Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
V
%
'nežni številki Din 1*50.
TRGOVSKI Lu7
Časopis sa trgovino, Industrijo Irt obrt.
H^inBHvo In Uprovništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. JJ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta Dopis! se ne vračajo. — Si- pn čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. JJ 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 29. aprila 1924.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 51.
Prad volitvami v Narodno skupščino.
Kakor je videti, je treba vendar računati z možnostjo, da bo Narodna skupščina, ki je bila izvoljena 18. marca 1923, razpuščena v kratkem času in da bomo itneli nove volitve. Te volitve bodo v posebni meri zanimale gospodarske kroge v naši državi, zlasti tudi naše trgovce, obrtnike, indu-strijce, kajti Narodni skupščini bo odločati o vitalnih interesih naše industrije, trgovine in obrti.
Ko je šlo za sestavo ustavodajne skupščine, smo se v gospodarskih krogih z drugimi stanovi vred zavedati, da gre pred vsem za politične odločitve in da bo iudi za gospodarska velika vprašanja prostora stoprav tedaj, ko bo rešeno vprašanje ustroj-stva države. Debili smo ustanovo, ali tudi nove volitve leta 1923. so se vršile pred vsem v znamenju političnih gesel: državno-pravni prepiri so potegnili zanimanje naše cele politične javnosti nase.
Danes po dobrem letu vsakdo lahko sam vidi praktične sadove takih razmer, gospodarski krogi jih pa tudi prav živo čutijo na lastnih žepih. Narodna skupščina, kateri preti razpust, ni napravila doslej pozitivnega gospodarskega dela toliko kakor nič. Pro-vedla ni niti ustave same, kamoli da, da bi bila izvedla za nas potrebno resnično izenačenje zakonov, zlasti davčnih. Kje je ostal zakon o Gospodarskem svetu, kje je ureditev obrtnega reda, kje je ostala carinska tarifa in carinski zakon, zakon o pospeševanju industrije in obrti, kje so zakoni o kmetijskem in obrtnem kreditu, kako je z likvidacijo povojnih prisilnih na-redb?
Mnenja smo, da je bilo pri nas politike dovolj. Treba misliti bolj na potrebe realnega in praktičnega življenja. Če bodo nove volitve in se bodo postavljali kandidatje, je jasno, da se jih ho moralo izbirati po velikih in težkih nalogah, ki jih čakajo. V bodoči skupščini bo treba končati z brezplodno državnopravno politiko in se
lotiti resno organizacije gospodarstva.
■ Priti morajo na dnevni red naša veli-! ka gospodarska vprašanja, kakor izenačenje davčnega sistema in davkov, pospeševanje obrti z modernimi : zakoni, ureditev prometnih vprašanj, ureditev vprašanja kreditov za trgovino, industrijo, obrt, kmetijstvo. Pri-; jeti se bo treba enotne uredbe obrtnega zakona. V gospodarskem oziru je doslej kamor pogledamo ledina. Posebno aktualni so iudi zakoni o socialnem zavarovanju, pregledati jih bo treba in preurediti po izkušnjah prvih let. Bremena so pretežka, da bi mogla ostati kakor so. Mi smo za so-, eialne zakone, ali zmagljivi morajo biti in pametno upravljani.
Za vsa ta vprašanja bo treba sposobnih ljudi. Treba je delitve dela in za delo pretežno gospodarskega značaja treba ljudi, ki so za tako resno delo usposobljeni po svoji preteklosti, po svojem poklicu in delu, po svojem poznavanju razmer, po svojih sposobnostih, po svojem znanju in po svojih zvezah. To pot se slovenski gospodarski krogi ne morejo odreči odločne zahteve, da se uvažuje njihovo upravičeno stališče in se med kandidati jemlje vpoštev osebe, ki so za zastopanje naših gospodarskih interesov posebno usposobljeni. Naše strokovne in stanovske organizacije so nepolitične, a to pot treba vseeno, da damo pobudo za to, da se volitve vrše, uvažujoč zahteve gospodarskih krogov. Gospodarski krogi ne moremo stati nemo ob strani in gledati, marveč moramo sami čuvati aktivno svoje interese. S svojo upravičeno zahtevo moramo na plan, dokler je čas, da si ne bomo nadejali odgovornosti za nadaljnje posledice. Pasivnost se je doslej maščevala na nas in na naših interesih samih. Jasno je, da so gospodarski krogi in njih zastopstva vezani na gotove obzire in na gotovo taktno rezerviranost, ali pasivnost bi bila v naših razmerah najdražja politika za gospodarske kroge.
odložena. Na to izjavo je toženka mol-; čala in jo je torej sprejela (čl. 278. trg. zak., § 863. obč. drž. zak.). Sicer pa je toženka nekako poldrugi mesec i pozneje (sredi marca 1921) izjavila : po svojem ravnatelju proti tožiteljiči-nerau prokuristu, da naj le dalje dobavlja, če meni, da je to njeno stališče pravilno. Nujni zaključek teh raz-motrivanj je ta, da je sklenjena po-; godba ostala nespremenjena.
! Do 24. januarja 1921 je dobavila to^ j žiteljica 4542 t rude, tako da je bilo dobaviti do 30. junija 1921 še 3458 t
• in sicer ves ostanek ali vsaj del, ker ; toženka ni bila upravičena, da odkloni sprejem blaga, ki ga je bilo do-
• baviti v smislu pogodbe do 30. junija
• 1921. Navzlic temu tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Od 23. junija 1921 dalje do vložene tožbe (1. marca 1923) stranki v stvari : nista ničesar ukrenili. Vedli sta se
• torej v dobi več nego poldrugega leta : povsem pasivno. Sicer zato ni moči ■ reči, da so po sebi prenehale pogodbene pravice radi preteka časa. Tak učinek bi imelo le zastaranje. Toda prav tako je gotovo, da se utegne neizpolnjena pogodba sporazumno raz-
! dreti in da se sme tak sporazum zazreti tudi v molku. Pri tem so odlo-
čilne važnosti poleg daljšega poteka časa zlasti spremenjene razmere ter je kot pomemben upoštevati določeni dobavni čas glede na hitro menjajoče se tržne prilike. To potrjuje tudi toži-teljičino pismo od 28. septembra 1920, kjer je izrečno poudarjeno, da cene za tako rudo zelo kolebajo z ozirom na nemško valuto. Iz tega pa je po pravici sklepati, da stranki nista imeli volje, da pogodbo izvršita (čl. 278. trg. zak.), da sta marveč bili edini v tem, da se ne izvrši. Ravno tožiteljica bi se bila morala brigati za izvršitev pogodbe, ako ji je bilo resno do tega. Toda ravno njeno pasivno vedenje je bilo sposobnoj da v toženki vzbudi domnevo, da je misel za izvršitev pogodbe opuščena. Zato pa je sedanje uveljavljanje pogodbenih pravic v celoti ali tudi samo deloma vsekakor zoper dobro vero in zaupanje v trgp-vinskem prometu in ni v stanu, da spravi ob veljavo po členih 278., 279 trg. zak. in § 863. o. d. z. opravičeno domnevo, da se je pogodba molče razdrla, da je tožbeni zahtevek zapadel in da je neopravičen. Posebno se po-, udarja, da ne gre, da bi sopogodnik, S računajoč na pasiviteto drugega po-j godnika, tako dolgo špekuliral, izko-i riščajoč valutarne konjunkture.
—rst.
Dobra vera in zaupanje.
Te dni je po dnevnem časopisju krožila vest, da se 5. maja snide v Rimu mednarodna konferenca zoper nelojalno konkurenco ih za njeno pobijanje v trgovini in industriji, kjer da dandanes grozovito razsaja ta grdi pojav, a to kljub temu, da se je od pamtiveka ravno za gospodarsko poslovanje pridigalo vedno in povsod o zanesljivosti in poštenju; koliko da se je n. pr. pisalo svoj čas o »Treu und Glauben«, češ da sta glavna stebra trgovinstva v obče in na celem svetu; sedaj da se pa hoče v Rimu trgovska konkurenca spraviti zopet v pošteni, lojalni tir.
'1 o, k^r imenujejo Nemci Treu und Glauben, imenujemo mi vero in poštenje, tudi poštenje in zvestobo, najbolje pac: dobro vero in zaupanje. Gornje fazlagovanje pa bi utegnilo zavesti v zmoto, da to načelo ne velja več, tako da ga je treba z novimi, celo mednarodnimi dogovori zopet vzpostaviti. Toda to načelo še velja in nikakor ni odpravljeno. Velja pa seveda v onem obsegu, v katerern je sploh doslej bilo uvedeno, namreč samo za pogodbeno razmerje med posameznimi trgovci. Ne zadostuje pa za nepo-godbeno razmerje med trgovci sploh, kakršno ustvarja konkurenca. Nečedni tekmi je torej treba stopiti nasproti s posebnimi merami.
Načelo dobre vere in zaupanja, ki je torej še vedno v polni veljavi, sodišča tudi v polni meri upotrebljajo. Za zgled bodi primer iz zadnjih dni.
Tožiteljica je bila sklenila 5. avgusta 1920 s toženko pogodbo za dobavo rude s skrajnjim dobavnim rokom 30. junija 1921, ni pa vse rude v tem roku dobavila. Toženka se brani, rudo še prevzemati, tožiteljica pa zastopa nasprotno stališče in zahteva s tožbo plačilo kupne cene zaslej samo za 10 t rude. Prvo sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo in prizivno sodišče je sodbo potrdilo iz nastopnih razlogov, iz katerih bo tudi razbrati podrobnosti tega pravnega primera: Slovom sklenjene pogodbe je smela tožiteljica dobaviti do 30. junija 1921 i v celem 8000 t rude; zaeno je bilo dopustno, da toženka po 30. juniju 1921 . izjavi, ali zahteva pod dogovorjenimi I Pogoji dobavo dotlej še ne dobavljenega blaga, ali pa se tej dobavi odreče.
1 Nesporno je, da je toženka brzojavno j in pismeno izjavila, da naj tožiteljica : z nadaljnjimi dobavami preneha, da * pa je tožiteljica sicer ta predlog upoštevala in obljubila, da začasno odloži dolžne dobave, da pa je ponudbo v bistvu odklonila z izrecno nasprotno /o	se za Primer dobavni rok
(30. junij 1921) po sebi podaljša za toliko časa, za kolikor bi bila dobava
Ogrski sanacijski predlogi.
