umetnost, in če se za hip kdaj tudi je, bi potem še bolj poudarjala načela, ki so jih kot umetniška uveljavili »kulturni velikani«, kot je Kidrič imenoval Prešerna, Levstika in Cankarja, Puškina, Goetheja in Balzaca. Iz Vidmarjevega pričevanja je videti, da se Kidrič ni le rad pogovarjal o umetnosti, ampak je npr. o Tolstojevem romanu Kozaki in o slikarstvu Van Gogha govoril tudi z zanosom resnične umetniške prevzetosti. Že zaradi te zmožnosti se v izjavi, ki jo je izrekel leta 1946 ob recitaciji Prešernove romance Orglar: »Slavcem bomo pustili, naj pojejo, kakor jim je dano, kaline in druge pa bomo učili« ni skrivala nobena prava nevarnost za svobodo do umetniškega ustvarjanja, ali bolje: za umetnost. Toliko manj, ker izjava ni bila zgolj časovno aktualna, ampak je predvsem duhovito zgostila njegovo filozofijo umetnosti, bila je nedvoumna zlasti glede vprašanja, kdo in kaj je slavec ali suvereni umetnik ter kdo in zakaj je potreben »uka«. Učiti kaline peti je seveda lahko strašna metafora, če jo izreče politični samodržec. Kidrič to ni bil. Zato njegova metafora ni presegala in ne presega dela, ki ga opravljajo dobri kritiki. Goethejev, Prešernov, Van Goghov in drugih umetnikov-samohodcev pa še tako odlični kritiki najbrž niso kaj prida naučili. Kidrič je doraščal v hiši literarnega zgodovinarja, ki je za znanstvena priznaval le taka spoznanja, ki slonijo na neizpodbitnem gradivu. Znanstvena sistematika in literarna klima v družini je gimnazijca usmerjala k pazljivemu mišljenju in tudi k nacionalni zgodovini ter umetnosti, zlasti še k literaturi. Zato ni bilo naključje, če ga je Lado Kozak duhovno identificiral že po tem, da mu je kot šestošolcu zagledal v žepu Voltairjev spis. Povabil ga je v svoj »Štrajzlov krožek«, v katerem so tedaj že delali Edvard Kardelj, Ivan Čargo in drugi. Kozak pripoveduje, da je mladi Kidrič z njim razborito razpravljal o politični ideologiji Ivana Cankarja, prebiral Marxa, Mehringa, Ple-hanova, Thalheimerjevega Spinozo ter da je v njegovi knjižnici imel na voljo tudi pesmi Srečka Kosovela, Jifija VVolkerja, Mileta Klopčiča, Hei-nricha Heineja, Aleksandra Bloka in dela Avgusta Cesarca, revijo Mladina pa Krleževo Književno republiko in drugo angažirano slovstvo. Čeprav se je usmerjal predvsem v ekonomsko-druž-boslovje, sta mu bili umetniška literatura in druga umetnost že po očetovem izročilu nujni čustveni spremljevalki. Socialistična grafičarka Kiithe Kollwitz, groteskni satirik Georg Grosz in primorski slikar in risar revolucionarnih plakatov Ivan Čargo so najbrž nanj učinkovali podobno kot na Kardelja.’ Kot izrazit politični in kulturnopolitični publicist in raziskovalec je v časovnem razponu od 1935 do 1947 našel kdaj tudi priložnost, da je javno izpovedal svoj pogled ha literaturo in umetnost. Res se je kot literarni kritik oglasil sicer samo enkrat, pa še tedaj so ga za takšno dejanje najbrž bolj pripravile odklonilne ideološke sodbe, ki so jih socialnodemokratski in klerikalni kritiki leta 1935 napisali o Čufarjevi drami Polom, kakor pa ta igra sama. Svoje umetnostne kriterije pa je nekajkrat — v glavnem posredno — izrazil še v drugih člankih in govorih. Njegova kritika Čufarjeve drame je manj estetska kot sociološka, preverja predvsem, kako je pisec spoznal in razčlenil politično zavest delavstva, ugotavlja njegove zmote in resnice o družbeni resničnosti in njej pripadajoči psihološki stvarnosti4. Ko pa je pozoren na avtorjevo družbeno zavest, na njegove razglede po dejanski politični zavesti in dejavnosti posameznika, se hkrati vprašuje tudi po načelih »socialne literature«, »socialne umetnosti« in »proletarskega realizma« v besedni umetnosti. Premislek o teh načelih se mu je zdel toliko važnejši, ker je bil prepričan, da »socialna beletrija je in mora biti važen faktor v gibanju delovnega ljudstva«, da mora biti ogledalo razredne dejavnosti, delavskih zmag in porazov, in če jo je napisal zares dialektično misleči umetnik, ima taka literatura nujno »povratni vpliv«. Takšna socialna literatura naj bi odrinila tudi beletrijo, ki so jo delavstvu prodajali za dozdevno izključno »kulturno izživljanje«. Njegova definicija »proletarskega realizma« hoče biti in tudi je dialektično materialistična in kot taka tudi sprejemljiva. Zato pa ni sprejemljiva njegova definicija »meščanskega realizma«, saj je preveč podobna Gorkijevi, po obeh pa »meščanskemu« realizmu manjka historično dialektično spoznanje. Pa vendar bi se močno prenaglili, če bi sklepali, da je Kidrič tukaj zdrknil na stopnjo protiumetniške-ga voluntarizma, da je postal glasnik literature, ki naj služi revolucionarni stranki, da je, skratka, pristal pri utilitarnem kriteriju. Kakor je razločevanje »obeh« realizmov vsekakor neutemeljeno, je treba tudi upoštevati, da je Kidrič leta 1935 pisal predvsem o literaturi in umetnosti, katere predstavniki so hoteli biti »socialni« ali proletarski realisti, pa po njegovi presoji to niso bili, ker jim je manjkal dialektični pogled na človeka in družbo in ker niso dosegli umetniške stopnje. Njegov pogled na socialno literaturo namreč ni dopuščal prav nobenega znižanja, nobene redukcije umetniških kriterijev. Nasprotno! Kidrič je svaril, da proletarski literaturi zgolj škoduje, kdor piše »slabe leposlovne proizvode«, jih prepleska z zunanjo tendenco, nategne na »mehanično materialistične natezalnice«. Ko socialna literatura mora biti realistična, se še zdaleč ne sme zadovoljiti z nizanjem zunanjih dejstev, ali pa idealistično razlagati razvoj človeka in družbe. Individualno in vsakršno družbeno stvarnost mora razkrivati v njunih zapletenih razmerjih, razvojni težnji in perspektivi v prihodnost. Socialni umetnik mora misliti zgodovinsko materialistično, poznati »vsa« dejstva o človeku in družbi, kolikor jih posameznik pač more spoznati, če si ob intuiciji pomaga tudi z znanostjo. Socialni pisatelj ne sme ničesar prikrivati, ničesar ozaljševati, bu.žoazne morale ne poenostavljati z izmišljenimi erotičnimi situacijami. Ogibati se mora črno-bele tehnike, poraz je treba opisati kot poraz, saj še tako hud poraz v boju ni nujno brezizhodna tragika, ampak je lahko tudi pogoj za nov dialektični obrat. Uporablja naj stvaren izraz, ker samo tako je umetnina osebni refleks dejanskega, ne pa nemotivirano kopičenje lažnih življenjskih slik. Brez »jakosti prizorov« ni dobre drame, brez »umetniške kakovosti« ni umetnine. Takšna je zgoščeno povzeta in v okvirih dovoljenega tudi že interpretirana Kidričeva miselnost o socialni literaturi v polemiki s Čufarjevimi kritiki. Takšno miselnost, v kateri je spoznavni navdih in kriterij - poleg estetskega - vsekakor osrednji, je moč brati tudi pri drugih sodelavcih revije Književnost, ki so nasproti idealistični estetiki postavljali dialektično materialistično estetiko, pri Edvadru Kardelju, Borisu Ziherlu, Bratku Kreftu in Ivu Brnčiču. V sporih okrog revije Pečat in Krleževega Anti-barbarusa Kidričeva udeleženost še ni dovolj pojasnjena, se pravi v sporih, ko so nekateri marksi-' stični teoretiki in politiki v posebnih zgodovinskih okoliščinah terjali od revolucionarnih umetnikov še več in direktne revolucionarnosti, ti pa so branili svojo relativno avtonomnost z motivacijo, da je vsaka prava umetnost že sama po sebi socialna in zato tudi bolj ali manj revolucionarna. V tej zvezi je mogoče reči, da je bila konec junija 1940 v Slovenski Matici predustanovitvena seja Društva prijateljev ZSSR, katere so se od KPS udeležili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Dušan Kermavner, od liberalne inteligence France Kidrič, Anton Melik in Juš Kozak, dalje Bratko Kreft in mogoče še France Šturm, Evgenij Ravnihar, Marjan M. Škrjanc in še kdo. Šlo je menda tudi za to, da se pridobi liberalne sodelavce Sodobnosti in Ljubljanskega zvona.4 V pismu D. Kermavnerju 13. julija 1940 pa je Juš Kozak zapisal, da je »z začudenjem spremljal potek seje ... Zelo klavrno je učinkovalo, da ste na tej seji uprizorili očitno maščevanje nad Kreftom, da so se ti osebni računi pokazali pred drugimi ljudmi, ki vedo, da je Kreft o sovjetskih stvareh največ pisal... Spodobnejše bi bilo, da ga ne vabite na sejo. Še vedno se mi je zdelo fair, da se sektaške stvari obravnavajo doma.. .«•' Kermavner mu je poskušal konflikt pojasniti in je še 10. novembra 1940 omenil, da je bil Kreft tedaj napaden zavoljo »antimarksistične ideologije kot slovenske variante .pečatovstva'«, hkrati pa je v istem pismu izrazil tudi upanje, »da se boj za .pečatovstvo' pri nas ne bi nadaljeval«/' Takšno upanje pa je najbrž povezovati s tem, da se je Kidrič po avgustovskih Književnih svezkah (1940) menda pozanimal v Zagrebu, ali se s književniki spopadati naprej, in zvedel, da je Josip Broz-Tito zaustavil nadaljnjo polemiko s Krležo. Verjetno je Kermavner potem dobil od Kidriča nalogo odvrniti Kozaka, da bi se še naprej tolkel za nekaj, kar je bilo položeno ad acta. V sporih o tako imenovani »narodnoosvobodilni brezi«* jeseni 1943 in v prvi polovici leta 1944, ki so bili pravzaprav slovenska varianta s [torov iz leta 1939—1940, je bilo Kidričevo stališče odločno protiutilitaristično: umetnost ne priznava prepovedanih predmetov, vendar se v usodnih trenutkih posameznikovega in narodovega življenja ukvarjaj predvsem s člove.kom in njegovimi stvarmi.’ Po prvem kongresu slovenskih kulturnih delavcev v Semiču je Kidrič analiziral duha kongresa.111 Res se ni posebej ukvarjal z njegovo umetniško mislijo, vendar je izrekel za umetnost dovolj značilne misli. Ko je namreč zapisal, da je predsednik OF Josip Vidmar »vso dobo svojega kulturnega udejstvovanja ostal zvest svoji svobodoumni, sleherni dogmatični okostenelosti nasprotni kulturni in umetniški zasnovi«, je'-na eni strani natančno označil Vidmarjevo kulturno orientacijo, na drugi pa je s poudarkom na »umetniški zasnovi« ali zasnovi umetnosti, ki nasprotuje »sleherni dogmatični okostenelosti«, izrazil v resnici tudi svoje protidogmatično vrednotenje umetniškega ustvarjanja. Kidrič se tukaj ni šel nikakršnega političnega stratega, njegova misel ne izdaja volje do kompromisa, ampak le načelno stališče, kot ga je videti tudi iz trajnega sklicevanja na Prešerna, Levstika in Cankarja, ki so mu kot »kulturni velikani«, kot jih je tukaj imenoval, pomenili tudi velikane slovenske besedne umetnosti. In ko je v istem članku ugotovil, da se je večina slovenskih umetnikov sicer že vključila v OF. je hkrati poudaril, da bi morali zdaj v globine zgodovinskega dogajanja oziroma ustvarjati že »iz najbolj veličastnega slovenskega dogajanja, se pravi iz narodnoosvobodilne borbe ... izredno mnogo storiti, v Črnogorska književna tema: izid »Prestopnega leta« Žarka Komanina pri Srpski književni zadrugi Nov roman o informbiroju oman Žarka Komanina Prestopno H leto (Prestupna godina, Srpska književna zadruga, Beograd, 1982) celoviteje obravnava temo -A. informbiroja in opisuje leto 1948 v Črni gori. Ali je v tej umetniški upodobitvi najti specifične prvine ali prvine »črnogorske različice 1948« in za kakšno delo gre? Z izjemno izzivno (in po mnenju nekaterih tudi modno) temo o informbiroju in dogodkih, ki so se zvrstili v letu 1948 in v prihodnjih dveh ali treh letih, se je v zadnjem času ukvarjalo več avtorjev (od Jure Ribnikar, Dragoslava Mihailoviča. Antonija Isakoviča, Ferda Godine, Vitomila Zupana. Branka Hofmana, Svete Luki-' ča. Eriha Koša, Mirka Kovača, Pavla Legrinov-ca do nekaterih mladih). Gre za docela različne umetniške dosežke in za različna umetniška pričevanja o tistem času. To prozo pa bi v okviru tokov povojne jugoslovanske proze vendarle težko obravnavali, kot posebno celoto, kot »prozo 1948«. Na podlagi teh del si namreč še vedno ne bi mogli ustvariti ne umetniške ne dejanske podobe teh pomembnih dogodkov in prelomnice v naši novejši zgodovini podobe, ki bi v celoti zajela dogodke, usodo in čas, ki bi lahko z vso razvejenostjo in silovitostjo, zasebnostjo in specifičnostjo vsega, kar se je dogajalo, predstavila posamezne tipične okoliščine in tipične like in začrtala celovit prostorski in časovni okvir. Potemtakem je razumljivo, da sodobni bralec teh del, ki največkrat niso dovolj umetniško prepričljiva, v njih lahko še vedno najde le gradivo o letu 1948, ki je le redko kakovostno umetniško izoblikovano. Razumljivo je tudi. da spričo teh pomanjkljivosti omenjena tema še vedno mika mnoge ustvarjalce, še zlasti mlade, fn tako je prav, še posebej, kadar imajo kaj povedati, pa četudi bi šlo za »nepomembne reči«, ker v resnici niso nepomembne in sleherna, čeravno »periferna« podoba je prispevek, seveda če je v okviru literature in literarne izpovedi_ V ospredju etični problemi človeka Žarko Komanin. ki se je rodil leta 1935 v Drenovštici pri Nikšiču in je končal filozofsko fakulteto, se je s svojim najnovejšim romanom pridružil avtorjem, ki so se lotili te teme. Ker je Komanin že napisal tri romane (Kolijevka, Ko-staniči in Provalije) in tri drame (Pelinovo, Ognjište in na začetku svojega pisateljevanja dramo Prorok) in se je v vseh teh delih, ki obravnavajo NOB in povojno obdobje, dotaknil tudi informbiroja in dogodkov v zvezi z njim, je jasno, da je najnovejši roman v resnici del njegovega celovitejšega tematsko-motivne-ga in prostorsko-časovnega sveta in izpovednega opusa. Zato se zdi, da je treba vsaj na kratko opisati splošne razsežnosti njegove literarne izpovedi, preden se lotimo opisa posameznih plasti in pomena njegovega zadnjega romana. Komaninova dela obravnajo različne teme, vselej pa so v ospredju človekovi etični problemi v času in prostoru, njegovi dvomi, pretresi, oblikovanje idejno-duhovne zavesti in naposled neprizanesljiv ideološki obračun. V širšem okviru gre brez dvoma za zanimiva prozna dela o črnogorskem človeku in sodobni Črni gori. V Zibelki (Kolijevki) se junak Luka Bajov Rujanič sredi minulega desetletja na bolniški postelji na Bežanijski kosi v Beogradu spominja nekaterih dogodkov iz vojne, še zlasti samega začetka vojne in porazdeljenosti na partizane in četnike ter bratomornih obračunov. Spominja se tudi povojnega obdobja obnove in graditve in kajpada tudi informbiroja in z njim povezanih dogodkov. S temi spomini Komanin sega v človekovo dušo in ideologijo, v tradicionalno pojmovanje vojne in vojskovanja, dotika se razpotij človekovih idej in usode, skuša ujeti tisto skrivnostno nit, ki tako globoko in močno loči ljudi, stopa po sledeh idej in idealov. Hkrati je začrtal tudi širši, epski okvir svoje izpovedi: opisal je tako imenovane »ključne« dogodke pa tudi nekatere posebnosti in specifičnosti črnogorskega človeka in njegove zgodovinsko-družbene usode v celoti. Gibalna ideološka opredelitev O tej tragični razdeljenosti in spopadu različnih idej beremo že na začetku romana Kostaniči (leta 1945 je partizan pognal kroglo v čelo svojemu bratu četniku). Znana svetopisemska zgodba o Kajnu in Abelu je v resnici fabulativna nit romana in odskočna deska za kompleksnejšo in celovitejšo obravnavo etičnega problema razcepa, žrtve in žrtvovanja, moralne plati človekove ideologije. Poiskati skuša giba- la, ki vplivajo na ideološke opredelitve, in vzroke za velike žrtve. Opisati skuša, kaj je zločin (ko človek ubije človeka) in kaj kazen za zločin (brat ni ubil brata, temveč ga je kaznoval zaradi izdaje). Vzvišeni ideal izvira iz rodoljub-ja in se sprevrže v ideološki obračun, ki ne ve ne za ljubezen ne za omahovanje. Gre za človekovo intimno dramo in dramo časa, v kateri se diferencirajo tako pojavi kot osebnosti, v kateri je tragičnost tako individualna kot splošna. Problem razkola je načel že v drami Ognjišče (v kateri oče Mrkoje ne dovoli, da bi v družinsko grobnico pokopali tudi sina četnika, za njegovo hčer Jovano pa so vsi bratje, tako tisti, ki so bili partizani, kot tisti, ki so bili četniki, v smrti enaki), nato se je ves čas ukvarjal z njim, veliko širšo in celovitejšo literarno podobo pa je dobil v romanu Prestopno leto. Pisatelj je dolgo »krožil« okoli dogodka, ki mu je ponujal obilico dejstev za upodobitev »teme« okoli leta 1948. V prejšnjih romanih (in ponekod tudi v dramah) jo je načel le v obrisih, fragmentarno, kot sta to storila na primer Dragan Nikolič (Kuče) ali Vukašin Mičunovič. Vukovič je že v šestdesetih letih objavil enega najboljših romanov o informbiroju z naslovom Razvodje, a o njem (nemara tudi zato, ker se je Žarko Komanin avtor te snovi lotil prezgodaj) sta kritika in javnost molčali in je zdaj neupravičeno utonil v pozabo; tako Komaninov roman, ki obravnava izključno leto 1948, ni prvi črnogorski roman o informbiroju. Čas strahu in dvomov V ospredju je družina Petra Radjeviča, starega vojščaka in rodoljuba. S sinom Ilijo, prvoborcem. ki se je udeležil številnih spopadov med NOB, se oče spre v prvih povojnih dneh. Njuni »ideologiji«, sta si navzkriž: oče je umirjen in razsoden, Ilija pa še ne ve, kaj hoče razen nekakšnega komunizma. Drugi Petrov sin Mi-lutin je nekoliko preudarnejši, tudi on je udeleženec NOB in skojevec. Milutin bi se rad oženil s hčerjo »sovražnika ljudstva«, ki je pred tem izdala svojega očeta — zaradi Ilije. Ilija nasprotuje takšni odločitvi svojega brata in očeta, a Milutin se kljub temu poroči. Nato nastopi obdobje kmečkih zadrug. V glavni vlogi je Ilija, ki jih organizira po zgledu sovjetskih sov-hozov in kolhozov, o katerih bere v časopisu. Oče nasprotuje kolektivizaciji in kmečkemu zadružništvu. Sluti in vidi, da gre za nasilno prilaščanje (»Ilija in njegova revolucija vse sekata, kot da se vse rojeva danes!«). Ilija začne zidati tudi zadružni dom — vsi hodijo delat kot na tlako. Pri tem prepevajo pesmi, ki povzdigujejo Rusijo, Stalina in Tita. Nato se razve, da so objavili resolucijo informbiroja. Nad vasjo Cmjiš visijo temni oblaki. Sirijo se govorice, da je »Stalin napadel Tita«. Ljudi je zajela negotovost, žive v strahu in dvomih. Napočilo je — preprosto — obdobje strahu. Navdušenje pa še ni pojenjalo (»Podnevi pojejo o Stalinu, ponoči pa spijo«), V vas prihajajo »pristojni«, da bi pojasnili razmere. Ilija je zbegan, ne more verjeti (»Stalin ima prav«). Spominja se, kako so njegovi tovariši med vojno umirali z besedami o Stalinu in boljš^viški partiji na ustih. Še vedno se ne more sprijazniti z nekdanjimi idejnimi nasprotniki — na vaškem pokopališču kot obsedenec podira nagrobnike s križi... Oče Peter, ki sluti zlo, se ubije (zabode si nož v trebuh). K temu ga je med drugim pripravilo tudi spoznanje, da komunist Ilija ponoči na skrivaj hodi spat k služkinji (kasneje se kot pravi komunist oženi z njo). ... Ilija je na Golem otoku. Pričaka ga grob partizanski preiskovalec (»Zakaj si prišel, bandit«, »Odgovori, izdajalec!«). Tu je scena »toplega zajca« - skozi špalir kaznjencev v uniformah bivše jugoslovanske vojske mora tudi Ilija; pretepajo ga, obmetavajo s kamenjem in pljuvajo nanj. Na koncu omahne, zato ga polivajo z vodo, nato mora ribati stranišče, sreča svojega poveljnika iz vojne, ki je že »priznal«, da je četniški poveljnik, z enega konca na drugega mora prenašati kamenje, ranjen je in umre. Ne vemo, kako, tega nihče ne ve. Med »posebnimi prijemi« avtor tudi opisuje, kako kaznjenci ure in ure zro v sonce, in to je vse. Vse z-Golega otoka. Hkrati na drugi ravni romana spremljamo, kaj se dogaja v Crnjišu. Napočil je čas, ko imajo stene ušesa. Po vasi krožijo udbovci v črnih usnjenih jopičih, škornjih in kapah s ščitnikom. Ilijev tovariš Gojko, ki je še do včeraj uspešno spletkaril je zdaj predstavnik političnih izprijencev, ki »lovijo v kalnem«. Žene ga pohlep in naglo se vzpenja navzgor. Pri tem nima nikakršnih pomislekov. Ovaja. Časi so mučni — sumničenja na vse strani. Vsi pošteni ljudje se znajdejo v zaporu. V hiši Ilije Radjeviča se vrsti nesreča za nesrečo. Potem ko se je ubil oče, so z Golega otoka dobili sporočilo o Ilijevi smrti (»Vaš sin Ilija je umrl. Pokopali smo ga. Javno žalovanje ni zaželeno.«) Milutin ne more prenesti sramote. Zataji brata, da bi ga sprejeli v partijo, in -umre. Tudi služkinja Persida umre na porodu in zapusti Ilijevega otroka. Tri ženske v črnem objokujejo umrle. Zunaj dežuje (mati, ki je videla in preživela vse te družinske nesreče, pravi: »Bog je dal dež zaradi otrok, zaradi nas, bi nam poslal kugo!«) Na koncu romana zibajo Ilijevega otroka... Junak brez ideološke geneze To je vsebina, toda kako je ustvarjena. Ločena od širšega sociološko-družbenega in zgodovinskega konteksta se nam ponuja kar groteskni, tragikomični (tudi farsni) videz upodobitve ro-manopisne snovi. V širši tematski okvir je pisatelj namreč deloma zajel nekatere značilne pojave časa, o katerem piše, do konca razpletel življenjske zgodbe (posamezni odlomki romana celo učinkujejo povsem realistično), manjka pa videnje notranjega toka posameznih dramskih situacij in še posebej psihološko pronicanje v idejno določitev posameznih likov, še zlasti Ilije. V prvem delu romana, ki je zelo razvlečen, tragikomični junak ravna tako rekoč kot obsedenec, čeprav ne vemo, zakaj. Njegovo navdušenje nad rusko pšenico in Mičurinom je podano le destriktivno in deklarativno in ne more pojasnjevati Ilijeve kasnejše slepe vdanosti tovarišu Stalinu. Še zlasti zato, ker ga avtor opisuje kot prvoborca, se pravi kot človeka, ki ni po naključju zdaj tu, na čelu nove oblasti in ne bi smel imeti občutka, da se mora zdaj dokazovati s tem, da svoje sovaščane s silo žene na tlako.. V tej nerazsodnosti (zaradi katere bi ga res morali spraviti v bolnišnico ali norišnico) nastopa kot nekakšen »Nikoletina Bursač«, vse krog njega pa je videti kot navadna burka. Ta »kmečka« stalinovska zaslepljenost je torej nov tip informbirojevca v naši književnosti. Informbirojevca kmeta, grobega, omejenega (vendar nadvse poštenega). Nima nikakršne ideološke geneze - kratko in malo je za Stalina! Po drugi strani pa je zelo zanimivo in precej bolj prepričljivo opisan lik Gojka, človeka, ki stopi na prizorišče po dogodkih leta 1948 in si s strahovlado gradi svojo kariero. Na faktografsko-dokumentarni ravni svojega romana Komanin ni razkril nič »skrivnostnega« in v romanu ni mogoče iskati tistega, česar ni. Pisatelj je v celoti razumel problem, o katerem piše. Ce bi morda bolj natančno opisal eno plast, denimo izključno Ilijev lik (če bi pokazal, zakaj je prišel na Goli otok, ker to ni povsem jasno), bolj inventivno, bi bil roman nemara bolj prepričljiv kot umetniška upodobitev ene tako imenovanih prepovedanih tem, ki jih je — to se je izpričalo tudi tokrat — manj, kot si mislimo. Res pa je, da terjajo veliko globlji in skrbnejši ustvarjalni prijem. Toliko bolj, ker »junaki« te zgodbe (o Golem otoku) še živijo in ker za obračun z dogmatizmom (ki prav tako še živi) ni nikoli prepozno... Naj mimogrede omenimo, da je Komaninov roman za Črnogorsko narodno pozorište dramatiziral Blagota Erakovič. V predstavi se je v celoti ohranil duh romana. BRANKO JOKIČ Zagrebško pismo: nadaljevanje na temo »Lenina je treba pokončati« Kdo potvarja zgodovino? mmr iloševič v polemiki s Kačarjem predvsem le-temu očita, da je I /I po njegovem (Miloševičevem) 1 I mnenju »brezupen ignorant v ▼ -A. gradivu, iz katerega mi deli lekcije«, in to ignorant »z nadutostjo, ki ji ni primere«. Ignorant naj bi bil tudi zaradi tega, ker še vedno trdi, da »Lenin ni bil pobudnik in ideolog oboroženih napadov na banke in konvoje z denarjem, tudi tistega v Tiflisu, in da jaz, opozarjajoč na to bistveno dejstvo, 'pripovedujem pravljice za majhne otroke1«. Miloševič torej vztraja pri svojih trditvah. Nato navaja, da bi dokazal Kačarjevo »neznanje«, pričevanja Leva Trockega; »v času oktobrske revolucije drugega človeka v boljševi-škem partijskem vrhu, čigar obveščenost o tej temi je bila vsekakor nekolikanj boljša od obveščenosti Davorja Kačarja«. V tem pričevanju Trockega je rečeno, da je bil glavni, če že ne edini teoretik formiranih borbenih odredov, ki so z nasiljem prišli do denarja — Lenin. Miloševič še pravi, da je Stalin potoval k Leninu v tujino posvetovat se o takih operacijah, in tako trdi tudi Trocki. V tej polemiki se torej ped za pedjo razkrivajo sledi, po katerih je napredoval Miloševič in navajal svoje trditve o Leninu v že omenjenem govoru v mladinskem domu, tako kot se razkrivajo tudi sledovi, s pomočjo katerih Kačar izpodbija Miloševiča. Miloševič meni, da je v neki, na prvi pogled nebistveni nadrobnosti ujel Kačarja pri neznanju, in navaja to nadrobnost kot znamenje, značilno za Kačarjevo diletantstvo v poznavanju gradiva, zaradi katerega se dajeta. Napaka kot detektor » .. .Kačar je izkoristil moje, kot je sam priznal, neredigirano in neavtorizirano besedilo iz Zum Reporterja, publikacije, ki je sicer ne spremljam, in se ni prekršil le nad nekaterimi osnovnimi pravnimi in moralnimi normami, temveč se je zapletel v novo nevšečnost — oborožen napad se je pod Stalinovim vodstvom zgodil v Tbilisiju in ne v Petrogradu, kot je napak zapisano v besedilu, na katero se sklicuje.« Kačar na ta del Miloševičevih pripomb odgovarja, , da to ni njegova (Kačarjeva) naloga, temveč Miloševičeva — popravljati svoje napake pri navajanju mest, zavrača pa Miloševičevo trditev, da- ga (Miloševiča) sicer ne zanima časopis Zum Reporter, saj je v tem časopisu objavil ne le svoje »senzacionalno odkritje o Leninu«, temveč je bil pri tem listu prizadevni sodelavec, o čemer priča še podatek, da je objavil svoje besedilo »Videl sem leteče krožnike« v novembrski številki 1976. Kačar zatem meni, da Je imel pravico črpati iz Miloševičevega besedila iz Zum Reporterja, saj Miloševič ni oporekal objave, in tudi zdaj ne oporeka, tega svojega neavtoriziranega in neredigiranega besedila. »Vemo pa,da je Nikola Miloševič sicer ažuren, kar zadeva zanikovanje in kadar misli, da ima kaj zanikati.« Kačar zavrača tudi Miloševičevo sklicevanje na Trockega kot na pričo, saj »za to, na čemer temelji resničnost pripovedovanja Leva Trockega, celo to, na čemer temelji njegova obveščenost, vendar ni nikakršnega znanstveno relevantnega dokaza, razen opozorila, da je bil Trocki .drugi mož v boljševiškem partijskem vrhu" nota bene: v času oktobrske revolucije« !?* Pri navajanju prič ali dokazov o tem, da je bil Lenin pobudnik za ropanje denarja, je Miloševič v svojem odgovoru Kačarju navedel tudi Stalinov življenjepis, ki ga je napisal Isaac Deutscher. Navaja stavek iz njegove knjige, napisan o Leninu: »Lenin je pogosto govoril, da mora biti dober revolucionar pripravljen plaziti se po blatu, če tako terjajo potrebe revolucije. In zdaj je prav to zaukazal borbenim skupinam.« Kačar zavrača takšno »dokazovanje« s stavkom, da je Deutscher na splošno znani zaverovanec v Trockega. Miloševič v svojem polemičnem besedilu na račun Kačarja navaja še en argument, s katerim želi dokazati, da je imel prav, ko je v pogovoru v mladinskem domu rekel o Leninu to, kar je rekel. Sklicuje se na samega Lenina. »In naposled dajmo besedo še samemu Leninu. Svoje mnenje o borbenih skupinah je Vladimir Iljič pojasnil najbolje in najdaljnosežnejše v programskem članku iz leta 1906 z varljivim in dvoumnim naslovom 'Partizanska vojna*. Pod tem zadnjim je Lenin razumel nekaj povsem drugega od tistega, kar imamo danes v mislih, ko uporabljamo isto besedo. S 'Partizansko vojno' je Lenin poimenoval dejavnost tako imenovanih bojovikov, ki je imala, kot je sam rekel, dve bistveni obliki: pobiti posamezne funkcionarje vojaško-policijske službe in 'prilastiti si denarna sredstva državnih in zasebnih oseb', s tem da je denar od velikih 'ekspropria-cij‘ romal v partijsko blagajno, denar od malih pa 'predvsem, včasih pa v celoti za vzdrževanje samih ekspropriatorjev'«. Miloševič tu citira Leninovo delo, iz katerega je izluščil ta fragment, in zatem nadaljuje: »Svojo splošno oceno o tej politični taktiki je Lenin povsem natančno pojasnil takole: 'Partizanski boj je neizogibna oblika boja v tistem razdobju, ko je množično gibanje v množici in v praksi že prišlo do upora in ko so nastopili večji ali manjši premori med velikimi bitkami državljanske vojne'. Na pripombo svojih nasprotnikov, da takšen način vodenja 'partizanske vojne' demoralizira same 'ekspropria-torje', pa je Lenin odgovoril, da ne demoralizira 'partizanske vojne', temveč 'neorganiziranost, neurejenost in nepartijnost partinskih nastopov'. Kratko in jasno. In kdo potlej pripoveduje pravljice za majhne otroke — jaz ali Davor Kačar?« Takšno vprašanje zastavlja Nikola Miloševič. Kačar citira Lenina Na tem delu polemične razprave je Kačar zasnoval enega od temeljnih delov strateškega obračuna z Nikolo Miloševičem. Najprej pravi, da je Miloševičevo trganje posameznih besed iz Leninovega opisa razmer med partizansko vojno leta 1906 v Rusiji dokaz monstruoznega ravnanja samega Miloševiča. Po Kačarjevih besedah Miloševič nenehno in še naprej vztraja pri tezi, da je bil Lenin glavni pobudnik in teoretik akcij »bojovikov«, noče pa priznati, da je bil to pojav, ki ga je prinesla socialna in politična kriza v Rusiji leta 1906, ali — kot to Lenin posebej pojasnjuje — v ozadju podobe o ruski revoluciji se »kaže — nedvomno kot nekaj posebnega, mimogrede povedano, manj pomembnega — pojav, katerega proučevanju in oceni je posvečen ta članek. Kaj pomeni ta pojav? Kakšne so njegove oblike, njegovi vzroki, čas nastanka in stopnja razširjenosti, njegov pomen v splošnem poteku revolucije, njegov odnos do boja delavskega razreda, ki ga organizira in vodi socialdemokracija? To so vprašanja, h katerim moramo — tako piše Lenin — zdaj preiti, ko smo osvetlili splošno ozadje podobe.« Zaradi pomembnosti tega, da zaznamo nianse med Miloševičevim in Kačarjevim prebiranjem Lenina, je pomembno v nadaljevanju dobesedno citirati Leninov fragment o omenjeni partizanski vojni: »Pojav, ki nas zanima, je oborožen boj. Vodijo ga posamezniki in manjše skupine ljudi. Deloma pripadajo revolucionarnim organizacijam -deloma (v nekaterih krajih Rusije večinoma) pa ne pripadajo nikakršni revolucionarni organizaciji. Oborožen boj ima dva različna cilja, ki bi ju morali strogo ločevati med seboj; ta boj je namreč usmerjen najprej k pobijanju posameznih ljudi - starešin ali podrejenih v vojaški in policijski službi; drugič, h konfiskaciji denarja, vladnega kot tudi zasebnega. Konfiscirana sredstva deloma uporabijo za partijo, deloma posebej za oboroževanje in pripravljanje vstaje, a deloma za vzdrževanje tistih, ki se bojujejo na že omenjeni način. Velike ekspropriacije (kavkaška 200.000 in še več rubljev, moskovska 875.000 rubljev) so rabile predvsem za potrebe revolucionarnih partij; majhne ekspropriacije so namenjene v prvi vrsti, včasih pa tudi zgolj za vzdrževanje .ekspropriatorjev'. Ta oblika boja se je zelo razvila in razširila nedvomno šele leta 1906, to je po decembrski vstaji. Zaostrovanje politične krize do stopnje oboroženega boja in zlasti naraščanja bede, lakote in brezposelnosti po vaseh in mestih je imelo pomembno vlogo kot vzrok, ki je vodil do opisanega boja. Kot prvenstveno in celo izključno obliko socialnega boja so ga sprejeli deklasirani deli prebivalstva, lumpenproleta-riat in anarhistične skupine.« Kačar poudarja, da se Lenin zavzema za načelno marksistično stališče in da vztraja pri tem, da so prej omenjene partizanske akcije zakonita oblika boja edino v vstaji in državljanski vojni. Tudi v takih primerih Lenin zahteva, da so strogo organizirane in da se podrejajo partiji, »tako kot se je dogajalo v vseh vstajah in revolucijah, ki so jih vodili marksisti, tudi vstajo in revolucijo v Jugoslaviji«. In potlej Kačar opozarja na Miloševičevo mali-cioznost in različnost gledanja na to vprašanje. »Miloševič pa prikazuje Lenina kot teoretika in pobudnika za čisto navadne - da ne rečemo gangstrske - rope, do katerih prihaja zato, da bi si preprosto preskrbeli denar v izpraznjeno partijsko blagajno, ko so usahnili viri njenega financiranja!? Trdi celo, da se je za take akcije zavzemal samo Lenin v nasprotju z drugimi boljševiškimi voditelji, uresničeval pa jih je samo Stalin, in to po posebnih Leninovih napotkih in povrh še na način, pri katerem je računal tudi na to, da bodo žrtve postali nedolžni ljudje!?! Po besedah Nikole Miloševiča in monstruoznosti njegovih montaž je Višinski pravi amater! Toda če Miloševič verjame, da izpovedi Trockega in biografiranje Deutscher-ja kljub zgodovinskim dokumentom in Leninovim delom potrjujeta njegovo obtožbo, šele tedaj pride do merituma naše polemike - do odločilnega vprašanja: ali misli, da mu njegovo proučevanje pripovedi Trockega in Deutscher-jevega biografiranja Trockega in Stalina daje pravico na temelju teh spoznanj obnavljati in oživljati glavne teze o Leninu iz .Strahot zablod' dr. Anteja Paveliča, napisanih leta 1937? In če je tako, potlej je to zahteva po rehabilitaciji tega dela, saj se je po Miloševičevih besedah zdaj izkazala resničnost bistvenih tez, ki so v njem predstavljene. Če pa Miloševič meni, da je leta 1982 odkril kaj drugega kot Pavelič leta 1937, naj najprej pokaže, v čem so odkritja, ki jih je objavil v zvezi z ropi in boljševizmom, pa Leninom kot glavnim krivcem za pobijanje nedolžnih ljudi, celo v primerjavi z drugimi marksističnimi intelektualci Rusije, kaj drugega od odkritij, ki jih je Pavelič že objavil na božič leta 1937?« Kačar se v svoji polemiki še enkrat povrne k temi partizanskega boja, poprej pa je še odgovoril Miloševiču na njegovo obtožbo, češ da (Kačar) nanj diskretno opominja naše organe za pregon. »Po svojem strokovnem in znanstvenem prepričanju, ki se v dobršni meri nanaša na raziskovanje zgodovine politike delavskega razreda, pa tudi po svojem komunističnem prepričanju imam ne le pravico — v skladu z javnim delom, ki ga opravljam - temveč tudi dolžnost, da ne diskretno, temveč odkrito in predvsem brezobzirno kritiziram in razkrinkam vsak poskus pod krinko 'humanistične in moralistične kritike' na, račun Lenina obnavljati in oživljati na naših tleh protikomunistične in fašistične teze. Ko smo že pri sintagmah 'diskretnega navajanja ali opominjanja moramo zastaviti odkrito vprašanje: kam dr. Nikola Miloševič diskretno usmerja svoje inspiracije, obtoževanja, in, da ne rečemo, kazenski pregon Lenina?« Zatem se še enkrat povrne k vprašanjem partizanske vojne in navaja enega od zadnjih člankov voditelja jugoslovanske revolucije Tita, objavljenega ob 60-letnici oktobrske revolucije. Tito v tem besedilu med drugim pravi, da so »Leninova stališča do partije, razreda, do proletarskih revolucij našega časa, narodnostnega in agrarnega vprašanja, države in narave oblasti, do birokratizma, deleža delovnih množic pri upravljanju z družbenimi zadevami in do drugih vprašanj navdihnila nas, jugoslovanske komuniste za revolucionarno akcijo v naših specifičnih razmerah — v osvobodilnem boju in socialistični revoluciji jugoslovanskih narodov in narodnosti in po zmagi v socialistični graditvi.« Kratenje legitimnosti In zatem Kačar naravnost zastavlja vprašanje: »Kam je torej usmerjeno Miloševičevo obtoževanje na račun stališč Lenina, da je partizanski boj v 'uporu' in v fazah poteka državljanske vojne 'neizogibna oblika boja', in obtožba, da so partizanski odretji po Leninovih napotkih zavestno in namenoma ropali, računajoč tudi na efekt pokončanja čim večjega števila nedolžnih ljudi? Še zlasti, če se tako obtožbo razglaša v času, ko lahko — kot so nas opozorili v Pravoslavnem misidnarju (št. 3/82, časopis sv. arhierejskega sinoda srbske pravoslavne cerkve - izhaja v 38.000 izvodih) — preberemo, 'da so bili partizani navadni ubijalci, požigalci, da sta se vse njihovo domoljubje in junaštvo izčrpavala v tem, in da se po ničemer niso razlikovali od druge vojne strani. Z eno besedo: vse tisto, kar so ti narodi in narodnosti storili med drugo svetovno vojno se skorajda v ničemer ne razlikuje od cestnega razbojništva'. (Kačar citira članek Nenada Ivankoviča, objavljen v Vijesniku z naslovom Laži vidovdanskih 'resnic') JOŽO PULJIZEVIČ marsičem celo utirati pot« in »novo slovensko kulturo« pristno posredovati »širokim ljudskim množicam z zares ljudskim izrazom«, partija pa bo za takšno ustvarjalnost dajala »svobodno, neposredno pobudo in tvorno moč«. To je pač pomenilo, da so bila vrata na široko odprta vsaki demokratični, nehermetični umetniški besedi oziroma umetniškemu snovanju »z zares ljudskim izrazom«. »Zares ljudski izraz« v območju Kidričeve estetike ni niti tedaj niti po vojni pomenil poproščenega kriterija, ampak vztrajanje pri estetskem kriteriju. Na četrtem kulturnem plenumu Osvobodilne fronte 2. avgusta 1945 se je Kidrič spet zavzel za »kvaliteto« umetniške stvaritve, ki naj bi bila kvaliteta »za najširše ljudske plasti«.11 Umetniške kvalitete seveda ni pogojeval z odmikom od stvarnosti. ampak s stopitvijo z njo in še z »demokratično koncepcijo človečanstva, svetovljanstva«. Vlenil je. da sta prav človečanstvo in svetovljanstvo »last vseh naših kulturnih velikanov«, in zato predlagal, naj bi »novo resničnost«, kot je zrasla med vojno in po njej, pisatelji »obdelali« prav po merilih njihovega človečanstva in svetovljanstva. Zaradi teh velikanov duha se je Kidriču upirala misel, da je umetništvo predvsem človekova zasebna stvar, ker je možno tudi, če se ustvarjalec zapre pred javnimi vprašanji. Njegov neposredni odpor do absolutizacije zasebnosti v stvareh umetnosti je po logiki človekove dialektične vse-povezanosti docela utemeljen, saj je tudi hermetična literatura, kadar je umetniška, na dnu reakcija na objektivno stvarnost. Iz Kidričevih besed je nadalje videti, da umetnost ne more ničesar izgubiti in da lahko le pridobi, če se umetnik poglabl ja v znanost o človeku in družbi, da mu je poleg umetniške še kako potrebna tudi znanstvena intuicija, čeprav ju načelno ni ločeval. Res je naslednje besede na plenumu govoril tudi-kot marksistični politik: »Brez udejstvovanja v našem javnem življenju, brez živega zanimanja za vse probleme našega javnega življenja niti naša umetnost, znanost, kultura ne more imeti tvorne pobude. Če se znanost in umetnost ne bi do kraja povezali z resničnostjo, bi bila odrezana tista živa veja, iz katere izključno lahko črpata svojo ustvarjalno moč. To misel bi bilo treba ponesti povsod med tiste naše kulturne delavce, ki danes na četrtem plenumu niso navzoči.