AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN _ " IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 235
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 7, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Anglija je posodila 50 milijonov Čehoslovaški
London, 6. oktobra. Angleška Vlada je dala The Bank of England navodilo, da izplača čehoslovaški republiki $50,000,000, s katerim denarjem namerava republika urediti svoj ekonomski sistem. Obenem je treba precej narediti za razne begunce, ki so dospeli iz sudetskih krajev in številno manjših težav, v katere je češka zašla, potem ko je Hitler zasedel Sudete. Tozadevno naznanilo je podal ministerski predsednik Chamberlain v parlamentu. Obenem je Chamberlain v parlamentu izjavil: "Jaz nisem naredil ničesar, da bi se moral sramovati!"
Japonska armada v težavnem položaju
šangaj, 6. oktobra. Petnajst mesecev je minilo danes, odkar so Japonci začeli z vojaškimi operacijami. Danes se nahajajo 100 milj od svojega cilja, od glavnega mesta Hankova, katero mesto nameravajo Japonci zasesti predno prekinejo z borbo. Malo je verjetno, da bi Japonci zasedli Hankov, kajti pred tem mestom so Kitajci zbrali svoje najboljše sile, poleg tega se pa bliža zima, ki bo onemogočila nadaljne boje, ker ozemlje pred Hankovom ni pripravno za borbo v zimskih mesecih. Tekom zadnjega meseca so Japonci napredovali za 30 milj proti Han-k°vu, toda v zadnjih desetih dnevih ne morejo nikamor več naPrej, dasi so svojo armado Precej pomnožili.
Laško časopisje je začelo napadati Francijo. Političen položaj v Angliji je negotov
Rim, 6. oktobra. Laško časopisje je začelo strahovito udrihati po Franciji, ker so gotovi francoski časopisi napadli Mussolini j a, o katerem trdijo, da je igral na konferenci velesil v Monakovem jako nečastno vlogo.
Virginio Gayda, ki je ustno in pismeno trobilo Mussolinija, je včeraj zapisal: Italija je pripravljena, ako bo potrebno, napasti Francijo. . . .
Vsa zadeva ima svojo podlago v čehoslovaški aferi. Francozi očitajo Italiji, da je z vso silo pomagala Hitlerju, dočim Italijani trdijo, da so Francozi po-
kleknili pred Hitlerjem in se podali.
London, 6. oktobra. Anglija bo skoro gotovo dobila parlamentarne volitve v novembru mesecu. Proti Chamberlainu se pripravlja vedno večja opozicija, ker je Chamberlain sklenil nekako zvezo z Nemčijo in dovolil razkosanje Čehoslovaške.
Najboljši prijatelji angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina so slednjemu svetovali, da ali naj odstopi ali pa naj vlada razpiše parlamentarne volitve, da se dožene ako Chamberlain še uživa zaupanje naroda.
Norci!
Hamilton Bibbs je stavil s prijatelji, da lahko povžije en kvort žganja na en dušek. Stava je bila za $10. Bibbs je spil cel kvort, kot je obljubil, toda pozneje so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu izpumpali žganje iz želodca, nakar je bil od mestnega sodnika obsojen v plačilo $13.35 globe. Torej je zgubil $3.35.
V bolnišnici
Pretekli torek tekom proslave rojstnega dneva šerifa O'Don-fiella, katero so priredili uslužbenci šerifa, je nenadoma zbole-
Miss Bertha Gerkvenik, pristna tajnica civilnega oddelka ^rifovega urada. Padla je v °medlevico. Šerif jo je takoj dal °dpeljati v bližnjo bolnišnico St. Alexis, kjer je morala biti takoj °Perirana. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo. Nahaja se v sobi 8t- 240. Upamo, da bo kmalu poginoma okrevala.
Zaprti policisti
Common Pleas sodnik Baer je kil včeraj silno jezen na štiri Policiste, ker niso prišli pravočasno na sodnijo pričevat zoper razne zločince. Sodnik Baer je moral čakati 50 minut, predno Se je prikazal prvi policist. Dal Sa je takoj zapreti, kot tudi tri njegove tovariše. Potem je pa s°dnik Baer preklical svoje pošlje za zapor, pošteno oštel po-I'eiste in začel z obravnavo.
Paraliza otrok
Kot naznanja državni zdrav 8tveni urad se je paraliza pri otrocih v državi Ohio tekom Zadnjega leta znižala za 60 odstotkov.
Iz bolnišnice
S Svetkovo ambulanco je bila Pripeljana domov iz bolnišnice Mrs. Alice Kausek, 19513 Ke-^anee Ave. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo'.
Silen prepir v Angliji radi Chamberlaina
London, 6. oktobra. V lastni politični stranki, kateri pripada ministerski predsednik Neville Chamberlain, je nastal tako oster spor, da bo Chamberlain končno le prisiljen, da razpiše splošne parlamentarne volitve, ki naj dokažejo, ali je imel Chamberlain prav, ko se je v Monakovem zvezal s Hitlerjem in prodal čehoslovaško. V današnjem angleškem parlamentu se hanaja 416 konservativnih poslancev. Chamberlain spada k njih stranki. Toda zadnje čase se je izjavilo skoro 100 konservativcev, da ne odobravajo nastopa Chamberlaina, in če se ti združijo z nasprotniki, ki štejejo 196 mož, zna priti do politične katastrofe. Nasprotniki očitajo Chamberlainu, da si je odtujil vso centralno Evropo, kjer bo Anglija zgubila poslovanje. Končno bo Anglija prisiljena, da se z veže s fašistovsko Nemčijo proti Rusiji in Anglija bo dobila najbolj umazano politiko v vlado.
--o-■
Obisk iz Južne Amerike
V	spremstvu Mr. Marian Mi-haljevicha nas je včeraj obiskal inženir P. M. Obuljen, ki se je ustavil za en teden v Clevelandu, na potu iz potovanja po Evropi. Vrača se nazaj v republiko čile, Južna Amerika, kjer vodi veliko tovarno za izdelovanje emajlira-nih produktov. Mr. Obuljen je rodom iz Dubrovnika v Dalmaciji ter se je mudil po trgovskih opravkih štiri mesece v Evropi in bo ustvaril trgovske zveze tudi v Zed. državah.
Računi za vodo
Ali ste dobili že vaš račun za uporabo vode? In ali ste opazili, da boste plačevali nekako 50 do 75 centov več na tri -mesece za vodo? Zahvaliti se moramo mestni zbornici, da nas je ponovno odrla za nekaj dolarjev na leto.
Otvoritev gostilne
Mr. Jos. Glavan nam naznanja, da je prevzel od Mr. Ed. Gabrenja gostilno na 779 E. 185th St. V soboto bo otvoritev z okusno kokošjo večerjo. Mr. Glavan se priporoča vsem rojakom !
Na operaciji
V	Charity bolnišnici je srečno prestal operacijo rojak Anton Jerman, 14405 Thames Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 218.
Strupene gobe
Več oseb se je te dni v Clevelandu zastrupilo, ko so uživali strupene gobe, toda zdravniki so vsem rešili življenje.
Anglo-laška pogodba stopi v veljavo
Rim, 6. oktobra. V fašistov-skih krogih se trdi, da bo danes ali jutri stopila v veljavo prijateljska pogodba, ki je bila podpisana aprila meseca med Anglijo in Italijo. Jutri se snide veliki koncil fašistovske stranke v Rimu, ki hp tozadevno obravnaval. Pogodba diktira, da stopi v veljavo, kakor hitro začne Mussolini odpoklicevati laške vojaške čete iz Španije. Angleški poslanik v Rimu je imel te dni tri dolge sestanke z laškim ministrom za zunanje zadeve. Na teh sestankih so se dorhenili o podrobnostih glede pogodbe.
Ali veste?
Med drugimi zadevami, o katerih bomo volili dne 8. novembra je tudi vprašanje spremembe ustave države Ohio v toliko, da če bo dotična sprememba odobrena, da v državi Ohio ne bomo več volili sodnikov, pač pa bodo imenovani od governerja. To je silno drzen poskus od strani politikarjev oropati narod za njegove starodavne pravice. Dočim danes sleherni državljan lahko voli sodnike, bi jih pozneje imenovala ena sama oseba in sicer governer. In ti sodniki ne bi bili imenovani za gotovo dobo let, pač pa do smrti, tako, da bi se jih otresti ne mogli, ako bi postali z njimi nezadovoljni. Pazite torej, ko boste 8. novembra volili, cla poiščete dctično točko na glasovnici in naredite pred znakom "No" križ. Najbolj odlični odvetniki v Clevelandu in po ostali državi Ohio so se izjavili proti temu ropu državljanskih pravic, poleg tega pa tudi vsi delavski voditelji. O zadevi bcmo še pravočasno kaj več napisali.
V Washinglonu so mnenja, da bo "evropski mir" veljal Zedinjene države stotine milijonov
Washington, 6. oktobra. Senator King, član senatnega odseka za tujezemske zadeve, je včeraj izjavil, da mir, kot so ga pretekli teden naredili v Evropi, bo veljal Zedinjene države najbrž stotine milijonov dolarjev.
Radi varnosti se bo morala Amerika še nadalje oboroževati. King je rekel, da sta se Francija in Anglija enostavno poklonili Hitlerju in da sile, ki so za vojno, so s tem prišle na površje.
Nobene garancije se ne more dobiti od diktatorjev, da bi mirovali. To je v ogromno škodo miroljubnih držav, ki morajo radi tega gledati na svojo
obrambo in naročevati nadaljno orožje.
«
Nasprotnega mnenja je pa senator Robert J. Bulkley iz države Ohio, ki je izjavil, da se še ne ve, kaj prinesejo posledice pogajanj v Monakovem. On je mnenja, da je danes več upanja za razorožitev kot pretekli teden.
Senator King je bil vedno vnet zagovornik Lige narodov. On je prepričan, da je povzročilo sedanji nemirni položaj v Evropi dejstvo, ker se Zedinjene države nečejo pridružiti Ligi narodov.
Organizirani delavci v Clevelandu so proti mestnemu lastovanju poulične železnice
Prodajalci časopisov
Iz Washingtona se poroča, da je glavni odvetnik Zveze ameriških časnikarjev nasvetoval, da odpustijo vse prodajalce časopisov, ki niso še dopolnili 14. leta in da v bodoče dobijo dokaz o starosti dečka, predno ga zaposlijo. Mnogo lastnikov Časopisov je to že naredilo. Nadalje je treba upoštevati, da bo v kratkem stopila nova postava glede dela mladoletnih v veljavo. Zvezna vlada še ni odločila, kako bo s prodajalci časopisov, ki niso še dopolnili 14. leta, pričakuje se pa take razsodbe v kratkem.