Predlogi za sanacijo Ogrske obstoje iz treh delov:
Glavni del gre za ravnovesjem v državnem proračunu. Vladi se dajejo v predlagi razna pooblastila, kako naj dela. Glavno načelo pooblastilnega zakona je — kakor povsod — znižanje izdatkov in zvišanje dohodkov. Znižanje izdatkov naj se doseže v prvi vrsti z reduciranjem javnih nameščencev. Državne blagajne se spremenijo, državno računovodstvo se revidira. Naturalna aprovizacija državnih nameščencev preneha in se morajo zato plače na novo urediti. Število uradnih ur hočejo zvišati. — Mislimo, da nima tudi drugod nihče nič proti temu, samo da je primerno plačan.
Podlaga zvišanih plač je temeljita ureditev v razpisu in pobijanju javnih dajatev, v zlati vrednosti. Davčni sistem naj se popolnoma preuredi. Del akcij pridobitvenih podjetij bodo zaplenili. Vojne in povojne dobičke bodo enkrat za vselej obdavčili po gotovem ključu. Slednjič govori zakon o ureditvi finančnih razmer v komi-tatih, mestih in občinah.
Nadaljni odstavki pooblaščajo vlado v vprašanju inozemskega posojila in pa zagotovitvi denarnih potrebščin do 30. junija 1926. Govorijo o odredbah glede obresti in o monopolih. Z dohodki monopolov razpolaga generalni komisar. Druga varščina so lahko tudi posestva, ki jih je dobila
država ob priliki oddaje premoženja. Če vse te sanacijske odredbe ne bodo še zadostovale, vlada lahko zopet zvišuje in znižuje, ne da bi morala prositi parlament za dovoljenje. To pa ne velja za redni proračun, ki se mora parlamentu predložiti v odobrenje. Veljavnost zakona preneha z izjavo Zveze narodov, da je ravnovesje v ogrskem državnem gospodarstvu doseženo.
Drugi del odpravlja ali pa spreminja veljavnost nekaterih paragrafov o ureditvi zemljiškega davka, o poljedelskih zbornicah, o družabnem davku, rentnem davku, prometnem davku, o davku na železniške listke, vojaški taksi in o pristojbinah na prenos premoženja.
Tretji del kot dodatek k sanacijskemu zakonu vsebuje posameznosti o izvedbi sanacijskega programa. Prehranjevalno ministrstvo na primer preneha z letošnjim 30. junijem; finančni minister dodeli vsak mesec posameznim ministrom njim določene svote; redukcija uradništva obsega
15.000	oseb; število uradnih tedenskih ur se določi za konceptne uradnike na 42, za druge na 48; nadure se ne plačajo itd.
Ves davčni sistem sloni na zlati veljavi. Dohodki, ki ne gredo nad 500 zlatih kron, in lastnina pod 4000 zlatimi kronami so davka prosti. Sicer je pa davek progresiven, od 1 do 40%. Dobički družb plačajo 5 do 15 odstotno obdačenje itd.
Otvoritev III. Zagrebškega velesejma.
Paarom, francoski poslanik de Billy, poljski poslanik Okensky i. dr.
Že površen pogled sejma kaže, da so se prostori izkoristili do zadnjega kotička; paviljoni so uprav nabiti, za tudi zunanji prostor je dobro zaseden. Izložnikov je nad 800 in je število v primeri z lanskim sejmom zraslo za približno 150. Najboljše je zastopano strojarstvo in kovinarstvo, ki šteje 134 izložnikov. Videti je bilo tu strojev vsake vrste, kompletne poljske lokomotive, vagoneti, mnogo strojev za proizvajanje elektrike s popolnimi napravami, osobito dobro zastopani so stroji za mlinarstvo, medtem ko je žag razmeroma malo.
Druga najboljše zastopana stroka je
V nedeljo ob 9. uri se je otvoril zagrebški sejm. Otvoritev se je izvršila tiho brez vsakih ceremonij na enostaven znak zvona. Predsednik sejma g. Ratkovič je pozdravil diplomatske zastopnike in zastopnike gospodarskih korporacij, ki so si nato ogledali vele-sejm. Ministrstvo trgovine in industrije je zastopal načelnik dr. Lazarevič, predsedništvo Ljubljanskega velesejma in Trgovsko in obrtniško zbornico za Slovenijo je zastopal dr. Pless, zagrebško Zbornico Arko, zagrebško Zvezo industrijcev S. D. Aleksander. Med inozemskimi zastopniki so bili: češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan Šeba z zagrebškim češkoslovaškim konzulom O.
<>**•
tekstilna industrija z 99 razstavljalci, med katero je posebej omeniti kras- ; ne vezenine domačega proizvoda. Tu- j di koža in kožni izdelki so prav dobro j zastopani: 31 razstavljalcev. Papirna i industrija šteje 72 razstavljalcev, les- j na 26, kemična 46, gradbena 21, steklarska in porcelanska 14, avtomobil- , ska 19 i. d.
Značilno je, da se je udeležba inozemskih tvrdk letos sorazmerno znatno pomnožila. Medtem, ko se je udeležilo prvega zagrebškega sejma samo 116 inozemskih razstavljalcev, jih je bilo na drugem 647, a na tretjem jih je 234.
Med inozemci je največ francoskih razstavljalcev, nič manj nego 110, medtem ko je Nemcev 37, ki so najboljše zastopani v strojni industriji (26 razstavljalcev), Italijanov je 8, Avstrijcev 42, iz Anglije 2, iz Švedske 2, poleg teh je zastopana Belgija 1, Rumunija 1, Madžarska 2, Amerika 3, Holandska 1. Češkoslovaški paviljon šteje 21 razstavljalcev, medtem ko jih je bilo na lanskem sejmu 34. — Francija ima 2 paviljona in je najboljše zastopana v tekstilni stroki !17 razstavljalcev), tudi v kemični stroki so Francozi prav dobro zastopani, od 46 razstavljalcev je 12 Francozov.
Industrijo, trgovino in obrt iz Slovenije zastopajo sledeče tvrdke:
Koža. Jelenc A., tvorn. čevljev, Tržič; Jelenc Anton, tvornica čevljev, Tržič; Kozina Peter & Co., tvornica čevljev, »Petovia«, usnjarska industrija d. d., Breg pri Ptuju; Podvinec Aleks. & Co., tvornica kož, Radeče pri Zidanem mostu; Tvornica za podpetnike Prva Ju-gosl., Rimske Toplice; Woschnagg Franjo i sinovi, tovarna usnja, Šoštanj; »Zora«, lesna ind. družba in tovarna lesenih žebljev d. z o. z., Črnomelj. — Košarstvo. Jelačin & Co., tovarna zamaškov, Ljubljana; Šinkovec Anton d. d., mehanična vrvarna, Grosuplje; »Veha«, tovarna zamaškov d. z o. z., Ljubljana; »Drava«, lesna ind. delniška družba, Maribor, Meljska cesta 91; Izdelki »Novis«, Milko Košir, Ljubljana, Hradeckega vas 32; Prva jugoslovanska tovarna bičevnikov, Ogrin-Perič, Laverca pri Ljubljani; Teharska lesna industrija družba z o. z., Teharje pri Celju, pošta in postaja Štore; Tvornica furnirja, Radoha. — Tekstilije. Cerar Franc, d. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Domžale; Koc-beck Edmund, Kranj; Kunc Josip i Comp., Ljubljana, Poljanski nasip; Ci-ster J. in drug, vežice za čevlje, Kamnik; Ed. Glanzmann & And. Gassner, predilnica in tkalnica, Tržič; Tovarna klobukov »Šešir«, d. d., Škofja Loka; Zip-ser Nika, Kranj (Slovenija); »Ženska udruga« za povzdigo hišne industrije, Petrinje. — Galanterija. — Draguljar-stvo. — Rezbarstvo. Tovarna za ločenje dragih kovin J. Auguštin, Ljubljana-Šiška, Sv. Jerneja cesta 231. — Zdrav-
stvene sprave. »Lavosier«, konc. kemo-teh. farm. laboratorij, dipl. ing. kem. E. Kandušer, Celje, Prešernova ulica 22. Papir. — Grafika. Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, Ceršak, pošta Št. lij; Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart, Ljubljana; The Rex Co., Ljubljana; Export-Import, Hergout & Jova-ner, Maribor. — Deželni pridelki. — Živila. Bizjak V. i drug, tvornica prepečencev in keksov, Rogaška Slatina; »Eta«, tovarna gorčice, družba z o. z., Kamnik; Ludvig Franc i sinovi, eksp. mlin in tovarna za testenine, Maribor; »Globus«, tovarna konzerv d. d., Vrhnika; Fr. Čuček & Cie., tvornica šampanjca, Ptuj; Tovarna čokolade in kakava, Karl Zalokar, Maribor; »Ursus«, »Mlin«, Ljubljana; Državno zdravilišče, Rogaška Slatina. — Industrijski kemični
Zbirka je namreč dostopna samo članom, o katerih ni kreditnega dvoma, ter uživajo potrebno trgovsko zaupljivost.
Na drugi strani pa arhiv sploh ne prevzame cenikov od tvrdk, ki bi ne uživale v vsakem oziru priporočljiv renome, ter se firme, ki bi dale povod utemeljenih pritožb, izključijo iz »arhiva«.
Predmeti, ki se v isti kakovosti izdelujejo doma, v arhivu sploh niso zastopani, da bi na ta način zavod ne delal škodljivo konkurenco domači obrti.
Revalskemu arhivu je priključen še posebni uvozni oddelek. Če želi naročnik, preden prevzame blago, istega preiskusiti ali ogledati, zahteva odpravo na »skladišče arhiva« v Re-
proizvodi. D. d. Kansky, kemična tvor- i valu. Tja dospe roba iz inozemstva
nica, Ljubljana, Dunajska cesta 43; Milama iu svečarna d. d., Ljubljana; Reich Jos., Maribor, Trstenjakova ul. 21; Tvornica Zlatorog, preje C. Bros, Maribor, Klavniška ul. 23. — Stavbarstvo. Ka-menit«, tovarna umetnega škrilja, družba z o. z., Laško; »Keramika«, tovarna peči, štedilnikov itd., Novo mesto. — Elektrotehnika. Pošinger J. S., tvornica
pod carinskim zaporom in stoji naročniku na oseben ogled na razpolago; če se le-ta odloči za sprejem, lahko takoj poravna carinske stroške ter zahteva dostavo na svoj naslov; lahko pa tudi odklanja, in blago se vrne odpošiljat elju.
