W*V*V - ♦ « IH lIPIJ UMIP——1WP» *Vo*%4 <♦♦♦♦* SS&gfil .. *. »»v 3fc#jv3^r'ci*ij »♦ V*V rain8B3K,v« »v®v«viaEssSis*.v. h>v.vXv/fWpWt*X* f«wKwJvw%‘M* r.vX#X*X*X4X*X*X* KvX*X*X*X*X*X*X* 4*4% 4 * 4 wXwIvaw — i« V« *♦*»** M XvX*X*X*X*X. liffi xvx*x<*xvx*:^w X*X*X*X*X*X*X*Xv f*X*X*X»X*»%M*!*K*! Potovanje predsednika Tita po azijskih in afriških deželah je vodilo te dni skozi Indijo. Neverjetno velik poudarek, ki ga je dal temu obisku svetovni tisk, kaže, da gre v resnici za veliko ve* kakor samo za razgovore dveh vodilnih državnikov dveh zemljepisno oddaljenih držav: Indije in Jugoslavije. Indijski tisk je soglasno izražal prepričanje, da sta Tito in Nehru danes priznana kot najodločnejša zagovornika miru in mednarodnega sodelovanja. Sporočilo o državniških razgovorih v New Delhiju in drugod ocenjujejo kot ponovno afirmacijo koeksistenčnega duha, ki se je prvič močno izrazil na bandunški konferenci, pozneje pa v vrsti mednarodnih srečanj in dokumentov. Zdaj pričakuje predsednika Tita prestolnica Cejlona Colombo. Tja bo prispel jutri, v sredo. NA SLIKI: PREDSEDNIK TITO S SOPROGO NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU BURMANSKE UNIJE U VIN MAUNGU Svet, ki v Ulem živimo KAMERE SO ZABRNELE IN TOV. TERČEK JE VPRAŠAL... COLIBRI ali PARIZ? — Kam pa letos poleti? — V Pariz. — Kako? Imata tam sorodnike? — V TT sva brala razpis, ki obljublja tistemu, ki bo trikrat zmagal v tretji težavnostni stopnji Colibri ali pa potovanje v Pariz. No, če ne bova prej žalosten konec strila, potem se bova še prijavila in potrudila, da bova letos videla Pariz. TEKSTILCI IZ VSE SLOVENIJE IN CELO IZ BRATSKIH REPUBLIK SO PRIHITELI: V LJUBLJANO, DA BI POD KUPOLO GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA IN NA ELITNI MODNI REVIJI POKAZALI, KAJ VSE SO PRIPRAVILI ZA LETOŠNJO POMLAD IN POLETJE. OBISKOVALCI OBEH PRIREDITEV Z ZADOVOLJSTVOM UGOTAVLJAJO, DA SO NASI TEKSTILNI MOJSTRI PRAVI STROKOVNJAKI, KI PRAV NIC NE ZAOSTAJAJO ZA TUJIMI; NJIHOVI IZDELKI TAKO PO KVALITETI KOT PO VZORCIH NISO SLABSI OD UVOŽENEGA BLAGA. SKRATKA, TEKSTILCI SO SE LETOS PRAV POSEBNO IZKAZALI. TO PA NE BI MOGLI TRDITI ZA SAMO MODNO REVIJO, NAMREČ ZA MODELE, KI SE JIM PRI TOLIKŠNEM ŠTEVILU KREPKO POZNA, DA TIH JE USTVARJALA ENA SAMA ROKA. MODELI ZENSKIH OBLEK SO ENOI.ICNI. PRETEŽNO V ZNAMENJU PENTELJ N PENTLJIC, VEČERNE OBLEKE — KAKOR LANI — DOLGE, NEPRIVLAČNE ALI PA EKSTRAVAGANTNE, MANJKA ŠPORTNIH KROJEV IN KROJEV ZA SLUŽBO. OD NJIH SE MOČNO RAZLIKUJEJO PLETENINE, KI Z UMIRJENO ELEGANCO POŽIVLJAJO PRIREDITEV IN ZASLUZIJO ZATO VSE PRIZNANJE Takole so se zadnjo soboto pogovarjali pred televizijskimi kamerami prikupni radijski napovedovalec Tomaž Terček ter sošolca mariborske klasične gimnazije Mladen Houška in Peter Cimerman na popularni radijski in televizijski oddaji »Spoznavaj svet ln domavlno«. Samozavestna fanta sta v križnem ognju reflektorjev in televizijskih kamer odgovarjala da vprašanje o našem velikem iznajditelju Nikoli Tesli, vi pa ste pri sprejemnikih grizli nohte in za njuno srečo stiskali fige. Kaij pa mi? Mi pa smo v vašem imenu pokukali za kulise te priljubljene oddaje, ki navaja mladi Tod k plemenitemu tekmovanju. Neverni Tomaž na vroči vaji Po pravici povedano smo pokukali v svet onkraj televizijskih .objektivov in mikrofonov že dopoldne, ko smo potrkali na vrata velikega studia RTV med »vročo vajo«. Kandidatom, ki so prišli preiskusiti svoje znanje, je treba pred oddaj,o namreč še marsikaj povedati, še več pa pokazati. Predvsem kje in kako morajo prihajati na oder. da bo oddaja lepše tekla, (n na »vroči vaji«, ki je neke vrste generalka, mora biti vse natanko tako kot med oddajo. Mar res vse? Ne, kje neki. Vprašanja na katera morajo odgovarjati kandidati pa niso tista kot zares. Neverni Tomaž si jih sproti izmišlja. Ko smo vstopili v studio med »vročo vajo« je bila na vrsti ljubka Marinka iz Kopra. — Prvo vprašanje. Ali mi lahko poveste če ste že pobožali živega morskega psa! Želite pol minute za premislek? — — Prosim, Med tem je kamerman naravnal televizijsko oko na uro. metronom pa je začel šteti sekunde. — Pol minute, prosim odgovor! — Morskega psa še nisem pobožala, ie smeje stisnila skozi zobe markiran odgovor Marinka. — Hvala lepa za pravilen odgovor in na svidenje čez štirinajst dni. Stane Mikuš je urednik mladinskih oddaj in je kot tak tudi komandant oddaje »Spoznavaj svet in domovino«. Zato smo izkoristili majhen odmorček in ga pocukali vstran. Povedal nanv je, da je prvi oddaja zagledala luč sveta 3. maja 1957. in da jih je bilo od tedaj že 19. in da je doslej preizkusilo svoje znanje že 110 kandidatov. Prijav pa je vsak dan več in jih je že zdaj dovolj skoraj za dve leti. Odmor med »vročo« in »ta pravo« oddajo smo izkoristili za razgovor s plavolasko, ki je doslej med vajo ves čas sedela v prvi vrsti in sebi mrmrala -besede, ki sta jih Izgovarjala na odru napovedovalka Dušica Er* zlnova In Tomaž. To je pisec in redaktor oddaj »Spoznavaj svet in domovino«. Saša Zaletel, ki sj ni mogla kaj. da ne bi podoživljala besede, ki jih ie nazlsala in povezala v prijeten in zantmav scenarij. Ona nam ie povedala, da vprašanja sestavljajo literati, zgodovinarji, tehniki, profesorji ln sploh strokovnjaki. Povedala pa nam Je tudi, da imajo z zbiranjem literature in virov silne težave. Različni podatki v različnih knjigah so vzrok, da se včasih oddaja »zafeclja«. Tako je bilo oni dan z odkritjem fotografije na mokro ploščo. Kandidat je trdi! svoje, izpraševalec svoje in oba sta imela prav. V treh različnih knjigah so bilinamreč triie različni podatki. Podobno se je zgodilo Mariji Kocjančič, ki je dokazala strokovnjakom s partiturami v rokah, da Chopin napisal 16 in ne 13 nolonez. Trema in baldrijan In kaj je najpogostejši vzrok, da kandidati pogrnejo? Predvsem ne zato. ker kandidati ne bi znali, ampak zaradi treme. Pogost vzrok Pa ie tud) ta. da kandidati pričakujejo težja vprašanja. Tako se ie zgodilo 15-letnl Jelki Skofca iz Slovenske Bistrice. (Nadaljevanje na 4. strani) »Te knjige v tujini ne bomo prodajali za domače valute,« so odločili voditelji uradne Agencije za informacije. Agencija namreč prodaja v tujini ameriške knjige za domače valute, doma, v Ameriki, pa plačuje založbam njihovo protivrednost v dolarjih. Pa ni bila to edina nenavadna odločitev ob tej knjigi. V State Departmentu so jo baje jtrebirali zelo pazljivo; tisk pa je ob njej zagnal tolikšen hrup, da je to do neke mere spominjalo samo še na nesrečnega Pasternakovega Zivaga. Naslov: »The Ugly American«, »Grdi Američan«. Avtorja: William Lederer, Eugene Bardick. Vsebina: Ameriški diplomatski predstavniki v Južnem Vietnamu so tisi po vrsti sami vase zaljubljeni birokrati. Washingtonsko zunanje ministrstvo, State Department, izvaja v sodelovanju z generalskim Pentagonom in gospodarskimi resorji v Južnem Vietnamu »obsežen« program pomoči domačemu prebivalstvu«. Le da je ta pomoč večinoma vojaška, ne pa gospodarska, kakor bi si je Vietnamci želeli. V »boju proti komunizmu« deluje v tej deželi več sto tehničnih strokovnjakov, ki sestavljajo veličastne načrte za letališča, strateške naprave, prometne zveze, pristanišča in podobno — vse v zraku, brez prave gospodarske podlage. Nastajajo betonska vzletišča na aerodromih; poleg, njih pa um,azani kmetje z bivoli apatično rijejo po riževih poljih in se ne zmenijo za početje ljudi, ki zaslepljeni od papirja zabijajo v to deželo milijone nekoristnih dolarjev. Med temi ljudmi se najde nekdo, ki sprevidi, kaj v resnici ta, zaostala dežela potrebuje. Zato skonstruira namakalno napravo, ki prebivalstvu tištenn kraja v resnici koristi; ljudje, ki jim naprava namaka polja, gledajo po zaslugi konstruktorja na Ameriko še nekoliko drugače kakor samo na neko tujo velesilo, ki počne nekaj, kar je njim popolnoma tuje. A ko skuša inženir svojo zamisel razširiti, ga zavrnejo nadrejeni: »Da, vse je lepo; a če bi morali vsf za majhen denar sodelovati s temi umazanimi Vietnamci, bi za diplomatsko službo ne pridobili nobenega Američana več.« Delo močno spominja na podobni roman Angleža Grahama Greena — »Mirni Američan«. Neki ameriški diplomat, ki je pravkar prišel s harvardske univerze, se ves prepojen z idejami svojega ideologa-apostola Yorka Hardinga vrže v vrtinec vietnamske „Grdi Američan" revolucije in hoče na najbolj neprikladne načine braniti ideale »zahodne demokracije«. Zaključek njegovega početja je logičen: nož v hrbet in smrdljiva luža kanalizacije. ... j. • Razumljivo je. da se je ob obeh knjigah vzdignil velikanski vrtinec prahu. Kajti takšna dela napadajo samo osnovo ameriške politike do »prijateljskih narodov«. State Department, ki je slej ko prej obseden od »obrambnih zidov«, protikomunističnih zvez in »vojaškega ravnovesja«, se je kajpada začutil prizadetega. Kajti »Grdi Američan« je vendarle tako značilen! V reklamnem oglasu na ovitku Grahamove knjige (ameriška izdaja) je založnik napisal: »Morda se ne boste strinjali z marsičem, kar pravi Anglež Morda vas bo razburila njegova satanska ironija. A mi ne moremo nič zato: kajti tako misli o nas velik del sveta.« Zdaj pa, ob »Grdem Američanu«, si založnik ne more privoščiti niti tega, da bi skomignil z rameni ob ironiji tujca, ki jo lahko ignoriraš. Ne. »Grdega Američana« sta napisala dva Američana. Ignorirati pa ga ne moreš zato, ker je Latinske Amerika metala kamne in gnile pomaranče na podpredsednika Nixona; zato, ker je šla Eisenhowerjeva doktrina za Srednji vzhod v puh in prah; zato, ker večina manj razvitih narodov te sorte pomoči raje ne sprejme — če se le da. Ali je torej tisto, kar je narobe, v samem State Departmentu? Zdaj teče v Združenih državah spet velika razprava o pomoči tujini, ki jo hočejo nekateri zvišati: drugi pa znižati. Hkrati se je očitno začela nova sovjetska »ofenziva smehljajev«; in prodoren uspeh Mikojanove turneje razgovorov je vse preveč očiten, da ne bi bilo jasno, da so ljudje, celo Američani sami, bolj dovzetni za smehljaj kakor za raketne rampe. To je trenutek, ko ljudje čedalje bolj intenzivno razmišljajo o tem, da bi bilo morda vendarle pametno spremeniti nekatere stvari iz preteklosti. S široko publiciranimi dobrodošlicami se je nasmehnil celo John Foster Dulles, znani mrkoglednež. »Ali smo res narod ljudi, ki se samozadovoljno zapira v svoj svet hladilnikov in avtomobilov, klimatizacijskih naprav in za vsak primer tudi vodikove sile?« je vprašanje, ki zdaj zanima nenavadno veliko ljudi? To vprašanje se v drugi obliki skrajšuje v stavek: ali sem res »Grdi Američan«? Dušan Dolinar Izžrebali smo nagrade V nedeljo dopoldne sc Je zbrala v našem uredništvu komisija, sestavljena iz reševalcev naših ugank in članov uredništva. Žrebali smo knjižne nagrade za našo novoletno nagradno križanko in Izžrebali naslednje srečne reševalce: 1. nagrado dobi Gabrijela Sedej, Ljubljana, Miklošičeva 15-111. Prejela bo sedem knjig Časopisnega podjetja SP Z. nagrado dobi Angela Povšnar, Zg. Duplje 55 pri Kranju. Prejela bo- pet knjig 3. nagrado dobi Katarina Golež, Planina 30, Kranj. Prejme pet knjig 4., 5. in fi. nagrado dobijo: Alojz Golob, Nova Gorica 2, Božo Počivalšek, Moše Pijade 6, Maribor in Vinko Pavlin, Ljubljana, Hrenova ul. 4. Vsi trije prejmejo po tri knjige 7—12 nagrado dobijo: Tatjana Filipič, Sevnica, Kolodvorska 39, Majda Pavlin, Gornji trg 24, Ljubljana, Bela Križanič, Ivančna gorica, Marija Naglič, Radovljica, Gorenjska 10, Ig°r Calcari, Ljubljana, Linhartova 80, Martina Juvan, ObLO Litija. Vsi prejmejo po dve knjigi 13—32 nagrade dobijo: Mimica Trebeč, Kajuhova 2, Kranj, Suzana Sevnik, Zupančičeva 14, Ljubljana, Hermina Prešeren, Milčinskega 12, Ljubljana, Nevenka Prebil, Tomšičeva 5, Ljubljana, Milena Kocjan, Dolenjska 31, Ljubljana, Andreja Maslo, Pleteršni-kova 12, Ljubljana, Marija Zadravec, Stročja vas 7, Ljutomer, Niko Einspi-ler, Grubarjevo nabrežje 18, Ljubljana, Dore Zdešar, Tomšičeva 3, Kranj, Vinko Nikolič, Njegoševa 6, Ljubljana, Božo Rebolj, Gornji trg 1, Ljubljana, Miha Mohor, Vodopivčeva 3, Kranj, A. Ahačič, Park Svobode 4, Kranj, Jožica Lipaj, Kocenova 7, Ljubljana, profesor Jože Krakar, Sodražica, Jeras Janez, Titova 152, Ljubljana. Ivanka Perko, Piran, Zecchi-nijev trg 5, Jernej Limpel, Vižmarje 53-1 - Šentvid, Geli Jeras, Titova 152, Ljubljana, Alojz Semplič, Stara cesta 22, Kranj. Vseh dvajset nagrajencev prejme po eno knjigo Reševalce iz Ljubljane naprošamo, da dvignejo knjige v našem uredništvu, reševalcem iz ostalih krajev pa jih bomo poslali po pošti. Zaradi obilice prispelih rešitev nagradne križanke, nismo mogli — kot smo prvotno nameravali — izžrebati tudi rešitve slikovne nagradne uganke. Žrebanje smo zato odložili za teden dni, da pa teden ne bi bil brez koristi za tiste, ki so Imeli premalo časa za reševanje slikovnih ugank, podaljšujemo rok za oddajo do sobote, 24. januarja do opoldne. IZZA KULIS POPULARNE ODDAJE » SPOZNAVAJ SVET IN DOMOVINO« IjHMjana, 21« januar 1959 Leto VIL SL 3 nemške stavka $omS PočilA np SMEHA : odprli tri kinematografe, ki niso niti za Črne, niti za bele, pač pa za mešance. Vanje smejo samo tl. Zdi se, kakor da hočejo oblasti reči: »Kar Je bilo, Je bilo — zdaj mešanja ne sme biti več.« V francoskem mestecu Champagnole so pred kratkim preimenovali nekatere ulice. Ulica, kjer Je davčna uprava, je bila krščena za »Im« passe Budgetaire«. To Je pravzaprav slepa ulica. »Davčna — slepa — ulica« Torej le še ni Izgubljen sleherni smisel za simboliko. Ameriški zunanji minister Dulles Je rekel v nekem intervjuju: • »Ko sem Še študiral v Parizu, na Sorbon-nl, sem se pogosto udeleževal demonstracij. Le da se zdaj ne morem več prav spomniti, proti čemu sem takrat demonstriral.