Duhovno Življenje LETO (ANO) VII. — '*MT "»m/C ...... MOSTA# «V' /,-i / „V Mfrtv*C41 X / \ - \ 44W4- \ V „m™ry/ . KVKiufUJ* ^s^X. / •UH»** 4W” *±- IEBIBö ÄF' ■p1--~ ' BÜFz:---A__;jj reiMMOVtCA Ni SLOVENSKA KRAJINA slavi letos 20 letnico svoje svobode v svobodni Jugoslaviji. Njeni sinovi, rojaki iz one strani Mure vabijo vse brate Slovence in vse Jugoslovane, da pribite 12. februarja na Avellanedo, da se skupno zahvalimo Bogu in da se tega dogodka poveselimo z lepo pesmijo in navdušeno besedo. Začetek ob 4 uri popoldne z zahvalno slovesnostjo v kapeli Manuel Estevez 630. Nato zborovanje na dvorišču s sodelovanjem raznih društev. DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo in uprava: P a s a j e S a 1 a 1 a 6 0. Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 - 6832 ( 63 - 2629) f-etna naročnina za Argentino 2 $. Za Jugosavijo 40 Din. Za druge dežele 3 $. CERKVENI VESTNIK 12 febr. ob 10 na Avellanedi pono vitev nove maše. Ob 4 uri pete litanije tudi na Avellanedi. Oboje na Man. Estevez 630. 19 febr. maša na Paternalu za Sebastjana Mozetič. Popoldne nič. 26 febr. ob 10 uri sv. Maša v Rosa-riju v kapeli pri slovenskih šolskih sestrah. 5 marca. Maša na Paternalu za Janeza Furlan. Molitve ob 4 uri na Paternalu. 12 marca. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. 19 febr. odidem na obisk k Slovencem v Mcndozo. Prosim rojake, di imajo tamkaj znance, da mi spnrode njihove naslove. Na povratku sc bom zadržal v .Tunini;, kjer je tudi več Slovencev, nato bom šel v Rosario in potem še dalje v Paranä. Postna postava: Strgi post, to je prepoved mesnih jedi in mesno juhe in p: "trganje v jedi velja sledeče dneve: pepelnica, vsi petki velikega posta. Samo post pa je vse srede TO dnevnega posta in veliki četrtek. Te dneve se smejo uživati mesne jedi, a si je treba v jedi pri trgati. Vzdržnost od mesa veže vse vernike, pritrganje v jedi veže tiste, ki so spolnili 21 let in še niso stari 60. Posebne olajšave so dovoljene bolnikom in tistim kateri niso sami gospodarji svoje mizo in morajo uživati tisto, kar se dobi. Od pritrganja v jedi so tudi izvzeti oni kateri delajo teško telesno delo. Velikonočno spoved je treba tudi tuka j spolniti, kdor hoče biti cel kristjan. Po slovensko se more spovedati vsak dan do 10 ure, v nedeljo in praznik pa do 9 uie pri sv. Jožefu. Tudi ob priliki slovenske službe božje preje in potem je prilika za spoved. V cerkvi sv. Jožefa v Floresu so se poročili: 17. jan, Albina Bitežnik in Okroglic Jože. 28. jan. Ivanka 'Teligoj iz Trnova pr’ 11. Bistrici in Lešnjak Jernej, doma ii Horjula. 4. febr. Rozalija Lasič iz Vrtojbe in An ton Ušaj iz št. Petra pri Gorici. Pri sv. Neži na Avaios se poroči Pavlina Kodrič in Stane Troha. Poroka se bo vršila 18. febr. zvečer. Krščena je bila pri Sv. Jožefu Izabeli Čebohin. Stariši so doma iz Gorice. Krši je opravil g. Doktorič. Važno je tole: Krsti in poroke se lahko vrše kar pri Sv. Jožefu v Floresu. Samo prijaviti "e treba preje, da sem gotovo doma. Zaradi porok je pa treba imeti v redu krstne liste oziroma druge zadostne dokumente in pa dve zanesljivi priči. IZ UPRAVE. Vsi bralci našega lista razumete, da je z uredniškimi posli mnogo dela. Ker je sedaj vse delo padlo na moje rame, je jasno, da mi čas še manj dopušča kot doslej, da bi hodil na obiske. Prav gotovo je moja želja, da bi obiskal vse rojake, katerih naslove morem doseči, toda ta naloga je preobširna, in je kar gotovo, da nikdar ne bom do vseh prišel. Mnogi čakajo, da pride ktlo pobrati naročnine za D. ž. Prosim, da na to ne čakajte. Potrudite se sami in prinesite tiste solde, saj je tako malenkostno, a meni bo pa le v izdatno, pomoč, če bo vsak steil toliko, kolikor je njegov delež. Saj ste Slovenci uvidevni ljudje in vem da ga ni med bralci Duhovnega Življenja, ki bi namenoma ne hotel poravnati naročnine. Le prilika se ne ponudi. Sedaj pa Vas prosim, da si to prilike sami poiščite. Najti je ni teško. Posebno primerno je ob priliki slovcn ske službe božje dopoldne in popoldne, kakor je razglašeno vedno v časopisju. Prav tako lahko poravnate tudi na bankah Germ&nico (g. Lakner) in Holandes (g. Škrbec). Tudi pri Slovenskem lisi a lahko izročite naročnino za Duhovno življenje. Da so z izdajanjem združeni veliki stro ški, to tudi vsi razumete. Zato prosim, bodite velikodušni in primaknite tisti, kateri zmorete kako malenkost za tiskovni sklad. Glede dostavljanja je res, da vtegne biti kak pogrešek v upravi, toda večinoma je krivda na pošti. Zato prosim, da mi javite, kadar ne dobite lista v redu, da se na pod- KORISTNI NASLOVI Poslanstvo kraljevine Jugoslavije za Argentino, Brasil, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270. Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 937, Rosario de Santa F6. U. T. 22—012. Izseljenski korespondent za Uruguay: Ituzaingö 1322, Montevideo, Uruguay. Slovenske usmiljenke delujejo po naslednjih bitenosajregkih bolnicah: Alva- rez, (Salas 2 y 3), Alvear, (Salas 2, 5, 16 y 20), R. Mejia (Salas 3, 15), Hospital Espanol, Asilo de los Anzianos. Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cordoba 1646, Telefon: 28—083. Izseljenski duhovnik David Doktorič; Ituzaingö 1322, Montevideo, Uruguay Telef. 87959. Izseljenski duhovnik Jožef Kastelic: Condarco 545, Buenos Aires, Argentina. — U. T. 63—2435. Izseljenski duhovnik Janez Hladnik: Pasaje Saialä 60. Buenos Aires, Argentina. U. T. 63—6832 in 63-2629. Najprimernejši čas za razgovore od 11-—13 in 19—23, izvzemši sredo, petek in nedeljo. Salezijanski duhovnik Ludovik Per-nišek, Časa parroquial, Junin de los Andös, Neuquön, Argentina. Slovenska šola na Paternalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Aires. Jugoslovanski patronat (posredovalnica za delo): Bolivar, 314, II. nadstropje, U. T. 33—9905. Slovenski list, General Cesar Diaz 1657, Buenos Aires, Argentina, U. T 59- 3667. Zavetišče Lipa, Villa Madero FCGBA lugi gotovih dejstev lahko pritožim. Tisti, ki lista ne mara, naj ga zavrne, da mu ne bomo delali nepotrebne nadlege j in imeli nepotrebnega izdatka. Se vod 1 prosim, da ga raje vsi blagohotno sprejmete in citate, Kako koristno zrnce bo že vsak našel notri. Tistim, ki so zaostali z naročnino zn pretekli čas, se prihodnja številka več no j pošlje. Hladnik Janez BANCO GERMANICO prevzame vsako odgovornost za pravilno in brzo dostavljanje Vaših denarnih nakazil. BANCO GERMANICO jamči za popolno varnost Vaših hranilnih vlog", ter jih obrestuje po tekoči obrestni meri. BANCO GERMANICO nudi najugodnejše pogoje pri nakupu tako odhodnih, kakor vpoklicnih prevoznih listkov (šifkarte). Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SID AVENIDA L. N. ALEM 160 BUENOS AIRES 25 DE MAYO 149—59 Nove uradne ure: od 10 do 15. — Ob sobotah od 9 do 11. VARNOST! ZAUPNOST! HITROST! Dr. Matija Slavič (Slovenski zbornik): Slovenska krajina v debi, ko se je odločevala njena usoda za tisočletja V Prekmurju je bila jugoslovanska zavest ob štajerski meji precej razširjena. Preprosto ljudstvo je dalo po razglašenju -Jugoslavije v bližnjem štajerskem Ljutomeru dne 3. nov. 1918 svobodi izraza s tem, da je zavzelo sovražno stališče proti mogočnim madjarskim grofom in judom. Zato so si ti zasigurali državno zaščito, tako, da je ljudstvo, razočarano nad tako “svobodo”, težko prenašalo madjarski režim. Jugoslovanska misel se je širila med njimi po vojakih, ki so prišli domov, in po letakih, ki jih je spravljal v Prekmurje štajerski Narodni svet v Mariboru. Vendar ni bilo tam nikogar, ki hi s prevratom uvedel slovensko upravo, ker so Madjari tukaj začeli preganjati narodne delavce, kakor Jožefa Klekla, vpokojenega župnika, izdajatelja “Novin”. Podobno je bilo tudi v Medžimurju. Upravno je to čisto hrvaško ozemlje spadalo neposredno k Budapešti in ni imelo nič skupnega s hrvaško banovino. Narod je bil tedaj že neverjetno pomadžarjen, ker je vsa javna uprava šla dosledno za tem ciljem, šola in oblast. Edino cerkev je bila še narodna, ker je cerkveno spadalo to ozemlje pod zagrebško nadškofijo. Ob prevratu so se Med.jimurci hoteli osvoboditi madjarske vlade in uprave. Pognali so ponekod madjar-ske oblastnike ter uvedli hrvatsko domačo upravo. Toda madjarski uradniki in drugi priseljenci v zvezi z ma-djaroni so znali organizirati upor proti medjimurskim narodnjakom. Nastala je domača vojna za oblast. Narodna fronta se je vedno bolj krčila. Končno so “Madjari” zmagali, in eksponirani narodnjaki, med njimi nekaj duhovnikov, so morali bežati v štajersko Središče in odtod v Varaždin. Radi teh za Jugoslavijo nepovoljnih razmer je dr. M. Slavič, ki je že pred prevratom prepotoval Prekmurje, da spozna razpoloženje z ozirom na jugoslovansko idejo, v prvi polovici novembra šel s propagandnimi letaki za Prekmurje v Ljutomer, Ormož in Varaždin. V Varaždinu je bilo v pisarni odvetnika dr. Križmana posvetovanje medjimurskih beguncev s tamkajšnjim Narodnim svetom. Naslednji dan je šla večja deputacija v Zagreb pred Narodno veče, čigar predsedstvo, Pavelič in Pribičevič, je imelo sicer dobro voljo, pa ni moglo takrat za Medjimurje in Prekmurje ničesar storiti. Zato je mislil mariborski Narodni svet, kako bi general Majster Prekmurje osvobodil s svojimi vojaki in s prekmurskimi prostovoljci, ki so prihajali k njemu, da mu v tem oziru pomagajo. Na Štefanovo, 26. decembra 1918, je bil v Radgoni, v vojaški jahalnici velik shod radgonskih in okoliških Slovencev ter Prekmurcev, na katerem je govoril general Maister, urednik Žebot, dr. Slavič ter predsednik shoda, takratni dijak Jerič, zdaj dekan. Po tem shodu je bilo že vse določeno, kako bi general Maister vkorakal v Prekmurje. Medtem pa so Hrvati zasedli Medjimurje pod poveljstvom podpolkovnika Kvaternika. Dne 24. decembra 1918 so se operacije začele. Glavna kolona podpolkovnika Perka je prodirala iz Varaždina proti Čakovcu, središču Medjimurja. S slovenske strani so vkorakale tri kolone: kolona stotnika Jurišiča z zagrebškimi dobro-voljci in večji del Slovencev, dalje kolona mornarjev in kolona slavonskih Hrvatov. Prva je operirala proti Murskemu Središču, druga proti Štrigovi, tretja proti Ča- kovcu. Dne 25. decembra je bilo Medji murje zasedeno, upravo je začasno prevzel podpolkovnik Perko, od civilistov pa je uspešno sodeloval čakovski odvetnik dr. Novak. Nato je omenjeni stotnik Jurišič na lastno pest z malo četo prostovoljcev prekoračil Muro ter zasedel 28. decembra 1918 obmurski del Prekmurja, Doljnjo Lendavo, Beltince in Mursko Soboto. Med Jurišičevimi prostovoljci je bilo tudi več Slovencev, štajerskih in prekmurskih. Izmed prekmurskih prostovoljcev je poročnik Godina zasedel rojstno vas Bistrico v črensovski župniji. General Maister pa je še potem tudi nekaj slovenskih častnikov odpustil, da so šli k Jurišiču v Prekmurje. Jurišič pa se je preslabo zavaroval. Dne . januarja 1919 so ga presenetili Madjari, ki so sc ob 5. uri zjutraj pripeljali z vlakom v Mursko Soboto. Njegova četa jr bila razpršena. On sam je dobil strel v roko, njegov adjutant dr. Dimovič in pet vojakov je padlo. Šest častnikov in civilista Božidarja Severja, ki je organiziral Narodni svet za Prekmurje, so ujeli in mislili takoj ustreliti. Ko so Lili že v vrsto postavljeni za ustreljcnje pri katoliški cerkvi v Murski Soboti, je v zadnjem hipu zapovedal madjarski poveljnik, da naj pridejo pred sodišče na Mad.jarsko. Zato so jih in 20 vojakov odvedli v ogrske ječe. Josip Godina, stotnik Rakuša, nadporočnik Osterc in drugi so se z begom rešili in napravili dolgo nevarno pot iz Pinkafö v Gradec, Lipnico, špilje in Maribor, kamor so prišli II. februarja 1919. Božidar Sever pa se je rešil smrtne obsodbe šele 30. julija istega leta. General Maister je imel v naslednji dobi veliko opraviti na štajerski in koroški meji, za Prekmurje ni imel vojakov na razpolago. Tudi Hrvati se niso več brigali za Slovensko Krajino. Zato je ta preživela hudo dobo, preden je prišla pod okrilje Jugoslavije. Domovina Slovencev med Muro in Rabo ni imela tako stalnega imena, kakor n. pr. Štajerska, Koroška itd., ker ti Slovenci tdso bili nikdar sami zase v kaki geografski celoti, ampak so spadali deloma pod žalsko, deloma pod železno županijo. Prvi njihov katoliški pisa-telp Mikloš Kiizmič (umrl 1804) jo imenuje “Slovensko okroglino”, štajerski slovstveniki so jo imenovali Prekmurje, ker je bilo že ustaljeno ime Medjimurje za pokrajino med Dravo in Muro. Pri štajerskih obmejnih prebivalcih je bilo od nekdaj znano ime Prekmurje in Prekmurci. Madjari so ta kot, kjer prebivajo Slovenci, imenovali Totšag (Tot je Slovak, Slovenec), t. j. Slovenska Krajina ali Vendvidek, t. j. Vendska ali Slovenska krajina. Po razpadu monarhije so Madjari za trenutek govorili o tem, da bi ti Slovenci spadali v novo županijo “Mursko županijo”, kjer bi Slovenci imeli trohico pravic. Po odhodu Jurišičeve posadke so 14. januarja 19] 9 katoliški duhovniki zahtevali združitev vseh Slovencev med Muro in Rabo v eno deželo z imenom “Slovenska Krajina”. Novine so imele pod madjarsko vlado podnapis “list za vogrske Slovence”. Pod Jugoslavijo je izdajatelj Klekl nekaj časa imel podnapis “list za prekmurske Slovence”, potem “glasilo prekmurskih Slovencev, nato “glasilo Slovenske Krajine”. Sedaj, ob 25 letnici svojega plodonosnega delovanja za Prekmurske Slovence, pa se imenujejo “Novipe Slovenske krajine”. Ko so 1. 