»Arhiv« v Revalu je še v razvoju; trenotno se namerava razširiti tudi na
orožja in razstreljiva, Maribor; Wipplin- j denarne posle, ki izvirajo iz trgovskih
ger Josip, nasi. Drag. Holler, Maribor, Jurčičeva ul. 6; Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta. — Strojarstvo. — Kovinarstvo. Pločevina. »Bistra«, tvorn. ključev in okovov za pohištvo, Domžale; Čretnik Josip, gradbenik mlinov in mlinskih strojev, Sv. Jurij pri Celju; ing.
J & H. Buhi, livarna zvonov in kovin, Maribor; K. & R. Ježek, tovarna strojev, Maribor, Melje 103; R. Nipič in dru-govi, kovinska industrija, Maribor, Slovenska ul. 20; I. jugoslovanska tovarna tehtnic in ključavničarskih del, Ivan Rebek, Celje; Strojne tovarne in livarne d, d., Ljubljana; Tovarna za baker in žolto med, bratje Šternberger, Slovenska Bistrica; Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe, »Titan« d. d., Kamnik; Usar Karol, izdelovatelj tehtnic, Maribor, Slovenska ul. 28; »Vui-kan«, tvornica gumijevih izdelkov, Kranj; Omahen Mihael, Višnja gora. — Vozovi. »Progress«, razpečevanje vozil, Maribor, Slovenska ul. 15.
Kakor je vsaka razstava, vsak sejm nekaka gospodarska revije, tako nudi tudi pohod skozi zagrebški sejm lepo sliko o razvoju in položaju naše industrije, trgovine in obrti. Vidimo, da smo se v mnogem že osamosvojili, da pa morejo inozemske tvrdke uspešno konkurirati z domačimi tvrdkami še v mnogih strokah, v katerih bi prav lahko pri dobri volji poklicanih organov mogli postati neodvisni od inozemstva. Zagrebškemu sejmu, ki je lepa živa manifestacija gospodarske inicijativnosti, dobre volje in vztrajnosti, želimo v vsakem oziru mnogo j .uspeha!
kupčij, ter prevzeti na zahtevo tudi obračun med naročnikom in dobaviteljem.
Že danes prisojajo gospodarski znanstveniki »trgovsko-industrijske-mu arhivu« v Revalu jako blagodejni učinek na komercijelni razvoj mlade Estonske republike; zagotovljena pa je temu zavodu pomenljiva bodočnost ter gotovo ne bo ostal brez posnemal-cev v inozemstvu.
Tudi v naši državi bi imel sličen zavod enake predpogoje dobrodelnega vpliva na trgovino z inozemstvom. Od državne inicijative sicer ni pričakovati take vzpodbuje, pač pa bi stanovske organizacije našle v predmetu jako hvalevredno polje; zasnovati začrtano podjetje, ki bi ravno našim pokrajinam nudilo nepreglednih ugodnosti v izberi inozemskih dobavnih virov.
Izkoriščanje plavžarske žlindre.
K. Tieiengruber:
Mednarodni trgovsko-industrijski arhiv.
Povod k sledeči razpravi mi daje ravnokar v francoskem jeziku izdani prvi letopis posnemanja vrednega zavoda Estonske države, ki na spreten način služi pospeševanju trgovine ter je sploh do sedaj edini te vrste z enakimi načeli v Evropi.
Pod pokroviteljstvom trgovske zbornice v Revalu so na osnovi temeljitih strokovnih študij leta 1923. ustanovili podjetni krogi trgovstva tako-zvani »Trgovsko-industrijski mednarodni arhiv«.
Ta izborno upravljana ustanova, popolnoma socialnega značaja, predstavlja v prvi vrsti pregledno razre-dovano zbirko cenikov, trgovskih okrožnic, prospektov itd. iz vseh panog inozemske industrije.
S posebnimi povabili, v katerih je namen podjetja, njegova važnost in vpliv za razvoj trgovskih odnošajev z inozemstvom izčrpno pojasnjen, se je izvršilni odbor obrnil do vseh inozemskih industrijskih podjetij, da se udeležijo te inštitucije, ki obeta za uvoznike in odjemalce očividne ugodnosti.
Na prvo objavo se je priglasilo približno 7000 industrij, ki so založile v arhivu v Revalu primerno količino
trgovskih cenikov in raznih tiskovin, oziroma vzorčnih kolekcij. Število udeležnikov se je že davno podvojilo.
»Arhiv« izdaja poseben časopis, kot brezplačno glasilo zbirke, v katerem priobčuje kretanje zaloge in druge strokovne članke.
Vsakemu interesentu, ki pa mora biti član zbornice, stojijo založeni ceniki brezobvezno na razpolago, treba se mu je samo z dopisnico obrniti na »arhiv« ter sporočiti, za katero vrsto blaga se zanima.
»Trgovski arhiv« stranki takoj ustreže z dotičnim cenikom, na podlagi katerega interesent lahko napravi neposredno svoja naročila.
Vzdržavanje podjetja, ki ima pri svojih obsežnih poslih precej režij, se krije iz pristojbin, ki se računajo udeleženim tvrdkam za deponiranje trgovskih tiskovin v arhivu, in sicer po obsegu predmetov in po času, za katerega naročijo zalaganje; razen tega položijo dotične tvrdke primemo vsoto za poštnino. Iz sklenjenih kupčij se načeloma ne računa nobena provizija.
Jako ugodno vpliva »arhiv« v Revalu tudi na zanesljivost trgovskih poslov.
Leta 1913 so odstranili iz belgijskih plavžov 11 milijonov kubičnih metrov žlindre ter skušali to ogromno količini sicer brezvrednih odpadkov | gospodarsko izkoriščati. Učenjaki so trdili, da bi se dal ta materijal izrabiti ! v gradbeni stroki. Po dolgotrajnih po-\ skusiti ter kemičnih preiskavah se je ' vendar posrečilo pritegniti žlindro ; med gradbene pripomočke. Vsekakor je tudi splošno pomanjkanje raznih j predmetov med vojno uplivalo na zanimanje po nadomestilih.
Žlindra iz plavžev se bistveno razločuje od ostankov premoga, prva predstavlja namreč naravno in enotno topilo od koje homogene sestave je predvsem kakovost litega železa odvisna.
Vobče se razločuje dvoje vrst plavžarske žlindre; prva je po kemični sestavini podobna portlandskemu cementu, druga pa kamnu in steklu.
Cementno žlindro je treba v ognje-notekočem stanju zračno prepojiti, da dobimo takozvani žlindrovi pesek. Temu pesku se pridene nekaj apna ali cementa, da nastane izvrstno gradbeno vezilo, žlindrijski ali plavžarski cement.
Če se pomeša portlandski cement z nekaj zmletega žlindrovega peska, prvi na jakosti prav nič ne izgubi, in danes se samo v Belgiji na leto okrog
900.000	ton tega izvrstnega gradbenega pripomočka proizvaja.
Izdelava pa pride izdatno cenejša, porabi se mnogo manj premoga kakor pri fabrikaciji portlandskega cementa.
Žlindrovi pesek je izboren materijal za razne trde opeke, če se vzame živega apna peti ali šesti del peskove prostornine. Opeka se stiska iz te me-šavine ter na zraku posuši, odlikuje se posebno po čedni obliki in ravnih straneh. Opeka je v približno treh tednih gotova ter jako priporočljiva za gradbe vseh vrst vsled nepobitnih prednosti napram drugim pripomočkom: jako majhna teža, slab toplovod ter velika trpežnost in jakost.
Že leta 1913 je imela Belgija 21 to-varen za plavžarski cement ter se je izdelalo preko 100 milijonov žlindro-vih opek.
Pa tudi zidarskemu apnu in betonu se da prav ekonomično primešati žlindrovi pesek ter se kot omet pri zgradbah iako dobro obnese; gradbena statistika zadnjih deset let kaže izborno ugodno sliko trpežnosti za tako zidovje.
V novejšem času lijejo neprestano iz plavžarske žlindre obrezane žlin-drovske kamne; ugotovilo se je, da je v tem oziru takozvana kisla žlindra sposobnejša od bazične. Gladina površine se litemu kamenu odvzame s tem, da se notranjost modela potresi s peskom.
Taki žlindrovi kameni se ne krhajo ter so vremensko neobčutljivi in trpežni, rabijo jih uspešno za obroblje-nje uličnih hodnikov, za tlakanje itd.
Kemiki pa so še dalje na delu, da pripomagajo raznim drugim odpadkom do koristne izrabe. Marsikaj si še obetajo od raznih preostankov kemičnih tovaren in enakih podjetij.
Kar nas je sila v vojni naučila, nam ostane v prid socijalnega napredka tudi v naprej; vspodbude, nastale v splošni zadregi, obrodijo tudi za poznejše čase koristne izume.
Ko prodre naziranje modernega gospodarstva do nas, tudi ne bomo več žlindre iz plavžev vozili v jarke ali na cesto, samo da se te navlake iznebimo, da tega sploh treba ni, nas poučujejo predstoječe vrste.
M. Savič:
iaša industrija in abrt
(Nadaljevanje.)
28. IZDELOVANJE KODELJE IN VRVARSKA DOMAČA INDUSTRIJA V VRANJSKEM OKROŽJU DO LETA 1912.*
Važnost vrvarske domače industrije.
Vrvarska industrija je po številu zaposlenih delavcev, kakor po vrednosti in količini izdelanega blaga naša najvažnejša domača industrija.
Po svoji razširjenosti in po številu zaposlenih delavcev je med prvimi na svetu. Ž njo se bavi okoli 4000 delavcev v Leskovcu in v okolici in okoli 3000 v Vranji in v okolici. Ta industrija je naša največja izvozni-ška panoga, ker izvaža nekaj več nego tričetrtine količine in vrednosti celokupnega izdelka. Izdela se na leto blaga v vrednosti 1,300.000 zlatih dinarjev. Od tega se porabi doma blaga v vrednosti 300.000 zlatih dinarjev, ostalo blago pa se izvozi iz države, osobito v evropsko Turčijo, Bolgarsko in nekaj malega v Tesa-lijo. Z izvozom vrvarskih izdelkov se bavi izključno Vranje in okolica, ki prodaja celoten izdelek na Turško, v Leskovcu in v okolici pa delajo za izvoz in za domačo potrebo. O postanku in razvoju te industrije se ničesar ne ve. Pripoveduje se le, da se je pričela najpreje v Vranju in se od tod prenesla v Leskovac, kdaj se je pa to zgodilo, se pa nihče ne spominja. Podlaga te naše velike industrije je izdelovanje kodelje v vranj-skem in deloma v niškem in topli-škem okrožju, za katere je glavno tržišče Leskovac.
