»Tretje Berilo" v enorazrednici. (Piše L. Letnar.) Razne vrste šol, bi človek lehko primerjal raznim posestnikom. So veliki in mali posestniki. Obe vrsti pridelati raznih pridelkov, le v neenakej miiožini; seme ima pa včasi mali posestnik morda še boljše, kajti obema rodi zemlja. Zemljišče le jima je različno po obsegu, ne vselej po rodovitnosti. Obema se dobro godi, toda mali posestnik mora biti bolj skromen. Tudi šolam je odmerjen razni svet, in tudi tu ne kaže najnižji vrsti drugače, kakor: ,,Man muss sich strecken, nach der Decken", — kot mali posestnik. Enorazrednici je odmerjen matvjši prostor, odločeno ji je manj časa, manj moči, a vender naj si učenci tudi tu pridobe vseh znanosti večrazrednic, se ve da v manjši meri, a ne v slabši obliki. Treba je umnega gospodarstva in modrega preudalrka, predno se tu kaj novega seje. Pripoznano je, da najtežjo nalogo ima učitelj na enorazrednici. Od semena naj zbira najboljša zrnca; nikomur ne veljaizrek: nZa mladinoje najbolje komaj dobro" tako, kakor njemu. Na tem stališči mu je pregledovati vsako novo učeno knjigo, vsako novo poučilo. Ako pregledujem kako berilo, opazovati nam je njegovo pedagogično in didaktično vrednost, njegovo formelno in materijelno dovršenost. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da teža in obširnost objekta mora biti primerna moči in času, ki je subjektu na razpolaganje. Ko sem vzel Tretje Berilo v roko in pregledal nekoliko pisavo in jezik v njem, dopadlo mi je v tem obziru, ali strmel sem pred tolikim obsegom. Res, da se ta vsebina lehko razdeli na dve leti — da se tudi rabi v ponovljini šoli, a vender se mi je precej vsililo vprašanje: nKako pristuje enorazrednici?" Vedno mi je bilo v mislih in še zdaj mi je, kajti odgovor, ki sledi, pač ni popoln — mnenje moje ni inerodajno. Vedno se še vprašam, kaj je bolj važno, kaj manj, dasiravno sem nekaj odbral. Je li pravo? — 221 berilnih vaj tudi v dveh letih enorazrednica ne more prebaviti, torej kaj naj se prepusti domači pridnosti učencev? Da je tu pač težko pravo zadeti, je umljivo, ker so mnenja posameznikov jako različna. Kako je treba posamezna berila obravnavati in do kake izurjenosti v lepem branji dospeti, to je v pedagogičnib kDJigah in v učenčnem črteži določeno. Kar je mogoče, naj se doseže. Vsako berilo, ki postane tako rekoč otrokova lastnina, naj bode v prvi vrsti tako, da mu bode blažilo srce, bodi si na kakoršcn koli način; to lastnost naj ima tudi vsa knjiga. V znastveno-vzgojevaluein oziru naj bode berilo res berilo, t. j. nabiranje raznih vednosti, katere se v koncentričnih krogih nabirajo s pomočjo modrega obrav- navanja posanieznih beril in po pedagogičnih načelih vravnanem posredovanji učiteljevem v centrum, t. j. v dušo učencevo stekajo. Tretje Berilo je pač tem zahtevam primerno sestavljeno. Ono bogati učenca z izrazi, je pomoček k umljivemu branju drugih knjig, vodilo pravilnemu govorjenju, prvi pomoček k zboljšanju dialekta. nVrtec" ^3 v tem obziru zdatno dopolnilo, torej potreben vsaki šoli. Berilo naj branje nVrteca olajšuje, nasprotao naj nVrtec" berilo še bolj pojasnuje. Berilo uri še okorni mladinski jezik in trebi germanizme. Tretje Berilo je pač v tem smislu pisano (tu pa tam se malo preveč rabi novih besed). Sicer bode pa vsak priznal, da se mora mladina že privaditi neznanim izrazom nove slovenščine, da pomogočimo branje v nadaljnem izobraževanji, da bere potem pobožne, gospodarske, poučne ali zabavne knjige ali časopise. Nekakšno zalogo novih izrazov si mora prisvojiti, ako hoče imenovane spise brez pomoči umeti. Zato je koristno, da si učenci napravijo zapisnik neznanih besed. Ker je to berilo pisano v čistem in lepem jeziku, nam tudi podaja v prvi vrsti vaje v pravilnem govoru. V tem stnislu je berilo podloga nauku v pravopisji, slovnici in spisji, ter je tako središče jezikovemu nauku. Kehr pravi: flUčenci naj se 10 