1926. in 1927. Hrvati reklamirali “Prekomurje” zase, češ, da je to hrvatska pokrajina, in da Prekmurci govore hrvatski jezik, kakor je trdil dalmatinski žurna-list Joe Matošič, in se je ustanavljala stranka madjaro-nov pod vodstvom odvetnika dr. Nemethy-ja, ki bi naj propagirala hrvatstvo in podpirala Radiča, so Prekmurci na velikih shodih v Murski Soboti in Črensovciv, kjer je govoril dr. Korošec, poslanec Klekl in dr., sklenili resolucijo, da so “Slovenci” in da s ponosom imenujejo svojo domovino “Slovensko Krajino”. Pri teh državnozborskih volitvah 1. 1927. Radič ni dobil nobenega mandata v Prekmurju in Nemethyjeva struja je z njegovim odhodum na Ogrsko razpadla. Zato se je to slavilo kot zmaga slovenstva. Od tega časa se poleg geografskega imena “Prekmurje” rabi etnografsko ime “Slovenska Krajina”. Prekmurska neodvisna stranka z imenom “Vjedi-njena Prekmörszka Sztranka” pa je 1. 1923. svoje glasilo imenovala “Mörszka Krajina” ter s tem skušala uvesti ime “Murska Krajina”. Avtonomiste “Slovenske Krajine” je madjarska Karolyjeva vlada seve s praznimi obljubami skušala pridobiti zase dočim so jih madjarski listi napadali kot “domovine izda jnike”. Koncem meseca marca je Ogrska postala boljševiška, in ž njo tudi Slovenska Krajina. Prekmurci so morali ustanavljati po občinah direktorije. Viljem Tkalec, pred vojno učitelj in organist v Črensovcih, po vojni nadporočnik in poveljnik obmejne policije ob Muri, potem pa namestnik civilnega komisarja in nazadnje civlni komisar v Murski Soboti, je postal tudi bolj-ševiški komisar v Murski Soboti. Pozneje pa seje sprl s “centralnim sovjetom” v Budimpešti ter hotel ustanoviti samostojno “Mursko republiko”. Boljševiška centrala v Budimpešti je poslala svoje teroriste v Prekmurje, kjer so se vršili celo vojaški spopadi, zlasti v okolici Murske Sobote. Tkalec je bil premagan, njegove čete razpršene. Teroristi so zdaj kruto vladali v Prekmurju, preganjali zlasti duhovnike, ker so jih smatrali za pristaše Tkalčeve protirevolucije. Večina slovenskih duhovnikov je moralo bežati, župnik Klekl sc je rešil le s tem, da se je preoblekel v poljskega delavca in se s čolnom pripeljal čez Muro na Štajersko. Pod prvo bolj-ševiško vlado so ostali večinoma prejšnji uradniki in župani, četudi z naslovom “diktatorjev”. Pod drugo teroristično rdečo gardo pa so bili uradniki tujci, večinoma Židje, ki so kruto ravnali z ljudstvom in mu odvzemali po mili volji priprego in živino. Zato si je v tem času ljudstvo želelo rešitve po Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija je ponovno silila na mirovni konferenci na to, da se Jugoslaviji dovoli Prekmurje zasesti, da se naredi konec boljševiškim grozovitostim. Mirovna konferenca pa je šele 1. avgusta 1919, ko so bile prekmurske meje že določene, dala jugoslovanski vladi pooblastilo, da zasede Prekmurje. Dne 1. avgusta pa se je obenem zrušil ogrski boljševizem. Nastopale so “bele garde” protiboljševikov. Viljem Tkalec je še zdaj od nekod prišel v Prekmurje kot “beli gardist” ter še enkrat poskusil svojo srečo. Dne 12. avgusta 1919 pa je pod vodstvom podpolkovnika Uzorinca v Prekmurje vkorakala jugoslovanska armada, ki je prišla od Radgone, Ljutomera in Središča. Razpršila je brez večjih prask rdeče in bele gardiste. Viljema Tkalca je ujela. Ta pa je iz zapora v Dolnji Lendavi ušel. Medjimurje je z novim letom 1919. upeljalo povsod hrvatsko šolstvo, sodstvo in upravo, ki je bila radi posebnih razmer v nekem oziru samostojna. Prekmurje vstaja... Prekmurje se je tudi takoj preorganiziralo; potem ko je 19. avgusta 1919 na sijajnem ljudskem taboru po zahvalni službi božji v Beltincih proslavilo osvobojc-nje. Politično upravo je prevzel začasno okrajni glavar mariborski dr. Lajnšic, ki je imel en mesec svoj sedež še v Radgoni. Ta je na sejah Prekmurskega narodnega sosveta dne 25. avgusta in 2. oktobra 1919 odpravil tako zvane notarjuše, t. j. tajnike več občin, ki so imeli precejšnji delokrog politične uprave; tudi civilne poroke so se sklepale pred njimi. Za občine je jugoslovanska uprava imenovala gereute do prvih občinskih volitev 1. 1928. V tem letu (in že prej od časa do časaj so se vršili od oblastnega odbora v Mariboru organizirani županski tečaji, na katerih so se Prekmurci uvajali v prej jim neznane županske posle. Civilni zakon se je na seji 2. oktobra 1919 odpravil, matrike pa so zopet prevzeli samo cerkveni duhovni uradi. Temljit prevrat sc je izvršil na šolskem polju. V madjarski eri so bile vse šole madjarske: 33 državnih, 37 rimsko-katoliških, 13 evangeličanskih in šest občinskih osnovnih šol ter meščanski šoli v Dolnji Lendavi in Murski Soboti. Obe meščanski šoli sta se poslovenili, v Dolnji Lendavi, kjer je bilo več madjarskih otrok, stop-njema. Iz naštetih 89 osnovnih šol se je po prvih poskusnih letih ustanovilo 74 šol s slovenskim, 13 z madjarskim (na ogrski meji) in dve z nemškim (na štajerski meji) učnim jezikom. Madjarski učitelji in tisti prekmurski (domači) učitelji, ki niso razumeli prekmurskega jezika, so bili odpuščeni. Pismenega slovenskega jezika do tedaj ni bil zmožen noben učitelj. Rojene prekmurske Slovence, ki so znali vsaj prekmurščino, pa so obdržali v službi, morali pa so sčasoma narediti izpite iz pismene slovenščine. Učni jezik je bil slovenski, katekizem pa so učili duhovniki, kakor prej, v prekmurskem narečju. Ker je bilo treba privzeti dosti slovenskih učiteljev iz drugih slovenskih pokrajin, in so bile nekatere šolske stavbe v zelo slabem stanju, so se v manjših krajih le polagoma otvarjale osnovne šole, ki so tudi med vojno bile deloma brez pouka. Prva šola, ki se je otvorila, je bila slovenska gimnazija v Murski Soboti, ki jo je ustanovil prosvetni poverjenik di'. Verstovšek in se je stopnjama izpopolnjevala. Prof. Vračko iz Celja je bil prvi njen ravnatelj, ki se je moral boriti z velikimi začetnimi težavami. Prekmurci so na ta svoj najvišji kulturni zavod jako ponosni. Ker je ostal Monošter (Sv. (iothard) na Rabi v ogrski državi, so izgubili ž njim Prekmurci tudi tamošnjo mo-noštrsko madjarsko gimnazijo, ki so jo'smatrali za svojo, ker je na slovenskem ozemlju. Zato so se oprijeli sobotske gimnazije in so š šolskem letu 1927./28., ko sta bila dva višja razreda v času finančne štednje reducirana, vzdrževali ta dva razreda privatno s pomočjo sobotske občine in mariborskega oblastnega odbora. Sedaj redno deluje popolnoma slovenska gimnazija v Murski Soboti. Velik vtis je naredilo na preprosto ljudstvo v Prek- Hmrju, da so bile zdaj sodnije in vsi uradi slovenski Brej je preprosti človek v uradu moral govoriti madjai -»ki; a ko ni znal, je moral imeti tolmača. Še vozni listek zn železnico je moral naročati v inadjarščini. Važno vprašanje za Prekmurje je agrarna reforma, ker je tam veliko grofovske zemlje, v rokah 4.—5 grofov, dočim ima kmetsko prebivalstvo premalo sveta. Veleposestva so bila v začetku pod državnim sekvestrom. Agrarna reforma se izvaja, dovršeno pa še delo vedno »i- Dr. Lajnšic, ki je z energičnim delom premagal razile začetne upravne in prometne težave, je bil civilni komisar do 27. oktobra 1919. Za njim je prišel za komisarja Bogomil Berimo, ki je umrl v Murski .Soboti 9. maja 1920. Tretji civilni komisar je bil G. Lipovšek, ki je postal 1. junija 1921 okrajni glavar za celo Prekmurje. Sedanji sreski načelnik v Murski Soboti je dr. Franc Bratina. Medtem ko v srezu Dolnji Lendavi je bil v začetku namestnik civilnega komisarja dr. Kočar, domačin iz Prekmurja, bivši sodnik v Bosni, do decembra 1920. Za njim je prišel v Dolnjo Lendavo kot namestnik civilnegakomisarja in poneje kot vodja politične ekspoziture Matko Kandrič, ki je postal 1. junija 1924 srezki poglavar za Dolnjelendavski srez. sreskega načelnika v Lendavi je Miloš Grabrijan. Prometne zveze pa so se zelo zboljšale z novim mostom pri Veržeju 1. 1922., ter z železnico Murska Sobota—Ljutomer—Ormož, ki se je otvorila 1. 1924. N tem je bilo Prekmurje ugodno prometno zvezano s Slovenijo in z Jugoslavijo. V cerkvenem oziru je bilo Prekmurje prva štiri leta še nekako odvisno od prejšnje sobotiške (somboteljske) škofije, potem pa je prišlo pod apostolsko administratu-•o laavntinskega škofa. V dveh katoliških župnijah, v poln ji Lendavi in Dubrovniku, imajo Madjari večino, ^ato se tam pridiguje tudi madjarski; slovenske pridige pa so za močne slovenske manjšine. Katoliških župnij je v Prekmurju 20. V Prekmurju je dalje 10 evangeličanskih župnij, •zmed katerih sta dve na ogrski meji precej madjarski. . drugih se vrše samo slovenske pridige v prekmuršči-P" Za Žide pa je sinagoga v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. ZA MEJO O B D H A V I Na mirovni konferenci v Parizu se je skrb za Me-djimurje in za Hrvate, ki žive ob medjimurski meji onkraj Mure in Drave, prepustila hrvatskemu delu jugoslovanske delegacije. Kot izvedenec za prekmurske meje je bil od vlade poslan dr. M. Slavič, za štajerske meje pa dr. Fr. Kovačič. Za prekmurske in štajerske meje pa so se poleg polnomočnega delegata dr. Žolgerja, štajerskega rojaka iz Slov. Bistrice, brigali tudi drugi slovenski člani jugoslov. delegacije, kakor tudi hrvatski in srbski delegati, med njimi prof. Cvijič, predsednik etnografske sekcije naše delegacije. Dr. Kovačič in dr. Slavič sta prišla 7. februarja v Pariz. Takoj drugi dan sta že zvedela, da so Gorica, Istra, Trst, vsaj na pol, izgubljena. A tudi naša severna meja ni bila tako sigurna, kakor se je optimistično misli- lo. Jugoslovanska polnomočna delegacija (Pašič, Trum-bič, Žolger, Vesnic) je bila zaslišana po Vrhovnem svetu mirovne konference dne .18. februarja 1919. Vesnic jegovoril za srbske, Trumbič za hrvatske, Žolger za slovenske meje. Žolger je bil zadovoljen, da je mogel vse povedati; govoril je prosto, ničital. Vrhovni svet, zlasti Clemenceau ga je pazljivo poslušal. Pariško časopisje je prinašalo samo objektivna poročila o nas in naših zahtevali. V naš prilog je pisal Gauvainov Journal des Debats. V začetku se zastopniki velesil sploh ne bi radi spuščali v podrobni študij naših mej. Ker je bila Drava blizu naše zahtevane meje, bi sploh najraje videli, da bi bila Drava meja do izliva v Donavo. S tem bi izgubili Baranjo, Medjimurje, Prekmurje, Slovenske gorice, Maribor, Kozjaško pogorje. Polagoma se je našim zastopnikom posrečilo pridobili mnenje v prilog našim zahtevam na Štajerskem. Prekmurja niso mogli prisoditi Jugoslaviji, ker iz ogrske statistike ni bilo razvidno, koliko je tam Slovencev. Ogri so namreč po zadnjem ljudskem štetju Slovence vtaknili v rubriko “drugih narodnosti”. Zato je naša delegacija predložila od dr. Slaviča natančno izdelano etnografsko karto in izpopolnjeno statistiko s podatki ljudskega štetja iz I. 1890. in 1910., ker so Madjari I. 1890. še izkazali v Prekmurju Slovence. Vendar se še ves april ni zvedelo, da dobimo Prekmurje. Dne 12. maja je Deseterica peterih velesil sklepala o naši severni meji. Dnevnik “Journal” je 13. maja poročal, da je sklenjen plebiscit za Koroško in štajersko brez Prekmurja. Vest je bila deloma neresnična, kakor se je tekomdneva