Zadušnica
Za pokojno Johano Jurečič se bo v soboto 8. oktobra ob 7. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob priliki 13. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zadušnica
Sv. maša zadušnica z libero se bo brala v nedeljo 9. oktobra ob 10. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete za pokojno Mary A. Videmšek. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni.
Druga obletnica
V nedeljo 9. oktobra ob 10. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša za pokojnim Joseph Zulich v spomin druge obletnice smrti. Prijatelji in sorodniki so prošeni, da se udele žijo.
Društvo Najsv. Imena
Člani društva Najsvetejšega Imena od župnije Marije Vnebovzete v Collinwoodu se opozarjajo, da so gotovo navzoči v nedeljo 9. oktobra ob 8:15 pri šoli sv. Vida na Glass Ave. Ob 8:30 je v cerkvi sv. Vida sv. maša in skupno sv. obhajilo. — Tajnik
Cerkvene kuvertice
Danes zvečer med 7 in 8 lahko dobite v cerkveni dvorani sv. Vida cerkvene kuvertice. Kdor bi rad imel staro številko, jo danes še lahko dobi, pozneje pa novo.
Hitler obiskuje nekdanja češka mesta
Karlovi Vari, 5. oktobra. Adolf Hitler se je včeraj z največjim pompom pripeljal v te znamenite toplice in tako je padel zopet en kos čehoslovaške diktatorju v naročje. "Nikdar nam nihče ne bo vzel, kar smo pridobili," je izjavikHitlen. "Jaz večkrat nisem vedel," je nadaljeval, "kako bi se dalo priti v Karlove Vari, toda toliko sem pa vedel, da se nekega dne znajdem kot zmagovalec v tem mestu." Hitler se je nahajal v spremstvu voditeljev sudetskih Nemcev. Nemčija je dobila letos že deset milijonov nadaljnega prebivalstva, od Avstrije in Čehoslovaške, in to brez vsakega prelivanja krvi.
-o-
Ubit od avtomobila
V sredo večer je bil zadet od avtomobila v Geneva, Ohio, rojak Joseph Sajina, ki je bil na mestu ubit. Ranjki je bil star 36 let in doma iz vasi Podbevže na Primorskem, odkoder je pri-el v Ameriko pred 16. leti. Stanoval je v Madison, O. Tu zapušča žalujočo mater Mary in očima Frank Kastelec, ki stanuje na 15405 Holmes Ave. V starem kraju zapušča brata Ivana. Pogreb ranjkega se vrši v soboto zjutraj ob 11. uri iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Bodi ranjkemu rahla ameriška zemlja!
V prid premogarjem
36,000 premogarjev v državi Ohio bo v bodoče delalo v bolj varnih premogovnikih kot dose-daj. Vsi rudniki bodo glasom nove postave stalno nadzirani od državnih nadzornikov. Zlasti strešne podpore, ki so povzročale največ nesreč, bodo podvržene neprestani kontroli. Posebni nadzorniki bodo ugotovili vsak teden če se v promogovniku nabira strupeni plin ali plin, ki eksplodira.
Kotličarji
Zvezni agenti so včeraj aretirali v Ashtabula county, na neki farmi, nič manj kot 15 mož, ki so lastovali kotel za kuhanje žganja, ki je držal 1,000 galon Vseh 15 mož je bilo prepeljanih v clevelandske zapore. Zvezni agenti trdijo, da so omenjeni osleparili zvezno vlado za $77,-000 v davkih.
Cleveland. — The Cleveland Federation of Labor se je direktno in indirektno izjavila, da je nasprotna, da bi mesto Cleveland lastovalo transportni sistem v Clevelandu. Unija je od-glasovala, da bo podpirala zahtevo motormanov in sprevodnikov, da, se naredi med mestom in kompanijo nova pogodba.
To je eden izmed redkih slučajev, ko se je delavska unija izjavila proti mestnemu lastovanju javnih utilitet. Uslužbenci najbrž pričakujejo, da bodo od kompanije boljše plačevani kot od mesta.
Nadalje trdijo zastopniki unije motormanov in sprevodnikov,
da če mesto vpelje svoj lastni transportni sistem, da bodo stari uslužbenci zgubili svoje se-nioritetne pravice, katere so si s težavo pridobili.
Tajnik unije transportnih uslužbencev je izjavil, da je predlagal županu, da se ustanovi poseben odbor treh članov. En član zastopa kompanijo, drygi mestno vlado in tretji organizirano delavstvo.
Na seji Cleveland Federation of Labor se je tudi razpravljalo glede poziva predsednika Roose-velta, da se naredi mir v delavskih vrstah. Delegatje na seji so bili enoglasno mnenja, da prevzame pred sednik vlogo posredovalca.
Španija naj se razdeli v dva dela?
Paris, 6. oktobra. Zastopniki španskih lojalistov v tem mestu so danes izjavili, da so zavrgli predlog, glasom katerega naj se Španija razdeli v dva dela, in sicer v lojalistični in nacionalistični del. Lojalisti so prepričani, da ako se to zgodi, da bodo bodoči boji neprestano na vrsti na Španskem. Glede razkosanja Španije v dva dela, se- je že nekaj govorilo na konferenci velesil v Monakovem, kjer so razkosali čedoslovaško, toda so preložili špansko afero na poznejši čas. Postala bo pa zopet predmet evropskih državnikov.
Hitler je sam "presenečen" radi Čehoslovaške
Berlin, 6. oktobra. Diktator Hitler se je danes v nekem govoru izjavil, da se sam čudi, kako je rešil čehoslovaško krizo brez prelivanja krvi. Hitler se je pravkar vrnil iz obiska v Sude-tih. "Letošnje leto," je nadaljeval Hitler, "je iztrgalo zadnje strani iz knjige sramote za Nemčijo in Nemčija je danes zopet prišla v polno upoštevanje in čast." Hitler je v svojem govoru ostro grajal vse kritike pogodbe in sporazuma v Monakovem, obenem pa dal odlično priznanje Mussoliniju, Chamberlainu in Daladierju. Končno je Hitler izjavil, da je zasedel sudetski del Nemčije, ker so se mu smilili sudetski Nemci, ki so neznosno trpeli radi Čehoslovakov . . .
-o-
Demokrati zmagoviti James Farley, načelnik demokratske stranke v Zed. državah je včeraj izjavil, da je prepričan, da bo demokratska stranka pri volitvah 8. novembra v državi Ohio povsem zmagovita. Izvoljen bo demokratski governer, demokratski senator in vsi demokratski k o n g r esmani. Mr. Farley je povedal, da brez ozira na to, ako stranka Martina Da-veya ,sedanjega governerja podpira Charles Sawyerja ali ne, bo Sawyer izvoljen. Farley je bil dosedaj še vedno precej zanesljiv političen prerok.
Številne konvencije
Mesto Cleveland bo imelo v prihodnjem letu nič manj kot 92 večjih ali manjših konvencij. Cleveland je jako priljubljen kot konvenčno mesto. Največja konvencija bo zborovanje perutni-narjev, ki bo privabilo v mesto kakih 100,000 ljudi.
Je mislil, da je državljan, pa ni bil
Mays Landing, N. J., 5. oktobra. 32 let je vzelo Josepha Weisbeckerja, da je dognal, da ni ameriški državljan. In tekom časa, ko je mislil, da je ameriški državljan, je bil Weisbecker večkrat izvoljen za councilmana. Te dni pa je Weisbecker prosil za starostno pokojnino, in ob takih prilikah so državni uradniki zelo natančni. Dognalo se je, da njegov državljanski papir, ki ga je dobil leta 1906 nikakor ni veljaven. Kongres je okrajnim sodnijam v New Jersey dne 28. septembra, 1906, vzel pravico izdajati ameriške državljanske papirje, toda Weisbecker je vseeno dobil svoj papir dne 1. oktobra, 1906. Weisbecker je moral vložiti novo prošnjo za državljanski papir.
-o-
Lorainski šerif Šerif Lorain okraja William Grall je končno včeraj na sodni-ji vendar priznal, da je dobival graft od lastnikov igralnih strojev, ki so mu mesečno plačevali nekako $1,000. Prvotno je trdil, da je dobival denar njegov prvi pomočnik, a včeraj je izjavil, da se je njemu plačevalo. Tozadevno se vrši porotna obravnava pred Common Pleas sodnijo v Elyria, O.
Razbite šipe Šolski odbor v Clevelandu je ugotovil, da je bilo tekom počitnic razbitih nič manj kot 6,544 šip na raznih šolskih poslopjih, kar bo veljalo nekaj nad $20,000 za popravo. Torej veste, kam gredo naši davki.
* Družba podzemeljske železnice v New Yorku zahteva, da se zniža 14,000 delavcem plača za 10%.
Nespametno dekle oprostilo roparje iz ječe
Lexington, Ky., 5. oktobra. Je-čar tukajšnjih okrajnih zaporov T. C. Kimel je poslal svojo 22 let staro hčer Lulu Belle včeraj v zapore, nakar se je odpovedal svoji službi. Mlada ženska je oprostila prej iz ječe nekega "čednega roparja" in ta ropar je potem oprostil še svojega tovariša, sta pobrala revolverje je-čarja in pobegnila. Dve uri po oprostitvi sta lopova že izvršila dva ropa, nevarno obstrelila nekega delavca in odpeljala nekega bogatega človeka.
-o-
Avtna nesreča
Preteklo soboto se je peljal Joseph Jakoš, star 30 let, z avtomobilom skozi Ashtabula, Ohio. Tekom vožnje ga je zadel neki drugi avtomobilist s tako silo, da je bil Jakoš vržen iz avtomobila. Ko je ležal na tleh, je pripeljal mimo drugi avtomobilist, ki ga je povozil. Jakoša so odpeljali v Huron bolnišnico, kjer je včeraj podlegel poškodbam. Ranjki je bil rojen v Clevelandu in zapušča žalujočo mater Rose, tri brate, Antona, Franka in Johna, tri sestre, Mary, Rose in Ann. Oče Anton je umrl pred 25. leti. Pogreb pokojnega, se vrši iz hiše žalosti na 15235 Saranac Rd., pod vodstvom August F. Svetek. čas bo naznanjen jutri. Naše iskreno sožalje preostalim. Naj mu bo ranjkemu mirna ameriška zemlja.