ali 12 pripravnih beril prav korektno na pamet naučč, tedaj so se več navadili slovnice in pravopisja, kot z mnogimi pravili". Berilo pa tudi učitelja podpira; a ne sme biti tako, da bi bil učitelj podredjen berilu, nasprotno mora on gospodariti z berilom. Učitelj je živa knjiga v šoli, ne pa berilo. Tvarine je v tem ,,Tretjem Berilu" na izbero, in sicer dobre, koristne, mnogo tudi vseskozi izvrstne; le škoda, da je moramo na enorazrednici nad polovico izpustiti. Kako lepo se bero odlični naravoslovni popisi, vzorne moralične ali zgodovinske povesti, zlasti pa izbrane pesmi najodličnejših pesnikov naših. Ta knjiga nam tudi daje priliko, da o slovstvu našem kaj oraenimo, ker pristavlja posameznim vajam imena pisateljev. Tudi to je potrebno učencem zgornjih skupin, ker se uče po malem poznavati zaslužne može našega naroda, kar vzbuja Ijubezen do naroda, do materinega jezika in do domovine. To so najplemeniteja čutila, torej jim moramo tudi v enorazrednici zaradi njihovega vzvišenovzgojevalnega vpliva odmeriti dostojen prostor.*) Enako važnega pomena je zgodovinski del berila. Moraličnih naukov podaje največ I. oddelku, poleg teh je pa še mnogo lepih opominov nasejanih mej berili realističnih predmetov. Vseskozi nam kaže ta knjiga vzgojevalni namen; ne le glava, tudi srce dobiva tu hrane. Prav, da je razširilo to berilo nekoliko krog vednosti v primeri s prejšnimi Berili, kajti zavednejša če bode mladina, tem manj bode surova. Kratko rečeno: po obliki mi dopada ta knjiga, a v obsegi je za enorazrednice preobširna; lepa suknja, a prevelika mi je. Oglejmo si zdaj nekoliko materijelno stran tega Berila. Ta nuniversallexikona za mladino je razdeljen v šest oddelkov, kateri so različno obširni. Zaradi prevelicega obsega mi najmanj ugaja 2. oddelek, imenovan: nIz zemljepisja". Iraa večjo vsebino, kot je sploh za ljudsko šolo potrebna, zlasti pa enorazrednici ta obseg nikakor ni primeren; »matematična geografija" — ako smem ona berila tako imenovati — pristuje, a pogrešam berila „4 letni časi"; nikakor pa ni za enorazrednico fizikalična in politična preveč v tej razširjenosti. Le materina dežela bi se smela v tej natančnosti risati, a druge ne. Pa recimo, stvar ki je preobširna, naj se prepušča domači pridnosti; a vprašam: kaj bode učenec počel, če ni temu vajen. Moje mnenje je: če zna učenec po dovršeni meščanski šoli toliko zemljepisja, kar ga je tii nakupičenega, mu smemo zapisati prav dober red. Saj je tudi to vse nekakšno za to vrsto šol izdelano. Sicer je pripraven ta oddelek splošno za poznavanje vsakoršnib lastnih imen — posebno krajevnih in za vajo v poznavanji in rabi predlogov. Nekateri spisi so tudi pripravni za prosto napisovanje pre- *) V to svrho nam bode posebno lepo služila gosp. Gradimir-ova nSlovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli". Uredn. branih vaj n. pr. št. 69. BPrebivalci avstro-ogrske države" ali 70. BNa moje rojake" in druge. Iz tega oddelka bi bral v enorazrednici le 16 berilnih vaj, in sicer št.: 48., 49., 51., 52., 53., 56., 58., 59., 63., 69., 70., 71., 85., 86., 87. in 88. Pa tudi od teh beril bi hotel sim ter tja katero okrajšati; 63. berilno vajo, recimo, bi rabil le vdrugi polovici šolskega leta. Zemljepisni del je najobširnejši in po mojem mnenji tudi najtežji za naše šole. Tudi ostali oddelki so obširni, a so pripravnpji. Škoda za vsako berilno vajo, ki jo moramo tu izpustiti. Prvi oddelek ima največ moralične vsebine. Kaj lepo uči mladino postrežljivosti, varčnosti, reda, zadovoljnosti, umnega gospodarstva, ljubezni, darežljivosti, resničnosti in hvaležnosti. Tu sem odbral sledeče št.: 1., 2., 3., 7., 11., 12., 17., 18., 19., 28., 29., 35., 41. in 42., ostale moram prepustiti učencem samim. Nekatere vaje so pripravne za spisne vaje, kot napisovanje s preraenjevanjem oseb, števila in časa, ali napisovanje povesti na pamet v posameznih odstavkib. Raba