« Bodoče vojne nikakor ni treba vojevati z atomskimi ln vodikovimi bombami. Kot orožje bomo lahko uporabili tudi neki zelo humani plin. To presenetljivo mnenje je pred kratkim razložil ameriški general August Scbom-burg, šef Oddelka za proučevanje modernih orožij, vojaškim strokovnjakom Pentagona. Ob tej priložnosti je namreč izjavil, da je kemikom uspelo izdelati plin, ki sicer ni smrtonosen, vendar pa zanesljivo požene vso sovražnikovo vojsko v divji beg Da bi dokazal, da njegove trditve niso iz trte izvite, Je prikazal film, ki so ga posneli njegovi strokovnjaki med poskusi s tem plinom. Na platnu se pojavi inpčka, ki se divje podi za mišjo in jo potem zagrabi z zobmi. Potem Jo nenadoma izpusti in v paničnem atrahu 'beži; tisti hip Je prišel njen živčni sistem v stik z omenjenim plinom. Razlaga: v možganih je neki živec, ki spremeni v trenutku, ko pride v dotik z omenjenim plinom, največjega junaka v milo jero. Plin imenujejo »aerosol«. \ Ameriški časopisi živahno komentirajo to bdkritje; poudarjajo pa, da bi se utegnil Davkoplačevalec Joanovici »Batista Je Seli« vpije z velikimi črkami posebna Izdaja enega Izmed havanskih dnevnikov. »Batista Je šel!« vpije na ves glas eden Izmed njegovih kolporterjev. In res so ljudje tiste d-nl vse časopise kar razgrabili. No, zdaj je spet vse mirno In kolporter se Je vrnil k svojemu staremu delu: da lz naslovov novic, ki so v bistvu nezanimive, naredi senzacijo — da bodo ljudje časopis spet kupovali In kupovali. Kajti za tega kolporterja se vsaj za sedaj še ni kaj dosti spremenilo. Tudi ne za njegove sorodnike, ki delajo morda kot dninarji na neki sladkorni plantaži. Nova vlada Je postavljena; v deželi je red in mir. Toda kal je s programom gospodarskih in socialnih reform, zaradi katerih je pravzaprav ta kolporter alj kak drug kolporter ali kdorkoli drugi, ki ni vlekel kaj dosti denarja iz Batistine molzne krave — Kube, navdušeno klical Fidelu Castru? Po rodu Romun, po poklicu goljuf, dvojni agent in že marsikaj drugega. Zdaj v pariških preiskovalnih zaporih. Ime; Joseph Joanovici. V Parizu se je pojavil leta 1927. Od čistilca čevljev se je v dvanajstih letih »s trdim delom« povzpel do milijonarja. Trgoval je z odpadki, ki nastajajo v kovinski industriji. Ob začetku druge svetovne vojne je skušal vstopiti v fran. cosko armado, kot romunski državljan, »ki simpatizira s Francijo«, pa je poslal ministrskemu predsedniku Daladieru ček za 3.000 dolarjev. Potem so prišli Nemci. Joanovici se je uvrstil v dolg rep ljudi, ki so čakali pred sovjetskim veleposlaništvom v Parizu. »Ker sem se rodil v Kišl-ojevu (Moldavska zvezna republika v ZSSR), sem tudi sovjetski državljan.« ' Uspelo mu je priti do sovje‘tskih uradnih papirjev, Takrat je namreč še veljala pogodba o nenapadanju med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo SZ. Pozneje, po nemškem napadu na ZSSR, se je Joanovici proglasil za osebo brez državljanstva. Nato je podkupil uradnika vlchyjske vlade in dobil romunske osebne listine, kmalu so potrkali na njegova Vrata Nemci. Potrebovali so baker; ln Joanovici. stari lisjak, je dobro vedel, kje ga je treba iskati, In tako so ga Nemci zaposlili na njegovem starem »delovnem mestu«. Njegova plačilna lista je vsebovala imena agentov, dobičkarjev, špekulantov, gangsterjev. Nekoč Je pojasnjeval lepote svojega poklica: »Kosil sem z n«'klm uradnikom vichyj-ske vlade, ki je bil zadolžen za to, da bodo vse posle vodile osebe arijskega pokolenja. Opazil je, da govorim s tujim naglasom, pa me je vprašal, kje sem se rodil. Odgovoril sem mu, da mu bom r«dno dajal denar kot prispevek za Rdeči križ.« Joanovici kajpak ni pozabil, da ima palica dva konca. Dajal je denar fn materialno pomoč borcem francoskega odpora. Nekateri voditelji Resistence so pozneje pričali, da je Joanovici priskrbel orožje, »brez katerega ne bj mogli priti do parlšk« vstaje leta 1944.« Po vojni pa je pričela njegova srečna zvezda nekoliko temneti. 1949. leta so ga obsodili na pet let ječe in milijardo frankov kazni zaradi davčnih prevar in »nezakonitega dobičkarstva«. Po dveji letih je bil izpuščen in konfiniran v pro-vincijsko mesto Mende. Čez nekaj mesecev je bilo mestece pravi poslovni center. Joanovi-ol je najel telefonista, ki je skrbel samo za njegove razgovore s svetovnimi prestolnicami. Za telefon je porabil tudi,, po 600.000 frankov na mesec; za’ zabavo je potratil po 30.000 frankov na dan. • Prispeval je za razvoj mestnih objektov-, za športna društva in dobrodelne ustanove Vaak mesec je poslal Joanovici v banko ček za milijon frankov. Nekj poslovni tekmec je izjavil; »Joanovici j® samo s telefonom obvladal svetovno tržišče.« Novembra 1997 so mu dovolili obisk v Parizu, kjer naj bi se « Dežela smehljaja na Strehi sveta Medtem ko so spodaj v nižinah bombe zamenjale nekdanje puščice, se ljudje, ki živijo na Strehi sveta, niso menili za dogodke spodaj. Vse, kar so zahtevali, je bilo to, da jih pustijo na miru. Razen v redkih primerih, kadar je v njihove kraje zašla kaka hribovska odprava ali pa znanstvena ekspedicija, kj je lovila skrivnostnega snežnega človeka, se jim je srčna želja izpolnjevala. Daleč spodaj so se menjavati Hanibali ln Hitlerji, Sokrati in Kanti; ljudje izpod Himalaje pa so kakor nekdaj lovili snežne leoparde, se zaupali urokom zoper zle dišhove in čakali na ponovno utelešenje njihovih daljnih prednikov. Leta 1950 pa so Kitajci prišli v Tibet. Bobnajoči grom dvajsetega stoletja je pričel udarjati tudi ob zaprta vrata te edinstvene deželice. V sosednjem Butanu se je začela doba kolesa. V Nepalu je postal politični položaj tako nejasen kakor v kaki zmedeni fevropski buržoazni demokraciji. Zgodovina je vkorakala cejo v Sikikim, Majhnemu Sikkimu, katerega edina zveza z zunanjim svetom je cesta, ki pelje v Indijo, je uspelo stoletja dolgo ohraniti neodvisnost. Njegovih 140,000 prebivalcev živi primitivno in razmeroma srečno življenje sredi pomaranč, orhidej jn 4.000 vrst rododendronov. Njihove domovina so smaragdnozeiene doline pod tretjim najvišjim vrhom sveta, zasneženim Kan-čendžango, ki ga imajo Sikkim-ci za »boge-varuha snežnih daljav«. Tisto, kar se Je dogajalo v Tibetu, Je zmerom našlo svoj odmev tudi v Sikkimu. Tibetanci »o čez himalajske vrhove potovali v visokogorske sikkim-ske doline In leta 1642 je prišel Sikkim uradno pod tibetsko oblast. Britanci so zavzeli Sikkim leta 1860. A še dandanes se člani viadajoče maharadževe dinastije ženijo s Tibetamkami; vladajoča vera v Sikkimu je budizem, čeprav so tri četrtine Sikkimcev nepalskega rodu ln hindujske vere. Ko se je Indija 1947 osvobodila Angležev, je dobil formalno neodvisnost tud; Sikikim. Nekaj časa so skušali ■ sikkim-ski mogočniki voziti po svoje, toda nekega dne v letu 1949 se je pred maharadževo palačo zbrala množica kmetov v visokih usnjenih obuvalih, v nekrvavi revoluciji so izsilili izvoljeno skupščino in ukinili običaj po katerem so davke dotlej zbirali veleposestniki. Devetindvajset dnj je trajala ta oblika vladavine; nato pa je maharadža poslal v New Delhi sporočilo »SOS«. V Sikikim je prišel devvan, ministrski predsednik, ki ga je podpirala Indija. Silkkim je postal protektorat. Meje proti Tibetu so zasedle indijske čete, kj so tako nazorno izpričevale, da se za uradnimi nasmeški, kj so jih izmenjavali himalajski mejaši, skriva huda ljubosumnost. Na visokih Himalajih, mejnikom med Indijo in Kitajsko, je bil pač zmerom precej hud prepih. Sikkimski hribolazci še dandanašnji zmerom zavihajo levi ali desni krajec čepice navzgor, da bi pravočasno zaslišali zle duhove, ki se morebiti potikajo, kje v bližini. Zli duhovi se po pobočju nikoli ne spuščajo, pač pa zmerom plezajo navzgor. Lame plešejo svoje čudne plese, da bi jih zadržali daleč od človeških naselij. Dežela nima nobenega časopisa; pošta potuje s konjsko štafeto. Pravnikov sploh ne poznajo, kajti vlada meni, da povzroče pravniki sami več nesreče, kot Je pomagajo odpraviti, Sodno oblast opravljajo vaški poglavarji. Kriminal pa Je tako redek, da v vsej de- želi ni nikoit več kot petnajst pripornikov hkrati. Vladajočj maharadža, petin, šestdesetletni Tašl Namdial, je že enajsti potomec posvečenega rodu lam. Ta plahi mož tankega obraza in redkih brčic se ukvarja povečini s slikanjem veličastnih himalajskih vrhov. Pred kratkim je povedal, da se mu je prikazala vizija snežnega človeka; naslikal ga je kot veliko, povsem črno opico z rdečim obličjem, ki drži v naročju nago žensko rožnate polti in skače z vrha na .vrh visokega gorskega grebena. Kadar ne slika, moli. »Njegovo veličanstvo,« pravi eden njegovih osebnih tajnikov, »vstaja ob najbolj neverjetnih urah, da bi molilo in igralo na cimbale nabožne pesmi.« Resnični vladar pa je petintridesetletni krpnski princ Pal-den Tondup Namdžal, ki se je šolal v Indiji, potem pa prebil nekaj let v budističnem samostanu, kjer je predstavljal roin-karnacljo svojega strica. Postavni mladi mož — se prevaža po tistih devetdesetih kllomfe-trih slkkimskih voznih cest s svojim čudovitim rožnatim Mercedesom. Za vlado je kupil tudi nekaj Mercedesov tovornjakov. • / Zanimivo pa je, da se proti zunanjim vplivom najbolj vneto bojuje indijski devvan, ministrski predsednik N. K. Ru-stofhji, ki je preživel osemnajsi let v Britaniji, zdaj pa se je tako vživel v svoj položaj, da hodi okoli v sikklmskih oblačilih. Vanje uvezena podoba ne-,ke mistične osebnosti, za katero pravijo Sikkimci, da Je reinkarnacija Alberta Einsteina, k; ga v tej deželi spoštujejo nekako kot svetnika. Devvan meni, da je njegova glavna naloga »Bikkimtzirati« Sikkim — to se pravi, ohraniti svojevpgtno slk-klmsko kulturo pred premočnimi kitajsikimi in tibetanskimi vplivi. Indija pa je izdelala za Sikkim tudi sedemletni načrt gospodarskega razvoja: sedem milijonov dolarjev naj bi porabili za izboljšanje prometnih zvez ter graditev šol ^n bolnišnic. Devvana hudo skrbi vdor »indomanije« v Sikkim, čeprav je sam Indijec’ »Zelo skrbno se moramo paziti pred slepim posnemanjem.« svari ob vsaki priložnosti. On in kronski princ skušata na vsak način zavreti »prenagli prodor dvajsetega stoletja« v ta Idilični 6vet. Pred nekaj leti so v glavnem mestu Gantoku odpjl prvi kinematograf. Pravijo, da je to porazno vplivalo na sikkimsko mladino. Ta se je pri priči »vdala pijančevanju in celo prostituciji«. Nekje ob razdrapani poti Pa boste srečali tihega Slkkimca, hribovca, ki bo zagonetno zrl v vas izpod svojega umazanega usnjenega pokrivala. Ta je na prepihu, ki postaja čedalje hujši. A on sam vam ne bo rekel ničesBr. Ne. Molčat bo. srečal s svojo ljubico. Notranji minister j« nekaj dnj nato preje; pjsmo, kjer mu je Joanovici naznanil, da »žal nimam več denarja, s katerim bi lahko podpiral državo.,.« jn da mora ZStp zapustiti državo. Odletel je v Izrael. Tam se Je pojavil kot Joseph Levy.« ae je zarežal pozneje, ko je pripovedoval o tem podvigu.« Medtem pa je v Franclji izbruhnil velikanski finančni škandal. Slo je za davčno utajo cela milijarde frankov. Sef operacije; Joanovici Vendar se je ta genij prevare pri begu v Izrael uštel. Med Izraelom in Francijo sicer ni pogodbe o izročanju kriminalcev, vendar sta postali obe državi med neslavnim sueškim podjetjem in potem tesni zaveznici, In tako Je romal Joanovici po šestih mesecih uradnega natezanja nazaj v Francijo. V Marseillu sprva ni hotel na kopno; potem pa ga je njegov 'advokat le pregovoril, naj se vda v usodo. Stopil je na obrežje in izjavil novinarjem: »Nič ne de, fantje, se bom že izvlekel. Veste — moje zaupanje v francosko pravičnost je zares neizmerno.« Inženirjev ni in ni V vladnih krogih ZDA je prišlo ob »sputn,iškem udarc-u« ob koncu leta 1957 do majhne paniko, Očitno je bilo, da primanjkuje visokokvalificiranega .tehničnega kadra. Po sovjetskih sputnikih so dodelili predsedniku Eisehowerju posebni odbor svetovalcev, ki naj bi pomagal proučiti ta vprašanja in predlagati ustrezne ukrepe. Poročilo odbora svetovalcev pa dokazuje nasprotno: Lani se je na tehnične fakultete vpisalo manj novih študentov kakor prejšnja leta! Novih »kandidatov za inženirje« je za celih trinajst odstotkov manij. Kaže, da je treh« glavni vzrok temu pojavu vendarle iskati kje drugje; inženirji so v ZDA siabše plačani kot ljudje marsikaterega drugega, morda tudi lažjega poklica. Malo torej pomeni samo nacionalni ponosi Pet državnikov sl prisrčno nazdravlja: »Srečno!« Tolikanj zaželena slika je — priznajmo — samo spretna fotomontaža. Toda — morda ne za dolgo. Se spominjate, pred letom dni so vsi časopisi pisali, da Je to. kdaj bo prišlo do sestanka na najvUjem nivoju, samo še vprašanje časa. Potem pa je vse minilo; vmes je prišlo nekaj kriz ln o sestanku najvišjih je javnost utihnila. Zdaj se mudi podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan v Združenih državah. Njegov skorajda triumfalni pohod smehljajočega »e trgovca je »prožil nova ugibanja- Morda jorna srečanje s predsednikom Eiscnhotverjem ugladllo pot za obisk — Nlxona v Moskvi — F,lsenhowcrja v Moskvi — Hruščeva v IVashingtcTnu? Ali pa, kakor hočejo vedeti optimisti, al| pa kar pot do najvišje ravni? Vsekakor je videti, da sta ob* strani sipet voljni sesti za mizo. Morda — morda bo pa vendarle prišlo do tega, dal tale zgornja podoba ne bo samo montažna . . . Londonski Dal Iv Exprcss Je pred kratkim Izvedel med svojimi bralci anketo o tem, kakšna naj bi bila »kozmična vlada«, ki bi najbolje ustrezala nevarni dobi, v kateri živimo. Po prejetih odgovorih Je uredništvo sestavilo naslednji seznam: ministrski predsednik: Nkklta Hruščev (predsednik sovjotske vlade, zunanji minister: Adlai Stevenson (vodja ameriških demokratov), finančni mlnistor: profesor Erhard (podkancler Zahodne Nemčije), obrambni minister: general de Gaulle (predsednik Franclje) minister za trgovino: Mikojan (prvi podpredsednik sovjetske vlade), minister za promet: Konrad Adenauer (zahcdnonemškl kancler) minister za kmetijstvo: Harold Macmillan (britanski ministrski predsednik). Anketa sicer ni zastavljala posebnega vprašanja, vendar je veliko bralcev zapisalo na listke, da bi bilo najbolje, če bi imela ta vlada svoj stalni sedež na luni, kajti možnosti, da bt se njeni člani kdaj dogovorili, da bodo na zemlji sedli za isto mizo, so minimalne. V ameriškem mestu Las Vegas, ki je postalo center za po-skuso z atomskim orožjem, so oblasti prepovedale prirediti tradicionalni ognjemet na večer starega leta. V sporočilu Jo prepovedi je policija navedla tudi vzrok: znanstveniki, ki se ukvarjajo s poskusi, Imajo tako napete živce, da ne prenesejo prasketanja raket. • V južni Afriki so imeli doslej dve vrsti kinematografov: za belce in »barvance«. Drugih je manj, slabši so in bolj revni. Ta razlika pa po vsem videzu ni bila dovolj velika. Odslej bodo imeli v tej srečni deželi tri vrste kinematografov, v Capetownu so že Britanski pesnik T. Eliot, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost, Je v ne-novolotni anketi označil položaj pesnika takole: »Ce se hoče kdo posvetiti poeziji, mora v življenju opravljati kak zelo prozaičen poklic — sicer bo Imel od česa živeti.