Posestvo Rockefellerja
Starinska hiša na Lee Rd. v East Clevelandu, kjer je svoje čase prebival John D. Rockefeller, je včeraj postala žrtev ognja, ki je trinadstropno poslopje skoro popolnoma uničil. Rocke-fellerjeva družina že skoro dvajset let ni tam prebivala. Lansko leto je Rockefeller družina darovala zemljo mestu East Cleveland, da se vporabi za park. Zemljišče je obsegalo 34 akrov in je bilo cenjeno na $500,000.
Poroka
V soboto se ob 8:30 zjutraj poročita v cerkvi sv. Vida Miss Josephine črtalič in Mr. John Gruden. Prijatelji in sorodniki mladega para so prijazno vabljeni, da se udeležijo poročne sv. maše. Obilo sreče mlademu paru v življenju.
Računi za plin
Plačajte račune za plin v našem uradu. Zadnji čas, da plačate in da ste deležni odstotkov je do pondeljka, 10. oktobra, do 3. ure popoldne.
Prevzetje trgovine
Max Gerl in Joe Percun sta prevzela mesnico na 921 E. 185th St. ter se toplo priporočata slovenskim in hrvatskim gospodinjam.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 53.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. . __Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 235, Fri., Oct. 7, 1938
Tepeni Slovani .
Francoska in angle.ska vlada ne moreti nikdar zanikati dejstva, da sta dovolili Čehoslovaški obilico prilike, da se ni podala prvotnim nemškim zahtevam. Francija kot Anglija, in z njima vred sovjetska Rusija so dale dovolj razumeti Čehoslovaški tekom prvih dni septembra meseca, naj se nikar ne poda nemškim zahtevam. In ko je čehoslovaška republika sledila njih zahtevam, so Anglija, Francija in Rusija naenkrat obrnile hrbet bratom Čehom in se poklonile Hitlerju.
Mi smo prepričani, da bi slovanski Čehi pohiteli na pomoč Franciji, ako bi bila slednja napadena od Nemcev. Mi vemo, da Slovan drži besedo, toda se na druge narode tozadevno ni zanesti. Bivši ministerski predsednik Beneš je bil absolutno prepričan, da sme računati na pomoč Anglije, dočim je bil absolutno gotov pomoči Francije. Toda v zadnjem trenutku je Anglija s svojo kramarsko politiko se premislila in preračunala, da dobi od Nemčije lahko več koristi kot od Če-hoslovaške, pa je "zdumpala" svobodo demokratske republike in Angliji so sledili francoski velekapitalisti
Kaj pa bratje Rusi? O boljševikih, katerim vladajo židje in razni Georgijanci in drugi mestici, nismo imeli še nikdar dobrega mnenja. Predno je Hitler resno povedal, da zahteva sudetski del Čehoslovaške za sebe, so se sovjetski komisarji ponosno trkali na prsa in prisegali svojim slovanskim "bratom" zvestobo, rekoč, »da Hitler nikdar ne sme razkosati demokratske Čehoslovaške. Ko je pa Hitler rekel nemški armadi naj vkoraka v Češko, so se židovski boljševiški "demokrati" v Rusiji poskrili v svoje zajčje dupline in pustili zaeno s Francozi in Angleži najbolj demokratsko deželo v Evropi, čehoslovaško republiko na cedilu in dovolili, da jo je z mečem razsekal Hitler. Tako, bratje in sestre, vidite, kako kapital in proletarizem delata roko v roki, da uničujeta demokracijo.
Hitler je zatrdil napram svetu, da nima nobenih nadalj-nih namenov za pridobivanje novega ozemlja v Evropi. Kdo mu neki veruje?! Če on nima namenov, ima jih njegov brate Mussolini, ki je tekom čehoslovaške krize zahteval od Čehov, da dovolijo Nemcem priliko kam želijo pripadati. Mussolini tega ni nikdar priporočil 400,000 Nemcem, ki se nahajajo v južnem Tirolskem, še manj pa 800,000 Slovencem in bratom Hrvatom, ki so silno zatirani po Goriškem in v Pri-morju sploh.
Francija, Anglija in Rusija so storile silovito napako, ko so dovolile Hitlerju, da je še marca meseca zasedel Avstrijo. Vse je šlo tako mirno od rok, da se je zdelo, da omenjene države celo odobravajo korak diktatorja Hitlerja, ko je pogoltnil sedem milijonov oseb broječo državo.
Enako tudi v čehoslovaškem slučaju. Hitler je pozval predsednika mogočne Francije, oziroma njenega minister-skega predsednika, in obenem ministerskega predsednika angleškega imperija, da prideta k njemu v Monakovo in ga prosita za odpuščanje, ker sta slabotno protestirala glede zasedbe sudetskega dela Čehoslovaške. Poljaki so držali zadaj za Nemčijo izdajalski nož, da ga porinejo Čehom v hrbet v trenutku, ko je bila Čehoslovaška izdana od namišljenih prijateljev. In rdeča Rusija, ki se baha po svetu, da ima osem milijonov vojakov, je zaprla oči ter mirno pripustila, da so diktatorji kot sta Mussolini in Hitler potegnili kožo s trupla čehoslovaškega naroda.
'Kdo je v takih razmerah še varen svojega življenja v Evropi? Danes tebi, jutri mojemu prijatelju. Noben mali narod ni več varen za svoj narodni obstanek. Ali ni čas, da se kaznuje enako mednarodno izdajstvo? Oh, da, čas je, toda od mednarodnega izdajstva imajo koristi angleški kramarji in francoski socialisti, ki tvorijo vlado, poleg tega pa sovjetski komunisti, ki so se tsko strašno bahali, kako bodo uničili nemškega moloha, ako se bo drznil dotakniti demokratsko Čehoslovaško.
iz te zgodbe vidimo, da so kapitalisti in komunisti v eni vreči, kadar se gre za njih osebne koristi in da so pripravljeni pogoltniti slehernega, ki nasprotuje kapitalističnim in komunističnim interesom. Čehi so moralno zmagali, toda materialno so danes ubiti radi komunistične in kapitalistične izdaje.
Rev. M. Jager:
Saj sem pravil!
Saj sem naprej povedal, da bo igra "Kri ni voda" ugajala ljudem ! In res je ugajala, pa še zelo. Vsaj veliki večini. Edino to ni bilo gledalcem všeč, da ni bila do konca izpeljana, prav "do oh-ceti.' Ko se je zagrnil zastor za zadnjim dejanjem, so ljudje kar obsedeli, radi bi še naprej videli, če je Janez res domov prišel in se z Anko oženil na gruntu.
Pa je res ta igra tako pristno domača, tako verjetna, ne samo verjetna, ampak pogosto bila naravnost resnična. Saj so nekateri gledalci kar naravnost priznali, da se je njim tudi tako več ali manj podobno godilo, čeprav ne ravno v vseh podrobnostih. — In tako so ljudje z velikim zanimanjem sledili igri in bili ž njo zelo zadovoljni.
Zato jo bomo pa ponovili! Naj jo še drugi vidijo! Prepričan sem, da bo marsikoga zmikalo priti pogledat jo, bodisi da preteklo nedeljo ni imel časa, bodisi, da mu je preje ni bilo mar, pa ga bo sedaj zanimala, ko sliši pohvalo od tistih, ki so jo videli preteklo nedeljo.
In da bo sedaj še bolj ustreženo gledalcem, bo po petih dejanjih še en prizor, nekak epilog, zaključek igre, ko Janez res domov pride in se vse lepo zaključi in uredi. Tako bodo šli gledalci popolnoma zadovoljni od predstave.
Tudi petje Višjega Baragovega zbora je kaj ugajalo, zlasti Zormanova "Oj, večer je že!" ki smo jo podali v nekaki živi sliki.
Vredno je, da pridete pogledat, kateri še niste videli te predstave. Vstopnice so že na razpolago v Novak's Confectionery, rezervirani sedeži po-f»0c, nere-zervirani pa po 35c. Pridite, napolnite še enkrat dvorano, da bo imela naša mladina čim več veselja zanimati sel za našo slovensko pesem in igro, naše slovenske običaje in navade, ki odsevajo iz narodnih iger.
-o-
Za naš skupni dan
Ko se ljudje v času splošne razrvanosti odtegujemo med seboj, ko se ločimo v razrede, tlačene in izkoriščevalce, ko se v svetu uveljavlja poleg mnogih "izmov" še racizem, ko se duh sodobnega časa uveljavlja, da nam pogasi zvezde na nebu, da človečanstvo oropa njegovega dostojanstva: božjega otro-
štva—se sam stoži po tistem pozabljenem studencu živih vo- bo javni sprejem pomožnega
popolnoma eno,!' To je za nas prosil in izprosil . . . Ker je On kruh, ki smo ga zavžili, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo; vsi smo namreč deležni enega kruha. Kakor je posvečeni kruh zgneten iz mnogih zrn, pa je le eden, tako je tudi množica nas eno Kristusovo Telo. Vi ste eno telo in en duh."
Za ta ideal skupnosti, zavesti, da tvorimo pri obhajilni mizi najpopolnejšo celoto, se možje in fantje, člani društev Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih župnij strnemo v vidno enoto, da skupno pristopimo k obhajilni mizi v cerkvi sv. Vida v nedeljo 9. oktobra ob pol devetih. Naj noben ta dan ne izostane od skupnega sv. obhajila. Morda sili v ospredje v teh težkih časih misel po gmotnih dobrinah. Premnogim je jutranja in zadnja večerna misel, težka ko mlinski kamen: kako dobiti sredstev za preživljenje? Ni denarja, ni dela, ni stanovanja itd. Naj nam bo zavest, da je vse na svetu minljivo, uteha v teh črnih dneh. Saj slehernemu katoliškemu verniku, ki mu je vera živo dejstvo, je v tolažbo glas večne Resnice: "Pridite h meni vsi, ki ste trudni in obteženi in jaz vas bom poživil!" In vsem uživanja željnih pa opomin, ki pozabljajo, da poleg umrljivega telesa imajo ne-amrjočo dušo. "Kaj pomaga človeku, če si pridobi ves svet, pogubi pa svojo dušo!"
Članom fare sv. Kristine v naznanje: točno ob pol osmih odpelje bus izpred cerkve, da pravočasno pridemo k fari sv. Vida.
Zapisnikar. —--o-- .
Slavnosti v fari sv. Pavla, Euclid, 0.