Ta industrija je imela tudi dobre dni in to ne v davno minuli dobi, ko je prodajala svoje izdelke na Grško, v evropsko Turčijo, v Bolgarijo, v Dobrudžo, Rumunijo, Bosno in Hercegovino ter v Srbijo. V tej dobi se vrvarski izdelki tudi v inozemstvu še niso izdelovali s stroji in tudi naša kodelja se še ni izvažala. Vsem navedenim državam je bila spričo takratnih prometnih razmer naša industrija še najbližja in glede cene najpovolj-nejša. Tudi carina se na to blago ni pobirala, ali pa je bila le malenkostna. To je bila doba, o kateri še danes sanjajo leskovški in vranjski vrvarji, doba v kateri se je dalo dnevno zaslužiti do 10 Din in v kateri so delali le po tri dni v tednu. Doba največjega razmaha vrvarske industrije je bila za časa krimske vojne, takrat so bile cene najvišje.	(Dalje	sledi.)
• V članku so povsod navedene pred-
vojne cene.
Štev. 51.
TRGOVSKI UST, 29. aprila 1924.
—  . , ...
Stran 3.
Trgovina.
Senzacije o naših trgovcih. Senzacijo-nelnc vesti, ki jili je priobčila beograd-ska »Politika« z dne 22. t. m., je priobčil tudi »Zagreber Tagblatt« dne 25. t. m., ki prinaša poročilo »Politike« o „»golju-fijalu slovenskih trgovcev v še bolj drastični luči, govoreč o potvorbah računov, o katerih ni danes hvala Bogu nobenemu še znano,' raziui morda samo gospodom okoli »Zagreber Tagblatta«. Dejstvo, da je pred časom priobčil zagrebški »Der Morgen* popolnoma izmišljeno vest o insolvencah v Mariboru in notica o »goljufijah«, ki jo priobčuje sedaj zagrebški »Tagblatt«, nam nehote kaže na uprav sistematično gonjo nekaterih krogov proti glasu soliduosti in poštenosti slovenskega trgovstva. Izvajanjem v uvodnem članku zadnjega našega lista dodajemo še samo kratko to, da je na te dbdolžitve odgoVoriti samo s tem, da se take liste odpove. To moramo posebno povdarjati, ker je zagrebški »Tagblatt« zelo razširjen v naših trgovskih krogih. Ako se bodo vsi naši trgovci ravnali po tem nasvetu in odpovejo list, ki jih na tak način blati, se bo mogoče vendar tudi ta list drugo pot stvar bolje premislil predno priobči vest, ki more imeti za razvoj naše trgovine najtežje posledice!
Gospodarsko-informativni biro v ministrstvu trgovine. Ob priliki sklepanja trgovinskih pogodb s tujimi državami, se je živo občutila potreba po čim toč-nejših statističnih podatkih. Zato je sklenilo ministrstvo trgovine in industrije, da osnuje pri ministrstvu poseben informativni biro. Inšpektor ministrstva g. Pantič ima izdelati načrt za organizacijo tega biroja. Po dosedanjih poročilih bo novi biro obs#gal sledeče oddelke: 1. spoznavanje celokupne gospodarske zakonodaje tistih držav, ki so z nami v gospodarskih odnošajih. To je neobhod-no potrebno za vsakega gospodarskega politika, ki sklepa trgovinske pogodbe, konzularne konvencije itd. 2. Spozua-vanje javnega mišljenja in sicer ne samo dnevnega in časopisnega, marveč tudi predstavnikov gospodarskih, trgovskih, industrijskih, obrtnih in drugih institucij, anket iu javnih zborovanj. 8. Zasledovanje stvarnega dela poedinih zadrug, izložb,, sejmov, razrednih ustanov itd. 4. Urejevanje podatkov o stvarnem stanju našega gospodarstva, industrije, trgovine, obrti, državnih financ, samoupravnih teles, raznih podjetij. Zbiranje statističnih podatkov, bilanc, osebnih opazovanj itd. 5. Stalna evidenca gospodarskih in finančnih zvez med poedi-uimi državami. Semkaj spadajo vprašanja trgovinskih pogodb, plasiranje domačega kapitala v tujini in tujega v domačiji, ua na ta način zaznamo, v katerih rokah se nahajajo domača in tuja podjetja, s- katerimi smo v ožjih stikih.
Trgovska pogajanja med Cehoslovaško iu Avstrijo se bodo, kakor poroča »N. Fr. Pr.«, nadaljevala sredi maja. Vendar se pa doslej še ni določilo, če se bodo ta pogajanja vršila zopet na Dunaju ali pa bo njih sedež premeščen v Prago.
Nazadovanje nemško-ruske trgovine. Po rapalski pogodbi leta 1922. so se trgovski stiki med Nemčijo in Rusijo zelo poživili. V ruski zunanji trgovinski bilanci je zavzemala Nemčija prvo mesto iu je le glede nekaterih predmetov stala za Anglijo. V letu 1923. se je slika obrnila v toliko, da je Rusija uvoz iz Nemčije zelo omejila, nasprotno pa povečala izvoz žitnih produktov. Vzroke za nazadovanje uvoza iz Nemčije je iskati v izredni omejitvi importnega načrta od strani sovjetske vlade.
Ponehavanjo falimentov v Češkoslovaški. Število konkurzov in poravnalnih postopanj v Čehoslovaški je začetkom letošnjega napram isti dobi lanskega leta precej padlo. V prvih treh mesecih leta 1924. je bilo prijavljenih 565 poravnalnih postopanj z zavarovanimi aktivi 180 milijonov ČK, katerim stoje nasproti pasiva v znesku 352 milijonov č,K. V isti dobi lanskega leta je zaznamovati .1211 poravnalnih slučajev z 260 milijoni aktiv in 538 milijoni pasiv. Število otvorjenih konkurzov je znašalo v letošnjem prvem kvartalu 148 napram 241 v lanskem, pri katerih so znašala aktiva 17.5 milijonov in pasiva 45.5 milijonov 5K.
Švedska zunanja trgovina. V mesecu mrreu se Je Švedski transport dvignil noprain prejšnjemu mesecu za 132 000
ton, uvoz pa znižal za 20.000 ton. švedska zunanja trgovinska bilanca letošnjih mesecev kaže dosti ugodnejšo sliko na-prarn lanskemu letu.
Dviganje nemškega izvoza barv v Združene države Amerike. Uvoz oglje-noeterskih barv preko ne\vyorškega pristanišča je znašal v letošnjem marcu 293.862 funtov napram povprečnim
200.000	funtom v prošlem letu. Od tega odpade 63% na nemške, 15% švicarske iu 3% na belgijske proizvode. Med tem, ko je švicarski in belgijski delež padel za več kakor polovico, se je nemški stalno dvigal in sicer samo od januarja narasel za 50%.
Naš lanskoletni izvoz v Češkoslovaško. Po statističnih podatkih ministrstva trgovine je znašal naš izvoz v Češkoslovaško preteklo leto vrednost 621 milijonov dinarjev. Glavni predmeti izvoza so bili goveja živina in žito. Živih prašičev se je izvozilo za 103 milijone, mesa za 89 milijonov, perutnine za 127 milijonov, pšenične moke in pšenice za 114 milijonov dinarjev.
Industrija.
Morganov petrolejski koneern. — V
Združenih državah Amerike se ustvarja nov petrolejski koncern, katerega ustanovitev petrolejski interesenti in finančni krogi zasledujejo z vso pazljivostjo, ker stoji za njim znani Morgan. Kakor kažejo znamenja, ne prihajajo pri Morganovih petrolejskih kupčijah v poštev običajne finančnotehnične metode. Med tem, ko so bili sestavljeni petrolejski trusti novejšega datuma iz cele vrste heterogenih oblik, koncentrira Morgan svoje interese na družbo, katera gre pri svojih poslih z načela, da ne poveča svojega deleža na ameriški produkciji petroleja z udeležbo na drugih podjetjih, marveč le z racionelnim povišanjem produkcije.
Internacionalni kartel za žarnice v Frankfurtu je pravkar sklenil, da v bodoče ne bo določal samo cen žarnicam, temveč bo določil obenem posameznim tovarnam tudi kontingente, katere smejo izvažati v posamezne dežele.
Produkcija žvepla v Siciliji v 1. 1928. Produkcija žvepla v Siciliji je znašala v letu 1923 206.250 ton napram 137.640 ton v letu 1922, a izvoz je znašal v letu 192;’. 217.172 napram 133.263 v 1. 1922.
Angleško-neniški sporazum glede produkcije barv. Po neki izjavi generalnega direktorja angleške družbe za produkcijo barv, je predmetna družba sklenila z nemško skupino tovarn kemičnih produktov konvencijo, ki se nahaja za radi-fikacijo pri angleški vladi. Z druge strani pa priobčuje brzojavna švicarska agencija, da se je sklenila konvencija med Bazeljsko skupino in nemškim sindikatom v svrho ustanovitve kartela glede cen. Značilno je to zbog tega, ker se po letu 1914 prvič podpisuje taka mednarodna konvencija.
WD0HA< C
tW'l
BUDDHjflM
rfMOCMMN r
Promet.
Železniške postaje in brzojavni uradi.