« »aerosol« Izkazati kot dvorezen nož. Zaradi | vetra ali kakega drugega razloga bi namreč utegntlif raznesti plin nad obe vojskujoči se strani. Potem bi bežali Junaki drug od drugega — in to Je menda še največja prednost tega plina. • »Akcija proti atom-smrtl ne koristi in miru. Koristi samo sovjetski politiki.« To je Izjavil general Heusinger, ln-inšpektor zahodno-armade. Ce ta dva ln pri tem nekoliko uporabimo logiko, bi sr temu reklo takole: »Naj živi atomska smrt.« V Veliki Britaniji Je televizijska reklama zelo draga. O tem so razpravljali celo v spodnji zbornici. Laburistična opozicija Je prišla na dan s konkretnim primerom: neko podjetje Je za reklamiranje novih ženskih nogavic plačalo 12.000 funtov, reklama pa Je trajala samo trideset sekund. j Prav toliko pa znaša, denimo, plača vodje opozicije Njenega Veličanstva za celo leto On pa ni — ženska nogavica. r * ty Kaj pomeni konvertibilnost in Kaj pomeni, če -o carine za deset odstotkov manjše — Ludwig Erhard občuti globoko osebno zadovoljstvo — Dve pojmovanji pravičnosti, francosko in angieško — Britanija, svetovni bankir, v nevarnosti? — Tiha odločitev treh ministrov — Kaj je menil Charles de Gaulle z besedami: »Verite et severite« — ?J*ai sPet Prosto prerivanje med marko, funtom in frankom — Krajši konec vlečejo slabši — Kompleks obrambnega pasu in fanfaro z druge strani oceana v goste francoskemu kolegu Antoinu Pi-nayu. Antolna Pinaya pa so trle hpde skrbi. Padec carinskih pregrad v Klubu šestih bi trdo udaril po Francozih. Vojna v Alžiriji žre vsak dan približno 2.4 milijona dolarjev. V Evropski Plačilni uniji je bila Francija dolžna 460 milijonov dolarjev. Razen tega pa imajo francoski delavci od vseh tovarišev iz Kluba šestih daleč nai-vižje socialno zavarovanje in razmeroma zelo visoke mezde. Zato ie razumljivo, da FiNiKA DANSKA B RITA NI J NIZ. 'ETSKA ZVE2. POLJSKA VZH. NEMČIJA* MADZ RUMU NI JA jucjoslavijA^ OIRCIJA C,RCIJA TO JE »ZDRUŽENA EVROPA«, VSE PREJ KOT ZDRUŽENA EVROPA1 TEMNO ČRTKANE DRŽAVE SO ČLANICE KLUBA SESTIH, KJER NAJ BI V 12—15 LETIH POPOLNOMA ODPRAVILI MEDSEBOJNE CARINSKE PREGRADE. OSTALE, NAVPIČNO ČRTKANE DRŽAVE PA so Članice oeec in bivše epu, ki je zdaj ni veC. Takole se je pobahal Ludvvig Erhard, minister in živa prispodoba zaho-dnonemškega »gospodarskega čudeža«: »Kdo mi bo o>čital občutek globokega osebnega zadovoljstva? Saj sem bil končno jaz tisti, ki je pred osmimi leti sredi razbitin, nereda in nevere zahteval konvertibilnost. Kaj sem dobil v zahvalo? Posmeh In namrščene obrvi. In vendar je v svobodnem svetu konvertibilnost valut najbolj bistveni del gospodarskega združevanja! Tukaj jih imamn vse. Prav vse elemente: »konvertibilnost«, »svobodni svet«, »gospodarsko združevanje«. To so trije izrazi, ki jih je v Zahodna Evropi dosti na cestah In v kabinetih. Kaj pomenijo, od kod njihova aktualnost, čemu vse tisto, kar jih je posejalo celo v povsem vsakdanje razgovore navadnih ljudi na ulicah zahodnoevropskih prestolnic? ' Zato: © Od prvega januarja 1969 so carine med šestimi državami tako imenovane Male Evrope ali Kluba šestih za deset odstotkov nižje — in to naj bi bil prvi korak k nadaljnjemu povezovanju. © Od sedemindvajsetega decembra naprej so vallute desetih zahodnoevropskih držav konvertibilne — to se pravi, prosto zamenljive za vsako drugo konvertibilno valuto. To sta dva ukrepa, ki sta vzbudila v gospodarskem svetu tolikšen prah. da je segel njegov zadah daleč v svetovne zadeve, celo v take, ki z njima niso prav nič povezane. »KAKŠNA PRAVICA« PO FRANCOSKO IN PO ANGLEŠKO Zakaj znižanje carin? Zakaj konvertibilnost? Zamisel 0 enotni Zahodni Evropi, ki naj bi bila podobna nekdanjemu cesarstvu Karla Velikega, je stara. Navedimo samo nekaj najpomembnejših dejstev. V letu 1949 so ustanovili organizacijo OEEC (Oirganisation for Europa Economic Coo-peratlon — Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje). Ta naj bi preko EtFU^ (Evropske plačilne unije) pomagala razvijati gospodarstvo manj razvitih ali v vojni porušenih evropskih držav z dolgoročnimi posojili, ki naj bi jih obračunavali Po načelu kliringa. (Klirlng: v trgovini med dvema ali več državami se po določeni dobi, po enem, dveh, petih ali več letih seštejejo vsi dolgovi in dobropisi; v denarju ali zlatu se potem Izplačuje samo končni dolg.) V OEEC se je včlanilo sedemnajst držav. V okviru OEEC in EPU pa se je pozneje šest držav — Zahodna Nemčija. Italija, Francija, Belgija, Nizozemska ln Luxemburg — odločilo, da bodo ustvarile skupno tržišče, kjer naj bt ne bilo carinskih pregraj. Ko bi carine v medsebojni trgovini dokončno odpravili, naj bi pričeli ustanavljati tudi skupne industrijske družbe, skupaj finansirati različne gospodarske projekte in tako ustvariti močno gospodarsko celoto, ki bi lahko na svetovnem trgu tekmovala z vzhodnim tn zahodnim blokom. Carine naj bi odpravili postopoma v dvanajstih do petnajstih letih. 1. januarja letos naj bi se zmanjšale »a deset odstotkov. Takšen ukrep pa ka^ada hudo prizadeva ostale države OEEC in Izven nje. Ce se bodo namreč notranje carine v tem »Klubu šestih« znižale in potem popolnoma izginile, bo naletel izvoz ostalih držav na ozemlje šestih, na dosti cenejše konkurenčno blago Iz notranjosti. Denimo: britansko ln nemško blago sta 'prihajala doslej na francosko tržišče pod precej enakopravnimi pogoji. Odslej pa bodo Nemci prodajali svoje blago ceneje, ne da bi mu sami spremenili ceno: "Kajti carine bodo zanje za deset odstotkov nižje Razumljivo je. da je zlasti Britanija, ki je zelo odvisna od svojega Izvoza, postavila po robu takšnim namenom, Zato je predlagala, naj bi namesto Evropskega skupnega trga ali »Kluba šestih« ustanovili tako imenovano Svobodno trgovinsko cono, v katero bi se vključile tudi vse ostale države OEEC. V okviru te cone pa je Britanija postavljala neki pogoj; vanjo ne bi smeli vključiti držav Commonwealtha. Britanske skupnosti, s katerimi Ima Britanija carinsko unijo. To se pravd, da te države izvažajo v Britanijo kmetijske pridelke ln surovine. Britanija pa na njihflvo tržišče finalne industrijske proizvode brez, carin. Temu se je postavila po robu Francija. »Kakšna pravica je to,« so govorili francoski predstavniki, »da bi Britanija svobodno uživala prednosti, ki bi jih zagotavljala Svobodna trgovinska cona, hkrati pa bi z uvozom živil iz Commonwealtha onemogočala prodor evropskega kmetijstva na britanski trg!« In tako je Svobodna trgovinska cona po dolgotrajnih razgovorih in bolestnih medsebojnih očitkih propadla. Zdaj so Britanci zagrozili, da bodo zbrali v Londonu predstavnike vseh tistih držav OEEC, ki niso v »Klubu šestih«, In ustanovili podoben klub, ki bo konkuriral prvemu. Nekaj časa ie bilo videti, da bo novo leto razcepilo Evropo v dva tekmovalna ekonomska bloka. Pa se to ni zgodilo. Odločilni udarec tej zamisli, vsaj videti je tako, so zadali Nemci. GOVORI LUDWIG ERHARD 1 aj bo že tako ali tako, za zahodno-nemško inriiustrl1- je ozemlje, ki ga obsegajo te države iz Kluba šestih, premajhno, čeprav živi nš njem 166 mili-jbnoy ljudi. In Bonn je udaril; iz Zahodne Nemčije so se pričeli širiti tihi gla-sovi, da bo Erhard na vsem lepem spremenil zahodnonemško marko v konvertibilno valuto. , Kaj bi to pomenilo? Zahodnonemška marka je ena najbolj stabilnih valut na svetu. Meri se lahko samo z dolarjem in morda s švicarskim frankom. Ce bi postala marka konvertibilna, bi jo lahko prosto zamenjavali za uolar1- tn obratno. S tem bi se možnost finančnih transakcij z marko neizmerno '-ovečala. Aneležem je zagrozila huda nevarnost. Velika Britantls razpolaga s štirimi odstotki vse«« denarja, kar ga je na svetu, opravlja' pa 0 svojih finančnih zavodih štirideset odstotkov vseh svetovnih finančnih transakcij. To ji prinaša lepe dobičke in hkrati zavest, da je London še vedno prvovrstno finančno središče. Britanci so morali popustiti In tedaj sta odletela zahodnonemškl gospodarski minister Erhard in britanski finančni mir.ister Heathcoat Amory v Pariz. so cen® francoskih Industrijskih proizvodov precej visoke, do^ti višje kot 'pri Nemcih. Po padcu zaščitnih carin, ki so varovale franoosko gospodarstvo n red tujo konkurenco, bi nemška industrij a naglo povozila francosko. Zato se je novi režim generala De Gabila odločil za zelo grenko zdravilo. »Veritč et severite,« je rekel De Gaulle. Veritč, resnica, zato, ker se morajo Francozi zdaj končno seznaniti z dejanskim gospodarskim stanjem v njihovi državi; in sevefitč, strogost, zato, ker so jih trde reforme De Ganila in Pi-naya hudo prizadele. Vlada je namreč znižala vrednost Iranka za 17.5 odstotkov. Nov uradni tečaj ustreza dejanski ceni franka na mednarodnem valutnem trgu. Vendar to hkrati pomeni, da so se za 17.5 odstotkov znižale tudi mezde in plače, hkrati pa seveda tudi cene blaga. Uvoz tujega blaga se bo naglo zmanjšal, pač pa se bo po domnevah pariških krmarjev, zvečal izvoz. To pa se bo kajpada nujno poznalo tudi na življenjskem standardu povprečnega Francoza. Tako se je zgodilo, da mora francoski delavec spet plačevati račun, ki ga je v alžirski vojni in drugod »pridelala« buržoazna Četrta republika. Cene francoskega blaga bodn po tel devalvaciji približno enake kot cene nemškega, italijanskega, nizozemskega ali >»-kega drutega blaga. De Gaulle očitno upa, da se bo lahko francoska industrija enakopravno bojevala s telkmecl za plasma, trg ln dobiček ... TRIJE MINISTRI SE NE BOJIJO DOLARJA j o tej grenki francoski medicini je bilo mogoče storiti tisto, kar so naredili Erhard, Amory in Pinay dne 27. dec. 1958. Sklenili so, da bodo postale njihove valute konvertibilne. Tem trem je nemudoma sledilo še sedem finančnih ministrstev: Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Italija, Norveška, Švedska tn Danska. Valute vseh treh držav bodo torej prosto zamenljive med seboj ter za druge konvertibilne valute. Evropsko plačilno unijo so likvidirali: namesto nje so sklenili Evropski valutni sporaizum. Medsebojne trgovine z dolgoročnimi krediti ln klirinškim obračunavanjem več ne bo. Odplačilni roki za morebitne kredite bodo smeli segati samo do dveh let. Plačevati bo treba v devizah ali pa kar v zlatu. To se pravi, da bodo v bodoče na boljšem tiste države, ki bodo veliko Izvažale in bodo imele veliko deviz. Razen tega bo za države z majhno delovno storilnostjo zelo težko; njihove močneiše tekmice jih bodo izrinile s tržišča, začele se bodo devizne ln inflacijske težave... V Klubu šestih je odnesla zastavo predvsem Zahodna Nemčija; kaže pa, da Francija upa, da ji bo s primernim zategovanjem pasu uspelo obdržati nagli korak. Teže bo za Italijo ln kmetijske države Beneluxa. Vendar te države uipaio. da bod- ublažile te težave s prelivanjem kapita' - ln delovne sile; v delu je že neikai načrtov o tem. kako bi nemškii kapital pomagal razvijati zaostali italijanski Ju«, v isto kategorijo sodijo skupne Investicije v razvoj Alžirije, in saharske naftne industrije, nameni o preseljevanju odvečne italijanske delovne sile na sever kontinenta ln podobno. Konvertibilnosti zahodnoevropskih valut pa pomeni še nekaj. Zahodna Evropa se ne boji več Amerike. Pomanjkanja dolarjev, ki je bilo toliko let strašilo v- zahodnoevropskem gospodarstvu, je konec. Zahodno nemške rezerve so velikanske, britanske pa precej velike. Zahodnonemška marka je skorajda, najstabilnejša valuta LUDVVIG ERHARD, ZAHODNA NEMČIJA na svetu, (če upoštevamo skoraj redno letno razvrednotenje dolarja za tri odstotke), britanski funt ln švicarski frank ne zaostajata dosti za njo. Zahodna Evropa, je postala v resnici precej samostojna gospodarska celota. »OBRAMBNI ZID ZAHODNEGA «VETA« Z1 sprejeli orikrai oceana' s trobentami ln bobni. Tolikšno navdušenje sta povzročila predvsem dva razloga: Hi Prvi: Konvertibilnost zahodntfbvron-skih valut pomeni, da bodo zveze med privatnim kapitalom s te in one strani oceana zaživele dosti bo’.' kakor prej. Tako menijo Američani, da bodo osvojili v Evropi še več postojank; številke, ki ocenjujejo vrednost njihovega deleža v zaho-dnonemški industriji (to jemljemo samo kot primeri, so kar impozantne. © Drugi: Drugi razlog pa ie politično-blokovsfce narave. Američani imajo zdaj občutek, da se je v zahodni Evropi rodila trdna gospodars'’-- celota, ki bo slftžlla za zanesljivo oporo nj ihovemu ljubljenčku — »obrambnemu 'zidu svobodnega sveta pred komunizmom«, ki se imenuje NATO. To pomeni zanje kratko ln malo krepitev njihovega bloka. Vse težave pa kaj-"'- še niso -'"i kraju. Nerešeno je ostalo predvsem britansko vprašanje. Britanija bo morala Po vsem videzu kmalu najti pek.kšno rešitev, saj ji zdaj grozi, da.