zvedelo od francoskih, angleških in amerikanskih zaupnikov. Za Maribor so se res burno dajali, vendar je prodrl predlog, da je Maribor naš brez plebiscita. Beljak je bil izgubljen, za celovško kotlino se je določil plebiscit, del Koroške ob štajersko-kranjski meji se je prisodil Jugoslaviji. Prekmurje je bilo izpuščeno. Italijani so delali na celi črti proti našim zalite-vam. Od Mariborske oblasti je bilo torej zaenkrat samo še Prekmurje v nevarnosti. Treba je bilo napeti še vse sile, da bi se dale pregovoriti odločilne osebnosti. Naši delegati so iskali osebnih stikov. Tudi češki delegat Be-ueš .je obljubil pomoč in je govoril glede Prekmurja in Koroške s Tardieu-jem, francoskim predsednikom teri-torijalne komisije, ter z amerikanskim mogočnim Lan-sing-om. Vložil je celo po nekem znancu iz japonske delegacije tudi pri tej toplo besedo v prilog ' Prekmurju. Glede Koroške se niso dali več premakniti od zahteve po SLOVESNOST NOVE MAŠE na Paternalu 5 fe';v. je bila nekaj prekrasnega. Kljub slabemu, skrajno slabemu vremenu — saj je lilo kakor iz škafi; — se je nabralo toliko ljudi, da so kapelo napolnili. (lovov je imel g. Doktorič, ki je šele tisto jutro mogel priti iz Montevidea. Službo starešine je opravil superior K a mi lov, župnik sv. Neže p. *>as-par, velik prijatelj Slovencev. Boter in botra novo-mašniku sta bila gospod m gospa Suban. V prisrčni domačnosti se je vršil obed, katerega se je vdeležilo 115 oseb. Zelo obilna je bila vdeležba pri popoldanski molitvi. Po končani pobožnosti so bili pa kar vsi navzoči povabljeni na malo okrepčilo in je bilo v obednici do 150 oseb. 12. febr. se ponovi ta slovesnost na Avellanedi. Še marsikaj boste pa zvedeli iz prihodnje številke Duhovnega Življenja. plebiscitu, glede Prekmurja se je dalo še govoriti. Pri Angležih j e govoril uspešno dr. Smodlaka, pri Francozih pa dr. Žolger. Z .Johnsonom je govoril tudi Pupin, prof. Ovijič in dr. Smodlaka. Jonhson je končno pokazal svoj načrt, da naj bo za Prekmurje meja razvodnica med Muro in Rabo. Odpadel je s tem nemški ali ponemčeni trikot med štajersko mejo in Rabo z dvema nemškima župnijama, ki bi se naj priklopili Avstriji, ter 12 krajev ob Rabi s tremi slovenskimi župnijami in Monoštrom (Sv. Gothardom), kjer je bilo v celem nad 5000 po ma-djarslci statistiki izkazanih rabskih Slovencev. Ker nismo mogli zahtevati koridorja do Češkoslovaške, ki je ta koridor reklamirala, smo izgbili tudi nekaj malega Slovencev onkraj Rabe in seve tudi vse gradiščanske ali Bele Hrvate v “koridorju”, ki so prišli večinoma pod Avstrijo Tako'se je z zaupnimi sestanki s člani teritorijalnc komisije izdelal nov načrt, da naša severna meja na Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, aBranji, Bački, Banatu pride še enkrat pred sejo Desetoricc. Resumirani sklepi pa so morali biti soglasni. Zato je bila še vedno velika nevarnost, da Italija ne bi glasovala za te predloge. Dne 18. maja sta bila Žolger in Trumbič glede tega pri predsedniku mirovne konference Clemenceau-u. Dne 20. maja 1919 ob 11. uri pa so bili zaslišani od glavne komisije pod predsedstvom Francoza Tardieu-ja dr. Trumbič, dr. Žolger, dr. Vesnič in dr. Cvijie. Trumbič jo napravil splošni uvod. Žolger je govoril za koroško, štajersko, prekmursko mejo. Rekel je, da je bil izvrstno pripravljen in da so ga z velikim zanimanjem po redlo-ženih kartah poslušali. Vesnič je govoril o ogrskih mejah pa omenil tudi Koroško in Prekmurje, Cvijič še posebej o Baranji, kjer so se naši morali umakniti na minimum. Tardieujeva komisija je izdelala nove teze za napovedano sejo Desetorice ob 17. uri, ko se je sklepalo o naši severni meji. Dne 29. maja (Vnebohod) se je ob 15. uri pri slovesni seji, h kateri so prišli \v ilson, Lloyd George, Clemenceau, Orlando, japonski zastonik ter zastoniki zaveznik držav, dala v podpis pogodba, ki bi se naj predložila Avstriji. Romunski delegat Bratianu pa je izjavil v imenu Rumunije, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije prošnjo, da hočejo dobiti prej pogodbo v vpogled, reden jo podpišejo. Zato je bila seja odgodena na 31. maj. Na dan druge deklaracijske obletnice, 30. maja 1919, je jugoslovanska etnografska sekcija priredila večerjo na čast slovenski deputaciji, škofu dr. Jegliču, dr. Brejcu, dr. Trillerju, dr. Ravniharju, Prepeluhu, Golouhu, ki so bili prišli intervenirat pri zastopnikih velesil v prilog slovenskih mej, zlasti na Koroškem. Tudi pri VVilsonu so bili, pri katerem je dr. Brejc začel nagovor: “Ave Wilson, morituri Sloveni Te salutant.” Po večerji ob pol 11. uri ponoči je naša delegacija dobila pogodbo z Avstrijo. Kako naglo in površno so pri najvišji mirovni instanci delali in kako upravičeno je “Mala antanta” s Poljsko zahtevala odgoditev prve seje, sc vidi iz tega, da je Radgona in Prekmurje bilo izpuščeno v francoskem tekstu, dočim je bilo v angleškem tekstu Radgona naša, Prekmurje pa neomenjeno. Naših sedem prvih političnih delegatov (Pašič, Trumbič, Žolger, Vesnič, dr. Smodlaka, dr. Rybar, Črnogorec Boškovič) je imelo nato sejo, ki je trajala do 2. ure popolnoči 31. maja, ker so se menili še o raznih stvareh, ki so bile v pogodbi, tudi glede Goriške, Istre, Reke in Dalmacije. Izvedenci pa so morali čakati na konec seje, da so bili na razpolago za kako nujno delo; ob 3. uri zjutraj sta dobila inž. Mačkovšek in Gabr. Majcen nalogo, da izgotovita še nekaj kart, Žolger in Ehrlich sta delala do pol 6. ure zjutraj. Ob pol 11. uri so šli Pašič, Trumbič, Vesnič, Žolger izročat zadnje opazke za pogodbo. Zagotovili so se med drugim, da je bila Radgona pomotoma izpuščena, in da pride zdaj v okvir Jugoslavije, jugoslovansko Prekmurje pa da pride izrečno v besedilo za pogodbo z Ogrsko. Popoldne se je potem podpisala pogodba od antante in zaveznikov. Petere velesile so torej z zaslišanjem zavezniških zastopnikov določile mirovno pogodbo, ki se je potem izročila avstrijski delegaciji dne 2. junija v gradu mesta Saint-Germain-eu-Laye v bližini Pariza. Predloženi tekst mirovne pogodbe je bila obsežna knjiga s 300 stranmi. Odrejeno je bilo, da naj se predloži pismen odgovor v 15 dneh. Dr. Renner je imel posebno dobro oporo v Italijanih, ki so mu dajali poguma, naj zahteva več za Avstrijo in so se potem spet pogrevale prejšnje nesmiselne trditve o “vindiših” in “totih”, češ, da niso pravi Slovenci. Zahtevali so plebiscit za Maribor, za Pomurje tudi iz gospodarskih ozirov. Naša delegacija je dobila od predsedstva antanti ne mirovne konference Renner j eve protipredloge z dne (i. avgusta ter je z razlogi odgovorila 11. avgusta istemu predsedstvu, da ne more priznati upravičenosti plebiscita za Maribor in Radgono. Proti vsemu pričakovanju je Vrhovni svet sklenil ugoditi avstrijski zahtevi po štajerskem plebiscitu. Zgodilo se je to zlasti na prizadevanje italijanske delegacije, ki jo je takrat vodil Tittoni. Clemenceau, ki je pobijal italijanski predlog, ni uspel. Teritorialna komisija je dobila nalog, da redigira ta sklep in formulira plebiscitarne določbe. Zadnja instanca je torej spregovorila, sklep se je zdel definitivno nespremenljiv. Da se je plebiscit vendarle izpodbil, je velik uspeli naše delegacije pod vodstvom dr. Žolger ja in pa prizadevanja naših francoskih prijateljev, zlasti predsednika teritorija!ne komisije Tardieu-ja in “starega tigra” Clemenceau-ja. Tardieu je o usodnem sklepu pravočasno obvestil dr. Žolgerja, s katerim sta naredila načrt, kako bi se dala preprečiti ta italijanska nakana: Tardieu bo ponovno skušal meritorno izpodbijati sklep Vrhovnega sveta v teritorijalni komisiji. V tej so bili francoski in angleški delegati proti plebiscitu, italijanski so ga vehementno zahtevali, amerikanski pa so kolebali, ker ni bilo v Parizu John-sina, ki je bil na dopustu, in so se nagibali za plebiscit, Japonci so bili večinoma indiferentni. Vnela se je huda polemika posebno med Tardieu-jem in Tittonijem. Prvi je branil naše koristi z diplomatskim protipredlogom: “Plebiscit za celo štajersko ozemlje”. S tem bi bil izid nesporen v prid Slovencem. Tega so se ustrašili in so rešili zadevo kompromisno. Prisodili so Avstriji Radgono in Špilje. Za Nemce nepotrebna in brezpomembna Radgona je postala s tem od Jugoslovanov obdano in odvisno zakotno gnezdo, bodeč klin v jugoslovanskem ozemlju, za Jugoslavijo velikanska prometna, gospodarska in kulturna ovira, ki duši tudi svoje etnografsko slovensko prebivalstvo. Borba za Prekmurje Istočasno je delovala tudi prekmurska komisija. (llede Prekmurja, ki je bilo pri prvem sklepanju izpuščeno iz jugoslovanskih mej, se je koncem maja spremenilo mnenje v toliko, da se nam prizna vsaj do razvodnice med Rabo in Muro. Od tedaj se je delalo na to, da bi se Prekmurje zasedlo. Istočasno so se nadaljevali poskusi, da se še dobe rabski Slovenci v Jugoslavijo. V ta namen se je poslala “Spomenica Prekmurcev”, ki so jo ‘21. junija 1919 podpisali Jožef Klckl st., Josip Godina in Ivan Jerič, v francoščini in angleščini na 45 naslovov vplivnih delegatov mirovne konference dne 28. junija, ko se je podpisal mir z Nemčijo v Versaillesu. Ko je list “Le Temps” 8. juiija prinesel malo ne-ločno vest. da Avstrija dobi Gradiščansko, in sc je zdelo, da tudi Monošter (St. Botthard), se je poslalo Tar-dieuju, Johnsonu, Keeper-ju (Angležu v teritorijalni ko-misiji) pismo z razlogi, da 12 rabskih krajev spada pod Jugoslavijo. Kot kompenzacijo za tistih nad 70.000 Jugoslovanov, ki jih je bilo v Gradiščanski odločenih za Avstrijo, smo skušali dobiti sploh celo obrabsko pokrajino tudi z nemškima dvema župnijama ob štajerski meji. Medtem je 9. julija 1919 sprejel Vrhovni svet Pe-1 oriee, ki so jo takrat tvorili: Clemenceau za Francijo, hansing (ker je Wilson že odšel domov) za Ameriko, Palfour za Anglijo, Crespi za Italijo, Matsui za Japon- sko, predlog teritorijalne komisije, izdelan najbolj po Johnsonu, da naj spada Prekmurje od Mure do razvodnice med Muro in Rabo k Jugoslaviji. Komisija za ogrske zadeve je že 19. julija razpravljala o Prekmurju. Toda preko razvodnice s prekmursko mejo niso hoteli iti, da si so nam francoski izvedenci dajali že malo upanja, da bo šlo. Vendar se je doseglo, da je Vrhovni svet še enkrat razpravljal o tem rabskem delu Slovenske krajine. Dne 16. julija je poslala naša delegacija predsedniku mirovne konference Cleemnceauju prošnjo, naj mirovna konferenca, z ozirom na to, da ima Prekmurje po sklepu konference pripasti naši državi, blagovoli vlado kraljevine SHS čimprej pooblastiti, da do določene meje vojaško zasede to ozemlje, kakor se jee to za njihove teritorije že dovolilo Češkoslovaški republiki in kraljevini Romuniji. "Utemeljevalo se je to z navajanjem krutih rekvizicij in persekueij madjarske sovjetske vlade v Prekmurju. Vrhovni svet je imel 1. avgusta sejo glede novih zahtev srbsko-hrvatske-slovenske delegacije, da se še rabski Slovenci pridružijo jugoslovanskemu Prekmurju. Vrhovni svet ni bil mnenja, da bi se s tem zboljšala meja, ki jo tvori razvodnica med Rabo in Muro. Pač pa je sklenil, da se ugodi zahtevi z dne 16. julija, da se pooblasti država SHS, da vojaško zasede Prekmurje v naznačenih mejah. Dne 12. avgusta so vkorakale naše čete v Prekmurje ter zastražile od konference označeno državno mejo. S tem je bil glavni boj za Prekmurje končan. Ogrska delegacija, ki jo je vodil grof Albert Apponyi, je podpis mirovne pogodbe zavlačevala, stavila mnogoštevilne protipredloge, za Prekmurje posebej po prekmurskem ogrsko-orientiranem rojaku prof. Aleksandru Mi-koli iz Budimpešte. Končno so se Ogri udali ter podpisali po dr. Augustu Bonard-u 4. junija 1920 mirovno pogodbo v Trianonu (Le Grand Trianon), krasnem gradiču v versaille.