Fara sv. Pavla, ki se nahaja na Chardon Rd., Euclid, O., bo imela v soboto in nedeljo veliko slavlje. Te dni se bo namreč zaključila velika kampanja, da se nabere med farani $10,000 za odplačilo cerkvenega dolga. Pričakuje se, da se bo doseglo to vsoto do nedelje.
Slavnostni program se začne v soboto večer pod ogromnim šotorom pri cerkvi. V nedeljo od poldne naprej se bo servira-lo okusno kosilo, roast beef, od poldne naprej. Krožnik po 50 centov.
V nedeljo ob treh popoldne
Klub Ljubljana
Euclid, O.—Končno je prišla vrsta tudi na naš klub, da priredi veselico in jo bo tudi priredil na 15. oktobra v Društvenem domu na Recher Ave. Ta veselica se priredi iz razloga, ker je mesto Ljubljana ravno zdaj na delu za prizidek Doma. Vsakemu je že znano, da agilni meščani in meščanke vedno stoje na strani za procvit naselbine, moralno in materialno.
V imenu kluba vas vabim, da posetite to veselico v kolikor mogoče največjem številu. Vstopnina bo malenkostna, samo 25 centov. Res se danes sklicujemo na brezposelnost in ravno to je vzrok, da vas klub kliče na veliko udeležbo. Kjer je velika družba, pride malo na vsakega in uspeh je pa velik. Naš klub je že navajen životariti v stiski. Kakor hitro dobi kaj denarja, tako hitro ga razdeli, kamor je potrebno.
Naš klub si šteje v ponos, da ima tako požrtvovalne trgovce v svoji sredi. Ravno za to prireditev so priskočili v pomoč z bogatimi darili, ki se bodo razdelili na tej veselici. Ti so: L. Starman, Rozi Zdešar, Frank Cigoj, Frank Derdich, Bliss Road Coal & Supply Co., Ivana Mandel, 920 E. 140th St., in Fred Jazbec. Hvala vam vsem skupaj in na svidenje. S pozdravom,
George Nagode. --a-
ZAHVALA IN POJASNILO
livci ne odobrijo tega davka, se bodo morali znižati stroški šol za nekako 10 odstotkov. Zato je pa v dobrobit vaših otrok, da glasujete 8. novembra za ponovitev tega šolskega davka, ali kot bo zapisano na glasovnici: "The One-Mill Cleveland School Renewal Levy."
Roy T. Deal, Chairman. -o-
V današnjih modernih časih, ko jajce več ko puta ve, se takele primerijo. Ko pride sinček iz šole domov, reče atu: "Očka, danes mi jc r.eki sošolec rekel, da sem čisto tebi podoben!" Oče ga pa \praša: "In kaj si storil ti na to?" "Nič, kaj naj storim, ko je bil
pa fant mnogo močnejši od mene!"
* * *
Poročila naznanjajo \? Evrope, da se je Hitler podal takoj \ slovito kopališče Karlove Vari, ki se nahajajo-v Sudetiji, kakor hitro se nemške čete zavzele sudetsko pokrajino v čehoslovaški. Cčividno je Hitler zelo potreboval dobro kopelj. Zelo potrebno bi bilo, da bi ga kdo res poslal skozi žehto in potem obesil na kol, da bi se osušil.
da, da naše prošnje z Samari-tanko ob Jakobovem vodnjaku kriče: "Gospod, daj nam te vode, da bodo naše duše našle uteho v tebi!"
Ko se človeštvo cepi in razdvaja na nešteto ločin, imamo katoličani nekaj, česar naši načelni nasprotniki gotovo pogrešajo: imamo zakrament skupnosti. Ko čitam veliko kongresno knjigo Evharistični kongres v Ljubljani 1935, polna lepih govorov in globokih misli, razmišljam temo govora lazarista Klemena Mav: Obhajilo—zveza posameznika s Kristusom in vernikov med seboj. V tretjem odstavku str. 530 izvaja sledeče misli:
"Eden je živi Kristus v nebesih in vseh hostijah sveta! Ali nismo potem vsi pri mizi Gospodovi prejeli eno in isto živo telo? Istega Duha in Telo Kri-
škofa Most Rev. MacFaddena. Ob 2:30 se škofa pričaka na Euclid Ave. in Chardon Rd. Od tu se bo pomikala slavnostna povorka do cerkve sv. Pavla. V povorki bodo sledeče skupine: Ameriška legija, Euclid Post, Ameriška legija bobnarji, Kolumbovi vitezi, sv. Janeza vitezi, Daughters of Erin, Dekliška godba, kadeti in vežbalni krožki sv. Mihaela, Frances Rupert kadetinje, otroci šole sv. Pavla.
Nadaijni program se bo vršil na odru. Glavni govornik bo Most Rev. McFadden, stolorav-natelj bo Father Gorman, župnik cerkve sv. Pavla. Nastopili bodo različni govorniki, kot senator Bulkley, župan Sims, in drugi.
Slavnost se zaključi v nedeljo večer.
Kampanjski toplomer kaže
Podpisani se v imenu Baragovega mladinskega zbora vljudno zahvaljujem glavnemu odboru Slovenske Dobrodelne Zveze za velikodušno podporo zboru v znesku $60.00.
Govori se pa po naselbini, da je bil ob zadnji konvenciji SDZ naprošen tudi naš Baragov mladinski zbor, da'tri' nastopil pri ka-Ki večerni prireditvi na čast delegaciji, da pa smo odklonili udeležbo. Z vso odločnostjo izjavljam, da to ni res! Nasprotno, naš Baragov mladinski zbor bi z vsem veseljem zapel v čast delegaciji pezmi, četudi za cel večer, kakor je pel tudi na zadnji konvenciji Jugoslovanske Katoliške Jednote. Tem raje bi se odzval povabilu Slovenske Dobrodelne Zveze, ki mu je naklonila podporo. Celo neljubo me je dirnilo, da se ni nihče od odločilnih faktorjev domislil na naš mladinski zbor in ga povabil na konvenčne prireditve, dasi je v isti naselbini, kjer se je konvencija vrši la. Tudi ni naš Baragov mladinski zbor nikak zakoten zborič, ki se ga lahko prezre, marveč je zadnja leta že večkrat tudi na odru %St. Clairskega narodnega doma z velikim uspehom nastopal. Ali je mar naš zbor preveč katoliški?! Toliko v prijazno pojasnilo, glavnemu odboru Slov. Dobr. Zveze pa še enkrat iskrena hvala za podporo!
Rev. Matt. Jager,. vodja Baragovega mlad. zbora. --o--
ST. CLAIR RIFLE CLUB
V nedeljo 9. oktobra se vrši klubova seja in obenem strelska vaja. Na tej seji bomo imeli več važnih stvari za rešiti glede, klubove prireditve, zato opozarjam člane, da se iste udeležite polnoštevilno. Izid zadnjih vaj je sledeč:
Urankar Jr. .._.... 23
Mihelich J........... 16
Virant F............. 18
Susel J................. 19
Peterka J........... 19
Novak J............... 23
Mrs. J. Novak...... 21
Spenko F............. 20
Dolenc S............. 21
Stampfel F......... 22
Urbančič J___________ 20
Novak A............. 25
Ravnikar A......... 15
Kobal F............... 11
Antonin A........... 21
Malečkar J......... 14
Kramer F........... 17
—tajnik.
EUCLID RIFLE CLUB
Izid strelskih vaj od 28. septembra je bil sledeč:
Sepic .................... 16
Mandel ...L.......... 18
Lampe.................. 18
Mlakar .............- 21
Zabukovec .......... 14
Kastelic .............. 13
Jazbec ................ 13
Gubane ................ 19
Plesec .................. 16
-o-
Mussolini na jugoslovanskih tleh
Za šolske davke
stusovo? ! In ko smo se sedaj 'sedaj nekako $7,500 in je upp-
komaj vrnili od nje, ali ni v vseh nas nekaj, kar je popolnoma eno? Da! Prav take nas je želel in hotel imeti Kritus takrat, ko se je poslavljal z zemlje. Povzdignil je oči proti nebu in rekel: 'Oče, daj, da bodo vsi eno, kakor sva midva eno: ti v meni in jaz v njih, da bodo
ti, da se bo s sobotno in nedeljsko slavnostjo dobilo toliko, da bo dosežena kvota $10,000. Vse Slovence, ki spadajo v našo faro in druge naše prijatelje prav prijazno vabimo, da nam pomagajo ob tej priliki in se po možnosti udeleže teh slovesnosti.	Odbor.
Pri volitvah 8. novembra bo do elevelandski volivci glasovali za ponovitev šolskega davka v razmerju ene tisočinke. To bo dalo okrog $1,200,000 potrebnega denarja za vzdrževanje šol. Ta davek znese $1 na tisoč dolarjev vrednosti na leto.
Ta davek so volivci že dvakrat dovolili In pride letos v ponovitev. Zadnjič so ga odobrili leta 1933 in je veljal za dobo 5 let. S tem davkom se vaši sedanji davki ne bodo zvišali, ampak je že vštet v vaših sedanjih davkih. S tem denarjem se vzdržujejo razne potrebne naprave v šolah kot zobozdravni-ške klinike, fizične in atletske aktivnosti, glasba, umetnost, žurnalizem, dramatika in druge enake važne stvari za boljšo vzgojo šolske mladine. Ako vo-
Iz starokrajskega časopisja posnemamo sledeče:
Jugoslovansko-italijanska meja pri Planini je bila 19. septembra prizorišče nenadnega in nad vse pomembnega dogodka, ki dobiva v sedanjih temnih evropskih časih še poseben pomen. Ministrski predsednik Italije Mussolini je za kratek čas prestopil mejo in se ustavil na jugoslovanskem ozemlju, kjer mu je bil prirejen slavnosten sprejem. Ta nenadni obisk italijanskega voditelja v Jugoslaviji je mogočno odjeknil v naši in italijanski javnosti, vzbudil pa je veliko pozornost tudi po vsej Evropi, saj se je to zgodilo drugič, odkar je Mussolini na vodstvu italijanske države, da je prestopil njeno mejo in prišel v sosedno državo.