ločil se v tem oddelku tudi prilično poznava in vadi, zlasti v berilih, katera so pisana v dvogovoru. Stavkoslovje se v nekaterih vajah dosti bolje more razlagati, nego li v drugih, bodi si, da imamo na dnevnem redu stavke po sestavi, ali one po načinu. Ker je učencem goli in razširjeni stavek že od prejšnjih let znan, imamo le bolj s skrčenimi in zloženimi stavki opraviti; št.: 6., 9., 12., 53. ali 130. so posebno za to pripravne. Sploh se more pravopisje in slovnica malo ne pri vsaki berilni vaji poučevati, ako ne v eni pa v drugi stroki. Pri tein koncentriranji pa je treba paziti, da bode ta konceutracija raznih predmetov pri berilnih vajah vzgojevalna. Ona je merilo učiteljeve in učenceve sposobnosti. Ako se pa učitelj vsega tega brez preudarka poslužuje, spravi le neko zmes na dan, ki je učencu le na kvar. III. oddelek nam podaje nČrtice iz prirodoslovja". Najmanjši oddelek je ter obravnava le, kar mora. Tu se ne more skoro nič izpustiti; le pesmice bi se morda odložile za kak prosti čas, pa rad bi jih ne prezrl. Vsak bode priznal, kako potrebno je zlasti kmetskemu ljudstvu, da nekaj bolje, kot nekdaj pozna prirodo in njene čudovite močf, ker to mu odkriva neumne vraže, katere se še tu in tam nahajajo; nasprotno ga pa uči natančneje spoznavati božjo vsemogočnost in dobroto. Najlepši je v IV. oddelku ,,Prirodopisje" zaradi prekrasnih popisov. Klasičen jezik nahajamo v teh berilnih vajah, izredno bogastvo v izrazih. Vsako berilo popisuje enega ,,reprezentantaa posameznih živalskih razredov. Kako nerad list preobrnem, da bi ga ne prebral tudi z učenci; pa uioram tu in tam preskočiti; kratko odmerjen čas mi ne dovoljuje vsega čitati. Ker je vsaka tu popisana žival zastopnik vsega razreda, moramo mimogrede več ali manj vender o njej oraeniti, se ve da smemo le prezreti one, ki so manjše važnosti za nas. Iz tega oddelka sem si zaznamoval le 25 berilnih vaj, namrečšt.: 126., 128., 129., 130., 131., 134., 136., 137., 138., 140., 142., 144., 146., 149., 150., 153., 156., 158., 161., 164., 166., 169., 172. in 175. Pridevnik, glagol in prislov so tu največ v rabi. Prilastki in dopolnila se zlasti v tem oddelku lehko kažejo in pojasnujejo. Gledč spisja bi se iz dolgih berilnih vaj narejali kratki popisi; tu in tam bi se dala kaka pesmica v prozo preložiti; pa tudi v drugih oddelkih so pesmice za to pripravne. Prirodopisni del ima tudi moraličnih naukov. Pri V. oddelku sem izpustil le pesmico ,,Telovadski zbor". Berilno vajo »Vesf tudi lehko na kratko obravnamo, ker je strogo moraličnega zadržaja. Pesmico konci berila bi pa zahteval na pamet. S tem oddelkom sem tudi tekoče šolsko leto pričel prvikrat s tem berilom. Bal sem se, da bi pozneje ne bilo časa za to, in tako bi se lehko primerilo, da bi mi BDinter" očital, da so otroci v zadnjem šolskem letu, pa ne vedo, da ne smejo vroči vode piti. 8* Zadnji, t. j. zgodovinski oddelek je dosti obširneji kot v starem Berilu. Ustreženo nam je s tem, a še bolj bi nam bilo po godu, da je tudi v kakem iz naše domače zgodovine kaj omenjenega. Izmej 34 berilnih vaj je porabljenib le 14 in sicer št.: 189., 191., 192., 197., 199., 200., 207., 208., 209., 210., 213., 215., 220. in »Cesarska pjsem". Vso to tvarino — 95 berilnih vaj — ki sem jo navedel, omenjevaje pusamezne oddelke sem odmeril po mojem nikakor ne merodajnem načrtu za dve leti. V prvem bi se prebavilo, ako mogoče, kakih 60 vaj, ostale bi bile v drugem letu za premembo, ker se morajo nekatera berila vsako leto brati; kdo drug bo morda v tem drugačno mislil; kdor je bolj skušen, da se že več let z raznimi šolskimi berili ukvarja, jo bode bolje zadel. Konečno pa mislim, da se bodemo takrat najbolj bližali rešitvi šolskoknjiževnega vprašanja, kadar bode imela vsaka kategorija svojo knjigo; se ve, da bode učitelj potem nekaj bolj omejen; a naj bo že tako ali tako, glavna stvar je le, da kaj stori.