ških vrtovih. Prekmurska meja je bila s tem tudi od Ogrov sprejeta in 15. nov. 1920 ratificirana. Kako so določevali mejo Razmejitvena komisija je bila sestavljena iz zastopnikov 4 veelsil (Anglije, Francije, Japonske in Italije) ter zastopnikov prizadetih držav. Ogri so imeli za svoje izvedence več slovenskih renegatov. Naše interese so zastopali dr. Slavič, dr. Vodopivec in Božidar Sever. Z Medjimurjem ni bilo težave, ker je meja kar reka Mura in Drava. S tem je ostalo naravno nekaj Hrvatov onstran meje. Prekmursko mejo sta po besedilu trianonske mirovne pogodbe določila v terenu jugoslovanski major Goldoni in ogrski stotnik Grivichieh. To ni bilo težko napraviti, ker je bilo besedilo jasno, in so se vzele večinoma kar občinske meje. Dne 9. novembra 1921 je imela razmejitvena komisija v Varaždinu v dvorani velikega župana sejo. v kateri je proglasila trianonsko črto, kakor sta .jo prej omenjena določila in so si jo vsi delegati ogledali, za provizorično mejo, ki se je morala od obeh držav, Jugoslavije in Ogrske, priznati. Po tej določbi je Jugoslavija izpraznila štiri majhne vasi, katere je bilo naše vojaštvo 12. avgusta 1919 iz previdnosti rajši malo več ko premalo zasedlo. Budišina (Bonisdorf) in Strgarjevo (Kaleh) z nemško večino in z nekaj Slovenci sta pripadla Avstriji. Vasi Somorovci in Jošec ob ogrski meji z »ladjarsko večino in slovensko manjšino pa sta prišli pod Ogrsko. S tem bi bilo delo glede Prekmurja prav za prav Ljubljanski škof Jeglič, prvoboritel za slovensko svobodo končano, ker se po trianonskem besedilu ne da nič več spreminjati: 'Komisija pa je dobila poleg svojih glavnih navodil za razmejitveno delo spremno pismo francoskega predsednika Milleranda, v. katerem se je reklo, da sme razmejitvena komisija mejo tudi popraviti, če bi našla kake narodopisne, gospodarske ali druge potež-koee s trianonsko mejo. Zato je na pritisk ogrske delegacije angleški predsednik odločil, da se mejno prebivalstvo izprašuje glede zadovoljnosti z mejo. To se je zgodilo v mesecu septembru. Okrajnemu glavarstvu v Murski Soboti je razmejitvena komisija naročila, da je mejnim občinam poslal sledeči poziv v prekmurščini: Občinsko predstojništvo. \ prišestni dneva j se zglasi v Vašo j občini in t erah irana razmejitvena komisija, ki v mišljenji trianonske pogodbe določi poteki denešnje demarkacijske linije natenko državno mejo i potom postavi državne mejnike. Komisijo vodi miseo, da je potrebno verte na meji mile el ko mogoče obvarvati pred znabitnim verstvenim kvä-rom, šteroga bi definitivna državna meja eventuelno povzročila. S potegom državne meje se stvori nekaj stalnega, nekaj večnoga. Odvedki za odvedkom Vas bodo blago-slävlali, či dobro v račun vzemete vse včrstvene prilike, stoječe v zvezi z držav nov m e jo v. Zato mi je mednarodna razmejitvena komisija v Varaždinu naročila, naj Vas pozovem, da po svoji mijbogši razsodnosti in modrosti odgovorite na dana pitanja. -v Pozovite v 24. vöraj občinsko poglavarstvo na gyii-le.jš, pri šterom spodi stoječa pitanja presodite i na tiste v za to pripravlenom mesti pismeno odgovorte. Na toni obe insko m posvetovanji določite todi dcputacijo šest moško v, šteri komisiji te pismene odgovore prekdajo i /nabiti v potrebnosti z rečjo pojasnijo verstvena pitanja. V občina j s slovenskov večinov naj obdeta v toj deputa-eiji dva odposlaniva madjarskoga roda, v občinaj z nia-djärskov večinov mata biti v dcputaeiji dva Slovenca. . Občinskomi poglävarstvi naročiijem, noj obrne vso pazlivost torni, da odposle v dcputacijo svoje najbogše poglavare. 1. Ali Vam je znano, gde ide zdaj meja? 2. Ali ma občina prek meje i man ja? Gde i kelko ? 3. Majo po edini včrti prek meje imanja? 4. Ali prereže meja ceste i poti? 5. Ali se nahajajo na ovoj strani meje električne naprave, vodovodi, klalnice, žage, mlini itd., ki so stožili občini? ti. Gde leži za Vašo občino cerkev, pokopališče (briitiv), šola i bolnica? 7. Odkec dobi Vaša občina les za cimper i kurjavo? Či ne kürite z drva mi, odkec dobite šteinltol i drva za podžigali je? 8. Kama hodijo na senje Vaši veščarje? Ka odlivajo, k a küpüjejo? !). Ali mate kmetsko zadrugo ali delavsko zadrugo? Gde ma svoj sedež? 10. Obstojijo kakše vodne naprave? Hode tiste po-lek meje motil ? 11. Kelko Madjarov je v Vaši občini? 12. Kelko Slovencov je v Vaši občini? 13. Kelko verstev je v slovenskih rokaj? Kelko v rokuj madjarov? 14. Ali so se M ati j ari v občino priselili, ali od nekda tam prebivajo? 15. Od gda so v Vaši občini Slovenci? Iti. Kakše vere so Vaši veščarje? 17. Ali moti potek zdajšnje meje lov ali ribici j o i na kelko? 18. Ali ma Vaša občina iz verstveni vzrokov ešče kakšo željo. Razmejitvena komisija ,je potem prišla v vse mejne občine na jugoslovanski in ogrski strani. Madjarska propaganda je to izpraševanje izrabila ter povzročila v Murski Soboti in v dveh severnih občinah hrupne manifestacije v prilog Ogrske. Ogrska delegacija je v začetku zahtevala sploh celo Prekmurje nazaj ter utemeljevala to zlasti s tem, da v Prekmurju ni Slovencev, ampak da so “Vendi”. To “vendsko” teorijo sta v brošurah zagovarjala Šaiulor Mi kol a, licejski profesor v Rudimpešti, ki je bil izvedenec za Prekmurje pri ogrski mirovni delegaciji v Parizu, in T. Melicli, univ. prof. v Budimpešti in član ogrske akademije znanosti. Oba sta rojena, slovenska Prekmurca iz goričanskega Prekmurja in sta trdila, da se “vendski” jezik ne more identificirali s slovenskim, ravno tako ne, kakor nemški s holandskim ; vendski .jezile da spada brez dvoma k družini slovanskih jezikov, ampak da ni identičen ne s slovenskim, ne s hrvatskim, ne s srbskim jezikom, brez dvoma pa je najbolj blizu slovenskemu jeziku, dasi je med slovenskim in vendskim taka razlika,, ko med francoščino in italijanščino. Mad.jari so celo imenovali Prekmurje Vendsko pokrajino (“territoire wende”). Hoteli so torej Prekmurce dobiti pod ogrsko državo z isto “vendsko” tvorijo, kakor .je avstrijska delegacija našla Ven-de ravno do vrha Pohorja in ravno do sredine Slovenskih goric. Nekaj pomadjarjenih občin ob ogrski meji je nagnilo zastopnike štirih razmejitvenih velesil, da so 14. novembra 11)21 v odsotnosti jugoslovanskega in madjar-skega delegata sklenili predlog na Vrhovni svet lige narodov, naj bi Jugoslavija odstopila na korist Ogrski 60 km dolgi pas ob ogrski meji, z Dolnjo Lendavo vred okoli 300 km*. Razmejitvena komisija je to utemeljevala med drugim s tem, da so tu skoro sami Madjari, ker je ogrska razmejitvena delegacija rabila v spisu ta izraz “prebivalstvo skoro čisto madjarsko”. V resnici pa je med temi 27 občinami 7 res čfsto slovenskih in 20 me- šanih. Po ljudskem štetju 1. 1921. je tu 17.134 prebivalcev, izmed katerih je 6862 Slovenčev, 9999 Ma d j arov in nekaj drugih. Ta argument torej ni držal. Še slabši in celo napačen pa je naslednji razlog: "Njih (teh 27 vasi) prebivalci izpovedujejo po veliki večini luteranske ali kalvinske vere, se nahajajo ločeni od sosednjih občin na zapadu, ki so vse enolično katoliške vere”. V resnici pa je v tem pasu 27 občin, ki bi se naj dale Ogrski, 13.005 katoličanov in le 3359 evangeličanov luteranske ali kalvinske veroizpovedi. Istotako ni pravilno, da bi-bile sosednje občine na zapadu t. j. od razmejitvene komisije 4 velesil za jugoslovansko Prekmurje priznane občine čisto katoliške, ker se nahaja v teh občinah še 7 evangeličanskih župnij: 1. Murska Sobota, 2. Moravci, 3. Puconci, 4. Bodonci, 5. Gornji Slaveči, 6. Petrovci, 7. Križevci. V celem v trianonski pogodbi ustanovljenem Prekmurju je po uradni statistiki 1. 1921. po veri 66.414 rimskih katoličanov in 24.754, evangeličanov. V "sosednjih občinah na zapadu” je torej še 21.395 evan- geličanov, ki bi se odcepili od svojih bratov po veri v pasu 27 občin. S tem predlogom razmejitvene komisije o 27 občinah se je bavila liga narodov v juliju 1922 pri svojih sejah v Londonu, kjer je jugoslovansko stališče na podlagi referata dr. Slaviča in dr. Vodopivca zagovarjal tajnik zunanjega ministrstva Milan Antič, ter nekoliko pozneje zopet v Ženevi, kjer je našo stvar zastopal Voj in Čolan-Antič. Končno je prišla zadeva pred zadnjo instanco, pred veleposlaniško konferenco v Parizu. Ta je dne 10. novembra 1922 zavrgla predlog o sprcmenitvi meje ter sklenila, da velja po razmejitveni komisiji določena trianonska meja kot, končno vel j avn a meja v Prekmurju. Nato so se v letih 1923. in 1924. stavili definitivni mejniki od vojaških oblasti. Razmejitveni delegati štirih velesil so še tudi to delo kontrolirali na licu mesta. Razmejitveni akt za vse naše meje z Ogrsko so podpisali dne 8. julija 1924. še isti elani razmejitvene komisije. PRED 20 LETI... Bilo je nekega pomladanskega dne 1. 1919, ko se je z mrzlično naglico po celi vasi razširila vest: "Viirozs-garda ide, te rdeči idejo, Uhlje bežite!” In že je bilo vse najpotrebnejše na vozu, živina vprežena in šlo je čez bližnjo avstrijsko mejo. Skoro vse prebivalstvo je zbežalo čez mejo, da je sigurno pred "temi rdečimi”. Nekateri so šli k svojim nemškim znancem, drugi smo se kar kje na travniku ali v gozdu ustavili in opazovali, če zagledamo kak oblak dima v domači vasi, kot znamenje, da so rdeči že tu. Medtem jepostala noč, toda malokdo je mislil na spanje. Drugi dan so šli nekateri gledat, kako je doma. Prišli so nazaj z novico, da je nevarnost minila, ker jugoslovanska vojska iz Gornje Radgone je pregnala vso nevarnost. Za dogodek in še drugi, bolj žalosten, je edino kar se spominjam iz časa, ko je cel svet pretresel krvavi igrokaz, ki se je dogajal v Evropi. Tedaj, ko so naši očetje morali zapustiti svoje drage in na bojišču pod tujo zastavo dnevno smrti v obraz gledali, ko so naši starejši bratje postali od danes na jutri iz napol otrok možje, videč pred seboj najresnejšo stran vojaškega poklica. Minilo je vse to in rane, ki je povzročilo to klanje narodov med seboj, so se začele celiti. Za nas pa je prišel čas, ki nam je izpolnil našo toliko časa gojeno željo. Mura, ki je prej delila brate iste krvi in jezika, je postala simbol tesne vezi bratske ljubezni. Začelo se je novo življenje. Po vaseh so zaorile slovenske pesmi. In dekleta, ki so se ob nedeljah popoldne zbrale da gredo iskat detelje s štirimi listi ali pa vence plele za vaško kapelo, so zapele pesmi, ki so še živele v slovenski ljudski duši. In če je bilo besedilo kake pesmi že malo pozabljeno, so ga iskale v našem koledarju Srca Jeušovoga ali mesečniku "Marijin list”, ki so vedno prinašali naše narodne pesmi. Danes ko obhajamo 20 letnico osloboditve, je vstal novi rod, ki ne pozna tlačenja svojega maternega jezika, in se učil v šoli slovensko zgodovino in slovensko pesem. In vendar je postala naša Slovenska Krajina žalostna. Po naši Ravenski, Gorički in Dolenski ni veselja, ni pomladi, ker tujina nam krade našo mladino. Komaj dovrši ljudsko šolo, zapusti domovino in daruje tujini svojo mlado moč in največkrat tudi zdravje. Dragi brat! Minulo je mogoče že več let, da tujini vern služiš. Tvoje najboljše ji daruješ in to največkrat za slabo plačan denar. Ponosen si, da ti tuji jezik že tako gladko teče in tudi drugače si se že čisto potujil. In vendar si sin Slovenske krajine. Če po dolgem času zo- pet slišiš slovensko pesem, čutiš to, zdi se ti, kot da li je domovina poslala pozdrav. Kakor mati svoje najljubše, trko te objame slika matere domovine, ki živi v tvojem srcu, ker ti si se samo na zunaj spremenil, v resnici si še pa slovenski sin. Draga sestra! Živo se še spominjaš ure, ko si jemala slovo od tvojih dragih in velikokrat ti še pride v spomin domovina. Vendar,, prej kakor si mislila te je tujina pridobila za sebe. S čim več ljudmi se v tujini spoznaš, tem hitrejše obledi slika domovine. Mogoče si sledila vzgled tolikih tvojih sester in postala življenjska tovarišica človeku tuje narodnosti. V tujem jeziku mu zatrjuješ tvojo ljubezen in zvestobo in vendar misliš in čutiš toliko, kar se samo v maternem jeziku izraziti da. Postaneš mati in ti se mučiš v tujem jeziku, da se pogovarjaš s tvojim otrokom v svojevrstnem monologu, ki ga samo vsaka mati zna, in vendar kako gladko bi ti tekla beseda v slovenskem tvojem maternem jeziku. Ko bo začel lalati prve besede, ga boš od dne do dne učila besede v jeziku v katerem te bo v par letih prekosil. In če mu boš hotela po slovensko zapeti, ne bo razumel ne besedila ne melodije. Zn nas izseljence naj bo obletnica osloboditve naše domovine kot praznik matere, ki ob tej priliki kliče svoje otroke, naj je ne pozabijo. Mogoče se je kateri izmed nas zanemaril in njegovi domači že leta in leta čakajo pismo od njega. Naj jim napiše par vrstic in čutil bo v sebi zadoščenje kakor nekdo, ki je svojemu bližnjemu veliko veselje naredil. Mogoče te bo po dolgih letih enkrat zaneslo domov. Tam ne boš našel krasnih poslopij- modernih omnibusov, podzemeljskih železnic, ki te v Pn ubrano prepeval ter dovršeno izvajal kra s"° Filkejevo mašo. Goriškega nadškofa •lu zastopal prelat msgr. dr. Toroš, stolni kapitelj pa stolna kanonika gg. Berlot in alentinčič. Po svetem evangeliju je nad-kofov delegat msgr. dr. Toroš prebral Uadpti štirje ve čestitke in odlok, s katerim •je bit slavljenec imenovan zn častnega jonzistorialnegn svetnika goriške nadško-'J°. Msgr. prof. dr. Pavlica, rihemberški rojak, je imel nato slavnostni govor. Po sv. maši se je zbral v župnišču venec odličnih duhovnikov in prijateljev, med nji nii bivši slavljenčevi kaplani in njegovi učenci. — Zlatomašnik g. Jožef Strancu:-se je rotili 9. avg. 1864 v Uhanjah, župnija Šmarje na Vipavskem. V mašnika je bil posvečen 1888. Kot kaplan je služboval J leta v Sv. Križu na Vipavskem, 3 leta v Kamnjah in potem do leta 1995 kot vinar v Štanjelu na Krasu. Od tam je prišel pred 33 leti v Rihemberg, kjer je na Stefanovo še mladeniško čvrst in neupognjen zapel svojo zlato mašo: je mož železnega zdravja in neuklonljive volje. Kanalski dekan Venceslav Bele je izdihnili v sanatoriju Svetega Justa v Gorivi. Na njegovi zadnji potiso ga spremljali mnogi bivši verniki Brici in Kanalci, žal ni sprevod ga je peljal v Šempas, da l o počival tamkaj blizu Vitovelj, kamor je tako rad zahajal. V najlepši moški dobi, komaj 50 letnega ga je vzelo 19. doc. Bridko je odjeknila njegova smrt v Vipavski in Soški dolini, povsod, kjer so ga poznali in vzljubili. O-t roška leta je preživljal v Oseku na Vipavskem. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici, kot kaplan je pasel duše pred vojno v bovški dolini v Podmelcu in med vojno kot vikar v tolminskih Ponikvah, dokler ni prišel po vojni v razdejani Kanal kot dekan, V Šempasu, nekoliko pred vasjo, je čakala sprevod duhovščina iz Vipavske dolino s silnimi množicami ljudstva iz vseh o-koliških vasi. Od tu so je razvil veličasten pogreb v cerkev. Vodil ga je kot nadškofov namestnik stolni kanonik msgr, Ig. Valentinčič, ki je bral tudi slovesno sv. mašo zadušnico. Obdajalo ga je nad petdeset sobratov iz vseh predelov dežele. Krsto so nosili člani kanalske fantovske Marijine družbe. Razen teh ftlntov jc prijokalo še nail 100 drugih Kanalcev na grob svojega ljubljenega gospoda. V cerkvi sc je poslovil od runjkega s preprostimi, vendar a tako prisrčnimi besedami, da so segle do globin in pretresle srya, njegov prijatelj msgr. Alojzij Novak, črniški dekan. BERILO IZ PREROKA JOELA (2, 12—19). To govori Gospod: Obrnite se k meni z vsem srcem, s postom in jokom in žalovanjem. In pretrgajte svoja srca in ne svojih oblačil, in obrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostljiv in potrpežljiv in velikega .usmiljenja, pripravljen hudobijo odpustiti. Kdo ve, če ne bo vendarle še enkrat odpustil in zapustil blagoslova, da boste Gospodu, svojemu Bogu, spet prinašali darove? Trobite s trobento na Sionu, posvetite post, skličite shod, zberite ljudstvo, posvetite srenjo, združite starčke, zberite otroke in dojence; naj gre ženin iz svojega hrama in nevesta iz svoje spalnice. Med vežo in med altarjem naj plakajo duhovniki, služabniki Gospodovi, in naj reko: Prizanesi, Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu in ne daj svoje dediščine v sramoto, da bi pogani nad njo gospodovali. Zakaj bi govorila ljudstva: Kje je njih Bog? In Gospod se bo vnel za svojo deželo in bo zanesel svojemu ljudstvu. In Gospod bo odgovoril in rekel svojemu ljudstvu: Glej, jaz vam pošljem žita in vina in olja, in nasitili se boste z njimi; in ne bom vas več postavil za sramoto med pogani: govori Gospod vsemogočni. Podoba tega sveta mine... "Življenje ni popolnoma srečno, ker ni nebo, ni popolnoma nesrečno, ker je pot v nebo.'’ Narava je lepa, svet je poln mikavnosti in življenje nudi marsikatero veselo uro. Ni res, če pravimo, da je na zemlji vse le žalost in trpljenje. Ako vse povzamemo, je za vsakega, če ni morda zadel naj slabše ga deleža na zemlji, bitek vsekakor boljši od nebi tka. Veliko zlo pa je to, da so vse stvari minljive. Veselje in zadovoljnost za hip komaj traja. Človek bi rad obstal, da bi opazoval trenutek bajno pokrajino, ki se odpira očem, da bi poslušal petje ptic. da bi se naslajal ob vonjavi rož, a vedno sliši: Naprej, naprej! Nabožni pisatelji in cerkveni govorniki se skušajo po zgledu sv. pisma v podobah in primerah, da izrazijo minljivost časnega in kratkost našega ži.vljenja. Dnevi, meseci, leta teko drug za drugim. Včasih drve šumno ko hudournik, včasih se vijejo lagano ko reka preko poljan, vedno pa teko neizprosno naprej, brez prestanka, v gotovi, določni smeri. Ob spominih na preteklo živimo, a vsa pretklost je kot senca. Bodočnost je negotovost in sedanjost, ta nam uide, ko mislimo, da jo držimo. Res, življenje beži, beži z neznansko naglico. Prestopili smo prag starosti in niti prav naučili se nismo umetnosti življenja. Le oni čutijo predolgo življenje, ki morajo mnogo trpeti, kakor da je žalosti lastno množiti dneve in jih obenem delati težke in dolgočasne. “Podoba tega sveta namreč preide,” pravi sv. Pavel. (I. Kor. 7, 31.) In to je ravno glavna napaka svetnega veselja, da ni trajno! Francoz Lamartine je zapisal: 1 Najvzvišenejšn knjiga je življenska knjiga; Odpreti in zapreti samovoljno se ne da. Ne moreč dvakrat brati mest, ki mičojo duha, Usodni za usodnim listom sam se dviga. Rad vrnil bi se k strani, ki ti radost vžiga, A že ti zadnji list v rokah zatrepeta. Površni in lahkomiselni duhovi — in teli je premnogo — se nespametno zabavajo, izrabljajo pridno sedanje ure, se norčujejo iz jutranjega dneva in se ne vznemirjajo radi prihodnosti. Veselimo se, uživajmo, krasimo se s cvetkami, skrbi pridejo same dovolj zgodaj. Nikakor pa to ne more zadovoljiti plemenitih duš. Bistroumni, globokomisleči, modri bridko občutijo. kako greni vsako uro sedanjega veselja neizbežna skrb za pri hodu j ost. Popolnoma gotovo je namreč, da nas čakajo ločitve, bolezni, oslabelost in starost, grenke žalosti in po smrti drugih naša smrt. Da, in vse to je tako resnično! Kako grenka misel v sredi veselja in kako prav pravi sv. pismo: “Konec vsega veselja so solze.” (Prg. 14, 13.) Tako je celo najbolj upravičeno uživanje le kratko, vsako veselje le trenotno. Življenje razvija pred našimi očmi vesele in žalostne slike, a nobena se ne ponovi. Otroška doba se umakne mladeniški, zrela doba prežene mladost in glej, že je večer, noč nastopa, smrt se -bliža. “Smrt, ta naš grozoviti sovražnik ,gotovo zmaga. Saj morda ni naš najhujši sovražnik, morda celo nikak sovražnik ni, vendar pa se smrti izmed vsega najbolj bojimo, ker je najskrivnostnejša. Četudi vemo o smrti le malo, ne moremo si je predstavljati drugače kot srašno omamljenje, ki proti njemu ni zdravila, ki uro pa junaku njegovo junaštvo, obrazu njegov smehljaj, pogledu njegov izraz, ne mislimo si je drugače kot globoko otrplost, ki uničuje človeške oblike, jili razkraja in jim odvzema lepoto. Človek se privadi in se je vedno privadil premagati bolj ali manj strah, a vendar mu misel na smrt krati popolno zadovoljnost, krši najlepšo srečo; smrt je grozovita, neprestana mora, ki tlači človeški rod. “Smrt uničuje lepoto, srečo, duhovitost, čednost, podira naj večja dela življenja in nasprotuje takorekoč stvarjenju. Smrt teži posameznika, teži tudi narode. Njih življenje je sicer daljše, toda zakon mučenja grozi tudi njim, tudi nanje čaka, da jih ugonobi. Scipion, kje .je Rim, Karol, kje je velika Španija, Gustav, kje je mogočna Švedi ja? Smrt uničuje takorekoč že v naprej in razdira naše načrte. Kot bitja enodnevnice iščemo zastonj slave v tem, da ne delamo samo zase, ampak da se hočemo ovekovečiti s slavnimi deli a rodbino, domovino, velike stvari. Tudi to vse mine. Da, celo naš pepel bo dalje trpel ko naša dela. Dobro vemo, kje je grob Karola Velikega, ali kje je njegova država, — Države in spomeniki, ideje in narodi, sistemi in iznajdbe, hrasti in levi, vsi poginete! In tudi ve skale in gore izginete. Smrt je kraljica vsega življenja in konec vsega. — Kdo nas reši smrti? Jezus je rekel: “Jaz sem vstajenje in življenje, kdor vame veruje, bo živel, čeravno umrje.” (Jan, 11, 25.). Dvignimo tedaj oči onkraj smrti, premišljujmo svojo pravo domovino, večno življenje! Podoba teg sveta namreč preide. “Pomlad mladosti ne bo zelenela vedno”, pravi Bossuet, “pride usodna ura, ki nepreklicno ovrže vse naše goljufive upe. V sredi naših opravil nas zapusti življenje kakor slab prijatelj. Vsi naši lepi načrti padejo v vodo, vse naše sanje se razgube v nič., Bogatini zemlje, ki si v prijetnih prevarah lepih sanj domišljujejo, kako premoženje da imajo, se bodo z grozo začudili, kako da so praznih rok, ko se zbude naenkrat v velikem dnevu večnosti. Smrt, ta strašna sovražnica, pogrezne v pozabljenje, v nič vse dobrote, vse časti. — Kolikokrat govorimo, da mineva čas. Res, mine čas in mi z njim, toda kar izgine izpred naših oči v času, ki se nam umika, to stopi v večnost, ki nikdar ne mine. “Večni Bog, kakšno bo naše osupnenje, če nam strogi sodnik, ki sodi v večnosti, v trenutku pokaže vse naše življenje in nam reče s pretresljivim glasom; Nc-spametniki, ki ste tako cenili minljive prijetnosti in ld niste premislili večnih posledic. Poulin (Na poti v večnost) GLASOVI OD DRUGOD STRAŠEN DOŽIVLJAJ NAŠEGA ROJAKA V BRAZILIJI Ne daleč od milijonskega brazilskega mesta Hau Paulo, živi na tisoče naših rojakov, zlasti Slovencev in Hrvatov, l}i se ba-vijo z živinorejo na veliko. Mleko, sir in maslo lahko po dobrih cenah prodajajo v mestu. Ti izseljenci so prišli povečini s kavnih nasadov, kjer so bili zaposleni v dobrih letih, ko Braziliji še ni bilo treba sežigati na milijone vreč kave. Nekateri naši veljaki so šli v tovarne, lep dol pa jih je rajši ostal zunaj, kjer so s prihranki kupili večje ali manjšo kose zemlje, si postavili hišice, nakupili nekaj krav, ter začeli obdelovati zemljo in gojiti živinorejo. Med te naše rojake spada tudi Jože Markel, ki je prišel sem leta 111:25. ter z ženo in otroki skušal najti srečo v novi domovini Braziliji. Prva leta je prebil na fazendi in obdeloval kavo. Ivo si je nekoliko opomogel in mu je potekla pogodba, se je preselil v okolico Sao Paula, kupil na obroke lep kos zemlje in si uredil živinorejo. Posel, pri katerem mu je pomagala žena, mu jo šel vedno bolje. Pred kratkim pa je ta naš izseljenec doživel pri svoji živini zgodbo, kakršno beremo le v najbolj divjih indijanskih romanih. Naš chacareiro, živinorejec Jože, je zadnje čase opažal, da najboljša njegova krava črnka ne daje več skoraj nič mleka, dasi je prej daleč prekašala vse druge. Mislil je, da je bolna, toda ai mogel ugotoviti nobenega znamenja. Potem se mu jo začelo zdeti, da bi utegnil kdo hoditi na skrivaj zjutraj v hlev in molzti kravo. Zato je sklenil, da bo stražil pri kravi od zore in ujel premetenega tatu. Kaj je videl, pripoveduje sam takole: “Včeraj na vsezgodaj, ko še sonce ni bilo vzšlo, sem vstal ter odšel proti hlevu. Bilo jo okrog štirih in še skoraj tema. Počasi sem odprl vrata, ki niso niti zacvilila. Stopil sem po prstih v hlev, da ne bi prestrašil živine. Z očmi sem poiskal črnko, toda tedaj sem obstal kakor okamenel pred groznim prizorom. Na kravi je visela ogromna črna kača in jo sesala. “Giboa, udav, mi je preletelo možgane. Ta kačja pošast je torej hodila sesat mojo kravo že dolge tedne. Stal sem nekaj trenutkov ves otrpel, potem pa sem kakor brez misli pograbil motiko, ki je stala v kotu iu začel ves besen sekati kačjo počast po glavi. Udav se je po prvem udarcu spustil na tla ter se pripravil na obrambo. Tolkel sem po njej, kakor brez uma, dokler nisem videl, da leži kača pri miru. Potem sem jo previdno zvlekel na dvorišče, kjer jo lahko vidite.” Res sem odšel za njim po dvorišču ter sc ustavil na drugi strani pred skladenico drv, kjer je pošast ležala še živa. Od udarcev je bila omamljena in je imela precejšnjo rano na glavi. Okrog naju so je nabralo veliko ljudi, zlasti otrok, ki so vzdignili hud krik. Kaču se je začela zvijati, ko je videla, da pripravljam svoj fotografski aparat. Pihala je in kazala svoj črni jezik, kakor da hoče