‘o bo noleg dveh blokov, vzhodnega in zahodnega, iztiskal s svetovnega trga še tretji, evropski. In drugo, morda važnejše vprašanje: kako se bodo uredili odnosi med delom tn kapitalom znotraj Kluba šestih? Evropski skupni trg je otrok konservativnih katoliških strank. Razcepliene in do skrajnosti neenotne delavske stranke zahodne Evrope se bodo morale slej ko prej srečati z dejstvom, da jabolko — četudi integracijsko — ne pade daleč od drevesa. Al| je to tema. o kateri bomo - prihodnosti razpravljali vse bolj pogbsto? Dušan Dolinar • - _ « TRPEŽNE OBLEKE KUPl/ITE 1 Skladišče za lr SlOveniOO LJUBLJANA, MESTNI TRG 21/> 4 ir N V labirintu vohunstva Vedel sem. da tvegam mnogo. Zato mi ni bilo žal časa, da še enkrat počasi ln izčrpno proučim z njim vse podrobnosti tn da mu na koncu ,povem, kako bi kar najbolj povzdignil njegovo moralo: »Ce bi kdaj začutili, da izgubljate živce dn da ne morete izpolniti naloge, pridite k meni in mi to povejte, da vas zaščitim. Dano obljubo izpolnim, razen če bi me skušali prevariti«. Cez štiri dni mi je Wilheim sporočil, da je dobila Marija na stroj pisano pisemce brez Brata Vietin tem z njenimi pajdaši. Wilhelm mov. Vsi trije so se skupno pose je oglasil pri meni drugi dan svetovali, ker so bili zelo za- ^ takoJ obvestu Ruse ka1 s, proti večeru in mi povedal, da storbljeni, in govorili so o tem, prlpravlja. opazili smo. da s. *---,-----.-j- — aij nal telefoniram sovjetskemu K je bilo v časopisnem papirju zavitih 400 tisoč mark. spravljenih v platneni vrečki. Nič drugega ni bilo v zavitku, ki je. po vseh znakih sodeč, ležal v razpoki najmanj leto dni. Drugi , , .. uujuiani zs-vv/ —- — r» • SU L/lil VSI iicv podipisa ai;o5a" dan pa je dobila Marija še eno črti Dokopani. Himmler je orne li, naj drugi dan odpotuje v Leipzig, kjer naj se zglasi v neki restavraciji. Popoldne naj bi obiskala Spo-■ menik bitke narodov v Leipzigu. Tam naj pregleda zid pri pismo z napotki, naj s temi 400 tisoč markami kupi hotel; 250 tisoč mark nai bi bila »dediščina«, ostalo Pa za odplačilo dolga pri neki zasebni kreditni družbi, za katero so bili do- postali Rusi nezaupljivi. Nobenega poskusa niso napravili, da bi se povezali z ^ilhelmom in naposled sem ga pregovoril, da je šel v sovjetsko trgovinsko predstavništvo. Tam je govoril z agentom, ki mu je prej dajal nil ta primer Hitlerju, ki je kar navodila. Rus je bil zelo zaskrb-besnel ter preklinjal Molotova ljen ln rekel mu ie da bo g0. trgovinskemu predstavništvu ali pa naj bi šel Wilhelm tja. Sklenili so počakati še dva ali tri dni- Tisti hip so bili vsi moji na- vhodu ln v tretjem oporniku. kumenti priloženi; podpisati jih desno od vhoda, bo opazila razpoko; v njei najde nekaj v star papir zavitega. Zavitka se ne sme dotakniti, dokler se ne znoči in dokler se obiskovalci in stražarji ne razidejo, potem Pa nai ga neopaženo vzame iz razpoke. Ko najde zavitek, naj se najmanj pol ure peš vrača; šele potem na1 najame taksi ali kako drugo vozilo. Nadaljnje napotke najde v zavitku. Še isto noč se mora vrniti v Berlin. pa naj se zgodi karkoli. V Leipzig sem poslal že prej dva naša uslužbenca, da bi organizirala njeno opazovanje. V nočj pred Marijinim prihodom sta pregledala razpoko v zidu spomenika, našla zavitek in ga pustila v njej. Opazovanje Marijinih potov prihodnji dan ni rodilo zažefe-nih sadov; očividno je bila ruska budnost osredotočena samo na vlak in restavracijo. Marija ie zelo spretno izpolnila svojo nalogo in se vrnila v svoje stanovanje v Berlinu- Zanimalo nas je, kakšni neki so bili ostali napotki v zavitku ln sli so li dovolili govoriti o ie moral samo še Egon Altmann. Tako so Rusi gladko uredili vso stvar, da ne bi mogli nastati nobeni pravni spori. Marija bo imela še enkrat priložnost govoriti s svojim predstojnikom približno čez osem dni in o času in kraju bo obveščena. Takoj sem se povezal z agentom za nepremičnine, z lastnikom hotela in z advokatom ter iim v njihovo veliko presenečenje naročil, naj prodajo nadaljujejo. Medtem sem obvestil Heydri-cha ‘in Himmierja o tem primeru. Strinjala sta se s tem. naj se vsa stvar nadaljuje, vsaj do prihodnjega sestanka Marije in sovjetskega veleposlanika v Berlinu Dekanozova, potem pa ukazal, da fnora biti ta stvar neutegoma urejena. Vsj moji protipredlogi -Him-mlerju so bili bob ob steno. Rekel je. da Hitlerjevih sklepov ni moč spreminjati in da je tudi on menil, da je stvar dozorela. Izjalovil se ie še en moj poskus. da bi pridobil čas. in celo Heydrich, ki se je nagibal k mojemu gledišču, pri Him-mlerju ni nič opravil. Drugi dan so Marijo in njenega moža v mestu aretirali. Wilhelmu sem naročil, naj ostane, kjer je bil. in mirno nadaljuje svoje delo. če bi ga delodajalci vprašali po Mariji, naj jim reče. da so jo odpeljali v bolnišnico, češ da ima akutno vnetje slepiča. Potem ko smo se domenili z z njenim predstojnikom, čigar dvema zdravnikoma, ki sta bila identičnost smo hoteli ugotoviti Večkrat sem vpfašal Wilhelma, kdo je ta človek, pa ie kar na- naša zaupnika, smo poslali agentko R-17 kot bolnico v bolnišnico namesto Marije. Potreb- prei trdil, da Marija ni vede- no Pa ie bilo dovoljenje glav- la nič drugega, kakor da le Rus in da govori zelo slabo nemški. Sest dni pozneje so Mariji naročili. naj pride pred Živalski vrt. Prišla je tja pravočasno in čakala celo uro. ne da bi se kaj zgodilo; zato se ie vrnila do- nega zdravnika da bi lahko -ri dozdevni operaciji R-17 bilo navzoče stalno bolniško osebje. Glavni zdravnik je bil obveščen, za kai gre- Pozneje smo zvedeli. da le bil ta zdravnik povezan z Rusko tajno službo ln da voril z njim. ko se vrne Marija Od tistega trenutka sem vedel da ie ta zadeva urejena Po aretaciji je dobil Egoh živčni pretres. Marija pa je vse tajila; v preiskavi sploh ni hotela govoriti in do konca ie ostala trmasta in sovražno razpoložena. Tako nismo mogli ničesar zvedeti o njenem prejšnjem življenju, ne o njenem približno osemletnem delu za Rusko tatno službo. Narodno sodišče io je obsodilo na smrt z ustrelitvijo, ker 1i ie dokazalo. da je vohunila v korist Sovjetske zveze. Tudi Egon je bil obsojen na smrt. na so ga pozneje pomilostili. Wilhelmu dano obljubo sem izpolnil. Odtlej je živel novo. spodobno življenje in še dve leti je bil pod mojo zaščito. Rusi so samo enkrat boskusili, da bi ga aretirali, pa se jim je nekako izmuznil. Poskrbel sem. da je večkrat zamenjal stanovanje, da bi zabrisal sled za seboj, in najbrž ga Rusi niso več izsledil;. Porabil sem del tistih štiri sto tisoč mark. ki «mo jih bili dobili od Rusov, da sem mu denarno pomagal. Nekaj denaria sem porabil za nagrade najsposobnejšim agentom, največ pa sem ga ^oslai nemškemu Rdeč križu J ! mm MAJHNA VUK 4-VI Uk INTERVJU DESET VPRAŠANJ dr. Sonji Sovdatovi PROPAGANDNI TRIK ALI ZAHTEVA ČASA? * 1 Sola za ■ ■ Spet v Šolske klopi in pred tablo s kredo v roki? — Nikakor: gre le za spoznanje, 'da starši pogosto niso več kos vzgojnim problemom — V Franciji — prepad med dvema generaciiama, v Indiji — razpadanje patriarhalne družine, pri nas — potreba po znanju in sožitju v skupnosti: vzroki, ki terjajo ustanavljanje šol za starše. V.: Kakšen je odziv na krvodajalsko službo? O.:. Odziv in razumevanje za krvodajalstvo sta izredno velika, saj je bilo leta 1957 prijavljenih že 38.653 (odklonjenih 6315) in do konca letošnjega septembra 22.089 (odklonjenih 4336) krvodajalcev. V.: Ali količine odvzete krvi zadoščajo potrebam? O.: Letos predvidevamo, da bomo skupaj s transfuzijskimi postajami konservi-rali nad 10 ton krvi, medtem ko smo je leta 1957 konservirali nekaj nad 9 ton in leta 1946 komaj 600 litrov. Lani je dal kri že vsak 46. prebivalec Slovenije. Za kritje vseh potreb je nujno, da je prijavljenih 150 krvodajalcev dnevno, zlasti če pade to število nekaj dni zaporedoma pod 100, ker tedaj konservirane krvi primanjkuje. V.: Kateri krvodajalci so najbolj požrtvovalni? O.: Vsi so požrtvovalni. Le sebičneži niso vključeni v to službo. Največje razumevanje kažejo delavci ■ potem uslužbenci in kmetje, medtem ko o zdravstvenih delavcih lahko rečemo, da usi po vrsti rešujejo kritične situacije, kadar je pomanjkanje določenih krvnih skupin najbolj pereče. V.: Kateri problem vas kot predstojnico Zavoda za transfuzijo trenutno najbolj zaposluje? O.: Problemov je mnogo. Brž ko se zdi, da je eden izmed njih urejen, se že izcimi drugi. Vendar je zdaj naša naloga, uvesti nove postopke ter primerno organizirati in razširiti delo v novi zgradbi, ki smo jo dobili namesto prejšnjih zasilnih in neustreznih prostorov. Obsežni program Zavoda bo namreč mogoče uresničiti šele, ko bomo dobili ustrezno opremo ko bomo med drugim uvedli nove preiskave za diagnostiko in bomo razen serumov za določanje krvnih skupin, ki jih Zavod že izdeluje, proizvajali še serume za določevanja drugih krvnih faktorjev. V.: Ali je konserviranje krvne plazme nujno? O.: Seveda je. Pri nekaterih obolenjih, kot n. pr. tako imenovanih poletnih driskah dojenčkov in otrok, je plazma edino sredstvo, ki jim reši življenje Razen tega je plazma najboljši nadomestek za polno kri, ker je prav tako obstojna, zlasti če je v suhem stanju, ko se ohrani tudi po več let. Pri večjih nesrečaht ko je treba pon,esrečencu takoj dati trdnsfuiijo za vrve pomoč, dokler ni mogoče dati polne krvi, je edino rešujoče sredsivo plazma V.: Česa si kot ravnateljica Zavoda najbolj želite? O.: Želim, da bi Zavod mogel čimprej izvrševati vse svoje naloge, predvsem pa, da bi nudil bolnikom najkvalitetnejšo kri in posamezne elemente. V.: In druge želje? O.: Drugih posebnih želja nimam. Želim le, da bi moji sinovi postali ljudje in da bi se čimprej oženili. V.: Kako porabite svoj prosti čas? O.: Go nimam. V.: Glede na izrek, da je kovačeva kobila zmerom bosa: ali pokličete takoj zdravnika, če vaš otrok zboli? O.: Z izrekom se popolnoma strinjam. Mo) najmlajši fant — star je štiri leta — ima od rojstva kilo, pa se ne morem odločiti za operacijo, ker bi s‘ morala utrgati čas, da bi mu ga posvetila kot rekonvalescentu. V.: Trpate občutek, da vas najbližja okolica — druži.,a. prijatelji — razumejo in ali kažejo razumevanje tudi za vaše delo?« O.: Lahko rečem — da. Edinole otroci, ki, kajpak, tega ne morejo razumeti, ter jajo svoje. N Z NAMENI SOLE ZA STAR5E Sola za starSc hoCo pomagat) starše lil In vsem tistim, KI morajo skrhetl za otrO. ke ter imajo z njimi vzgojne in družinske težave. Posreduje Jim vsa novejša znanstvena opazovanja na sestankih in s publikacijami; pomaga Jim reševati osebne probleme z razgovori in posvetovanji. Danes vemo, da Imajo družinske ln šolske težavo Cesto drug videz ter bi se zaman borili protU njim, le ne bi vedeli za globlje vzrolrb in spore, ki Jih ima otrok s svojo okolico, kakor tudi probleme, ki jih doživljajo starši sami. važno Je, da starši razumejo te spore, ki onemogočajo vzgojno moralo ln pouk. Ce starši ne bodo pravočasno opozorjeni na take stvari, se lahko zgodi, da bodo sami, kakor tudi drugi vzgojitelji, vzrok zn napake v značaju otroka ali pa vzrok duševnih neprilik pri otroku. Končne posledice so lahko zelo hude: nezmožnost za delo ali nezmožnost prilagoditve družinskemu ali poklicnemu življenju, ali celo mladinski kriminal. To so v glavnem smotri, ki jih ima šola glede psiholoških problemov In ki Jih tisti, ki vodijo druge, še premalo poznajo. Sola nima namena priporočati kake vzgojne metode, niti ocenjevati staršev, marveC le nuditi Informacijo In praktično pomoč. (Iz orograma Sole za starše Ljudske univerze v t.iublianll V_______________________________________________J delavcev, medtem ko šole za starše obiskujejo čedalje več izobražencev. (Pri nas so med obiskovalci teh šol večinoma delavci in kmetje). V Franclji so v programe šol za starše vključili predvsem Studii kritičnih problemov, pred katerimi 6e znajdejo roditelji prl vzgoii svojih otrok. Zlasti zaskrbljlvl so občutki osamljenosti, upornosti, obupa, ki se kažejo pri velikem številu mladih. Starši Ln vzgojitelji se zategadelj čutijo še bolj oddvojene od generacije, ki naj bi jo po svoji vlogi pripravili na življenje. Zato je v ospredju vprašanje, če bo obstoječe znanje psihologije ta prepad med dvema generacijama lahko spremenilo v sporazum? Vsa vzgojna prizadevanja Sol za starše so potemtakem usmerjena največ v izravnavanje teh razlik, ki jih je povzročila zlasti minula vojna. Francoske šole so v tem prizadevanju vsaj v nečem uspele: da na sedeže teh šot prihaja čedalje več razdvojenih ljudi, ki tščeio Izhoda Iz zagate in po razgovoru s psihologi zapuščajo šolo z večjim občutkom varnosti In vere vase. Hkrati pa se lahko vpišejo v tečaje oziroma posvetovanja, se nairoče na primerne publikacije In prejmejo napotke za vzgojo otrok. Pariška Sola za 6tarše si obširno dopisuje tudi s podeželskimi kraji. Tudi v Indl.il že nastajajo prvi zametki nekakšnih posvetovalnic za starše, ki naj bi nudile oporo članom nekdanjih patriarhalnih družin, ki razpadajo Pod vplivom Industrijskega razvaja dežele. Razpad patriarhalne družine. k| je svoje člane materialno In duhovno oskrbovala od rojstva do smrti, -je povečal odgovornost staršev do otrok, zlasti mladih staršev, ki so se hipoma znašli nebogljeni pred na videz nerazrešljivimi problemi prodirajoče civilizacije. Ko se mladi z vključevanjem v industrijo odločajo za nov način življenja, se stari čutijo zavržene ln so prepričani, da žanjejo nehvaležnost svojih otrok. Mlade dela to sovražne In dvolične In jih odbija od staršev. Ker se tj spopadi —: tako navaja Hansa Manta, indijska socialna delavka — stalno množe In ogrožajo obstoječo moralo, jih je treba izgladlH ln najti izhod v novih moralnih normah, ki naj bj nadome-le preživele. • Kako sprostili starše? Vzgojni problemi so torej bolj ali manj skupni vsem deželam. Povsod sta dve vojni vtisnil) življenju viden pečat, k temu pa je prispeval svoje ‘še silen razvoj tehnike In znanosti. Obzorle staršev je nenadoma postalo premajhno, zaupanje otrok vanje 1e često omajano. V naših, socialističnih pogojih, je Izhod iz te zagate v tako imenovani razširjeni družini, ki Je edina