« Res jih je govoril politik, toda pisatelje so vabile v središče življenjskih tokov, znano pa je, da nobena velika umetnost ni nastala zunaj teh tokov, zunaj takšne ali drugače »arene življenja«, niti Prešernova niti Cankarjeva niti Kosovelova. Dvajset let pred Kidričem jo je ravno Srečko Kosovel spet klical k resničnosti, zdaj tako, da je navajal podobo ruskega pesnika Jakova Polenškega: »Ako je Rusija ocean in sem jaz val, ne morem mirovati, kadar se giblje ocean«,12 drugič z bolj ali manj filozofskim pozivom: »Ne mimo te realnosti, ne nad to realnostjo, ampak skozi to realnost, proti tej realnosti.«11 Kidrič seveda ni klical »proti« novi resničnosti, mislil pa je enako dialektično kot Kosovel. Podobne in celo enake misli o umetniški kvaliteti ter umetnikovi vraščenosti v ljudstvo in njegovo dialektiko, je logično razvil zlasti v članku Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti.14 . Najprej je tu misel, ki velja za umetnost vseh revolucionarnih obdobij, da se namreč »ustvarjalne sile revolucionarne dobe zrcalijo tudi v umetnosti, literaturi, kulturi sploh«. Ce se je samo delno mogoče strinjati s trditvijo, da je bila romantika v literaturi reakcionarna in se je zato morala umakniti realizmu, Dickensu in Balzacu, pa je spet v celoti sprejemljivo Kidričevo razmišljanje, ki ga je moč strniti takole: Niti narodnost niti literarna šola niti stil ne morejo biti in niso razločevalna znamenja umetnikovega razmerja do revolucionarnega dogajanja. To pomeni, da je nekdo, ki ni realist, lahko revolucionaren, včasih pa tudi realist ni naklonjen revolucionarnemu gibanju, četudi se ne more izogniti umetniški projekciji stvarnosti. Ne moremo dovolj poudariti dejstva, da je takšno Kidričevo stališče leta 1946, ko je ždanovski »socialistični realizem« legal tudi na Jugoslavijo, učinkovalo izrazito protidogmatič-no in protiždanovsko. Nič manj protidogmatično niso odmevale misli, s katerimi je pritrjeval »svobodoumnosti« in humanizmu umetnikov prve polovice devetnajstega stoletja, Puškinu. Lermonto- vu. Herzenu, Goetheju in še zlasti Prešernu, čigar duha je vrednotil kot visoko sintezo ljudskega, nacionalnega in svetovljanskega. Opozoril pa je še na eno dogajanje med umetnostjo in družbo ter ga spet osvetlil s Prešernovo poezijo. Med demokratično miselnostjo njegove poezije in med reakcionarnimi razmerami, v katerih je nastala, zeva globok prepad. Po Kidriču v Sloveniji ni bilo objektivnega pogoja za takšno poezijo. Njegovo tezo bi sicer lahko spodbijali z dejstvom, da ravno nesvoboda in drugačno mračnjaštvo spodbujata pesnike k revolucionarni besedi. Prav nič pa ni mogoče spodbijati njegove opombe, da so »pomanjkanje revolucije« na Slovenskem nadomestili v Prešernovi poeziji evropski demokratično revolucionarni kulturni tokovi, da str prav ti bistveno sopogojili mišljenjsko sfero njegove lirike. In še, da ga je prav posebej velikega umetnika napravila njegova jezikovna sfera. Ko je znal z ljudskim izrazom, ljudsko prispodobo, z ljudsko besedo oblikovati tudi svoja najbolj subtilna čustva, je ukinil nasprotje med visoko kulturo in ljudstvom ter potrdil svojo povezanost z njim. Nazadnje je opisal še današnje razmerje med prešernovsko poezijo in družbenim dogajanjem, opisal spet kot marksistični mislec: »Protislovje med izpovedjo Prešernove velike umetnosti in našo resničnostjo je dokončno,ukinjeno... naša kultura lahko ostane vredna Prešernove umetnine in njenih izročil samo tedaj, kadar bo zvesto črpala iz tistih ljudskih ustvarjalnih sil, ki niso samo ukinile protislovja med našo kulturno dediščino in našo resničnostjo, temveč so resničnost in njene razvojne perspektive pomaknile že dalje od tega, o čemer so pač lahko samo slutili tudi najboljši kulturni duhovi iz naše preteklosti.« Naj je tudi politikova, je beseda o načelni ukinitvi nasprotja med resničnostjo in veliko umetnostjo človeško čista. V njej ni zaslediti nobenega namiga, da bi bilo treba novo resničnost idealizirati. Ko st; je Kidrič skliceval na Prešernovo izročilo, se je skliceval na najvišje slovensko človečansko in umetniško izročilo, na princip ustvarjalnosti, ki ne posluša nobenih dogem. Kidrič je s tem neposredno priznaval, da je umetnik Prešernovih načel dobil v Sloveniji dokončno domovinsko pravico, da ga »nova resničnost« v načelu sploh več ne more dušiti, kot je nekdanja Prešerna, Cankarja in Levstika. In še, da je nasprotje med umetnikovo človečansko idejo in idejo socializma kot temeljnega dejavnika »nove resničnosti« sicer ukinjeno, nista pa ukinjena človek in življenje s svojimi protislovji. Zlahka je opaziti, da v Kidričevem načelnem poudarku o zatonu nasprotja med umetnostjo in družbeno resničnostjo ni besede o stilu, ki naj bi v trenutku ukinjanja tega nasprotja postal sakro-sankten. Kakor po njegovem ni bilo mogoče, da bi se prvi umetnik upiral človečanski ideji socializma, tako ga ni prav nič vznemirjalo, v kakšnem stilu bo delal. Vztrajal je edinole pri ljudskosti, demokratičnosti, sporočilnosti izraza, pri demokratični obliki in posredno odklanjal hermetične strukture. O umetnosti je nazadnje javno spregovoril že kot zvezni minister za gospodarstvo, ko je pred pisatelji v Beogradu predaval o prvi petletki.1'' To je bilo že globoko v času relativno uspešnih ždanovi-stičnih prodorov v Jugoslavijo. Pisateljem je orisal gospodarsko misel petletke, z dvema motivoma pa je segel tudi v območje umetništva. Prvi se glasi: »To, kar se pri nas gradi... ne predstavlja nekega sivega, enoličnega kvasisocia-lizma, kjer naj bi kolektivna zavest ubila individualnost, ampak predstavlja, nasprotno, popolno enotnost graditve visoke kolektivne in socialne zavesti z vsestransko graditvijo individua.« Pomen te misli je bil v letu 1947 izjemno velik: Kidriču sta bili individualnost in visoka kolektivna zavest, osebnost in ljudska skupnost vrednoti, ki se ne izključujeta, ampak naravnost usodno pogojujeta. In če se usodno pogojujeta, če je dialektična logika med njima ta, da individualna zavest pospešuje rast kolektivne, ta pa individualne, potem nima nobena pravice druge omejevati ali celo izničiti. In še je pomenila ta misel: jugoslovanski socializem ne bo oviral umetniške osebnosti, od nje pa bo pričakoval posluh za temeljni družbeni etos, za aktivni humanizem, za njegov človečanski program. Deloma daljnovidno deloma bolj prakticistično zveni druga, sklepna misel predavanja, namreč: »Borba za uresničitev plana, prvega petletnega plana bo izredno zanimiv proces, ki se ne bo odrazil samo na gospodarskem, družbenem in političnem področju, ampak se bo nujno odrazil tudi v znanosti in kulturi. Kot je narodnoosvobodilna borba tako glede na svoje epske, družbene in politične dogodke, kakor tudi predvsem na psihološke posledice, ki jih je povzročila v zavesti in mišljenju množic ter posameznikov, neverjetno bogat material za sedanje in predvsem, mislim, bodoče umetniško ustvarjanje, tako bo dal bogat material tudi petletni plan kot njeno ligitimno nadaljevanje.« hovnih tokov, njegova projekcija življenja pa je nacionalna in svetovljanska hkrati ter demokratična po misli in obliki. 3. V Kidričevi estetiki ni sledov pragmatizma, dogmatičnega utilitarizma, tudi nič trmarjenja o enem stilu. Terjal je estetsko kvaliteto, odklanjal povprečje ter moč umetnine presojal po njenem vplivnem premeru: čim več človečanskega izžareva in čara s svojim, kolikor le mogoče ljudskim izrazom, tem zvestejša je sama sebi in tem bližja socializmu, ki si ga Kidrič na nobeni pregledanih točk ni zamišljal brez umetnosti. (Prihodnjič naprej) Kidrič je naravno in utemeljeno sklepal, da je vojna povzročila tudi v umetnikih prtres in velik premik, da je bil osvobodilni boj z vsem svojim herojstvom in tragizmom neposredni navdih za pesem, dramo, roman in da bo ostal tak navdih še prihodnjim rodom, kot so prejšnje navdihovali npr. kmetski upori. Toda petletka? Četudi jo je pred Stalinom branil tudi Oton Župančič, petletka pač ni mogla biti za umetniško ustvarjanje enak navdih, enako »bogat material«, kot osvobodilni boj. Sicer pa, Kidrič je predvideval nove duhovne in čustvene pretrese, novo tragiko in novo herojstvo, kar vse je jugoslovanska literatura prva povojna leta tudi zabeležila. Usmerjal je k resničnosti, ne da bi vsiljeval eno ali drugo njeno plast, pozival je k celotnemu čustvenemu io duhovnemu vozlu ali snovi, ki jo je umetniku nudila človeška stvarnost v revolucionarnih družbenih pogojih. Analitični razgled po Kidričevih izjavah o literaturi navaja k temle sklepom: 1. Iztočnice njegovega umetnostnega nazora so bili »velikani duha«, ob njih si je izdelal kriterije za razlikovanje resnično umetniškega in navidez -umetniškega. 2. Prepričan je bil, da velika umetnost lahko nastane samo tedaj in tam, kadar in kjer se ustvarjalec poglobi v individualno in družbeno resničnost, kadar jo spozna kot dialektični proces in presoja s kriteriji najbolj demokratičnih du- FRANC ZADRAVEC 1 2 3 4 * 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1. Josip Vidmar, Boris Kidrič. Obrazi. Ljubljana 1979. 2. Lado Kozak, Kozaška pričevanja. »Štrajzlov krožek«. Ljubljana 1982. 3. France Sever (Boris Kidrič), Tone Čufar, Poloni. Književnost 1935. Ljubljana. 4. Pogovor F. Zadravca z Dušanom Kermavnerjem, 26. maja 1966. 6. Dušan Kermavner, pismo Jušu Kozaku. 10. XI. 1940. Hrani NUK, Ljubljana. 7. Kot pod 4. 8. Viktor Smolej, Zgodovina slovenskega slovstva VII/51—54. Ljubljana 1971 9. Kot pod L 10. Boris Kidrič. Prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev. LP 1944. Izbrano delo v zbirki »Naša beseda«. Ljubljana 1972. 11. Četrti kulturni plenum Osvobodilne fronte. Slovenski poročevalec, št. 91. Ljubljana 4. avgusta 1945. 12. Srečko Kosovel, Razpad družbe in propad umetnosti. ZD 111/37. Ljubljana 1977. 13. Srečko Kosovel, O »umetnosti«. Prav tam, 103. 14. Boris Kidrič, Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti. Novi svet 1946. 15. Tovariš Boris Kidrič je predaval književnikom ti petletnem planu (v Beogradu). LP 1947, št. 140. KNJIŽEVNI LISTI str. 10 Ljubljana, 20. januarja 1983 Pri Borcu izide roman »Anus mundi« poljskega pisatelja Wieslawa Kielarja, ki je preživel pekel Zadnjega Žida so potolkli v jami ^m,^ ez poletje se je v taborišču okrepila ^ akcija streljanja jetnikov. Iz znanih ■ razlogov so številne gramozne ja- me v okolici taborišča, ki so jih ^ J uporabljali v ta namen, postale taboriščnim oblastem neprimerne. Tudi salve voda za ustrelitve so bile prehrupne. Rapportfuhrer Palitzsch. vneti izvrševalec vseh najbolj okrutnih povelj SS, vedno poln »dobrih« idej, je privlekel iz katoviške klavnice malokalibrsko puško, ki se je po neznatni predelavi in montaži dušilca na ustju cevi, izdelanega v taboriščni ključavničarski delavnici, odlično izkazala, ker so z njo brez hrupa in po tekočem traku ubili na tisoče jetnikov. Izvrševalec obsodb »naglega sodišča« je bil seveda sam avtor projekta Palitzsch. pogosto pa so ga zamenjali kolegi, ki jih je odbral politični oddelek in so bili ravno tako pripravni za to. »delo«, npr. Stievvitz. Stark, Lachman ali Dy-lewskv. Palitzsch je rad zbujal strah pri jetnikih, zato je pogosto paradiral po taborišču s puško v rokah, preden se je odpravil na dvorišče bloka 11, kjer so potekale eksekucije. Pred tem je stopil še v naš blok po leichentragerje. Obojski in Teofil sta morala biti pri vsakem streljanju, drugi iz komande pa so čakali na konec v hodniku bloka 1 1 . Nas so potrebovali le toliko, da smo naložili mrliški voz in ustreljene odpeljali v krematorij. Ker so bile ustrelitve vse pogostejše. so komando leichentragerje v povečali. Teo-fila pa imenovali za starešino. Moja priložnostna pomoč je postala odvečna, vsaj med streljanjem. Teofila sem v njegovi odsotnosti zamenjal samo še enkrat, nekega lepega julijskega dneva. Stal sem pri oknu svoje sobe in opazoval delo kazenske čete. SK je delala v kiesgrube. peščeni jamr. prav tam. kjer so še pred nedavnim množično streljali jetnike. Moje okno je bilo imenitna opazovalnica. Delal sem se, kot da bi pomival šipe, in sem dobro videl, kar so tam počenjali. Pred dvema dnevoma so kazensko četo okrepili z nekaj deset zugangi, ki so jih pripeljali s Slovaškega. Bili so sami Židje. Na poseben ukaz lagerfiihrerja je bilo treba vse pokončati. Esesovci in kapoji iz SK so se vneto lotili dela. Po dveh dneh je bil med živimi le še klavrn ostanek. Eden izmed Židov, z atletsko postavo in precej rejen, se je še držal, čeprav so se kapoji in esesovci ravno nad njim najbolj znašali. Delal je zavzeto in se trudil, da ne bi dajal razlogov za pretepanje, kakor da še vedno verjame napisu. ki je visel nad vhodom v taborišče, nekaj korakov od njegovega delovnega mesta: Ar-beit macht frči (delo osvobaja). Potiskal je težko samokolnico, ki je bila zmerom zvrhano naložena, za kar so poskrbeli kapoji, in se v teku prerival skozi špalir, ki so ga postavili falotje s palicami in udarjali, kamor je pač priletelo. Stresal je gramoz na določeno mesto in se s prazno samokolnico vračal po isti poti ob suvanju, udarcih in brcah. Za vsako ceno se je hotel kar najhitreje izogniti pasti, ki so mu jo nastavili. To je bila deska, ki je bila položena čez široki izkop. Vedel je, da so na tem mestu pokončali večinp njegovih rojakov. Kdor ni obdržal ravnotežja, je s samokolnico vred zgrmel v jamo, od koder ni bilo več vrnitve. Tam so jih najbolj okrutni med kapoji pokončevali s palicami. Celo če je kdo imel še dovolj moči, da bi se povzpel na krušljivo pobočje, in se je že zdelo, da se je rešil iz zanke, ga je esesovec, ki je stal zgoraj, z odmerjeno brco spet porinil nazaj v globino. Atletski Žid se je še kar nekako držal, a je bil vedno slabši in videti je bilo, da teka s poslednjimi močmi. Gotovo se je že zavedal, da ga imajo v kleščah in da se od tod ne bo izvlekel. Vendar se je boril za življenje do kraja. Poskušal je še delati, a njegove kretnje so postajale počasne in neusklajene. Kot slepec je tipal z rokami in iskal samokolnico, ki je ležala prevrnjena tik ob njegovih rokah. Mogoče resnično ni več dosti videl. Vrtel se je nemočno v krogu, se spotikal po nevarnem terenu, kadar pa je padel, so priskočili kapoji in ga popadli kot sestradani volkovi svojo žrtev. Na prostoru, kjer je prej stal esesovec, se jih je zdaj zbralo še nekaj. Prišli so tudi višji čini. To je bil zanje gotovo nepričakovan dogodek. Da bi jetnika tri dni ubijali? To je gotovo nesposobnost osebja ali pa je ta Žid izjemen primer! Splačalo se je pogledati! Žid je zdaj že dalj časa ležal na dnu, zamazan od prahu, oblit s potom in okrvavljen. Ko je eden od esesovcev videl, da ne kaže več znakov življenja, je močno zakričal proti vratom: -Lageraltester! ... Nach vorne... (Naprej — k taboriščnem vhodu)! Pritekel je Bruno, strokovnjaško ocenil položaj. nato pa naglo krenil nazaj proti vhodu. Gienek, ki je že nekaj časa stal ob meni, se je nemirno ganil. Gotovo me bodo spet poklicali, kot da kdo drug tega ne more opraviti!« je rekel ogorčeno. »S Teofilom pa tudi ni nič! Gotovo je spet pijan!« Teofil je v zadnjem času veliko pil. Našel je vir, kamor je hodil gasit žejo. Zamenjal sem ga. SDG je krenil z nama. Ko smo prišli tja, se je pokazalo, da so nas poklicali prekmalu. Razmesarjeni Zid se ob nadčloveškem naporu še ni vdal. Poskušal je zlesti z dna in se je vzpenjal navzgor, toda pesek se mu je sesipal pod noga- mi, tako da se je spet stekljal na dno jame; a čez hip je spet enako uporno in vztrajno lezel navkreber; vse zastonj, saj je že spet zdrsnil nazaj do kraja, od koder se je hotel rešiti. Tu ne bo nič za naju! To bi znalo trajati še dolgo, saj so imeli esesovci s tem naravnost čudovito predstavo! Hotela sva se obrniti, a lagerfiihrer Fritsch je tako zarjul na naju, da sva obstala kot vkopana. Lagerarzt, ki se je tudi pojavil, si je z robčkom ravnodušno brisal stekla očal. Fritsch se je zdaj obrnil proti skupini gledalcev in nekaj glasneje povedal. Gotovo je nagovoril kapoje, saj sta dva, ne da bi čakala, da bo končal, planila navzdol. Slišati je bilo tope udarce palic in predirne krike obsojenca. Žid je padel na kolena; na pol se je sklonil, da bi zavaroval glavo, in tako nastavil pleča, po katerih so zdaj padali udarci. Kapoja sta vedela, kam je treba udarjati. Tepla sta po ledvicah. Strokovno! Nesrečnik se je še enkrat vzpel, nečloveško zarjul, tako da sta kapoja obstala, nato pa padel vznak. Konec! Eden od kapojev se je sklonil nadenj. »Der lebt noch...« (Se je živ) je ugotovil z neprikritim začudenjem in se opravičujoče obrnil proti opazovalcem. »Was!« (Kako?) je kriknil lagerfiihrer ves penast od besa. To je bilo dovolj. Kapo je položil palico na ogromen vrat umirajočega in se nekajkrat zamajal čeznjo, dokler ni zahreščalo. Tokrat ni bilo dvoma, da je vse končano. Kapoja sta nama pomagala priti z dna, od koder smo izvklekli truplo. Komaj je šlo na nosila. SDG naju je po pogovoru z lagerarztom poslal naravnost h krematoriju. Spotoma nama je razložil: To svinjo debelo bodo obducirali. Mrliča sva položila v prostor, kjer je od nedavnega delal Georg Zemanek. Georg je ravnokar po posebnem naročilu nekoga od SS prepariral človeško kožo, ki je bila vidno tetovirana. Naš SDG je bil navdušen nad njo. Njegovo artistično kontemplacijo je prekinil prihod zdravnika SS, ki mu je ostro ukazal naj naju nemudoma odpelje v taborišče. V gramozni jami je kazenska četa zdaj delala počasneje, očitno so bili kapoji preutrujeni od tridnevne bitke in se niso imeli več pred kom postavljati. Gledalci so se polni vtisov razšli. Zadnjega Žida iz SK so spravili na drugi svet in izpolnili nalogo, ki jim jo je dal lagerfiihrer. »Svinjo debelo« pa so medtem secirali na obdukcijski mizi v krematoriju. ■■ yi> ončno mi je Staszek dal resno, ■ samostojno mizarsko delo. Napra- viti sem moral apotečno omaro s številnimi pregradami in najrazlič--^L. jfck. nejšimi poličkami. Ker je bila najina delavnica za takšno delo odločno premajhna, sem se preselil za blok 22, kjer je bilo skladišče za postelje, katerih elementi - kot edini material, ki je bil pri roki — so prišli prav za izdelavo vseh priročnih reči, ki jih je naročal ženski revir. Z omaro sem bil ravno pri koncu; žvižgal sem si neki napev in začutil, da mi nekdo stoji za hrbtom. Bil je Roman G; ki je v tem času pogosto prihajal na blok 22. Načičkan, obrit, nadišavljen, v lepo zloščenih oficirskih škornjih in športnih hlačah je stal z nagnjeno glavo in si resno ogledoval omaro kot strokovnjak, ki na razstavi ocenjuje umetnino kakega mojstra. BESEDA UREDNIKA Pisatelj romana ANUS MUNDI je preživel pet let v peklu, ki so si ga izmislili in uredili ljudje - v koncentracijskem taborišču Ošwiqcimu, grozljivem Auschwitzu, največjem nacističnem uničevalnem taborišču. V njem so mučiteljski in morilski hlapci tretjega rajha sistematično umorili okrog štiri milijone ljudi. Potem je ta poljski pisatelj šele vrsto let po vojni iz časovne in notranje razdalje napisal knjigo spominov na življenje v tem peklu. Delo ima sicer vse značilnosti velikega romana: močan jezik, prepričljive orise človeških značajev in notranjo napetost, čeprav se ta izraz v tej zvezi sliši še tako cinično. Vendar je veliko več kot roman, je dokument o tem, koliko lahko pretrpi človek, je pričevanje o človeški veličini sredi človeške nizkotnosti. Vsa strašna leta v taborišču je bil pisatelj tako kot drugi zaporniki le predmet, last esesovskih enot v taborišču. V delu razkriva vsakdanje, avtentično taboriščno življenje, poleg vseh strahot pa tudi nekakšno nadrealistično ljubezen. Knjiga je silno pričevanje o morali in etiki tistega časa, grozljiva podoba o tem, kako neusmiljen, sistematičen in dokončen v hotenju je bil nacizem, na kar danes sčasoma že radi malo pozabljamo. WIESLA W K1ELAR se je rodil leta 1919 v Przeivorsku na Poljskem. Maja 1940, ko še ni imel 21 let, ga je zaprl Wieslaw Kletar gestapo in ga s prvim transportom poljskih zapornikov poslal v Ošwiqcim. Ob osvoboditvi po petih letih je tehta! samo še 39 kil. Po enem letu zdravljenja se je vrni1 domov. Danes živi kot samostojen pisatelj v Wroclawu. Za ANUS MUNDI je dobil poljski litbrarni nagradi. JOŽE STABEJ »Ni slabo!... sploh ni slabo, Wiestaw!« me je pohvalil, kar je bilo zanj redkost. »Pa si tole sam napravil?« je vprašal, kot da ne verjame. Prikimal sem, ne da bi prenehal žvižgati, in mu na ta način dal razumeti, da mi je njegovih pripomb prav malo mar. To ga je seveda razjezilo, zato se mu. je zdelo potrebno, da mi za to primerno vrne. »Kdo bi si to mislil!..., Naravnost neverjetno! Vedno sem mislil, da nisi sposoben š svojimi« — to besedo je posebej poudaril »rokami napraviti ničesar* ti lenuh!« Kar naprej sem žvižgal in se nisem zmenil za njegovo govoričenje. Odkar sem ga poznal, me je vedno zlobno zbadal. »Melodije pa ne znaš dobro!... Kako le moreš tako zgrešiti pri tem lepem napevu! Poslušaj, sinko to gre takole...« Rorrfan se je odkašljal, nato pa poskusil zapeti ravno tisti del napeva, ki sem ga žvižgal. Ni mu šlo najbolje, zato se je opravičeval. »Bronhitis, prekleto!« S prsti se je prijel za vrat, ga narahlo potipal, nato pa zakrožil z roko in povedal: »V tem usranem lagerju izgubljam glas!...« Spet se je odkašljal in še enkrat zapel, tokrat kar dobro. »Ali vsaj veš, odkod je ta melodija?« je vprašal in spretno obstal v trenutku, ko ni več mogel držati tona, saj mu je visoki »c« hripavo ugasnil: »To je Ravel, odlomek iz Bolera... Ravel, bedak! Nasmehnil sem se; spomnil sem se prizora z začetka našega bivanja v taborišču, ko so Romana potegnili iz vrste, ker so vedeli za njegovo pevsko nagnjenje, s katerim se je tako rad postavljal in mu ukazali, naj nas v čepečem položaju nauči prepevati: »Im Lager Ausch-witz war ich zwar«. To je bil njegov ošwi$cimski debi. ki mu je pomagal v taboriščni karieri. Roman pa je obudil spomin na svojo nekdanjo slavo. »To so ti bili časi!— Italija!. .., La Scala!« Nenadoma je otrpnil, ko je videl, da se ironično smehljam. Vdano je zamahnil z roko in pristavil modrost, s kakršno odpraviš človeka, ki se ne razume na Umetnost, katere prestav-nik v taborišču je bil prav on, Roman G. »Eee. metati bisere svinjam...! Zategnil si je površnik, popravil kapo, ki mu je pri petju ušla nazaj, nato pa iz hlačnega žepa potegnil zavojček, pokazal na pregrajo, ki naju je ločila od velike sobe, namenjene za tuberkulozne .bolnike, in me z normalnim glasom vprašal: »je mogoče vstopiti, ni tam koga od naših konjedercev?« »Lahko, brez skrbi! Rhodeja ni, dr. Zbozien pa dela v ambulanti.« Ko sem pogledal na zavojček, se nisem mogel premagati, da ne bi rekel česa zlobnega, zato sem dodal: »Bella že težko čaka!« Romanova roka, v kateri je ležal zavojček, se je živčno zganila. Molče je požrl moj namig, ki ga je navsezadnje moral razumeti. Še enkrat je natančno gledal svojo zunanjost, napravil dostojanstven obraz in vstopil v sobo za bolnice ob taktu melodije, ki sem jo žvižgal, »Im Lager Auschwitz war ich zwar!l«... Bella je bila še mlado, lepo dekle z južnjaškim čarom. Prijeli so jo v Hamburgu z drugimi prostitutkami in jo privlekli v Ošwi se» v prvi tekmi Francozi, ki branije* k»ve»rike», zmagali z 80:78. Koše za Zvezdo so dc»segli: Milosavljevič 2. Nikolič 19. Karadžič I. Bogosavljcv 8. Radovič 15, Žižič 14, Kovačevič 16 in Avdija 18. V' Zadru pa se» v tekmi skupine C košarkarji Zadra premagali franc<»sko ekipo Tours s 102:80 (61:42). medtem ke» se* prvo tekmo izgubili s 23 koši razlike. Igralci Zadra se* take* zamudili prile»žne*st za zmago v skupini, zanimive* pa je, da se* zadnji in e*die*čii-ni ke*š dobili po pmstem metu. ki se* ga izvajali gostje po doseženem ke*šu. Gostitelji set imeli /a zadnji napad 10 sekund, vendar niše* de »segli kosa. Asvel dobil tudi v Budimpešti BUDIMPEŠTA - Košarkarji Asvela iz Villeurhana se* v tekmi skupine B tekmovanja za petkal (»kalnih zmagovalcev detbili v gosteh tudi druge* tekme*. Premagali se* MAFC s 100:83 (52:32). Ni starta brez prijave MONTELMO - Ker niše* bili prijavljeni. sc juge »sle »vanski smučarji niso me>gli udeležiti veleslaloma FIS v tem kraju. Med 167 tekmovalci iz 23 držav je zmagal Italijan Merelli z 2:22.82 pred Avstrijcem Buchncrjcm 2:23.03 in Italijanom Kerschhaumer-iem 2:23,10. Pri moških že tretjič enak vrstni red prve četverice V Ljubljani odigrali badmintonski turnir kategorije A -Zmagovalec Koprivšek - Med dekleti je presenetila Mikličeva LJUBLJANA - V telovadnici OŠ D. Kumar je bil 3. badmintonski turnir kategorije A, ki so se ga udeležili vsi najboljši slovenski igralci. Pri moških je bil vrstni red prve četverice že tretjič v tej sezoni enak, pri čemer je Koprivšek slavil svojo četrto zaporedno turnirsko zmago. Ogroziti ga ni mogel niti republiški prvak Šepcc, ki je sicer poleg njega edini prikazal še dokaj kvalitetno igro. Rekonvalescent Berden se je zadovoljil s tradicionalno zmago nad Čaleto. presenetil pa je z visoko uvrstitvijo veteran Žorga. Pri dekletih je bila nepričakovano prva Mikličeva, slovenska prvakinja T. Kovač pa šele tretja. Vsem trem v prvi finalni skupini se je lepo upirala Atanasijevičeva. izmed drugih pa so dobro zaigrale še M. Poharjeva, Nagodetova in Šviglinova. Rezultati: moški - 1. finalna skupina: Koprivšek : (Sepec 17:18. 15:6, 15:4, Berden 15:5 w.o., Caleta '5:13, 15:3). Sepec : (Caleta 15:5, 10:15, 15:4, Berden 15:4, 15:5). Berden : Caleta 15:12,5:15, 15:11; vrstni red: 1. Koprivšek (Ježica). 2. Sepec (Olimpija). 3. Berden. 4. Caleta (oba J). 5. Žorga (O), 6. Vilar (J), 7. Župančič. 8. J. Zaletel (oba O). 9. Žagar (J). 10. Cuk (O), 11. Dominko (Mladost Lendava), 12. Vrhunec, 13. Pavčič (oba O). 14 Strah (J). Zenske - 1. finalna skupina: Miklič : (M. Kovač 12:10, 11:0, T. Kovač 11:7, 11:5. Atanasijevič 10:12, 11:3. 11:1). M. Kovač : (T. Kovač 11:1, 11:4. Atanasijevič 11:7, 9:12, 11:5). T. Kovač : Atanasijevič 12:10. 11:2; vrstni red: 1. Miklič (O). 2. M. Kovač (J). 3. T. Kovač, 4. Atanasijevič (J), 5. M. Pohar. 6. Tratnik (obe O), 7. Nagode (O), 8. Jeras, 9. Sviglin, 10: Jan. 11. Stojiikovski (vse J), 12. Dolšak, 13 Eberl (obe O). 14. Založnik (F B.), 15. V. Pohar. 16. Lokar (obe O). G. B. ZSS — pokrovitelj SP 1984 LJUBLJANA. 19. januarja - Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sklenilo, da bo Zveza sindikatov Slovenije prevzela pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom v kegljanju. ki bo maja 1984 v Ljubljani. V organizacijski komite SP so imenovali predsednika republiškega sveta ZSS Marjana Orožna. H. K. «| agrotehnika - gruda DO AGROTEHNIKA-GRUDA, n. sol. o., LJUBLJANA, Titova 38-40 OBJAVLJA naslednje zbiranje ponudb: 1) za obdelavo podatkov na računalniku IBM S/3 mod. 10 sledeče konfiguracije:. - CPU najmanj 32 kb - konzola - MFCU - disketna enota 3741 (on-line) - 2 X disk enota 5444 (2 + 2 diska) - 2 x disk enota 5445 - 1100 vrstični tiskalnik Delo bi se opravljalo praviloma v popoldanski izmeni. Zaželena lokacija je Vič ali neposredna okolica; 2) za najem disketnih enot IMB 3742 (lahko tudi IMB 3741) in sicer 6, ali manj, delovnih mest; 3) za najem tračnih enot IBM 3411, lahko tudi IBM 3411/3410. Ponudba mora vsebovati, poleg navedb iz točke 1. do 3.. tudi cene za ponujene storitve oz. najem. Na razpis se lahko prijavi tudi ponudnik, ki lahko nudi samo eno od storitev, navedenih v točkah od 1. do 3. Ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: DO AGROTEHNIKA-GRUDA. ERC, LJUBLJANA. Titova 38. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (061) 268-341 int. 376. 18-379 Švicarska zmaga PIANCAVALLO — Alpske smučarke so tekmovale na slalomu FIS. Nastopilo je 140 tekmovalk iz 12 držav, med katerimi jih je tekmovanje končalo 51. Zmagala je Švicarka Von G runi ge n z 1:30,60 pred Francozinjo Vignard 1:31,02 in Bowes (ZDA) 1:31,95. Izmed Jugoslovank so.se uvrstile: 26. Klinar 1:39,59, 32. Štancer, 42. Zajc. M. L. Zagrebčani izpadli ZAGREB — V povratni polfinalni tekmi tekmovanja za odbojkarski pokal evropskih prvakov je naš prvak Mladost Monter izgubil z italijansko ekipo Santal iz Parme z 2:3 (-11, 7, 8, -10, -9). Prvo tekmo so s 3:2 dobili Italijani in se tako uvrstili v finale. Priznanja rekreativcem in športnim delavcem LJUBLJANA - Za Bežigradom so podelili pokale najboljšim rekreativcem in Bloudkove značke zaslužnim delavcem v telesni kulturi. Komisija za šport in rekreacijo ZTKO Ljubljana Bežigrad je tudi v letu 1982 sledila (»glavitnemu vodilu: vključiti čimveč delovnih ljudi v redno vadbo preko celega leta. To jim je v veliki meri tudi uspelo. Še naprej pa se bo treba truditi, prepričati predvsem tiste, ki še niso spoznali kako koristna je aktivna rekreacija. Pri tem bodo morala pri organizaciji večji delež prevzeti šp>ortna društva v občini, ki v letu 1982 niso izkoristila vseh možnosti za izvedbo telesnokulturnih akcij. Na zaključni prireditvi so p>odelili priznanja najboljšim rekreativcem v letu 1982. Med moškimi so bili najboljši in najštevilnejši športniki ČGP DELO, med ženskami pa športnice Elektrotehne. Največje zanimanje je še vedno za mali nogomet, saj je nastopilo več kot 80 ekip. Zmagal je Ruski car pred Lesnino in Delom. Najbolj zaslužnim športnim delavcem občine Bežigrad pa so ob tej priložnosti podelili Bloudkove značke. Bronasti znački sta prejela Jos Zalokar (Rugbi klub Bežigrad) in Marjan Predanič (SD Heroj Vitez). Srebrne značke so prejeli Slavko Berčič (PD Črnuče), Andrej Pregelj (Partizan Bežigrad), Aleš Peče (ŠSD F. Bevk), Jernej Zajec (ŠD Ježica), Jan^z Bohinc (SD Tabor). Miro Bohinc (ČGP DELO), Anton Lah (IMP), Roman Grm (Uniš TOS), Marjan Urankar (SD Heroj Vitez), Mirko Šindič (Judo klub Bežigrad), Anka Kresal (TO Bičkova skala), Matevž Kumer (Partizan Črnuče) in Franci Slana (Partizan Bežigrad). Zlate značke so prejeli Jože Klemenčič (Partizan Dol), Boris Kobal (SD Novinar), Ivan Bolarič (VP 3269), Anton Majcen (AK Olimpija), Vladimir Kek (SD Poštar), Mitja Vidic (RK Olimpija) in Silvo Gombač (ŠD Zarja). MIRO BOHINC NEW YORK - V prvem kolu zaključnega turnirja 12 najboljših .teniških igralcev sveta za »grand prix« sta bila prva izida taka - Clcrc (Arg): Wilander (Šve) 5:7, 6:4, 6:1, Gomez (Ekv): Higueras (Špa) 0:6, 6:2, 6:4. Preostala para prvega kola - Gerulai-tis (ZDA): Noah (Fr). Kriek (JA): Denton (ZDA). Brez boja v četrtfinalu so Connors, McEnroe, Vilas in Lendl. SAH ŠAH ŠAH SAH ŠAH Miroljuben začetek v Mariboru MARIBOR - Začel se je mednaro-dni turnir v spomin na Romana Eferla. V prvem kolu se je kar pet partij končalo remi, edino zmago pa je dosegel češkoslovaški mednarodni mojster Hausner, ki je premagal Ostermana. Rezultati: Mohr : Rakič remi, Musil : Schneider remi. Supančič : Bianchi remi, Zupe : Cigan remi, Garkov : Holzl remi, Hausner : Osterman 1:(), Nikolac : Polajžer prel. Pari 2. kola: Mohr - Musil. Rakič-Osterman, Schneider - Nikolac. Polajžer - Supančič. Bianchi - Zupe, Cigan - Gorkov, Holzl - Hausne. Remi Hulaka z Riblijem WIJK AAN ŽEF - V četrtem kolu velikega mcdnarc*dnega turnirja je naš velemojster Hul&k remiziral z. Ri-hJijem ter skupaj z njim in Andersso-nom <*stal na vrhu razpredelnice. Drugi rezultati: Korčnoj : Ree 1:0. Seirewair : Ku!igowski 1:0, Hort : Speelman 1:(). Nun n : Andcrsson remi, Van der Wiel : Scheren remi. Olafsson : Browne remi. Vrstni red: Hulak, Andcrsson, Ri-bli 3, Olafsson, Seirewan 2,5, Ree, Nunn, Brovvne, Scheren. Korčnoj 2, Hort, Van der Wiel 1,5, Speelman, Kuligovvski 0,5. f Festival v Duhaiju DUBAI - Od 20. t.m. do 5. fe-bruarja bo tu prvi mednarodni šahovski festival. Na sporedu bodo štiri različna tekmovanja: mednarodni mojstrski turnir, odprti moški turnir, br/opotezni turnir in odprti ženski Kandidatski dvoboji v Barceloni? MADRID - Po izjavi predsednika FIDE Campomanesa ima Španija največ možnt*sti za organizacijo kandidatskih dvobojev za svetovno prvenstvo. Španska tvrdka Cordesa je namreč ponudila nagradni sklad v višini 250.000 dolarjev, medtem ko Švicarji nudijo le 135.000 dolarjev. Barcelona jc Cordesi predlagala, da naj bi bili vsi dvoboji, torej pt* štirje moški in ženske, v tem mestu. Odločitev, kje bo prizorišče kandidatskih spopadov, bo znana do konca meseca, kandidati pa bt*do boje začeli marca. Na kratko LJUBLJANA - Na rednem hitropoteznem turnirju je z 8,5 točke zmagal Šemrl. Sledili so Milinkovič. Na-vinšek in Slak s po 7 točkami. Rogale in Vospernik po 6,5, Janjič 6 itd. V drugi skupini je bil najboljši Miloševič, v tretji in četrti pa Peršl in Stupan. Igralo jc 51 šahistov. J. t. ŠKOFJA LOKA - Ta mesec sta bila na sporedu že dva brzopotezna turnirja. Na novoletnem je med 14 udeleženci zmagal Pogačnik z 10 točkami pred Rupnikom in Malekom po 9,5. Na rednem mesečnem turnirju pa je bil prvi Rupnik z 12.5 točke pred Ruparjem in L. Kalanom 12, Šmidom 11,5 itd. B. B. LJUBLJANA - Na rednem brzo-turnirju je zanesljivo zmagal Krivec z 9 točkami. Sledili so Plesec 7,5, Jerič 7, Bras, Vospernik 6. Horvatec 5,5, Butala, Rogale. Ule 5 itd. V drugi skupini jc bil najuspešnejši Antonije-vič, v tretji pa M. Troha. J. T. Vse tri tekme za SP v Sarajevu bodo SARAJEVO, 19. januarja — Vsa tri tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju 27. januarja v smuku za moške na Bjelašnici, 5. in 6. februarja p<» v smuku in veleslalomu za ženske na Jahorini — bodo ne glede na zdajšnje pomanjkanje snega. Tako so povedali novinarjem na redni konferenci OK ZOI »Sarajevo 84«. Pt* zadnjem meteorološkem poročilu je na vrhu Bjelašnice 105 cm, na Jahorini pa 30 cm snega. Na olimpijskih progah pii ga je seveda precej manj. Že od včeraj takt* na Bjelašnici pripravlja progo za smuk 350 ljudi, med njimi veliko število pripadnikov JLA. Če sneg ne bo zapadel t* pravem času, st* povedali, si bodo pač pomagali s snežnimi topovi. M. R. V KItzbuhlu trening, danes Kirchberg KITZBUHEL. 