vsak trenutek planiti vame. Takoj sem videl, da je to izredno lop primer giboe, za katerega se ho gotovo zanimal svetovno znani zavod za vzgajanje kač in zu pridobivanje kačjih strupov v zdravstvene namene Butantan pri Riu. S pogledom som premeril plazilca in videl, da mora hiti dolg kake tri in pol metra. Polom sem naglo telefoniral v kačji zavod, od koder so takj poslali uslužbencev, ki so kačo varno prenesli v vzgajaiiščc. Merila je res nekaj nad :: in pol -metra in tehtala 48 kg. V zavodu so ji rane na glavi zašili in se zver tam prav dobro počuti. Tako je bilo moje in Jožeta prvo srečanje z giboo. Dogodek jo vzbudil po vsej Braziliji veliko senzacijo in so listi v Sao Paolo prinesli posebne izdaje s fotografijami kačjo pošasti s sliko našega rojaka Jožeta Markla, ki jo zver ujel, njegove kmetije in njegovih etre. Ivo Budkovič, Rio de Janeiro. častiti gospod! Prav veselo, iz zadovoljnega mojega srca, vas najlepše pozdravljam. Želim vam nekaj povedati in obenem pa tudi prositi. D. Ž. redno dobim. Nadvse bi rad, gospod kaplan, takoj plačal, pa ne morem še. Zato Vas bom zdajle lepo prosil, hočete me počakati prosim nekaj mesecev. V resnici sem bil imel malo zasluženega. Pa kaj hočemo, jaz sem obračal, Bog je pa obrnil. Strašansko velik dež je bil prišel 15. januarja. Okoli 15.000 sem imel opeke narezane in vse lepo zložene. Samo naložiti jo bilo še treba, pa bi bilo. In kaj sc je pripetilo? Visoko je voda na-rastla, tako na debelo, da sta bili dve vrsti skladovnice v vodi cele tri ure. Več kot polovico sem zgubil. ■ Pa še zmerom je oblačno, pa dež vsaki drugi dan. Nič ne delamo, že 8. dni počivamo. že dolgo in dolgo, pravijo ljudje, da ni bilo takšnega naliva. Se jih je več potopilo in veliko je po Cordobi hiš spodneslo in ceste je na več krajih voda razrdla. Blizu tukaj, kjer jaz delam , so našli na cesti mrtvega sivolasega starčka potem ko je voda po cesti že upadla. 12. januarjaj tega leta se jo ubil v Rio de Ceballo v kamnolomu Slovenec. Splazil se je gor po steni cantere, da bo nekaj kamena doli zbekal, pa ni bil revež zadosti previden in je omahnil. Padel jo iz višine 20 metrov. Zelo si je poškodoval roke in noge, in zdrobil se mu je vsled silnega padca tudi prsni koš. Odpeljali so ga takoj v bolnico v Cordobi, n je že po poti izdihnil. Jaz sem ponesrečenca poznal, Matevž so mu rekli, dom pa je bil tam nekje blizu Rakeka. 17. januarja! si je pa drug Slovenec pognal kroglo v možgane. Tri dni poprej sc je bil poročil. Martin so mu rekli. Doma je bil blizu Metlike. Nihče ne ve, zakaj sc je šel ustreliti. Malo pisemce je še poprej napisal, da vse Slovence pozdravi. Toliko se je mučil in trudil, da si je hišico zgradil, na vso zadnje se je pa v njej usmrtil. Zaposlen je bil v neki vinarni. Tako sta dva Slovenca v enem tednu umrla in ena Slovenka, torej tri je v enem tednu. Rojak iz Cordobe. Drage tovarišice! Približujejo se lepi božični prazniki. Naše misli poromajo k Vam, drage tovarišice, v tujino. Daleč proč od domovino boste praznovale rojstvo Odrešenikdvo. Kruta usoda A7as je iztrgala iz naše zemlje in Vas pahnila v tuji svet, ki ne pozna naših lepih božičnih običajev. Gotovo bodo Vaši starši o božičnih praznikih obujali spomine na praznovanje v domači hiši. živo sc bodo spominjali, kako so nekoč v krogu svojih dragih praznovali Božič. Božični večer jim je minil oh jaslicah, v pobožni molitvi so čakali, da so zadoneli božični zvonovi v tiho zimsko noč in oznanjali veselo vest, da sc je rodil Odrešenik sveta. Takrat so pohitele k polnočnici. Ceste in poti so oživele, trume vaščanov so z baklja-mi v rokah se pomikale proti bajno razsvetljeni cerkvi. Orgije so zadonele, zahvalne molitve duhovnika in vernega ljudstva so napolnile hišo božjo. Ob jaslicah so klečali stari in mladi ter polagali vroče prošnje in pobožne molitve pred kralja nebes in zemlje. To so trenutki, katere človek ne pozabi in če jo še tako daleč od doma in je od tega prešlo že mnogo, mnogo let. Ko sedaj preživljate božične praznike v tujini, naj Vas ti lepi spomini vsaj v duhu pripeljejo nazaj v domovino. želimo Vam zadovoljne in blagoslovljene praznike. Naše iskrene želje so, da se nekoč srečno vrnete med nas, da Vam iz naših cerkva zadonijo nasproti božični zvonovi, ki Vam bodo oznanjali mir in zadovoljstvo. Bodite iskreno pozdravljeni posebno pa od Hočevar Božane. * Maribor, 20. decembra 1938. Dragi bratje in sestre v tujini! Vi živite daleč od naše lope domovine, daleč od svojega rojstnega kraja, med ljudstvom katerega jezile teško razumete in ki Vam je tuj. Morate si služiti svoj vsakdanji kruh. Gotovo poletijo Vaše misli večkrat nazaj k nam, k svojcem in naši držav i Jugoslaviji. Ni kmalu najti dežele na svetu, ki bi vsebovala toliko lepote kakor Jugoslavija. Primerjamo jo z ogrlico najdražjih biserov. V tej kraljevini živijo trije narodi Srbi, Hrvati in Slovenc'!, a vendar smo eno: Jugoslovani. Ljubezen nas je zvezala v eno veliko državo Jugoslavijo. Trije bratje so letos obhajali največji narodni praznik 20 letnico svobode naše ljubljene domovine Jugoslavije. Dolgi sta bili 2 desetletji a vendar za nas kratki. V tej dobi so prišli za nas marsikateri grenki trc-notki. Zlasti je vsem Jugoslovanom zadala veliko rano smrt Zedinitelja vseh treh bratov blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Letos pa ko smo vsi veselo združeni v naši domov ir praznovali 20 letnico osvobojenja smo se spomnili tudi Vas rodnih bratov. Hudo nam jo bilo, ko smo mislili, da se Vi ločeni bratje, ne morete z nami veseliti ob skupni slovesnosti. Mi dobro vemo kako veže človeka v tujini, misel na domovino in kako mu trga srce. Vedno znova mu prihajajo misli na srečne dneve mladosti na rodno, domačo hišo. Spomini se Vam vračajo nazaj, kjer toplo diha domača gruda, kjer žuborijo domači studenci, kjer šumijo gozdovi svojo neskončno pesem. Vsä iskanja po domovini so v tujini brezuspešna. Čeprav si sezidate v Ameriki visoke palače, iščete po vseh prostorih nečesa, kar Vam manjka, da bi bili v domovini. Zakaj ste zapustili našo sveto zemljo in odšli za kruhom? V tujini požirajo stroji in rudniki Vaš znoj. Z žuljavimi rokami si služite kruh. —. Tujina se niči z deli Vaših rok. Mi dobro poznamo to Vašo mačeho. Zato Vas mi in naša mati — domovina, prosimo, nikar ne pozabite svojega materinega jezika. Nikar’ ne pozabite 'rojstnega kraja in svoje domovine. Ljubite jo z vso dušo in ostanite ji zvesti. Ona Vas z radostnim glasom kliče: “Otroci moji, vrnite se raza j, bojim se da se ne izgubite v tujini!’’ Prosclc Slavica. * Dragi bratje in sestro! Več let je že- poteklo, odkar ste nas dragi bratje in sestre zapustili. Odšli ste za kruhom v tujino mačeho; naše oko vas več ne doseže. Tamkaj v tujini ate se zarili v črno zemljo, kjer garate od ranega jutra do pozne noči. V temnih zakajenih tovarnah, sanjate o; zlati poljani, o zlati prostosti, katere ne najdete v tujini. Razkropljeni ste po vsem svetu in bati se nam je, da ne utonete v tujini, da se ne izgubite med tujcli. Zato pa se vas vsako leto spominjamo z prav težkim srcem. Toda letos tembolj, ker vemo, kako veselo bi bilo, če bi skupno z nami proslavljali dvajsetletnico svobodne Jugoslavije. Vaše misli pa naj v duhu polotijo v našo sredo in skupno; se zavedajmo, da smo en narod in ene krvi. Gimnazija za Slovensko krajino Sveta brata Ciril in Metod, ki sta uspešno delovala v Blato-gradu pri Koclju, slovenskem knezu Tujci so nas stoletja tlačili, stoletja so nas imeli razdeljeno v razne pokrajine ter nas vedno bolj in bolj odtujevali od domače grude. Zato je v teh stoletjih ginila med nami zavest, da smo eno, a vendar čisto ni izginila. Svetovna vojna jo jo poživila, da je postala glasnejša in ko je sledila zmaga srbskega in zavezniškega orožja, nam je poživljena jugoslovanska zavest pomagala ustvariti našo lepo domovino Jugoslavijo. Sedaj imamo svojo državo in ne damo je več. Trije narodi smo sc prelili v eno telo in postali smo neraz-družljivi bratje in sestre med seboj, postali smo svobodni sinovi in hčere naše mogočne matere Jugoslavije. S svetim spoštovanjem v srcu, naj se zaveda vsak sin Ju goslavije, da jo bila težko pričakovana Jugoslavija krščena z. mučeni,ško krvjo. Na tisoče naših prednikov jo trpelo — prelivalo dragoceno kri in darovalo za njo svoje življenje. Z nadčloveškimi žrtvami je ustvarjena naša mogočna Jugoslavija, ki nas je rešila kruto tujčeve pete. Ustanovitelj Jugoslavije je njen veliki sin kralj Aleksander. Njej, domovini, je bila posvečena njegova poslednja misel. Naš veliki kralj, ostavljajoč nam svoje veliko delo Jugoslavijo, z oporoko da jo čuvamo, nam !je zapustil svojega prvenca, našega mladega kralja Petra II. Naša domovina, učvrščena in okrog dobro ograjena, predstavlja delo naših najboljših moči, delo izgrajeno hitro ali lepo. V domovini so je delalo kratkih 20 let „eumorno in naše delo je napredovalo in raslo. Le poglejmo si našo veliko trdnjavo na severu, lepo mesto Maribor. Maribor se jc v 20 letih prav lepe razvil. Ima mnogo tovaren ter drugih lepih stavb. Mnoga dobrodelna in koristna društva pripomorejo k razvijanju mesta. Ima več šol: srednjih, meščanskih in osnovnih šol, drž. učiteljišče, razne trgovske in obrtne šole. V zadnjem času se v Mariboru tudi zelo razvija narodna zavest. Vsak Mariborčan se zaveda, .la je državljan lepo Jugoslavije. Dragi bratje in sestre! Vsi skupaj bodimo vedno zvesti in vredni sinovi ter hčere, naše nedeljive državo, ki je presekala našo suženjsko dobo in nas sprejela kot najboljša mati pod svoje okrilje. Sveta nam bodi zemlja, v trpljenju prerojena, s krvjo prepojena in s solzami pokropljena. Milica Verlič S. 6t i‘ e g o r č i č: V PEPELNIČNI NOČI Polnočni zvon iz visokih lin krcpkö znklenkal je, potihnil glas je violin, strunär odbrenkal je. Plesišča in gledišča se povsod zapirajo, v odprta pa svetišča se zemljani zbirajo. Glej, božji hram tam sred poljan dviguje se v nebo, oj božji hram, tako prostrtin in pa krasan tako! Kot reke v morje vanj nocoj krdela silna vrč, •svetišče polno je takoj — in duri se zaprd. Tu v bagru ino svili vse nocoj košUti se, diši ti po kadilu vse in sveti v zlatu sc. In stopil sem pred žrtvenih, kot bi duhovnik bil, pepel iz oljčnih je mladik nanj del cerkovnik bil. Pepela zdaj na teme som naj prvo sebi usul, v topil se v misli neme sem, le Bog je sam jih čul. Pozval nato krdčle sem in prišla so hrumeč, zazu&moval jim čela sem preteč in pa svareč- “Oj grešniki maziljeni, proč krono in škrlat, saj boste vsi prisiljeni ukloniti smrti vrat. So'.Tij vi n&rodom ste strah, strah tudi vas bo zrnel, to žezlo prah, prestol bo prah, vi boste prah, pepel! Nazadnje roj še priskaklja neskrbnih, jasnih lic, čist kakor angeli nebd in lepši od cvetic. Zaplakal nad tem krasom sem, češ: tudi ta bo strt! še tč... s tresočim glasom sem zaznamoval za smrt... Končano! — Ne! — Čuj, duri tam ječe zaškripljejo in nove trume v božji liram skoz nje se vsipljejo. Na teh ni srebra ne zlata in blesk jim je neznan, na licih tožnih se poznli le sled solzit in ran. To pač je siromakov rod, molčč je zunaj stal in mirno čakal, da gospod prostdra bi mu dal. Sedaj, ko prost mu je pristdp, korak približa svoj, jaz pa spoznam trpinov trop, oh, bil jo — narod moj! Vi, ki zaklade zbirate iz bližnjikov krvi, Ki reveže zatirate: pral. boste tudi vi! Več biserov ko v dnu morja pre tčLbo se iskri in več ko zvezd je vrh nebii, tu jasnih je oči. Tu gibki udje, vzorna rast, tu let in lica cvet, tu zemlje slast, bogastvo, čast... O ti presrečni svat! — Ti roj, ki noč in dar prežiš, da brata v past bi ujel, ti smrti v zanke se uloviš: prah bodeš in pepel!” In ti, ki z umom, cvetom let zdaj bahaš so vesel glej, preden ti odpade cvet: prah bodeš in pepel1 ” Odložil sem tedaj pepel, v kleččče uprl oko, za blagoslov sem roke vzpel ter kliknil sem krepko: “Le vstani, uborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!” A čuj!... Nek duh zakliče mi: “ Kar zreš jih pred seboj, zapiši med mrliče mi s pepelom tem nocoj' ” Prišel še mnog, še mnog je trop, mar bo se kak otel 'I No! Vsem podpisal sem pokop: “Prah boste in pepel!” MISIONAR KEREC — RANJEN Skoro do smrti so ga zaklali roparji. — Rojen je v Prekmurju. Tudi tu ima