Po deželi je precejšnje število poštnih uradov, ki nimajo brzojava. Na drugi strani je pa nekaj postaj, ki opravljajo brzojavno službo kakor poštni brzojavni uradi. V področju ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic sprejemajo in odpravljajo državne iu privatne brzojavke železniške postaje: Birčna vas, Bistrica, Boh. jezero, Bled, Bohinjska Bela, Borovnica, Brezno - Ribnica, Brezovica, Brežice, Bučečovci, Celje, Črnomelj, Cu-šperg, Dobrava - Vintgar, Dobrepolje, Domžale, Dovje - Mojstrana, Dovže. Dravograd - Meža, Fala, Gor. Lendava-Mač-kovci. Gor. Radgona, Gor. Dolič, Gradac v Beli Krajini, Grobelno, Grosuplje, Hoče, Hodoš, Hrastnik, Jarše-Mengeš, Jesenice, Kandija, Kamnik, Kočevje, Kranj, Kranjska gora, Kresnice, Križevci pri Ljutomeru .Laško, Laze, Lesce, Litija, Ljub jana dol. kol., Ljubljana gl. kol., Ljubljana gor. kol., Ljutomer, Logatec, Maribor gl. kol., Maribor kor. kol. Medvode, Metlika, Mirna, Mlrn« peč/Mialt-
nje, Mokronog - Bistrica, Moškanjci, Nomenj, Novo mesto, Ormož, Ortnek, Otiški vrh, Petrovci - Križevci, Pesnica - Planina, Podnart - Kropa, Poljčane, Polzela -Braslovče, Ponikva, Pragersko, Prevalje, Ptuj, Pučinci, Račje - Fram, Radohova vas, Rajhenburg, Rakek, Rečica ob Paki, Ribnica, Rimske Toplice, Rožni dol - Pri-bišje, Ruše, Sava, Semič, Sevnica, Slatina - Radenci, Slovenji gradeč, Slov. Bistrica, Soteska, Središče, Stična št. Ilj, Št. Jornej na Dol., Straža - Toplice, Št. Vid-Vižmarje, Sv. Jedert, Sv. Jurij, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Peter v Savinjski dolini, šalovci, Škofja Loka, Škofljica, Šmarje-Sap, Soštanj-Topolščica, štore, Tezno, Trbovlje, Trebnje, Trzin, Uršna sela-To-plice, Velenje, Velike Lašče, Velika Loka, Verd, Videm-Krško, Višnja gora, Vuhred - Marenberg, Vuzenica, Zagorje, Zalog, Zidani most, Žalec.
Znižanje nemških železniških tarif za čehoslovaško blago. Kakor poroča »Ta-rifanzeiger«, je državna nemška železniška uprava uvedla znižano tarifo na svojih železnicah za češkoslovaško žito, moko in drugo blago za nemška pristanišča in za nemško-švicarske, nemško-avstrij-ske, ter za poljsko - avstrijske obmejne postaje.
Denarstvo.
Italijansko posojilo Poljski. Kakor poročajo, je bilo italijansko posojilo Poljski enajskrat predpodpisano. Subskrip-cija je bila po 24 urah zaključena.
Amorikansko posojilo Madžarski. — Kakor poročajo iz New-Yorka bode naloženo mednarodno posojilo Madžarski v znesku 50 milijonov dolarjev prihodnji teden. Garancijo za to posojilo tvorijo predvsem dohodki iz madžarskih državnih monopolov.
Kovanje srebrnega denarja v Nemčiji. Prošli teden je začela Nemška državna banka z izdajanjem srebrnega denarja po 1 in 3 marke. Komadi obstoje iz 500 delov srebra in 500 delov bakra ter re-prezentirajo vrednost približno 25% no-minala, tako da je vredna ena srebrna marka okrog 25 zlatili pfenigov. Glede množine se bo emisija raztezala na sledeči obseg: Vsak mesec se bo ugotovilo zmanjšanje denarja zlatega posojila in v isti dobi se bo izdala odgovarjajoča množina srebrnega denarja.
Carina.
Ukinjonje carine v naturi na Madžarskem.^ Ministrstvo financ je ukinilo z dne 27. aprila plačanje carine v naturi za izvoz moke iz Madžarske.
Švicarske carinskotarifne izpremem-be. Po veljavnih švicarskih carinskih predpisih se načeloma carinijo vse vrste blaga po bruto teži. Nezavito blago, kakor tudi blago v zabojih, ki ne dosegajo predpisane minimalne tare, se zara-čuni s carinskim pribitkom. Cela vrsta teh carinskih pribitkov se je sedaj iz-premenila in sicer se je razmerje dosedanjih pribitkov na tari v procentih netoteže v splošnem aiižalo.
Iz naših organizacij.
Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju sklicuje glavni zbor zveze za n«-deljo dne 4. maja 1924 ob pol 10. uri v mestno posvetovalnico v Mariboru. Razpravni red obsega sledeče točke: 1. Poročila zveznega odbora. — 2. Proračun.
— 3. Sprememba pravil. — 4. Volitve.
— 5. Mojstrska preizkušnja. — 6. Reorganizacija obrtnih zadrug, — 7. Mojstrsko zavarovanje. — Vstop na glavni zbor imajo samo one osebe, ki se legitimirajo s posebnimi, od zveze izdanimi izkaznicami. Za slučaj, da se dovoli za udeležence zborovanja polovična vožnja, se bo to še pravočasno razglasilo.
Razno.
Gospodarski odnošaji med Češkoslovaško in Jugoslavijo. — Češkoslovaški poslanik šeba, ki se je te dni mudil v Zagrebu, da prisostvuje otvoritvi Zagrebškega zbora, je dal sotrudniku »Morgena« nekatere podrobne izjave o vzajemnosti med Češkoslovaško in Jugoslavijo: Naši gospodarski odnošaji še vedno niso v pravem tiru, ker še nimamo nikake prave trgovinske pogodbe. Smo pa zastran bodočnosti lahko opti-misliti, ker se bosta Češkoslovaška kot industrijska in Jugoslavija kot agrarna država trgovinsko vedno bolj spopolnje-vali. Konkurenca je torej lzklučena in so češkoslovaški konzulati v naSi državi
dobili navodila, da ni treba forsirati plasiranja češkoslovaških produktov, ker češkoslovaška industrija ne potrebuje propagand«. Mnogo ovirajo trgovino transportni stroški: direktnih tarifov med obema državama ni, manjka tudi organizacije. Zato se bo čimprej treba sporazumeti glede tranzitnih tarifov. Češkoslovaška vlada namerava za di-rekni promet uvesti posebne »Savske« vlake. Poudaril pa je poslanik šeba, da trgovina ne pozna nobenih sorod-niških ali nacionalnih občutkov, temveč le številke  Glede vesti o
paktu prijateljstva med Češkoslovaško in Italijo se je g. Šeba izrazil, da so bržčas pretirane. Vsekakor pa je Mala antanta za Italijo važen faktor in ni ničesar na poti, da z njo koraka vzporedno. Končno je še glede prihajanja čeških letoviščarjev na naše Primorje izjavil, da se bo s splošnim pritrjevanjem beograjske vlade pospeševalo, ker to pomeni znatno aktivno postavko jugoslovanske bilance. Cehi želijo na naše Primorje in so se lanski napadi izkazali za tendenciozna podtikavanja.
Nov pravilnik za izdajanje potnih listov. Kakor poročajo beograjski listi, je izdelan nov pravilnik za izdajanje potnih listov, ki bo stopil že v kratkem v veljavo. Osebe, ki morajo večkrat potovati, bodo dobivale po novem pravilniku šestmesečni vizum, kateri velja tudi za povratek.
M. Gorki o današnji Rusiji. — Maksim
Gorki, ki se mudi že od leta 1921. v inozemstvu, je prispel v Napolj. K njemu se je podal urednik lista »Mezzogiorno« ter ga vprašal, kaj misli o današnji Rusiji. »Že od leta 1921. me ni bilo v Rusiji^ je rekel Gorki, »in radi tega nimam direktnih vtisov. Vendar pa lahko rečem, da danes ne moremo več govoriti o revoluciji; kajti maksimalizem je režim, kakor vsak drugi. Lenin je bil genij, pravi politični genij. Zal, da sem bil istočasno njegov občudovalec in nasprotnik. Med nama je nastal prepir v letu 1921. rtidi vprašanja svobode tiska in radi tega sem zapustil Rusijo. Trocki je sicer človek velikega talenta, a ne izreden mož. Rykov je pristeu slovanski tip, prepričan maksimalist, a tudi idealist in radi tega nastopa po gotovih obrazcih. Rusija je imela srečo, da so delovali za .njeno obnovitev njeni učenjaki. Kar je Rusija zgubila med vojno, so njeni učenjaki nadomestili z razkritjem rudnikov platina in vrelcev petroleja. Vlada jim je šla vedno na roko.«
Zavezniki pristali ua predloge izve-deucov. Francoska, belgijska in angleška vlada so danes vsaka zase odgovorile reparacijski komisiji, da sprejemajo poročilo izvedencev kot podlago za na-dalnje razpravljanje o vprašanju vojnih odškodnin. Belgijski odgovor obsega samo dve strani. Bruseljska vlada je izjavila tudi, da se bo o izvršitvi novega načrta, v kolikor se ta tiče Belgije, posvetovala z zavezniškimi vladami.
Amerika bo pomagala Nemčiji. — Listi poročajo Iz Newyorka, da kroži tam glas, da se namerava ustanoviti sindikat bankirjev, ki bo stavil na razpolago novi nemški emisijski banki večje vsote denarja. Za prvo silo bi sindikat posodil banki 500 milijonov dolarjev.
Plavajoče razstave na Donavi. — Več avstrijskih podjetij namerava ustanoviti na Dunaju družbo za podonavsko propagando sejmov. V to svrho se bodo urejale plavajoče izložbe raznih industrijskih proizvodov. Parniki te družbe bodo vozili s stalnimi izložbami po vsej Donavi iu po Črnem morju tja do Turčije. Družba razpolaga z začetnim kapitalom 4 milijard avstrijskih kron. Pričakuje se, da bo družba mnogo pripomogla za gospodarsko zbllžanje med podonavskimi državami.
Izseljevanje iz naSe kraljevine v mesecu februarju 1924. Izseljeniški komi-sarijat v Zagrebu javlja: v mesecu februarju tekočega leta se Je izselilo iz naše kraljevine skupno 1794 oseb in to 1212 mož in 582 žensk. Največ izseljencev odpade na Vojvodino. Večina se izseljujejo v Brazilijo in Kanado, kamor so se selile posebne skupine sezonskih delavcev.
Pogajanja s Holandijo o priznanju in ustanovitvi ruske pomorske baze v Rotterdamu. Po vesteh iz Amsterdama je odpotovala v Moskvo holandska delegacija, da razpravlja o vprašanju glede priznanja sovjetske vlade r strani Ho.
Stran 4.
- vzmammmmmm
TRGOVSKI LIST, 29. aprila 1924.
MHOMMaHMMMMHMnHBMMMBHMM MHMK MMHKHMIMMi
Štev.. 51.
landije. Moskovska' vlada je stavila kot predpogoj pogajanj principieluo priznanje sovjetske vlade prej nego se začnejo pogajanja o holandskem predlogu, da se ustanovi v Rotterdamu baza za zapadno Evropo.