zmožna sprostiti starše za vzgojo otrok, s servisi In otroškim varstvom, ki naj bi zadovoljevali vse materialne potrebe njihovih članov. Vlogo duhovnih svetovalcev nai bi odigrale šole za starše in priprava ža zakon, ki bodo kmalu nenadomestljiv spremljevalec našega Intimnega družinskega življenja. NANDE ZUZEK Pariz S l»maža IerčKu Približali smo se mu avtoritativno in poskusili srečo. Toda fant je molčal kot riba. Poskusili smo znova in mu obljubili, da bomo, v vsesplošno zadovoljstvo njegovih številnih oboževalk, objavili njegovo sliko na naslovni strani v našem listu. Vse zaman, on sc ni vdal. Tajnost vprašanj je zajamčena In vedo praktično zanje samo trije: urednik mladinske oddaje, urednica oddaje »Spoznavaj svet in domovino« in isprašbvalcc. Tajnost ie tudi vzrok, da vso administracijo v zvezi z vprašanji opravljajo sami lastnoročno. Štiri dni pred oddajo vprašanja z odgovori v štirih izvodih (za razsodešče in ispraševalca) zapečatijo s posebnim pečatnikom in zaklenejo v blagajno. Pol ure pred oddajo jih dobilo člani razsodišča, ki se ločeno od kandidatov seznanjajo z gradivom, šele med oddajo pa sme odpreti kuverto z vprašanji Ispraševa-lec Zdaj, ko smo obralj oddajo »Svet In domovino« do kosti, res ni več zanimivo Pogrevat tisto,, kar ste v soboto slišali ln (nekateri) celo videli. Tudi ml želimo na svidenje čež 14 dni in pa seveda čimveč kandidatov, ki bi se potegovali za potovanje v Pariz oziroma za Colibrl kot smo že obljubili zmagovalcu. E. Krausky & Kmetje so kritični In tako povsod. V Utiku se na zadnjih predavanjih že pojavljalo moški, ki so drugod bele vrane med obiskovalci; v Skaručni sede ženske ln moški ločeno, kakor v cerkvi, to pa predavatelju omogoča, da se jjbrača zdaj na ene. zdaj na druge, ko se dotikajo občutljivih vzgojnih tem. Nezakonskih očetov na predavanja n| več. ke"r kaže, da 1lh 1e predavatelj dr. Skaberne, četudi ne namenoma, z Izvajanjem o zakonski zvezi, zadel v živo. Ta pojav toliko bolj kliče po tako imenovani pripravi za zakon. Po šoli za samske ljudi, v kateri bi prejemala nasvete ln napotke mladina V Skaručni vodi šolo za starše mladi kmet Franci Zebovec s pomočjo učiteljice Zebretove. Po vasi sta z Zebretovo pobirala podpise In zbrala toliko Imen. da so Predavanja cenejša. »Naši ljudje,« je rekel mladi kmet. vnet za prosveti j evanje, »so *elo kritični In izbirčni. Pa ne da bi kritizirali le predavateljev nastop, celo nad vsebino sc spravijo in o njej na dolgo in široko razpravljajo.« Na Dolenjskem sodelujejo na predavanjih ln debatah tudi nekateri duhovniki ln to celo na občutljive teme. ki so sicer le domena medicine Prav 'vsi čutijo potrebo razglabljati o sodobnih dogodkih In pojavih, ki živo posegalo v na5p življenje In ga oogosto drastično spreminjajo. 9 ?redava!eljl o publiki Obiskali ‘ smo tudi nekaj predavateljev, ta bi od njih zvedeli mnenje o občinstvu ki jih posluša v šolah za starše, pa morda hkrati prisluhnili še njihovim predlogom Najprej smo se odločili za dr. Mira Kališnika, ki se mu je na mnogih predavanjih posrečilo mahoma izpostavit! živahen kontakt zlasti s kmečkimi ljudmi. O poslušalstvu je de'al: »Ljudi zanima prav vse, posebno na podeželju. Tam najrajši predavam, ker čutim, da so ljudte hvaležni. V mestih še predavanja z diapozitivi in dimi ne privabijo orjda poslušalcev.« Dr Slava Lunačkova je tuditev mladega zdravnika še poudarila: »Velika mesta so za predavatelja manj hvaležna, ker .so s predavanji zasičena, meščani pa imajo 5e druge možnosti za zabavo jn rekreaelio, Na kmetih so Sole za starše hkrati zbirališče za ženske, ki pred predavanji in po njih premeljejo prav vse. kar tih tišči Hov za starše «n nedvomno ni činitelji, zdravstveni domovi tn centri za napredek gospodinjstva — le-ti naj > bi sčasoma postati žarišča takšnega prosvet-Ijevanja!« ' ® Tuja praksa Podobno kot prt nas šole za starše imajo na Poljskem v Varšavi, roditeljsko univerzo, v Belgiji ln Franciji prav tako šole za roditelje In v ZDA pripravo za zakon, namenjeno mladim ljudem. Zanimivo 1e pri tem. da se Belgijci prltožuieio nad obiskom Colibri ali . (Nadaljevanje » 1. strani) kj ji je bil pri srcu France Prešeren. Teme je obvladala, da so se vsi čudili. Vedela je celo, koliko je plačal Prešeren večerjo, ni pa vedela, koga je menil, ko je v eni izmed zbadljivk pel o »narobe katonu« Zakaj? Vprašanje se ji je zdelo otročje lahko, zato je Iskala nastavljeno past. namesto da 01 povedala. d., ib šlo za Vraza.. Trema pa Je tudi sicer poglavje. k| daje značilno obeležje zakullsnerrfu življenju oddaj »Spoznaval svet In domovino«. Tremo Imaja vsi, tisti, ki se tih vidi in sliši, in oni drugi. Največ jo imajo seveda kandidati Zato je v garderobi zadal kaj živahno Medtem ko mladenka pri klavlrlu brezizrazno In mehanično Usta po zvezku In mečka krilo. nekdo tam v drugem kotu skrivoma Dre-klada iz žepa v žep stekleničko, na kateri je napisano: Baldrijan. In če oni pri vratih kavalirsko ponuja deklici z velikimi očmi pomirjevalno sredstvo spričo treme ni nič nenavadnega Zapečatena vprašanja Ko smo t_ ,olc stikali za kulisami, smo so pred oddajo skušali dokopati do trdih orehov,- vprašanj, ki jih pripravijo kandidatom. Zato smo vzeli na piko ispraševalca »Sola za starše vam bo pomagala izogniti se težavam družinskega življenja... Njen namen Je, "omagati staršem In vsem osebam, ki imajo obveznosti do otrok, v vzgojnih in družinskih težavah... Nemir, ki sta a nrinesli dve veliki vojni, nagel razvoj znanosti in industrije, polet velikih sredstev za obveščanje ... Tisk, radio, filmi in televizija so spremenili pogoje dru-tinskega bivanja in razmerje otrok do staršev. Otroci včasih čutijo, da je prav ta razvoj dodobra omajal vlogo in avtoriteto staršev. ,. Znanstvena raziskovanja in vsakdanja aksa pa hkrati nenehno dokazujeta vso prtmembnost vloge staršev v oblikovanju in razvijanju otrokov'e osebnosti ...« Takšna ln podobna »sla polnilo dolge stolpce oglasnih rubrik v svetovnem časopisju, takšna vsebina čedalje boli Prevladuje v "rospektih raznovrstnih šol ln klubov, ki se ukvarjajo s "robleml vzgoje. Pa Je to res samo propagandni trik? Reklama pslhoilogoiv-šušmarjev in telepatov. ki obetajo mahoma razrešiti najbolj zamotan problem modernega časa ln sl na račun lahkovernih staršev skovati mastne zaslužke? Ni dolgo tega, ko so znanstveniki proučevali otroka in njegovo psihologijo k- in jo je pritegnilo' Le pri predavanju o satelitih 1e pol dvorane — večinoma ženske —, spalo. Čeprav Clta ne. Prav čudno pa se ji je zdelo, da je na Luni toliko časa noč In 1e sklenila, da prav zato ne pojde gor. V Mengšu je predavanje dr. Slave Lunačkovo o telesnem razvoju otroka privabilo v šolsko dvorano toliko ljudi, da so zamudniki stali med vrati ln celo na hodniku. Večinoma delavci, obrtniki in kmečki ljudje ... Ljudje nestrpno čakajo petka zvečer, delavke, zaposlene v 'podjetju »In-duplati«. moledujejo pri vodji šole, upravitelju Snuderlu, naj izposluje, da bodo ob petkih delale v tovarni samo dopoldan, da ne bi zamudile predavanj. zelo rentabilna oblika prosvetljevanja, čeprav so bolj obiskane, kot bi želeli glede na učinek. Opaziti pa je že tudi vpliv predavanj na vzgojo otrok in na njihovo prehrano, ki jo je moderni čas zlasti na podeželju povsem iztiril. Primer: včasih so no kmetih zjutraj jedli krompir v oblicah in pili mleko, zdaj pijejo le kavo, ta pa, kot vemo, ni redilna. V mestu pomanjkljivosti v prehrani primerno izravnavamo. Zaželeno bi bilo, da bi v prihodnosti predavatelje v šolah za starše oskrbeli lokal- TEHNIKA IN MI Zadnje čase vse pogosteje beremo in razpravljamo o široko vzbujenem zanimanju za tehniko in tehničnimi novostmi ter seveda tudi o pojavih, ki tak razvoj spremljajo. Med temi so seveda tudi negativni pojavi, ki jih je treba odklanjati. Toda tatvin gradiva, ki ga mladina išče za svoje praktične poizkuse in delo, ne bomo mogli reševati samo tako, da bomo tovarnam svetovali, naj čuvajo to gradivo, da ne bo mladina prišla do njega po nepravi poti. Treba je odpreti in kanalizirati tudi pravilno pot. Prav tako negativnih pojavov ob odhajanju v tujino zaradi nabave tehničnih sredstev ne bomo odpravili samo z ukrepi, katerih eden je ukinitev carinskih olajšav, temveč le vzporedno z razvijanjem domačih možnosti in s pravilno tehnično ter družbeno vzgojo. rtm ivlmo v času, ko na vseh straneh beleči žimo silen tehnični napredek. Z elektrifikacijo in industrializacijo Je tudi pri nas začela tehnika svoj zmagoviti pohod. Z njo razvijamo proizvodnjo, dvigamo storilnost dela in s tem narodni dohodek, preobražamo naravo in gradimo, rešujemo komunalne probleme, , omogočamo ogromen transport in prelivanje blaga, zbližujemo mesta in dežele, urejamo življenje v domovih, skratka — tehnika osvaja tovarne in polja, premaguje naravne ovire in posega celo v vesolje. Poglejmo samo nekaj podatkov o njenih uspehih. Naša industrija je na primer leta 1957 proizvedla naslednja tehnična sredstva (navajamo obseg enoletne proizvodnje v Jugoslaviji), katerih pred vojno pri nas sploh nismo proizvajali: A 4032 traktorjev, 3459 kamionov, 666 avtobusov, 3088 drugih (predvsem A osebnih) avtomobilov, 13.06(1 motornih @ koles, 86.355 koles, 207 ton krogličnih A ležajev,. 4877 ton varilnih elektrod, A 188.017 električnih števcev, 229.006 A elektronk, 209.275 radijskih sprejem- Sestavek »Jutri bo prepozno«, jbjavljen v našem tedniku (TT št. 1-59), ki se med nekaterimi problemi mladinske vzgoje dotika tudi nagnjenja mladine k tehniki in posameznih mladinskih prestopkov v zvezi s tem, je med braici zbudil dokajšnje zanimanje. Odmev nanj je tudi pričujoči sestavek, ki našo reportažo dopolnjuje ne samo z zanimivimi številkami o razvoju tehnike pri nas in naraščajočem zanimanju zanjo, pač pa tudi s predlogi, kako bi se dalo pomagati mladim v šolah in drugod in usmerjati njihove »konjičke«. :nikov, 19.715 telefonskih aparatov Ud. (po podatkih SGJ-58). Vsako leto dokončamo ogromno objektov, od katerih nekatere gradimo po več let. Samo leta 1957 so bila končana gradbena dela na 191 nasipih In Jezovih, 48 kanalih, 1500 objektih hidrogradnje, 346 poteh in cestah, 180 mostovih in viaduktih, podvozih in nadvozih ter nad 200 drugih prometnih objektih, na 214 daljnovodih, 171 proizvodnih In 422 drugih industrijskih objektih, na tisoč in tisoč drugih objektih, med katerimi Je bilo v državi zgrajenih tudi 27.632 stanovanjskih zgradb. aj moremo pripomniti k takemu utripu življenja in uspehom tehnike? In koliko je ta proizvodnja napredovala lani, koliko novih objektov — med njimi avtomobilska cesta bratstva in enotnosti, ki jo je med Ljubljano in Zagrebom zgradija mladina — širi našo materialno osnovo. Toda tehnika je kljub'vsem svojim funkcijam gibanja in dela, avtomatizaciji in elektroniki vendarle samo neživi potencialni organizem, ki je odvisen od človeka. Tehnika je v celoti sad sposobnosti in ustvarjalnosti človeka: mi smo ji Odprli vrata, ker prinaša 1 1 ' f,V ,! m * •• •. ,\v 0% IMIi - V'' ■? •>; napredek! »Hlastanje za tehničnimi novostmi« vsekakor ni moda s karikiranimi vzorci, temveč utrjevanje materialne osnove našega socialističnega napredka, ki je v interesu starejše in mlade generacije. Ali ni zato zanimanje mladine za tehnični napredek in Ali ni nenehna zahteva, da je treba dvigati tehniko dokaz, da je pobornik napredka?! produktivnost dela in bolje organizirati proizvodnjo, tudi nenehna zahteva, da je potrebno kadre tehnično usposabljati in razvijati. Poglejmo nekoliko, kako je s tem pri nas. Lani se je na avtomobilski cesti zbralo in delalo 55.000 mladincev in mladink iz vse države in vseh slojev. Od teh jih je 37.648 obiskovalo tečaje Ljudske tehnike in 35.643 tudi uspešno zaključilo in kjer je to potrebno, tudi opravilo izpite. Tako smo lani samo na avtomobilski cesti dobili 6230 novih traktoristov, 4750 motoristov in 1338 vozačev avtomobilov. Kolo se je naučilo voziti 5009 mladincev in moped 8177 mladincev in mladink. Mnogi pa so obiskovali in končali še druge tečaje: 3571 fotoamaterskega, 1868 radioamaterskega, 1630 gospodinjske tehnike, 1595 elektrostrojnega. Vsi ti mladi kadri bodo pridobljeno znanje mogli najkoristneje uporabljati v življenju In upamo, da ga bodo lahko tudi Izpopolnjevali. Pa ne samo to: v zadružnih svetih, v tovarnah In delavskih svetih, v šolskih odborih in povsod, kjer se uveljavlja mladina, bodo pobornikl tehničnega napredka! V zadnjih letih sl močno prizadevamo, da bi tehnična vzgoja dobila svoje mesto tudi v šolah, saj več kot štiri petine prebivalstva dobi šolsko izobrazbo samo v osnovni šoli. Leta 1957 je v LR Sloveniji končalo osnovno šolo 37.760 učencev, vajensko ali Industrijsko šolo pa 6303 učenci, srednjo strokovno šolo je končalo 926 učencev. Zato je zelo važno, kako vzgaja šola, potrebno pa je tudi razvijati sistem izobraževanja odraslih. Na obeh področjih ima Ljudska tehnika precej izkušenj in uspešno sodeluje s prosvetnimi organi. V Sloveniji obiskuje 287 popolnih in 928 nepopolnih osnovnih šol 217.136 učencev. Za uspešen pouk tehnične vzgoje pa je potrebno, da učni kader pozna naše gospodarstvo in razvoj tehnike,* poleg tega pa morajo imeti tudi možnost, da z učenci praktično delajo. Zato je Ljudska tehnika, mnogokrat tudi skupaj s prosvetnimi organi, samo v zadnjih štirih letih priredila 91 seminarjev za učitelje in inštruktorje tehnične vzgoje s približno 3000 udeleženci, med katerimi je bilo 1955 učiteljev ali petina učnega kadra osnovnih' šol. Okoli 130 učiteljev se je docela usposobilo za predmetni pouk in sedaj organizirajo tečaje po okrajih in občinah. Posebno vprašanje'pa so tehnične delavnice. Na vseh šolah v Sloveniji jo 45 lepo opremljenih tehničnih delavnic, 170 pa jih je ali v skromnih prostorih ali imajo zelo skromno opremo. Ob teh pa je 169 popolnih osnovnih šol, ki še nimajo ničesar, za katere bi s koordinacijo šolskih