O tem dogodku, o katerem podrobneje poročamo spodaj, piše vse italijansko časopisje in ga poudarja kot dokaz trdnega jugoslovansko-italijanskega prijateljstva. Najbolj pomemben pa je članek, ki ga je v "Giornale d'ltalia" napisal Vir-ginio Gayda, ki spada med najbolj zaupne sodelavce Musso-linija, ki pravi:
V Rimu so sprejeli Mussoli-nijev obisk v Jugoslaviji z ne-deljenimi simpatijami. Javno mnenje je Jugoslaviji naklonjeno zdaj bolj kot kdaj prej. Mlado, močno in junaško jugoslovansko ljudstvo stoji pred veliko bodočnostjo. Genialna politika dr. Stojadinoviča je odkrila Jugoslaviji novo obzorje. Spričo tega Jugoslavija že zdaj stoji v vrsti drugih evropskih držav. Jugoslavija in Italija imata danes skupno poslanstvo, da varujeta mir. Jugoslavija in Italija sta dokazali to s svojim skupnim sodelovanjem. Pa tudi zadnji Mussolinijev korak preko jugoslovanske meje mora pomeniti še ponovno osebno potrditev ter voljo do dela za mir in prijateljstvo.
"Giornale d'ltalija" objavlja na prvi strani tudi več fotografskih posnetkov, ki kažejo, kako si Mussolini ogleduje jugoslovanske vojake.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je prišel v Kačjo vas pri Planini, odkoder je prestopil na naša tla.
Že okoli 10 so se začele priprave za sprejem na obeh straneh. Na jugoslovanski strani so čakali na sprejem predsednika italijanske vlkde Mussolinija: ban dr. Natlačen, poveljnik dravske divizijske oblasti general Lukič z načelnikom štaba majorjem Radojčičem, vojaška častna četa in godba, upravnik policije iz Ljubljane dr. Hacin, višji policijski komisar iz Ljubljane dr. Fakin, poveljnik dravskega orožniškega polka g. Barle, poveljnik planinskega bataljona g. Oblak, poveljnik orožniške čete g. Božidar Dik-lič, poveljnik obmejne čete g. Midžovič, okrajni načelnik logaškega okraja Matija Male-šič, zastopnik železniške in obmejne policije Uroš Žum, predsednik občine Planina g. Franc Širca z občinskimi odborniki, predsednik občine Rakek g. Modic, zastopnik obmejnega komisarja Stevo Dželebdžič in Vinko Ščavničar, dalje večja skupina slovenskih žena in to iz Logatca in Planine v narodnih nošah, šolska mladina z učiteljstvom, prebivalstvo iz obmejnih krajev.
Na italijanski strani je bilo prav tako živahno. Tam je bil postrojen cel bataljon vojske z godbo in zastavo. Poleg tega je bilo tam zbrano carinsko in obmejno uradništvo, prefekt tržaške pokrajine g. Rebua, italijanski generalni konzul iz Ljubljane g. Guerini Maraldi, zastopniki italijanskega tiska, med njimi dr. Rino Alessi, direktor "Piccola," in drugi.
Planina in vsi uradi so bili v zastavah.
Ob 11 je bilo dano znamenje z italijanske strani, da se vsi udeleženci sprejema postavijo v vrsto. Točno ob 11:15 se je pripeljal z avtomobilom predsednik Mussolini s svojim spremstvom, v katerem so bili zunanji minister grof Ciano, minister in generalni tajnik fašistične stranke Starace, minister za ljudsko kulturo Alfieri, prometni minister Cobolli-Gi-gli. Predsednik vlade Mussolini in zunanji minister Ciano sta bila v častniških uniformah, drugi odlični italijanski zastopniki pa večinoma v fašističnih uniformah.
Mussolini je izstopil ves nasmejan iz avtomobila, ko je videl na obeh straneh toliko ljudstva. Italijanska godba je zaigrala jugoslovansko državno himno. Nato je Mussolini s svojim spremstvom obšel italija11' sko častno četo, nakar je stop^ na sredo, na italijansko-jug0* slovansko mojo, kjer so mu bili predstavljeni ban dr. Natlačen* general Lukič in ostali jugoslovanski odličniki. G. Mussolini je nato v spremstvu bana dr. Natlačena in generala Lukica obšel našo četo, nakar se je podal pred sredino čete in v srbo-hrvatrtkem jeziku pozdravil vojake s "Pomozi Bog, vojnici!" Naši vojaki iz čete so mu gromko odgovorili "Bog ti pomo-gao." Naša vojaška godba je zaigrala "Marcio Reale" i" "Giovinezzo." Jugoslovani p« so'pozdravili Mussolinija z "ži-vio!"
Po odhodu častne čete naše vojske je italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija pozdravil ban dravske banovine dr. Marko Natlačen s kratkim nagovorom.
Za banom jo Mussolinija pozdravil ter mu zaželel dobrodošlico general Lukič v francosci-ni. V imenu vojske je izrekel Mwssoliniju najboljše želje za (Dalje na 3. strani)
tmiiittnt:
:»»:»»»»»»Ht»n»num»»ii»»»t«»»»ii»iiimm»m;
ŽUTI
Po nemškem izvirnika K. Maya
Tt::nntmitnti:u»:in:t:iiiiiiižiiniiiiiiiini»ii;miiiiimmu«
"Pravim, da nimam več!" Halef je pridržal tresko k vrvici.
"Naj prižgem?" "Da."
"Ne ne!" je viknil šarka. "Nočem zleteti v zrak! Resnico sem povedal! Pri meni ni nič več najti." "Kje pa?" Molčal je.
"Govori, sicer prižgemo!" "Nimam več,! Moj—moj svak je shranil drugo." "Junak? Kam?" "Pod ognjišče je zakopal." "Tako? Se ne čutiš varnega tukaj? Naj ostane, kjer leži! Ne utegnemo se vrniti po tisti krvavi denar, še nekaj te moram vprašati. Tajno geslo imate, po katerem se spoznate?" "Kdo ti je pravil?" "Vem. Katero je tisto geslo?"
"Ne smem ga izdati." "Smodnik ti bo že razvezal jezik!"
"Me hočeš prisiliti, da prelomim prisego? Kaj poreče k temu tvoja vest?"
"Zelo rahločuten si v zadevah vesti! Seveda samo, kadar gre za vest drugih! Tvoja prisega ne velja nič. Ni ti treba izdati gesla, če ga sam povem—ali mi boš pritrdil, ako je pravo?"
"Bi. Saj bi ga ne zvedel od mene. Pa ne moreš mi ga povedati, ker ga ne poznaš. Noben Žutov podložnik ne bo izdal gesla. Tako izdajstvo se kaznuje s smrtjo."
"Motiš se, če misliš, da nc poznam gesla! Kako bi me sprejel, če bi ponoči potrkal na okno in povedal besedi bir sir-daš?"
Spreletelo ga je, kot da je dobil udarec z bičem. Prestrašen je strmel v mene. Uganil sem geslo.
"No, ti je sapo vzelo?" "Effendi, vse veš, vse—vse! Šejtanu si zapisal svojo dušo pa ti mora služiti in ti razodeti vse skri\piosti."
"Mislim, da si ti s šejtanom boljši prijatelj ko jaz,! Ti si se mu zapisal, zato te ni izdal. Tvoji zločini so te izdali, zločin nosi izdajstvo v samem sebi. Opravil sem s teboj! Ne boš me več videl. Spokori se, preden umreš!"
Mignil sem tovarišem. "Odnesite ga!"
"Effendi, o smrti govoriš?" je jeknil. "Pa si mi obljubil, da me ne boš ubil—"
"Obljubil sem ti tako in mož beseda bom. Ne bom se te dotaknil, smrt se ti bliža od druge strani. In tako blizu ti je, da že dviga koščene roke nad tvojo glavo. Proč z njim!" Odnesli so ga.
Naročil sem Halofu, naj privleče alima.
Položili so ga k ognju blizu kope. Halef mu je razvezal »oge.
S stisnjenimi ustnicami je stal pred menoj, niti pogledal me ni. Pa smrtni strah mu je bil zapisan v obrazu.
"Rad bi nekaj zvedel od tebe," som nagovoril. "Vprašal te bom in odgovarjal mi boš. če ne, jih dobiš petdeset po hrbtu. Rad bi zvedel za tajni vhod v karaul."
Angleža so sicer tudi zaprli v karaul, lahko bi bil njega vprašal, pa nisem mu zaupal, premalo je bil izvežban v opazovanju. In prepričan sem bil, da ima karaul tudi tajni vhod. ti toga som moral zvedeti. Molče je strmel pred sebe alim.
"No, si čul!"
še vedno je molčal.
Mignil sem Halefu. Zamah-
nil je z bičem.
Alim se je umaknil, me srdito pogledal z bliskajočimi se očmi in dejal:
"Ne boš me tepel! Odgovarjal ti bom, resnico ti bom povedal, pa moji odgovori bodo tvoja poguba,! Kdor se vsiljuje v žutove skrivnosti, je izgubljen! Zvabil te bom v smrt. In tako se bom maščeval. K^j bi rad zvedel?"
"Žutov zaupnik si?" "Da."
"Poznaš njegove skrivnosti?"
"Le nekatere." "Poznaš tajni vhod v ka-karaul?" "Da."
"Popiši mi ga,!" Njegovo strastno sovraištvo ga je zapeljalo. Sam mi je povedal, da mi v karaulu grozi smrt. Najbrž je bila pri vhodu v karaul skrita priprava, ki je bila nevarna za nepoklicane ljudi.
Moral sem zvedeti za nevarnost. Sam bi je ne izdal. Tudi s silo mu je nisem mogel izvabiti. Če bi mu grozil z bičem, mi je lahko povedal karkoli, nalagal bi me, verjeti bi mu moral.
Le na en način sem lahko zvedel za nevarnost, opazovati sem moral njegov obraz. Mlad človek je še bil, gotovo ni niti mislil na možnost, da bi ga utegnil izdati obraz. In sovražil me je, jeza in sovraštvo .pa, kakor vsaka strast, vzameta človeku oblast nad samim seboj.
Postavil sem se tako, da mu je sijal ogenj v obraz, ko se je med pogovorom obrnil k meni. Podgrebibsem ga, daje vzplam-tel, se naredil malomarnega in napol zaprl oči, pa ga tem ostreje opazoval izpod obrvi. Začel je:
"Bližnjice črez gore ne poznaš, zato boš moral jezditi v Kolučin. Kolovoz te bo pripeljal do broda, kjer moraš črez Drin. Za Kolučinom se združi črni Drin z Belim in oba se obrneta na severozapad proti Ru-govi. Ne smeš pa jezditi ob Drinu iz Kolučina v Rugovo.
"Rugova sama leži na desnem bregu. Stanoval boš najbrž v hanu. Handžiji je ime Kolami. Ne bom ti pravil, kak človek je, saj boš itak le to storil, kar se tebi zljubi. Iz mojega točnega in podrobnega poročila pa lahko posnameš, da te čaka smrt."