19. januarja — Danes so na znameniti progi »Streif« s Petelinjega grebena opravili prvo vožnjo na čas. Med najboljšimi smukači sveta je bil na precej grboviti progi najhitrejši Kanadčan Read z 2:07,76 Izmed Jugoslovanov je Pleteršek progo dobro prevozil, Jemc pa je v zadnjem delu padel, a ostal nepoškodovan. Vreme se je nekoliko ohladilo, rahlo je snežilo in pihal je severni veter. V četrtek bosta v Kitzhiihlu še dve vožnji za trening pred preizkušnjama v petek in soboto, v sosednjem Kirch-bergu pa bo veleslalom FIS, na katerem bo nastopilo tudi močno jugoslovanski* zastopstvo z Boi istim Strelom na čelu. Bogo Šramel -75- letnik Življenje je polno naključij. Ko so njegovo družino leta 1922 fašisti iz Trsta pregnali v Ljubljano, si 14-Ietni fantič še vsanjah ni mogel zamišljati,da ga bo pot kdaj zanesla med smučarje skakalce, med naše prve planiške junake. Kdo ve, mogoče ga je prav zaradi pregnanstva toliko bolj vleklo v športno druščino, ki gaje potegnila za seboj. V Ljubljani st* ga najprej pritegnile gore. med Skalaši pa se je srečal tudi s smučannjem. Že prvo zimo, ki jo je 'n 1 ' Mi preživel v Ljubljani, je prvič tekel na smučarskem tekmovanju in čeprav se je že v Trstu ukvarjal tudi s plavanjem, v Ljubljani pa tudi z vrsto drugih športov, telovadil je, denimo, pri Sokolu na Prulah in za tem v Narodnem domu, skakal v vodo in kdo ve kaj vse je še počel, je leto za letom smučanje vse bolj postajalo njegov prvi šport. Ko so leta 1928 ustanovili smučarski klub Ljubljana je bila njegova prihodnja športna pot že utirjena. Čeprav st* v tistih časih, smučarji še gojili vse discipline od tekov in skokov do nordijske kombinacije, udeleževali pa so se tudi prvih smukov s Triglava in Zelenice, je največ veselja Bogo Šramel doživel na skakalnicah širom posvetu. Kar desetkrat je postavil državni rekord, zadnjič v Planici leta 1935, ko je na drugi mednarodni prireditvi na Bloudkovi velikanki skočil 72 metrov. Bil je eden tistih pionirjev našega skakalnega športa, ki so v letih pred in prvih letih planiške velikanke utirali pot temu športu pri nas. Bilo pa bi napak, če bi ga zaradi športnih uspehov, ki jih je dosegel v tej smučarski disciplini, imeli preprosto za skakalca. V svojem srcu je ostal vednt* predvsem smučanju nasploh predan človek, kat se zrcali zlasti v njegovem delu na mnogih toriščih smučarskega športa po končani športni karieri. Že pred vojno, poln izkušenj in delovnega poleta, se je vključil v vrste smučarskih delavcev in tedanja jugoslovanska zimskošportna zveza mu je za zasluge podelila visoko priznanje: svoj zlati znak. Po osvoboditvi je bil Bogo Šramel povsod tam, kjer je bilo treba kaj novega zgraditi, začeti znova ... Neprecenljiv je njegov prispevek k dolgoletnemu uspešnemu delovanju smučarskega kluba Enotnost, ki je bil vse do srede šestdesetih let pobudnik številnih smučarskih akcij; ne le v Ljubljani, temveč tudi širom po Sloveniji. Dolga leta je z zanj značilno natančnostjo organiziral in vodil tekmovanja v Planici, vrsto let pa je opravljal tudi naloge zveznega kapetana za skoke. Zanj je vedno nekaj veljalo le zagnano in ustvarjalno delo ter - rezultati. Tak je bil v športu, nič drugačen v svojem poklicu in prav zalo je številnim smučarskim delavcem tedanjega in novejšega časa. pa tudi športnikom postal vzornik, ki se ga tudi ob visokem jubileju spominjajo kot plemenitega človeka. O. G. KAM, KAJ, KJE Izleti v naravo • PD NOVA GORICA prireja v nedeljo, 23. t. m. izlet s smučmi: Lok-ve—Kozje stene. Do izht*diščne točke se bt*do udeleženci pripeljali z. avtomobili, iz Nove Gorice (izpred občinske stavbe) pa LkkJo krenili tako, kot sc Lx*do dogovorili na sestanku zainteresiranih v četrtek. 20. t. m. ob 18. uri. Turnosmučarski izlet bo vodil dr. Jože Andlovič. • PD PTT LJUBLJANA vabi svoje člane v nedeljo na sicer lahek, zato pa v popolno zimsko idilo odet izlet: Kranjska gora-Planica-Tamar. Iz Ljubljane se bodo odpravili na pot z avtobusom ob 7.30, vrnili pa naj bi se ob 18. uri. Zbor udeležencev je pred Cigaletovo 10; izlet bo vodila Jelka Bergel j. Prijave sprejemajo do petka, 21. t. m. v društveni pisarni. Trg OF 16, tel. 316-531. Po poteh »Štirinajste« RAVNE — V spomin na legendarni pohod XIV. divizije, ki je 6. februarja 1944 prekoračila Sotlo in na Štajerskem nadaljevala hude boje do končne osvoboditve, txxlo v nedeljo, 13. t. m. ob 10. uri v Kotljah pri Ravnah na Koroškem domači športni delavci pripravili tradicionalne, 9. množične smučarske teke »Po poteh Štirinajste«. Snežne razmere so tod izredno ugodne, tako da st* organizatorji že pripravili 12,5 km dolgo in ne preveč zahtevno progo. Člani jo bodo morali preteči dvakrat (25 km), teritorialci in vojaki h<*do tekmovali na 9 km, trim-ski tek za vse kategorije pa bo dolg 3 kilometre. Svoj nastop lahko prijavite do petka na naslov ZTKO Ravne na Koroškem, zamudniki pa se bodo lahko vpisali na štartni seznam še pol ure pred začetkom prireditve na licu mesta. D. K. V Dupljah zrejo v nebo IJLJBLJANA - Smučarski klub Livar iz Ivančne gorice je dokončno od-povedal smučarski tek »Po poteh II. grupe odredov«, ki bi naj bil to sobo-to- Vzrok je znan: ni snega. Prireditelji 8. množičnega smučarskega teka »Po poteh Kokrškega odreda« iz Du-polj pa se medtem še ozirajo v nebo, če. jim bo nasulo kaj snega. Ce bi ga dt* petka dovolj zapadlo, potem bi utegnili pripraviti proge za nedeljski tek. Ljubitelje tekov bodo t* tem pravočasno obvestili prek sredstev javnega obveščanja. D. K i Kaveljci, korenine — pozor! Radiotelevizija Ljubljana jc tudi letos pobudnik športnorekrea-»tivne akcije Brazde vzdržljivosti, kar težavnega preskusa v petih vztrajnt*stnih zvrsteh: smučar- skem teku. partizanskem maršu, kolesarjenju, plavanju in planinstvu. Rok za prijavt* je že potekel; toda ker mnt*gi kandidati niso mogli osebno oddati prijav na smučarskem teku v Dupljah, je organizacijski txlbt*r podaljšal rok prijav! Prijave kandidatov za kaveljce in korenine sprejemajo dt* ponedeljka, 24. t. m. S. U. krajši bodo tekli pionirji, članice, veteranke in udeleženci NOV, na daljši pa člani in mladinci, članice, veteranke in udeleženci NOV, na daljši pa člani in mladinci. Ce bi jo organizatorjem zagodla t*djuga, bodo prireditev pripravili na rezervnih terenih na Mali Lažni; v tem primeru bosta progi krajši - 8 in 16 km. Prireditelji pričakujejo številne smučarje-tekače obeh strani meje. RAJMUND KOLENC Za pokal v biatlonu LJUBLJANA - CJdbor za teke pri smučarskem klubu Kamnik bo v soboto, 22. t. m. na progah med Ratečami in Planico priredil drugo tekmo za slovenski pokal v biatlonu za naslednje starostne kategorije: pionirji A (letnik 71) in B (70), st. pionirji A (69) in B (68), ml. mladinci (67, 66, 65), st. mladinci (64, 63) in člani (62 in nazaj). Štart pionirjev, ki bodo tekli 2 in 4 km ter dvakrat streljeli s po 5 najboji na 10 m. bo ob 9. uri. štart starejših kategorij (10, 15 in 20 km, streljanje na 50 m) pa ob 10. uri. Vsak tekmovalec mora imeti svojo puško in naboje. SK Kamnik sprejema prijave do petka dt* 15. ure pt* telefonu (061) 831-564. D. K Invalidi na Ošvenu IJUBIJANA - ISD Samorastnik iz Raven na Koroškem bo priredil nedeljo ob 10. uri na Ošvenu ptxi Uršljo goro tekmovanje invalidov iz vse Slovenije v veleslalomu za prehodni pokal Z.RŠ1S. Prijave samo še danes sprejema IŠD Samorastnik, prijavi pa se lahko vsak telesno prizadet občan, ki se izkaže z ustreznim zdravniškim dokumentom. D. k: Počakal ga je v zasedi, ubil s strelom iz puške in ga okradel Kosovski SNZ je raziskal, kako je bil maja 1981 ubit kmet Isa Fazllija - Prepovedana trgovina z orožjem - Govorice PRIŠTINA, 19. januarja (Tanjug) — Po več letih se je organom za notranje zadeve iz Podujeva, Prištine, pokrajinskega SNZ in sosednjih občin južnega dela Srbije posrečilo pojasniti uboj 53-letnega kmeta Ise Fazlije iz vasi Balovca v podujevski občini. O njegovi smrti so krožile med albanskimi in med srbskimi nacionalisti razne zgodbe. Isa Fazllija je bil na zelo grob način ubit 29. maja 1981. Upoštevaje, da se je ta uboj zgodil precej po protirevolucionarnih demonstracijah na Kosovu, na meji med občinama Podujevo in Kuršumlija, in da je bil izvršen na zelo surov način, so se precej začele širiti dezinformacije, zlasti s stališč albanskega nacionalizma in iredentizma. Med drugim se je govorilo, da so tako gnusen zločin lahko zagrešili samo Srbi. Nasprotno tezo so" širili tudi srbski nacionalisti. V sporočilu, ki so ga danes objavili organi pokrajinskega SNZ, je rečeno, da je uboj zagrešil Isuf Raimi, tudi doma iz vasi Balovca.. Podatki kažejo, da se je to zgodilo iz koristoljubja in da je bila vmes preprodaja orožja. Ugotovili so namreč, da je ubiti Isa Fazllija prišel, kot se je poprej domenil z Isufom Raimijem, na dogovorjeno mesto; prevzel naj bi orožje, zato je imel pri sebi 160.000 dinarjev. Raimi ga je počakal v zasedi, ubil s prvim strelom iz puške in nato okradel. V sporočilu je še rečeno, da se je ubiti Isa Fazllija vrsto let ukvarjal z nedovoljenim prekupčevanjem, predvsem z orožjem in strelivom. Organi za notranje zadeve so morali opraviti približno 70 preiskav po stanovanjih in drugih prostorih, pri ljudeh, ki so bili kakorkoli zapleteni v prekupčevanje z orožjem in strelivom, preden so prišli do pravih podatkov. Pri tem so našli 55 pušk in več pištol ter streliva. Robot je naredil samomor TAMPA, 10. januarja — Laborantka iz neke jedrske elektrarne na Floridi je bila. pred kratkim priča prizora, kakršnega bi lahko srečali v romanih ali v filmih znanstvene fantastike. Videla je prvi »samomor« robota na svetu. V tehnični zapisnik so vnesli tudi njeno pripombo; »Robot je ročne sklepe stisnil v pest' in jel zamahovati po sebi ter se razbijati na koščke.« Elektronski avtomat v floridski nuklearki je bil izdelan in programiran za najbolj nevarne delovne operacije v atomskem reaktorju. Pri tehnični obdukciji robotovega trupla se je pokazalo, da je v elektronski shemi nastala napaka, ki je povzročila tudi robotovo samouničenje. Obdukcija tik pred pogrebom razkrila umor BEOGRAD, 19. januarja -Nevsakdanji primer kriminalistične prakse bo kmalu dobil sodni epilog: Miloradu Goliču bodo sodili, ker naj bi 20. novembra lani zadavil svojo sestro Vidosla-vo Stošič. Začelo se je, ko je pogrebna povorka s posmrtnimi ostanki Vidoslave Stošič prispela do pokopališča v Obrenovcu: tedaj je SNZ neznanec po telefonu sporočil, da je bila pokojna ubita. Inšpektorji so prišli pravočasno, prekinili pogrebne slovesnosti in telo pokojne poslali na obdukcijo, kjer so ugotovili, da gre za nasilno smrt z zadavitvijo. Za zločin so osumili Vidoslavinega brata in ga takoj priprli. V preiskavi je Milorad Coiič dejanje zanikal, trdil, da je s sestro nekaj let živel v skupnem gospodinjstvu, da mu jc z oporoko zato zapustila vse premoženje. Sodni izvedenci so ugotovili, da je do smrti prišlo zaradi nasilne dušitve. Pravi motiv umora bo najverjetneje prišel na dan šele med sojenjem. M. P. Leto in pet mesecev zapora za tihotapljenje BEOGRAD, 19. januarja -Okrožno sodišče je obsodilo*da-nes na eno leto in pet mesecev zapora tunizijsko trgovko Rašido Amiri, ker je proizvajala in razpečevala mamrlo, poleg tega pa jc imela še ponarejen potni list. Prek dubrovniškega letališča je 8. oktobra lani pritihotapila v našo državo 100 gramov heroina, vrednega 500.000 dinarjev. Toda to še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da je v Italiji ponaredila potni list. Zagovarjala se je neprepričljivo, češ da ji je možev pri jatelj izročil heroin v varstvo. Po prestani kazni bo za vedno izgnana iz Jugoslavije. Po sklepu sodišča so jo zadržali v priporu M. P. informativni tednik deia ŠTIRIINDVAJSET UR Natakar umrl zaradi razbitega kozarca BEOGRAD, 19. januarja — Nezaposleni Zoran Mladenovič iz Zemuna se je tako razjezil, ko je moral plačati razbiti kozarec, da je natakarja Steva Črnogorca s pestjo z vso močjo udaril po senceh in ga ubil. To se je zgodilo v restavraciji poveljstva jugoslovanskega vojnega letalstva v Zemunu. Mladenoviča so priprli in psihiater ga je opazoval. Ko je bilo ugotovljeno, da je povsem prišteven, je okrožno javno tožilstvo vložilo proti njemu obtožnico zaradi umora. M. P. En mrtev, štirje ranjeni MARIBOR, 19. januarja -Anton Knehtl je vozil včeraj osebni avtomobil od Maribora proti Pesnici. V bližini Doljne Počehove je v ovinku zapeljal čez polno črto in se čelno zaletel v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal zahodnonemški državljan Franz Kotzbeck. Pri trčenju je bil 7-mescčni otrok v Knehtlovem avtomobilu Igor Dervarič tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Hudo ranjeni pa so bili sopotniki v avtomobilu Knehtla: Ida Der- Samski dom se je spremenil v 1 1 i#vv • !• v «v 1* skladišče najrazličnejšega orodja Ko so miličniki pregledali samski dom na Pokopališki ulici, so našli nekaj »ilegalcev« in »sposojene« stvari IJUBIJANA, 19. januarja — Na prošnjo stalnejših prebivalcev so miličniki PIVI Moste te dni opravili pregled vseh prostorov v samskem domu GP Obnova na Pokopališki cesti v Ljubljani. Hkrati so preverili tudi osebne dokumente stanovalcev. To je bilo treba storiti tudi zaradi pretepa, ki je izbruhnil pred dnevi in v katerem so enega od stanovalcev zabodli z nožem in ga hudo ranili ter vrste dragih neredov. delovne organizacije, ki zanj doslej še vedele niso. Primer sam po sebi pravzaprav ni nič novega, lepo pa kaže, kakšen pregled in nadzor ter odnos do družbene imovine imajo v nekaterih delovnih organizacijah. Vsaj ob letnih inventurah naj bi organizacije, ki imajo svoje samske domove, te pregledale tudi po tej plati, hkrati pa naj bi se vedno znova dogovorili, ali so sobe v samskih domovih namenjene bivanju ali skladiščenju materialov »neznanega« porekla. Mnogi, kot kaže, pozabljajo, da nadzor ni omejevanje pravic, ampak njihova delovna dolžnost! M. S. _ IZŠEL IE Zabavnik Miličniki so tako odkrili, da je v domu. ki bi lahko sprejel 400 stanovalcev, trenutno 260 delavcev. Skupaj s hišnim upravnikom so si ogledali vse prostore namenjene bivanju in pri tem naleteli na prava skladišča gradbenega materiala ter zidarskega in žele-zokrivskega orodja. Ko so iskali lastnike le-tega, so ugotovili, da je večina orodja last delovnih organizacij, vendar ga imajo stanovalci kar doma (verjetno za popoldansko šušmarstvo). Poleg tega so naleteli na deset ilegalnih stanovalcev, za katere so ugotovili identiteto in jih prijavili, pri štirih so našli bodala različnih dolžin — verjetno za »obrambo«, če bi kdo hotel orodje odnesti. Mnogo materiala pa je, so ugotovili miličniki, ostalo za že zdavnaj izginulimi lastniki. Material in orodje skušajo sedaj miličniki pravično razdeliti med prizadete NAMIG TEDNA Veljavo drsanju! Dokler ni bilo umetnih drsališč, je imela rekreacija na snegu (smučanje in sankanje) veliko prednost pred drsanjem. Z razvojem umetnih drsališč pa se to razmerje bistveno spreminja. Čeprav so umetna drsališča zahtevne in drage naprave, pa zanesljivo omogočajo nenehno in celo pol leta trajajočo drsalno sezono. Navadno premorejo umetna drsališča v večjih naseljih; namenjena so torej prebivalcem mest in jim zagotavljajo zanesljivo rekreacijo prav v tistih mesecih, ko jim je nasploh zaradi nevšečnih vremenskih razmer najtežje dosegljiva. V našem podnebju je nič koliko zim, ko do srede decembra ali še dlje ni toliko snega, da hi bila mogoča smučarska rekreacija; hkrati pa se na umetnih drsališčih drsa staro in nilado že od septembra ali oktobra dalje. V tem je ena izmed najpomembnejših prednosti rekreacijskega drsanja pred smučanjem. Ta okoliščina pa je pomembna tudi zato, ker se jc število umetnih drsališč v Sloveniji povzpelo že na sedem, kar je bistvenega pomena za rekreacijsko življenje Jesenic, Bleda, Kranja, Celja. Maribora, Ljubljane in Zaloga. Jn to ne več kot izrazito zimsko. Prednost rekreacije na ledu je še v tem. da so drsalke (seveda s čevlji) kot edini za drsanje potrebni rekvizit, cenejše kot smučke. Sc bolj pomembno pa je morda to, da je za drsanje treba bistveno manj časa, kot za smučanje. Vsakdo, ki pošilja otroke ali pelje vso družino iz mesta na smučanje, ve, kako težko in kako redko si je mogoče privoščiti smučarsko rekreacijo v današnjih razmerah. Umetna drsališča pa imamo v mestih tako rekoč pred nosom. Seveda pa v NAMIGU, ki v tej mili zimi opozarja na možnost počitniške drsalne rekreacije za šolarje in dijake ne bomo zamolčali velike prednosti smučanja pred drsanjem: namreč, pri smučanju se gibljemo v prosti naravi, na gorskem zraku, ki ga celo nepokrito umetno drsališče lahko samo delno nadomesti. STANE UR EK varič iz Doljne Počehove, Anton Potrč iz Pekla pri Mariboru in voznik Knehtl, Dragic;! Potrč pa je bila laže ranjena. Voznik mrtev za volanom LJUBLJANA, 19. januarja -Miličniki prometne milice iz Ljubljane so danes okrog 16. ure ob cesti Ljubljana—Zagreb pri Mali Stari vasi našli v tovornjaku Čazmatransa iz Bjclovara mrtvega voznika. Gre za 34-Ietnega Vinka Gubiča iz Gračenice, občina Kutina. Tovornjak je zbudil pozornost, ker je bil nepravilno parkiran ob cesti. Pred miličniki so se ob tovornjaku ustavili tudi delavci cestnega podjetja in ga zavarovali z znaki, v kabino pa niso pogledali. Prvi ogledi so pokazali, da je šlo za nenadno smrt. Ž. H. Prijeli dvojnega morilca DUNAJ, 19. januarja — Poročali smo že, da je 39-Ietni Veljko Lambulič v Lauterachu v pokrajini Vorarleberg v Avstriji med prepirom ustrelil svoja dva rojaka - brata Živka in Djordja Popoviča, nato pa pobegnil. Avstrijski časopisi poročajo, da so ga na podlagi tiralice Interpola prijeli in zaprli v Titogradu. Av- strijski časniki pišejo, da se bo v Jugoslaviji zagovarjal pred sodiščem za dvojni umor in da ga jugoslovanske oblasti ne bodo izročile avstrijskim. N. S. Pešec hodil po sredini ceste KAMNIK, 19. januarja- Vče-raj ob 22.05 je 36-letni Milan Lukan iz Šmarce z osebnim avtomobilom prehitro peljal od Černivca proti Kamniku. Med vožnjo je prepozno opazil 35-letne-ga pešca Rajka Dobovška, ki je hodil po sredini ceste. Kljub umikanju in zaviranju je zbil pešca, ki je padel na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa na cesto, kjer je po nekaj minutah umrl. Kako hitro je vozil Lukan, kaže podatek, da je uspel ustaviti avtomobil šele po 23 metrih in pol. G. B. Klic graničarjev je upošteval le eden MARIBOR. 19. januarja - V včerajšnjem poročilu »Ubil pri poskusu tihotapljenja« je prišlo do nekaterih nejasnosti. Klic graničarjev je iz skupine, ki je hotela ilegalno prestopiti mejo iz Avstrije v Jugoslavijo, upoševal le eden, drugi pa so skušali zbežati na jugoslovansko ozemlje. Kot smo poročali, je bil pri tern ubit Beka Bojaj, druge člane skupine pa so prijeli pozneje. V 88 nesrečah je lani umrlo 42 traktoristov in 5 sopotnikov Največ nesreč se je zgodilo zaradi neizkušenosti, prehitre vožnje, alkohola — Veliko ranjenih IJUBIJANA, 19. januarja — V 88 traktorskih nesrečah je lani umrlo 47 ljudi, od teh 42 voznikov traktorjev in pet sopotnikov. Največ se jih je zgodilo septembra, največ traktoristov pa je umrlo na celjskem območju. Najpogostcjša vzroka sta bila neizkušenost in alkohol. Samo v eni nesreči se je ranilo dvanajst ljudi, ki so se peljali na traktorski prikolici in popadali z nje, ko jc traktorist zapeljal v jarek. To kaže tudi na to, da bi se takšne nesreče marsikdaj lahko tragično končale. V 88 nesrečah se je hudo ranilo devetnajst voznikov in sedemindvajset sopotnikov. Največ nesreč se jc zgodilo septembra (19), sedem murij pa v juliju. Po deset nesreč je bilo v juniju in avgustu. Največ nesreč s smrtnim izidom je bilo torej na celjskem območju (9). slede Murska Sobota (7), Ljubljana okolica in Maribor (6), Krško (4), Kranj in Novo mesto (3), Slovenj Gradec (2) in po ena na koprskem in postojnskem območju. O Jože Peterle, ki je včeraj vozil traktor s priklopnikom od Mokronoga proti Drečjem vrhu. je mrtev. Traktorjev motor je začel v klancu pešati, voznik je skušal prestaviti v nižjo prestavo, in ker zavore niso delovale, je začel traktor drseti navzdol do nasipa, kjer se je z betonskimi stebri naložen priklopnik prevrnil in 40-letnega Peterleta pokopal pod seboj. Največ traktoristov je umrlo pod traktorji na njivah, poljih in vinogradih, med vožnjo po klancu navzgor ali navzdol, ko so zaradi neizkušenosti prestavili v napačno prestavo oziroma zapeljali na strmino. Značilno za traktorske nesreče je tudi to, da se traktor velikokrat prevrne na voznika. Veliko število traktorjev kljub številnim opozorilom še vedno nima varnostnih kabin, ki bi lahko rešile marsikatero življenje. BOJAN GROM Z neplačano globo - zaprta pot v Italijo IJUBIJANA, 19. januarja - Italijanski obmejni organi so lani odkrili dva primera, da so hoteli ukradene avtomobile preko Jugoslavije pretihotapiti na Bližnji vzhod: prejšnja leta je bilo takšnih poskusov več. Na obmejnem področju Gorice so prijavili tudi po deset jugoslovanskih in italijanskih državljanov v Italiji, 415 osebam - večinoma z arabskih držav in Romov z jugoslovanskim državljanstvom, ki niso mogli dokazati dohodkov, od katerih bi v Italiji živeli — pa so prepovedali vstop v Italijo. Se zanimivost iz lanskega leta. ki so jo sporočili na tiskovni konferenci goriške obmejne služ.be: policijski organi so italijanskim obmejnim službam izročili seznam Jugoslovanov, ki so iz Gorice odšli, ne da bi poravnali globe za nepravilno parkirane avtomobile. Obmejni organi takih Jugoslovanov v Italijo ne bodo spustili vse dotlej, dokler dolgov ne bodo poravnali. Z. V. Voznik in mati nista preživela nesreče PRIZREN, 19. januarja (Ta-njug) — Danes dopoldne se je na železniški progi med Malo Krušo in Prizrenom zgodila huda nesreča. Trčila sta lokalni potniški vlak, ki vozi na progi Metohija-—Prizren, in tovornjak. Voznik Daim Hoxha (29) in njegova mati Fetija (55) nesreče nista preživela. Daimova žena Munevera (26) in trije sinovi Shukrija (7), Samija (4) in Sabrija (2) pa so bili hudo poškodovani. Družina Hoxha je doma iz vasi Rando-brava v prizrenski občini. Poškodovane so takoj prepeljali v prizrensko bolnišnico, ker so v smrtni nevarnosti. Nesreča se je zgodita, ko je voznik tovornjaka hotel pred vlakom zapeljati čez progo. Prav takrat je pripeljal potniški vlak iz Male Kruše. Lokomotiva je trčila ob prednji del tovornjaka-kabi-no, kjer so bili vsi potniki, in vlekla vozilo za sabo še kakih 100 metrov. Ob udarcu so otroci padli iz tovornjaka. jonci SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA # Predebeli Britanci Debelost je postala v Britaniji resen zdravstveni problem. Kot je objavil kraljevi zdravniški col lege, trpi za debelostjo 30 odstotkav odraslih in 5 odstotkov otrok. Britanski zdravniki opozarjajo, da uživanje prevelikih količin sladkorja in maščob lahko poleg »običajne« debelosti povzroči še diabetes, povišan krvni pritisk in srčne bolezni, ki se pojavljajo v poznejših letih. Iz statističnih podatkov, ki kažejo, da se v tej državi nenehno drži diete 30 odstotkov moških in'60 odstotkov žensk, bi lahko sklepali, da hujšanje, ki so ga izkoristili za nabiranje denarja, utegne prinesti 2 milijona funtov zaslužka. • Skrivnostni valj Na hiši) Maura Soareza v obalnem mestu Maceu v Braziliji je padel neznan predmet valjaste oblike. Dolg je približni) 60 centimetrov in širok IO centimetrov, na streho hiše pa je padel sredi noči in povzročil manjši požar, v katerem na srečo ni bil nihče poškodovan. m Nenavadni predmet st) poslali v raziskavo brazilskemu ministrstvu za letalske sile, da bi razvozlali skrivnost, od kod je priletel. Izguba časa in denarja je, če model na sejmu le pokažejo, kupiti pa se ga ne da Sprehod po sejmu mode v Ljubljani daje misliti, da naši»proizvajalci spretno lovijo svetovno modo, hodijo tudi po svojih poteh — Ponavlja se staro vprašanje, ali bo vse to mogoče tudi kupiti LJUBLJANA, 19. januarja - Vedno, kadar začnemo govoriti o oblačenju, o modi in podobnem, se nam v misel vrine podoba Pariza, Londona in Rima, toda tako imenovana moda postaja vse bolj mednarodna, vedno išče nove poti in navdih pri vseh narodih in, kar je v zadnjem času najbolj značilno, zelo hitro se spreminja. Da se je najprej Pariz proslavil kot svetovno središče ženske mode, gre zasluga predvsem šivilji na dvoru Marije Antoinette (v 18. stoletju); v letu 1720 so Parižani dobili že prv i obrat konfekcije, konec 19. stoletja pa posta-I vili prve znamenite modne hiše. I Potem se je Parizu pridružil Lon-1 don (predvsem pri oblikovanju j moških oblačil) in v tem stoletju, j po 2. svetovni vojni, še Italija. Toda minili so časi, ko so za' skladnost in modnost v oblačenju skrbeli samo v teh evropskih središčih. Minila so tudi leta, ko so trgovski potniki prenašali od mesta do mesta kolekcije modelov in skušali na ta način predstaviti nove izdelke. Zdaj prirejajo modne revije, na katerih razkazujejo in propagirajo različne in izvirno oblikovana oblačila, tkanine, obutev... VARČUJMO Z ENERGIJO Po napovedih naj bi leta 1985 nastopil tretji naftni šok »Varčevanje je naj\ečji vir energije« ni samo propagandno geslo, ampak politika in način življenja. Seveda je največja »spodbuda« k varčevanju visoka cena energije, pa tudi državni ukrepi lahko opravijo svoje. Sodi in lihi dnevi, boni in podobni ukrepi za varčevanje z gorivom nikakor niso jugoslovanski izum. Tudi ne prav zelo revni Japonci so se pred kratkim odločili, da bodo svoje bencinske črpalke ob praznikih zaprli. Podobne varčevalne ukrepe imajo vse razvite države. S predpisi. davčnimi olajšavami, gradnjo topltmxiov. krepitvijo javnega prometa in podobnim omejujejo porabo energije, hkrati pa spodbujajo raziskovalne projekte o novih virih. Razvite države so leta 1980 ustvarile za 19 odstotkov večji družbeni proizvod kot leta 1973, porabo energije so povečale le za 4 odstotke, porabo nafte pa v tem času celo za 5 odstotkov zmanjšali. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da bo okrog leta 1985 huda podražitev nafte spet povzročila tretji naftni šok_ TON J A SLOKAR Američani so že pred sedmimi leti prepovedali gradnjo termoelektrarn na mazut, že zgrajene pa niso smele povečati porabe. V desetih letih (od 1976. dalje) mora avtomobilska industrija vsako leto za nekaj odstotkov p< »večati ekonomičnost porabe goriva v vozilih, ki jih izdeluje. V mnogih mestih imajo avtobusi in avtomobili z vsaj tremi potniki posebni vozni pas. določeno je. koliko energije smejo porabiti gospodinjski stroji, do kolikšne temperature smejo ogrevati ali hladiti javne prostore, državljani, ki dodatno izolirajo vsa svoja domovanja. imajo občutne davčne olajšave__ Ob izbruhu iranske revolucije so tudi Američani okusili slast sodo-lihih ukrepov, le da pri njih ni biki prepovedana vožnja, ampak točenje bencina ob nepravem dnevu. Tako smo torej prišli tudi do jugoslovanskih tekstilnih sejmov; ker se v teh dneh na ljubljanskem razstavišču spet srečujejo proizvajalci iz vse države, je bilo po zgodovinskem uvodu zanimivo tudi pobrskati, kdaj so naši proizvajalci tekstilnih izdelkov začeli tako organizirani) predstavljati svoje izdelke. Zanimivo — že leta 1956 (aprila), ko se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zbralo okoli 69 jugoslovanskih tekstilcev in nekaj manj razstavljalcev iz Avstrije, CSSR in ZRN. Sejme si je takrat ogledalo okoli 31.000 obiskovalcev. V Beogradu je bil prvi jesenski mednarodni sejem Mode v svetu nekoliko pozneje, namreč leta 1960. Te dni, po 27 letih pa na ljubljanskem razstavišču prikazuje svoje izdelke že 410 jugoslovanskih delovnih organizacij. Obiskovalci sejma, (morebitni kupci) nedvomno upajo, da bodo lahko nekaj teh vabljivo razstavljenih izdelkov res kupili že letos. Pisane barve Že prvi dan sejma je bilo precej obiska. Po raznolikosti ženskih oblačil, torbic ipd. sodeč so kreatorji spet namenili potrošni-cam večjo pozornost; očitno je pri oblikovanju ženskih oblačil še vedno več domiselnosti kot pri krojenju oblačil za moške. Zgodovina se ponavlja. Modni kritiki radi primerjajo doma ukrojene izdelke s tistimi, ki nastajajo v svetovnih modnih središčih. Toda laiku, mimoidočemu opazovalcu, je nedvomno težko soditi, kaj je lx>lj modno, kdo je bil pri oblikovanju bolj domiseln in izviren. Vrnitev minija Po sprehodu skozi letošnje razstavne prostore, mimo pisanih izdelkov (po barvi in krojih), ko se ti v glavi že mešajo barvni odtenki in različni modeli itd, se navdušiš. Pri ženski konfekciji je moč najti nekoliko spremenjene, sicer pa modne in preprostejše obleke in modne dodatke za nekoliko manj drzne in kratka krila za tiste, ki se želijo vrniti v čas kratkih krilc. Vendar ne bi smeli reči, da je preveč izzivalnosti, preveč takega, kar bi bilo predvsem paša za oči in bi zbujalo začudenje obiskovalcev, kaj vse so si kreatorji izmislili. Očitno se tu (v dobrem pomenu) razhajamo z mondenimi, včasih že pretirano čudaškimi modeli svetovno znanih kreatorjev. Naši proizvajalci se zavedajo, da je nedvomno izguba časa in denarja, če model napraviš zato, da ga zgolj dajnih pultih. Potem so tu celo brisače in kopalni plašči, ki smo jih tudi že nekaj časa pogrešali; tudi zaves je tu več vrst kot v trgovinah. No, upamo, da nam bodo vsi ti izdelki letos res na voljo po trgovinah, kot trdijo proizvajalci. Tako, radovednost, kaj bomo letos lahko nosili, je potešena; • Silvo Kalin, zastopnik za prodajo konfekcije iz Novoteksa (Novo mesto), pravi, da je zelo zanimivo to, da zdaj, sredi zime domači kupci pri njih povprašujejo po jeans in žametnih hlačah; odlok o pologu za prehod čez mejo je zato zanje ugoden. Hlač bi lahko naredili mnogo več, če bi imeli na razpolago dovol j blaga zanje. Že v prvih dneh sejma je prišlo več predstavnikov trgovine kot prejšnja leta. • Janez Čampa, direktor prodaje za domači trg iz Rašice, je povedal, da bodo vsi izdelki, ki so zdaj razstavljeni na sejmu, domačim kupcem na voljo že aprila in maja. Cas sejma je ugoden, izdelke si pridejo ogledat tudi njihovi tuji kupci, zato zdaj sicer tudi sklenejo kakšno pogodbo, čeprav večino vendarle februarja in marca. Vse, kar bodo delali za tuji trg, bodo delali tudi za domače potrošnike. • Vili Glas, vodja prodaje iz Lisce, Sevnica: Letos pričakujemo rahel padec kupne moči. Zdaj je sicer naša ponudba še zadovoljiva, toda ne vemo, kako bo drugo polletje (zaradi surovin). Seveda pa ne bomo zanemarili domačega trga. Letos snu) poleg običajnega ženskega perila na sejmu predstavili tudi nekoliko bolj drzne, modne izdelke, ki so namenjeni predvsem mladim; od tega sicer ne pričakujemo veliko zanimanja, zato bo temu ustrezno tudi manjša proizvodnja tovrstnih izdelkov. • Milan Papec iz Varteksa (Varaždin), meni. da je slovenski trg precej bolj izbirčen in zahtevnejši, zato ga bodo morali še nekoliko bolj raziskati. Ljubljanski sejem je v ustreznem času, tu se lahko s trgovino že dogovarjajo, zanimivo pa je tudi, da ga Ljubljančani precej obiskujejo. • Mladen Gačeša iz tovarne obutve L.eda (Knjaževac) pravi, da na slovenskem trgu prodajo vedno več ženskih čevljev; ker izdelujejo predvsem lahko, modno žensko obutev, se dobro dopolnjujejo z drugimi slovenskimi proizvajalci. Vendar letos je na sejmu zelo malo proizvajalcev obutve. razkažeš na sejmu, ne da bi si potem utrl tudi pot med kupce. Moškim je očitno vedno manj za angleško, lordsko ukrojeno eleganco oblek in kar spada zraven; zato naši proizvajalci za vsak dan nudijo tudi lahkotnejša moška oblačila: puloverje, tople jopice, bunde ipd. Za otroke nekatere tovarne (seveda predvsem specializirane) dobro skrbijo. Čakanje na trgovce Pogledati je treba še tkanine, ki jih včasih v trgovinah ni moč kupiti v tako različnih odtenkih in tako kakovostne, kot so tu na sejmu. Razstava tkanin obeta za letos precej lepo bero: od svetlih in lahkih do nekoliko temnejših in težjih tkanin; Nekateri so razstavljenim tkaninam dodali celo torbice skladnih barv. Potem lahko na drugem razstavnem prostoru vidiš lepo in kakovostno posteljnino, ki smo jo pred meseci pogosto zaman iskali na pro- nekateri mogoče omalovaževal-no gledajo na modnost v oblačenju, češ da je vse to - torej tudi sejem - nepotrebno. »Ne moremo mimo tega, da je moda družbeni pojav, ki se mu je težko izogniti, zato je prav tako smešno, če se modi izogibamo kot je tudi smešno, če pustimo, da nas' slepo vodi,« je rekel La Bruyere, filozof iz 17. stoletja. ANICA LEVIN • Rivali Po podatkih anket, ki jih je objavil dnevnik Libre Bel-gique, so tuje televizijske mreže in svobodne radijske postaje čedalje hujša konkurenca belgijski frankofonski radioteleviziji (RTBL). Glavni sovražnik je luksemburška radiotelevizija, ki je na vrhu lestvice poslušanja ves dan, razen od 19. do 21 ure, ko RTBL oddaja dnevnik. Enaintrideset odstotkov vprašanih je odgovorilo, da »tu pa tam« gleda domačo televizijo, 27,5 odstotka daje prednost RTL, 22,3 odstotka pa eni od francoskih televizij. Kar se tiče radia, imajo poslušalci najraje svobodne postaje, kar 39 odstotkov jih je izjavilo, da so jih tisti dan poslušali, 30 odstotkov je poslušalo radijsko postajo RTBF in osemnajst odstotkov tuje radijske postaje kot na primer RTL ali Evropa 1. • Zaradi Kohla Vzhodnonemška vlada je zaskrbljena: s Kohlovim prihodom na oblast po eni strani presihajo subvencije, ki so po različnih kanalih pritekale k njim iz Zahodne Nemčije, po drugi strani pa ima vzhodnonemška industrija orodnih strojev, ena njihovih glavnih industrijskih vej, čedalje manj odjemalcev na vzhodu — zaradi krize, ki jo kot preostali svet čutijo tudi tani. • Ponosni na svoj rod Kakšnih 1400 Mongolov iz province Junan na jugozahodu Kitajske zahteva od kitajske vlade, da jih priznajo za potomce velikega mongolskega osvajalca Džingiskana. Provinco Junan je namreč leta 1253 zavzela horda 100.000 mongolskih vojakov pod vodstvom Džingiskano-vega vnuka Kublaj kana. Dinastija Ming je leta 13S1 uničila kraljevino Mongolov, mnogi preživeli vojaki pa so se naselili v stepah severne Kitajske in se niso nikoli več vrnili v Mongolijo. • Cigarete brez reklame Izraelski parlament je enoglasno sprejel zakon o prepovedi reklamiranja cigaret. Izjema so le nekateri primeri. Proizvajalci cigaret morajo obvezno na vsako škatlico natiskati opozorilo izraelskega ministra za zdravje: »Ministrstvo za zdravje je ugotovilo, da kajenje škoduje zdravju!« Proizvajalci morajo v treh mesecih opremiti svoje tobačne izdelke z omenjenimi napisi. VRTIMO GLOBUS Poznate karaoke? Na Japonskem sc je razširila nova moda: moteča, glasna in napadalna, piše zahodnonem-ški Der Spiegel. Pravijo mu karaoke ali »orkester na voljo«. Kljub jeznemu, včasih prav divjemu nasprotovanju, jo bo verjetno le težko ustaviti. Gre za nov. nenavaden način preživljanja večernih uric. V barih karaoke oddajajo stereofonske naprave glasbeno spremljavo, v glavnem priljubljene popevčice, in stranka, ki plačti določeno vsoto, se sme polastiti mikrofona in za nekaj minut postane zvezda večera. Le redko je nastop lep. skoraj vselej pa zelo glasen. Pravijo, da pevski veterani, ki zavračajo pomoč mikrofonov, kadar pojejo stare melodije, nimajo več nobene možnosti za uspeh. Der Spiegel hudobno navaja primer bivšega premiera Ka-kucia Tanake, ki je hotel razveseliti svoje goste z interpretacijo Lorelei, ploskanje po nastopu, piše časnik, je bilo enako šibko kot je bil glas mogočnega politika med nastopom. V tej državi, kjer imajo vse dobro organizirano, je karaoke postal tako rekoč obveznost, ker »tisti, ki se ne mara pojaviti v javnosti in zapeti katerega od modnih napevov, želi skriti svoj pravi jaz«, ali, kakor piše japonski tisk, ker petje in pijača sproščata. Nova moda pa je lepa priložnost tudi za založnike plošč in izdelovalce tehničnih naprav za ozvočenje. Ukročeni »bakrožer« Za izdelovanje nekaterih zelenih barv so umetniki že od nekdaj uporabljali baker. Takšna barvila pa razjedajo pergament in papir in ju razkrajajo, tako da stare risbe in zemljevidi polagoma popolnoma razpadejo. Dolgo so neuspešno poskušali najti sredstvo zoper tega »ba-krožera«. Skupini dunajskih znanstvenikov iz avstrijske narodne knjižnice, z akademije upodabljajočih umetnosti in dunajske tehnične univerze pa se je po štiriletnem delu posrečilo najti postopek zoper to razpadanje. »Čarobno« sredstvo, ki so ga iznašli, se imenuje magnezijev bikarbonat. To sredstvo ovije škodljiva bakrova barvila in zaustavlja razkroj. Uporablja se tako. da se utrjevalci, namreč celuloza ali živalska lepila, zmešajo z magnezijevim bikarbonatom in s tem premaže razpokana mesta. S tem sredstvom, ki ga imajo raziskovalci za prelomno odkritje, so že rešili edino ohranjeno kopijo rimske cestne karte, ki je znana z imenom »Tabula peutingeriana« in na kateri so vrisane tudi naše dežele in tedanje ceste čeznjo. Utrdili pa so tudi več listov knjige iz renesančnega obdobja, ki prikazuje oblačila. (I. P.) Za pravilno rast Skupina britanskih in ameriških raziskovalcev je prvikrat s precej uspeha uporabila novo. umetno pridobljeno kemično snov, ki spodbuja tvorjenje glavnega hormona za rast v človeškem organizmu. Kot je zapisala britanska medicinska revija, gre za posnetek naravnega »faktorja sproščanja hormonov rasti št. 40«. Po naravni poti se ta »faktor« tvori v trebušni slinavki. Kemikalija utegne po mnenju znanstvenikov imeti pomembno vlogo pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, katerih posledica je neustrezna rast človekovega telesa, bodisi da gre za gigantizem ali akromegalijo (povečani udi). KRIŽANKA VODORAVNO: 1. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji, 7. pobotanje, 12. glasovi divjih zveri, 14. desni pritok Zahodne Morave, 15. glas koze, 16. turistično mesto ob Salernskem zalivu v Italiji, 18. ime glasbenika Kersnika, 19. umetniška upodobitev golega telesa, 21. krilo rimske konjenice, 22. slovenski novinar (Milan), 24. desni pritok Buga pri Brestu, 26. borka NOV, narodni heroj (Milka), 27. opekasto rdeča zmes za premaz, ki varuje pred rjo, 28. levi pritok Donave v Romuniji, 29. grška črka, 31. ime glasbenika Sossa, 32. dalmatinsko mestece Nin v rimskih časih, 35. kemijski znak za iridij, 36. slovenski operni pevec, tenorist (Jurij), 38. italijansko ime za Nadižo, 40. partizansko ime narodnega heroja Rudolfa Hribernika, 41. podelitev, dovolitev kake pravice. NAVPIČNO: 1. zadnji del la- pasa 2ena najstarejša slovenska ženska in družinska revija [i | [2~~ 3 * ! 