Sejm v Poznanju. — Dne 27. t. m. se otvori v Poznanju LV. sejm, ki bo trajal do 4. maja t. 1.
Uvedba monopola na tobak v Nemčiji. Med zastopniki vlade in zastopniki tobačnih tovarn se vodijo pregovori o uvedbi monopola na tobak.
Praznovanje 1. majuika na španskem prepovedano. Direktorij je sklenil, da ne dovoli običajnih delavskih manifestacij na 1. inaja.
Državni proračun sovjetske Rusije. — Finančni komisarijat sovjetske vlade je te dni objavil podrobnosti državnega proračuna za sovjetsko Rusijo v letu 1923/1924. V primeri s proračunom iz
1.	1922/1923 se opaža, da so se direktni drž. dohodki zvišali v zadnjem letu. Prvič se nahaja v zadnjem proračunu postavka o dohodkih od industrijskih podjetij, kateri znašajo 23,768.800 rubljev, t. j. 1 % vseh navadnih dohodkov. Za podpore kmetskim gospodarstvom je bilo izdanih 47 milijonov rubljev. Celokupni proračun predvideva primanjkljaj 350 milijonov rubljev.
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBIJI ANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Plačilu tudi naobroke!
Velikobritanska državna razstava. Te
dni so otvorili v Wembleyu v Londonu velikobritansko državno razstavo. To je svetovni dogodek največjega pomena; tako delo četrtine vsega človeštva ne more iti neopaženo mimo ostalega sveta. Za Britance ima razstava seveda še prav poseben pomen; pokaže naj povojni razvoj navzgor, d d naj pregled velikanskih sil ogromne države. Psiholo-gične in praktične posledice pridejo seveda same po sebi. Računajo na obisk 30 milijonov posetnikov, kojim bo pokazala razstava ne samo vso moč britanskega imperija, temveč jim bo tudi največja nazorna šola o razvoju industrije, o britanskih izumih, britanski vedi in britanski tehniki. Ob priliki razstave bodo razpravljali več mednarodnih gospodarskih zadev, govorili bodo o mednarodni reklamni pogodbi, o preskrbi 9veta z elektriko itd. Tako bo ta britanski mikrokozmos obenem dogodek v pospešitvi mednarodnega sporazuma. Zgradbe so končali. Vsi priznajo, da se je izvršilo nekaj nenavadnega, da je že zunanja oblika dostojen izraz velike ideje. Vse je umerjeno in harmonično. Ves razstavni prostor meri 216 aerov. Angleški aere (ejkr) je 40 arov in pol. Ogromni beli stadion, ki je bil dogotov-ljen že pred letom, ima prostora za
125.000	gledalcev in je največji športni prostor sveta. Skupaj se držeča poslopja industrijske razstave obsegajo 52 aerov. Druga poslopja so po velikosti tem primerna. Prav tako znamenita kakor velikost je pa lepota zgradb. Petdeset arhitektov je poskusilo vse, kar so znali. Fine klasične črte in težka preprostost glavnih palač nam govorijo o dostojanstvu in moči, dolgi hodniki in široki razgledi nas spominjajo bolj na cerkev, kakor pa na kupčijsko podjetje. Številna poslopja dominionov in kolonij imajo vsako svoj poseben značaj, svoj slog in tvorijo veliko nasprotstvo napram kla-siciteti glavnih palač. Dvigajo bogastvo in pestrost slike, pa ne zmanjšajo harmonije celotnega načrta. — Vse skupaj je v sredi zelenih travnikov in cvetočih vrtov slikovito jezero poveča lepoto pokrajine, lepa stara drevesa nam pa kar nič ne pravijo, da je vse to betonsko mesto staro šele leto dni. To betonsko mesto naj bo trajno in bo služilo razstavam tudi še v bodočih letih. Znameniti pisatelj Rudyard Kipling je dal cestam in trgom primerna imena. Od glavnega vhoda te pelje Kraljeva cesta ali pot — King’s Way — naravnost proti stadionu, na desno vidiš industrijsko palačo, na levo pa tehniško palačo. V tej je nastanjena največja zbirka strojev, inženerskih potrebščin itd., kar je bilo rbrsnega tozadevnega sploh kdaj pod eno streho. V poslopje vodi pet železni*
škili prog i>: vseh delov Anglije, tako da lahko vsako mesto pošlje svoje stroje naravnost v razstavni prostor; v vsakem oddelku je ogromno dvigalo, ki postavi predmete tja, kjer je določeno. Razstavilo je in bo več kot tisoč tvrdk, in videl boš vse proizvode prav do zadnjih iznajdb iu spremenil). Posebno zanimiva je velikanska električna naprava, ki jo je postavilo v skupnem delu več kot 40 različnih tvrdk; daje luč in pogon za vso razstavo in si jo bodo posetniki lahko ogledali v polnem obratovanju. V industrijski palači bodo pa razstavile vse druge industrije. V bombaževem oddelku bodo predvajali različne štadije razvoja te najvažnejše angleške manufak-turue, industrije. Zlasti hočejo pokazati, kako potrebno je pošiljanje bombaža iz kolonij v Anglijo sedaj, ko je ameriški import prenehal. O tem dejstvu je >Tr-govski list« že parkrat poročal. Eden uaj-večjih oddelkov v tej palači je določen kemični industriji. V oddelku za živila, pijače in tobak je vrsta strojev dolga 160 metrov. Tudi druge industrije so se potrudile, da bi podale nazorno sliko svojih proizvodov v taki obliki, ki bi zanimala občinstvo ravno tako, kakor Specialista. Večinoma je za vsako stroko združenih več industrijcev. Eden najučinkovitejših razstavljenih predmetov je na prostem, izven palače: model premogovnika. S pomočjo električnih strojev bo lahko vsako uro šlo 2000 obiskovalcev v podzemske prostore in si bo ogledalo ves proces moderne nabave premoga.	(Dalje prihodnjič.)
Tržna poročila.
Žitni trg. Novi Sad, 24. aprila. Pšenica 315—320, ječmen 330—340, oves 250—255, koruza 227.5 — 247.5, moka »0g« 500, >0gg« 520, >2« 450, >5« 380 do 390, >6« 320—330, >7« 280—290, otrobi 210—215 Din. — Budimpešta, 23. aprila. (V tisočih madž. kron). Pšenica 325—335, rž 280—285, oves 270 do 280, zečmen za krmo 270—280, za pivovarne 310—315, koruza 235—240, otrobi 212—'217. — Dunaj, 23. aprila. Pšenica 2.200—2.300, jugoslov. 1.65 češko-slov. kron, rž 3000—3500 avstr, kron, koruza 2500, oves 2805 avstr. kron.
Mariborsko sejinsko poročilo. — Na svinjski sejm dne 25. aprila 1924 se je pripeljalo 252 svinj, 2 kozi in 1 ovca; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do
6 tednov stari	komad Din	175	do	225;
7 do 9 tednov	stari komad	250	do	400;
3 do 4 mesece	stari komad	525	do	700;
5 do 7 mesecev	stari komad	800	do	950;
8 do 10 mesecev stari komad 1075 do 1175; 1 leto stari komad 1400 do 1600; 1 kg žive teže 17.50 do 18.75; 1 kg mrtve teže 23.75 do 25; koze komad 200 do 350; ovce komad 300 do 350 Din. — Razprodanih je bilo 184 komadov.
Cene za meso na praškem trgu. Meso: ovčje 12.50 do 16, teletnina 9.50 do 15, jugoslovenska teletina 12 do 13.50, pre-šiči švedski 12 do 13, danski 11 do 13, volovsko meso, prednji del 11 do 14, zadnji 13 do 15.50, biki 12 do 14, krave, prednji del 8.50 do 11, zadnji 10 do 13, jagnjetina 9.
Dunajski živinski sejm (24. t. m.) — Svinje: Dogon 679 komadov. Notirajo za 1 kg žive teže: mesnate svinje 19.000 do
23.000	aK, debele 20.000 do 21.500 aK. Cene mesnatim svinjam so poskočile. — Goveda: Dogon 396 glav; od tega 141 iz Jugoslavije. Cene za 1 kg žive teže v tisočih aK: voli 10.5 do 16.5, krave 10.5 do 13.5, biki 10.5 do 14.5, slaba živina 8 do 10.4.
Lesni trg. Dunaj, 23. aprila. V tisočih avstrijskih kronah. Iglast les, okrogel, 20 cm navzgor 215, koli 4 do 6 m 2.5 (oboje povpraševanje. Ponudba znatno višja.) Rezan iglast les, ponudba 560 brez odziva.
Kože in kožuhovine na tržaškem trgu. — Cene jagnječjih kož naraščajo še vedno in vsa zaloga iz leta 1923. je — kakor se zdi — že razprodaua. Kupčije z letošnjimi kožami so se na vzhodu začele in *novo blago se plačuje po najvišjih cenah. Promet tega meseca bo dosegel kakih 60.000 komadov. Cene: srbske jagnječje kože (teža 65 do 67 kg) 12 do 13 lir, macedonske (78 do 80 kg) 15.75 do 16 lir, Volo (80 do 85 kg) 15 do 15.50 lir vsak kos. Zaloge vzhodnih in balkanskih ovčjih kož se tudi nagibljejo h kraju. Povpraševanje pa je živahno in cene Sfredo navzgor. Najvažnejši kupci »o še
vedno nemški in češkoslovaški trgovci, toda tudi italijanska in avstrijska industrija sta pokupili precej blaga. Ker se je mnogo kož prodalo neposredno že na vzhodu, je šlo veliko tega blaga skozi Trst kot tranzitna pošiljatev. Kupčije zadnjih štirih tednov so znašale 50.000 do 60.000 komadov. Cene: domače ovčje kože (180 do 200 kg) 12.50 do 13 lir, hrvalske in dalmatinske (180 do 200 kg)
11.50 do 12 lir, maloazijske (170 do 175 kg) 11.75 do 12 lir. Po kožah mladih kozličev se še vedno mnogo povprašuje, toda z vzhoda se ne dovaža sveže blago. Kozje kože niso poskočile kakor druge kože, ker so tako na vzhodu kakor na tukajšnjem trgu na razpolago še velike zaloge tega blaga. Zraven tega so ameriški trgovci občutno odnehali od nakupovanja. V zadnjih tednih je bilo prodanih nekoliko albanskih kozjih kož. Kupili so jih domači strojarji. Cene 7.50 de 8 lir komad. Kupčija z divjimi kožami je zastala, ker so cene močno padle, a jih lastniki blaga nočejo priznati. Notacije imajo vsled tega le imenovalno vrednost in so bile sledeče: domače ali albanske kunice 10 do 12 dolarjev, se-verno-albanske lisice 4 do 5 dolarjev, domače lisice 5 do 6 dolarjev. — Kupčije z govejimi kožami so bile zelo klavrne. Cene pa niso tako močno padle, ker je padlo tudi število zaklane živine, a to vsled tega, ker se uživa sedaj mnogo zmrznjenega mesa. Domača industrija ne kupuje govejih kož že več časa in sega raje po inozemskem blagu. Italijanski strojarji so prosili vlado, da hi prepovedala izvoz govejih in telečjih kož, toda do sedaj ni zuano, kako stališče misli zavzeti vlada napram tej prošnji. Cene: težke goveje kože 6.70 do 6.80 lir, sred-njetežke 7.80 do 8 lir, lahke 7 do 7.10 lir 1 kg. Cene telečjih kož so precej stalne, kupci večinoma nemški, dalje tudi češkoslovaški, ogrski in ameriški strojarji. Cene se gildjejo po kakovosti med 14 iu 17*lirami za 1 kg.