Hlastno in s poudarkom je pravil, da ne smem jezditi ob Drinu, ampak po cesti. Očivid-no mu je bilo mnogo do tega, da krenem po cesti. Ali me je že tam čakala nevarnost?
"Pusti tiste opazke!" sem dejal hladno. "Nisem te vprašal za pot, karaul mi popiši!
"Karaul stoji v gozdu ob reki. Vsak človek ti ga pokaže. Našel boš star, napol razpadel slražni stolp sredi obsežnih razvalin. Vhod v stolp ni pri tleh, visoko gori v zidu je."
"In po lestvi se pride do njega?"
"Lestve dandanes ni več treba. Zid je več metrov debel, izluščili so v kratkih presledkih kamene iz zidu in po luknjah se varno povzpneš do vhoda. Na vrhu pa ne boš našel drugega ko razvaline in modro nebo nad njimi." "In v stolpu?" "V stolpu ni nič." "Ne verjamem. Kako visoko nad zemljo je vhod?"
"Gotovo za pet mož visoko." "V tisti višini so bile prej ke-daj sobe. Pa pod sobami so bili tudi prostori in so gotovo še tudi dandanes. Kdo pa bo zidal osem metrov visok masiven stolp?"
MUSSOLINI NA JUGOSLOVANSKIH TLEH
(Nadaljevanje iz 2. strani)
mesta Hankova. Gotovo je, da Zedinjene države ne bodo upoštevale apela Hitlerja.
italijansko državo, za italijanski narod, za njega samega in vso njegovo obitelj.
Po govoru generala Lukiča je stopila pred Mussolinija ga. ščavničarjeva v slovenski narodni noši ter predsedniku italijanske vlade izročila lep šopek cvetja. Mussolini je bil vidno ginjen nad takšno pozornostjo. Nato se je Mussolini zahvalil vsem v italijanščini:
Izredno sem vesel, da sem prestopil jugoslovansko mejo ter pregledal častno četo vrle jugoslovanske vojske. Zadovo-jen sem, da se je to zgodilo na meji, ki veže oba naroda, ki sta prijateljska ob vseh mejah na suhem in na morju. Takšni hočemo tudi ostati. Želim, da bi s tega skrajnega dela jugoslovanske države prišel moj prisrčen in udani pozdrav do najvišjih predstavnikov jugoslovanskih oblasti, posebno predsedniku dr. Stojadinoviču ter tudi vsemu jugoslovanskemu judstvu.
Konec Mussolinijevega govora so Jugoslovani pozdravili z 'Živio!" Italijani pa so pozdravljali "Duca! Duce!" Po končanem govoru je Mussolini stopil med jugoslovanske ženske v narodnih nošah ter se ž njimi dal večkrat fotografirati. Nato se je z njimi prisrčno ro-toval ter odšel proti italijanski meji v spremstvu dr. Natlačena, generala Lukiča in s svojim spremstvom. Predsednik italijanske vlade je ponovno pristopil k našim vojakom, ki so bili postavljeni v vrsto v bližini vojaške godbe. Ogovarjal je naše vojake ter nazadnje vzkliknil: 'Vrli vojaki!" Na koncu, pred odhodom na italijanska tla je še enkral pregledal našo vojaško vrsto, jo pozdravil ter dejal: "Lepi v^akU"
Ko je prehajal Mussolini na italijanska tla, je v razgovoru z banom dravske banovine dejal:
Prosim vas, da sporočite predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, da sem srečen in zelo zadovoljen nad tem sijajnim sprejemom. Sporočite mu istočasno moj pozdrav. Isto je spo-očil tudi zunanji minister grof Ciano. Mussolini je nato še dodal:
"Vedno bomo ostali vaši prijatelji. To je moja volja. To "kar rečem, tudi držim, ker je takšna moja morala."
Predsednik italijanske vlade je nato izmenjal še nekaj besed z našimi zastopniki oblasti. Fotografi so spet z vso vnemo opravljali svoj posel, da oveko-večijo ta znameniti trenutek Mussolini je nato še enkrat obšel italijanski bataljon vojske, nakar so se naši zastopniki oblasti vrnili na jugoslovanska tla. Italijanska godba je pri tem zaigrala jugoslovansko himno, vojaška četa pa je z za stavo izkazala čast Jugoslaviji Nato je naša godba stopila na mejo ter zaigrala "Giovinez zo," Z zastavo pa izkazala čast Italiji- Slednjič sta se obe četi še sami pozdravili druga drugo. Poveljniki našega in italijanskega vojaškega oddelka so stopili v sredo ter se prisrčno
rokovali.
Mussolini se je iz Kačje vasi odpeljal čez Postojno v Trst. —-o-
Mehika je zopet zaplenila ameriško zemljo
Mexico City, 6. oktobra. Uradni list mehikanske vlade poroča, da je predsednik Cardenas odredil, da se zapleni 17,600 akrov zemlje v državi Chihuahua, ki je last znanega ameriškega lastnika/ časopisov Hearsta.
MALI OGLASI
Hiša v najem
Ima 6 sob, furnez, kopališče, klet, garažo. Odda se pošteni družini. 932 E. 209th St. Euclid. Vprašajte po 6. uri zvečer na 5907 Bonna Ave.	(235)
OTVORITEV GOSTILNE
Spodaj podpisani naznanjam, da sem prevzel gostilno od rojaka Ed. Gabrenja na
779 E. 185th St.
Prijateljem in znancem sporočam, da se bo v soboto 8. oktobra servirala okusna kokošja večerja in se že danes priporočam za obilen poset. Vsi boste prvovrstno postreže-ni. Vaš prijatelj
JOSEPH GLAVAN
"Joe's Cafe" • 779 E. 185th St.
Naprodaj je
skoro nova peč za gretje, na premog. Vprašajte na 1105 E. 64th St., zgorej.	(237)
PRIJAZNO PRIPOROČILO
Prijazno se priporočamo vsem Slovencem, da obiščejo naše prostore. V soboto večer imamo izredno kokošjo večerjo in kontest z baloni.
Vsak dan serviramo izvrsten prigrizek. Imamo izvrstno pivo, vino in drugo dobro pijačo. Vsak petek je okusna ribja pečenka.
LUCKY STRIKE CAFE 6418 St. Clair Ave.
(236)
Posebnosti!
irvave in riževe
klobase, 6 za ........................25c
Očiščene kokoši, ft.........-.....25c
Narezana slanina, ft...........27c
Pork šolder, mali, pusti, ft. 18c Town Crier moka, 241/2 ft. 79c Suhe šunke, ft.......................21c
Louis Oswald
17205 Grovewood Ave.
GORŠETOVI
vas zopet vabijo na zelo okusno
I
v •
večerjo
ki bo servirana v soboto 8. oktobra, Krožnik 35c.
Pridite zgodaj, da boste lahko z najboljšim postrežem. Igrala bo tudi izvrstna godba. Se prav prijazno priporočamo vsem prijateljem in znancem.
982 E. 207th St.
Euclid, O.
Zobozdravništvo
Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalit je, iz-diranje ali kako drugo zobozdravniško delo in ne glede na to, kako veliko je to delo. Vselej boste prijazno postrežem in dr. Župnik, ki vam je dolgo let zvesto služil, vam bo hvaležen. Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika -ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej.
i
Naslov urada;
Knausovo poslopje
6131 St. Clair Ave. vhod iz 62. ceste.
Soba
se odda v najem za enega fanta. Vprašajte na 1144 Norwood Rd.
(235)
»M
H V i
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PoUSSttfp potrebščine ta, dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 887»_
PRIPOROČILO Naznanjam, da sem začel stiskati grozdje. Ako želite grozdje, mošt in so de, se zglasite pri FRANK GABRIEL 1383 E. 53rd St. ali na 1210 E. 60th St.
(Oct. 5. 7. 11. 13.)
Domače klobase
rajževe in krvave 6 za 25c. Imamo tudi mesene klobase po zmer nih cenah. Jako okusne, kakor-šnjih nikjer ne morete dobiti. Zanaprej jih lahko dobite pri nas vsak dan. Pošiljamo tudi po pošti na C. O. D. Se priporoča mo starim in novim odjemalcem. Viktor in Josephine Kosič 951 E. 69th St.
Hitler bo posredoval za konec vojne v Kitajski?
London, 6. oktobra. Iz dobro (informiranih krogov se naznanja, da namerava diktator Hitler apelirati na angleško vlado in na vlado Zedinjenih držav, da začneti s posredovanjem, da se naredi konec japonsko-kitajske vojne. Toda tak apel ne bo izdan od Hitlerja, dokler Japonci ne zasedejo glavnega kitajskega
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave. HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frericks
GARANCIJA
poštenosti in neoporekljive postrežbe v vsakem slučaju:
ČLANSTVO PROGRESIVNE TRGOVSKE ZVEZE
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. JOHN AS S EG, 15638 Holmes Ave. JOHN BUKOV NIK, 762 East 185th St. Frank Čeme, 6401 St. Clair Ave. FRANK CLARK, 16819 Waterloo Rd. ANTON DOLGAN, 15617 Waterloo Rd. JOSIP DOVGAN, 15805 Waterloo Rd. A. GRDINA & SONS, 15301 Waterloo Rd. ANTON GUBANC, 16725 Waterloo Rd. ANNA HABINC, 542 East 185tli St. FRANK JELERČIČ, 15302 Waterloo Rd. FRED JAZBEC, 821 East 222nd St. JOHN KAUŠEK, 19513 Kewanee Ave. J. KRIŽMAN, Standard Trust Bldg. MRS. M. LOGAR, 17216 Grovewood Ave. A. LOGAR, 928 East 222nd St. LUDWIG MANDEL, SR., 920 East 140th St. JOE MODIC, 315 East 156th St. FRANK MULLEC, 16811 Waterloo Rd. ANTON OGRIN, 15333 Waterloo Rd. RUDOLF PERDAN, 933 East 185th St. LOUIS PIBERNIK, 830 Babbitt Rd. VALENTIN PLEŠEC, 16823 Waterloo Rd. ALBIN PRIMC, 15721 Waterloo Rd. F. RACE, SR., 448 East 158th St. LUDWIG RADDELL, 15804 Waterloo Rd. JOHN ROŽANC, 15721 Waterloo Rd. LOUIS STARMAN, 516 East 200th St. JIM SEPIC, 16009 Waterloo Rd. DANIEL STAKICH, 15813 Waterloo Rd. AVGUST F. SVETEK, 478 East 152nd St. JOHN TRČEK, 15506 Holmes Ave. LOUIS URBAS, 17305 Grovewood Ave. DR. A. A. URANKAR, 15335 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR, 15335 Waterloo Rd. JOSEPH VIHTELlC, 807 East 222nd St. JOHN ZALLAR, 16006 Waterloo Rd. JOHN ZULICH, 18115 Neff Rd. ANTHONY ŽELEZNIK, 1368 East 53rd St.