5 n. j7 8 9 'io- 11 |i2— 13 14 15 ■ 16 17 18 '1 I 20 ■ 21 22 23 1 ZI 24 [25 n 1 ■ 26 • [ d [27 1 H28 r29 30 n '31 ■ 32 33 34 ■ 35 1 36 j 37 ■ 38 39 40 “ J L r ir .... ... i dje, čolna. 2. okrepitev, utrditev, 3. grška črka, 4. ime ameriške filmske igralke Gardner, 5. začetnik srbske vladarske dinastije v 12. stoletju (Štefan), 6. panj za sekanje drv, 7. jeklen predal v bančni blagajni, varen pred ognjem in tatovi, 8. japonska dolžinska mera, 9. francoski arhitekt (Paul, 1812—1884, osnutki za Sa-cre-Coeur v Parizu), 10. ameriški filmski igralec italijanskega rodu (Rodolfo, 1895-1926), 11. ime letonskega šahovskega velemojstra Nimcoviča, 13. kratica naših oboroženih sil, 17. lastnik, 20. trakast črv, trakulja, 23. kemijski znak za erbij, 25. avtomobilska oznaka Siska, 26. sojenica iz grške mitologije, 27. rimski bog vojne, 28. osebni zaimek, 30. področje z določenimi skupnimi lastnostmi, 33. avstrijski alpski smučar (Hans), 34. nemški filozof (Georg, 1778—1841), 37. ploščinska mera, 39. okrajšava 'za Oregon. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Petrič, 7. kvorum, 13. Amiens, 14. Altona, 15. Nenad, 16. Anet, 17. I(mma-nuel) K(ant), 18. Nol, 19. slika, 20. TR, 21. Ots, 22. Avala, 23. Nao, 24. Ba, 25. klama, 26. kar, 27. Al, 28. Eero, 29. Pariš, 31. realka, 33. aorist, 34, aceton, 35. presto. NAVPIČNO: 32. A(lbert) E(instein). Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec v__ v FRANC PERČIČ upokojeni skladiščnik Od njega se bomo poslovili v četrtek, 20. januarja 1983, ob 10. uri na pokopališču Vič Na dan pogreba bo ležal v osmi vežici na ljubljanskih Žalah OOS Mercator, TOZD Grosist Umrl nam je naš ljubi mož in oče LUDVIK MARINČIČ upokojenec nosilec spomenice borca za severno mejo Od njega smo se poslovili v sredo, 19. januarja 1983, na ljubljanskih Žalah Njegovi: žena Ana, sinova Slavko in Ljubo, snahi Greta in Majda, vnuki Igor, Nadja in Ljuba Ljubljana, 19. januarja 1983 Dotrpel je najin ljubljeni dr. STANE LESKOVIC višji pravni svetnik v pokoju Tiho smo se poslovili na ljubljanskih Žalah 19. januarja 1983 Žena Milena in hčerka Niča Ljubljana, 19. januarja 1983 Po težki bolezni je umrla naša draga sestra in teta VERA ŠANTIČ roj. Bajič Pogreb drage pokojnice bo v petek, 21. januarja 1983, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah Žara s posmrtnimi ostanki bo na dan pogreba v deseti mrliški vežici Žalujoči: sestra Milena Rus, nečakinje Milena Kilar, Alenka Gashi in Marija Erjavec z družinami, družine Falter, Bajič, Lavrič in Bartenjev Ljubljana, 17. januarja 1983 Umrl nam je naš ljubi mož in oče ANTON GLAVAN Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 21. januarja 1983, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah i Na dan pogreba bo ležal v osmi mrliški vežici Žalujoči: žena Fani, sin Tojc in hčerka Danica z družinama Ljubljana, 18. januarja 1983 Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7 do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel 223-311 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 318-252 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. 20. januar_______________________ /943 Začela se je četrta sovražnikova ofenziva proti narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Oh koncu leta 1942 je »Titova država«. kakor so Senici imenovali osvobojeno ozemlje med Karlovcem in Donavo, resno ovirala njihove načrte. Na območju Jugoslavije je bilo priklenjenih približno 852.000 okupatorskih in kvislinških vojakov. kar je zaveznikom pomenilo precejšnje olajšanje. Prodor zaveznikov na Balkan je grozil kot Damoklejev meč. zato je Hitler ukazal, da se s pomočjo Italijanov, ki so imeli v svojih rokah velik del ozemlja, ter pelokolonašev zada partizanskim enotam odločilni udarec. Začeli sta se dolgo in , skrbno pripravljeni operaciji »Weiss 1« in » VVeiss 2«. Nad partizanske enote je krenila .-nočna armada. 95.000 nemških, italijanskih. ustaško-domobranskih in četniških vojakov. Fašisti so bili okrepljeni še z močnim topništvom in tanki ter s 150 bojnimi letali. Tovariš Tito in vrhovni štab sta s spretnimi manevri ohromila sovražnikove zamisli. Proletarske brigade so celo osvobodile več bosanskih mest in pri Prozoru razbile italijansko divizijo. 1945 Sa posvetovanju vlad ZDA in Velike Britanije so razpravljali tudi o »jugoslovanskem vprašanju«, oziroma o notranji ureditvi Jugoslavije po vojni. Stettinius. predstavnik ZDA, je vztrajal, da sc dr. Subašičz vlado preseli v Beograd, da bi lahko delovala »skupaj z raznimi elementi v Jugoslaviji« in da bi »njeno tlelo bilo uspešnejše, če bi v Beogradu začele kmalu delovati diplomatske misije prijateljskih vlad«. To stališče vlade v Washingtonu je bil odgovor na memorandum veleposlanika Velike Britanije lorda Halifaxa. v katerem navaja: da Velika Britanija ni pripravljena priznati nove jugoslovanske vlade, ki bi jo formiral kralj Peter; da stališče kralja Petra ne vpliva na britansko vlado, glede uresničitve sporazuma Tito-Šubašič; da je pripravljena Subašiča in njegovo vlado premestiti v Beograd, skupaj z vsemi drugimi jugoslovanskimi funkcionarji, ki se želijo vrniti v domovino in da je v tem smislu obvestila maršala Tita. Britanska vlada tudi priporoča. da v času formiranja združene vlade v skladu s sporazumom med Titom in Šubaši-čem ne hi smeli priznati nobene vlade, ki bi jo formiral bodisi sam kralj Peter bodisi maršal Tito. 1960 V Bruslju so na konferenci o belgijskem Kongu dosegli soglasje o neodvisnosti te dežele. Do sredine 19. stoletja je bil Kongo skoraj neznana afriška dežela. Prvi geografski raziskovalec je bil Anglež Henry Stanlcy (1874), ki je raziskal reko Kongo nezaposlenih zdomcev se hitro povečuje in pričakovati je. da sc jih bo letos v domovino vrnilo okoli 40 tisoč. V tujini je kar 200 tisoč otrok naših delavcev. Teh ne silijo, naj se izselijo, saj so mnogim državam. kot je bilo danes rečeno, še vedno potrebni kot rezervna delovna sila. Razmere še otežuje naraščajoča dejavnost sovražne emigracije in klcra. Krepijo pa se tudi težnje v nekaterih državah, da bi vse najpomembnejše vzvode vzgojnega in izobraževalnega dela med našimi delavci vzele v svoje roke. Izobraževalne programe za otroke zdomcev, denimo, hočejo vpletati v svoje programe, materinščino. pa v praksi prikazovati kot samo enega od tujih jezikov v enotnem izobraževalnem programu. Preko 90 odstotkov predšolskih zdomskih otrok je v vzgoj-novarstvenih ustanovah, kjer ne govorijo jugoslovanskih jezikov. To je verjetno dovolj prepričljiv podatek o nevzdržnosti razmer. Pedagogi, ki jih pošiljamo med zdomce, se vračajo zaradi najbolj banalnih vzrokov, saj, denimo, ne prejemajo redno osebnega dohodka. Te in podobne neprijetnosti seveda v nekaterih državah spretno izkoriščajo. Za vzgojo in izobraževanje otrok naših zdomcev vse pogosteje nameščajo svoje kadre, kar ima seveda posledice. Na stari način, so ugotovili v komisiji, ni več mogoče delati, marveč je treba to pomembno poslanstvo opravljati z večjim smislom za nove vsebine in prijeme. Pri tem morajo vsestransko pomagati vsi družbenopolitični dejavniki v državi, predvsem pa organi republik in pokrajin, ker sta vzgoja in izobraževanje njihova ustavna funkcija. BORIS JEŽ Ker pa so tržne razmere čedalje bolj zaostrene in se vse gospodarske panoge potegujejo za podražitve, bodo verjetno podaljšali veljavo odloka o neposrednem nadzoru cen (sedanji rok je konec januarja). Pri tem sicer napovedujejo, da bodo o nekaterih cenah spet odločale občine (tako, na primer, za komunalne storitve, stanarine itd.). Treba je tudi računati s spremembo cen nekaterih ključnih izdelkov, saj je to nujno; zato so danes zahtevali, naj bi najprej premislili, kako bo to vplivalo na reprodukcijo in rast življenjskih stroškov in to uredili z ukrepi socialne politike. Sicer pa druž- Od polpretekle mode do novega slikarstva Sinoči so v Ljubljani odprli dvoje privlačnih razstav - Kako so se oblačili Ljubljančani LJUBLJANA, 19. januarja -Redko se zgodi na otvoritvah domačih razstav, da se občinstva kar tare in se obiskovalci komaj premikajo ob razstavljenih eksponatih. Popoldan je bila taka gneča na otvoritvi zanimive in dokaj neobičajne razstave »Ljubljana po predzadnji modi« (o krojačih, šiviljah, modistkah in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do začetka druge) v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstavo je pripravila Tanja Tomažič iz muzejskega in isposojenega gradiva. Z razstavo so etnologi opozorili na oblačilno kulturo prebivalcev Ljubljane v polpretekli dobi. Malo zatem pa so v Mestni galeriji odprli aktualno slikarsko razstavo »Podobe novega slikarstva v Jugoslaviji«, ki so jo pripravile Obalne galerije iz Pirana. Gre za dela v stilu tako imenovane »nove podobe«, ki so nastajala med 1977 in 1983. Svoja dela razstavlja trinajst slikarjev in kiparjev iz Slovenije in Hrvaške. Razstavo je predstavil kustos Andrej Medved. M. Z. beni dogovor predvideva, naj bi z namenom, da bi odpravili sedanja nesorazmerja med cenami, v okviru selektivne politike cen dali prednost spremembam cen za električno energijo, premog, storitve v železniškem prometu, za živino, meso in mleko. Danes je .bilo slišati tudi pripombe, da smo se v resnici odločili za nadaljnje administrativno oblikovanje cen. Tako so v zvezi z obveznostjo iz dogovora, da je treba do konca aprila pripraviti projekcijo možnih sprememb cen, poudarili, da to nikakor ne bi smelo pomeniti administrativne distribucije dohodka po panogah. Podoben program smo imeli lani in tako v nobeni panogi nismo dosegli tistega, kar smo predvideli. Spričo določitve najvišje ravni cen za vse izdelke in storitve se je v zvezni skupnosti za cene nakopičilo toliko problemov, da jih tehnično skorajda ni mogoče razrešiti, so poudarili na seji. Predstavnik tekstilne industrije je izjavil, da spomladanskih oblačil in obutve ne bodo mogli pravočasno poslati v prodajalne, če ne bodo kmalu določili njihovih cen. Ne gre za podražitve, temveč kratko in malo za to, da mora imeti sezonsko blago svojo ceno, nižjo ali višjo. Kaže, da gre za 15.000 izdelkov. Tako nastaja umetno pomanjkanje, te zalog^ pa je treba kriti s posojili z 20-odstotnimi obrestmi. Splošno združenje za tekstilno industrijo je dobilo 5400 zahtev, doslej pa so določili uradno ceno le petim izdelkom. BOJANA JAGER Povezani s 50 terminali CELJE, 19. januarja - V poslovni skupnosti Družbeni računalniški center so lani sami kupili in usposobili novo opremo. Z več kot 50 terminali so povezali Aero. Konus Slovenske Konjice, Etol, Zdravstveni center, občinsko skupščino, Razvojni center Celje in vrsto drugih poslovnih partnerjev. Letos načrtujejo blizu 49,5 milijona dinarjev celotnega prihodka. Medtem ko je Centru uspelo lani I znižati najemnino v primerjavi s prejšnjim letom za 200 tisoč dolarjev, jih bo mora! letos zagotoviti le še I 120 tisoč. (D. H., foto: Janez Pukšič) nih organizacij. U uredbi bodo kmalu govorili tudi delegati v zvezni skupščini. Vlada je do konca januarja dolžna sporočiti o rezultatih vseh začasnih ukrepov, sprejetih lani 14. oktobra, med katerimi je tudi uredba o pologu. Na današnji seji zakonodajnopravne komisije so opozorili tudi na nekatere druge argumente v prid zahtevi, da je treba uredbo spremeniti. Zoran Miškovič, sekretar zbora republik in pokrajin, je dejal, da sc sme po odloku Narodne banke Jugoslavije pri prvem prestopu meje nesti v tujino 1.500 dinarjev, pri naslednjem pa le še dvesto. Polog pa se z vsakim naslednjim prehodom povečuje, kar ni prav, ker se pravica do iznosa dinarjev zmanjšuje. BORIS JEŽ Mojsov naobisku v Švici V Bernu se bo pogovarjal s predsednikom švicarske konfederacije Aubertom BEOGRAD, 19. januarja (Tanjug) - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je danes opoldne odpotoval na uradni obisk v Švico. Med dvodnevnim bivanjem v Bernu se bo pogovarjal s predsednikom švicarske konfederacije in šefom zveznega oddelka za zunanje zadeve Pierrom Aubertom. Na letališču »Beograd« v Surčinu so se od Mojsova poslovili pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Momčilo Vučekovič in funkcionarji sekretariata. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov bo v Švici do 21. januarja. Palestinska »trda linija« Radikalne skupine nasprotujejo politiki Jaserja Arafata — Izraelska vojska v Libanonu preskuša ameriške pripadnike mirovnih sil BEJRUT, NEW YORK, 19. januarja (Tanjug) - V Bejrutu so ';ovne sil,e °Praiv|jale vsc predvi-sporočili, da se je združilo pet radikalnih skupin palestinskega od- ?ene na|°8e’ ^as1tl se pomagale pora, da bi začrtali svojo akcijsko usmeritev. Nova zveza privržencev libanonski vladi, ko gre za zago-nepopustljive linije je resen izziv vodju palestinske revolucije Jaserju Arafatu in njegovi vojaški skupini Al Fatah. Novo zvezo sestavlja Ljudska fronta za osvoboditev Palestine Georgesa, Habaša, Demokratična fronta za osvoboditev Palestine, la jo vodi Najef Havatme, skupina stotnika Ahmeda Džibrila, Fronta ljudskega odpora Šamira Goša in prosirska Al Saika pod vodstvom Isama Kadija. Pred tednom dni se je vseh pet sestalo v Tripoliju, da bi analizirali položaj v Libanonu in da bi pehote so sporočili, da so v zad- oblikovali nasprotno strategijo. Doslej sta se Habaševa in Havat-rnejeva skupina vzdrževali kritik na račun Jaserja Arafata, posebno, ko so ga druge skupine ostro napadale med njegovimi pogovori z jordanskim kraljem Huseinom. »To ni vaja« so vzklikali naredniki, ko so se ameriški marinci, ki so v Libanonu v okviru mednarodnih mirovnih sil, s polno bojno opremo povzpeli na kamione in zavzeli položaje nasproti izraelskim džipom. Izraelci so se pozneje sicer umaknili, ko so jim povedali, da »ne morejo mimo«, toda današnja poročila govorijo o tem, da je izraelska okupacijska vojska postavila Smučarji prevzeli nove avtomobile NOVO MESTO, 19. januarja - Predstavniki naših smučarskih reprezentanc so prosti čas med mednarodnimi tekmovanji danes izkoristili za obisk novomeškega delovnega kolektiva IMV, kjer so prevzeli enajst kombijev. Dobili so jih po nadvse ugodni ceni. Zastopstvo tekmovalcev, med katerimi je bila tudi glavnina članov prve alpske selekcije, je pozdravil podpredsednik začasnega poslovodnega organa IMV Marjan Simič, kar največ tekmovalnih uspehov pa jim je zaželel tudi direktor predstavništva Renault v Jugoslaviji Noe! Favrielere. Sklepno dejanje — izročitev ključev novih vozil - je še ujel tudi predsednik začasnega poslovodnega organa IMV Janez Šter, ki je prispe! v Novo mesto naravnost od podpisovanja pogodbe o sodelovanju z Renaultom. Na sliki: predsednik delavskega sveta Dominik Bratuž izroča ključe kombija našemu najboljšemu smučarju Bojanu Križaju. (Foto: Marjan Zaplati!) njih dveh tednih imeli štirikrat alarm, ko so izraelske patrulje poskušale prodreti na območje južnih bejrutskih predmestij. Predstavnik ameriškega veleposlaništva je izjavil, da so poslali izraelski vladi noto, v kateri opozarjajo, da je območje, ki ga nadzorujejo mednarodne sile, »zaprto za vse druge vojaške sile«. Včeraj pozno zvečer je varnostni svet Združenih narodov sprejel sklep, s katerim podaljšuje mandat silam Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) še za šest mesecev. Sovjetska zveza in Poljska sta se vzdržali Generalni sekretar Združenih narodov je izjavil, da bodo mi- Antonova ne bodo izpustili iz zapora Namestnik rimskega javnega tožilca zavrnil zahtevo njegovih odvetnikov RIM, 19, januarja - Bolgar Sergej Antonov, osumljen da je sodeloval pri pripravi utentata na papeža Janeza Pavla II., bo ostal v zaporu. Namestnik rimskega javnega tožilca je zavrnil zahtevo njegovih odvetnikov, naj Antonova zaradi pomanjkanja dokazov izpuste. Mnenje javnega tožilca pa samo po sebi Se ni odločilno. V prihodnjih dneh se bo o zahtevi branilcev moral izreči tudi preiskovalni sodnik Martella. Verjetno je, da ho tudi on zahtevo zavrnil in po nekaterih informacijah naj bi Martella že v kratkem zaključil tp fazo preiskve in predal tožilcu gradivo za proces proti Antonovu in drugim osumljencem, Turkom in Bolgarom. Kot se zdi, Martella nima v rokah nobenega novega elementa V Rimu domnevajo, da ukrepa na osnovi indicij. ki so po njegovem prepričljivejše od izjav prič. ki so dokazovale, da ima Sergej Antonov alibi. Mogoče je domnevati, da je tudi tožilec zavrnil zahtevo branilcev na osnovi enake ocene. A. N. tavljanje varnosti prebivalstva in poskušale preprečevati, da bi se lokalne skupine oboroženeev pojavljale na jugu Libanona, ki naj bi ga nadzorovale sile Združenih narodov. Zahtevo o podaljšanju mandata je podal Libanon. V razpravi je predstavnik Nizozemske dejal, da bi o povečanju števila čet lahko govorili potem, ko bi se končali sedanji pogovori o umiku tujih sil iz Libanona. Ameriški predstavnik je podprl prizadevanja libanonske vlade, da bi razširila nadzorstvo nad celotnim ozemljem Libanona in dejal, da bi bile »sile Združenih narodov lahko pozitiven dejavnik na pogajanjih za zagotovitev miru in varnosti v Libanonu.« Predstavnik Sovjetske zveze je obtožil Izrael, da jrosku-ša vsiliti Libanonu pogoje separatnega miru in tako »uzakoniti sadove agresije«. Po njegovem mnenju bi moral varnostni svet težiti k temu, da se uveljavijo njegove soglasne odločitve, kakršna je bila tista, ki je zahtevala umik izraelskih čet iz Libanona. Nakasone v ZDA ni nič obljubil Japonski premier pri ameriškem predsedniku - Predvsem o gospodarskih odnosih WASHINGTON, 19. januarja (Tanjug) — Japonski premier Nakasone ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu ni obljubil, da bodo Japonci bolj odprli trg za ameriško blago. Čeprav je gostitelj pod pritiskom ameriških poslovnih krogov odločno vztrajal pri takšni zahtevi, je Nakasone odgovoril z opozorilom, da bi bila uresničitev napovedi, češ da bodo ZDA uvedle številne omejitve za uvoz japonskega blaga, resen udarec mednarodni trgovini. Nakasone je med pogovorom s predsednikom Reaganom napovedal, da namerava njegova država občutno povečati svoje obrambne sile. Pogovarjala sta se tudi o obojestranski pomoči kitajskemu gospodarstvu in o pripravljenosti Japonske ter ZDA, da bi skupaj pomagali mednarodnim finančnim institucijam pri reševanju problemov držav v razvoju in odplačevanju najetih posojil. »Krka« bo razširila izbor zdravil za izvoz Ob vse hujši konkurenci na svetovnem trgu bi morali naši farmacevtski izvozniki sporazumno nastopati NOVO MESTO, 19. januarja — Novomeški tovarni zdravil Krka je v osemnajstih letih uspelo navezati trdne poslovne stike z državami v razvoju, pri čemer so mišljene predvsem afriške in azijske ter latinskoameriške države. Čeprav je bilo lansko poslovno leto izjemno težko, je imela Krka po besedah direktorja oddelka za sodelovanje z državami v razvoju, Dražena Antešiča, lani v Afriki in Aziji 7,1 milijona dolarjev deviznega iztržka. ditne in plačilne pogoje. Krka izvaža v te države največ antibiotikov, analgetikov, vitaminov in Padec gospodarske rasti je v zadnjih letih prizadel zlasti države v razvoju, med katerimi so se največji uvozniki Krke Nigerija, Gana, Iran, Pakistan in Bangladeš znašli v hudih škripcih. To se je moralo poznati tudi v njihovem medsebojnem poslovanju, saj so nekateri odpovedali celotna naročila. Zato se je morala Krka še bolj potruditi na drugih trgih, več je izvažala na Tajsko, v Šri Lanko, Indijo, Liberijo in Sudan. Dražen Antešič pravi: »Znane so naše težave z uvozom repro-materialov, z izvoznimi dovoljenji, s stimulacijami izvoza itd. Skratka, premalo se zavedamo, da se svetovni trg za farmacevtske izdelke oži, saj nekatere bolj razvite države ponujajo manj razvitim nižje cene, boljše kre- antimalarikov, ki pa jih postopoma uvajajo tudi v teh državah, saj gradijo farmacevtske tovarne in so vse manj vezani na uvoz.« Ob koncu pogovora je Dražen Antešič dejal, da bi se morali naši izvozniki bolje povezovati in sporazumno nastopati v tujini. Za primer je navedel, da so naše farmacevtske organizacije v Iranu lani sklenile dobro kupčijo v vrednosti 11 milijonov dolarjev, pri čemer je znašal delež Krke 2,1 milijona dolarjev. Čeprav napovedi za letošnje in prihodnja leta niso preveč spodbudne, pa Krka ne bo spustila iz rok težko priborjenih tržišč Afrike, Azije in Latinske Amerike. SLAVKO DOKL Vreme danes DANES V DELU M Hladno in vlažno vreme je zajelo domaln vso Evropo. Skoraj povsod je deževalo, ponekod tudi snežilo, suho Je Mio le na lugu Balkanskega In Apeninskega polotoka. Zvezni meteorologi so danes napovedali oblačno vreme z dežjem, ponekod tudi sneženje v vzhodni Bosni, Makedoniji, v večjem delu Srbije, v Cml gori in južnem Primorju. V drugih krajih države bo le oMačno, na severnem in Južnem Jadranu bo pihala burjn. Zjutraj se bo temperatura gibala med —6 stopinjami Celzija In eno stopinjo, na Jadranu med 2 in 8 stopinjami, čez dan bo od 0 do 6 stopinj, v Primorju do 10. 4. stran - Komentiramo: • ali bo vsakdo poravnaval svoje stroške za elektriko; • ali mladih res ne zanima reforma vzgojnoizbraievalnega procesa: • zakaj je drag domači sladkor; • Gromiko z zemljevidi v Bonnu; • Aktualna tema: Upokojenci le s težavo napolnijo košarico z osnovnimi živili. 5. stran: • anhovski Salonit namerava letos izvoziti 160 tisoč ton cementa, dvakrat več kot lani. • v elektrogospodarstvu niso zadovoljni s ceno električnega toka, ki raste počasneje kot inflacija. • spomladanska setev je vse bližje, zagotoviti bo treba 167 milijonov dolarjev za uvoz gnojil in zaščitnih sredstev. • kaže, da bodo na Hrvaškem spremenili zakon o morskem ribištvu, zakon, ki je zredčil vrste priložnostnih ribičev. 6. stran: • Radijski in televizijski spored 7. do 10. stran - Književni listi: • Poglobljeno o zgodovini knjige • Plutarhovi življenjepisni eseji med zgodovino In romanom e Razmišljanje o literarni publicistiki Borisa Kidriča • Zapisano neposredno ob Izidu Pesniškega almanaha mladih • Statistična govorica o izdajanju knjig v Sovjetski zvezi • črnogorska književna tema: roman o informbiroju • Iz poljskega romana o taborišču smrti 13. stran: • naši proizvajalci ne zaostajajo za svetovno modo, delajo tudi posebno za naše razmere, kupci pa se sprašujejo, ali bo vse novosti tudi mogoče dobiti v trgovinah. DNEVNE NOVICE DELO ★ stran 3 Ohraniti ustvarjalno vlogo Jugoslavije med neuvrščenimi Razprava v republiškem svetu za mednarodne odnose o izhodiščih za nastop jugoslovanske delegacije na sedmem vrhu gibanja neuvrščenih LJUBLJANA, 19. januarja - Izredno pomembno je, da Jugoslavija tudi v sedanjem obdobju ohrani aktivno in ustvarjalno vlogo v gibanju neuvrščenih. To je bilo eno osrednjih stališč republiškega sveta za mednarodne odnose, ki je danes pod predsedstvom Marjana Osolnika razpravljal o izhodiščih za delo jugoslovanske delegacije na sedmem vrhu neuvrščenih v Nevv Delhiju. Naša delegacija na sedmi konferenci šefov držav in vlad neuvrščenih naj bi nastopala s čim bolj konkretnimi in izdelanimi stališči. izvirajočimi iz strategije neuvrščenih za ohranitev miru in popuščanje napetosti, krepitve ne-odvisnttsti in pravice vseh držav tki samostojnega razvoja. V obširni razpravi so člani sveta izrekli vrsto kritičnih pripomb in predlogov, nanašajočih se tako na politični del predloženega gradiva, predvsem pa na poglavja. zadevajoča stališča o dejavnosti neuvrščenih in držav v razvoju sploh pri odstranjevanju sedanje svetovne gospodarske krize. Potres na zahodnem Peloponezu ATENE. 19. januarja (Reuter) - Potres šeste stopnje po Richterjevi lestvici je prizadel davi grški otok Kcfalinijo in dele zahodnega Peloponeza. Epicenter je h«r v morju kakih 40 kilometrov ixl otoka. Kot je sporočila grška policija, je drhtenje tal povzročilo nekaj gmotne škode, človeških žrtev pa ni. To območje je prizadel pred dvema dnevoma malo močnejši potres, ki pa je tudi povzročil samo gmotno sk»xlo. Španija: evropska namesto ameriških letal? MADRID. 19. januarja (Tanjug) - Španska vlada socialista Fclipcja Cionzalczu je sklenila pri nakupu Ivojnih letal preveriti »evropsko varianto« namesto ameriških F-IH. Poteza je izredno pomembna, ker je namenila Španija za nova letaki tri milijarde dolarjev. Že za časti Calva Sotda se je vlada odločila za nakup S4 ameriških F-IH. Socialistična vlada je posel podedovala in bi morala v roku podpisati osnutek sporazuma, vendar je dala takoj vedeti, da sc ho poprej še pozanimala, če ne bi bilo bolje ameriške F-IH zamenjati z »evropsko varianto«. Sedmi vrh naj bi vnovič potrdil in uveljavil izvirna načela in cilje politike neuvrščenosti, pri čemer je še posebej pomembno, da bi jih morali ustvarjalno uporabiti glede na sedanje svetovne razmere in izzive današnjega časa. Na vrhunski konferenci naj bi potrdili univerzalno zunajblo-kovsko. protiimperialistieno in protihegemonistično naravo politike in gibanja neuvrščenosti. Pri tem je treba imeti pred očmi, da so med šestim in sedmim vrhom uspešno onemogočili poskuse, da bi gibanje preusmerili bodisi v prid »naravnega zavezništva s socialistično skupnostjo« ali v prid »ekvidistance« med blokoma oziroma supersilanta. Slej ko prej naj bi vsako uporabo sile in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav obravnavali enako, ne glede na to, kateri blok je nosilec vmešavanja. V razpravi in sklepnih stališčih je bila močno v ospredju želja, da ob novih problemih sodobnega sveta ne bi ponavljali splošnih načel, marveč iskali konkretne rešitve; to velja na splošno in tudi za dejavnost Jugoslavije na sedmem vrhu. Kritično so sc postavili po robu nekaterim težnjam, da bi pri presoji sedanjega svetovnega položaja zapostavili vlogo in perspektive gibanju neuvrščenih. Gre za to, tla podoba sveta, izrisana le z barvami nasprotij med jjvetna supersilamn in blokoma, ni ustrezna, ker sama po sebi zasenči druge sile na svetovnem odru. posebej še možnosti gibanja neuvrščenih. V temel jiti razpravi o senčnih straneh predloženega gradiva, zlasti kar zadeva gospodarska vprašanja, so opozorili, da so ta tesno povezana s političnimi. Veliko bolje bi jih bilo potrebno obdelati, zasnovati določne predloge. To velja za ves splet vprašanj, ki Midi jo v okvir sprememb v mednarodnem gospodarskem -sistemu na načelih uresničevanja nove mednarodne gospodarske ureditve — ob hkratnih ukrepih za izhod iz. svetovne gospodarske krize, del česar bi moralo biti splošno oživljanje razvoja in svetovnega gosptidarstva. Tesno povezano s tem je vprašanje konkretizacije uresničeva- nja akcijskega programa neuvrščenih in držav v razvoju o medsebojnem sodelovanju na podlagi načela posamične in skupne naslonitve na lastne sile. To je temeljnega pomena za vso dejavnost neuvrščenih držav, saj je tudi pogoj krepitve enotnosti neuvrščenih in bistveni dejavnik v prizadevanjih za novo mednarodno gospodarsko ureditev. Ne samo glede strategije neuvrščenih in držav v razvoju, marveč tudi ob posameznih ključnih vprašanjih - so menili na republiškem svetu za mednarodne odnose — bi bilo potrebno temeljiteje obdelati posamezna vprašanja in pripraviti jugoslovanska stališča in predloge, s katerimi bomo nastopali v New Delhiju. Opozorili so tudi, da bi morali v Jugoslaviji okrepiti prizadevanja za dosledno uresničevanje načel nove mednarodne gospodarske politike in sklepov neuvrščenih v naši ekonomski politiki. JOŽE ŠIRCEIJ Ultimat Listi za Trst Če se bo še upirala vključitvi krščanskih demokratov v odbore, bodo sprožili krizo TRST, 19. januarja - Tajniki strank, ki sestavljajo deželno večino, so včeraj postavili pravi ultimat Listi za Trst. Če se bo še naprej upirala vključitvi krščanskih demokratov v tržaški občinski in pokrajinski odbor, bodo sprožili v obeh krajevnih upravah krizo s hudimi političnimi posledicami. Toda sporazum med strankami kljub temu ne bo uresničen, saj bi morali biti po njem razširjeni obe krajevni upravi najpozneje do 20. januarja. Tako je Lista za Trst spet postavljena v nekakšen politični fokus. Z relativno večino glasov je uspela po zadnjih volitvah sestaviti obe krajevni upravi s pritegnitvijo strank laično-socialističnega pola in potiš-njenjem krščanske demokracije v klopi opozicije. Zaradi šibkih večin in različnih pogledov strank na probleme mesta pa sta zdaj upravi praktično paralizirani. Zadnji čas se sveta niti ne sestajata, pač pa postaja spet vse bolj aktiven tržaški župan Manlio Cecovini, ki pošilja iz Strasbourgha poročila o tem, kako se v evTopskcm parlamentu zavzema za interese Trsta. L. K. Moskva zadovoljna z izidi Gromikovega obiska v Bonnu Op^ova^c* ugotavljajo, da so se zahodnonemška stališča glede razmeščanja »evrostrateških« raketnih sistemov »obrnila na bolje« Hrvatske novine: z lastnimi močmi prek hudih gmotnih težav S pravočasnim izidom tednika gradiščanskih Hrvatov v Avstriji odgovorili namigovanjem o prenehanju izhajanja ŽFI.EZNO (EISENSTADT), 19. januarja - Pravočasen izid tednika Hrvatske novine, ki so glasilo gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, je najboljši odgovor za podtaknjena obvestila o delu nemškega gradiščanskega tiska, češ da bo ta časopis z novim letom prenehal izhajati. drugim podatek, da jim še do danes niso nakazali za lansko leto odobrenih 270 tisoč šilingov zvezne dotacije, čeprav jih je samo tiskanje I irvatskih novin stalo 795 tisoč šilingov. V te stroške pa niso všteti stroški poštnine, niti stroški prevozov in nekateri drugi izdatki. To je zgovoren dokaz, da gradiščanski Hrvati zavestno in požrtvovalno podpirajo svoj narodnostni lisk, torej tudi Hrvatske novine. Le tako da se lahko obdržijo, saj tudi nimajo poklicnih novinarjev in tudi uredniki niso plačani za svoje delo. Ta ladja se torej ne potaplja, kot zlovešče napovedujejo hrvat-skemu življu nenaklonjeni nemški časopisi na avstrijskem Gradiščanskem, odgovarjajo med drugim Hrvatske novine in pozivajo na narodnostno strpnost, txl odgovornih v deželni in zvezni vladi pa zahtevajo vsaj približno tak odnos, kot do tiska večinskega naroda. BORO BOROVlC Tako kot lani. odgovarja uredništvo Hrvutskih novin. bo tudi iclos ta glasnik gradiščanskih Hrvatov izhajal redno vsak teden, čeprav za ceno velikih žrtev tako uredništva kot hrvatskega tiskarskega društva, ki premagujeta hude gmotne težave z lastnimi močmi. Za tem tiskom in za svojimi organizacijami da stoje vsi zavestni Hrvati na avstrijskem Gradiščanskem, kar naj bi bilo porok za to. da sc želje krivih prerokov, ki jim je napoti njihova enotnost in ki govore o nekakšnem nasilnem ohranjanju te iiaitKlnosti, ne bodo uresničile, pišejo Hrvatske novine. Ob tem pa ni moč mimo resnih težav, s katerimi se dejansko ubadajo pri uveljavljanju tiskane besede naši rojaki v tej avstrijski deželi. Kot dokaz navajajo med hiol informativni tednik dela Mehiške stranke zahtevajo vstop v OPEČ Na seji parlamenta ugotovili, da so cene nafte pred doslej najhujšo preizkušnjo CIUDAD MEXFCO, 19. januarja (Tanjug) - Vse mehiške politične stranke, med njimi prvič tudi vladajoča revolucionarna institucionalna (PRI), so zahtevale danes skrbno izbranimi besedami in pravi: » .. .Ne bi bili upravičeni, če hi sedanji vladi pripisali kakršnokoli kritiko ali krivdo za to, da se je argentinska hunta odločila in z. invazijo na Falklandske otoke 2. aprila 1982 zagrešila dejanje neizzvane agresije.