CENOVNIK,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 1(5. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.*
Velja od dne 1. do dne 15. maja 1924.
Št. Imenovanje predmetov in do- Din mačih proizvodov
1. Pšenica, 100 kg....................................................................310
‘2. Rž, 100 kg........................................................................250
8. Ječmen, 100 kg.....................................................................320
4. Oves, 100 kg.......................................................................240
5. Koruza, 100 kg.....................................................................230
«. Koruza, defektna (30% defektnih
zrn), 100	kg.................................150
7. Bela moka	za	lukMUz.no	pecivo,
zdrob, 100 kg..................................................................510
8. Bela moka	za	luksuzno	pecivo
št. 0, 100	kg.................................500
9. Bela moka	za	luksuzno	pecivo
št. 2, 100	kg................................4.50
10. Krušna moka št.	4 in 5	100 kg	.	380
11. Crna moka št. 6,	100 kg	. . .	.	310
12. Crna moka št. 7,	100 ko	. 7 .	.	270
13. Obloda, 100	kg.................................200
14. Otrobi, 100	kg.................................210
15. Koruzna moka, 100 kg	...	.	230
16. Konji za klanje,	100 kg	. . .	.	600
17. Konji težki za vprego (slovenski),
vsak......................................................................... 6000
18. Konji lahki za vprego, vsak . . 5000 ,19. Konji hribovski maJi (macedon-
ski), vsak................................................................... 2000
20. Osli, vsak.......................................................................1000
21. Mezgi, vsak..................................................................... 2000
22. Krave, vsaka.................................................................... 2500
23. Voli in biki, par do 700 kg, vsak 4000 Voli in biki, par od 700 kg do
900 kg, vsak................................................................. 5000
Voli in biki, par od 900 kg navzgor, vsak.............................. 6000
24. Teleta do 70 kg, vsako .... 1200
25. Ovni, vsak........................................................................200
26. Jagnjeta, vsako...................................................................100
27. Prašiči, par od 140 kg do 220 kg,
vsak......................................................................... 3000
Prašiči, par od 220 kg navzgor, vsak..................................... 4000
28. Koze, vsaka.......................................................................200
29. Masi, 100 kg.................................................................... 3000
30. Suho svinjsko meso (rebrca),
100 kg....................................................................... 3000
31. Salame turistovske (poletne), 100
kilogramov................................................................... 2500
32. Salame (zimske) iz debelo razse-
kanega mesa, 100 kg ... . 6500 Salame (zimske) iz drobno razsekanega mesa, 100 kg .	.	.	.	8000
38. Slanina nasoljeni, 100 kg	.	.	.	2800
84.	Slanina	sveža, 100	kg....................... 2900
35. Slanina	povojena,	100	kg	.	.	.	3000
36. Gnjati,	100 kg.................................4200
87.	Zaklani	prašiči razpolovljeni,	100
kilogramov................................................................... 2900
38. Svinjsko meso sveže, 100 kg	.	.	2500
89.	Goveje meso sveže, 100 kg	.	.	.	1800
40.	Ovčje meso sveže, 100 kg	.	.	.	2000
* Razglašen v »Službenih Novinah Kralje-: vine Srba, Hrvata i Slovenaca* St. 74, izdanih dno Ul. piaroa 1984.
Si. Imenovanje	predmetov in do- Din
mačih proizvodov
41.	Jagnječje meso sveže, 100 kg .	.	2000
42.	Domača klobasa (mesena), 100 kg	3UW
krvave, jetrne klobase, 100 Kg	.	2uo0
44.	Bolu slanine, stisnjeni, 100 kg .	.	500
liohi slanine, nestisujeni, 100 kg	.	2000
4o.	Kozje meso nasoljeno, 100 kg .	.	1200
40. Notranjščina glave, debela koža
100 kg..................................................... 800
47. Suha čreva (1 lopta 1- 100 sežnjev
= IH	kg), 100	kg.................................... 7000
48. Koža goveja surova, buSak i/. Juž-
ne Si bije iu Bosne 20% ceneje,
■M kg....................................................  2200
49. Koža kravja surova, buš&k iz Juž-
ne Srbije in Bosne 20% ceneje,
i' K00 kg ............1	•	■	■	^000
oU. Koža junčja surova, busak u Južne Srbije iu Bosne 20% ceneje 100 kg	'!	2000
51. Koža telečja surova, 100 kg . . 3500
52. Koža jagnječja surova, 100 kg . .
63. Koža kozlovska surova, 100 kg . 7000 54. Koža ovčja surova, 100 kg . . . 2500 . 55. Koža kozja surova, kos ....	15
57. Koža dehoija surov«, kos ...	90
58. Koža jazbečja surova, kos . . .	110
69. Koža divje mačke, kos ....	110
60.	Koža	volčja, lto« .	. t	.	.	.	.	130
61.	Koža lisičja kos.............................................350
62.	Koža kunja, kos.............................................1C00
68.	Koža	sobolja, kos	. .	.	.	.	.	1000
65.	Koža	goveja suha,	100	kg	.	.	.	5000
60.	Koža	konjska suha, 100	kg	.	.	.	3o00
67.	Slive suhe 70/75, vložene v v ležali,
100 kg .........	.	800
68.	Slive suhe 80/85, vložene v vrečah,
100 kg......................................................700
69.	Slive suhe 95/100 (stotinke), vlo-
žene v vrečah, 100 kg ... .	600
70.	Slive suhe 100/120 (uzanca), vlo-
žene v vrečah, 100 kg . . . .	500
71.	Slive suhe 120/130 (raerkantitne),
vložene v vrečah, 100 kg . . .	100
72.	Slive suhe (etuirane), vložene v
zabojih,	100 kg.............................................JOO
73;	Suhe	hruške,	100	kg.................................150
74.	Suha	jabolka,	100	kg ....	200
75. Konservirano sadje s sladkorjem,
100 kg	.	.	   2000
Konservirano sadje brez sladkorja, 100 kg ....... .	1000
76.	Pure žive, vsaka •........................................... 80
77.	Gosi žive, vsaka............................................. 80
78.	Race žive, vsaka ......	45
79.	Kokoši žive, vsaka ......	30
80.	Pure	zaklane,	100	kg................................3500
81.	Gosi	zaklaue,	100	kg............................... 4000
82.	Race zaklane, 100 kg . . . , .	8000
83.	Kokoši zaklane, 100 kg . . . .	2500
84.	Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci),
^ zaboj......................................................1500
85. Konoplja v povesmih (surovo pre-
divo), 100 kg............................................ .	20*
86.	Predivo, 100 kg.............................................1000
87.	Diva 741 kurjavo, 10.000	kg	.	.	2200
88.	Lesno oglje, 10.000 kg	...	. 9000
89. Stavbni les jelkovin, smrekov, raz-
žagan (deske letve, kolči, plohi, grede, m*..................................................(JOO
90.	Stavbni les jelkov obtesan (grede)
od "/„ do ‘"/m, m* .... .	880
91.	Stavbni les jelkov v oblicah (Ja-
drenikl, koli za hmelj, lantuue = drogi za brodovje) do 25 cm srednjega premera, m3 .	.	.	800
92.	Stavbni les borov, razžagan, m* .	91»
93.	Stavbni les borov, obtesan, m’ .	500	'
94.	Stavbni les bukov, razžagan in ob-
tesan, oparjen, m3..........................................800
Stavbni les bukov, razžagan in obtesan, neoparjen, m3......................400
95.	Stavbni; les hrastov, razžagan, m’	1.800
96.	Stavbni les hrastov v oblicah, m’	500
97.	Hrastovi pragi 1‘60 do 2-20, kos	30
Hrastovi pragi 2-50 do 2 70, kos	50
Hrastovi pragi, specialni, in’	.	.1.500
98.	Pragi bukovi, kos............................................ 30
99. Stavbni les, razžagan, lipov, ore-
hov, in drugih plemenitih dreves, m*...................................................1.500
100. Stavbni les, razžagan, brestov in
jesenov, m3...............................................1.000
101.	Doge, vedro......................  .	90
102.	Telegrafski drogi, 7 do 9 m dolgi
kos........................................................  50
108.	Cement raljski, 10.000 kg ...	.	6.000
104.	Cement beočinski, 10.000 kg . . .	7.000
105.	Cement hrvatski in slovenski,
10.000	kg...............................................6.000
106.	Cement dalmatinski, 10.000 kg . .	4.500
107.	Bavksit (dalmatinski), 10.000 kg .	250
%ža vsakih 100 kg 100 dinarjev dražje nego
za slive v vrečah.
Dobava, prodaja.
Dobava denarnih ovitkov. — Potno ministrstvo potrebuje 200.000 denarnih ovitkov (100.000 v izmeri 17/12.5 cm*
100.000	pa 25/15 cm). Ovitki morajo biti taki, kakršni so bili pod avstrijsko upravo. Vse davščine (4K>%) trpi dobavitelj. Kolkovani ponudbi naj se priloži vzorec papirja. Ponudbe zbira poštna direkcija v Ljubljani. Ponudbe naj izvolijo interesenti predložiti čimprej-
Dobava odlitkov od sive i« surove li-tine. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo večje množine odlitkov od sive in surove litine. Ponudbe je predložiti najkasneje do 9. maja 1924.