Častna člana: JOŠKO PENKO in MARIJAN URBANČIČ
\7do*de *Oa>s ^Vabijo!
V SOBOTO VEČER 8. OKTOBRA
priredi
SVOJO LETNO ZABAVO
KLUB SLOVENSKIH VDOV
V KNAUSOVI DVORANI
Vsi ste prav vljudno vabljeni, da posetite to veselico. Znano je, da je na veselici vdov vedno zelo prijetno. Igrala bo izborna godba in vdove vam bodo postregle z najboljšo pijačo in prigrizkom.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. C016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicotl 3113
Biciklji naprodaj
Fini biciklji naprodaj, samo $13.00. Redna cena $28.00. Kdor želi v resnici dober bicikelj ga lahko dobi ako vpraša pri Mrs. Mary Turk, 1393 E. 43rd St,
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR 610Ž ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1126
WQLFf HEATING CO
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji cievelandtki razpečevalcl
Vroč zrak. para. gretje z vročo vodo in ventilacijski sintem initaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Vrorač"" zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta Popravila in razni deli znižani v ceni. Vpraiajte za našega »lov. zastopnika.
CLEVELAND, OHIO
Telefon:
GLenvilii 1 9218
715 EAST 103rd STREET
Naznanilo
Cenjenim rojakom naznanjava, da sva prevzela na
921 E. 185th St.
(med Shawnee Ave. in Neff Rd.)
MESNICO
v kateri bova postregla z najboljšim suhim in svežim mesom. Fa-zite na naše posebne cene drugi teden v petek. Se toplo priporočava
MAX GERL & JOE PERCUN
LASTNIKA
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da imamo sedaj našo stis kalnico v lastnem novem prostoru na'
20171 Nicholas Ave., vogal East 200 St. v Euclid, O.
Pri nas dobite najboljše GROZDJE, KOT TUDI MOŠT IN SODE
Vabimo stare kot tudi nove odjemalce, da si ogledajo naš sani ^ tarni sistem stiskanja.	J!
MANDEL MOVERS
KEnmore 3445	Ted Mandel, lastnik jj
TREBUŠNE PAPOV« IN ELASTIČNE NOGAVIC« .... t p*UI «al««l. PoJIlU«. tudi p* paitt.
Mande.l Drw Co. 18701 Waterloo Rd. CU»»Ia«d. ••
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 2 »290 ST. CLAIR AVE.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
Ali je res mogoče, da so vse te nade, ki so jih stavili ljudje v Helo, propadle in uničene.
Toda vsaki dan se je slišalo več podrobnosti iz palače velikega kneza.
Od onega dneva, ko je ogenj uničil malo vrtnarjevo hišico, je zatemnel njen razum. Narod ni razumel, kakšno zvezo ima ta neznatni požar z nesrečo, ki je zadela ljubljeno mlado kneginjo.
Veliki knez Konstantin je trpel radi te nesreče, ki je zadete njegovo hišo. Sprejel je brzojav iste noči, ko je Hela zbolela. Vzdihujoč je stal pred svojo mlado ženo. Od tega časa je bil vedno pri njej. Negoval jo je kakor bolanega otroka; njegova požrtvovalnost in skrb ni poznala meje.
Hela ga ni spoznala. Mislila je, da je tujec in se ga je bala. Če je prijel njeno roko, je zatrepetala. Tisočkrat ji je zašepetal svoje ime, tisočkrat jo je zaklinjal, naj ga pogleda: saj on je Konstantin, njen mož! •
Toda bolan razum nesrečne žene ni mogel spoznati Kon-stantinove slike. Hladno in tuje je gledala onega, ki ji je bil nekoč vse na svetu.
Konstantin se je odrekel vse-
mu, kar ga je do sedaj zani- j-,0ij bled.
Car potegne naenkrat Konstantina k sebi ter mu zašepe-če v uho:
—Nesrečnica govori nepre-homa o nekem otroku in misli, da sliši njegovo klicanje na pomoč — ali mi moreš to razložiti, Konstantin?
Veliki knez, ki je do sedaj stal s povešeno glavo, se zravna ter ostro pogleda carja in reče:
— Seveda morem, brat, — sumim nekaj!
—Sumiš? — A kaj?
Čuden nemir je zvenel v carjevem vprašanju.
Konstantinove svetle in bistre oči odločno vzplamtijo.
Znano ti je, moj carski! brat, — reče on, — da je moja žerta zbolela ono noč, ko je zgorela hišica mojega vrtnarja.
—To mi je znano, — odgovori car, — toda ne razumem, v kakšni zvezi je ta požar s tem strašnim dogodkom.
—Morda boš vendar našel neko zvezo, — odvrne veliki knez, — ako ti povem, da se je nahajal v oni hiši otrok — moj otrok, Aleksander, otrok one ljubezni, ki jo je uničila tvoja močna beseda!
Carjev obraz je ostal nespremenjen. Postal je samo malo
malo. Zanemarjal je svoj poklic, zapovedništvo vojne mor narice.
Nekega dne ga iznenadi carjev obisk.
Aleksander II. je vstopil v palačo svojega brata, ne da bi se najavil. Brat je komaj utegnil obleči svojo suknjo, da dostojno sprejme carja,
Car je bil oblečen v črno salonsko obleko, a na prsih je imel veliko zvezdo Mihajlove-ga reda. On poda prisrčno Konstantinu obe roki.
—Ubogi moj brat, — reče on, — kako te pomilujem! Ne morem ostati še nadalje v dvomu, zato sem prišel sam, da se prepričam, kako je naši dragi veliki kneginji.
Konstantin obupno strese glavo.
—Oh, brat, — reče on, prihrani si ta prizor. Grozno je! — Gledal sem bojna polja posuta z mrliči, toda to je mnogo strašnej še.
»—Vendar želim videti Helo — odvrne car Aleksander II.— Moj telesni zdravnik, kateremu sem .ukazal, naj jo vsak tretji dan obišče, mi je pripovedoval čudne svtari o njenih predstavah.
< i •
;!Chicken Dinner!:
«i
;; v soboto 8. oktobra ob 7. I! uri zvečer se bo serviralo !! prijateljem in gostom v
MARY CAFE
756 E. 200th St.
Najboljša pijača in iz-borna godba. — Vljudno vabi
MARY GERL, lastnica.
•i*	'i' 'i' 'I* 'i' 'i* i' '1' '1* 't 4' 'A* 'A* '1* '1' 'l' 'i'
VLOGE v tej posojilnic
nnroTuu do 95000 po Federal Saving* A Loan Insurance Corporation,, Washington, D. 0.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HJGnd. 5570
Stal je kakor kamenit kip, a nato počasi odpre usta in spregovori:
—A kaj se je zgodilo z otrokom ?
Veliki knez zmaje žalostno z rameni.
—To ve samo Bog! — odgovori zamolklo. — Po požaru se ni ničesar našlo. O otroku ni bilo sledu. Preiskali so pogorišče, preiskal pepel, toda nikjer niso našli niti najmanjši ostanek njegovega telesa.
—Deček torej ni zgorel? Toda kam je izginil?
Car ne odgovori. Gledal je in namršil svoje mračno čelo. — A naenkrat se zdrzne kot iz sna.
—Pojdiva k bolnici, — reče.
Konstantin popelje carja skozi nekaj sob v salon, kjer se je nahajala Hela. — Ta ni bila sama. V njeni bližini sta bili dve dvorni dami. Zdravnik, ki je moral blaznico neprenehoma opazovati, je sedel v kotu ob oknu.
Hela je klečala pred kaminom, pred katerim je bila ograja, da bi se bolnica ne opekla z žerjavico.
V naročju je držala veliko lutko, ki jo je poljubljala in božala.
Bil je prizor, ki bi vsakemu napolnil oči s solzami. Car stoji trenutek na pragu. Obostav-Ijal se je prestopiti prag. Toda nato se odloči in vstopi. Počasi se približa bolnici.
Solze se zablešče v njegovih očeh. On se skloni k njej in jo blago vpraša: —Ali me poznaš, Hela! Komaj je ona opazila carja, zakriči, skoči in pritksne lutko na svoje grudi, kot da bi hotela pobegniti iz sobe. Toda Konstantin je pravočasno opazil njen namen in jo prestreže pri vratih.
—Draga moja, nesrečna žena — vzklikne on — pomiri se! Saj to je moj brat, ki je sedaj govoril s teboj!
Hela se je poskušala rešiti njegovega objema.
—Pusti me! — vzklikne ona. — Moram rešiti otroka — ogenj se širi — morilci pazijo. Ali slišiš zvonenje? — Ha, evo krvnika, sedaj me bo odvedel v smrt! Ona se zgrudi na tla in ob-
jame kolena svojega moža.
Začela je divje jokati in vzdihovati, dokler ni konečno popolnoma izmučena onemogla. To je izkoristil prisotni zdravnik in jo odvedel k stolu. — Dali so ji cvetijic v naročje, a ko se je Hela prebudila iz tega stanja, ki je bilo slično nezavesti, se je začela z njim igrati.
Prestrašen je stal car Aleksander II.
Naslonil se je na roko svojega brata in velike solze so mu kapale po obrazu. Ta človek, ki je podpisal, ne da bi trenil z očmi, smrtne obsodbe stoterim ljudem, je sedaj jokal kakor mali otrok. — Hela se je igrala s cvetjem in spletala venec. Ustnice so se*ji počasi premikale, toda govorila je tako tiho, da se je ni moglo razumeti.
Car in Konstantin sta stopila bližje, da bi bolje slišala.
—Rdeče rože — rdeča kri!
—	je šepetala nesrečna kne-ginja. — Uboga Rusija je pokrita s snegom in ledom — to je veliki mrtvaški prt.
—Kaj šepeče? — vpraša car svojega brata.
—Pritožuje se nad usodo Rusije, — odvrne Konstantin.
—	Govori o mrtvaškem prtu, ki je pokril zemljo.
Car povesi zamišljeno svojo gfavo.