« Zaenkrat Franksovo poročilo, politično gledano, pušča ministrsko predsednico Thatcherjevo neprizadeto, to pa je več, kot je bilo mogoče pričakovati lani julija, ko je bila komisija imenovana. Tudi opoziciji se še ni posrečilo. da bi vlado v zvezi z ugotovitvami Franksove komisije učinkoviteje napadla, čeprav meni, da poročilo daje dovoli snovi za dvodnevno debato, ki bo prihodnji teden v spodnjem domu parlamenta. Vodja laburistov Michael Foot je sicer včeraj zarohnel, da Franksovo poročilo na- jana SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 19. januarja — Tukajšnji odzivi na obisk Andreja Gro-mika v Bonnu kažejo, da so v Moskvi v glavnem zadovoljni s tem, kar je opravil njihov zunanji minister v zahod ih meniškem glavnem mestu. Sovjetski komentatorji poudarjajo, da so praktično vsi Gromi-kovi sogovorniki z »zanimanjem prisluhnili sovjetskim stališčem in novim sovjetskim predlogom za evropsko razorožitev. To pa je, po tukajšnjih sodbah sodeč, v zdajšnjem zapletenem mednarodnem položaju že nekaj, saj so za napredek na številnih sovjetsko-ameri-ških pogajanjih potrebne predvsem pobude. Že, ko je Gromiko pred tremi dnevi odhajal v Bonn, je bilo ja sno, da v Moskvi od Zahodnih Nemcev pričakujejo predvsem »posluh« za sovjetska stališča v zvezi z vprašanji razorožitve v Evropi in globalnim dialogom med vzhodom in zahodom. Zato tudi nekatera razhajanja v pogledih in ocenah, do katerih je prišlo ob srečanjih Gromika s številnimi zahodnonemškimi politiki, v Moskvi sploh niso izzvala zaskrbljenosti. Tu je namreč pomembno predvsem, da je Gromiko v Zahodni Evropi pojasnil sovjetska stališča o vseh tistih vprašanjih, od katerih je odvisen napredek na področju evropskega dogovarjanja, in da je s tem vsaj nekoliko morebiti vplival tudi na razprave med samimi zahodnimi zavezniki, ki naj bi bili - po moskovskem mnenju — na vsak način bolj zainteresirani za sporazum o zmanjšanju jedrskega orožja v Evropi, kot pa washing-tonska administracija. Sodeč po pisanju današnjega sovjetskega tiska je to Gromiko svojim sogovornikom v Bonnu tudi naravnost povedal. Pravda namreč ne skriva upanja, da bi ob zdajšnjih razorožitvenih dilemah, zaradi katerih jc pred kratkim prišlo do nesoglasij tudi znotraj same ameriške administracije, lahko bonska vlada vplivala na preusmeritev dosedanjegu toka ženevskih pogajanj in k njihovemu uspešnemu koncu. Zdi se, da vidi Kremelj v Bonnu še vedno pomembno »mostišče« v premagovanju ovir med Vzhodom in Zahodom. Zato so v Moskvi že vse dni vsa druga vprašanju potisnjena v drugi plan, vštevši bileteralnc odnose, ki so - kot je znano - z 21 milijardami mark blagovne menjave letno prav gotovo velikega pomena za sovjetsko gospodarstvo. Sovjetski opazovalci komentirajo le Gromikovc bonske pogovore o vprašanjih razorožitve in pri tem na zelo zgovoren način ocenjujejo, da so v za-hodnonemških stališčih premiki »na bolje«. Zaradi podpore Gukuniju Libija deležna ostre kritike Največji kenijski dnevnik očita Libiji, da je zakrivila neuspeh drugega sklica 19. afriškega vrha v Tripoliju OD NAŠEGA DOPISNIKA NAIROBI, 19. januarja - Zaradi zavzemanja za bivšega čadskega predsednika Gukunija VVcddeva na nedavnem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Nikaragvi je bila Libija deležna ostre kritike v Keniji. Posredno pa je kritiziral Libijo tudi francoski predsednik i-ran^ois Mitterrand, ki je med obiskom v Beninu opozoril na nevarnost vmešavanja tujih sil, vključno s sosednjimi državami, v čadske notranje zadeve, ter obsodil sleherno tujo okupacijo države. Mednarodna posojila državam v razvoju se zmanjšujejo Ker imajo države v razvoju težave z vračanjem posojil, mednarodne banke le-ta preusmerjajo v razvite industrijske države BASEL, 19. januarja (Reuter, UPI) — Mednarodne banke so zaskrbljene. ker imajo države v razvoju čedalje večje težave pri odplačilu posojil, zato so začele lansko poletje preusmerjati posojila v razvite zahodne industrijske države. Po pravkar objavljenih podatkih banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS) se je v tretjem trimesečju lanskega leta vrednost novih posojil socialističnim državam in državam v razvoju zmanjšala na komaj 3,9 milijarde dolarjev, tri mesece poprej pa je znašala 20,2 milijarde. Samo v državah v razvoju, ki nimajo nafte, se je vrednost novih posojil od julija do septembra zmanjšala za 800 milijonov dolarjev. Kot pravijo strokovnjaki, se je to zgodilo prvič po letu 1977. Navajajo tudi. da ti podatki pričajo o »pretresu«, ki ga je doživel mednarodni bančni sistem avgusta lani, ko je Mehika sporočila, da ne more poravnati svojih zapadlih dolgov v tujini v skupnem znesku 80 milijard dolarjev. Spričo čedalje večjih težav pri odplačilih posojil v številnih državah se je povečal«) tveganje, ki ga n>ednarsle direktorja, meni, da bodo z vsemi navedenimi varčevalnimi ukrepi uspeli bistveno izboljšati položaj delovne organizacije in jo še bolj usposobiti za prodajo na tujem. Prvi pozitivni znaki te usmeritve so bili očitni že pri zaključnem računu za lansko leto, ko so Itasovci v zadnjem trimesečju presegli načrt in tako dosegli, da je bilo tudi celoletno poslovanje kljub vsem težavam dobro. MILOVAN DIMITRIČ z višjo in 30 Odstotkov z visoko šolo. Razmere pri zaposlovanju se bodo v kranjski občini letos še zaostrile. Kot ugotavljajo bo letos na novih in izpraznjenih delovnih mestih dobilo zaposlitev 830 ljudi. Kot računajo, bo samo iz šol prišlo 900 fantov in deklet, medtem ko bo vseh ljudi, ki bodo iskali delo, okoli 1250. Med temi bo predvidoma 35 odstotkov priučenih in nepriučenih, 33 odstotkov s fioklicno izobrazbo, 16 odstotkov s srednjo šolo ter 16 odstotkov z visoko in višjo izobrazbo. Če se bodo ti načrti uresničili, se bo število brezjx>selnih povečalo na 420, to je skoraj za tretjino. Koliko bo med temi mladih, ki so končali šolanje pa je odvisno od tega, ali bodo v delovnih organizacijah tudi letos iskali predvsem nekvalificirane delavce ali pa še bodo nemara iskali rešitev v sedanji krizi v hitrejšem zajx>slovanju strokovno bolj usposobljenih Ij udt-.v LADO STRUŽNIK PRIŠLI-ODŠLI Marjan Štefan, v. d. vodje delovne skupnosti sisa za gospodarske dejavnosti • Skupščina sisa za gospodarske dejavnosti občine Koper, ki je na prvi letošnji seji sprejela odstop vodje delovne skupnosti Romana Zrima, je za vršilca dolžnosti imenovala Marjana Štefana, 40-letnega diplomiranega gradbenega inženirja. Pred tem je bil Štefan operativni vodja za gradnjo luških objektov pri GIP Gra- ■* dis. Mirko Štic, vodja tozda Montaža DO TAM • Na seji delavskega sveta tozda Montaža DO TAM so imenovali za vodjo tozda 45-letnega Mirka Štica, ki je zadnje mesece lani bil vršilec dolžnosti vodje tozda. Doslej je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v samoupravnih organih in v komiteju za SLO in družbeno samozaščito DO TAM. Bojan Simonič iz občine v Tobačno tovarno • Viški izvršni svet je z začetkom letošnjega leta izgubil aktivnega člana Bojana Simoniča, ki je prevzel mesto direktorja v Tobačni tovarni tozd Tobak. Kako je s prometom na progi Ljubljana—Zalog? Krajani Studenca, predvsem tistega dela naselja, ki smo se nekdaj posluževali mestnega postajališča na poti na Fužine (ki pelje na stari fužinski most), smo ogorčeni zaradi že pred časom skrajno nepraktično določenih postajališč. Ker smo prizadeti, in ker je tudi škoda po nepotrebnem porabljenega goriva, nekaj predlogov. Dvomimo, da je pri odločanju v skrajšanju proge št. 10 sodeloval kakšen občan, ki se je vozil z avtobusi na tej progi, kajti če bi sodeloval, prometa ne bi uredili tako, kot so ga. Posledica skrajšanja proge so preobremenjeni avtobusi na progi št. 11 in skoraj prazni avtobusi na progi št. 10. Ko vozi »enajstka« iz Zaloga v mesto, je polna že v Polju in na naši postaji ne more več sprejeti potnikov. Neizkoriščeni so tudi avtobusi na novi progi št. 17; prav tako zaradi prekratke proge. Kaže, da tisti, ki odločajo o njih, pozabljajo, da postaja Bežigrad vse večje središče srednjega in visokega šolstva, saj hodijo v tamkajšnje šole učenci in dijaki iz vseh kon- cev Ljubljane. Zaradi gradnje naselja Fužine ima Zaloška cesta vsak teden drugačno traso. Mestni avtobusi vozijo v zadnjem času po novi cesti. In spet so zelo nerodno postavljena postajališča prav za naše naselje! So tam, kjer ne stanuje nihče in zelo daleč od nas. Že staro postajališče je bilo daleč, do sedanjega pa je še dlje. Če se peljemo iz Most proti Polju, imamo postajališče pred novo trgovino v naselju Fužine. To je prav. Toda le nekaj sto metrov naprej je že novo in kmalu nato je naše. Menimo, da je to postajališče na zelo neprimernem kraju za nas, krajane Studenca. Tudi zato, ker je do naslednje postaje v Slapah zares zelo daleč. In kako preprosto rešiti problem, da bi bili vsi zadovoljni? Nova Fužinska cesta, ki pelje na fužinski most, je lepo urejena, široka, ob njej so lepi pločniki in pri križišču s staro Zaloško cesto je tudi razširjena. Tu bi lahko bila postaja mestnega prometa za obe smeri. Za smer iz Polja proti mestu pa bi jo lahko uredili tudi na stari Zaloški cesti, tam, kjer se konča naselje Studenec, pri hiši št. 6, kjer je tudi možen odmik s ceste. Krajani Studenca smo ogorčeni tudi zato, ker nas imajo pri Novomeške pečnice za tuji trg V Pionirjevem tozdu Keramika jih bodo izdelovali po zahtevah zahodnonemškega trga NOVO MESTO, 19. januarja — Pionirjev tozd Keramika, ki je lani izdelal 110.000 pečnic za lončene peči, se je uveljavil na domačem, zdaj pa tudi na zahod-nonemškem trgu. Tod so za pečnice in montažna dela iztržili 350.000 mark. Glede na to, da je 95-članski delovni kolektiv lani imel 70 milijonov dinarjev celotnega prihodka, so lahko z izvoznimi jx>sli zadovoljni. Kot je dejal v. d. direktorja tozd Keramika Tone Vesel, bodo letos za zahodnonemški trg pripravili še nekatere druge tipe pečnic, ki jih bodo izdelali po želji tujega kupca. Prepričan je, da bodo letos devizni iztržek še jx>večali, še prej pa se bodo morali še bolj približati ceni tega izdelka v svetu in kvaliteto še izboljšati. S. D. MIMOGREDE Bojazen pred obveznostmi SEVNICA, 19. januarja — Posavsko združeno delo je letos »mnogo prej kot v minulih obdobjih pripravilo letne načrte zaposlovanja, vendar hkrati zamujajo s sprejemanjem samcjupravnega sporazuma o usklajeni politiki zaposlovanja v letu 1983. Skupna strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Sevnica namreč ugotavlja, da je sporazum podpisalo le 59 odstotkov delovnih organizacij - iz Krškega celo samo 46 odstotkov — kar pripisujejo tudi objektivnim razlogom--Sporazum namreč nalaga kolektivom tudi mnoge obveznosti: bolj kot doslej bodo primorani načrtovati kadrovske potrebe, zaposlovati pripravnike in štipendiste, izboljševati kadrovsko strukturo in podobno, kar v sedanjih razmerah ni lahka naloga. Vendar jo velja dosledneje izpiolniti, kajti s produktivnim zaposlovanjem želimo tudi zmanjšati brezposelnost in zaposliti več mladih. VLADO PODGORŠEK \ občini Krško načrtujejo skupno ogrevanje naselij V poštev prihaja toplifikacija Krškega, Brestanice in Senovega - Izkoristili bodo elektrarno Brestanica KRŠKO, 19. januarja — »Vsi porabniki energije bodo pripravili programe racionalnejše porabe energije, organizacije združenega dela pa bodo še posebej proučile možnosti ter pripravile projekte za predelavo in modernizacijo, s čimer bi lahko zmanjšali porabo goriv«, lahko preberemo v predlogu resolucije za razvoj občine Krško v tem letu. Del nalog z energetskega področja pa je že pripravljen, saj ima občinska raziskovalna skupnost v rokah študijo o porabi toplotne energije na območju Krškega, Brestanice in Senovega. Hiter gospodarski in urbani razvoj občine Krško seveda še posebej terja zanesljivo oskrbo omenjenega potrošnega območja, kjer niso le večja naselja, marveč osredotočen tudi večji del industrije. Študija, ki so jo ob koncu preteklega leta izdelali pri Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani, zato predvideva skupno ogrevanje omenjenih treh krajev ter prenos pare za potrebe industrije, pri čemer bi bil največji porabnik tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško. Gre za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije v enem ali več toplotnih virih ter prenos pare in tople vode po posebej zgrajenem omrežju do uporabnikov. Električno in toplotno energijo bi pridobivali z najbolj ekonomičnim izkoriščanjem goriv ter ob najmanjših ekoloških vplivih na okolje. Kot osnovni energetski objekt je upoštevana elektrarna Bresta- • Študija v toplifikaciji Krškega, Brestanice in Senovega se v mnogočem naslanja na geološko odkrite zaloge premoga v Globokem pri Brežicah, saj bi samo za ogrevanje potrebovali 250.000 ton premoga na leto, oziroma 6,25 milijona ton v 25-letnem obdobju. niča, njene naprave, kadri in lokacija, kot surovinska osnova pa premog iz bližnjih rudnikov v Globokem, na Senovem in v Krmelju. Tudi ekonomska analiza nesporno potrjuje zamisel, in ker ne gre odmisliti tudi nižjih cen za toplotno in električno energijo, naložbe ne bi bilo smiselno odlagati. VLADO PODGORŠEK vseh dajatvah za enakopravne z vsemi v občini, čeprav nimamo mnogih koristi, ki jih drugi imajo. Smo brez trgovine, brez šole in vrtca in brez telefonskih zvez. Za same krajane ni bilo tod storjenega še ničesar. Naše pridobitve so le velika smetišča in nered, ki ga puščajo za seboj zidarji. Predvsem krajevno skupnost in druge, ki so pristojni za nas, opozarjamo in prosimo, naj že začnejo urejati vsaj tisto, kar smo nekdaj že imeli. V imenu krajanov ANGELCA GLTTNIK, Studenec 7a, Ljubljana-Polje Zahvala vozniku audija Ko sem se peljal drugega januarja letos z družino na izlet v Kamniško Bistrico, je bilo sinu med vožnjo slabo. Na hitro sem zapeljal s ceste in se ustavil prav na jami, ki jo je pokrival led. Pri tem so se mi sprednja kolesa pogreznila in nisem mogel ne naprej ne nazaj. Uvidel sem, da sami ne bomo mogli ukreniti ničesar, zato sem se odločil, da bom ustavil kakšnega voznika in ga zaprosil za pomoč. Najprej sem ustavljal stoenko, v kateri so bili sami mladi fantje, žal pa so oddrveli naprej. Kmalu je pripeljal z nasprotne strani audi, za volanom pa je bil starejši moški. Ustavil je in mi priskočil na pomoč. Z vrvjo je moj avto hitro potegnil na cesto. Za pomoč se vozniku audija najlepše zahvaljujem. LILIJAN PEROŠA, Šišenska 2, Ljubljana Za novo leto smo sami pripravili program Pacienti sanatorija Ravne pri Šoštanju smo sklenili, da se bomo kar se da stabilizacijsko poslovili od starega leta. Na pobudo vodstva sanatorija smo se odrekli prihodu dedka Mraza in pacienti sami prevzeli organizacijo prireditve. Izmed pacientov smo izbrali enajst dobrih pevcev in recitatorjev, ki so začeli pripravljati program: pesmi in recitacije. Nastop je bil kar uspešen. Poslušalci, pacienti in osebje sanatorija, so nastopajoče nagrajevali s primernim ploskanjem, ob koncu pa se jim je za nastop v imenu vodstva zahvalila glavna sestra Tatjana. Pohvalila je predvsem pobudo, da so pacienti sami poskrbeli za vse točke programa, ne da bi pri tem sodelovali kakšni strokovnjaki. S pecivom, ki so ga pripravile kuharice, brezalkoholnimi pijačami, pesmijo in plesom se je potem nadaljeval in končal veseli del prireditve. TONE JERIN, sanatorij Ravne pri Šoštanju UTRIP Pripravljajo cevi za kanalizacijo RADOVLJICA, 19. januarja — Delavci Komunalnega gospodarstva Radovljica so se pred dnevi lotili del pri urejanju kanalizacije v Donici v Radovljici, ki morajo biti končana najkasneje do konca junija. Vsa dela bodo stala 8,5 milijona dinarjev, zagotovila pa jih bo samoupravna interesna komunalna skupnost Radovljica. (Foto: V. R.) Kamniška Lira gostja v Trbovljah TRBOVLJE, 19. januarja - V pietek, 21. januarja bo ob 19.30 v domu svobode II gostoval moški pevski zbor Lire iz Kamnika. Pevci Lire so lani, ob njeni stoletnici pripravili kvaliteten program skladb domačih in tujih avtorjev. Z njim so gostovali jx> vsej Sloveniji. Pod vodstvom Sama Vremška so gostovanje to pot pripravili tudi za Trboveljčane. (T. L.) Jože Ovnik bo razstavljal svoje risbe TRBOVLJE, 19. januarja - Član likovne sekcije RELIK, Jože Ovnik je pripravil samostojno razstavo svojih del - risb v tušu. Razstava bo v likovnem kotičku knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah v drugi polovici januarja. (T. L.) Svojevrstna ograja iz odsluženih koles VINICA PRI SODRAŽICI, 19. januarja — Minili so časi. ko so se po naših cestah valila kolesa na sliki in trla pesek, da so bile makadamske ceste gladke, a seveda tudi prašne. Odslužena kolesa je zbral lastnik v Vinicah pri Sodražici in iz njih jx>stavila ograjo. (Foto: Janez Zrnec) SGP GRADBINEC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADBINEC« KRANJ, Nazorjeva 1 Delavski svet TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA razpisuje na podlagi določil 66. čl. statuta TOZD delovne naloge in opravila VODJE TOZD Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih in nalogah - da ima moralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica, Kranj, Cesta na Rupo -razpisna komisija. 18-363 Justin Scott MORILEC LADU 56. nadaljevanje Donner je po radiu sporočil novo pot. Hardin naj bi se usmeril bolj proti jugu in se približal viharju, če naj bi se srečal z Leviatha-nom. »Mislite, da bo prišel pravočasno?« je vprašal Donner. Za navigatorja ni bil Hardin nič drugega kot nosljajoč glas iz radijskega aparata in pikica na veliki karti. Pogledal je zadnje poročilo o stanju morja. »Vreme bo še najmanjša ovira in njegov najmanjši problem,« je rekel čez čas. »Ne bo ujel ladje?« »Sploh ničesar ne bo ujel.« 16 Jadrnica je bežala pred ledenim vetrom in divjimi valovi. Bila je prehitra. Tako hitro se je pognala naprej, kadar je dobila veter v jadra in kadar jo je neslo navzdol po valu, da je bilo nevarno, da bi se s premcem zapičila v naslednji val. Hardin je moral zmanjšati hitrost. Toda veliko ni dosegel. Jadrnico je še vedno hitro neslo naprej. Nabral je vse mogoče predmete, jih privezal na vrvi in vrgel v vodo, da bi zavirale jadrnico. Ko je končal, je že bila noč. Ajaratu je mirno spala, njeno dihanje je bilo pravilno, kabina pa nenavadno tiha in spokoj- na. Moral bi se preobleči, še prej pa kaj pojesti. Naredil si je mešanico čaja, limoninega soka in medu. Popil je nekaj sirupaste mešanice in jo odnesel Ajaratu. Dvignil jo je in pila je, čeprav ni bila čisto pri sebi. Nato se je spet pogreznila v spanec. O pravem času se je vrnil h krmilu. Veter, ki je sem ter tja dosegel hitrost 60 vozlov, se je začel sprevračati, valovi pa z njim. Prinašalo jih je z vseh mogočih strani, delali so vrtince in zavirali so napredovanje jadrnice. Sredi divjanja morja je Hardina obšlo — nenavadno mimo — spoznanje, da se mu morda bliža konec. Jadrnica je bila sicer res še nedotaknjena, vendar pa je dosegla svoje meje. Hardin je sklenil zdržati, kolikor bo mogel. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da mu Leviathan uhaja, smrti pa se ni bal. Bila je del pogodbe, ki jo je sklenil sam s seboj, ko je tankerju napovedal vojno. Žal mu je bilo, da bo v smrt potegnil tudi Ajaratu. Rad bi šel dol in jo tolažil, da ne bi umrla sama v kabini, vendar tega ni mogel storiti. Ce bi zapustil krmilo, bi bilo to nekakšen samomor, obup, pospešitev dogodkov. Velikanski val je treščil v jadrnico in jo preplavil. Hardina je vrglo na drugo stran kabine koleni je udaril ob rob. Nekaj trenutkov, ko je otepal po vodi, ni videl drugega kot jambor, vsa jadrnica je bila pod vodo. Potem se je premec dvignil in ladja je prišla na jaovršino. Krma je bila še vedno pod vodo. Hardin se je privlekel do krmila. Ladja se je le stežka dala obračati. Pošasten val je planil nanjo, jo pograbil od strani in zasukal, da je bil jambor vodoravno. Toda jadrnica se je spet zravnala. Videti je bilo, kot da se je san' življenje, kajti planila je n mi •! Hardin jo je počasi obvladal. Postal je njen partner, ker gospodar le ni mogel biti. ★ ★ ★ Hardin je bil hudo zdelan. Premočen je bil do kože, moči so ga zapuščale, komaj je še držal krmilo. Najprej se mu je zdelo, da se krmilo nekam zatika, polagoma pa je spoznal, da je postal prešibak. Potreben je bil toplote, suhe obleke, hrane, sicer bi kratko malo umrl od mraza in lakote. Pozornost mu je začela pešati. Ladja mu je ušla in skoraj bi se zgodila katastrofa, ker so jo valovi lovili od strani. Ko je spet zamižal, ga je krmilo udarilo v brado. Spoznal je, da mora počivati, sicer mu bo slabo. Naravnal je avtomatskega pilota, da je jadrnica delala z valovi kot dvajsetih stopinj. Potem je malo počakal, pripravljen, da poseže vmes, kajti hotel se je prepričati, ali bo avtomatski pilot dobro vodil ladjo. Nekaj minut je jadrnica plula brez težav in Hardinu se je zazdelo, da jo bo avtomatski pilot lahko manevriral. Odšel je v kabino. Vrgel se je na ležišče in užival v miru. V kabini je bilo mračno in dokaj hladno, toda ves zunanji hrup je bil pridušen. Zaprl je oči. Ni smel zapraviti priložnosti, ki jo je dobil: prisilil se je, da je ostal buden. Ne da bi vstal, si je slekel premočeno obleko. V predalu je našel suho brisačo in zmasiral si je premraženo telo. Posušil si je obraz in lase. Šele tedaj je spet vstal. Oblekel si je suhe hlače in pulover, obul in copate, obesil v bližini stopnic tiste •ke, ki so bili še najmanj premočeni: ‘ I vrat na nos planiti na palubo. Sol Stein Zakonski mof 46. nadaljevanje »Dam ti ček za petdeset dolarjev, če mi pustiš uro,« je predlagal, v upanju da se bo morda le pojavil policaj. Že od kod. »V rit si zatakni ček, uro mi daj!« Peter mu je izročil uro. »Te je strah?« je vprašal mladenič. Peter je pomislil. »Ja,« je končno rekel, »bojim se te.« Fantu je bilo všeč, da je priznal. »Tudi z vašo uro sem, gospa.« »Jaz nimam ure,« se je zlagala Elizabeth. Imela je majceno uro, pripeto na prsi. »Ženska je brez ure,« je rekel mladenič. V Petru je začelo vreti. Kar čutil je rdečico, ki mu je oblila obraz. Ne prenagli se, dobro premisli, bodi previden. »Bolje bo, da se čim prej pobereš,« je končno rekel. »Lahko bi te počil,« mu je zapretil s pištolo. »Poberi se,« je bil Peter zdaj odločen. Obrnil se je in jo odkuril. Gledala sta za njim, dokler ni izginil za hišo na koncu ulice. Peter se je sklonil, da bi pobral bisere. Tudi Elizabeth se je lotila dela. Trajalo je celo večnost, da sta jih spet zbrala. Nekaj se jih je zakotalilo v smeti. »Upam, da sva našla vse,« je rekel. »Tudi če ne.« Napotila sta se proti njenemu stanovanju. »Boš poklical policijo?« »Nobenega smisla nima. Zdaj ga že ne bodo več našli, poleg tega bodo hoteli najine podatke, najini pričevanji, to pa sovražim.« Prijela ga je za roko. Tudi njegova je bila hladna. Stisnila jo je. To je bil znak, da je odobravala njegovo ravnanje. Lažja oblika junaštva, si je rekel, a na to, kaj bi se utegnilo zgoditi, ni vredno misliti... Ko sta stopila v stanovanje, je hotel najprej telefonirati. »Rose,« je rekel, ko se je oglasila, »mislil sem, kaj če bi se v soboto ob desetih oglasil pri vas in za nekaj ur odpeljal oba otroka.« Rose dolgo časa ni odgovorila. Potem je le rekla: »Prav.« »Lahko noč.« Ko je odložil, se je obrnil in zagledal Elizabeth, kako je še vedno stala med vrati. Še zdaj si ni slekla plašča. Peto poglavje V soboto ob desetih dopoldne je Peter stal pred vrati svoje lastne hiše in čakal. Zdelo se mu je, kot da so pred vrata jrostavili znak »Vhod prepovedan.« Naj vtakne ključ v ključavnico, odklene in vstopi? Ima pravico to storiti? Pritisnil je na zvonec. Ko bi otroka vsaj že bila pripravljena. Ni mu bilo do tega, da bi ga sosedje videli, kako stoji pred vrati svoje hiše in čaka, da mu odprejo. Zaslišal je korake. Na vratih se je prikazal radostni Margaretin obrazček. »Živjo,« je rekel Peter. »Živjo, očka.« Pričakoval je, da mu bo skočila v naročje, toda nič takega se ni zgodilo, dekle je obstalo kot da hoče obdržati primerno razdaljo. »Ne boš vstopil?« je vprašala. Izraz na njenem obrazu je bil premišljen, zadržan. Natanko je vedela, da sta si z Rose tako navzkriž kot še nikoli in da stojita vsak na svoji strani bojišča. Obotavljaje se je stopil naprej. Torej kanijo z njim ravnati kot z vsakim drugim gostom. Vljudni bodo in uradni. »Samo minutko, takoj bom, očka,« je rekla Margaret. Na stopnicah se je prikazal Jonathan. »Hej, oče.« Peter je prikimal. »Sem že,« se je spet oglasila Margaret, zdaj že v plašču. Jonathan je stal ob vznožju stopnic in ga gledal. »Ti ne greš?« je vprašal Peter. »Hja, s Frankom imava nekakšne načrte, saj veš, danes je sobota.« »Kakšne načrte?« »No, malo se bova potepala okrog hiš in pogledala, kaj delajo otroci, mogoče bova pri Franku poslušala Jimija Hendrixa. Saj veš, kako je ob sobotah.« »Katerega Jimija bosta poslušala?« »Hendrixa.« »Aha, že vem,« je rekel, v resnici pa pojma ni imel, kdo je to. Mu je bilo tudi popolnoma vseeno, zdaj je bilo važno samo to, da se je bil Jonathan odločil, da ne gre z njim. Peter je bil presenečen in potrt hkrati. »Midva se bova vrnila okrog petih. Morda se takrat kaj pomeniva. Lahko bi šla malo...« »S Frankom bova šia popoldne verjetno v kino, oče.« Tudi Peter je imel namen iti po kosilu v kino. Z obema. Toda zdaj mora spremeniti načrt. Bilo bi neprijetno, če bi si z Margaret izbrala isto kinodvorano kot Jonathan in Frank. O Rose ni bilo ne duha ne sluha. Gotovo je uredila tako, da ji ni bilo treba biti zraven. DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DE LO NOVI DEVIZNI TEČAJI 12 z dne 19. januarja 1983 država tečaj valuta velja za nakupni za devize srednji prodajni nakup, za čeke in kred. pisma nakup, za efek. in pošt. nak. Avstrija Belgija šiling frank/C 100 100 388,4915 139,6293 389,0751 139,8391 389,6587 140,0488 380,72 378,78 Belgija frank/F 100 132,4862 132,6852 132,8842 129,50 128,84 Danska krona 100 775,6779 776,8432 778,0085 758,22 754,35 Finska marka 100 1234,3664 1236,2207 1238,0750 1206,59 1200,42 Francija frank 100 962,8834 964,3299 965,7764 941,22 936,40 Nizozemska gulden 100 2483,3185 2487,0491 2490,7797 2427,44 2415,03 Italija lira 100 4,7699 4,7771 4,7843 4,67 4,65 Norveška krona 100 934,9638 936,3684 937,7729 913,93 909,25 ZR Nemčija marka 100 2736,3478 2740,4585 2744,5692 2681,62 2667,94 Španija peze ta 100 51,5512 51,6287 51,7061 49,49 49,23 Švica frank 100 3328,4949 3333,4952 3338,4954 3261,92 3245,28 Švedska krona 100 896,6625 898,0095 899,3565 876,49 872,00 V. Britanija funt 1 103,1841 103,3391 103,4941 100,86 100,35 Irak ir. dinar 1 230,5749 230,9213 231,2677 — — Japonska jen 100 27,9729 28,0149 28,0569 26,85 26,71 Kuvajt kv. dinar 1 227,2092 227,5445 227,8858 218,11 216,98 Kanada dolar 1 53,6208 53,7014 53,7819 51,48 51,21 ZDA dolar 1 65,7794 65,8782 65,9770 64,30 63,97 Avstralija a. dolar 1 64,6821 64,7793 64,8765 62,09 61,77 Irska funt 1 76,72 79,09 73,95 73,55 Grčija drahma 100 90,98 91,11 87,21 86,75 Nakupni tečaji za devize začno veljati 19. januarja 1983 ob 14. uri, srednji pa 20. januarja 1983. - Tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice začno veljati 20. januarja 1983. - Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši z 20. januarjem 1983 /O ljubljanska banka Ljubljanska banka nudi za prodana devizna sredstva ugodne kredite IZ POSLOVNEGA SVETA • REKORDNA FRANKFURTSKA BORZA - Lani so na frankfurtski borzi sklenili za 66,8 milijarde nemških mark kupčij, kar je izjemno veliko povečanje glede na leto 1981, saj so takrat kupčevali precej manj — le za 41,2 milijarde mark. Kupčije so se najbolj povečale proti koncu leta (decembra, ko so dosegle 7,09 milijarde mark. so bile višje za 18,1 odstotka kot pa novembra). Nasploh so se kupčije najbolj povečale na delničarskem trgu (decembra za 33,9 odstotka). (J. P.) • PO LETU 1985 MANJ NAFTE IZ SEVERNEGA MORJA - Strokovnjaki londonske posredovalnice Philips and Drew napovedujejo, da bodo britanska črpališča nafte v Severnem morju do leta 1985 še povečevala črpanje, nato pa bo proizvodnja začela pojemati. Lani so Angleži v Severnem morju načrpali 100 milijonov ton nafte, leta 1985 pa naj bi je načrpali 121 milijonov ton. Nato se bodo možnosti za črpanje poslabšale in leta 1980 naj bi tam pridobili le še 70 milijonov ton nafte. (J. P.) • NEZNATNO VEČJA NAČRTOVANA PROIZVODNJA PREMOGA V ZDA - Združene države Amerike bodo letos, po podatkih nacionalnega združenja za premog, proizvedle 837 milijonov ton premoga oziroma le za 17 milijonov ton več kot lani. Hkrati pričakujejo, da domača poraba ne bo večja kot 7(X) milijonov ton, tako da bi izvozili 106 milijonov ton premoga. • POSOJILO MEHIKI: 6 MILIJARD DOLARJEV - Okoli 120 bank iz ZDA, zahodne Evrope in Japonske se je dogovorilo, da bodo dale Mehiki za 6 milijard dolarjev posojila. Posojilo je namenjeno za reprogramiranje mehiških zunanjih kratkoročnih dolgov. Nosilci posojilnega programa so: Mitsubishi Bank. Midland Bank in First National Bank. Novo posojilo naj bi Mehiki zagotovilo plačilo prispelih dolgov, oživilo proizvodnjo in državi odprlo izhod iz velike finančne in ekonomske krize. Dogovorili so se tudi. da bo Mehika plačala okoli 20 milijard dolarjev prispelih dolgov v letih 1982. 1983 in 1984, nadaljnjih 9,5 milijarde dolarjev pa do leta 1990. • FINSKO POSOJILO TANZANIJI - Kot je objavilo tanzanijsko finančno ministrstvo, je Finska obljubila deželi posojilo, vredno 580 milijonov tanzanijskih šilingov, to je kakih 50 milijonov dolarjev. S tem posojilom naj bi v prihodnjih treh letih financirali vrsto razvojnih projektov v Tanzaniji. zlasti na področju gozdarstva, pogozdovanja. preskrbe z vodo in razvoja rudarstva. Finska je skupaj z drugimi skandinavskimi državami že v preteklosti Tanzaniji precej pomagala pri uresničevanju razvojnih projektov. (T. D.) • NA OBZORJU 35-URNI DELOVNI TEDEN - Neogibno zmanjševanje obsega proizvodnje v večini industrijskih vej je precej prispevalo, da so se tudi nekateri podjetniki v ZR Nemčiji začeli ogrevati za zamisel o ponovnem skrajševanju delovnega tedna. Uvedba 35-urnega delovnega tedna bi namreč omogočila zlasti to, da bi lahko ob zmanjšanem obsegu proizvodnje zagotovili delo vsaj večini že doslej zaposlenih delavcev in se tako izognili mučnim zadregam pri odpuščanju »presežka« zaposlenih. Doslej je bil v vsej ZR Nemčiji praviloma uveljavljen 40-umi delovni teden, za več kot polovico krajši, kot je bil pred več kot 150 leti v • KAVA RASTE TUDI V JUGOSLAVIJI - V Hercegovini in v Dalmaciji so prvi zasebni pridelovalci kave pri nas lani pospravili sicer skromnih 20 kilogramov pridelka. Naj se sliši še tako nenavadno, je le res, da so se iznajdljivi prebivalci krajev v teh toplih in kot kaže tudi za kavo dobrih klimatskih pogojih znašli in poskusno začeli gojiti to sicer drago uvozno kulturo. Prvi jugoslovanski pridelek kave je zrasel iz brazilskega semena. (M. • PREMALO DEŽJA ZA BRAZILSKI KAKAV — Dolgotrajna suša je prizadela brazilske nasade kakava, zato pričakujejo, da bo pridelek, imenovan »temporeo« (maj—september), v primerjavi z lanskim pridelkom za petino manjši; lani je pridelek znašal 3,17 milijona vreč (vreča = 60 kilogramov). Tudi glavni pridelek, imenovan »main«, v obdobju od oktobra do aprila, bo manjši od pričakovanega, in sicer za okoli 100 tisoč vreč. • V ARGENTINI PRIČAKUJEJO REKORDNO ŽETEV PŠENICE - Prihodnjo sezono bo Argentina, kakor načrtuje ministrstvo za kmetijstvo te države, pridelala rekordnih 14 milijonov ton pšenice. Pričakujejo, da bodo od tega izvozili okoli 9 milijonov ton. Žetev naj bi bila rekordna zlasti zaradi boljših ukrepov v kmetijstvu, zaradi boljšega semena in boljšega vremena. • NAJVEČJI KUPO GRŠKEGA TOBAKA: SZ, ZDA IN ZRN — Grčija je v prvih devetih lanskih mesecih izvozila več kot 53 tisoč ton tobaka, vrednega okoli 168 milijonov dolarjev. V enakem lanskem obdobju leto poprej je bil izvoz večji za 11 tisoč ton; tedaj so prodali za 207 milijonov ameriških dolarjev tobaka. Največji kupci grškega tobaka so: Sovjetska zveza, Združene države, ZR Nemčija. • REKORDEN UVOZ JAJC - Po uradnih podatkih je ZR Nemčija lani uvozila 5,05 milijarde jajc, dobre tri odstotke več kot leto prej. Njen najpomembnejši dobavitelj je bila Nizozemska, ki jc^ lani izvozila v ZR Nemčijo 4,1 milijarde jajc. • TRANSAFRIŠKA MAGISTRALA NAPREDUJE - Na kenijskem ozemlju končujejo posodabljanje odseka transafriške magistrale, ki naj bi luko Mombaso povezala s 6.313 kilometrov oddaljenim Lagosom v Nigeriji. Do julija bo predvidoma stekel promet do Nakuruja, 156 kilometrov zahodno od Nairobija, po sodobni avtomobilski cesti, ki jo gradi jugoslovansko podjetje »Put« iz Sarajeva. Kenijski del magistrale je dolg 921 kilometrov. Transafriška magistrala, ki bo potekala iz Kenije prek Ugande, Zaira, Kameruna, Centralnoafriške republike do Nigerije, naj bi bila končana do konca tega desetletja. (T. D.) industriji, rudarstvu in obrti, oziroma za tretjino krajši, kot je bil ob začetku tega stoletja. Grafikon kaže, da je tudi v letu 1932, ko se je zaostrila svetovna gospodarska kriza, prišlo do občutnejšega skrajšanja delovnega tedna v tej državi. (Z. S.) ZDA ne bodo spremenile pogajalskega stališča V ameriškem vrhu razpravljajo, kakšna taktika in politika je najboljša v boju z Moskvo, da bi si pridobili evropsko javno mnenje, še zlasti nemško OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK, 19. januarja — Američani se vsaj do volitev v ZRN na ženevskih pogajanjih o evroraketah ne bodo odrekli svojemu predlogu o »ničelni rešitvi«, ki ga je sovjetski zunanji minister v torek v Bonnu znova odločno zavrnil. Kot je sklepati iz tistega, kar so funkcionarji ameriške vlade povedali komentatorjem, so se za takšno stališče odločili zato, da s spremembo ameriškega prvotnega predloga »odpor evropske levice ne bi bil videti upravičen«. V NVashingtonu so prepričani, da bi ameriški umik pomagal nemški socialni demokraciji in škodoval krščanskim demokratom. Washington pa si očitno želi, da bi se krščanski demokrati obdržali na oblasti v Bonnu tudi po šestem marcu. Izkazalo pa se bo še, kako dolgo bodo ZDA ohranile takšno stališče. Kot zatrjuje dobro poučeni Lesiie Gelb v New York Timesu, so za zdaj v vrhu razpravljali domala izključno v luči vprašanja, kakšna taktika in politika je najboljša v boju z Moskvo, da bi si pridobili evropsko javno mnenje, še zlasti nemško, pri tem pa se baje sploh niso potrudili, da bi izoblikovali »rezervno« pogajalsko stališče za Ženevo. V tej razpravi so bili vsaj začasno poraženi tisti, ki sodijo, da bo prav nepopustljivo ameriško stališče najbolj pomagalo evropski protijedrski »levici«. To je razvidno iz tega, kako je v torek predstavnik ameriške diplomacije zavrnil opozorilo Andreja Gromika, pa tudi iz sporočila, da se bo Paul Nitze konec tedna vrnil v Ženevo z nespremenjenim stališčem: v Evropi naj ne bi bilo nobene sovjetske in nobene ameriške rakete s srednjim dosegom. Poudarjajo, da je prav ameriški pogajalec v Ženevi Paul Nitze najbolj vneto zagovarjal spremembo pogajalskega stališča iz strahu, da bi se sicer zadeva končala tako, da bi vse sovjetske evrorakete ostale tam, kjer so, spričo evropskega nasprotovanja Nakup z devizami odslej le s potrdili BEOGRAD, 19. januarja — Jutri, 20. januarja, poteče rok, do katerega lahko občani še vplačajo nekatere vrste blaga z dinarji deviznega porekla in pri tem računajo, da bodo oproščeni plačila prometnega davka. Po 20. januarju bodo te ugodnosti deležni le še tisti, ki bodo z ustreznimi potrdili dokazali, da so na začasnem delu v tujini, da so devize zaslužili z avtorskimi honorarji ali podobno. Kot je znano, je ZIS 18. oktobra sprejel odlok, Id ugodnosti pri plačevanju nekaterih vrst blaga z dinarji deviznega porekla predvideva le za tiste, ki dokažejo, da so devize legalno zaslužili v tujini. Ker so mnogi, ki imajo devizne račune, nimajo pa potrdil o poreklu deviz, najrazličnejše izdelke plačali že pred tem datumom, je nato vlada odlok spremenila in vsem imetnikom deviznih računov omogočila takšne nakupe z dinarji deviznega porekla do 20. januarja. Usodo teh predpisov smo danes ponovno preverili v davčnem oddelku zveznega sekretariata za finance, kjer nam je načelnik Veljko Savič znova potrdil, da bodo te ugodnosti po 20. januarju deležni le tisti, ki bodo lahko dokazali omenjeni vir deviz. Lastniki deviznih računov, Id bodo blago vplačali do 20. januarja, vendar ga bodo dobili kasneje, pa bodo prav tako oproščeni plačila prometnega davka. V glavnem se to nanaša na avtomobile, saj vse tovarne močno zamujajo z dobavo vozil. B. J. pa ne bi mogli uresničiti sklepa atlantske zveze o 572 novih ameriških raketah v Evropi. Iz tistega, kar je »pricurljalo« z vrha, je sklepati, da so tudi v NVashingtonu nekoliko zaskrbljeni, zato bo o tem prihodnji teden razpravljal državni svet za varnost. Poglavitno taktično vprašanje je, s kakšnim stališčem naj bi poslali podpredsednika Georgea Busha v Evropo, saj je treba dokazati, da Washington ni docela nepopustljiv. In vendar trdijo, da se za zdaj pogajalsko stališče v Ženevi ne bo spremenilo. Cas pa teče, tako zdaj tudi v NVashingtonu pravijo, da bo treba (celo če bi z obojestranskimi koncesijami v Ženevi dosegli soglasje), vsaj eno leto piliti podrobnosti, preden bo mogoče skleniti sporazum, zato bo nujna nekakšna »začasna« ali »prehodna« rešitev, o kateri so te dni govorili v Bonnu in drugih evrppskih prestolnicah. To je hkrati edino pomembnejše znamenje, da se ZDA pripravljajo na kompromis: zatrjujejo, da sta zunanji minister George Shultz in predsednikov pomočnik za državno varnost William Clark ukazala, naj pripravijo »začasen« sporazum o raketah s srednjim in medcelinskim dosegom v slogu sporazuma iz Vladivbsto-ka, ki sta ga Leonid Brežnjev in Gerald Ford sklenila leta 1974. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se tudi Američani pripravljajo na trenutek, ko bo mimo boj med velesilama za evropsko, še zlasti nemško »dušo«. DRAGIŠA BOŠKOVIČ OGLEDALO Ukinjena marionetna vlada v Namibiji NVINDHOEK, 19. januarja (AP) - Južna Afrika je danes razpustila vlado v NVindhoeku, s čimer je znova prevzela vso oblast v Namibiji. Prav tako je razpustila skupščino, ki so jo sestavili po volitvah leta 1980 in so jih nadzorovale južnoafriške oblasti. S tem je dokončno propadel poskus, da bi v Namibiji postavila manjšinsko vlado. Inflacijska stopnja v Avstriji je padla S 5,4 odstotka je Inflacija v Avstriji ena najnižjih na svetu - »Majski januar« na vzhodu države OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 19. januarja — Avstrijski zvezni parlament se je danes sešel, da bi se v kratkem razšel - čez dobre tri mesece bodo nove volitve. Parlamentarna debata o gospodarskem položaju, odpravi privilegijev in novih davkih poteka v obliki predvolilnega spektakla, preračunana je na neposredni učinek v javnosti. 