svojega itraniča. Objavljamo pismo, ki ga je ranjenec sam pisal: Tungchvvan 20. XI. 1938. Predragi gospod urednik! Upam, da ste moje pismo, ki sem Vam ga pisal iz Yunuanfuje pred odhodom v Chaotung, prejeli. Danes se nahajam na polovici te poti, v Tungchwanu, a v zelo slabem stanju. Dne 17. t. m. so me na visokih gorah Kongshana okrog pol 11 napadli roparji, me pretepli s puškinimi kopiti, mi polomili kosti in rebra ter mi zadali hudo rano v trebuh. Dva izmed mojih spremljevalcev, učenca Jakoba Chin in nosača, so ubili. Vse, kar sem imel pri sebi in kar so nosači nosili z menoj, so pobrali. (Jelo moj misijonski križec, ki mi ga je leta 1920 podaril in blagoslovil sv. Oče Benedikt XV. in pa rožni venec, ki mi ga je blagoslovil leta 1933 papež Pij XI., so mi vzeli. Na pol mrtvega in golega so me pustili sredi ceste v velikem snegu in hudem mrazu. Pozno v noč so me nosači prenesli v Lavtopo k tamkajšnjemu mandarinu. Prosil sem ga, da mi posodi nekaj dolarjev, da bi si mogli kaj pripraviti za večerjo in si sposoditi obleke. Obljubil sem mu, da bi mu vse povrnil z obrestmi iz Tungchwana. Toda mandarin mi ni hotel ustreči, češ da nima denarja. K sreči mi je p”išel naproti kitajski duhovnik p. Čeng, ki me je odel s svojo suknjo, mi pri neki družini preskrbel prenočišče in mi s kitajskim žganjem izpral rane ter me masiral. Naslednji dan zjutraj so me prenesli v Čeči in danes semkaj v Tung Čvan, kjer me je ljubeznivo sprejel kitajski duhovnik Marko Sveta Helena na Pertoči Mej. Od tu sem.brzojavil v Čootung škofu Vengu, ki mi je takoj brzojavno odgovoril: “Pater Kerec, cura vul-nera, confice vestes, exspectati, vehiunt duae moniales.” (Pater Kerec, zaceli si rane, oskrbi si obleko, pričakujte, prideta dve redovnici.) — Zdaj torej pričakujem tu oni dve redovnici (šolski sestri iz Slovenske Bistrice), ki me bosta zdravili in me spremljali na drugi polovici poti v Čaotung. — Razbojniki bi me gotovo ubili, ako ne bi našli pri meni dobrega plena. Tako pa sem imel s seboj mnogo raznih potrebščin za škofa Čenga, za slovenske šolske sestre in njih dispanzer — denarja pa nad 4.000 dolarjev (kitajskih), ki mi jih je Družba za širjenje vere poslala za čaotunški misijon. Neki ropar mi je dejal: “Če danes ne bi imel toliko denarja in raznih stvari s seboj, bi ti tale bajonet potisnil v srce!” Ukradli so mi tudi pisalni stroj in važne dokumente, ki jih mi je pred odhodom poslala sveta stolica, ter moj potni list. — Tu v Tungčvvanu so mi misijonarji takoj pomagali, da sem si kupil malo obleke in nočnih odej. ŠOLSTVO V SLOVENSKI KRAJINI Pred vojno jn bila Prekmurcem najbližja gimnazija v Monoštru (ob Rabi) ki je pripadel Ogerski. Takoj je bila na dlani potreba slovenske gimnazije, ki se je morala boriti z mnogimi težavami. Danes je v Murski Roboti popolna osemrazredna gimnazija. Letos ima 595 učencev, pa bi jili imela še več, če bi imela zanje prostora. V Dolnji Lendavi imajo meščansko šolo, ustanovljeno že leta 1872. Univerzo študirajo prekmurski dijaki največ v Ljubljani, kjer je točasno upisanih 80 akademikov, 40 jih je pa že absol-viralo, tako da bo imela Slovenska krajina že več kot dovolj lastne .inteligence v vseh visokih poklicih. Osnovna šola tudi kaže velik korak naprej. Leta 1919. je bilo v Murski Soboti 55 šol, v katerih se je poučevalo samo madžarsko. Učitelji so bili večinoma tukajšnji rojaki, ki so govorili prekmurščino, ostali pa so bili pristni Madžari, šole so bile ali državne ali konfesionalne rimokato-liške ali pa evangeljske. Prve j“ vzdrževala država ter so bile pod državnim nadzorstvom, druge pa krajevni šolski stolči. Z učili so bile vso šole zelo slabo preskrbljeno. Madžari niso mnogo storili za izboljšanje šolstva v Prekmurju, saj prebivalstvo tukaj ni bilo madžarsko, temveč bili so Slovenci, katere je bilo treba čimpreje pomadžariti. Glavna naloga tukajšnjih madžarskih učiteljev je bila, da pomadžarijo deeo in s tem tudi bodočo generacijo prebivalstva. Na šolah so smoli govoriti samo madžarski, sposobnosti učitelja pa se je tudi ocenjevalo po njegovem raznarodovalnem delu. Prebivalstvo je bilo slovensko in vsak madžarski učitelj, ki je hotel delovati na tukajšnjih šolah, se jo moral naučiti slovenski jezik oziroma tukajšnji dialekt. šole so bilo večinoma nižje organizirane, saj je bilo, kakor sem že zgoraj navedel, 55 šol s komaj 92 razredi, torej skoraj samo eno in dvorazrednice. Danes je v srezu 49 šol, ki imajo svoje krajevne šolske odbore, kateri skrbijo za šolske stavbe, druge stvarne potrebščine pa krije banovina. število oddelkov je tekom 20 let narastlo od 92 na 174 in dva oddelka otroškega vrtca. Danes je v srezu: 2 enorazrednici, 19 dvo—, 12 tri—, fi štiri—, 2 pet—, 4 šest—, 2 sedem—, 1 deset— in 1 šestnajst—razrednica. število oddelkov je torej narastlo skoraj za 100^,. Vse šole imajo že primerne zbirke učil, ki si jih leto za letom pomnožujejo, povsod so primerne in lepe učiteljske in šolarske knjižnice, na 44 šolah pa je tudi javna ljudska šolska knjižnjica s primernim številom knjig, ker prebivalstvo zeio rado čita. Svoja lastna šolska poslopja so si pridobile šole v Mačkov-• ih, v Gor. Lendavi, Krogu in na Cankovi. Kraljevska banska uprava povsod podpira zidanje novih oziroma prezidavo obstoječih šol. Projektiranih novih stavb je sedaj tudi 15 in bo se nekatere začelo graditi v tekočem šolskem letu. Pouk jo na vseh šolah slovenski, narodne manjšine pa imajo svoje oddelke in to: Madžari na Hodošu in v Domanjšcvcih, Nemci pa v Fikšineih in Kramaroveili. Prosvetna oblast tudi skrbi, da sc prazna učna mesta zasede z učitelji, tukajšnjimi rojaki. Na vseli evangeljskih šolah so sedaj učitelji evangeličani ter je tudi v tem pogledu prebivalstvu ustreženo. V pogledu razvoja ljudskega šolstva v lendavskem okraju v zadnjih 20. letih je dovolj navesti sledeče številke: V letu 1919 je bilo v okraju 23 šol, od teh 9 občinskih poslopij in 24 poslopij rimokatoliške verske občine. Na teh šolah je bilo 79 učilnic s 73 razredi, ker se v nekaterih učilnicah radi povojnih razmer ni poučevalo. Učencev je bilo 4408 (2131 moških in 2277 ženskih). Poučevalo je 59 učnih oseb, na en šoiski oddelek je odpadlo 60 učencev. V letu .1938 je .v okraju 37 šol, od teh 13: občinskih poslopij, in 24 poslopij rimokatoliške versko občine. Na novo so sezidane šole v Odrancih, Mali Polani in Nedclici ter leseno šolsko poslopje na Benici. Učilnic je 88 s 138 razredi. Učencev je 6639 (3118 moških in 3222 ženskih). Poučuje 132 učnih oseb — na en šolski oddelek razred —• odpade sedaj le 45 učencev. Ustanovila sta sc tudi 2 otroška vrtca v Lendavi in Turnišču, 10 šol ima svoje šolsko odre, na katerih se marljivo prirejajo mladinske igre, 3 šole pa imajo na razpolag^ društvene odre. Izpopolnile so sc šolarske knjižnice na vseh šolah, katero se prav dobro izkoriščajo, ker šolska mladina zelo rada čita. Učiteljstvo se udejstvuje s prosvetnim delom tudi izven šole, predvsem pri prosvetnih, humanih društvih, pri ljudskih knjižicah, dramatskih odsekih, pevskih društvih, kmetijskih nadaljevalnih in gospodinjskih šolah in pri šolskih odrih. SLOVENSKA KRAJINA V ŠTEVILKAH Meri 970 km- s 92.000 prebivalci. Upravno je razdeljena v dva sreza: Soboški ima 17 občin, lendavski pa jih ima 11. Srez. Lendava ima 339 km2 površine in je med srezi naše banovine na predzadnjem mestu; je pa zelo gosto naseljen ter prebiva povprečno 110 ljudi na 1 kni2. Po ljudskem štetju iz leta 1931. ima 38.053 prebivalcev, po ljudskem štetju iz leta 1921. je imel okraj 37.612 prebivalcev. Daši ima prebivalstvo zelo močen pri rodni prirastek ter imajo družine veliko število otrok, vendar prebivalstvo v okraju številčno ne raste, ker so radi prenaseljenosti prebivalci primorani, da se izseljujejo. Brez dvoma bo za poznavalce Slovenske krajine tudi zanimiv volilni izid zadnjih decemberskih volitev. Iz seznama je približno tudi razvidna velikost občin: Okraj Murska Sobota Občina Volilci .TRZ Maček Ljotič L Bodonci 791 414 50 235 129 364 — 2. Cankova 528 370 350 20 — 20 — 3. Gor. Petrovci 1072 642 327 140 169 315 — 4. Grad 1337 713 396 102 215 317 — 5. Križevci 1129 467 198 253 16 269 — 6. Kupšinei — 424 228 110 114 4 118 — 7. Kuzma 866 344 117 218 e 227 — 8. Martijanci 1138 594 381 168 45 .213 — 9. Murska Sobota 1247 709 557 149 3 152 — 10. M. Sob., okolica 988 535 501 20 14 34 — 11. Pečarovci 966 455 195 28 231 259 r 12. Pertoča 116.3 577 524 41 22 63 — 13. Puconci 753 419 141 176 102 278 — 14. Rogaševci 1021 551 174 32 345 * 377 — 15. Selo v Prekm. 1134 477 336 68 73 141 — 16. šalovci 1148 662 618 8 36 44 — 17. Tišina 967 56.3 50l6 39 18 57 — Skupno 16672 8720 5471 1817 14.31 3248 l Okraj Dolnja Lendava Občina Volilci .1 RZ Maček Ljotič l. Beltinci 16.38 11.32 1011 31 1042 17 2 71 90 2. Bogojina 820 550 488 6 494 66 — — 66 3. Črensovci 1170 700 584 2 586 106 6 2 114 4. Dubrovnik 950 553 345 117 462 84 . 2 5 91 5. Gaberje .1029 575 204 29 233 281 27 4 312 6. Genterovci 548 301 Kfl 15 116 84 100 1 185 7. Lendava 948 552 383 44 427 102 20 3 125 8. Odranci 747 497 384 37 421 24 51 1 76 9. Orešje 899 521 170 128 298 81 137 5 223 10. Poljana 674 391 304 4 308 83 — — 83 .11. Turnišče 1307 780 632 125 757 31 2 — 33 Skupno 107.30 0542 4606 538 5144 959 347 92 1398 OPÄZOVÄLEC Dr. Tomažič, mariborski škof jo praznoval 40 letnico mašniStva 5. dec. Za škofi; je bil posvečen 1. ang. 1928. Lavatimki škof jo postal 19)#, 15. ang. Njegovo plo-donošno delovanje kaže že sedaj mnogo vidne sadove, ki so v poglobitvi verskega življenja. Rastejo tudi nove cerkve. Posebno viden spomenik pa bo novo bogoslovje. Tudi mi Slovenci v Ameriki se veselimo z rojaki doma. Znano je, da se prevzvišoni močno zavemn tudi za svoje vernike v izseljenstvu. V tem jo nadpastirjeve ljubezni najbolj deležno ljudstvo iz Slovenske krajine. Zanje predvsem je g. škof poslal v Francijo g. Ivana Camplina, ki skrbi za versko življenje izseljencev v Franciji. V dar slovenski univerzi je poklonil italijanski konzul kot pooblaščenec italijanske vlade 8ll0 knjig, ki naj bi služile kot podlaga slovensko-ituljanskoga kulturnega zbližanja. Knjigo so najbolj izbrana dela italijanskega leposlovja in znanosti. Na Bledu 'je bil 18 dec. otvorjen nov "prosvetni dom”. Dom je krasna zgradba, ponos blejycm. Ob priliki otvoritvene predstave so izvajale mladenke tudi simbolično vajo: slepčeva tožba, v spomin na Slovence izven meja. Božični dar delavcem je dala Kil) na Jesenicah, ki je razdelila 700.000 Din. med delavce. Vsak je dobil 4 dnevno plačo, kar je tem bolj dobrodošlo, ker delavstvo prav v tem času ne dela polnega tedna radi zastoja v prenapolnjenih skladiščih. Hud mraz je imela Slovenija za božične praznike. Fa tudi po vsej Evropi so morali obleči kožuhe. V Slovopiji je kazni toplomer do 12 stopinj pod ničlo. Na 1‘oljskem so imeli vež 20 stopinj, v Rusiji čez 20, v Sibiriji celo do 60 stopinj mraza. Neposredno pl red Božičem pa j1 prišel sneg in je medlo skoro cel božični teden. Na Vrhniki je pogorela oni dan Tomš:-čevn žaga. Najbrže zločinska roka. Sodijo da z bencinom. Delavci so tako ostali prav za praznike brez zaslužka. Delavska sloga je rodila lep sad delna cem, združenim v ZZD (Zveza združenih delavcev), v tovarni lepenke v Mislinjan. kjer so popravili eene za 10%. Spomenik padlim v svetovni vojni bodo postavili na Brezjah. Sadna kupčija je postala zelo važna točka slovenskega narodnega gospodarstva. Posebno na Štajerskem je za mnoge kmeč-;e domove najbolj plodonosna panoga gospodarstva. V letu 1038 izkasuje trgovina Uedeče številke: Maribor levi breg 10,557.112 kg; Maribor desni breg ,r>(il).02ti kg; Lutomer 1,249.352 kg; Ptuj 1,843.733 kg; Celje 1,018.345 kg; Murska Sobota 533.790 kg; Lendava 19.900 kg; Šmarje pri Jelšah .12.2911 kg; Brežice 51,ICO kg; Krško 97.000 kg; Slov. Konjice 38.000 kg; Dravograd 29.300 kg; Slovenj Gradec 113.950 kg; Kočevje 23.092 kg. Ves letošnji izvoz sadja je znašal 19.227.590 kilogramov, če računamo va-gonske pošiljke povprečno po 5000 kg je bilo v inozemstvo izvoženih 3.845 vagonov sadju. Skoraj vse sadje jo bilo izvoženo v Nemčijo, le neknj vagonov v Belgijo in češkoslovaško. Povprečna cena za industrijsko in presno sadje je bila 60 par do 1.20 din, potrošilo in namino sadje pa 2 din do največ 3.50 din za zimske sorte. Slovenska matica je slavila na občnem zboru 16 dec. 10 letnico svojega obstoja odkar je bila obnovljena. Med vojno je bila namreč razpuščena. Slovenska matica je bila preje in jo sedaj zopet med najbolj produktivnemi založnicami slovenskih knjig. Mraz po Sloveniji je bil za božične praznike prav občuten. Snežilo je skoro eel Leden, tako, da je bil Božič zares bel.. Dr. Anton Ratajec, bivši ravnatelj š:to fovih zavodov v šent Vidu nad Ljubljano je dokončal pot svojca življenja. Bil ie eden tistih, kateri je znal biti strašno hud. Gorje ubogemu študentu! In vendar je ostal svojim učencem v blagem spominu. Bil je profesor matematiko in fizike. Napisni je knjigo: Poljudna kemija in še več drugih stvari. Brežice so proslavile že 50 letnico bolnice. Od leta 3918 jc iskalo v njej zdravju 30.