—Mogoče je resnica v njenih besedah, — zašepeče. — Uboga moja Rusija, tvoja usoda mi stiska srce, toda kako malo lahko storim za tebe.
V tem trenutku obrne car zopet svojo pozornost na bolnico.
Njene oči so zasijale z nadnaravnim sijajem. Dvigne roke, a na bledem obrazu se je izražalo razburjenje. Podobna je bila prorokinji.
—Kaj dela? — vpraša car.
Zdravnik, ki je dosedaj stal
ob bolnici, se globoko prikloni ter reče:
—Veličanstvo, opazil sem v zadnjem času, da vidi njena visokost kneginja često v bodočnost! Ona vidi mnogo, kar je nam navadnim -ljudem nemogoče.
—Čudno, čudno! — zamr-mra car. — Ali mislite, doktor da ima njeno prorokovanje kakšen smisel?
—Da, Veličanstvo! — odvrne zdravnik. — Često sem slišal od carske visokosti besede, ki so imele globok pomen. Priporočam Vam radi tega, Vaše Veličanstvo, da odstranite vse priče, ko dobi njena visokost zopet napad!
Konstantin prosi takoj obe dvorni dami, da odideta iz sobe.
Čim so se vrata za njima zaprla, se obrne zdravnik k carju in reče:
—Sedaj, Veličanstvo, lahko, ako hočete, postavite par vprašanj. — Kneginjo je popadel sedaj nekak krč in to je naj-sigurnejše znamenje, da se je njen razum osvobodil od vseh spon.
Hela je stala ob svoji mizi kakor marmornati kip. Car stopi k njej in se zagleda v njen angeljski obraz.
—Kdo sem jaz? — je vpraša.
Hela odgovori, ne da bi od-
fr^
V SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI FRELJUBLJENEGA IN ŠE VEDNO OBJOKOVANEGA SOPROGA IN OČETA
JOSEPH ZULICK
ki se je za vedno lcčil od nas dne 7. oktobra 1936 Dragi soprog in preljubljeni oče, prezgodaj odšel si cd nas, prebridka je žalost polnila srce, ko za vedno so ugasnile mroje oči. Hladna Te zemlja že dve leti pokriva, mirno in sladko v grobu zdaj spiš; luč naj nebeška za vedno Ti sije, v sladkem spominu nam bodeš vsak čas. Žalujoči ostali:
Frances, soproga Joseph in Albert, sinova Frances Zivoder, Vera Miller, Emily Kollmorgan in Dolores Zulick, hčere Cleveland, Ohio, 7. oktobra, 1938.
TELEFON PRINESE
c)obl6 nooicc 0 TISTEM DELU
• Ako gledate za delom, je zelo važno, da vas delodajalec lahko doseže. Najboljše je, če se ima telefon. Potem pustite številko z eventu-elnim delodaja.lcem, da jo ima pri roki, kadar jo potrebuje. Ne izplača se biti brez telefonske postrežbe. Saj tako malo stane.
prla oči in niti ena mišica na njenem obrazu se ni zganila.
—Najnesrečnejši človek med miljoni, najsiromašnejši bogataš!
Car se zdrzne.
—Ona ima prav, — zašepeče. — Jaz sem v resnici najnesrečnejši človek v Rusiji.
Sprejemajo me s sovraštvom, kjer iščem ljubezni, a kjer pričakujem zaupanje, žanjem nezaupanje. — Preganjajo me, ubiti me hočejo, a moja edina želja je, videti deželo srečno.
(Dalje prihodnjič)

VINO
MOŠT
GROZDJE
Najfinejše staro belo in rdeče vino. Prodaja se na debelo in drobno. Prešamo grozdje iz priznano sončnih vinogradov. Kupite naš mošt. Kvalitivno najboljše grozdje po najnižjih dnevnih cenah.
. NOTTINGHAM WINERY
V
THOM. KRAŠOVEC 17721 Waterloo Rd.

THE OHIO BELL
TELEPHONE CO,
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu vdan za vedno preminul naš nadvse ljubljeni oče, brat in stari oče
John Lušin
Blagopokojni je bil rojen dne 5. junija leta 1877 v Sodražici na Dolenjskem ter preminul po dolgi in mučni bolezni dne 1. septembra ob 6. uri zvečer. Položen je bil k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. dne 6. septembra ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. ter član Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ. Poleg močno žalujočih dveh sinov in treh hčerk zapušča tukaj brata Franka in v stari domovini sestro Heleno.
V veliki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti obilnim darovalcem vencev, ki so jih položili ob krsti našega nezabnega in dobrega očeta. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Frank Lušin, bratranci Louis, Frank in William Lušin, družina Louis Vesel, Mr. in Mrs. Gertz, Mr. in Mrs. Musgrove, Mr. in Mrs. Frank Pous, družina John Petrič, Mr. in Mrs. Zaman in družina, družina Anton Pogačar, Mrs. Paul Vidmar, Mr. in Mrs. Peter Greecher, Mr. in Mrs. Steve Maslar, Mr. in Mrs. Bernard Kulwin, Mr. in Mrs. Frank Dolinar, Mrs. Mary Fier, Mr. in Mrs. Frank Saunders, Mr. in Mrs. Jeric, Mr. Edward Dolinar, Mr. in Mrs. Joseph Centa, družina Joe Drobnich, Mrs. Agnes Smole in družina, Mi', in Mrs. Planine. Mr. in Mrs. Blaž Godec, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mrs. Frances Furlan in družina, Mr. in Mrs. Joseph Lapp, Mi-, in Mrs. Kuznik, Mr. in Mrs. Miklavčič, Mr. in Mrs. Sernel, Mr. in Mrs. Potočnik, Mr. in Mrs. Frank Gubane, Mr. in Mrs. Frank Alič, Mr. in Mrs. Denis, Mrs. Josephine Vidmar, Mr. in Mrs. Frank Hribar, Mrs. Novak in družina, Mr. in Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs. Skedel, Mr. in Mrs. Tavsel, Smith Dairy, Foote Burt Employees, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. in društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ.
Hašo najlepšo zahvalo naj prejmejo številni daroval« za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Frank Lušin, Mr. Joe Lušin, Mr. Frank Perušek, Addison Rd., Miss Josephine Lušin, Mr. Edward Lušin, Mr. Jack Weiss, Mr. in Mrs. A. Readence, Mr. in Mrs. G. Gertz, Mr. in Mrs. Musgrove, Mr. in Mrs. Mihelich Sr., E. 169 St., Mr. in Mrs. Arko, Shawnee Ave., Mr. in Mrs. Levstik, Lakewood, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Zaman in družina, Mr. in Mrs. Ogrinc, Mr. in Mrs. Pu-stotnik, Mr. in Mrs. Miklaus, Mr. in Mrs. Gornik, Giddings Rd., Mr. in Mrs. Čampa, E. 156 St., Mr. in Mrs. Malovasic, Mr. in Mrs. A. Novak, School Ave., 1,1 \ V.. Peterlin, E. 66 St., Mr. in Mis. Pangonis, družina Ivane, E. 68 St., družina Pičman. Mr. in Mrs. Arko, Addison Rd., Mr. in Mrs. Bartol in družina, družina Otcničar, Mr. in Mrs. Smerdel, Mr. in Mrs. Grajzar, Mr. in Mrs. A. Gole, Mr. in Mrs. Sajatovic, Mrs. Louise Delsanter, Mr. John Kaplan, Mrs. Bradač, Miss Mary Marsich, Mr. In Mrs. Yapell, družina A. Grdina, Mr. in Mrs. Fonikvar, Mr. in Mrs. Rutar, Mr. in Mrs. A. Levstek, E. 62 St., Mr. in Mrs. Ger-bec, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. S. L. Arko, E. 76 St., Mrs. K. Brajdic, Hecker Ave., Mrs. Mary Levstik, Mrs. John Ivantič, Mr. in Mrs. Leopold, Madison, Ohio, Mrs. Ahlin, Mr. T. Taucar, družina Marolt, E. 71 St., Mrs. Mary Sturm, Mr. in Mrs. Sernel, Mr. in Mrs. J. Opalek, Mr. in Mrs. J. Perušek, Hale Ave., Mr. in Mrs. Zaller, Mr. in Mrs. F. Arko, E. 77 St Mr. in Mrs. Kastelic, Mrs. A. Lunder in družina, Mr. in Mrs' Tanko, Mr. F. M. Rogel, družina Peter Starin, družina L. Srpan, Mrs. Frances Zakrajšek in družina, Block Co. Girls.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Frank Lušin, Wccdview Rd., Mr. John Lušin, Thompson, Ohio, Mr. Joe Lušin, Mr. Louis Vesel, Mr. Louis Zeman, Mr. Frank Dolinar, Mr. Edward Dolinar, Mr. Frank Levstik, Lakewood, Mr. Anton Novak, Mr. John Adamič, Mr. Anton Korošec, Mr. Joe Unetič, Mr. Anton Gubane, Mr. John Prišel, Mr. Frank Hribar, Mr. Joseph Pogačar, Mr. Steven Maslar, Mr. Joe Lapp, Mr. Lorry Yapell, Mr. William Helphenstine, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. in društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ.
Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo častiti monslgnor V. Hribar, Rev. Čelesnik in Rev. Baraga za tolažllne obiske med boleznijo, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnlco ter cerkvene pogrebne obrede.
Hvala vsem onim, ki so pokojnega ob času bolezni obiskovali, ga tolažili kot tudi onim, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala tudi onim, če Je pomotoma njih ime izostalo v zahvali. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ali pokojniku v življenju dobrega storili.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko naklonjenost.
Dragi, dobri in nczabnl oče. Božja previdnost Vas je poklicala v raj, kjer ni solz ln ne gorja. Med tem, ko mi žalujemo nad Vašim svežim grobom, otiramo solze nad gomilo poprej umrle naše drage mamice, se vidva radujeta večnega snidenja nad zvezdami. Dragi oče in ljubljena mamica, globoko žalostni klečimo nad vajinimi grobovi, oči nam iščejo blagih spominov v srčni želji k Vsemogočnemu: Daj Jim večni počitek v tuji zemlji do skupnega svidenja v večnosti.
Žalujoči ostali:
John in Victor, sina; Frances poročena Drobnič, Mary poročena Perušek ln Angela, hčerke; Frank Drobnič in Jerry PeruSek zeta; Dorothy, Joseph, Marie in Richard, vnuki ln vnukinje.
Cleveland, Ohio, 7. oktobra, 1938.

..ij