odborov, društev ljudske tehnike, komun, podjetij in zadrug v Sloveniji gotovo mogli najti potrebna sredstva. Dobro organizirana in uspešna tehnična vzgoja bo ne le obogatila šolsko delo in šolo naredila še privlačnejšo, odpadli bodo tudi mnogi med negativnimi pojavi mladinskega kriminala, do katerega prihaja, ker se mladina nima kje tehnično usmerjati in izživljati. V te delavnice kanalizirani odpadni material in podarjeno orodje se bo vsem gospodarskim organizacijam visoko obrestovalo, ker bodo začeli v proizvodnjo prihajati mladi kadri iz šol, ki bodo vedeli, kaj je gospodarstvo, kaj proizvodnja, kaj sredstva za proizvodnjo, kakšna je funkcija tehnike, kaj je narodni dohodek, kako naši ljudje upravljajo proizvodnjo itd. in ki bodo povedali, da so že imeli v rokah različno orodje ter ga celo znajo uporabljati. Z zbiranjem odpadnega gradiva in poklanjanjem orodja gospodarskih organizacij ne pritiskamo na standard in izdatke naših delovnih ljudi, kajti TOM evropsKa obutev Industrija obutve S U B O J./., C*A -- učenci znajo ceniti tudi droben material, ki ga za praktično delo dobivajo iz podjetij. Letos je ob Novem letu zares tudi zelo naraslo povpraševanje za tehničnimi igračami, za primernim orodjem in potrebnim gradivom. To vse kaže, da si vsi prizadevamo urejevati ta vprašanja. Neki deček pa je v nekem kraju polomil devet dinam s koles delavcev, da je prišel do potrebnega gradiva za sestavo malega motorja. Ce bi ga starši usmerili v krožek Ljudske tehnike, ki je deloval v kraju in imel v zalogi najrazličnejšo odpadno žico in vse potrebno gradivo, bi bila njegov* elektromotorček in celotna igrača še boljša, otroku in staršem pa bi bile prihranjene vse posledice. Marsikje Je razumevanje za razvijanje tehnične vzgoje lepo in gospodarske organizacije dajejo pomoč tako v gradivu, kakor zagotavljajo s svojimi tehničnimi kadri inštruktorje. Celjska tovarna emajlirane posode že tri leta daje za opremo tehnične delavnice učiteljišča in še ene šole po 190.000 dinarjev dotacije. Tovarna kovanega orodja v Zrečah je dala orodje za okoliške šole. V Kranju je dala Komunalna banka za opremo tehnične delavnice ene Sole 1*90.000 din, tovarna »Iskra« pa je dala za tehnični pouk gradiva v vrednosti 600.000 din. V Ljubljani so okrajni in občinski ljudski odbori uredili že več delavnic, Ljudska tehnika pa je dala učiteljišču opremo za tehnično delavnico v vrednosti pol milijona dinarjev, ki jo je dobil kot 1. zvezno nagrado okrajni odbor LT za uspešno sodelovanje v akciji. Našteli bi lahko še celo vrsto podjetij in organizacij 'Ljudske tehnike, toda le ponekod tudi ljudske odbore in zadruge, ki so opremljali delavnice po šolah. Tehnična vzgoja zbližuje šolo z življenjem in daje v povezavi s fiziko, kemijo in drugimi predmeti mladini res praktično in koristno znanje. Šolski odbori se že povezujejo z delavskimi sveti podjetij in zadružnimi sveti, da bi koordinirali napore za povezovanje teoretičnega dela v šolah s praktičnim na proizvodnih objektih. Mladina sama gradi in se pri tem izobražuje. Tehnika gre svojo pot in ob njej rasejo novi kadri, ki bodo vsa ta vprašanja reševali še uspešneje. Zato je zdaj čas, da razvoj pravilno usmerjamo in podpremo vse koristne pobude na tej poti. AVGUŠTIN LAH Fs-12000 l»4»Pi Podgana z latinskim imenom Rattus rattus ali črna podgana. Leta je zelo uspešno prenašala kugo, zato ker ie najraje prebivala v hišah, odnosno blizu človeka. Leta 1727 pa so se priselile lz Rusije cele trume rjavih podgan z latinskim imenom Rattus norvegitus. Te podgane so zasedle vso Evropo, prejšnje črne podgane pa so se jim morale umakniti. Danes najde- ^„lrneT,-POdgan0 le na lad'iah v pristaniščih. Rjave podgane žlviio v kanalih ln nenaseljenih hišah ter tako nimajo stika s človekom. .av zato le kuga tudi nehala razsajati v Evropi. V drugih delih sveta, kjer pa je rjava podgana še vedno zelo razširjena, so v stalni nevarnosti epidemij kuge. v Čeprav je kuga endemična med glodale! mnogih delov sveta, vključno v Združenih časov naprej. Arm\d0 Senaheriba. asirskega kralja, ki je zavzel 689. leta pr. n. št. Babilon, je uničila bolezen, ki so do prinesle podgane. Znanstveniki so mnenja, da so stari Egipčani oboževali mačke samo zato, ker so bile učinkovito sredstvo proti podganam. Stani Grki v Mali Aziji so oboževali Apolona kot mn ičevaica podgan«. V nekaterih primerih Pa so upodabljali tega boga, kako stoji med podganami. Kovanec Luciusa Ve-rusa, ki so ga skovali v Pergamumu med epidemijo kuge, p .adablja Esculapiusa, boga medicine, ki Ima pri nogah podgano. Iz Pelosturna: “w~~Bgtptu se jv črna smrt odselila v Evromo ln je prišla v Konstantinopel med kraljevanjem Justlnljana leta 542. V tisti epidemiji so zabeležili tisoč smrtnih primerov v enem samem dnevu. Še isto leto se je razširila v Italijo, kjer je razsajala vrsto let. Leta 565 je bilo toliko mrtvih, da žetev ni bila 'odpravljena ln je poleg kuge začela razsajati še lakota. Tri leta kasneje se je bolezen pojavila v Franclji, v Angliji pa je mčela moriti leta 664 ZA ZLATOM Srn- / ’ im '{* V] Zgodbe o Sutterju iz prejšnje številke še ni konec. Dežela, ki je tolikšna kot v Evropi Franclja, je štela tedaj 35.000 prebivalcev, večinoma Indijancev. Čeprav je moral iz domovine s trebuhom za kruhom, Je Sutter, ki Je bil najpodjetnejšl med Izseljenci, Imenoval Kalifornijo »Nova Švica«. Zdelo'se mu je, da se mu uresničujejo sanje. Selc sedaj je prišla njegova sposobnost povsem do izraza. Zasadil je prvo vinsko trto v Ameriki, privadil na tamkajšnje podnebje sočivje ln sadje, jn neomejeno gospodaril v bljžnji ln daljni okolici San Francisca. Ker Je bilo vse polno razbojnikov, se je pričel obdajati s stražo, ki se Je počasi razširila v pravcato armado. Sutter tedaj ni mislil na ZDA. Bolj mu je bila prt srcu Mehika, ki mu Je že deset let dovoljevala, da Je počel, kar se mu je zdelo. Tedaj pa se Je zgodil usoden dogodek! Neki Sutterjev podložnik Je odkril zlato žilo. Zdaj ni bilo več zakona Ih človeka, ki bi zadržal zlata žejnih tisočev na poti proti Kaliforniji. 25 let po odkritju Je zlata mrzlica še stresala Severno Ameriko. Sutterja so zapustili celo njegovi najožjl sodelavci, ki so hoteli v kalifornijskih gorah najti zlato srečo, na ie Ml položaj zdaj še težji, se je Kalifornija tedaj pri-ključila Zveznih državam, izgubil je vse premoženje, čeprav mu je država priznala njegove zasluge za kolonizacijo. Pozneje so hoteli krivico popraviti in mu pomagati z rento, toda naseljenec Sutter Je bil uničen. Nikoli ni nehal žalovati za zlatimi časi brez zlata ln je 17. junija 1880 imrl v tVashingtonu. # A m ih državah. se naleze kuee le malo ljudi. Na,;-bolj pogostni primeri bolezni so med lovci Ih gozdarji. Okužene bolhe same trpijo od kužnih bacilov, ki jih prenašajo, sad jim bacili počasi zamašijo prehod v črevesju in bolha pogine od lakote. Preden pa se to zgodi, postane hudo požrešna in zato nemirno bega od enega gostitelja na drugega ln jih okuži. Zanimivo je, da so odkrili nravema raz-širjevalca kuge šele leta 1894, da pa človek povezuje kugo s podganami že od bibličnih in se jp pojavljala v stalnih valovih celih 200 let. Zaznamovali so zelo hude epidemije, v letih 664, 672, 679 in 683. Leta 690 je kuga pomorila precejšnji del prebivalstva Rima. V xiv. stoletju so ponavadi obtožili Žide, da širijo bolezen s tem, da zastrupljajo vodnjake. Zide so strahotno mučili ln preganjali. V Milanu so obisk hude kuge leta 1630 pripisovali čarovnikom ln so usmrtili po hudem mučenju na stotine nedolžnlh-žrtev. Crna smrt je bila ena izmed najyečjlh nesreč v zgodovini. L. 1394 je umrlo samo v Londonu 50 tisoč ljudi ln je prenehalo vsako poslovanje za celi dve lati, vojno s Francijo pa so morali prekiniti. Epidemija leta H99 je bila tako huda. da j? kralj Henrik VII. zbežal lz Londona v Caleb. Leta 1603, za kraljevanja Jamesa I., je v Londonu umrlo 38 tisoč ljudi, skoraj toliko jih je umrlo tudi leta 1635. Leta 1663 je velika epidemija umorila 68.596 ljudi v Londonu. Kakšen udarec je bil to. sl laže predstavljamo, če vemo. da je London'z vsemi okoliškimi vasmi trhel 460 tisoč prebivalcev. Po vsei Evropi so Imeli podobne eplde- mije. Lpta 1656 je v Neaplju in okolici umr- lo v petih mesecih 300 tisoč ljudi. Zaradi slabih življenjskih pogojev je bilo največ žrtev seveda med reveži. Prav v tistih letih se je zaradi pomanjkanja delovne sile prvič zgodilo, da so se delavci skušali združiti, da bi laže dosegli povečanje plač. Konec XVII. stoletja je bila črna smrt na , višku svotle moči v Zahodni Evropi. S prihodom rjave podgane se je bolezen začela počasi umikati. Zadnja velika epidemija kuge se je začela na Kitajskem konec prejšnjega stoletja. Ladijske podgane so jo odnesle v Indijo. Juižno Afriko, Ameriko in drugam, Sele v začetku tega stoletja se je bolezen preselila v Severno Ameriko. Leta 1900 so bolnišnice v San Franciscu sprejele prve bolnike. Tu se je bolezen razmeroma hitro širila ln so imeli leta 1907 170 bolnikov v nekaij mesecih. Toda to ni bila niti senca epidemij iz prejšnjih stoletij. Večina bolnišnic na svetu, zlasti v državah pri morju, beleži ■kdaj pa kdaj posamezne primere kuge. Bolezen je sedaj verjetno endemična pri večini glodalcev v obeh Amerikah- V zadnjem času so dognal?, da lahko prenaša bolezen tudi določena vrsta miši, ki živi skupaj s p-jdganami. Od teh miši se nalezejo kuge posamezni ljudje, ki lahko včasih razširijo bolezen v manjšo epidemijo. Primer, kako se lahko kuga razširi s pomočjo divjih glodalcev v endemičnih pokrajinah, nam nudi epidemija kuge, ki je razsajala v Mandžuriji leta 1910. ko je umrlo približno 60 tisoč ljudi. Razšir-jeva-loi epidemije so bili sibirski svizci, ki jih sicer zelo cenijo zaradi njihovih kožuhov. Čeprav je dognano, da so bolhe, še posebno podganje bolhe, najbolj pogostni razšlr-ievalci kuge, pa bi bilo nevarno meniti, da lahko samo bolhe širijo bolezni. Povzročitelj bolezni je tudi bacil, le-ta Pa ni navezan na posebej določene razširjevalce bolezni. Poskusi so dognali, da lahko prenašajo bolezen tudi stenice, kožne bacile pa so našli tudi v uši, ki so jo našli v laseh otrcfca, ko je umrl od bolezni. Celo okužena hrana lahko prenaša kugo. In zdravniki sp tudi dognali, da se kuga lahko prenaša celo s kapljično infekcijo. Toda vse to so le drugorazredni načini za razširjanje bolezni. V času epidemij s'e da bolezen močno omejiti s strogimi ukrepi proti podganam in njihovim bolham. To ni vselej lahko doseči, zlasti pa v prepogosto naseljenih deželah in še posebej, če je tamkajšnje prebivalstvo drugega mnenja o živalih, ali pa če se ne zanima za sodobne sanitarne ukrene. Prizadevanja, da bi uničili podgane v skladiščih v posameznih delih Indije, na primer, so bila zam-an, ker so skladiščniki šli . tako daleč, da so pustili v skladiščih čez noč skodelico vode, da bi imele po-dgane kaj plti„Obenem pa ni vredno samo akademskega zanimanja dejstvo, da se k.uga pojavlja V vedno večjem številu v mnogih krajih sveta. Kakor koli že, dokler je bolezen endemična v obsežnih območjih sveta, sanitarne oblasti v pristaniščih ne bodo smele zmanjšati svoje pazljivosti. TT • Film »La strada« (Cesta) s Giulietto krat zapisal: »2e pri prvih slikah se znajdemo Mašino in Anthonyjem Quinnom, v v kraljestvu sanj, ki so resničnejše od resnice režiji Federica Fellinija, ja osvojil ves naSeSa življenja. In beli, klovnski obraz Gel- ______... „ . ' , . somine, s temnimi, vprašujočimi očmi, ostane svet. Francoski list Le Monde je ta- nepozaben. V njenih očeh se zrcalijo vse vedre in vse tragične scene tega kristalno čistega dela. Njegovo simboliko je morda težko docela dojeti. Spominja na star italijanski rek »Zemlja brez vode, telo brez duše«, toda bedna norica Gelsomina presune in očara vsakogar s svojim vse odpuščajočim nasmeškom in s sijajem svojih oči.« »Tej igralki z glavo podobno redkvici se je posrečilo pretresti milijone ljudi vseh stopenj izobrazbe in vseh barv kože. S svojo nežno postavico je razdrobila v atome scx bombe našega časa,« je zapisala italijanska kritika in ji Je pritrdila nemška, angleška. Njen mož in režiser pa Je pojasnil uspeh njunih filmov takole: »Nisva pesimista in to tudi nočeva biti, toda posebno so nama pri srcu trpeči ljudje, žrtve krivice in zlorabe. Svojo okolico gledava z naivno radovednostjo, predvsem pa z ljubeznijo. Iz te ljubezni je zraslo najino sočutje do vseh živih bitij.« — »La strada« Je nastajala v njunih srcih, mislih in skicah celo desetletje. Priznanje je dobila najprej v tujini — 1956 v Cannesu. Andre Cayatte je tedaj objel svojega kolega in vzkliknil: Vaš film je že danes klasično delo!