1981 na 5,4 odstotka v lanskem letu, in pa vprašanje, kakšne posledice za kmetijstvo bo imelo pomladansko vreme sredi januarja - termometer se je na pri- Javnost pa zaposluje samo dvoje: današnja vest, da je inflacijska stopnja padla za 1,1 odstotka - s 6,5 odstotka v letu Protest zaradi izgona poljskega dopisnika VARŠAVA, 19. januarja (Tanjug) — Izgon dopisnika PAP iz ZDA (državo mora zapustiti v 48 urah) je izzval oster protest poljskega ministrstva za zunanje zadeve in agencije PAP. Poljsko ministrstvo namreč meni, da je sklep ameriške vlade »brez podlage, ker si predstavnik PAP ni z ničimer okrnil svojega statusa«. r ISKRICE- Vse, kar se dogaja, je le simbttl. GOETHE Največ neumnosti na svetu najbrž sliši slika v muzeju. GONCOURT So ljudje, ki ne znajo izgubljati časa sami in so prava nadloga za zaposlene ljudi. BONA.LD Cas je velik mojster, veliko stvari uredi. CORNEILLE Vsako hrepenenje, ki ga skušamo zatreti, tli v nas in nas zastruplja. Samo tako se ga lahko rešimo, da mu podležemo. WILDE CK španskih komunistov razpravljal o obnovi Potekala naj bi v duhu izboljševanja strategije »evrokomunizma« in sprememb v vodilnih organih MADRID, 19. januarja (Tanjug) - Danes se je sešel centralni komite španske komunistične partije in razpravljal o poročilu novega generalnega sekretarja Gerarda Igiesiasa o programu obnove španske KP, ki naj bi potekala v duhu izboljšanja strategije »evrokomuni-zma« in pomembnih sprememb v vodilnih partijskih organih. Izvršni komite partije je pred tem po dvajseturni razpravi, ki se je končala pozno sinoči, sprejel Iglesiasovo poročilo. Generalni sekretar španske KP je dejal, da pomenijo vse spremembe nadaljnjo krepitev politike »evrokomunizma«. Spremembe v sestavi vodilnih organov pa bodo odobrili na sestanku CK KPŠ in jih nato objavili. Po besedah Gerarda Igiesiasa so španski komunisti naredili vrsto napak, zdaj pa je napočil čas, ko mora partija spet v bazo in široko odpreti vrata, da bi se lahko vanjo vrnili vsi resnični komunisti, ki so jo zapustili med hudo notranjo krizo. Kot je znano, se je število njenih članov med to krizo, ki jo je povzročila tekma za »partijsko oblast« med tremi strujami - evrokomunisti, prosovjeti in obnovitelji zmanj- šalo za skoraj polovico. Hud poraz na splošnih volitvah 28. oktobra pa je bil razlog, da je Santia-go Carrillo odstopil s položaja generalnega sekretarja. Pred štirimi tedni je bila konferenca španske komunistične partije, na kateri so sprejeli nalogo, da bodo začeli akcijo, katere cilj bi bil premagati notranjo krizo in »ozdraviti« partijo. Centralni komite naj bi danes sprejel prve sklepe, ki naj bi pripomogli k uresničevanju sklepov te konference. Partijo naj bi obnovili v obdobju »vladavine socialistov«, to pomeni v povsem novih razmerah v državi. Iglesias je ostro kritiziral prve sklepe socialistične vlade; menil je namreč, da niso v duhu resničnih sprememb, da so še poslabšale položaj gospodarsko šibkejših slojev. mer pri dunajskem Novem mestu včeraj popoldne dvignil na 18 stopinj. Tako toplega januarskega dne v tem stoletju še ni bilo. Nižja inflacijska stopnja je po splošnem mnenju posledica nizke konjunkture in dogovorjene »discipliniranosti« sindikatov pri zahtevah po povišanju plač. Kupna moč se je očitno zmanjšala, kar je ustavilo naraščanje cen. Edino tobačni izdelki in stanovanjske najemnine so se lani podražile daleč nad inflacijsko stopnjo (14 in 10 odstotkov), medtem ko so elektriko, pohištvo in oblačila precej pod 5,4 odstotka. S tem podatkom, ki bo socialistični vladi zelo pomagal pri prepričevanju volilcev, je Avstrija postala država z eno najnižjih inflacijskih stopenj na svetu - samo v ZR Nemčiji je za desetino odstotka nižja (v Švici je 5,7-odstotna). Kaj bo, če bo vreme še naprej tako toplo, so začeli razmišljati danes, ko so dunajske klinike polne starih ljudi s srčnimi in ožilnimi težavami in ko s podeželja prihajajo vesti, da je drevje začelo brsteti. »Majski januar« pa imajo samo v vzhodnem delu države. Na Tirolskem in Solnograškem je na metre snega, ledeni veter piha ponekod s hitrostjo 170 kilometrov na uro in do nedelje zvečer je bilo v zametih tirolskih vasi »ujetih« več kot deset tisoč turistov. SLAVKO FRAS Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 20. januar 1983 ,, <*«to Q«0' moSTCVa SLOVENIJA Delno jasno ho z zmerno oblačnostjo, na Primorskem ho še pihala burja. Najnižje nočne temperature bodo od —6 do — 1, na Gorenjskem do —10, oh obali 4. najvišje dnevne od 2 do (i, na Primorskem do 10 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA V zahodnem delu države ho delno jasno, drugod pretežno oblačno, v vzhodnih krajih bodo še padavine. Oh Jadranu ho pihalu hurja. VREME V SOSEDNJIH KRAJIH ITALIJE IN AVSTRIJE V sosednjih krajih Italije bo delno jasno, v sosednjih krajih Avstrije bo spremenljivo oblačno. VREMENSKA SUKA Nad severno in vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, z višinskimi severozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje hladen zrak. KAKO KAŽE ZA PETEK Precej jasno bo. Vreme in temperatura dne 19. januarja 1983 ob 13. uri Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor M. Sobota Sl. Gradec Celje Novo mesto Nova Gorica Portorož Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva pret. oblačno pret. jasno delno oblačno delno oblačno zmerno oblačno pret. oblačno delno oblačno zmerno oblačno rahlo deluje pret. jasno pret. oblačno oblačno dežuje oblačno pret. oblačno oblačno dež s snegom rahlo dežuje oblačno pret. oblačno jasno jasno pret. oblačno delno oblačno jasno pret. oblačno pret. oblačno zmerno oblačno pret. oblačno oblačno oblačno 4 3 6 -14 7 4 4 5 3 10 7 6 7 IS 13 3 2 3 10 9 5 5 4 6 6 13 14 5 3 —6 0 ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI, 19. JANUARJA 1983 Povprečna 24-uma koncentracija SO,: 0.20 mg/nr' (od 7. do 7. ure) Največja polurna koncentracija SO,: 0.37 mg/tn' ob 8. uri. STANJE VODA 19. JANUARJA 1983 OB 7. URI VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 156. SAVA Radovljica 46. SAVA Šentjakob 215, SAVA Radeče 159. SORA Škofja Loka 125. I JURI JANIČA Moste 96. SAVINJA Laško 120. KRKA Pod-hočje 96. KOLPA Radenci 108. PRETOK v nrVat MURA Ciorniu Radgona 207, SAVA Radovljica 12,2. SAVA Radeče 166. SORA Škofja Loka 6,77, LJUBLJANICA Moste 49.5. SAVINJA l.oško 25.4, KRKA Podbočje 28,9. KOLPA Radenci 35.8 in SOČA HE Dohlar 34. TEMPERATURE v *Ct MURA Gornja Radgona 3,0, SAVA Radovljica 3,8. SAVA Radeče 5,7. SORA Škofja Loka 4,7, LJUB-IJANIČA Moste 6,8 ter SAVINJA Loško 5.4. Dviganje zemlje in nižanje morja Po zadnji ledeni dobi se je na skandinavskem polotoku led večinoma stalil in zemlja se je začela dvigovati. Ta proces še traja, ozemlje se dviguje za S do 10 mm na leto. Menijo, da se je doslej dvignilo že za kakih 500 m in da se bo še za 50 do 200 m, skupaj torej skoraj za 700 m. Od tega naj bi se zaradi sprostitve teže po staljenem ledu zemlja dvignila za kakih 100 m, drugih 500 m pa naj bi vzdignile plastične gmote, ki od spodaj pritiskajo na zemeljsko skorjo (pojav izostazije). V ledenih dobah se je dogajalo še nekaj zanimivega. Pomislimo, koliko ledu je bilo v ogromnem ledenem pokrovu na severni polobli in v masah ledenikov, ki so pokrivali gorske doline.' Led je zmrznjena voda. Od kod vsa ta voda? V glavnem iz morij. Zlato ni čudno, da so bile v času poledenitev gladine morij precej nižje kot v toplejših dobah. Menijo, da so bile gladine oceanov v času največjih poledenitev.tudi Za 100 do 200 m nižje kot danes. Resda ne smemo vsega tega znižanja pripisati masi vode, ki se je spremenila v led. Delni razlog za znižanje morskih gladin je lahko tudi že omenjena izostazija. Poskušali so celo izračunati, kaj bi bilo z morskimi gladinami, če bi sc stopil ves današnji led. Morja bi se dvignila za kakih 110 metrov. j, L. Snežne razmere Kanin: od 20 do 200 cm snega, proge so urejene, vse naprave vozijo od 7.30 do 1S. V hotelih Alp in Kanin v Bovcu ni več prostora. Žičničarji so sporočili, da je v teh dneh na Kaninu zelo veliko smučarjev, zato prosijo vse, naj se raje odločijo za katero drugosmučišče.Kobla:20do30cm suhega Ijo lin m jene ga snega. od 9. do 16.. sedežnica Orlove glave pa od 7.30 do 18. Hotel brunarice so zasedene. Pokljuka; 15 cm zmrznjenega snega, vlečnica bo vozila samo dopoldne In zvečer, j»pold«n bodo smučišče ob vlečnici zaradi odjuge urejali. Tekaška proga je urejena, hotel je zaseden. Soriška planina! 35 cm zrnatega snega, smučišča so urejena, vlečnici Slatnik in Lajnar vozita od 9. do 16. Utoatrojska koča je zasedena, smučarski avtobus iz Škofje Loke vozi ob 8„ vrača pa so ob 16. Kranjska gorat 10 do 15 cm zmrznjenega snega, smučišča so urejena, vse naprave, razen sedežnice v Podkorenu vozijo od 9, do 17., drsališče je odprto od 9. do 2 L, tekaški progi sta urejeni, smučarski avtobus med Martuljkom In Planico redno vozi. Zelenica: od 20 do 80 cm pomrznjenega snega, vlečnici Vrtača In Zelenica vrh vozita od 9. do 16. Hotel je zaseden, planinski dom je zaprt. Smučarski avtobus iz Tržiča vozi ob 11, vrača pa se ob 15.45. Krvaveči do 25 cm pomrznjenega snega, v spodnjem delu so smučišča precej zvožena. Nihalka vozi od 8. do 17., enosedežnica in dvosedežnica Tiha dolina od 8. do 17., vlečnice Njivice ena, Podgradlšče, Luža in dvosedežnica Z voh pa od 9. do 16. Dom je zaseden. Gob*! 10 do 15 cm južnega snega, smučišča so zvožena, vlečnica Morava in Stari stani ter sedežnica Medvednjak vozijo od 9. do 16., nihalka pa vsako uro od 8. do 18. Hotel je zaseden. Mežka: 15 do 30 cm zmrznjenega snega, smučišča so urejena, naprave vozijo od 9. do mraka. Tekaške proge so urejene. Hotel je zaseden. K — ------ J Sedlo, 16. Za cesto je zimska oprema obvezna. Smučarski avtobus iz Slovenj Gradca vozi. Domova sta zasedena. Rogla: 33 cm zmrznjenega snega, smučišča so urejena, vse naprave, razen vlečnice Zlodejevo vozijo od 9. do 16., tekaške proge l. do mraka. Tekaške proge so urejene. Hotel je zase-Kope: 50 cm zmrznjenega snega. Vlečnice Pungart, o, Mala in Velika Kopa ter Kastivnik vozijo od 9. do * ---- - skaopi ■ - - - . vozi. I ega, st elevo _ so urejene, za cesto je potrebna zimska oprema. Mariborsko Pohorje; 20 do 30 cm pomrznjenega snega, vlečnici Bcllevue in Stolp vozita od 8. do 16., Areh, Ruška, Žigart in Ciciban od 8.30 do 16., Cojzarica pa od 12. do 16. Tekaške proge na Arehu so urejene, za cesto je potrebna zimska oprema. Smučarski avtobus med Arehom In Bolfen-kom vozi vsako uro od 8.30 do 16.40. Clarka ponovno operirali Američana BARNEYA CLARKA, prvega človeka, ki živi z umetnim srcem, so operirali že tretjič od 2. decembra lani, ko so mu ustavili, mehanično srce. Med zadnjo operacijo, najmanj nevarno doslej, so vstavili krvavitev iz nosu. Clarku je namreč že 10 dni tekla kri iz nosa. Med triurno operacijo so kirurgi razbili levo ličnico in ustavili krvavitev iz sinusnih arterij. Barneya Clarka so 7. decembra operirali na pljučih, 14. decembra pa so zamenjali ievi prekat njegovega umetnega srca. Preden se je začela dolgotrajna krvavitev iz nosu so zdravniki menili, da bo lahko zapustil bolnišnico konec tega meseca. Živel naj bi v posebno opremljeni hiši v bližini bolnišnice. Zaradi najnovejše operacije pa Barney Clark še nekaj časa ne bo mogel domov. Zvezda Atlantskega pakta " ‘‘ NATO pakt hoče s premišljeno propagandno potezo popraviti vtis pri svojih članicah, hkrati pa ovreči propagando svojih nasprotnikov, namreč mirovnih gibanj. V ta namen bodo posneli film, ki bo poudarjal obrambni značaj Atlantskega pakta. Za glavno zvezdo so izbrali CHARLTONA HESTONA. Odlikovanje LUISU BUNUELU, triinosemdesetletnemu filmskemu režiserju in enemu največjih cineastov na svetu, je španski kralj Juan Carlos podelil najvišje špansko civilno odlikovanje -veliki križ Izabele Katoliške. Umetnik, ki že od leta 1948 živi v Mehiki, bo to odlikovanje prejel iz rok novega španskega ministra za kulturo Javiera Solane, ki je na obisku v Ciudad Mexicu, kjer se mudi zaradi podpisa sporazuma o kulturnem sodelovanju med Španijo in Mehiko. Red, ki ga je leta 1815 ustanovil kralj Ferdinand VIL, so v zadnjih petindvajestih letih dobili le trije španski umetniki - kitarist Andres Segovja ter slikarja Joan Miro in Salvador Dali. Dobro jutro ALBERT PROBST, enainpetdesetletni parlamentarni državni sekretar v bonskem zveznem ministrstvu za raziskovanje, je svojega šoferja naučil lepega vedenja. Voznik je Bavarca sprva pozdravljal s preprostim: »Dobro jutro, gospod Probst!« Takšen način je bil v časih socialdemokratov nekaj povsem običajnega. Probst pa zahteva več distance in je svojega uslužbenca takoj poučil, kako mora pozdravljati: »Dobro jutro, gospod državni sekretar!« Za in proti MARGARET THATCHER, britanska predsednica vlade, je še vedno zelo priljubljena v svoji državi, popularnost ameriškega predsednika RONALDA REAGANA pa upada. Anketa, ki so jo opravili v Londonu, je pokazala, da je večina Britancev »železni lady« še vedno naklonjena in da bi na volitvah, če bi jih razpisali v tem trenutku, ponovno zmagala. Precej točk si je med drugim nabrala tudi v nedavni vojni za Falklandske otoke. Obratno pa so Američani vse manj navdušeni nad Reaganom. Rezultati ankete, ki jo je opravil Gallupov inštitut, so pokazali, da je za Reagana 42 odstotkov anketirancev, proti njemu pa 50 odstotkov. Nagrade ROBERT A. CARO je avtor knjige, ki je bila razglašena za najboljše delo na področju publicistike leta 1982 v Združenih državah Amerike. Gre za prvi del biografije bivšega predsednika ZDA Lyndona Johnsona z naslovom »Pot do moči: leta Lyndona Johnsona«. Med drugimi dobitniki te nagrade, ki jo podeljuje državno združenje ameriških književnih kritikov, so Stanley Elkin za roman »George Mills«, pesnica Kathe Pollitt za zbirko »Potnik na Antarktiko« in Gore Vidal za zbirko kritik »Druga ameriška revolucija in drugi eseji (1976-1982)«. Kot sporoča International Herald Tribune, bodo nagrade podelili 27. januarja v Nevv Yorku. Noče molčati JACEK KURON, oseminštiridesetletni poljski ekonomist, čaka v enem varšavskih zaporov na proces, ki naj bi se začel konec tega meseca. Baje so mu ponudili, da bo lahko po razsodbi odšel na Zahod, če bo med razpravo molčal, kar pa je odločno odklonil. Kuron je eden najvidnejših poljskih disidentov in za sabo ima že več kot sedem let zapora. Prvič je bil aretiran novembra 1964 skupaj z zgodovinarjem Karolom Modzelewskim. Pri obeh docentih varšavske univerze je policija našla in zaplenila 128 strani dolg rokopis. Ko so ju izpustili, sta bila izključena iz partije in mladinske organizacije, izgubila pa sta tudi službo. Tekst, ki naj bi hil disertacija, sta predelala in ga ohjavila kot »Odprto pismo partiji«. Julija 1965 sta bila obsojena pred varšavskim sodiščem na tri oziroma tri leta in pol zapora. Že leta 1967 sta bila zaradi dobrega obnašanja spuščena, marca 1968 po izbruhu študentskih nemirov pa sta že spet sedela v zaporu. Januarja 1969 sta bila obsojena na tri leta in pol zapora. Kuron je bil leta 1976 eden ustanoviteljev »Komiteja za zaščito delavcev«, ki sc je zavzemal za delavce, aretirane med delavskimi nemiri v Ursusu in Radomu. Leta 1978 se je organizacija preimenovala v »Komite za družbeno samozaščito« (KOR). Bil je ponovno aretiran avgusta 1980 in izpuščen še isti mesec, sedaj pa je v zaporu že od 13. decembra PAŠETO KAJ LJUBIJO LJUBLJANČANI? - V Slovenskem etnografskem muzeju so včeraj odprli razstavo Ljubljana po predzadnji modi. Nekaj sto ljudi je povsem napolnilo muzej, da so se komaj premikali okrog eksponatov. Menda so prišli na razstavo iz dveh razlogov: ker je hotel Slon pripravil (redko brezplačno) čajanko, in da bi videli, za koliko se nova moda (z Gospodarskega razstavišča) razlikuje od nekdanje. Četrtek, 20. januarja 1983 IZ NAŠIH KRAJEV DELO ★ II. — stran 11 Podbrdo se razvija, vendar ljudje še odhajajo drugam Pred desetimi leti Je imela matična šola 220 učencev, letos pa 140 - Obnovljene ceste do gorskih vasi propadajo - Cesta proti Gorenjski - kolovoz PODBRDO, 19. januarja — Delovna mesta, ceste, stanovanja in šola, te za mnoge kraje samoumevne stvari, so za Podbrdčane vrednote posebnega pomena. So namreč pogoj za obstanek življenja v zgornjem delu Baške grape, iz katere so se ljudje v povojnih letih vse preveč množično odseljevali v kraje z živahnejšim življenjskim utripom. Podbrdo, ki je sedež krajevne skupnosti, le-ta ima okoli tisoč prebivalcev, od katerih jih blizu 800 živi prav v tem kraju, se je v zadnjih desetletjih izoblikovalo v urejen«> središče. Ima sodobno šolo, tovarno s 350 delovnimi mesti, dva domova upokojencev, v katerih je zaposlenih 50 ljudi, trgovine, gostilne. Nazadnje je kraj tlobil tudi lepo večnamensko stavbo za potrebe šole. kulture in športa. In vendar se ta kraj ne razvija tako. kot se drugi podobno veliki in celo slabše opremljeni kraji na Tolminskem (na primer Most na Soči). Aljoša Berginc, dolgoletni krajevni funkcionar, sicer pa ravnatelj podbrške osemletke, ima zelo kritično mnenje o vzrokih za prejšnje in sedanje težave Podbrda. Močno ga skrbi tudi usoda na pol izpraznjenih okoliških vasi Bače. Trtnika. Porezna in Kuka. Ne skriva pa tudi pesimizma v zvezi s Podbrdom. »Imamo dobro razvito samou-pravo, kar smo dokazali tudi takrat. ko sm«i se borili za novo tovarno (predilnici! »Bačo«), ki so jo nekateri hoteli imeti v Tolminu. Vseskozi smo glasno opozarjali tudi na naše stan«!vanjske težave. Podbrdo v skoraj 30 povojnih letih ni dobilo niti enega novega družbenega stanovanja, razen petih. ki jih je z velikimi težavami zgradila šola.« Podbrd-čani so namreč živeli v silno slabih bivališčih, kar dokazuje tudi podatek, da je kraj takrat premogel le dve kopalnici. Po letu 1979 je Podbrdo dobilo sicer 30 nirvih stanovanj, in jih še gradijo, toda zamujenega ni bilo mogoče nadoknaditi v treh letih. »Z niivimi stanovanji še ve-dni! nadomeščamo stara, zanikrna bivališča. Kaj birmo pa ponudili mladim družinam?« Odseljevanje Podbrdčanov. ki jim železnica pomeni okno v svet in najzanesljivejše prevozni! sredstvo do delov nih mest v jeseniški in novogoriški občini, se zrcali tudi na razmerah v šoli, ki jo vsako leto zapusti povprečno 25 otrok. »Večina se jih po končanem srednjem in drugem šolanju ne vrača«. Aljoša Berginc je izračunal, da ho sedanji 8 do 10-odstotni osip učencev šolo pripe- Solidarnostni sklad ob naravnih nesrečah TOLMIN, 19. januarja - V tolminski občini nameravajo oblikovati ptiseben intervencijski solidarnostni sklad, iz katerega bi lahko jemali denar za odpravljanje posledic naravnih nesreč, kakršnim so bili pogosto priča v zadnjih dveh letih. Sklad naj bi deloval v okviru civilne zaščite, kjer bodo oblikovali tudi predlog združevanja in pravilnik o porabi denarja. Ijal na rob ekonomske upravičenosti. »Pred desetimi leti je imela matična šola 220 učencev, letos te ALJOŠA BERGINC: »Imamo dobro razvito samoupravo.« Popusti za kopanje in prireditve Dobili jih bodo tisti, ki bodo aktivni v turističnem društvu Portorož PORTOROŽ, 19. januarja -Portoroško turistično društvo je po dolgih letih, na pobudo socialistične zveze in po nekajmesečnem delovanju sekcije »Občan--turizem«, le nekako začelo delovati. Na sinočnjem sestanku izvršnega odbora so nakazali več možnosti, kako bi pritegnili čim več občanov k delovanju. Med drugim bodo pripravili nekaj ugodnosti: člani naj bi imeli popust pri vstopu v portoroške bazene in na kopališča, za vse prireditve. ki jih organizira portoroški Avditorij, za učenje nemščine in italijanščine pri delavski univerzi. zanje bi tudi organizirali izlete v turistično bolj razvite kraje, pa še kaj. Obnoviti želijo prometno signalizacijo - ob tem bodo skušali označiti še poti do kulturno-zgo-dovinskih spomenikov v občini, s hortikulturnim društvom naj bi poskrbeli za ozelenitevobalnega pasu s sredozemskim zimzelenim rastlinjem in hkrati uredili priobalno sprehajalno pot od Pirana do lucijske marine. Na Valeti želijo urediti nekaj parkirišč in postaviti informacijsko pisarno, kjer bi si turisti z vrha hriba ogledali portoroški zaliv. Zavzeti se želijo tudi za razvoj turizma na podeželju (Krog, Nova vas, Padna Raven), za razvoj kmečkega turizma, za obnovo starega mestnega jedra v Piranu. Končno nameravajo tujim turistom ponuditi možnost, da bi se seznanili z življenjem naših ljudi. BORIS ŠULIGOJ Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Kamnik razpisuje prosta dela in naloge sekretarja izvršnega sveta in vodja strokovne službe POGOJI: visoka izobrazba družboslovne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg navedenega mora kandidat imeti sposobnosti za organizacijo in vodenje ter druge pogoje, ki se preverjajo v postopku imenovanja. Mandat za navedena dela traja 4 leta. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, Komisija za volitve in imenovanja, Titov trg 1. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od končanega postopka izbire. 18-387 smo jih našteli 140. Število otrok v podružničnih šolah je padlo od 80 na 12, kolikor jih ima sedaj edina Grahovska, štirirazrednica. Iz vasi in zaselkov iz okolice Podbrda že dolgo nismo dobili večjega števila podmladka.« »Velik problem so tudi ceste,« opozarja Aljoša Berginc. »Za obnovo poti do gorskih vasi smo sicer porabili veliko denarja. Sedaj te posodobljene ceste propadajo. Prepustili smo jih krajevnim skupnostim, kjer prebiva zvečine staro prebivalstvo, ki ne zmore več dela. Na regionalni cesti 314 pa se v zadnjem času tudi ni nič premaknilo.« Aljoši Bergincu se ne zdi prav, da so (X! dolinski glavni cesti položili asfalt le na odcepu, ki vodi v notranjost občine in da, »očitno zaradi pomanjkanja interesa«, niso asfaltirali kolovozu podobne ceste proti Gorenjski. »Ta cesta je vendar najkrajša povezava Tolmina z osrednjo Slovenijo!« KATJA ROŠ Otroci v Postojni imajo vse manj prostora za igro • Vpostojnskem vrtcu jih je nemalo presenetil dopis Turistič nega društva Postojna, ki med drugim opozarja: »Komunalno podjetje Postojna je lani spomladi v mestnem parku obnovilo gredice, jih posejalo s travo in postavilo nekaj novih klopi. To je bila prva faza obnove, v drugi pa bo letos na pomlad zasadilo gredice še z grmičevjem, kajti mestni park je še edina zelenica, ki naj bi dala mestnemu središču lepšo in prijetnejšo podobo. Žal pa se dogaja, da je ta del Postojne postal otroško igrišče, kamor varuške vodijo malčke, da se igrajo s peskom, hodijo po gredicah ter brskajo po koših.« Ta dopis Turističnega društva je vodstvo VVZ Postojna še toliko bolj presenetil, ker je na koncu prošnja, naj mestnega parka ne uprrrabljajo več kot otroško igrišče zaradi vzgojnih razlogov (?), ker bodo sicer vsa prizadevanja za lepši videz kraja zaman. V postojnskem vrtcu je v obeh oddelkih 558 predšolskih otrok, ki imajo pred novim in starim vrtcem na voljo le nekaj s travo poraslih zaplat, ki se po vsakem deževju spremenijo v blatne mlakuže. Še pred dobrim letom so imeli postojnski otroci otroško igrišče na Cankarjevi ulici pri gasilskem domu. Vendar pa so ga nato preuredili v tržnico, ki pa zdaj zaradi odmaknjenosti sameva. Očitno je torej, da je v Postojni za tolikšno število otrok premalo igralnih površin in jim je zato mestni park res dobrodošel. Prizadevanja Turističnega društva Postojna za ureditev parka so vsekakor hvalevredna. Res pa je tudi, da še tako negovan park bore malo pomeni, če v njem ni življenja in če ga ne morejo uporabljati tisti, ki jim je namenjen - to pa vsekakor niso samo turisti. MARJANA TRILER Samo pravilniki še ne bodo zagotovili čistega okolja Dolgoletna brezuspešna dogovarjanja o skupnem odlagališču odpadkov na Obali - Katere industrijske snovi onesnažujejo? KOPER, 19. januarja - S pravilniki ne bomo zmanjšali onesnaževanja okolja, če ne bomo kar najhitreje rešili tudi problema skupnega odlagališča odpadkov na Obali in poiskali način, kako odpadne snovi predelati, so menili predstavniki združenega dela na današnjem posvetu o ravnanju z odpadki, ki je bil na medobčinski gospodarski zbornici v Kopru. Poleg problema skupnega odlagališča za odpadne snovi, o katerem se na Obali brezuspešno dogovarjajo že celo desetletje, je problem tudi v tem, da ne vemo, katere odpadne industrijske snovi sploh obstajajo. Smeltova študija, ki so jo izdelali pred tremi leti vsebuje le komunalne in luške odpadne snovi, ni pa zajela industrijskih. Tudi številne ankete o industrijskih odpadkih niso dale zadovoljivih podatkov. Nekateri so namerno odgovarjali površno in so zamolčali marsikateri nevaren odpadek, samo da si ne bi naprtili inšpekcijske službe. Zato je ena poglavitnih nalog obalnih občinskih raziskovalnih skupnosti, da raziščejo vse vrste industrijskih odpadkov in njih količino. Zaradi specifičnosti vsake industrijske veje tudi ne more biti enotnega vzorca za pravilnik o ravnanju z odpadnimi snovmi. Pomembna je tehnologija, po kateri bi odpadne snovi lahko predelali, pomemben je tudi seznam ljudi, ki so odgovorni za pravilno odlaganje odpadkov. Leta 1985 bo Obala imela približno 50 tisoč ton različnih odpadnih snovi. Kot možnost za njihovo predelavo se ponujata dve rešitvi. S pomočjo bioreak-torja bi izdelovali kompost, ki bi ga nato uporabili v kmetijstvu. Druga možnost pa je, da bi v energetsko industrijski coni zgradili sežigališče, ki bi lahko postalo objekt za proizvodnjo električne energije in vodne pare. IZTOK UMER NOVI KIH PRIŠLI-ODŠLI Marjan Štefan, v. d. vodje delovne skupnosti sisa za gospodarske dejavnosti • Skupščina sisa za gospoda!-ske dejavnosti občine Koper, ki je na prvi letošnji seji sprejela odstop vodje delovne skupnosti Romana Zrima, je za vršilca dolžnosti imenovala Marjana Štefana, 40-letnega diplomiranega gradbenega inženirja. Pred tem je bil Štefan operativni vodja za gradnjo luških objektov pri GIP Gradis. Mirko Štic, vodja tozda Montaža DO TAM • Na seji delavskega sveta tozda Montaža DO TAM so imenovali za vodjo tozda 45-letnega Mirka Štica, ki je zadnje mesece lani bil vršilec dolžnosti vodje tozda. Doslej je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v samoupravnih organih in v komiteju za SLO in družbeno samozaščito DO TAM. Bojan Simonič iz občine v Tobačno tovarno • Viški izvršni svet je z začetkom letošnjega leta izgubil aktivnega člana Bojana Simoniča, ki je prevzel mesto direktorja v Tobačni tovarni tozd Tobak. PISMA BRALCEV Kako je s prometom na progi Ljubljana- Zalog? Krajani Studenca, predvsem tistega dela naselja, ki smo se nekdaj posluževali mestnega postajališča na poti'na Fužine (ki pelje na stari fužinski most), smo ogorčeni zaradi že pred časom skrajno nepraktično določenih postajališč. Ker smo prizadeti, in ker je tudi škoda po nepotrebnem porabljenega goriva, nekaj predlogov. Dvomimo, da je pri odločanju v skrajšanju proge št. 10 sodeloval kakšen občan, ki se je vozil z avtobusi na tej progi, kajti če bi sodeloval, prometa ne bi uredili tako, kot so ga. Posledica skrajšanja proge so preobremenjeni avtobusi na progi št. 11 in skoraj prazni avtobusi na progi št. 10. Ko vozi »enajstka« iz Zaloga v mesto, je polna že v Polju in na naši postaji ne more več sprejeti potnikov. Neizkoriščeni so tudi avtobusi na novi progi št. 17; prav tako zaradi prekratke proge. Kaže, da tisti, ki odločajo o njih, pozabljajo, da postaja Bežigrad vse večje središče srednjega in visokega šolstva, saj hodijo v tamkajšnje šole učenci in dijaki iz vseh kon- cev Ljubljane. Zaradi gradnje naselja Fužine ima Zaloška cesta vsak teden drugačno traso. Mestni avtobusi vozijo v zadnjem času po novi cesti. In spet so zelo nerodno postavljena postajališča prav za naše naselje! So tam, kjer ne stanuje nihče in zelo daleč od nas. Že staro postajališče je bilo daleč, do sedanjega pa je še dlje. Če se peljemo iz Most proti Polju, imamo postajališče pred novo trgovino v naselju Fužine. To je prav. Toda le nekaj sto metrov naprej je že novo in kmalu nato je naše. Menimo, da je to postajališče na zelo neprimernem kraju za nas, krajane Studenca. Tudi zato, ker je do naslednje postaje v Slapah zares zelo daleč. In kako preprosto rešiti problem, da bi bili vsi zadovoljni? Nova Fužinska cesta, ki pelje na fužinski most, je lepo urejena, široka, ob njej so lepi pločniki in pri križišču s staro Zaloško cesto je tudi razširjena. Tu bi lahko bila /^ostaja mestnega prometa za obe smeri. Za smer iz Polja proti mestu pa bi jo lahko uredili tudi na stari Zaloški cesti, tam, kjer se konča naselje Studenec, pri hiši št. 6, kjer je tudi možen odmik s ceste. Krajani Studenca smo ogorčeni tudi zato, ker nas imajo pri vseh dajatvah za enakopravne z vsemi v občini, čeprav nimamo mnogih koristi, kijih drugi imajo. Smo brez trgovine, brez šole in vrtca in brez telefonskih zvez. Za same krajane ni bilo tod storjenega še ničesar. Naše pridobitve so le velika smetišča in nered, ki ga puščajo za seboj zidarji. Predvsem krajevno skupnost in druge, ki so pristojni za nas, opozarjamo in prosimo, naj že začnejo urejati vsaj tisto, kar smo nekdaj že imeli. V imenu krajanov ANGELCA GUTNIK, Studenec 7a, Ljubijana-Polje Zahvala vozniku audija Ko sem se peljal drugega januarja letos z družino na izlet v Kamniško Bistrico, je bilo sinu med vožnjo slabo. Na hitro sem zapeljal s ceste in se ustavil prav na jami, ki jo je pokrival led. Pri tem so se mi sprednja kolesa pogreznila in nisem mogel ne naprej ne nazaj. Uvidel sem, da sami ne bumer mogli ukreniti ničesar, zato sem se odločil, da bom ustavil kakšnega voznika in ga zaprosil za pomoč. Najprej sem ustavljal stoenko, v kateri so bili sami mladi fantje, žal pa so oddrveli naprej. Kmalu je pripeljal z nasprotne strani audi, za volanom pa je bil starejši moški. Ustavil je in mi priskočil Kobariški TIK razširja strojni park KOBARID, 19. januarja - Čeprav v kobariškem Tiku še niso pravi do konca izpeljali 120-milijonske naložbe v obnovo in razširitev strojnega parka, posodobitevgalvane, zidavo nove čistilne naprave in skladišč za kemikalije, se že pripravljajo na nove investicije. Izpeljali naj bi jih s pomočjo jugoslovanskih delovnih organizacij, ki so predvsem zainteresirane ža povečanje proizvodnje medicinskih pripomočkov in kovinskih izdelkov. Dodatne naložbe bo tako deležen tudi tozd Kovinski izdelki, za katerega naj bi že letos nabavili nov stroj, vreden 1 milijon dinarjev. S pomočjo tega bo TIK prevzel vodilno mesto med našimi proizvajalci kovinskih vložkov za izvijače. Med zanimivejšimi proizvodi tega tozda pa so tudi podložke (na sliki proizvodnja le-teh), za katere se zanimajo tudi sovjetski kupci. (Foto: Katja Roš) Meko v tolminskih hribih ne teče gladko v golido Analiza o živinoreji na Tolminskem - Pretežno hribovit svet - Kmetje pričakujejo spodbud — Cilj: 10.000 glav? TOLMIN, 19. januarja - Na Tolminskem je po veljavnih normah skoraj polovica ali 19 tisoč hektarov obdelovalnih površin v najtežavnejšem, tako imenovanem višinskem območju, le 19 odstotkov kmetijskih zemljišč pa je v nižinah. IVIed obema kategorijama pa je okoli 17 tisoč hektarov ali 39 odstotkov tako imenovanih hribovskih območij. UTRIP Podatki izčrpne analize so pomembni tudi zato, ker bodo podlaga za oblikovanje posebnih ukrepov republiškega intervencijskega sklada. To pa pomeni, da bo tolminska živinoreja, ki je — sodeč po analizi — še zelo daleč od tistega, kar od te panoge pričakujejo, deležna dodatnih spodbud. Gre torej za poskus izenačitve pogojev gospodarjenja kmetov, ki na primer kmetujeta v težkih razmerah gorskih Livških Raven in v boljši^ pogojih nižinskega Zatolmina. Pri nas so gorenjske občine to kategorizacijo, ki jo na primer v Avstriji v praksi izvajajo najmanj 10 let, že opravile. Tolminska analiza pa bodala plodove šele prihodnje leto. Da so posebni pospeševalni ukrepi nujni, so dokaz tudi podatki o odseljevanju prebivalstva v zadnjih devetih letih. V hribih (nad 600 metri nadmorske višine) se je izselila četrtina prebivalcev. V hribovskih območjih na pomoč. Z vrvjo je moj avto hitro potegnil na cesto. Za pomoč se vozniku audija najlepše zahvaljujem. LILIJAN PEROŠA, Šišenska 2, Ljubljana Za novo leto smo sami pripravili program Pacienti sanatorija Ravne pri Šoštanju smo sklenili, da sc bomo kar se da stabilizacijsko poslovili od starega leta. Na pobudo vodstva sanatorija smo se odrekli prihodu dedka Mraza in pacienti sami prevzeli organizacijo prireditve. Izmed pacientov smo izbrali enajst dobrih pevcev in recitatorjev, ki so začeli pripravljati program: pesmi in recitacije. Nastop je bil kar uspešen. Poslušalci. pacienti in osebje sanatorija, so nastopajoče nagrajevali s primernim ploskanjem, ob koncu pa se jim je za nastop v imenu vodstva zahvalila glavna sestra Tatjana. Pohvalila je predvsem pobudo, da so pacienti sami poskrbeli za vse točke programa, ne da bi pri tem sodelovali kakšni strokovnjaki. S pecivom, ki so ga pripravile kuharice, brezalkoholnimi pijačami, pesmijo in plesom se je potem nadaljeval in končal veseli del prireditve. TONE JERIN, sanatorij Ravne pri Šoštanju živi še 6.600 ljudi, torej okoli 900 manj kot pred desetletjem. Živelj v nižinskih območjih pa se je povečal za 11 odstotkov. V vsej tolminski občini je zdaj za 4 odstotke prebivalcev manj kot pred desetimi leti in to zagotovo na račun kmečkega prebivalstva. Zgovorni so tudi podatki, da od skupaj 1.544 tolminskih aktivnih kmetov, torej tistih, ki so sklenili s temeljno organizacijo kooperantov pogodbo o oddaji tržnih presežkov mleka in živine, v višinskem območju 394 redi skupaj 1.364 glav živine, ali povprečno 3,5 glave na kmetijo, oziroma 0,07 glave na hektar. To je precej manj od slovenskega povprečja, ki je ena glava živine na hektar. V hribovskem območju so našteli 688 kmetov, ki rede 2.344 glav živine, oziroma 3,4 glave na kmetijo, ali 0,14 glave na hektar kmetijskih površin. V dolinskih predelih Tolminske prideluje mleko in meso 462 kmetov. Ti gospodarijo s 1.846 glavami živine, kar pomeni povprečno 4 glave na kmetijo, oziroma 0.21 glave na hektar obdelovalne površine. Ko bodo na Tolminskem poslej govorili o manjšem odkupu mleka in mesa, se bodo lahko oprli na podatek o 23-odstotnem zmanjšanju števila glav živine v zadnjih desetih letih. Tolminsko kmetijstvo torej po obsegu čred nazaduje in je še zelo daleč od končnega cilja tega srednjeročnega obdobja, ki napoveduje povečanje govejih čred od sedanjih okoli 7.500 glav na več kot 10 tisoč glav. KATJA ROŠ V bistriški soseski S-13 gradijo vodovod ILIRSKA BISTRICA, 19. januarja — V novi stanovanjski soseski S-13 pri Trnovem so delavci komunalnega gradbenega podjetja — tozd Snežnik začeli urejati kanalizacijsko in vodovodno omrežje, za kar bo ilirskobistri-ška komunalna skupnost prispevala 13,5 milijona dinarjev. Da bi bila oskrba z vodo nemotena, bodo morali v tej bistriški soseski obnoviti še črpališče v Ilirski Bistrici, kar bo stalo približno 6,5 milijona dinarjev. Vsa dela, tako v stanovanjski soseski kot za črpališče, bodo končana v letošnjem letu. [ m -p Razstave risb Klavdija Tutte TOLMIN, 19. januarja - V galeriji Knjižnice Cirila Kosmača bodo v petek, 21. januarja, ob 18. uri odprli razstavo risb Klavdija Tutte. Hkrati bodo predstavili tudi pesniško zbirko Vite Žerjalove. (K. R.) Tekstil do 40 odstotkov cenejši KOPER, 19. januarja — V vseh obalnih trgovinah s tekstilom se je začela sezonska razprodaja otroške, ženske in moške konfekcije. V času razprodaje bodo oblačila cenejša do 40 odstotkov. Razprodaje v trgovinah z oblačili bodo trajale, dokler se trgovci ne bodo »rešili« večine starih zalog. (I. U.) Večja proizvodnja motorjev v TAM MARIBOR, 19. januarja - V tozdu Proizvodnja motorjev delovne organizacije TAM so decembra sestavili 1001 motor, kar je za 418 motorjev več, kot sojih sestavili v decembru 1981. Lani jeTAM izvozil za več kot 60 odstotkov motorjev več kot leto dni prej. (M. K.) Robin Hood in Varuh divjine za šolarje MURSKA SOBOTA, 19. januarja - Soboški kino »Park« je med zimskimi počitnicami pripravil za šolarje dve filmski predstavi. Prejšnji petek so si lahko ogledali dolgometražno risanko Robin Hood, jutri ob 10. uri pa še film iz živalskega sveta »Varuh divjine«. Mladinski predstavi bosta še v petek ob 15.30 in 4. februarja ob istem času. (I. G.) Tolminska mladina si krajša čas TOLMIN, 19. januarja — V zimskih počitnicah tolminska mladež niti ne pogreša snega. Namesto da bi se sankala in smučala, se pač potepa po gmajnah in ob rekah. Najbolj za šport zagreti mladinci pa redno obiskujejo tolminsko Brajdo (na sliki), stadion, kjer je možnosti za rekreacijo na pretek. Škoda le, da v tolminskem šolskem centru, ki je med počitnicami tudi tesno zaprl vrata velike telovadnice, ne izrabijo športne zagnanosti mladine. V pouka prostih dneh bi namreč lahko ponudili organizirano vadbo in igre. Tako pa se oklepajo le programa smučarskih tečajev, ki bodo letos očitno ostali le na papirju. (Foto: Katja Roš) SGP GRADBINEC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADBINEC« KRANJ, Nazorjeva 1 Delavski svet TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA razpisuje na podlagi določil 66. čl. statuta TOZD delovne naloge in opravila VODJE TOZD Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih in nalogah - da ima moralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica, Kranj, Cesta na Rupo -razpisna komisija. 18-363 Justin Scott MBBILIG [MU 56. nadaljevanje Donner je po radiu sporočil novo pot. Hardin naj bi se usmeril bolj proti jugu in se približal viharju, če naj bi se srečal z Leviatha-nom. »Mislite, da bo prišel pravočasno?« je vprašal Donner. Za navigatorja ni bil Hardin nič drugega kot nosljajoč glas iz radijskega aparata in pikica na veliki karti. Pogledal je zadnje poročilo o stanju morja. »Vreme bo še najmanjša ovira in njegov najmanjši problem,« je rekel čez čas. »Ne bo ujel ladje?« »Sploh ničesar ne bo ujel.« 16 Jadrnica je bežala pred ledenim vetrom in divjimi valovi. Bila je prehitra. Tako hitro se je pognala naprej, kadar je dobila veter v jadra in kadar j«! je neslo navzdol po valu, da je bilo nevarno, da bi se s premcem zapičila v naslednji val. Hardin je moral zmanjšati hitrost. Toda veliko ni dosegel. Jadrnico je še vedno hitro neslo naprej. Nabral je vse mogoče predmete, jih privezal na vrvi in vrgel v vodo, da bi zavirale jadrnico. Ko je končal, je že bila noč. Ajaratu je mirno spala, njeno dihanje je bilo pravilno, kabina pa nenavadno tiha in spokoj- na. Moral bi se preobleči, še prej pa kaj pojesti. Naredil si je mešanico čaja, limoninega soka in medu. Popil je nekaj sirupaste mešanice in jo odnesel Ajaratu. Dvignil jo je in pila je, čeprav ni bila čisto pri sebi. Nato se je spet pogreznila v spanec. O pravem času se je vrnil h krmilu. Veter, ki je sem ter tja dosegel hitrost 60 vozlov, se je začel sprevračati, valovi pa z njim. Prinašalo jih je z vseh mogočih strani, delali so vrtince in zavirali so napredovanje jadrnice. Sredi divjanja morja je Hardina obšlo — nenavadno mirno — spoznanje, da se mu morda bliža konec. Jadrnica je bila sicer res še nedotaknjena, vendar pa je dosegla svoje meje. Hardin je sklenil zdržati, kolikor bo mogel. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da mu Leviathan uhaja, smrti pa se ni bal. Bila je del pogodbe, ki jo je sklenil sam s seboj, ko je tankerju napovedal vojno. Žal mu je bilo, da bo v smrt potegnil tudi Ajaratu. Rad bi šel dol in jo tolažil, da ne bi umrla sama v kabini, vendar tega ni mogel storiti. Če bi zapustil krmilo, bi bilo to nekakšen samomor, obup, pospešitev dogodkov. Velikanski val je treščil v jadrnico in jo preplavil. Hardina je vrglo na drugo stran kabine koleni je udaril ob rob. Nekaj trenutkov, ko je otepal po vodi, ni videl drugega kot jambor, vsa jadrnica je bila pod vodo. Potem se je premec dvignil in ladja je prišla na površino. Krma je bila še vedno pod vodo. Hardin se je privlekel do krmila. Ladja se je le stežka dala obračati. Pošasten val je planil nanjo, jo pograbil od strani in zasukal, da je bil jambor vodoravno Toda jadrnica se je spet zravnala. Videti je bilo, kot da se je sama odločila za življenje, kajti planila je naprej in začela brzeti. Hardin jo je počasi obvladal. Postal je njen partner, ker gospodar le ni mogel biti. ★ ★ ★ Hardin je bil hudo zdelan. Premočen je bil do kože, moči so ga zapuščale, komaj je še držal krmilo. Najprej se mu je zdelo, da se krmilo nekam zatika, polagoma pa je spoznal, da je postal prešibak. Potreben je bil toplote, suhe obleke, hrane, sicer bi kratko malo umrl od mraza in lakote. Pozornost mu je začela pešati. Ladja mu je ušla in skoraj bi se zgodila katastrofa, ker so jo valovi lovili od strani. Ko je spet zamižal, ga je krmilo udarilo v brado. Spoznal je, da mora počivati, sicer mu bo slabo. Naravnal je avtomatskega pilota, da je jadrnica delala z valovi kot dvajsetih stopinj. Potem je malo počakal,, pripravljen, da poseže vmes, kajti hotel se je prepričati, ali bo avtomatski pilot dobro vodil ladjo. Nekaj minut je jadrnica plula brez težav in Hardinu se je zazdelo, da jo bo avtomatski pilot lahko manevriral. Odšel je v kabino. Vrgel se je na ležišče in užival v miru. V kabini je bilo mračno in dokaj hladno, toda ves zunanji hrup je bil pridušen. Zaprl je oči. Ni smel zapraviti priložnosti, ki jo je dobil: prisilil se je, da je ostal buden. Ne da bi vstal, si je slekel premočeno obleko. V predalu je našel suho brisačo in zmasiral si je premraženo telo. Posušil si je obraz in lase. Šele tedaj je spet vstal. Oblekel si je suhe hlače in pulover, obul nogavice in copate, obesil v bližini stopnic tiste kose obleke, ki so bili še najmanj premočeni: če bi moral na vrat na nos planiti na palubo. Sol Stein Zakonski mor 46. nadaljevanje »Dam ti ček za petdeset dolarjev, če mi pustiš uro,« je predlagal, v upanju da se bo morda le pojavil policaj. Že od kod. »V rit si zatakni ček, uro mi daj!« Peter mu je izročil uro. »Te je strah?« je vprašal mladenič. Peter je pomislil. »Ja,« je končno rekel, »bojim se te.« Fantu je bilo všeč, da je priznal. »Tudi z vašo uro sem, gospa.« »Jaz nimam ure,« se je zlagala Elizabeth. Imela je majceno uro, pripeto na prsi. »Ženska je brez ure,« je rekel mladenič. V Petru je začelo vreti. Kar čutil je rdečico, ki mu je oblila obraz. Ne prenagli se, dobro premisli, bodi previden. »Bolje bo, da se čim prej pobereš,« je končno rekel. »Lahko bi te počil,« mu je zapretil s pištolo. »Poberi se,« je bil Peter zdaj odločen. Obrnil se je in jo odkuril. Gledala sta za njim, dokler ni izginil za hišo na koncu ulice. Peter se je sklonil, da bi pobral bisere. Tudi Elizabeth se je lotila dela. Trajalo je celo večnost, da sta jih spet zbrala. Nekaj se jih je zakotalilo v smeti. »Upam, da sva našla vse,« je rekel. »Tudi če ne.« Napotila sta se proti njenemu stanovanju. »Boš poklical policijo?« »Nobenega smisla nima. Zdaj ga že ne bodo več našli, poleg tega bodo hoteli najine podatke, najini pričevanji, to pa sovražim.« Prijela ga je za roko. Tudi njegova je bila hladna. Stisnila jo je. To je bil znak, da je odobravala njegovo ravnanje. Lažja oblika junaštva, si je rekel, a na to, kaj bi se utegnilo zgoditi, ni vredno misliti... Ko sta stopila v stanovanje, je hotel najprej telefonirati. »Rose,« je rekel, ko se je oglasila, »mislil sem, kaj če bi se v soboto ob desetih oglasil pri vas in za nekaj ur odpeljal oba otroka.« Rose dolgo časa ni odgovorila. Potem je le rekla: »Prav.« »Lahko noč.« Ko je odložil, se je obrnil in zagledal Elizabeth, kako je še vedno stala med vrati. Še zdaj si ni slekla plašča. Peto poglavje V soboto ob desetih dopoldne je Peter stal pred vrati svoje lastne hiše in čakal. Zdelo se mu je, kot da so pred vrata postavili znak »Vhod prepovedan.« Naj vtakne ključ v ključavnico, odklene in Vstopi? Ima pravico to storiti? Pritisnil je na zvonec. Ko bi otroka vsaj že bila pripravljena. Ni mu bilo do tega, da bi ga sosedje videli, kako stoji pred vrati svoje hiše in čaka, da mu odprejo. Zaslišal je korake. Na vratih se je prikazal radostni Margaretin obrazček. »Živjo,« je rekel Peter. »Živjo, očka.« Pričakoval je, da mu bo skočila v naročje, toda nič takega se ni zgodilo, dekle je obstalo kot da hoče obdržati primerno razdaljo. »Ne boš vstopil?« je vprašala. Izraz na njenem obrazu je bil premišljen, zadržan. Natanko je vedela, da sta si z Rose tako navzkriž kot še nikoli in da stojita vsak na svoji strani bojišča. Obotavljaje se je stopil naprej. Torej kanijo z njim ravnati kot z vsakim drugim gostom. Vljudni bodo in uradni. »Samo minutko, takoj bom, očka,« je rekla Margaret. Na stopnicah se je prikazal Jonathan. »Hej, oče.« Peter je prikimal. »Sem že,« se je spet oglasila Margaret, zdaj že v plašču. Jonathan je stal ob vznožju stopnic in ga gledal. »Ti ne greš?« je vprašal Peter. »Hja, s Frankom imava nekakšne načrte, saj veš, danes je sobota.« »Kakšne načrte?« »No, malo se bova potepala okrog hiš in pogledala, kaj delajo otroci, mogoče bova pri Franku poslušala Jimija Hendrixa. Saj veš, kako je ob sobotah.« »Katerega Jimija bosta poslušala?« »Hendrixa.« »Aha, že vem,« je rekel, v resnici pa pojma ni imel, kdo je to. Mu je bilo tudi popolnoma vseeno, zdaj je bilo važno samo to, da se je bil Jonathan odločil, da ne gre z njim. Peter je bil presenečen in potrt hkrati. »Midva se bova vrnila okrog petih. Morda se takrat kaj pomeniva. Lahko bi šla malo...« »S Frankom bova šla popoldne verjetno v kino, oče.« Tudi Peter je imel namen iti po kosilu v kino. Z obema. Toda zdaj mora spremeniti načrt. Bilo bi neprijetno, če bi si z Margaret izbrala isto kinodvorano kot Jonathan in Frank. O Rose ni bilo ne duha ne sluha. Gotovo je uredila tako, da ji ni bilo treba biti zraven. / »Zlata lisica« slavi jubilej Letos že dvajseto tekmovanje Prireditev alpskih smučark bo 9. februarja - Častni pokrovitelj je skupščina mesta Maribor, pokrovitelj pa DO TAM - Slalom za SP velja 4,4 milijona din MARIBOR, 19. januarja — Za letošnjo, jubilejno, dvajseto po vrsti »zlato lisico«, je v grobem že vse pripravljeno. Tudi današnja konferenca, ki so se je udeležili novinarji iz številnih jugoslovanskih in avstrijskih redakcij je dokaz, da je zanjo veliko zanimanje. »Priprave potekajo v redu«, je dejal predsednik SK Branik in prireditvenega odbora Dušan Senčar, »delno je problem še denar, vendar upamo, da bomo zbrali 4.4 milijona dinarjev, kolikor nas bo ta. strogo stabilizacijsko naravnana prireditev veljala. Do zdaj smo izvedli še vse prireditve, resda tri na drugih terenih, v Kranjski gori, na Jahonni in v Bad Gasteinu. toda izvedli smo jih in tudi letošnjo bomo. Na zgornji progi, pod hotelom »Bellevue« je proga že pripravljena, sneg je steptan in utrjen, za spodnji del proge, kjer ga je malo manj. pa smo t»b progi naredili velike kupe snega. tako. da ga ne bo treba voziti.« Klasična proga FIS je bila zastarela in prav zato so se letos lotili obnove proge Dv a nevarna spusta so zravnali in za štiri milijone dinarjev, kolikor je stala ureditev, končali 80 odstotkov proge. tako. da bodo prihodnje leto dokončno uredili še cilj. Zla ureditev proge so morali premakniti kar 30000 kuhikov skal. Zgornjo progo si je včeraj ogledala posebna komisija in ugotovila, da z Družini Jima Thorpa vrnili kolajni LOS ANGEI.ES - Na slovesnosti je predsednik MOK Samaranch družini legendarnega atleta Jima Thorpa — zmagovalca peteroboja in deseteroboja na Ol 1912 v Stockholmif — vrnil zlati olimpijski kolajni, ki so mu ju leta 1913 zaradi domnevnega kršenja amaterskih načel odvzeli. Thorpe je občasno igral za neko profesionalno hasebalsko moštvo in zaslužil od 60 do 100 dolarjev na mesec. Coe se vrača LONDON — Olimpijski zmagovalec z OI v Moskvi na 1500 metrov in svetovni rekorder na 800, 1000 in na miljo Sebastian Coe se po večmesečnem premoru vrača na atletsko stezo. 28. in 29. t. m. bo Coe startal na dvoranskem prvenstvu Velike Britanije v Cosfordu, ni pa nastopal vse do evropskega prvenstva v Atenah. Coutinho: »Vse je odvisno od vlade« RIO DE JANE1RO - Giulite Coutinho bo še tri leta na čelu brazilske nogometne zveze. Po izvolitvi je dejal: »Brazilija ima vse možnosti, da priredi nogometno SP brez izgub. Vse pa je odvisno od vlade in njene pomoči.« dvema tretjinama proge ne bo problemov. da pa bodo morali spodaj še krepko zagrabiti za lopate. Danes je začelo 40 delavcev utrjevati tudi spodnji del proge. In kako bo s celotno prireditvijo? Slalom za »Zlato lisico« so 9. februarja, vendar pa pridejo tekmovalke iz 24 držav v Maribor že v začetku februarja. Iz Maribora bodo odjetele na tekmo v Sarajevo, se vrnile, tekmovale v Mariboru in dan po »Zlati lisici« odletele v CSSR na tekmovanje in se spet vrnile v Maribor. Tako bo Mari-hor kar za deset dni center ženskega alpskega smučanja. Seveda bo to izkoristil. Poleg tekmovanja bodo organizirali 10. februarja, seveda če bo sneg, na spodnji progi ob hotelu »Habakuk« tekmo ženskih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije, v poštev pa pride tudi tekma Jugoslavija-ZDA v paralelnem slalomu. Ob »Zlati lisici« pa se bodo vse tekmovalke udeležile smučarskega plesa v restavraciji Center, vstopnina pa je namenjena kritju stroškov tekmovanja. Letošnji častni pokrovitelj 20. »Zlate lisice« je skupščina mesta Maribor, ki je tako dala organizatorjem, predvsem pa smučarskemu klubu Branik vso priznanje za dvajsetletno vztrajanje v organiziranju »Zlate lisice«. Pokrovitelj prireditve je delovna organizacija TAM. Seveda bodo jubilej dostojno proslavili. Tako so na tekmo povabili vse dosedanje zmagovalke in vse pokrovitelje. In program tekmovanja: 7. februarja bo ogled prog, 8. bo ob 18. uri na Trgu svobode v Mariboru slovesna otvoritev, v sredo 9. februarja pa bo-prvi start ob 10. uri, drugi pa ob 13. uri, nakar bo ob 19. uri razglasitev rezultatov. Prizorišče tekmovanje bo odvisno txJ vremena. Če bo na Pohorju zapadel sneg, bodo organizatorji raje uredili progo na spodnjem delu, saj bo tako manj težav s prevozom, pa tudi ciljna arena sprejme več gledalcev kot na zgornji progi. JOŽE JERMAN Dva smuka v Megevu MEGEVE — Komite za svetovni pokal v alpskem smučanju je spremenil prvotno odločitev o tem, da odpadlega smuka v Schrunsu ne bodo nadomestili. Zdaj bosta v Megevu dva smuka, prvi - petkov pa bo veljal za kombinacijo s slalomom v Schrunsu. Lepo slavje Bloudkovih naslednikov Delavci projektivnega biroja Staneta Bloudka so proslavili 30-letnico LJUBLJANA, 19. januarja -Projektivni biro inž. Stanka Bloudka je danes slovesno proslavil 30-letnico svojega delovanja. Predhodnik tega projektivnega biroja, edine specializirane projektantske organizacije na področju telesne kulture pri nas, je bil projektivni biro športne zveze Slovenije, ki so ga ustanovili leta 1952. Vse do svoje smrti ga je vodil inž. Stanko Bloudek. Biro je po velikem vzorniku za tem tudi prevzel njegovo ime, njegovi najbližji sodelavci pa so tvorno nadaljevali njegovo veliko delo. Deset let ga je vodil Bloudkov bližnji sodelavec inž. arh. Franc Šubclj, njuno delo pa že 13 let nadaljuje mlajši rod ustvarjalcev, ki jih je k temu, ne vedno lahkemu delu, pritegnila ljubezen do športa in telesne kulture. Do konca minulega leta je projektivni biro inž. Stanka Bloudka deloval v okviru Zavoda Tivoli, razmere pa so narekovale združitev z DO Arching. Od začetka letošnjega leta nadaljuje Bloudkovo izročilo kot oddelek za šport, rekreacijo in turizem v okviru te projektantske organizacije. O. G. Zares obetajoč finiš Jadrana Tržaški košarkarji visoko premagali konkurenta za vrh lestvice — Zmaga odbojkaric z Nabrežine — Lep uspeh nogometašev Vesne TRST — Združena košarkarska ekipa Jadrana v C-l ligi nezadržno prodira k vrhu. Igralci Jadrana so tokrat v tržaški športni palači pred rekordnim številom gledalcev premagali vodilno ekipo Castetfranco Veneto. Zaigrali so izvrstno in v drugem delu dobesedno zmleli nasprotnika. Jadran bo v soboto spet igral doma, nasprotnik pa bo Eurocar iz Vidma. Tri minute pred odmorom je Jadran še vodil z 8 točkami prednosti, ob* polčasu pa je bilo le še dve točki razlike. V drugem polčasu je nasprotnik celo izenačil na 42:42. toda po sijajni igri v naslednjih minutah je Jadran vodil kar s 67:45. Tekma je bila s tem seveda od ločena. Pohvale za odlično igro zaslužijo vsi igralci, še posebej pa odlična strelca Ban (27) in Vitez (26), ki sta bila pod nasprotnikovim košem skoraj nezgrešljiva. Vrh lestvice je zelo izenačen. CIS. Caveja, Castelfranco Veneto in Vicenza imajo po 22 točk, Jadran pa jih ima - tako kot Eurocar in Canella — 20. V slovenskem promocijskem derbiju so košarkarji Bora Radenske premagali igralce Poleta z Opčin. Tako Kontovel kot tudi Dom iz Gorice pa sta tokrat potegnila krajši konec. V mladinskem državnem prvenstvu je Jadran slavil visoko zmago sredi Vidma, Polet in Bor pa visoko izgubila. Praznih rok so ostale tudi štiri slovenske peterke pri kadetih. Izidi C-l liga: Jadran - Castelfranco Veneto 84:65 (34:34): promocijsko prvenstvo: Dom Gorica — Poli-sportiva Isontina 61:77 (33:32), Polet - Bor Radenska 76:82 (40:44), Kon- OD VSEPOVSOD Zmagi Zadra in C. zvezde BEOGRAD - V tekmi 4. kola če-trtfinalnc skupine za Koračev pokal A so košarkarji C. zvezde premagali francosko ekipo Limoges s 93:83 (49:41). medtem ko so v prvi tekmi Francozi, ki branijo lovoriko, zmagali z 80:78. Koše za Zvezdo so dosegli: Milosavljevič 2. Nikolič 19, Karadžič I. Bogosavljcv 8. Radovič 15, Žižic 14. Kovačevič 16 in Avdija 18. V' Zadru pa so v tekmi skupine C košarkarji Zadra premagali francosko ekipo Tours s 102:80 (61:42), medtem ko so prvo tekmo izgubili s 23 koši razlike. Igralci Zadra so tako zamudili priložnost za zmago v skupini, zanimivo pa je. da so zadnji in odločilni koš dobili po prostem metu. ki so ga izvajali gostje po doseženem košu. Gostitelji so imeli za zadnji napad 10 sekund, vendar niso dosegli koša. Asvel dobil tudi v Budimpešti BUDIMPEŠTA - Košarkarji Asvela iz Villcurbana so v tekmi skupine B tekmovanja za pokal pokalnih zmagovalcev dobili v gosteh tudi drugo tekmo. Premagali so MAFC s 100:83 (52:32). Ni starta brez prijave MONTELMO - Ker niso hili pri-javljeni, se jugoslovanski smučarji niso mogli udeležiti veleslaloma FIS v tem kraju. Med 167 tekmovalci iz 23 držav je zmagal Italijan Merelli z 2r22.82 pred Avstrijcem Buchnerjem 2:23.03 in Italijanom Kerschbaumer-jem 2:23,10. Švicarska zmaga PIANCAVALLO — Alpske smučarke so tekmovale na slalomu FIS. Nastopilo je 140 tekmovalk iz 12 držav, med katerimi jih je tekmovanje končalo 51. Zmagala je Švicarka Von Griinigen z 1:30.60 pred Francozinjo Vignard 1:31,02 in Bovves (ZDA) 1:31,95. Izmed Jugoslovank so se uvrstile: 26. Klinar 1:39,59, 32. Štancer, 42. Zajc. M. L. Zagrebčani izpadli ZAGREB — V povratni polfinalni tekmi tekmovanja za odbojkarski pokal evropskih prvakov je naš prvak Mladost Monter izgubil z italijansko ekipo Santal iz Parme z 2:3 (-11,7,8, -10, -9). Prvo tekmo so s 3:2 dobili Italijani in se tako uvrstili v finale. ZSS — pokrovitelj SP 1984 IJUBIJANA, 19. januarja — Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sklenilo, da bo Zveza sindikatov Slovenije prevzela pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom v kegljanju, ki bo maja 1984 v Ljubljani. V organizacijski komite SP so imenovali predsednika republiškega sveta ZSS Marjana Orožna. H. K. en agrotehnika - gruda DO AGROTEHNIKA-GRUDA, n. sol. o., LJUBLJANA, Titova 38-40 OBJAVLJA naslednje zbiranje ponudb: 1) za obdelavo podatkov na računalniku IBM S/3 mod. 10 sledeče konfiguracije: - CPU najmanj 32 kb - konzola - MEČU - disketna enota 3741 (on-line) - 2 x disk enota 5444 (2 + 2 diska) - 2 x disk enota 5445 - 1100 vrstični tiskalnik Delo bi se opravljalo praviloma v popoldanski izmeni. Zaželena lokacija je Vič ali neposredna okolica; 2) za najem disketnih enot IMB 3742 (lahko tudi IM3 3741) in sicer 6, ali manj, delovnih mest; 3) za najem tračnih enot IBM 3411, lahko tudi IBM 3411/3410. Ponudba mora vsebovati, poleg navedb iz točke 1. do 3., tudi cene za ponujene storitve oz. najem. Na razpis se lahko prijavi tudi ponudnik, ki lahko nudi samo eno od storitev, navedenih v točkah od 1. do 3. Ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: DO AGROTEHNIKA-GRUDA, ERC, LJUBLJANA, Titova 38. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (061) 268-341 int. 376. _____________ 18-379 tovel - Časa del Frigo 70:94 (32:45). Mladinci: Udinese Basket Club — Jadran 59:77, Scoglietto - Polet 92:34. Intcr 1904 - Bor 101:48; kadeti: Kontovel — Stella Azzurra 63:99. Inter Milje - Sokol 72:53, Fer-»roviario A - Bor A 103:57, Ferrovia-rio B - Bor B 105:75. Odbojkarski konec tedna je bil izredno razgiban. Osrednje srečanje pa je bilo v Trstu in sicer slovenski drugoligaški ženski derbi med Borom Intereuropo in Sokolom. Povsem zasluzeno so drugič v letošnjem prvenstvu slavile Nabrežinke. Izmed drugih slovenskih šesterk so zmagale: Breg in Kontovel v ženski C-2 ter Olvmpia Terpin iz Gorice v moški C-2 ligi ter zastopnice Sloge v D ligi. Rezultati ženska B liga: Bor Intereuropa — Sokol 1:3; ženska C-I liga: Sloga - Orna 01ympic 2:3, moška C-2 liga; Vecchia Paliavolo Trst-01ympia Terpin 2:3. Bor JIK banka -Volley Club Videm 2:3, Rangers Videm — Juventina Belca 3:1; ženska C-2 liga: Sangiorgina - Bor 3:1, Agi Gorica — Kontovel Electronic Shap 0:3, Breg - Ubertas Matignacc^3:0, ženska D liga: Volley Club Trst -Sloga 0:3, Volley Club Tržič - Sokol 3:0, Pieris - 01ympia Berttolini 3:0; moška D liga: Jamlje : Volley 80 Duke 0:3. V 16. kolu L amaterske nogometne lige je Vesna remizirala v gosteh z vodilnim Percotom, a je še naprej na predzadnjem mestu lestvice. V 2. amaterski ligi sta Kras in Zarja remizirali, Primorje in Gaja pa ostala praznih rok. V najnižji 3. amaterski ligi pa so izgubile samo Sovodnje, za nameček pred domačimi gledalci. Izidi - 1. amaterska liga: Percoto — Vesna 0:0, 2. Amaterska liga: Mugge-sana - Kras 1:1, Giarizzole - Zarja 0:0, Libertas Trst — Gaja 1:0, Primorje - Campanelle 0:1, Grandi Motori -Primorec 1:3, Breg - S. Vito 2:2. Mladost - Romana 1:0, San Lorenzo - Juventina 1:2, Sovodnje — Torriana 0:1. Pred nadaljevanjem namiznoteniškega ekipnega prvenstva A lige so igralke Krasa nastopile na tretjem letošnjem državnem turnirju v Latini. Najsupešnejša je bila tudi tokrat Sonja Milič, ki je osvojila 3. mesto. V polfinalu je izgubila z Mauriellovo z 1:3. V četrtfinalu pa sta žal izpadli drugi dve zastopnici Krasa Doljakova in Cergolova. Slednja je izgubila s kasnejšo zmagovalko Zampinijevo, Doljakova pa z Devilaequo, ki je delila z Miličevo 3. mesto na koncu lestvice. IVAN FURLANIČ SAHSAHSAHSAH S AH Maribor: Mohr je remiziral uvodno partijo z Rakičem Začel se je 5. mednarodni turnir v spomin na Romana Eferla - Nikolac šele z zamudo — Pet udeležencev je iz tujine MARIBOR, 19. januarja — Prva partija 5. mednarodnega šahovskega turnirja v spomin na znanega šahovskega delavca Romana Eferla se je končala neodločeno. Z remijem sta se razšla letošnji mladinski prvak Slovenije, 17-letni Georg Mohr ter mednarodni mojster Rakič, oba člana Maribora. Ker bo zagrebški velemojster Nikolac začel turnir z zamudo je bil Polajžar v prvem kolu »prost«, ostali pari uvodnega kola pa so bili naslednji: Supančič : Bianchi (Arg), Musil : Schneider (Mad), Zupe : Cigan, Garkov (Bol) : Holzl (Avs) ter Hausner (CSSR) : Os- Remi Hulaka z Riblijem WIJK AAN ZEE - V četrtem kolu velikega mednarodnega turnirja - je naš velemojster Hulak remiziral z Riblijem ter skupaj z njim in Andersso-nom «>stal na vrhu razpredelnice. Drugi rezultati: Korčnoj : Ree 1:0, Seirewan : Kuligovvski 1:0, Hort : Speelman 1:0, Nunn : Andersson remi, Van der Wiel : Scheren remi, Olafsson : Browne remi. Vrstni red: Hulak, Andersson, Ri-bli 3, Olafsson, Seirewan 2,5, Ree, Nunn, Browne, Scheren, Korčnoj 2, Hort, Van der Wiel 1,5, Speelman, Kuligovvski 0,5. Festival v Dubalju DUBAI - Od 20. t.m. do 5. februarja bo tu prvi mednarodni šahovski festival. Na sporedu bodo štiri različna tekmovanja: mednarodni mojstrski turnir, odprti moški turnir, hrzopotezni turnir in odprti ženski turnir. Na kratko SENTA — Po zmagi nad velemojstrom Rajkovičem je mojstrski kandidat Mitrovič v 3. kolu polfinalnega turnirja za državno prvenstvo, vzhodne skupine, premagal še mednarodnega mojstra Sofrevskega. Vrstni red: Marjanovič, D. Paunovič, Šimo-nji, Vukovič, Mitrovič 2, Rajkovič, Aparovič, Davčevski, Šifrer 1,5 itd. POSTOJNA — Na desetem klubskem brv.oturnirju sta zmagala Nikolič in Gospodarič z 10 točkami, tretji je bil Hajna z 9,5, četrti pa Slejko z 9 točkami. Pokal za leto 1982 je osvojil Nikolič s 53 točkami, drugo mesto pa sta si razdelila Hlad in Hajna s po 48. Vse tri tekme za SP v Sarajevu bodo SARAJEVO, 19. januarja — Vsa tri tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju 27. januarja v smuku za moške na Bjelašnici, 5. in 6. februarja pa v smuku in veleslalomu za ženske na Jahorini — bodo ne glede na zdajšnje pomanjkanje snega. Tako so povedali novinarjem na redni konferenci OK ZOI »Sarajevo 84«. Po zadnjem meteorološkem poročilu je na vrhu Bjelašnice 105 cm, na Jahorini pa 30 cm snega. Na olimpijskih progah pa ga je seveda precej manj. Že od včeraj tako na Bjelašnici pripravlja progo za smuk 350 ljudi, med njimi veliko število pripadnikov JLA. Ce sneg ne bo zapadel o pravem času, so povedali, si bodo pač pomagali s snežnimi topovi. M. R. V Kitzbuhlu trening, danes Kirchberg KITZBUHEL, 19. januarja — Danes so na znameniti progi »Streif« s Petelinjega grebena opravili prvo vožnjo na čas. Med najboljšimi smukači sveta je bil na precej grboviti progi najhitrejši Kanadčan Read z 2:07,76. Izmed Jugoslovanov je Pleteršek progo dobro prevozil, Jemc pa je v zadnjem delu padel, a ostal nepoškodovan. Vreme se je nekoliko ohladilo, rahlo je snežilo in pihal je severni veter. V četrtek bosta v Kitzbuhlu še dve vožnji za trening pred preizkušnjama v petek in soboto, v sosednjem Kirch-bergu pa bo veleslalom FIS, na katerem bo nastopilo tudi močno jugoskv-vansko zastopstvo z Borisom Strelom na čelu. Bogo Šramel -75- letnik Življenje je polno naključij. Ko so njegovo družino leta 1922 fašisti iz Trsta pregnali v Ljubljano, si 14-lctni fantič še v sanjah ni mogel zamišljati,da ga bo pot kdaj zanesla med smučarje skakalec, med naše prve planiške junake. Kdo ve, mogoče ga je prav zaiudi pregnanstva toliko bolj vleklo v športno druščino, ki gaje potegnila za seboj. V Ljubljani so ga najprej pritegnile gore, med Skalaši pa se je srečal tudi s smučannjem. Že prvo zimo, ki jo je preživel v Ljubljani, je prvič tekel na smučarskem tekmovanju in čeprav se je že v Trstu ukvarjal tudi s plavanjem, v Ljubljani pa tudi z vrsto drugih športov, telovadil je. denimo, pri Sokolu na Prulah in za tem v Narodnem domu, skakal v vodo in kdo ve kaj vse je še počel, je leto za letom smučanje vse bolj postajalo njegov prvi šport. Ko so leta 1928 ustanovili smučarski klub Ljubljan& jc bila njegova prihodnja športna pot že utirjena. Čeprav so v tistih časih, smučarji še gojili vse discipline od tekov in skokov do nordijske kombinacije, udeleževali pa so se tudi prvih smukov s Triglava in Zelenice, je največ veselja Bogo Šramel doživel na skakalnicah širom po svetu. Kar desetkrat je postavil državni rekord, zadnjič v Planici leta 1935. ko je na drugi mednarodni prireditvi na Bloudkovi velikanki skočil 72 metrov. Bil jc eden tistih pionirjev našega skakalnega športa, ki so v letih pred in prvih letih planiške velikanke utirali pot temu športu pri nas. Bilo pa bi napak, če bi ga zaradi športnih uspehov, ki jih je dosegel v tej smučarski disciplini, imeli preprosto za skakalca. V svojem srcu je ostal vedno predvsem smučanju nasploh predan človek, kar se zrcali zlasti v njegovem delu na mnogih toriščih smučarskega športa po končani športni karieri. Že pred vojno, poln izkušenj in delovnega poleta, se je vključil v vrste smučarskih delavcev in tedanja jugoslovanska zimskošportna zveza mu je za zasluge podelila visoko priznanje: svoj zlati znak. Po osvoboditvi je bil Bogo Šramel povsod tam, kjer je bilo treba kaj novega zgraditi, začeti znova... Neprecenljiv je njegov prispevek k dolgoletnemu uspešnemu delovanju smučarskega kluba Enotnost, ki je bil vse do srede šestdesetih let pobudnik številnih smučarskih akcij; ne le v Ljubljani, temveč tudi širom po Sloveniji. Dolga leta je z. zanj značilno natančnostjo organiziral in vodil tekmovanja v Planici, vrsto let pa je opravljal tudi naloge zveznega kapetana za skoke. Zanj je vedno nekaj veljalo le zagnano in ustvarjalno delo ter - rezultati. Tak je bil v športu, nič drugačen v svojem poklicu in prav zato je številnim smučarskim delavcem tedanjega in novejšega časa, pa tudi športnikom postal vzornik, ki se ga tudi ob visokem jubileju spominjajo kot plemenitega člo-veka. o. G. KAM. KAJ. KJE Izleti v naravo • PD NOVA GORICA prireja v nedeljo, 23. t. m. izlet s smučmi: Lok-ve—Kozje stene. Do izhodiščne točke se bmlo udeleženci pripeljali z avtomobili, iz Nove Gorice (izpred občinske stavbe) pa bodo krenili tako, kot se bodo dogovorili na sestanku zainteresiranih v četrtek, 20. t. m. ob 18. uri. Turnosmučarski izlet bo vodil dr. Jože Andlovič. • PD PTT LJUBLJANA vabi svoje člane v nedeljo na sicer lahek, zato pa v popolno zimsko idilo odet izlet: Kranjska gora-Planica-Tamar. Iz Ljubljane se bodo odpravili na pot z avtobusom ob 7.30, vrnili pa naj bi se ob 18. uri. Zbor udeležencev je pred Cigaletovo 10; izlet bo vodila Jelka Bergelj. Prijave sprejemajo do petka, 21. t. m. v društveni pisarni. Trg OF 16, tel. 316-531. Po poteh »Štirinajste« RAVNE - V spomin na legendami pohod XIV. divizije, ki je 6. februarja 1944 prekoračila Sotlo in na Štajerskem nadaljevala hude boje do končne osvoboditve, bodo v nedeljo, 13. t. m. ob 10. uri v Kotljah pri Ravnah na Koroškem domači športni delavci pripravili tradicionalne, 9. množične smučarske teke »Po poteh Štirinajste«. Snežne razmere so tod izredno ug«xlne. tako da so organizatorji že pripravili 12,5 km dolgo in ne preveč zahtevno progo. Člani jo bodo morali preteči dvakrat (25 km), teritorialci in vojaki btxlo tekmovali na 9 km, trim-ski tek za vse kategorije pa bo dolg 3 kilometre. Svoj nastop lahko prijavite do petka na naslov ZTKO Ravne na Koroškem, zamudniki pa se bodo lahko vpisali na štartni seznam še pol ure pred začetkom prireditve na licu mesta. D. K. Četrti »Lokvarski tek« NOVA GORICA - V sklopu veli-ke športno-politične manifestacije, XVIII. pohoda po smučinah IX. korpusa '83, bo smučarski klub Lokve priredil v nedeljo, 23. t. m. četrti »Lokvarski tek«, ki bo posvečen 40-letnici ustanovitve Krirpusa in spominu na 19. januar 1944, ko ie okupator prvič požgal vas Lokve. Start bo ob 10. uri pred spominskim obeležjem na Lokvah, proga pa bo od tam speljana proti Bajti, Mali Lažni, Smrečju, Pa-radani in prek Bole nazaj v Lokve. Progi bosta dolgi 20 in 10 km; na Kaveljci, korenine — pozor! Radiotelevizija Ljubljana je tudi letos pobudnik športnorekrea-tivne akcije Brazde vzdržljivosti, kar težavnega preskusa v petih vztrajnostnih zvrsteh: smučar- skem teku, partizanskem maršu, kolesarjenju, plavanju in planinstvu. Rok za prijavo je že potekel; toda ker mnogi kandidati niso mogli osebno oddati prijav na smučarskem teku v Dupljah, je organizacijski odbor podaljšal rok prijav! Prijave kandidatov za kaveljce in korenine sprejemajo do ponedeljka, 24. t. m. S. U. krajši bodo tekli pionirji, članice, veteranke in udeleženci NOV, na daljši pa člani in mladinci, članice, veteranke in udeleženci NOV, na daljši pa člani in mladinci. Ce bi jo organizatorjem zagodla odjuga., bodo prireditev pripravili na rezervnih terenih na Mali Lažni; v tem primeru bosta progi krajši - 8 in 16 km. Prireditelji pričakujejo številne smučarje-tekače z obeh strani meje. RAJMUND KOLENC Za pokal v biatlonu LJUBLJANA - Odbor za teke pri smučarskem klubu Kamnik bo v soboto, 22. t. m. na progah med Ratečami in Planico priredil drugo tekmo za slovenski pokal v biatlonu za naslednje starostne kategorije: pionirji A (letnik 71) in B (70), st. pionirji A (69) in B (68), ml. mladinci (67, 66, 65), st. mladinci (64, 63) in člani (62 in nazaj). Štart pionirjev, ki bodo tekli 2 in 4 km ter dvakrat streljeli s po 5 najboji na 10 m, bo ob 9. uri, štart starejših kategorij (10, 15 in 20 km, streljanje na 50 m) pa ob 10. uri. Vsak tekmovalec mora imeti svojo puško in naboje. SK Kamnik sprejema prijave do petka do 15. ure po telefonu (061) 831-564. D. K. v Invalidi na Ošvenu LJUBLJANA - IŠD Samorastnik iz Raven na Koroškem bo priredil v nedeljo ob 10. uri na Ošvenu pod Uršljo goro tekmovanje invalidov iz vse Šlovenije v veleslalomu za prehodni pokal ZRŠIS. Prijave samo še da^ nes sprejema IŠD Samorastnik, prijavi pa se lahko vsak telesno prizadet občan, ki se izkaže z ustreznim zdravniškim dokumentom. D. K. Počakal ga je v zasedi, ubil s strelom iz puške in ga okradel Kosovski SNZ je raziskal, kako je bil maja 1981 ubit kmet Isa Fazllija - Prepovedana trgovina z orožjem - Govorice PRIŠTINA, 19. januarja (Tanjug) - Po več letih se je organom za notranje zadeve iz Podujeva, Prištine, pokrajinskega SNZ in sosednjih občin južnega dela Srbije posrečilo pojasniti uboj 53-letnega kmeta Ise Fazlije iz vasi Balovca v podujevski občini. O njegovi smrti so krožile med albanskimi in med srbskimi nacionalisti razne zgodbe. Isa Fazllija je bil na zelo grob način ubit 29. maja 1981. Upoštevaje, da se je ta uboj zgodil precej po protirevolucionarnih demonstracijah na Kosovu, na meji med občinama Podujevo in Kuršumlija, in da je bil izvršen na zelo surov način, so se precej začele širiti dezinformacije, zlasti s stališč albanskega nacionalizma in ifedentizma. Med drugim se je govorilo, da so tako gnusen zločin iahk(^ zagrešili samo Srbi. Nasprotno tezo so širili tudi srbski nacionalisti. V sporočilu, ki so ga danes objavili organi pokrajinskega SNZ, je rečeno, da je uboj zagrešil Isuf Raimi, tudi doma iz vasi Balovca. Podatki kažejo, da se je to zgodilo iz koristoljubja in da je bila vmes preprodaja orožja. Ugotovili so namreč, da je ubiti Isa Fazllija prišel, kot se je poprej domenil z Isufom Raimijem, na dogovorjeno mesto; prevzei naj bi orožje, zato je imel pri sebi 160.000 dinarjev. Raimi ga je počakal v zasedi, ubil s prvim strelom iz puške in nato okradel. V sporočilu je še rečeno, da se je ubiti Isa Fazllija vrsto let ukvarjal z nedovoljenim prekupčevanjem, predvsem z orožjem in strelivom. Organi za notranje zadeve so morali opraviti približno 70 preiskav po stanovanjih in drugih prostorih, pri ljudeh, ki so bili kakorkoli zapleteni v prekupčevanje z orožjem in strelivom, preden so prišli do pravih podatkov. Pri tem so našli 55 pušk in več pištol ter streliva. Robot je naredil samomor TAMPA, 19. januarja — Laborantka iz neke jedrske elektrarne na Floridi je bila pred kratkim priča prizora, kakršnega bi lahko srečali v romanih ali v filmih znanstvene fantastike. Videla je prvi »samomor« robota na svetu. V tehnični zapisnik so vnesli tudi njeno pripombo: »Robot je ročne sklepe stisnil v prest in jel zamahovati po sebi ter se razbijati na koščke.« Elektronski avtomat v floridski nuklearki je bil izdelan in programiran za najbolj nevarne delovne operacije v atomskem reaktorju. Pri tehnični obdukciji robotovega trupla se je pokazalo, da je v elektronski shemi nastala napaka, ki je povzročila tudi robotovo samouničenje. Obdukcija tik pred pogrebom razkrila umor BEOGRAD, 19. januarja -Nevsakdanji primer kriminalistične prakse bo kmalu dobil sodni epilog: Miloradu Čoliču bodo sodili, ker naj bi 20. novembra lani zadavil svojo sestro Vidosla-vo Stošič. Začelo se je, ko je pogrebna povorka s posmrtnimi ostanki Vidoslave Stošič prispela do pokopališča v Obrenovcu: tedaj je SNZ neznanec po telefonu sporočil, da je bila pokojna ubita. Inšpektorji so prišli pravočasno, prekinili pogrebne slovesnosti in telo pokojne poslali na obdukcijo, kjer so ugotovili, da gre za nasilno smrt z zadavitvijo. Za zločin so osumili Vidoslavinega brata in ga takoj priprli. V preiskavi je Milorad Čolič dejanje zanikal, trdil, da je s sestro nekaj let živel v skupnem gospodinjstvu, da mu je z oporoko zato zapustila vse premoženje. Sodni izvedenci so ugotovili, da je do smrti prišlo zaradi nasilne dušitve. Pravi motiv umora bo najverjetneje prišel na dan šele med sojenjem. M. P. Leto in pet mesecev zapora za tihotapljenje BEOGRAD, 19. januarja — Okrožno sodišče je obsodilo danes na eno leto in pet mesecev zapora tunizijsko trgovko Rašido Amiri, ker je proizvajala in. razpečevala mamilo, poleg tega’ pa je imela še ponarejen potni list. Prek dubrovniškega letališča je 8. oktobra lani pritihotapila v našo državo 100 gramov heroina, vrednega 500.000 dinarjev. Toda to še ni vse. Sodišče je ugotovilo, da je v Italiji ponaredila potni list. Zagovarjala se je neprepričljivo, češ da ji je možev prijatelj izročil heroin v varstvo. Po prestani kazni bo za vedno izgnana iz Jugoslavije. Po sklepu sodišča so jo zadržali v priporu. M. P. informativni tednik deta ŠTIRIINDVAJSET UR Natakar umrl zaradi razbitega kozarca BEOGRAD, 19. januarja — Nezaposleni Zoran Mladenovič iz Zemuna se je tako razjezil, ko je moral plačati razbiti kozarec, da je natakarja Steva Črnogorca s pestjo z vso močjo udaril po senceh in ga ubil. To se je zgodilo v restavraciji poveljstva jugoslovanskega vojnega letalstva v Zemunu. Mladenoviča so priprli in psihiater ga je opazoval. Ko je bilo ugotovljeno, da je povsem prišteven, je okrožno javno tožilstvo vložilo proti njemu obtožnico zaradi umora. M. P. En mrtev, štirje ranjeni MARIBOR, 19. januarja — Anton Knehtl je vozil včeraj osebni avtomobil od Maribora proti Pesnici. V bližini Doljne Počehove je v ovinku zapeljal čez polno črto in se čelno zaletel v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal zahodnonemški državljan Franz Kotzbeck. Pri trčenju je bil 7-mesečni otrok v Knehtlovem avtomobilu Igor Dervarič tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Hudo ranjeni pa so bili sopotniki Samski dom se je spremenil v skladišče najrazličnejšega orodja Ko so miličniki pregledali samski dom na Pokopališki ulici, so našli nekaj »ilegalcev« in »sposojene« stvari LJUBLJANA, 19. januarja — Na prošnjo stalnejših prebivalcev so miličniki PM Moste te dni opravili pregled vseh prostorov v samskem domu GP Obnova na Pokopališki cesti v Ljubljani. Hkrati so preverili tudi osebne dokumente stanovalcev. To je bilo treba storiti tudi zaradi pretepa, ki je izbruhnil pred dnevi in v katerem so enega od stanovalcev zabodli z nožem in ga hudo ranili ter vrste drugih neredov. delovne organizacije, ki zanj doslej še vedele niso. Primer sam po sebi pravzaprav ni nič novega, lepo pa kaže, kakšen pregled in nadzor ter odnos do družbene imovine imajo v nekaterih delovnih organizacijah. Vsaj ob letnih inventurah naj bi organizacije, ki imajo svoje samske domove, te pregledale tudi po tej plati, hkrati pa naj bi se vedno znova dogovorili, ali so sobe v samskih domovih namenjene bivanju ali skladiščenju materialov »neznanega« porekla. Mnogi, kot kaže, pozabljajo, da nadzor ni omejevanje pravic, ampak njihova delovna dolžnost! < M. S. _ IZŠELIE Zabavnik Miličniki so tako odkrili, da je v domu, ki bi lahko sprejel 400 stanovalcev, trenutno 260 delavcev. Skupaj s hišnim upravnikom so si ogledali vse prostore namenjene bivanju in pri tem naleteli na prava skladišča gradbenega materiala ter zidarskega in žele-zokrivskega orodja. Ko so iskali lastnike le-tega, so ugotovili, da je večina orodja last delovnih organizacij, vendar ga imajo stanovalci kar doma (verjetno za popoldansko šušmarstvo). Poleg tega so naleteli na deset ilegalnih stanovalcev, za katere so ugotovili identiteto in jih prijavili, pri štirih so našli bodala različnih dolžin - verjetno za »obrambo«, če bi kdo hotel orodje odnesti. Mnogo materiala pa je, so ugotovili miličniki, ostalo za že zdavnaj izginulimi lastniki. Material in orodje skušajo sedaj miličniki pravično razdeliti med prizadete NAMIG TEDNA Veljavo drsanju! Dokler ni bilo umetnih drsališč, je imela rekreacija na snegu (smučanje in sankanje) veliko prednost pred drsanjem. Z razvojem umetnih drsališč pa se to razmerje bistveno spreminja. Čeprav so umetna drsališča zahtevne in drage naprave, pa zanesljivo omogočajo nenehno in celo pol leta trajajočo drsalno sezono. Navadno premorejo umetna drsališča v večjih naseljih; namenjena so torej prebivalcem mest in jim /zagotavljajo zanesljivo rekreacijo prav v tistih mesecih, ko jim je nasploh zaradi nevšečnih vremenskih razmer najtežje dosegljiva. V našem podnebju je nič koliko zim, ko do srede decembra ali še dlje