(100 bolnikov. 7U0 letnico bo slavil letos minoristski sa mosten v Ptuju. Ustanovljen je bil kot pi-membna postojanka v boju proti Madžarom. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so odkrili najstarejše freske na Slovon -kem Minoriti so v Ptuju bili vedno o brumbna trdnjava slovenstva. Nemštvo j 1 imelo tam namreč vodno ofenzivno tendenco. Nenadna smrt duhovnika. 13. nov. so v Fojani v Brdih slovesno posvetili drogove, mt katerih bo razvita drža-na zastava. Pred prefektom in drugimi odličniki jo 1 mel pozdravni govor upokojeni semen iški profesor g. Ivan Mcsetti, ki jc opravljal molknil, potem nenadoma vzkliknil: "Zbogom vsi!! Osvobodi me, Gospod!” in ~e zgrudil mrtev na tla. Blagi, zaslužni gospod profesor, ki je bil širokogruden in ljubezniv prijatelj vseh dijakov deškega semenišča in naklonjen Slovencem', bo o-stal vsem, ki so ga poznali, v lepem spominu. Večni miri Šturje na Vipavskem. Dobili smo štiri nove cerkvene zastave: sv. Jurija, sv. Martina, sv. Antona in Matere božje. Botri se bili domači farani: I botri in -1 1><>-trice, ki so z veseljem .sprejeli ponudeno jim častno mesto. Blagoslovili smo jih z veliko slovesnostjo po tridnevnih dubov-rih vajah za šturje in Ajdovščino. Duhovne vaje so prav dobro uspele. Vodil jih jc g. župnik Edko Ferjančič iz Slovenca v Brdih. Novo mašo je 18. dec. zapel pri Sv. Križu na Vipavskem Franc Valič iz Plač. Govoril je bivši župnik Ivan Rejec. Slovenski kapucin gre med misijonarje. Na novega letu dan popoldne je bila v kalim inski cerkvi v Gorici izredna svečanost : goriški nadškof je šestim članom kapucinskega reda, ki spadajo pod beneško ivdovno provineijo, izročili misijonsko križe. Beneška provinci ja kapucinskega reda ima namreč v glavnem mestu Cori-tvbi v Parani! v Južni Ameriki svojo misijonsko naselbino. Pri tej svoji hiši ho čejo očetje kapucini sedaj osnovati tudi misijonsko bogoslovje z licejem. Zato so poslali tja šest svojih redovnikov: tri pa-tre-učitelje, dva bogoslovca! in enega brata. Med patri je tudi Slovenec p- Patricij — gos]). Izidor Kodermac iz Neblcgu pri šlovereneu v Brdih, ki je pred nekaj meseci pel'svojo prvo sv. mašo v svoji rojstni župniji. Oče Patricij bo vicervk-tor na novi bogoslovnici in bo poučeval tam dogmatiko, fiziko, matematiko in še nekaj predmetov. Vinko Vodopivec v zagrebškem "Radiju”. — Hrvatski tamburaški orekster "Zajc” je v nedeljo 18. decembra izvajal v zagrebškem "Radiju” izključno sklad he našega g. Vinka Vodopivca. Informativni tednik "Radio Zagreb” je za to priliko priobčil kratek životopis našega priljubljenega skladatelja z navedbo •‘njegovih najvažnejših del. Ta životopis je bil prod začetkom koncerta prebran po radiju. Veseli nas, da sc bratje Hrvatje zanimajo za našega goriškoga slavčka. Nov grob. V četrtek 29. decembra zvečer je na svojem stanovanju v Gorici zasilni g. Peter Julij Kogoj, šolski vodja v pokoju, star 06 lot. Pokojnega so prepeljali v Tolmin, kjer na tamošnjem pokopališču počivajo že njegovi starši.' Ranjki se je rodil v- Tolminu in tolminskim hribom jo bilo posvečeno tudi njegovo delo in živ- Skttpina iz Floreste: Skokovi, Erzetičevi, škerljevi, Tutljevi in Cerkvenikov! ljenjo. Služboval je po številnih tolminskih' vaseh, tako v Smasti, v Cerknem, na Bukovem, v Podbrdu in dolgo let v Poiju-hinju. Od tu je moral v notranjost drža ve, kor je v bližini Avellina prebil eno loto. Potem je stopil v pokoj in se je nastanil v Goiici, kjer preživlja zasluženi počitek vrsta njegovih stanovskih tovarišev. Iz konfinacije se je pred kratkim vrnil gospod Branko Satler z Tolmina. “Svetogorska Kraljica”. Prva številka tega svetogorskegu mesečnika za 1. 19559 je izšla žc za božično praznike. Ima novo, prikupnejšo naslovno glavo. Med drugim prinaša “Dve božični o Jagnjetu božjem” in črtico ‘ ‘ Božična dogodbica”, ki jih je spisal prerano umrli kanalski dekan V ,*n-(eslav Bele, ki je bil vnet sotrudnik in podpornik tega skromnega, vendar potrebnega lista. Ouhovniške vesti. G. Tone Krapež, župnik v Otaležu na Cerkljanskem, je bil dne 27. dec. 1938 umeščen za župnika v Batujah na Vipavskem. — Na njegove mesto v Otaležu je imenovan g. Jože Petrič, kaplan v Cerknem. Za kaplana v Cerkno pa pride g. Dušan Bratina, do zdaj upravitelj v štomažu na Vipavskem. Oton Zupančič, rojen belokranjec, je bi' imenovan za častnega meščana ljubljanskega in odlikovan še s posebnim čast n im darilom. Diploma nosi pečat ljubljanskega mesta iz leta 1500, ki je ena najzna menitejšin dragocenosti Ljubljane. Oton Zupančič je znan kot največji slovenski živeči pesnik in pisatelj. Slovenski dem v Ljubljani. Prav za Božič je izšel poziv na Slovence k sodelovanju za zgradbo osrednjega prosvetnega doma v Ljubljani, ki naj bo nosil naslov Slovenski dom. Na pročelju bo stal mogočen kip dr. Janeba Kreka, očeta slovenske prosvete. ..V tržaških listih beremo, da je novi ti žaški škof msgr. Hantin izdal okrožnico, v kateri naznanja, da bo v Trstu gradil posebno škofijsko bogoslovno semenišče (doslej so bogoslovci tržaške škofije morali obiskovati semenišče v Gorici), škof vabi vernike, naj darujejo denarne prispevke v ta namen. Poleg tega je predpisal, da morajo, po vseh župnijah ustanoviti posebno društvo, ki naj zbira denarne prispevke. Svobodna carinska cona mesta Reke in okoli(>e je bila, kakor poročajo tržaški listi, razširjena na vse otoke v Kvarnem, To so: Cres, Lučin, Unije in Sušak. V Solkanu se je mudil krški škof dr. Srebrnič. Stanoval je pri župniku Gorš-vu. Domačini v Solkanu so mu priredili zelo slovesen sprejem. Po enodnevnem bivanju se je čez Trst odpeljal nazaj na Krk. Na sedmo obletnico smrti goriškega nadškofa dr. Sedeja se je na Sv. Gori na njegovem grobu zbralo veliko število duhovnikov in vernikov iz vse goriške pokrajine, ki so goreče molili za velikega pokoj nika. Iz Co.la pišejo, da je tamkaj prišlo do zelo žalostnega prerekanja med DunPom Prinčičem in njegovim 27 let starim sinom Francem. Iz prerekanja je prišlo do pretepa. Sin je bil zelo nevarno ranjen. Iz Šmarij pri Rihenbergu poročajo, da je ministrski odbor za zaščito kreditnega poslovanja prepovedal Kmetski posojilnici v Šmarjah pravico opravljati kreditne posle. S tem jo delovanje tega zavoda ustavljeno. Družina Žnidaršič v Divači je prejela iz Mussolinijevega fonda nagrado 600 tir, ker je bila obdarovana z dvojčki. Na smrtni postelji se je poročil Anton Bogateč iz Sv. Križa pri Trstu, ki se je ponesrečil v ladjedelnici. Pokojni jo bil pri vseh zelo priljubljen, zaveden Slovenec, blag značaj in zvest član cerkvenega pevskega zbora. Vsa vas ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Prišlo je tudi mnogo okoličanov in številni delovni tovariši iz ladjedelnice. Mlade žene in dekleta so njegovo truplo spremljale v narodnih nošah ter so nosile veliko vencev in raznega cvetja. Cerkveni zbor se je s krasnimi žalostinkami in s solzami v očeh poslovil od svojega dobrega sopevea Toneta, ki je tako mlad zapustil svoje mlado življenje. V Tržiču je bil blagoslovljen nov stolp tamkajšne stolnice. Jubilej istrskega župnika. Te dni je g. Ivan Koruza, župnik v Klani, kjer deluje že polivh 42 let, obhajal 75-letnico rojstva. G. Koruza se je rodil v Gaberju na Vipavskem letu 1863, učil so jo v Idriji, dovršil gimnazijo in bogoslovje v Trstu. Doslužil je tri leta vojaščine v Puli in 24. sept. 1892 pel novo sv. mašo v rojstni vasi. Kot kaplan je služboval pri sv. Jakobu v Trstu in obenem kot katehet na Ciril-Metodovi šoli. Potem je služboval kot kaplan na Opčinah in od tam prišel v Klano. župnik Jožef Klekl, ko je pobegnil izpod vislic. V Beltincih so proslavili že desetletnico električne zadruge. Stala je električna napeljava 319.000 Din in je že ves strošek krit. Beltinci se tako postavijo kot po sehno napreden kraj Slovenske krajine. V Gornjem Seniki, med rabskimi Slovenci, ki je ostal na Ogerskem je bila blagoslovljena nova cerkov in je pohitelo na to slovesnost SCO Slovencev tudi iz obmejnih župnij, katerim so dovolili Ogri svoboden prehod čez mejo. Pri Gradu.se je v božičnih dneh vršil zelo lepo obiskan misijon, ki se je zaključil z nočno procesijo. V Krogu so pokopali mater seboščansko-gu župnika Bcjeka. Za sreskega šolskega nadzornika v So hoti je imenovan Antauer Eugen, doslej tišinski nadučitelj. Semenski oves po znižani ceni bo dobavila banska uprava tistim interesentom, ki se bodo potom občin pravočasno priglasili. V Beltincih so imeli na sam Božič n< -vu mašo, katero je zapel Glavač Franc. Letos je bilo v predbožičnih dnehl2novii: maš v' Sloveniji. Ivan škafar, kaplan z Bratonc je napisal knjižico, kjer obravnava veliko delo, ki ga jc vršil rajni Ivanocv v prid družbe svetega Mohorja. V Kri'marovcih, najbolj severni slovenski točki, se je vršila božičnica, ki je obdarovala lepo število otrok z dobroto mariborskih in ljubljanskih dobrih ljudi. Prebivalstvo onega dola je zelo revno. Uredba o samoupravnih Hranilnicah, v v -------) I•Dobra | .>V 'T At »iz*ca» ■' %/>a, ■ ‘ c \ j\, .v,,;*« I s "s>—-Jliirntirifsonri /" • i —----------- \ l-^vtriurr/inn T7 v n ' -.wltot/wjonri /tlLsinfll . Uh ji vnlr* . ) / IVlos.y.nn II J HorianaA / j, . je' V*’rarj boHovrt ^'$Ln,jL "7}( 'T* ^ Jr,11 J } % 1 Cats# ril 1 ž inn'W1 P' ' hnP-ifp \\ C r„,77cu~ - htlh'otuv \ \. / . ..•••" /InfaJei L,rji’ Pucu r/omt/fp' f 'lomna . \ trn!» tj c ‘ J1'”?*" TOPOGRAFSKI PREGLED SLOVENSKE KRAJINE 'f!w 'L\tX LE /.tf/vnda — frrt tu t/a n A vi. /Mihih ..... im /it mrstna - . - - - /t h/jur a • tmsb’n.- ' " m/a } $l/>opt,a t/jjrn , - , . J'/'/" 'Ui mjt { L JUT 0 urednik Novin v prvi štev. s sledečimi besedami na slovensko ljudstvo: “Branimo krščanstvo, liihimo svoj jezik, svoj narod, svoj dom. Na delo”. To je bil program Novin, katerega so Novine vestno spolnjevale vseh 25 let. Tako vestno, da je bil zaradi tega njih urednik, voditelj Siv. Krajine, banski svetnik, g. Klekl Jožef mnogokrat v smrtni nevarnosti, oropan svobode in brez pokojnine vržen na cesto. Tako vestno, da ga sijajna ponudba 500.000 zlatih Kron ni premotila, katero so mu ponujali takratni oblastniki, če spremeni program m stavi Novine v službo madžarizacije. Ne, Novine so stale trdno, kot granitna skala, zbrale so ves prebujen narod okrog sebe v najlmjših časih svetovne vojne in tolažile vojake v sterlskih jarkih, branile pravice doma ostalih, krepile z nabranimi darili bolnike, ranjence v bolnicah. ter ulivale mulo v lepšo bodočnost. Dne. 1-1. jan. 1919. 1. so se zbrali voditelji ljudstva Slov. Krajine v Črensovrih pri ur. Novin, ter soglasno sklenili, da se Slovenska Krajina združi z brati onkraj Mure v Jugoslaviji. Novine so bile neustrašen borec za ta cilj, dasi-rav.no je moral urednik pred vojaški preki sod. Novine so branile krščansko vero naših očetov pred komunizmom, dokler niso bile zaplenjene, njih urednik pa na smrt iskan. Novine so bile edino glasilo po vseh teh križih naše zlate svobode, v njih se je prvič zglasila naša lepa pesem: “Kaj je Miira šepetala... ” Novine so ohranile slovenski dom propada v agrarni borbi z veleposestniki. Novine spremljajo kot Angel varuh naše izseljence na vse kraje sveta. Dragi zborovalci Novine so dosegle svoj namen. Ohranile so nam krščansko vero naših očetov, prebudile so mlačno narodno zavest, občuvale slovenski dom, slovensko materno besedo, izvojevale nam zlato svobodo, saj brez Novin naše svobode nikdar bilo ne bi.