« Potem nagrada doma, srebrni lev bie-nalla in srebrni trak filmske kritike, v Ameriki Oscar, v Nemčiji medalje. O njiju in njunem filmu je Izšla v Franciji celo knjiga (na levi) • Po‘tovanje Je za zakonca Fellini - Maslu, najlepši počitek. Zgoraj arheologinja dr. Mašina pred egiptovsko sfingo. Arheoloških najdišč Pa je na pretek tudi v rimski okolici, kamor se Mašina vozi s kolesom, kadar odloži predpasnik. Povedati moramo namreč, da se Fellini za podrte stebre bolj malo zanima, toliko več pa za kuharsko umetnost — zato zbira njegova žena recepte od vsepovsod. V svojem srečnem in vzornem zakonu pogrešata samo otroki edina hčerkica jima je umrla že po enem mesecu. (Konec) SHAKESPEARE LA JANA JE MRTVA ZE BLIZU DVAJSET LET, TODA ZA NEMCE JE SE ZMEF,AJ POJEM LEPOTE, GRACIJE IN ELEGANCE jo videli Pti snemanju, so spremenili svoje mnenje. Po dolgih letih ima tako Lang spet možnost, da pokaže svoj talent in svojo umetniško silo, da uresniči, kar je nosil s seboj vse življenje: bleščečo revijo, ki bo stala najmanj štiri in pol milijona mark. Čeprav ima film svoje lastne dramaturške zakone in so originalni scenariji najboljši temelj za uspešne filme, posegajo producenti vedno znova na knjižne police svetovne literature. Neizčrpni se zde predvsem klasiki, ki jih hoče vsaka generacija po svoje tolmačiti. Po zanesljivih virih ni bil noben avtor doslej tolikokrat filman kot ravno stari William Shakespeare. Od leta 1900, ko je Sarah Bemardt pred kamero zaigrala Hamleta., je nastalo po 20 njegovih delih v različnih deželah nič manj kot 120 filmov, kar bi znašalo torej šest verzij na eno njegovo delo. Rekord je dosegel film Romeo in Julija, ki so ga posneli že dvajsetkrat, sledi mu Hamlet (17), Macbeth (12), Othello in Ukročena trmoglavka. (11), Julij Cezar in Beneški trgovec (8), Rihard lil. (/), Vesele žene Windsor$ke (5), Sen kresne noči in Kakor vam drago (4), Kralj Lear in Antonij in Kleopatra (3), Vihar in Zimska pravljica (2), po enkrat pa Henrik lil, V, Vlil in druge drame. V tej *»shakespear-ovski« produkciji so sodelovale razne dežele v temle zaporedju: ZDA 41 filmov, Italija 26, Francija in Anglija po 15, Nemčija 10, Indija 4, Rusija 3, Danska 2 in vrsta dežel z enim filmom, med njimi Maroko, Mehika in Egipt. Ta »rekord« so sicer v podrobnostih posekali drugi avtorji. Tako je Jack London posodil filmarjem doslej največje število svojih del — 29 — in stoji tako v tem primeru celo pred Shakespearom. Samo za stopničko je pred njim glede števila del tudi pesnik Puškin (21), tik za petami pa Aleksander Dumas starejši (18 naslovov). Sledijo Ludivig Ganghofer, Guy de Mau-passant in Lev Tolstoj (po 16), Charles Dickens, Luigi Pirandello, Hermann Su-dermann (po 15) in Friedrich Schiller (14). Pri posameznih delih pomeni številka 29 rekord za. Merimeejevo Carmen, ki je največkrat filmano delo vse svetovne literature. Le malo manj je bil priljubljen Far/st (26). Tretje mesto si delita Romeo in Julija in Dama s kamelijami Dumasa mlaj- »SONČNO KRALJESTVO« — italijanski barvni kinoskopski film (88 minut). Proizvodnja-Luks Film 1957 Režija: Enrico Gras, Mario Craveri Glasba: Francesco Lavagnino Med številnimi celovečernimi dokumentarni-m filmi, ki jih vsako leto posnemajo po svetu, je v zadnjih letih zaradi svojih izrednih kvalitet izstopal Italijanski kinoskopski film (nagrajen na festivalu v Cannesu leta 1955), »Izgubljeni kontinet«. Njemu sledi sedaj popolnoma podoben film »Sončno kraljestvo«, ki ga Je ustvarila ista ekipa kot prvega, prav tako v baTvah in klnoskopu. »Sončno kraljestvo«, nekakšno nadaljevanje filmov »Magia Verde« (tega prvega dela naši distributerji, žal, niso odkupili) In »Izgubljenega kontinenta«, ni nastalo na Malajskem arhipelagu, temveč prav tako kot prvi del v Južni Ameriki. Ekipa, ki jo že poznamo, si je tokrat postavila za svoj cilj prikazati navade In običaje lodijancev Uru ob 40»o metrov visoko ležečem jezeo-u Tlticaca. s sončnim kraljestvom je mišljeno kraljestvo Inkov, katerih gTadbena dela so se ohranila do danes in katerih kulturno kraljestvo in življenje celo za moderno znanost še vedno predstavlja v marsičem nerešeno (iganko. To filmsko raziskovalno potovanje1* pa ni' ortiejedo šamo na visoke pokrajine v Andih, temveč nas popelje po vsem amazonskem področju do obal« Tihega oceana. Ustvarjalcem so sc tudi takrat posrečile slike edinstvenih lepot in učinkov. Opisati vsako posebej bi bilo popolnoma nemogoče. Lahko pa zapišemo, da to dokumentarno filmsko trilogijo odlikujejo Izredne, nevsakdanje kvalitete, ki so popolnoma v nasprotju z vsakdanjo pra,kso po svetu, ko Je tretji del ene in iste teme najbolj Izrabljen m predstavlja izključno ponavljanje, tokrat pa je na isti višini. In še nekaj velja omeniti. Ta del ima tako uspelo glasbeno spremljavo, kot so jo imeli po filmu »Tretji človek« le še trije ali štirje filmi. Ko so v Ljubljani nedavno predvajali film »Izgubljeni kontinent«, sc je šele zadnji dan javila ena sama šola, ki Je želela organizirati skupinsko predstavo za svoje učence. Koliko časa še bodo šli takšni filmi Izrednega kulturnega pomena mimo naših šol in mladine; ko da bi jih sploh ne bilo?! s. J. SVETOVNI REKORD VVILLIAMA SHAKESPEARA: 120 FILMOV PO 20 NJEGOVIH DRAMAH šega (20). 19 verzij so doživeli Hugojepi Nesrečniki, 18 Trije mušketirji in 17 Grof Monte Christo (oba Dumas starejši). 17-krat je bil filman tudi Defoejev Robinzon Crusoe, 15-krat Cervantesov Don Kihot in Tolstojevo Vstajenje itd. Te zanimive številke povedo dovolj: da so dela klasikov neizčrpen vir tudi za film in da povedo vsaki generaciji umetnikov nekaj novega — v scenarijski suši pa so in bodo ostala še vedno zlata rezerva. Tretji čut Tudi nos, ne samo oči in ušesa obiskovalcev želj v bodoče zabavati Michael Todd, sin pokojnega ameriškega filmskega producenta Mika Todda: poseben sistem cevi pod sedeži gledalcev bo dovajal dogajanju primerne vonje od rožnatega, kavinega do bencinskega. Ta vonjalni filmski sistem, če ga lahko tako imenujemo, "ki ga je Todd patentiral zase, lahko v filmu, ki traja poldrugo uro, posreduje 29, različnih vonjav in sta ga dva Švicarja, Hans Laube in Robert Barth prvikrat javno uporabila na new-yorškl svetovni razstavi v filmu »Moje sanje«. Toddov prvi vonjalni film bo imel naslov »Vonj skrivnosti«. Mašina • Za drugi film zakoncev Felind . Mašina »II bidone« se gledalci le stežka ogrejejo, zato pa doživita nov triumfalen uspeh s »Cablrijinj-mi nočmi«, zgodbo tavajoče rimske pocestnice, ki hrepeneče išče resnično, pravo ljubezen (na levi). Naslednji film Je »Fortunella«, srečlca. Tudi tu Je Mašina pretresljiva komična — pa ne tako tragična kot v »La stradl«, ne tako zmedeno zasanjana kot v »Cabirijimih nočeh«. Tudi tu igra dekle s ceste: namišljeno princesko. eunjarico z rimske Portc Portese. To-krat je režiser Eduardo de Filippo, scenarij pa je napisal Fellini. Njena partnerja sta Alberto Sordi (spodnja slika) in Paul Douglas Iz Holly-wooda. To zimo igra Mašina spet z An.no Mag-nani, in sicer jetnico v prosluli rimski žepski Jetnišnicl. Film se Imenuje »Pekel Je v mestu« in njegov režiser Castellani pravi: »Vem, da Je tvegano združiti v enem filmu dve tako eksplozivni igralki kot sta Mašina in Magnanl. Vem tudi, da utegne biti ta film ali senzacija ali pa — katastrofalen neuspeh!« v slikah OD MNOGIH KANDIDATK ZA VLOGO PLESALKE V »EŠNAPURSKEM TIGRU« I|M »INDIJSKEM NAGROBNEM SPOMENIKU« JE LANG IZBRAL 25-LETNO AMERIČANKO DEBRO PAGET ZASENČILA NAJ BI SPOMIN NA LA JANO V PRVI VERZIJI Mojster režiser spet ustvarja Televizija je močno prizadela tudi nemško filmsko industrijo. V zadnjih dveh letih se je katastrofalno znižal obisk kinematografov v 28 največjih nemških mestih — za 12 — 14°/». Nemška filmska industrija se je zato oprijela novih metod _________ kakor se jih je že pred leti ameriška filmska industrija. Med prvimi takimi ukrepi so veliki filmski spektakli in revijalni filmi ki si jih televizija s svojim majhiilm ekranom ne more privoščiti, filmski producenti pa sj nameravajo z njimi spet pridobiti naklonjenost občinstva. V novih verzijah nameravajo posneti nekatere ve-lefilmc z zgodovinsko tematiko, ki so navduševali gledalce že pred desetletji. Med prvimi sta na vrsti »Ešnapurski tiger« in »Indijski nagrobnik«. Med filmskimi delavci v Nemčiji ni prav nobena skrivnost, da so prav zaradi takih filmov povabili iz Hollywooda emigranta Fritza Langa. 67-lct-li,i filmski režiser je po rodu Dunajčan. Svojo filmsko kariero je začel med prvo svetovno vojno in je leta 1919 zrežiral svoj prvi samostojni *ilm- V obdobju nemega filma je nato režiral v Berlinu, med drugimi filmi dve nekoliko primitivni povesti o junaških Nibelungih, potem pa veledelo »Metropo- lis«, vizijo bodočega mesta nebotičnikov v 21. stoletju. Ta film štejejo med vrhunce nemške filmske industrije v prvih povojnih letih. Ko sta Hitler in Goebbels prevzela filmsko podjetje, UFA, so jima ugajali ^.angovi filmi in sta nameravala »nearijca« postaviti v obnovljeni UFI na pomemben položaj. Lang pa si je najprej vzel 24 ur za premislek in se s prvim nočnim vlakom odpeljal v — Pariz. Prav takrat je namreč dokončal svoj film »oporoka dr. Mabusa«, ki je bil po- FRITZ LANG, ROJEN 1890 NA DUNAJU. NEKDAJ USTVARJALEC POMEMBNIH NEMŠKIH MONUMENTALNIH FILMOV, TERE JE PISALA NJEGOVA 2ENA, THEA VON HARBOUR, JE IZ BERLINA »MTGRIRAL V OD KODER SE JE VRNIL LANI Utična satira dogodkov tistih časov, in se je bal Goebbelso-vega maščevanja. Tako se je začela Langova emigracija, ki je trajala vse do letošnjega leta. Ko je Joe May leta 1938 posnel film »Ešnapur-ski tiger« in »Indijski nagrobnik« po stari Langovi snemalni knjigi, je bil Lang že nekaj let v Ameriki. Toda prav tako kakor mnogi drugi slavni režiserji — emigranti, se tudi Lang v Ameriki ni mogel uveljaviti. Režiral je lahko samo kriminalne in pustolovske filme. Priprave za novi film so bile velikanske, vodil jih je Lang sam. Pred začetkom snemanja sta potovala scenarist in arhitekt filma v Indijo, od koder »ta prinesla 12 .barvnih filmov, 400 diapozitivov In 700 fotografij. Po katerih so potem kamnoseki, kiparji in slikarji postavili templje, gradove in razkošne dvorane. Na dan so porabili po pet ton sadre, ki so jo sproti pripravljali z betonskimi mešalci. Težave so bile z igralci. Tempeljska plesalka bi morala filmsko publiko spomniti, na slavno elegantno La Jano, prvo protagonistko te vloge. Lang je angažiral hoiywoodsko plesalko Debro Paget. Črnolasa plesalka je s svojo pojavo sprva razočarala Nemce, toda ko so ' *UPITE srečke zvezi jugoseavijeJ »»remije: 800.000. . 700.000.-, 600.000.-, 0^®ir "^gSO 500.000.-’, 400.000.-, ^ 300.000.-, 200.000.-; ■’■■' 1 sretk« TDdiUi.: 100.000.-. i- t~i ZASTOPNIKI JUGOSlOVflHSKE LOTERIJE INPRODflJOLCI TOBflHfl [ nwn5° 4 I,'1,S> 00 ’»■ URI. V LJUBLJANI -FESTIVAINA DVORAK*. TITOVA 52. USTOP PROST! Torcida v Santiagn Noš kcSorkarski vseved Boris Kristančič Je pred štirJmi leti sam doživel enkratno atmosfero svetovnega prvenstva v pisani Južni Ameriki. Te dni se najboljši košarkarji, vseh celin znova borijo za najvišji naslov. PrLzor&če tekem je Cile. Boris Kristančič se je v posebnem članku za TT vživel v minule in bstfoče dogodke... Okoli polnoči po našem ta- letom nad nepreglednimi diun-&u letimo nad Zahodno Afriko, glaml, na peščenih kopališčih, Ce bi pisal v ladijski dnevnik, ki jih zalivajo tri metre visoki bi zabeležil: smer jug, 50 pot- oceanski valovi, novsod razen nikov, med njimi 30 košarkar- v košarkarskih orrašaniih — jev, štirje ne vstajajo od po-kerja, med njimi pevec iz Bejruta, ki ne zna pisati in ima angažma v Liberiji; ostali spijo. Skozi okroglo okence »Con-stelationa« opažam mejo med črnim kontinentom in morjem, ki jo osvetljuje nebesni svod popackan z briljanti. V tem o-koljjd med enakomernim . brnenjem motorjev, v mehki tropski noči, ko švigamo mimo drobnih ognjev, ki osvetljujejo kdo ve kakšne ritme, ima glavno besedo »slepi potnik« — domišljija, Sklenil sem, da ji bom to vlogo pustil med vsem potovanjem po -lužni Ameriki. Med krstom - - Bkvator ju. med tx>- Šport in film N A««" lu H. elesna kultura in ort sta sl pri nas le polagoma utrla pot k fil-mu. Podjetje Viba-fllm z Ljubljane se lahko < ponaša, da je te prve In kratke začetne poskuse uspešno spravilo na U Ulmsko platno. Prav je tudi, da ni opustilo nn-daljnj lh razveseljivih J načrtov. Z denarno podporo Športne zveze Slovenije in Partizana Slo-V/ venlje, ki pravilno oce-■fc njujeta pomen te neprisiljene in privlačne propagande za šport in telesno vzgojo vobče, namerava Vlba-tllm letos posneti še nov slovenski športni film. Gre za delo »Naši najboljši«, za zgodbe znanih slovenskih športnikov — atleta Stanka Lorgerja, smučarke Slavice Zupančičeve. orodnega telovadca Mira Cerarja in hokejskega moštva dvakratnih državnih prvakov Jesenic. Izbira je nedvomno dobra in pestra, hkrati pa še zelo spodbudna za ostale slovenske športnike in športnice. Vsem ustvarjalcem no- Vvega športnega filma želimo pri delu tudi mi M kar največ uspehov. M je že desetletje prizorišče svetovnih košarkarskih prvenstev. Leta 1950 Argentina — Buenos Aires, štiri leta pozneje Brazilija — Rio de Janeiro in Sao Paolo (strop velikanske dvorane se je v zadnjem trenutku podrl). In letos Čile — Concep-cion, Temuco. Antofagasta — (predtekmovanja), Santiago — (finale). Vem. da nam povsod tam niso in ne bodo oprostili, da igramo Evropejci po evropejsko — preračunano, preveč obrtniško; vzhodni Evropejci celo težaško. Da nastopajo Američani z umetninami, toda preveč realističnimi. Kljub temu pa ostaja Južna Amerika brez ozira na tisoče kilometrov, ki delijo eno prizorišče od drul gega, pravi športni raj, kjer so tekmovanja z zvenečimi naslovi. negovana kot nikjer drua-le ve rja in bil proglašen za najboljšega Igralca. Vrstni red v finalu je bil: Argentina, ZDA, Cile, Brazilija, Egipt in Francija. Naše moštvo je med desetimi tekmeci ostalo na koncu, saj se je prišlo samo učit. O Drugo finalno borbo smo gledali leta 1954 v Rio de Ja-nciru. Čeprav sta bila hotel in dvorana v mestu, je znašala razdalja med njima 22 kilometrov. Pred našim avtobusom Je drvel z 80 kilometrov na uro Policist na motorju in s sireno spretno krčil prostor v gostem in nevarnem prometu. Pred pokritim stadionom »Maracana« s prostori za 40 tisoč gledalcev, je množica zamašila vse dohode. Zamorci, belci in mulati, zastave in transparenti z napisi »Brazilija bo novi prvak« so napolnili dvorano 'že v zgodnjih dopoldanskih nrah. V tropskem nodnebhi na nol brezgla- „ajti naš cilj je svetovno košarkarsko prvenstvo. Brez nje bi ne mogel razumeti množice, ki potrebuje pri opazovanju športnih srečanj okrepljen bataljon policajev za varstvo, avtomobile Rdečega križa za zvezo med stadionom in bolnišnico, strele, rakete, delirij ob uspehu, najgloblje razočaranje ob polomu. Kajti juž- ' noameriška polcellna je polna tega, polna zaljubljenosti v šport, še posebej v nogomet in košarko. Da morata biti oba Izumetničeno lepa, elegantna, akrobatska, duhovita in naposled še zmagovita, ni treba posebej poudarjati. Desetletje