* * *
Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odeleniu Dirckcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsflK delovni dan od 10. do l 1?. ur«;.
v*wuat*aom
Dobava bencina. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 17. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg čistega bencina.
Dobava raznih olj in konsistentne
masti. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 16. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 4800 kg gostega letnega motornega olja in 3000 kg redkega zimskega motornega
olja za avtomobile ter 1100 kg rumene konsistentne masti.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniSke zbornice
Mariborska Državna borza dela. Ta borza je imela pretekli teden delo na razpolago: 55 hlapcem, 9 viničarjem, 15 rudarjem, 2 vrtnarjema, 10 kamnosekom, 3 ogljarjem, 1 steklarju, 3 lesnim strugarjem, 3 pletarjem, 1
tapetniku, 4 krojačem, 1 pivovarilcu, 1 občinskemu redarju, 1 kovotlačitelju, 1 cirku-laristu, 4 gospodinjam, 41 delavkam, 1 izdelovalki umetnih cvetlic, 1 bolniški strežnici, 1 perici, 1 varuški, 4 natakaricam, 4 kuhari-rlcam 73 sobaricam in služkinjam. Iskala je pa 36 hlapcev, 12 viničarjev, 9 rudarjev, 2 vrtnarja, 4 ekonome, 1 šoferja, 1 oskrbnika, 1 lovca, 8 kovačev, 1 železolivarja, 1 kleparja, 16 ključavničarjev, 10 mehanikov, 16 mizarjev, 5 kolarjev, 1 sodarja, 4 sedlarje, 16 čevljarjev, 6 mlinarjev, 7 pekov, 5 mesarjev, 8 strojnikov, 65 delavcev, 13 pisarniških moči,
3 gospodinje, 60 delavk, 6 tkalk, 4 hotelske sobarice, 12 natakaric in 101 sobaric, služkinj in delavk. — Potom te borze dela pa dobi delo takoj 20 rudarjev kopačev, 40 rudarjev vozačev (samcev), 3 ogijarji za izdelovanje bukovega in smrekovega oglja, 1 Specialist za kuhanje platna, 1 barvar za barvanje platna, 3 izdelovalci godal (klavirjev), 1 gosposki sluga, 1 pozlatar za pozlatenje okvirjev. — V Maribor prihaja vsak dan več ljudi iz dežele iskat dela, ker radi dosedanjega slabega vremena še ne dobijo pravega dela.
!il.'MS;.;ii:ilii!iiiiiill!ill!l!lllitllllltl!lllllillll»IIHII!ilM»!Hlllllllliitllll!lilillllllllillllllilllllllll)lllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllHlllll!imilllHlllllllll!
POZIV
delničarjem Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani vabi vse lastnike delnic Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicam Delniške družbe pivovarne »UNION« VII. emisije, sklenjene na občnem zboru dne 14. aprila 1924.
Za vsaki dve delnici Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško s kuponom pro 1923/1924 ter z nadaljuimi kuponi in s talonom izroča imenovani zavod eno delnico Delniške družbe pivovarne »UNION« VIL emisije s kuponom pro 1923/1924.
Zamenjava se bo vršila od 28. aprila do vštetega 15. maja 1924 pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova' ulica št. 50. Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t. 1., se ne bo več oziralo.
Za izročene delnice Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško bo izstavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu se bodo svoje-časno — kakor hitro bodo dotiskane nove delnice Delniške družbe pivovarne »UNION« — izročile delnice v efektivnih komadih.
I
V Ljubljani, dne 19. aprila 1924.
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO.
TISKARNA
TBG..IND. D. D.
MERKUR'
TELEFON asa
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13
Tiska časopise, knji««. broSure, cenike, letake, pravita, vizitke, trgovske in uradne tiskovine itd.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
•«	mm*
»
g DVOJNO
rzen/M
5LADNAI 1L.IM KAVA.
!<	IQ F® B
\\	TVORNI.CA ŽITNt KAVE,
' "'.EPRAZARNA ZRNATE KAVE «UNCE PRI yUBL
Naročajte
in razširjajte
Trgovski list!
prodaja
PREMOG
la; slovenskih premogovnikov
vseli kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premogi in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva testa št. 15, II. nadstr.
trn
Zaloga KLAVIRJEV
in pianinov najboljših tovarn Bosendorier, Ehrbar, Czapka,
H8lzl, Schweighofer, Stingl i. t. d. — Tudi na obroke. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
Sotlo ve kupim
večjo množino, nove ali rabljene, velikost od 100—700kg in sicer iz črne in pocinkane pločevine. Najnižje ponudbe in množino sporočiti Franc Majdič-u, trgovcu v Kranju.
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših banaških mlinov, * otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE 1
I
i
Industrije:
oglašajte»»Trgovskem listu“!
* n 111111 h 11111111 im 111 n 11111111 m n 11111
11 n 11 ni 11111111111 ni i n i i u 111111 ii ii iii riif iniiiiiiiiiirin]
Hrastovih hlodov
oddam večjo množino lakoj, franko vagon Slaracerkev ali Kočevje po primerni ceni. — IVAN SOBE, trgovec v Polomu pri Kočevju.
A. V1CEL
Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasio in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno	I
Pozor železninarji!
Preje kot se oskrbite s Friedlanderjevo emajlirano posodo, železnimi pečmi vseh vrst, štedilniki, pečnimi vratci in drugimi litimi predmeti, zahtevajte specialni cenik od tvrdke E. I. A. G. FERRUM, PRAG, FRIEDLAND, po zastopniku
BEOGRAD A M nUDIIISK ClHISiSI ZAGREB
Bogovičeva ulica 7. II.
IlUGOEKSIMl
Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr. Eitsport Lj U KI tj .XIV A.	Import
Vegova ulica S
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga mlina »UNION" Osijek
TRGOVINA
■ Specerffsklm, lcolonljalnlm, molerijalnlm blagom.
I
I ■ tpecerlli S deželnimi
RnillipMIIIHBi
deželnimi, poljskimi pridelki, lesom in letnimi U delkl na debelo In drobno
Hilli!
UIIIHa
Hlinili!
luimiiim
uiimmii
1
i
J
* SliMU L
Priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalnih strojev „ADLER“ in „(JRANIA“.
Šivalnih strojev
za rodbine in obrte.
Voznih koies:
Dilrkopp, Styria, O.ožno kolo (U/affenrad).
--------—	Ceniki	zastonj	in	franko!----
Vsakovrstno
moško perilo
po znižanih cenah priporola
tovarna perila »TRIGLAV" G. Vojska in drug
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 nasproti hotela Štrukelj
Priporočamo:
los. Peteline \
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
■
     ■
a	—	r	B
g Najboljši šivalni stroji v vseh ■ m opremah Gritzner, Adler za ■ a rodbinsko in obrtno rabo, * * istotam igle, olje ter vse po- ■ » samezne dele za vse sisteme. ■ IS	En groš!	‘7
f
illflllillliiiiiiillilliilllllilillllilllllllllillllilimii popolnoma nov, samo parkrat rabljen se proda po znižani ceni.
„Z0Rfl“* »■ t
Ljubljana
Kralja Petra trg it 2, pritličje.
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže
pražene kave
mletih dišav in
rudninske vode
Tati in solidna postreli . Zahtevajte cenik!
TRGOVSKA BANKI) D. D. LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Dunajska c. 4 (v lastni stavbi).
Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgrodec
Slovenska Bistrica
Brzojavi: Trgovska
KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000 —
Izvršuje vse banCne posle najtočneje in najkulantneje.
Telefoni: 139. 146, 458
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Dravograd
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija),
Brzojavke: Zadruga Kropa,
Telefon inierurban: Podnart 2,
Žeblji za normalne in ozkotirne j | Spojke za ladje in splave	t	Podložne pločice
železnice	|	Železne brane	|	Malice
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani	1	Zobje za brane	f	Zakovice za tenderje,	kotle,
Žeblji za zgradbe, les itd.	Z	Kljuke za podobe, zid, cevi, I	mostove,	sode,	pločevino,
Žeblji za čevlje	|	žlebove	ild.	|	kolesa	itd.
Spojke za odre in prage	|	Vijaki z malicami	Z	Vijačni čepi	— Verige
Vsi v našo stroko spadajoči želesni izdelki po vzorcih itn risbah najceneje.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
jlJf S K A
O. 13.
BEOOHAD #•
DelnlSka glavnica: Din 60,000.000. Rezerve: Din 32,515.000
CENTRALA (ZAČASNO) LJU»£JANA
PODRlIŽ&VircsS:
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Kcrčtsia
Kotoir
Kranj
£JwB»Sjjariai
Maribor M@tk.ov'-S Prevalj s Sarajov o
Split
Silbenll^
ažacTT@l>
Potniški urad
Brzojavni naslov: Jadransko —- Amerilcsstskl oddelek
IN © 55 EM S K A ZASTOPSTVA :
ITAMJA: Banca Adriatica, Trst, OpaSIJo, Eader. - - AVSTRIJA: Adriotlscke Bank, "Wien. — JUŽNAAMEBIEA: Banca Youg«slavo «£e CIuSIL«, Valparalso, Antotogasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Mataies.
AFHACIJA: Frank Sakser Stote Bank, 82 Corllandt St., New York CIty.
Banka Ima prvovrstne zveze v vseh glavnik mestih sveta tol
se peča z vsemi bančnimi posli.
' .wois«nnMMnUtgig(tSo:>nwoHawURi.«Mib>.«r........... HHi> llilMHIIHIUlll>IWiiiWHm 1	11	'	Wl—i|l»Hi mim i iiamii
I.asinik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F.
wt»WWW
JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.
I
tovarna	**
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi M
:najfinejši in najokusnejši : | namizni kis iz pristnega vina. |
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder- | neje urejena kisarna v Jugoslaviji. |
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje. M
Veletrg ovina ,
A.Šarabon j
v Ljubljani 1
f
priporoča	t
špecerijsko blago)
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
(Gradska Stedlonlca)
v Ejublj^rai.
STANJE .VLOŽENEGA DENARJA preko 90 milijonov dinarjev ali 360 milijonov kron.
SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je 'večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega
nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih,
župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma 'varen.