ni toliko snega, da bi bila mogoča smučarska rekreacija; hkrati pa se na umetnih drsališčih drsa staro in mlado že od septembra ali oktobra dalje. V tem je ena izmed najpomembnejših prednosti rekreacijskega drsanja pred smučanjem. Ta okoliščina pa je pomembna tudi zato, ker se je število umetnih drsališč v Sloveniji povzpelo že na sedem, kar je bistvenega pomena za rekreacijsko življenje Jesenic, Bleda, Kranja, Celja, Maribora, Ljubljane in Zaloga. In to ne več kot izrazito zimsko. Prednost rekreacije na ledu je še v tem, da so drsalke (seveda s čevlji) kot edini za drsanje potrebni rekvizit, cenejše kot smučke. Še bolj pomembno pa je morda to, da je za drsanje treba bistveno manj časa, kot za smučanje. Vsakdo, ki pošilja otroke ali pelje vso družino iz mesta na smučanje, ve, kako težko in kako redko si je mogoče privoščiti smučarsko rekreacijo v današnjih razmerah. Umetna drsališča pa imamo v mestih tako rekoč pred nosom. Seveda pa v NAMIGU, ki v tej mili zimi opozarja na možnost počitniške drsalne rekreacije za šolarje in dijake ne bomo zamolčali velike prednosti smučanja pred drsanjem: namreč, pri smučanju se gibljemo v prosti naravi, na gorskem zraku, ki ga celo nepokrito umetno drsališče lahko samo delno nadomesti. STANE UREK v avtomobilu Knehtla: Ida Dervarič iz Doljne Počehove, Anton Potrč iz Pekla pri Mariboru in voznik Knehtl, Dragica Potrč pa je bila laže ranjena. D. P. Požar v Tovarni mesnih izdelkov MARIBOR, 19. januarja — Sinoči je prišlo do požara v Tovarni mesnih izdelkov v Mariboru, tozd Predelava, ki jc povzročil za 670 tisoč dinarjev škode. Goreti so začele saje v dovodni cevi v dimno komoro. Zgorela je izolacija v cevi in del električne napeljave. D. P. Prijeli dvojnega morilca DUNAJ, 19. januarja — Poročali smo že, da je 39-letni Veljko Lambulič v Lauterachu v pokrajini Vorarleberg v Avstriji med prepirom ustrelil svoja dva rojaka - brata Živka in Djordja Popoviča, nato pa pobegnil. Avstrijski časopisi poročajo, da so ga na podlagi tiralice Interpola prijeli in zaprli v Titogradu. Avstrijski časniki pišejo, da se bo v Jugoslaviji zagovarja! pred sodiščem za dvojni umor in da ga jugoslovanske oblasti ne bodo izročile avstrijskim. N. S. Pešec hodil po sredini ceste KAMNIK, 19. januarja — Včeraj ob 22.05 je 36-letni Milan Lukan iz Šmarce z osebnim avtomobilom prehitro peljal od Černivca proti Kamniku. Med vožnjo je prepozno opazil 35-letne-ga pešca Rajka Dobovška, ki je hodil po sredini ceste. Kljub umikanju in zaviranju je zbil pešca, ki je padel na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa na cesto, kjer je po nekaj minutah umrl. Kako hitro je vozil Lukan, kaže podatek, da je uspel ustaviti avtomobil šele po 23 metrih in pol. G. B. Klic graničarjev je upošteval le eden MARIBOR, 19. januarja — V včerajšnjem poročilu »Ubit pri poskusu tihotapljenja« je prišlo do nekaterih nejasnosti. Klic graničarjev je iz skupine, ki je hotela ilegalno prestopiti mejo iz Avstrije v Jugoslavijo, upoševal le eden, drugi pa so skušali zbežati na jugoslovansko ozemlje. Kot smo poročali, je bil pri tem ubit Beka Bojaj, druge člane skupine pa so prijeli pozneje. V 88 nesrečah je lani umrlo 42 traktoristov in 5 sopotnikov Največ nesreč se je zgodilo zaradi neizkušenosti, prehitre vožnje, alkohola - Veliko ranjenih LJUBLJANA, 19. januarja — V 88 traktorskih nesrečah je lani umrlo 47 ljudi, od teh 42 voznikov traktorjev in pet sopotnikov. Največ se jih je zgodilo septembra, največ traktoristov pa je umrlo na celjskem območju. Najpogostejša vzroka sta bila neizkušenost in alkohol. Samo v eni nesreči se je ranilo dvanajst ljudi, ki so se peljali na traktorski prikolici in popadali z nje, ko je traktorist zapeljal v jarek. To kaže tudi na to, da bi se takšne nesreče marsikdaj lahko tragično končale. V 88 nesrečah se je hudo ranilo devetnajst voznikov in sedemindvajset sopotnikov. Največ nesreč se je zgodilo septembra (19), sedem manj pa v juliju. Po deset nesreč je bilo v juniju in avgustu. Največ nesreč s smrtnim izidom je bilo torej na celjskem območju (9), slede Murska Sobota (7), Ljubljana okolica in Maribor (6), Krško (4), Kranj in Novo mesto (3), Slovenj Gradec (2) in po ena na koprskem in postojnskem območju. Poleg voznikov je umrlo tudi pet sopotnikov. Največ traktoristov je umrlo pod traktorji na njivah, poljih in vinogradih, med vožnjo po klancu navzgor ali navzdol, ko so zaradi neizkušenosti prestavili v napačno prestavo oziroma zapeljali na strmino. Značilno za traktorske nesreče je tudi to, da se traktor velikokrat prevrne na voznika. Veliko število traktorjev kljub številnim opozorilom še vedno nima varnostnih kabin, ki bi lahko rešile marsikatero življenje. Glavni krivec za veliko število nesreč z mrtv imi in ranjenimi v minulem letu je tudi neizkušenost, neredko združena s prehitro vožnjo in alkoholom. Podatki so vzeti iz vesti, ki so bile objavljene v Delu in so glede smrtnih žrtev točni, glede ranjenih pa samo približni, saj marsikatero nesrečo ljudje zamolčijo. Zato o teh nesrečah nikoli ne zvemo podrobnosti; ljudje se namreč bojijo kazenske odgovornosti, škodo nekako nadomestijo, rane pa se zacelijo kar doma. BOJAN GROM Z neplačano globo - zaprta pot v Italijo LJUBLJANA, 19. januarja - Italijanski obmejni organi so liani odkrili dva primera, da so hoteli ukradene avtomobile preko Jugoslavije pretihotapiti na Bližnji vzhod; prejšnja leta je bilo takšnih poskusov več. Na obmejnem področju Gorice so prijavili tudi po deset jugoslovanskih in italijanskih državljanov v Italiji, 415 osebam - večinoma z arabskih držav in Romov z jugoslovanskim državljanstvom, ki niso mogli dokazati dohodkov, od katerih bi v Italiji živeli - pa so prepovedali vstop v Italijo. Še zanimivost iz lanskega leta, ki so jo sporočili ,na tiskovni konferenci goriške obmejne službe: policijski organi so italijanskim obmejnim službam izročili seznam Jugoslovanov, ki so iz Gorice odšli, ne da bi poravnali globe za nepravilno parkirane avtomobile. Obmejni organi takih Jugoslovanov v Italijo ne bodo spustili vse dotlej, dokler dolgov ne bodo poravnali. Z. V. Voznik in mati nista preživela nesreče PRIZREN, 19. januarja (Ta-njug) - Danes dopoldne se je na železniški progi med Malo Krušo in Prizrenom zgodila huda nesreča. Trčila sta lokalni potniški vlak, ki vozi na progi Metohija--Prizren, in tovornjak. Voznik Daim Hoxha (29) in njegova mati Fetija (55) nesreče nista preživela, Daimova žena Munevera (26) in trije sinovi Shukrija (7), Samija (4) in Sabrija (2) pa so bili hudo poškodovani. Družina Hoxha je doma iz vasi Rando-brava v prizrenski občini. Poškodovane so takoj prepeljali v prizrensko' bolnišnico, ker so v smrtni nevarnosti. Nesreča se je zgodila, ko je voznik tovornjaka hotel pred vlakom zapeljati čez progo. Prav takrat je pripeljal potniški vlak iz Male Kruše. Lokomotiva je trčila ob prednji del tovornjaka-kabi-no, kjer so bili vsi potniki, in vlekla vozilo za sabo še kakih 100 metrov. Ob udarcu so otroci padli iz tovornjaka. jana SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA Murskosoboški Blisk se je znašel v hudih škripcih V tem tozdu IMP so štiri leta poslovali po domače — Slabo delo, šušmarjenje in pijančevanje so prispevali svoje — Zdaj zmanjkuje naročil MURSKA SOBOTA, 19. januarja — V tozdu IMP Blisk so pričeli gasiti požar, ki so ga zanetile pred štirimi leti iskre slabega dela in nedela, slabe organiziranosti in številnih drugih napak. Torej že takrat, ko za montažerje centralnega ogrevanja in elektrikarje na domačem trgu ni manjkalo dela. Vmesni klici posameznikov in očitno preredki pozivi odgovornih v občini, da je treba razmere v kolektivu korenito spremeniti, so bili očitno bob ob steno. O vsem so včeraj popoldne govorili člani osnovne organizacije ZK, ki jih je le petnajst, in člani predsedstva OK Z K, vendar je še marsikaj ostalo brez odgovora. pa disciplinska komisija v tozdu sploh ne dela (eden od komunistov je celo dejal, da imajo člani disciplinske komisije na glavi več masla kot drugi delavci). Delavski svet je ukinil 15-od-stotno stimulacijo, namenjeno pridnim delavcem. Dodatek so namreč začeli izplačevati kar vsem, ne glede na delovne rezul- V Blisku je dokončno počilo oktobra lani. ko je računovodja, ob .pomoči SDK", iznenada ugotovil. da ima tozd kar 17,625 milijona dinarjev izgube, ob polletju pa je imel celo nekaj ostanka dohodka. Inšpektorji so pri preverjanju poslovanja ugotovili, da je menda finančni minus nekoliko manjši, ker v Blisku niso sproti zaračunavali opravljenih del, predvsem pa so opozorili na fina-načni nered. V novembru je bila izguba 5.47 milijona dinarjev, najbolj odgovorni v tozdu pa si po sprejetem finančnem računu obetajo še ugodnejše rezultate — tozd naj bi po njihovem lani posloval brez izgube. vrnili, čeprav jih je razpravljalo le šest. Vse težave v kolektivu so se očitno pričele s preveliko fa-milijamostjo med zaposlenimi, popivanjem med delovnim časom (takšni očitki letijo celo na najožje vodstvo tozda). Izredno se je udomačilo tudi šušmarjenje med delovnim časom. Zato ni čudno, da so na primer monterji Bliska pri gradnji hotela v Moravskih toplicah potrebovali kar 35 in ne 19 tisoč ur. Neupravičeno se je zavleklo tudi delo na objektih bolnišnice itd. Za grehe, ki so nekoga stali krepke denarce in zmanjšali dohodek tozda, doslej ni odgovarjal nihče. Končno tate. Ti pa, kot smo slišali, sploh niso bili merljivi, kajti v tozdu že pet let niso izračunavali norm za posamezna dela. Vse je šlo v skupno skledo, ki je pač morala biti polna kot edino merilo dobrega poslovanja. Sicer pa se je strokovni kolegij v Blisku ob milijardnih poslih, lani sestal le enkrat. Po vsem tem ni čudno, da postaja IMP Blisk že kar sinonim za slabo delo v občini. Res pa je, da zaradi naštetega težko dobiva delo v sedanjem gospodarskem položaju. Delavci prav gotovo niso veseli, ko slišijo, da imajo dela le še za dva meseca. IVAN GERENČER V prvih dneh vojaščine še ogled mesta MARIBOR, 19. januarja — Večkrat na leto pridejo v mariborske vojašnice mladinci iz mnogih krajev države, ki v naslednjem letu in pol služijo vojaški rok. Starešine mariborske garnizije želijo zagotoviti mladim vojakom čim prijetnejše bivanje v novem okolju in vsako generacijo mladih vojakov seznanijo tudi z znamenitostmi Maribora. Na sliki: vojaki si ogledujejo Trg svobode, kjer je osrednji spomenik NOB. (Foto: Bogo Čerin) Seveda pa tudi to ne more biti obramba za izredno slabo in neodgovorno delo v preteklosti — čeprav ne zagotovo vseh 360 delavcev. Komisiji tozda in sozda IMP. SDK, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. sta bili pri končni oceni razmer v kolektivu dokaj blizu. Komisija tozda je v sklepih naštela tudi delavec, ki so krivi za nastali položaj v tozdu. Največje breme so naprtili direktorju Vladu Kolmaniču in tehničnemu direktorju Ludviku Temlinu. Svojega dela pa niso zadovoljivo opravljali še Jože Prša, Dušan Banfi, Viktor Vrečič. Jože Sebok. Jože Brdnik, Bojan Skalar. Branko Brulc in Bela Barbarič. Takšnega mnenja je bila komisija v tozdu, njene ugotovitve pa včeraj komunisti Bliska niso za- Metalurgija v Mariboru leta 2000 MARIBOR, 19. januarja — Strokovnjaki mariborskega ekonomskega centra in VEKŠ so v raziskovalnem projektu Maribor 2000 predvideli tudi nadaljnji razvoj metalurgije. TAM. Metalna, Elkom, Strojna, Primat in Atmos dobivajo iz livarn Tama in Atmosa le S 0 odstotkov ulitkov iz sive, nodularne in jeklene litine, ostalo pa iz livarn izven Maribora. Zato tu razmišljajo o zidavi lastne livarne. Primanjkljaj sive litine znaša že 2800 ton, predvidevajo pa, da se bo do leta 1985 povečal na več kot 8000 ton. M. K. HPRf, SGP GRADBINEC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADBINEC« KRANJ, Nazorjeva 1 Delavski svet TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA razpisuje na podlagi določil 66. čl. statuta TOZD delovne naloge in opravila VODJE TOZD Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo gradbene, ekonomske. upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih in nalogah - da ima moralnopolitične in etične vrline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica. Kranj, Cesta na Rupo -razpisna komisija. 18-363 Vedno več je gostov, ki si zdravilišče plačujejo sami Zavarovancev, ki prihajajo na zdravljenje v Rogaško Slatino na račun zdravstvenih skupnosti, pa čedalje manj ROGAŠKA SLATINA, 19. januarja — V Zdravilišču Rogaška Slatina, kjer imajo te dni približno 500 gostov, načrtujejo letos precej več prenočitev kot lani, ko so jih našteli za tri odstotke manj kot v letu 1981. Pričakujejo, da bo v zdravilišče prišlo zlasti več samoplačnikov — število tistih, ki jih pošiljajo zdravstvene skupnosti, v zadnjih mesecih naglo upada - kakih sto tisoč prenočitev pa si obetajo od gostov iz tujine. Seveda se v zdravilišču z visoko razvito zdravstveno dejavnostjo, pa tudi hotelskim delom storitev, zavarovancem ne mislijo odreči. Prav nasprotno — zdravljenje v naravnih zdraviliščih, zlasti kot nadaljevanje ali celo nadomestilo bolnišničnega, ohranjajo v ospredju tudi v prihodnje, žal pa je zavarovancev, ki prihajajo v zdravilišče na račun zdravstvenih skupnosti, čedalje manj. Zato pa je med gosti vedno več takih, ki so si zdravljenje pripravljeni plačati sami - lani so le-ti ustvarili kar 29 odstotkov prenočitev več kot leto prej. Prenočitev tujih gostov so lani našteli za 4 odstotke manj kot v letu 1981. rezultat pa je, če upoštevamo vse obremenilne okoliščine lanskega turističnega izkupička, in zraven še dejstvo, da je bila Rogaška Slatina vse lanske mesece precej hrupno gradbišče, vendarle zadovoljiv. Tujce bodo v zdravilišče vabili tudi letos, kljub mačehovskim deviznim predpisom, ki' jih k temu ne spodbujajo. Od tujskega prometa načrtujejo za okrog 211 milijonov dinarjev iztržka, kljub te- • V zdravilišču Rogaška Slatina so lani našteli 294.785 prenočitev ali za tri odstotke manj kot v letu 1981. Prenočitev domačih gostov je bilo nekaj več kot 212 tisoč, tujcev pa 82.312. mu pa bodo le s težavo poravnali obveznosti do sovlagateljev oziroma tuje kredite. Kot je danes dejal na novinarski konferenci novi direktor Zdravilišča Rogaška Slatina Darko Bizjak, pa od svoje smeri razvoja in dela ne bodo odstopili - upajo le, da bo zmagala'zdrava pamet in bo tudi turizmu odmerjen večji, pravičnejši devizni delež. IVICA BURNIK Nad 377 milijonov din za dolgoročna posojila V Splošni banki Celje jih bodo dobili uporabniki družbenih sredstev za nakup in gradnjo stanovanj CELJE, 19. januarja — Po načrtu LB Splošne banke Celje naj bi letos namenili stanovanjsko komunalnemu gospodarstvu 457,1 milijona dinarjev ali 18 odstotkov več kot lani. Organizacije združenega dela naj bi prispevale dobrih 80 odstotkov celotne vsote, občani z namenskim varčevanjem 55 milijonov dinarjev, z odkupom deviz pa bi lahko pridobili še 17,3 milijona dinarjev. Tako bodo od skupno načrtovanih 687,8 milijona dinarjev nad 377 milijonov namenili za dolgoročna posojila uporabnikom družbenih sredstev za nakup in gradnjo stanovanj, nad 300 milijonov din pa za stanovanjska posojila občanom. Dopolnilna sredstva bo banka namenila za kreditiranje nakupa in opremljanje stavbnih zemljišč (do 40 odstotkov predračunske vrednosti), za kreditiranje prenove stanovanjskih hiš (pridobivanje novih prostorov ali izboljšanje toplotne izolacije oziroma varčevanja z energijo). Po načrtu LB Splošne banke naj bi se tudi sredstva občanov letos povečala za 22 odstotkov, to je za 1300 milijonov din, od katerih bi obresti znesle 446 milijonov. Menijo, da bodo najbolj povečale kratkoročne dinarske vloge, tudi na žiro računih občanov. Lani se je že pokazal pozitivni učinek povečane obrestne mere. Medtem ko naj bi bilo kratkoročnih deviznih sredstev za 305 milijonov ali 18 odstotkov več, bistvenega priliva deviznih sredstev iz tujine ne pričakujejo. V Splošni banki si bodo prizadevali preusmeriti izplačila osebnih dohodkov s hranilnih knjižic na tekoče račune zaradi bolj smotrne porabe denarja. DRAGO HRIBAR PRIŠLI-ODŠLI Marjan Štefan, v. d. vodje delovne skupnosti sisa za gospodarske dejavnosti • Skupščina sisa za gospodarske dejavnosti občine Koper, ki je na prvi letošnji seji sprejela odstop vodje delovne skupnosti Romana Zrima, je za vršilca dolžnosti imenovala Marjana Štefana, 40-letnega diplomiranega gradbenega inženirja. Pred tem je bil Štefan operativni vodja za gradnjo luških objektov pri GIP Gradis. Mirko Štic, vodja tozda Montaža DO TAM • Na seji delavskega sveta tozda Montaža DO TAM so imenovali za vodjo tozda 45-letnega Mirka Štica, ki je zadnje mesece lani bil vršilec dolžnosti vodje tozda. Doslej je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti v samoupravnih organih in v komiteju za SLO in družbeno samozaščito DO TAM. Bojan Simonič iz občine v Tobačno tovarno • Viški izvršni svet je z začetkom letošnjega leta izgubil aktivnega člana Bojana Simoniča, ki je prevzel mesto direktorja v Tobačni tovarni tozd Tobak. PISMA BRALCEV Kako je s prometom na progi Ljubljana—Zalog? Krajani Studenca, predvsem tistega dela naselja, ki smo se nekdaj posluževali mestnega postajališča na poti na Fužine (ki pelje na stari fužinski most), smo ogorčeni zaradi že pred časom skrajno nepraktično določenih postajališč. Ker smo prizadeti, in ker je tudi škoda po neptitreb-nem porabljenega goriva, nekaj predlogov. Dvomimo, da je pri odločanju v skrajšanju proge št. 10 sodeloval kakšen občan, ki se je vozil z avtobusi na tej progi, kajti če hi sodeloval, prometa ne bi uredili tako, kot so ga. Posledica skrajšanja proge so preobremenjeni avtobusi' na progi št. 11 in skoraj prazni avtobusi na progi št. 10. Ko vozi »enajstka« iz Zaloga v mesto, je polna že v Polju in na naši postaji ne more več sprejeti potnikov. Neizkoriščeni so tudi avtobusi-na novi progi št. 17; prav tako zaradi prekratke proge. Kaže, da tisti, ki odločajo o njih, pozabljajo, da postaja Bežigrad vse večje središče srednjega in visokega šolstva, saj hodijo v tamkajšnje šole učenci in dijaki iz vseh kon- cev Ljubljane. Zaradi gradnje naselja Fužine ima Zaloška cesta vsak teden drugačno traso. Mestni avtobusi vozijo v zadnjem času po novi cesti. In spet so zelo nerodno postavljena postajališča prav za naše naselje! So tam, kjer ne stanuje nihče in zelo daleč od nas. Že staro postajališče je bilo daleč, do sedanjega pa je še dlje. Če se peljemo iz Most proti Polju, imamo postajališče pred novo trgovino v naselju Fužine. To je prav. Toda le nekaj sto metrov naprej je že novo in kmalu nato je naše. Menimo, da je to postajališče na zelo neprimernem kraju za nas, krajane Studenca. Tudi zato, ker je do naslednje postaje v Slapah zares zelo daleč. In kako preprosto rešiti problem, da bi bili vsi zadovoljni? Nova Fužinska cesta, ki pelje na fužinski most, je lepo urejena, široka, ob njej so lepi pločniki in pri križišču s staro Zaloško cesto je tudi razširjena. Tu bi lahko bila postaja mestnega prometa za obe smeri. Za smer iz Polja proti mestu pa bi jo lahko uredili tudi na stari Zaloški cesti, tam, kjer se konča naselje Studenec, pri hiši št. 6, kjer je tudi možen odmik s ceste. Krajani Studenca smo ogorčeni tudi zato, ker nas imajo pri vseh dajatvah za enakopravne z vsemi v občini, čeprav nimamo mnogih koristi, ki jih drugi imajo. Smo brez trgovine, brez šole in vrtca in brez telefonskih zvez. Za same krajane ni bilo tod storjenega še ničesar. Naše pridobitve so le velika smetišča in nered, ki ga puščajo za seboj zidarji. Predvsem krajevno skupnost in druge, ki so pristojni za nas. opozarjamo in prosimo, naj že začnejo urejati vsaj tisto, kar smo nekdaj že imeli. V imenu krajanov ANGELCA GUTNIK, Studenec 7a, Ljubljana-Polje Zahvala vozniku audija Ko sem se peljal drugega januarja letos z družino na izlet v Kamniško Bistrico, je bilo sinu med vožnjo slabo. Na hitro sem zapeljal s ceste in se ustavil prav na jami, ki jo je pokrival led. Pri tem so se mi sprednja kolesa pogreznila in nisem mogel ne naprej ne nazaj. Uvidel sem, da sami ne bomo mogli ukreniti ničesar■, zato sem se odločil, da bom ustavi/ kakšnega voznika in ga zaprosil za pomoč. Najprej sem ustavljal stoenko, v kateri so bili sami mladi fantje, žal pa so oddrveli naprej. Kmalu je pripeljal z nasprotne strani audi, za volanom pa je bil starejši moški. Ustavil je in mi priskočil Rimske Toplice: zdravilna voda in strokovnost Uspehi Vojnega centra za medicinsko rehabilitacijo pri zdravljenju raznih obolenj RIMSKE TOPLICE, 19. januarja — Vojni center za medicinsko rehabilitacijo v Rimskih Toplicah, edini te vrste v državi, ima zadnja leta uspehe pri zdravljenju revmatičnih, živčnih, travmatičnih, ginekoloških in drugih obolenj, kar gre pripisati termalni radioaktivni vodi (38 stopinj), medicinskim strokovnjakom in sodobni tehnični opremi. Kot je na današnjem novinarskem pogovoru, združenem z ogledom Centra, poudaril dr. Dragan Opačrč, ustanova, ki jo je že 1945. prevzela JLA, ni ne v strokovnem ne v zdravstvenem smislu zaprtega tipa, saj sodeluje z ljubljansko vojno bolnišnico, Kliničnim centrom in celjsko splošno bolnišnico; če je prostor, sprejemajo tudi civilne osebe. Bolniki iz okoliških krajev (Laško, Zidani most, Radeče, Hrastnik) se zdravijo v šestih ambulantah. V razvoju Centra je bila posebej pomembna obnova Sofij ine-ga dvora (1976), v katerem so nameščeni lažji bolniki (v obeh stavbah jih je kakšnih 300). V zdravilišču, v katerem prevladujejo reymatični bolniki (najmanj pa je Slovencev), imajo zaprt bazen in kadi. Glede tega pa so še premalo storili. Značilno je, da še zdaj natakajo vodo v kadi ročno, kot v prejšnjem stoletju; ker prostorov ne morejo prezračevati, je vlažnost stoodstotna. Starost zgradbe ne dopušča pretirano sodobnih posegov. DRAGO HRIBAR Imenovano začasno vodstvo v »Lesni« OTIŠKI VRH, 19. januarja -Delavski svet »Lesne« iz Slovenj Gradca je danes imenoval vršilce dolžnosti v kolektivnem poslovodnem odboru delovne organizacije za dobo šest mesecev. Na čelu vodstva Lesne bo Hrabro Sterdin, doslej predsednik skupščine občine Radlje, prej direktor Gorenja Muta. V poslovodnem odboru so še Hubert Dolinšek, Miha Savinek in Angelca Vrbnjak. Delavski svet se je za imenovanje vršilcev dolžnosti kolektivnega poslovodnega odbora odločil zato, ker razpis za novo vodstvo ni uspel in ga bodo morali ponoviti. Delegati delavskih svetov iz tozdov so takšno poslovodno konstrukcijo sprejeli kot kompromis in hkrati terjali, da je v roku šestih mesecev treba poiskati še nove, predvsem mlade strokovnjake za vodilna mesta. J. P. na pomoč. Z vrvjo je moj avto hitro potegnil na cesto. Za pomoč se vozniku audija najlepše zahvaljujem. LILIJAN PEROŠA, Šišenska 2, Ljubljana Za novo leto smo sami pripravili program Pacienti sanatorija Ravne pri Šoštanju smo sklenili, da se bomo kar se da stabilizacijsko poslovili od starega leta. Na pobudo vodstva sanatorija smo se odrekli prihodu dedka Mraza in pacienti sami prevzeli organizacijo prireditve. Izmed pacientov smo izbrali enajst dobrih pevcev in recitatorjev, ki so začeli pripravljati program: pesmi in recitacije. Nastop je bil kar uspešen. Poslušalci, pacienti in osebje sanator/ja, so nastopajoče nagrajevali s primernim ploskanjem, ob koncu pa se jim je za nastop v imenu vodstva zahvalila glavna sestra Tatjana. Pohvalila je predvsem pobudo, da so pacienti sami poskrbeli za vse točke programa, ne da bi pri tem sodelovali kakšrli strokovnjaki. S pecivom, ki so ga pripravile kuharice, brezalkoholnimi pijačami, pesmijo in plesom se je potem nadaljeval in končal veseli del prireditve. TONE JERIN, sanatorij Ravne pri Šoštanju UTRIP_____________________________________________ Spominske medalje za borce Šercerjeve brigade MARIBOR, 19. januarja — Na današnji slovesnosti v domu družbenih organizacij so blizu sto borcem 2. SNOUB Ljubo Šercer izročili posebne spominske medalje. Dobili so jih borci Podravja in Pomurja, ki jim jih 11. septembra lani na proslavi ob 40. obletnici na Mokrcu zaradi odsotnosti medalj niso mogli izročiti. Predsednik pododbora borcev te brigade Anton Gregorič-Jakec je borcem čestital za priznanja in spregovoril o delu pododbora brigade v Mariboru. Samo v mariborskih občinah živi danes okoli 300 borcev te partizanske enote. (M. K.) Večja proizvodnja motorjev v TAM MARIBOR, 19. januarja — V tozdu Proizvodnja motorjev delovne organizacije TAM so decembra sestavili 1001 motor, kar je za 418 motorjev več, kot so jih sestavili v decembru 1981. Lani je TAM izvozil za več kot 60 odstotkov motorjev več kot leto dni prej. (M. K.) Robin Hood in Varuh divjine za šolarje MURSKA SOBOTA, 19. januarja — Soboški kino »Park« je med zimskimi počitnicami pripravil za šolarje dve filmski predstavi. Prejšnji petek so si lahko ogledali dolgometražno risanko Robin Hood, jutri ob 10. uri pa še film iz živalskega sveta »Varuh divjine«. Mladinski predstavi bosta še v petek ob 15.30 in 4. februarja ob istem času. (I. G.) Razprodajajo tudi otroško konfekcijo MURSKA SOBOTA, 19. januarja — Tudi na otroškem oddelku Potrošnikove blagovnice razprodajajo otroško konfekcijo, za katero se ljudje močno zanimajo. Razprodaja bo do 15. februarja. (I. G.) Kopališče z napakami LENDAVA, 19. januarja — V Integralovem hotelu Lipa so ob koncu lanskega leta dokončno uredili rekreativno - kopališki del, v katerem je bazen s toplo termalno vodo, tri kabine za podvodno masažo in kopanje, finska kopel, oddelek za fizioterapijo, trimski kabinet in prostori za zdravstveno službo. Žal so gbstom na voljo le storitve kopališča, ne pa tudi ostalih oddelkov. Finska kopel je zaradi obnove zaprta, prav tako pa tudi ne dela kabina za podvodno masažo s termalno vodo. (I. G.) Razstava malih pasemskih živali LENDAVA, 19. januarja - Društvo za gojitev malih pasemskih živali občine Lendava je pripravilo zelo uspelo prvo tovrstno razstavo v Lendavi. Člani društva gojijo predvsem konce različnih pasem. V lanskem letu so se člani društva predstavili na 5. republiški razstavi malih živali v Ljubljani. Povezali se bodo s sorodnimi društvi, kot na primer z društvom »Slavček« iz Beltinec. Podobne razstave bodo pripravljali tudi v letošnjem letu. (J. Ž.) Pet filmov med počitnicami MARIBOR, 19. januarja - Od 24. januarja do 8. februarja, med zimskimi šolskimi -počitnicami, bodo v mariborskih kinodvoranah vrteli pet filmov, ki jih je mariborsko kinopodjetje namenilo šolarjem. Ogledali si bodo lahko jugoslovanska filma Variola Vera in Sončni zahod, angleški film Meč kralja Arthurja, ameriški film Neskončna ljubezen in jugoslovansko risanko Čiča-miča. (B.Č.) Stavbar zida nov stolpič za študente MARIBOR, 19. januarja — V študentskem naselju ob Gosposvetski cesti je gradbeno podjetje Stavbar pričelo z gradnjo novega študentskega stanovanjskega stolpiča SD-4. Do konca leta bodo Stavbarjevi delavci zgradili dom s 462 ležišči. Investitor teh del, ki so vredna več kot 150 milijonov dinarjev, so študentski domovi Maribor. (B. Š.) Klavnica bo redno obratovala čez mesec dni ŠENTJUR PRI CELJU, 19- januarja — V tozdu Klavnica sozda Merx so opravili sanacijo, potrebno, da bi lahko normalno delali in zadostili sanitarno higienskim predpisom. Računajo, da bodo čez kak mesec začeli redno obratovati. Na dan zakoljejo od 40 do 50 goved, če bi klavna linija delala s polno zmogljivostjo (manjka jim namreč delavcev), bi jih zaklali vsaj trikrat več, s čimer bi predvsem povečali izvoz. Klavnici živine ne primanjkuje, saj ima tudi lastne hleve, v katerih je na leto več kot dva tisoč goved. (D. H.) IZŠEL JE NOVI TEDNIK TOPROVO RAZOČARANJE JE PREVEČ MILA ZIMA Kopičijo se zaloge smučarske konfekcije ŽELEZNICA, ŠAH EN ŠTEVILNI KONJIČKI Franc Pešec v Tednikovem intervjuju CIGAN PAVLE IN NJEGOVA DRUŽINA Živ spomin na dobročudni par Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Kamnik razpisuje prosta dela in naloge sekretarja izvršnega sveta in vodja strokovne službe POGOJI: visoka izobrazba družboslovne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj Poleg navedenega mora kandidat imeti sposobnosti za organizacijo in vodenje ter druge pogoje, ki se preverjajo v postopku imenovanja. Mandat za navedena dela traja 4 leta. v Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Kamnik, Komisija za volitve in imenovanja, Titov trg 1. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od končanega postopka izbire. 18-387 Justin Scott MORILEC LMU 56. nadaljevanje Donner je po radiu sporočil novo pot. Hardin naj bi se usmeril bolj proti jugu in se približal viharju, če naj bi se srečal z Leviatha-nom. »Mislite, da bo prišel pravočasno?« je vpra šal Donner. Za navigatorja ni bil Hardin nič drugega kc nosljajoč glas iz radijskega aparata in pikica n veliki karti. Pogledal je zadnje poročilo o sta nju morja. »Vreme bo še najmanjša ovira in njego najmanjši problem,« je rekel čez čas. »Ne bo ujel ladje?« »Sploh ničesar ne bo ujel.« 16 Jadrnica je bežala pred ledenim vetrom in divjimi valovi. Bila je prehitra. Tako hitro se je pognala naprej, kadar je dobila veter v jadra in kadar jo je neslo navzdol po valu, da je bilo nevarno, da bi se s premcem zapičila v naslednji val. Hardin je moral zmanjšati hitrost. Toda veliko ni dosegel. Jadrnico je še vedno hitro neslo naprej. Nabral je vse mogoče predmete, jih privezal na vrvi in vrgel v vodo, da bi zavirale jadrnico. Ko je končal, je že bila noč. Ajaratu je mirno spala, njeno dihanje je bilo pravilno, kabina pa nenavadno tiha in spokoj- na. Moral bi se preobleči, še prej pa kaj pojesti. Naredil si je mešanico čaja, limoninega soka in medu. Popil je nekaj sirupaste mešanice in jo odnesel Ajaratu. Dvignil jo je in pila je, čeprav ni bila čisto pri sebi. Nato se je spet pogreznila v spanec. O pravem času se je vrnil h krmilu. Veter, ki je sem ter tja dosegel hitrost 60 vozlov, se je začel sprevračati, valovi pa z njim. Prinašalo jih je z vseh mogočih strani, delali so vrtince in zavirali so napredovanje jadrnice. Sredi divjanja morja je Hardina obšlo — nenavadno mirno — spoznanje, da se mu morda bliža konec. Jadrnica je bila sicer res še nedotaknjena, vendar pa je dosegla svoje meje. Hardin ie sklenil zdržati, kolikor bo mogel. Ni se mogel sprijazniti z mislijo, da mu Leviathan uhaja, smrti pa se ni bal. Bila je del pogodbe, kr jo je sklenil sam s seboj, ko je tankerju napovedal vojno. Žal mu je bilo, da bo v smrt potegnil tudi Ajaratu. Rad bi šel dol in jo tolažil, da ne bi umrla sama v kabini, vendar tega ni mogel storiti. Ce bi zapustil krmilo, bi bilo to nekakšen samomor, obup, pospešitev dogodkov. Velikanski val je treščil v jadrnico in jo preplavil. Hardina je vrglo na drugo stran kabine koleni je udaril ob rob. Nekaj trenutkov, ko je otepal po vodi, ni videl drugega kot jambor, vsa jadrnica je bila pod vodo. Potem se je premec dvignil in ladja je prišla na površino. Krma je bila še vedno pod vodo. Hardin se je privlekel do krmila. Ladja se je le stežka dala obračati. Pošasten val je planil nanjo, jo pograbil od strani'in zasukal, da je bil jambor vodoravno. Toda jadrnica se je spet zravnala. Videti je bilo, kot da se je sama odločila za življenje, kajti planila je naprej in začela brzeti. Hardin jo je počasi obvladal. Postal je njen partner, ker gospodar le ni mogel biti. ★ ★ ★ Hardin je bil hudo zdelan. Premočen je bil do kože, moči so ga zapuščale, komaj je še držal krmilo. Najprej se mu je zdelo, da se krmilo nekam zatika, polagoma pa je spoznal, da je postal prešibak. Potreben je bil toplote, suhe obleke, hrane, sicer bi kratko malo umrl od mraza in lakote. Pozornost mu je začela pešati. Ladja mu je ušla in skoraj bi se zgodila katastrofa, ker so jo valovi lovili od strani. Ko je spet zamižal, ga je krmilo udarilo v brado. Spoznal je, da mora počivati, sicer mu bo slabo. Naravnal je avtomatskega pilota, da je jadrnica delala z valovi kot dvajsetih stopinj. Potem je malo počakal, pripravljen, da poseže vmes, kajti hotel se je prepričati, ali bo avtomatski pilot dobro vodil ladjo. Nekaj minut je jadrnica plula brez težav in Hardinu se je zazdelo, da jo bo avtomatski pilot lahko manevriral. Odšel je v kabino. Vrgel se je na ležišče in užival v miru. V kabini je bilo mračno in dokaj hladno, toda ves zunanji hrup je bil pridušen. Zaprl je oči. Ni smel zapraviti priložnosti, ki jo je dobil: prisilil se je, da je ostal buden. Ne da bi vstal, si je slekel premočeno obleko. V predalu je našel suho brisačo in zmasiral si je premraženo telo. Posušil si je obraz in lase. Šele tedaj je spet vstal. Oblekel si je suhe hlače in pulover, obul nogavice in copate, obesil v bližini stopnic tiste kose obleke, ki so bili še najmanj premočeni: če bi moral na vrat na nos planiti na palubo. Sol Stein Zakonski mož 46. nadaljevanje »Dam ti ček za petdeset dolarjev, če mi pustiš uro,« jč predlagal, v upanju da se bo morda le pojavil policaj. Že od kod. »V rit si zatakni ček, uro mi daj!« Peter mu je izročil uro. »Te je strah?« je vprašal mladenič. Peter je pomislil. »Ja,« je končno rekel, »bojim se te.« Fantu je bilo všeč, da je priznal. »Tudi z vašo uro sem, gospa.« »Jaz nimam ure,« se je zlagala Elizabeth. Imela je majceno uro, pripeto na prsi. »Ženska je brez ure,« je rekel mladenič. V Petru je začelo vreti. Kar čutil je rdečico, ki mu je oblila obraz. Ne prenagli se, dobro premisli, bodi previden. »Bolje bo, da se čim prej pobereš,« je končno rekel. »Lahko bi te počil,« mu je zapretil s pištolo. »Poberi se,« je bil Peter zdaj odločen. Obrnil se je in jo odkuril. Gledala sta za njim, dokler ni izginil za hišo na koncu ulice. Peter se je sklonil, da bi pobral bisere. Tudi Elizabeth se je lotila dela. Trajalo je celo večnost, da sta jih spet zbrala. Nekaj se jih je zakotalilo v smeti. »Upam, da sva našla vse,« je rekel. »Tudi če ne.« Napotila sta se proti njenemu stanovanju. »Boš poklical policijo?« »Nobenega smisla nima. Zdaj ga že ne bodo več našli, poleg tega bodo hoteli najine podatke, najini pričevanji, to pa sovražim.« Prijela ga je za roko. Tudi njegova je bila hladna. Stisnila jo je. To je bil znak, da je odobravala njegovo ravnanje. Lažja oblika junaštva, si je rekel, a na to,, kaj bi se utegnilo zgoditi, ni vredno misliti... Ko sta stopila v stanovanje, je hotel najprej telefonirati. »Rose,« je rekel, ko se je oglasila, , »mislil sem, kaj če bi se v soboto ob desetih oglasil pri vas in za nekaj ur odpeljal oba otroka.« Rose dolgo časa ni odgovorila. Potem je le rekla: »Prav.« »Lahko noč.« Ko je odložil, se je obrnil in zagledal Elizabeth, kako je še vedno stala med vrati. Še zdaj si ni slekla plašča. Peto poglavje V soboto ob desetih dopoldne je Peter stal pred vrati svoje lastne hiše in čakal. Zdelo se mu je, kot da so pred vrata postavili znak »Vhod prepovedan.« Naj vtakne ključ v ključavnico, odklene in vstopi? Ima pravico to storiti? Pritisnil je na zvonec. Ko bi otroka vsaj že bila pripravljena. Ni mu bilo do tega, da bi ga sosedje videli, kako stoji pred vrati svoje hiše in čaka, da mu odprejo. Zaslišal je korake. Na vratih se je prikazal radostni Margaretin obrazček. »Živjo,« je rekel Peter. »Živjo, očka.« Pričakoval je, da mu bo skočila v naročje, toda nič takega se ni zgodilo, dekle je obstalo kot da hoče obdržati primerno razdaljo. »Ne boš vstopil?« je vprašala. Izraz na njenem obrazu je bil premišljen, zadržan. Natanko je vedela, da sta si z Rose tako navzkriž kot še nikoli in da stojita vsak na svoji strani bojišča. Obotavljaje se je stopil naprej. Torej kanijo z njim ravnati kot z vsakim drugim gostom. Vljudni bodo in uradni. »Samo minutko, takoj bom, očka,« je rekla Margaret. Na stopnicah se je prikazal Jonathan. »Hej, oče.« Peter je prikimal. »Sem že,« se je spet oglasila Margaret, zdaj že v plašču. Jonathan je stal ob vznožju stopnic in ga gledal. »Ti ne greš?« je vprašal Peter. »Hja, s Frankom imava nekakšne načrte, saj veš, danes je sobota.« »Kakšne načrte?« »No, malo se bova, potepala okrog hiš in pogledala, kaj delajo otroci, mogoče bova pri Franku poslušala Jimija Hendrixa. Saj veš, kako je ob sobotah.« »Katerega Jimija bosta poslušala?« »Hendrixa.« »Aha, že vem,« je rekel, v resnici pa pojma ni imel, kdo je to. Mu je bilo tudi popolnoma vseeno, zdaj je bilo važno samo to, da se je bil Jonathan odločil, da ne gre z njim. Peter je bil presenečen in potrt hkrati. »Midva se bova vrnila okrog petih. Morda se takrat kaj pomeniva. Lahko bi šla malo...« »S Frankom bova šla popoldne verjetno v kino, oče.« Tudi Peter je imel namen iti po kosilu v kino. Z obema. Toda zdaj mora spremeniti načrt. T3ilo bi neprijetno, če bi si z Margaret izbrala isto kinodvorano kot Jonathan in Frank. O Rose ni bilo ne duha ne sluha. Gotovo je uredila tako, da ji ni bilo treba biti zraven.