svetovnih prvenstev v Južni Amer Jri Tako sem zapisal v dnevnik, ko smo leteli v Rio de Janeiro na drugo svetovno košarkarsko prvenstvo. Južna Amerika JUŽNOAMERIŠKI TEMPERAMENT NA POHODU PRIZOR S TEKME ARGENTINA : BRAZILIJA. ZANIMTVO JE, DAŠE SVETOVNI PRVAKI 1950 ARGENTINCI LETOS NISO PLASIRALI MED SEDEM NAJBOLJŠIH IA Jugoslovanska reprezentanca je prisostvovala finalni borbi na prvem svetovnem prvenstvu v Argentini. V pisani okolici španskega temperamenta športnih strasti in neštevil-nih protislovij,, so ZDA tedaj — čeprav izumitelji in nepre-kosljivi mojstri košarke pokleknili pred domačini, ki jih je »torcida« nosila med tekmo, po zmagi pa v slavju spozab-Ijenp občinstvo. Argentinec Oskar Furlong je zadal smrtni udarec ameriški reprezentanci — moštvu Chevroleta in Den- TAKO IGRAJO V DOMOVINI SVETOVNIH PRVAKOV — V ZDA. JO — S KLUBSKO EKIPO SVETOVNO PRVENSTVO BRANI- vo gibanje, vpitje, streljanje, skratka neukrotljivo življenje, je prevzelo vse. Mirni so ostali le Američani, ki so ponovno poslali samo moštvo - Cater-piliev. Po neprepričljivih igrah v predtekmovanju so na predvečer finala napovedali zmago z 20 točkami razlike. Brazilska prva petorka. v kateri je nastopal tudi De Carli, ki smo ga gledali pred kratkim v Ljubljani, je bila osmešena. ZDA so zanesljivo osvojile drugo svetovno prvenstvo. Izjemoma, ker Brazilci ne razumejo porazov, je množica odnesla svoje ljubljence. Tako je padel zastor nad športnim prizorom v deželi, kjer se ljudje brez primere zabavajo samo ob športnih igrah in karnevalu. Za ZDA ln Brazilijo so se v finalu zvrstili še Filipini, Francija, Kitajska, Urugvaj in Kanada ter Izrael. Tudi to pot »m« bili enajsti. Razlika med nami in svetovnim prvakom je bila najbolje zapisana in označena v ?ni izmed mnogih statističnih rubrik. Jugoslovani so na tekmi streljali povprečno 56-krat, Američani pa 88-krat ! ! ! Nekaj tisoč kilometrov dalje, kjer med urami letenja čez zeleno morje pragozdov ne srečaš naselja, ne cest, čez vrhove Andov, se Po štirih letih — prav te dni nadaljuje južnoameriška turneja najboljših svetovnih košarkarjev. To pot SZ in Bolgarija nista odpovedali sodelovanje. Zato jugoslovanski igralci niso imeli sreče, da bi prisostvovali še tretjemu svetovnemu finalu. Nedvomno pa vsi tisti, ki ne bodo nikdar pozabili bitk treh različnih košarkarskih slogov — južnoameriškega, severnoameriškega in evropskega, poznajo okoliščine, gostoljubje in nemara celo približen izid doslej najbolj ogorčenih bojev za naslov srvetovne-ga košarkarskega prvaka. Sedanjo sliko so že pred štirimi leti izpopolnili igralci čilske re prezeretance. Nekateri so bili po poreklu 'Jugoslovani. V blagodejni senci hotela v Riu so nas vabili v Cile in nam postregli z mnogimi podatki o nadaljnjih načrtih njihove košarkarske zveze. Ostojič, Žitko in škonič so bil) tedaj 20-letni dečki, danes pa nastopajo pred svojim občinstvom v San-tlagu, kajti kot organizatorji prvenstva so si izprosil) avtomatično uvrstitev v finale Te dni v Ciin Vem, da mora biti tako: Na le-'ališču glavnega mesta so sprejeli goste z izjemnimi častmi. V de-leli, ki vanjo moreš šele ln edino co tolikih urah letenja imajo svetovno prvenstvo za dogodek stoletja. Slavoloki, sprejemni komiteji. govorniki! Dela pa je bilo vendar manj kot so pričakovali Vsi povabljen! se niso odzvali. Ce 'etos nastopa na svetovnem prven-itvu kar 12 moštev manj kot na vvropskem, to zanesljivo naznanja 1a Južnoameričani za lep čas zadnjič mečejo v svoje koše — na tako velikem tekmovanju. Američani so ponovno prišli brez reprezentance. Poslali so vrsto visokih fantov, ki Jim samozaupanje, mirnost 'iin prepričanje v lastno premoč niso usahnili niti tedaj, ko se Je skozi ozka vrata letala le s težavo skobacal ruski gigant Kru-minč. Bolgari so drugi predstavnik Evrope Poznavajoč njihove igro je skromnost v pohvalah domačih časnikov razumljiva. Med ostalimi so najljubši gostje igralci s Formoze in Filipinov. Njihova mačja spretnost in gibčnost ter popolno obvladanje tehnike so močna orožja. Z njimi se sicer ne bodo mogli povsem enakovredno boriti z višino ostalih igralcev, zato pa bodo te lastnosti zadoščale, da jih bo občinstvo sprejemalo in odpravljalo s ploskanjem. Brazilija, Urugvaj. Portoriko in deloma Mehika so predstavniki tistega igralnega prijema, ki ga imajo domačini najrajši. Hiter je ln tvegan. saj za lepo potezo žrtvuje tudi enostavni zadetek. Ostaneta še vrsti Kanade, ki prihaja s slovesom najostrejše ekipe, o čemer priča tudi videz njenih krepkih, žilavih, visokoraslih nordijskih fantov ter moštvo ZAR, ki bo bržkone v končni oceni zaključilo lestvico. Kmalu po pristanku v Santlagu so moštva ponovno stopila v letala, ki so Jih prepeljala v mesta Concepcion, Temuco in Antofaga-sto, nič manj ko tisoče kilometrov narazen. Zret) Je ZDA pridružil še Formozo, ZAR in Argentino, ki so se v Concepcionu borili za dve mesti v finalu. ZDA niso zaigrale s polno paro. Ne samo, da so opazili med gledalci ruske radovedneže, temveč so se držali svojega starega načela, da uporabijo in izdajo le najnujneje potrebna orožja in varčujejo svoje sile za šest nadvse ostrih finalnih srečanj, ki se Je zanje plasirala še Kitajska. V Temucu so se zbrali SZ, Brazilija, Kanada in Mehika. SZ je igraje potolka svoje nasprotnike in nekoliko bolj skrbela za zunanjo obliko svoje Igre, saj ni pozabila, da je bila kljub zmagam v Argentini in Braziliji že izžvižgana. Brazilija sl je tudi v tej težki grupi utrla pot do finala. Obmorsko mesto Antofagasta Je bilo prizorišče Izločilnih tekem med Bolgarijo, Portorikom, Filipini in Urugvajem. Bolgari so s štirimi Igralci, ki smo jih v Ljubljani že videli, potrdili, da košarka v Evropi vendar že pomeni nekoliko več kot so sprva računali Urugvajci in Portoričani. Portoričani bodo Bolgarom delali družbo v Santia-gu. Izvleček poročila o predtekmovanju bi , torej navajal popoln uspeh čilenskih organizatorjev, ki so z naraščajočim strahom opazovali »super« zasedbo v finalu, sijajen nastop evropskih predstavnikov, obvezno sodelovanje treh Južnoameriških reprezentanc in ne povsem »ogrete« igralge, ki so preživljali ali tako huda razburjenja, da niso postavljali višjih rezultatov ali pa so tako načrtno gospodarili z znanjem, da Jim Je zadostovala samo zanesljiva prednost. Vstopnice razprodane V Santiagu so bile med tem vstopnice razprodane. Nestrpni da bi videli svoje igralce ln PRIZOR Z DVOBOJA EVROPSKIH TEKMECEV. ITALIJANI NAPADAJO. IGRALCI SZ PA OPAZUJEJO . .. Njegovo pomembnost je enkrat za vselej označil predsednik sovjetskega olimpijskega komiteja rekoč, da bodo ruski športniki prehiteli ameriške, ko lih bodo premagali v košarki. To srečanje bo pravo trčenje dveh različnih športnih svetov, kateremu bodo priča gledalci iz tretjega, spet docela drugačnega. Visoki ameriški atleti bodo postavili neprebojno korektno obrambo, brez dotikov, prerivanja ln nečiste igre. Njihov protinapad bo razvil srednji, najmanjši ln najhitrejši igralec v moštvu. Koše bodo 'dosegali največkrat lz skoka. Njihova mirnost in točnost ter discipliniranost bodo ostale do zaključnega žvižga Ruski študentje iz Rige. Moskve, Leningrada in Tbilisija bodo zaigrali nekoliko drugače Bol) trdo. bolj vztrajno ln IN TO SO GIBČNI AZIJCI V SREČANJU Z REPREZENTANCO ZAR KITAJSKI KOŠARKARJI SO SE LETOS UVRSTILI V FINALE najboljša moštva ZDA, SZ in Bolgarije, so domačini v hipu pokupili vso zalogo razpoložljivih mest. Dobro vedo. da njih reprezentanca'ne bo prva. Zato pa bodo kot nadomestilo prisostvovali finalu ZDA ; SZ. enemu na j večjih športnih dogodkov vobče NAJBOLJŠEMU SLOVENSKEMU ŠPORTNIKU PLAKETO BRANKA ZIHERLA ln sedaj — Trampuževa! Četrti januarski teden je bila konkurenca v naši razvrstitvi precej huda, vendar so slednjič prišli na najboljša mesta najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke z domačih tekem. Deset zmag brez poraza na .ekipnem državnem prvenstvu v namiznem tenisu je Majdi Trampuževi prineslo prvo mesto. Zmagovalka. rojena £4 novembra 1938 v Ljubljani, le po poklicu tiskarka voznih kart. Prav poklicni to-varlši so Jo navdušili za igro z belo žogico. Ta pa ni edini Majdin šport; dobro igra še odbojko. Seveda pa Je njen šport št. 1 prejkoslej namizni tenis. Trenerja Tibor Harangozo in Terečik sta Jo vzgojila v odlično igralko. Doslej Je bila že dvakrat (1. 195« in 1957) prvakinja Slovenije v. mešanih parih skupno s Kernom, enako srečo pa Je delila s Pogačarjevo še v ■i m umi hm— »»n i»«—i . ženski konkurenci. 0 A veši uspehi na državnih prvenstvih? »V minulih dveh letih sem obakrat zasedla tretje mesto • • Vaš največji uspeh doslej? »Zmaga na dveh zveznih turnirjih v Ljubljani.« Vsi ti in Še mnogi drugi uspehi so omogočili Majdi nastop v državni reprezentanci in mnogih elitnih tekmah doma ln v tujini. Za reprezentanco je doslej že igrala na svetovnem prvenstvu v Stockholmu (z Romunijo) ter na dveh velikih turnirjih v Helsinkih In Moskvi ter na prvem evropskem prvenstvu v Budimpešti (prav tako proti reprezentanci Romunije). 0 Podroben vrstni red vseh tekmecev pa Je ta teden tak i Trampuževa (Ljubljana) — namizni tenis. 22 točk; 2 Cerar Narodni dom) — orodna telovadba, 19; 3- — 4. Rekar (Mojstrana) — smučanje in Hlebanja (Mojstrana) — smučanje po 14. 5. Stromarjeva (Narodni dom) — orodna telovadba, 6; 6 Valentar (Jesenice) — hokej.na ledu 5; 7. Lakota (Jesenice) - stnučanie 4; 8, Skaza (Hrastnik) - orodna telovadba 3. i Horn (Konstruktor, Maribor) — kegljanje 2- 10. Petračeva Fužinar) — namizni tenis, 1 točko Vrh v skupni oceni pa je za zdaj tak: Daneu 114, Rekar-leva 61. Kristančič 36. Smrajčeva 33. Plutova 31. Valentar 36 -'»dl pa še 38 tekmecev Takoj za tema tekmecema bodo Bolgari morali prebiti strahotno neurje vihravih, brezštevilnih in zanesenjaških naletov j-užnoameriških vrst. Kitajci, Brazilci in Portoričani bodo z vsemi silami skušali razbiti naj večji, toda ne edini bolgarski vrlini — ostrost m potrpljenje. Reprezentanca Clla je prlšlg tako poceni do finala, da prav gotovo ne bo mogla terjati več kot častne borbe in mesta na repu. Dogodki v Cilu — nemara zadnji te vrste v Južni Ameriki — bodo prav na vročem igrišču te celine potrdili to kar že dolgo sumimo: da so evropska moštva močnejša od južnoameriških, da so ZDA dobile nadvse resnega, morda celo že boljšega tekmeca, da je lepa igra doma še edino pri organizatorji in njihovih sosedih in naposled, da je skrajni čas preseliti to prireditev na drugi mnogo bolj priljudni konec sveta. Boris Kristančič KRATKO TODA NOVO boli potrpežljivo. Njihova borbenost ne bo poznala meia in kar v takih primerih ne igra najmanjše vloge — zavedali se bodo, da nimajo kal izgubiti ln naposled je tu Kruminč. Gora ki se premika po igrišču, kolos, ki je sam že dvakrat ugna! Italijansko reprezentanco Na portugalskem Se mnogo ljudi ne zna pisati ne brati. Da bi akcija za prlučltev te osnovne veščine imela čimvečji uspeh, posebno med mladino, bodo priskočili na pomoč tudi športniki. Tako portugalska nogometna zveza ne bo Izdala Igralske Izkaznice nobenemu nogometašu, preden ne bo nehal biti analfabet. Po vsej priliki bodo zgled nogometnega vodstva posneli tudi v ostalih športnib panogah. • • » Najboljši brazilski nogometaš z lanskega svetovnega prvenstva na Švedskem Pelč le prejel poziv za nastop vojaške službe. Se ta mesec bo torej moral zapustiti svoj udobni dom in vse sijajne dobrote v njem ter obleči vojaški dres. V vojašnici bo ostal leto dni, kolikor do tedaj ne bo kaj posebnega. Toda ta fant je že tako nekaj posebnega. FC Santos. ki ga hrani in brani, Jo že zaprosil, naj ga pokličejo pozneje. * • » Ženil se Je ob novoletni prelomnici tudi avstralski teniški velemož ln najnovejši profesionalec v Kramerjevem podjetju Ashley Cooper, in s;cer z bivšo (zanj seveda še zdaleč ni bivša) lepotno kraljico Avstralije. Med poročnim obredom je bil okoli njiju tak naval, da se je srečni par le z zamudo izmotal iz kopice več tisoč ljudi in nato odpotoval v neznano. * « * Madžarski emigrant — 21-let-ni nogometaš Istvan Kovacs Je bil pred sodiščem v Birminghamu obsojen na 12 mesecev zapora zaradi ponovnih tatvin po trgovinah. Nekaj časa po odhodu v tujino se je prebijal, kakor Je vedel in znal, nazadnje pa Je začel Izmikati. Grenak je tujčev kruh — posebno še v Ječi! * * * V Dublinu Je pred kratkim umrla 77-letua Polly Burns -Falrelough, ki so Jo v mlajših letih klicali za boksarsko svetovno prvakinjo. Takrat Je pod cirkuškim platnom potovala po Angliji ln Irski ter dajala moškim — tudi po 46 izzivalcev sc Je trlo okrog nje naenkrat — lekcije v boksu. Nekoč se Je menda spravila nad enega angleških prvakov težje kategorije, pri katerem pa je potegnila krajši konec. * * * Celih 20 ruskih atletskih trenerjev pripravlja ta čas atletsko reprezentanco ZAR na prihodnje olimpijske igre v Rimu. Enemu izmed njih — Evgenu Kuznecovu — se Je tam doli v Kairu primerila nerodna nezgoda: prevrnil se Je skozi okno hotelske sobe na cer,to, tako da so ga hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnic«. Le kako — bi radi vedeli še večji radovedneži, a žal Jim ne moremo ustreči. * * * Avenijo Eethv Cuthberiove bodo imeli odslej v mestu Er-mingtonu, rostnem kraju te odlične avstralske atletinje, ki Je presenetila ves svet na melbournski olimpiadi. Taka počastitev komaj 22-letnega dekleta je prav gotovo redek dogodek, toda tudi ime mesteca, kjer J* iloma. slišimo zdai prvikrat. V 9B TRETJE SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V JU2NI AMERIKI \ Bralci sprašujejo 14—117 pr. n. št. IIIJ H 111111 i|i a Požar v Rimu ukročen Rom leta 64 n. e. (od natega stalnega dopisnika) — Veliki požar, ki je divjal v glavnem Aeetu že od 18. julija, je zdaj, kot kaže, ukročen. Toda Skoda je velikanska. Od 14 mestnih Ob robu dogodkov RIM NE PRIPADA VEC RIMLJANOM Rim leta 56. n. e. (Svetovno sredlSče za novice) — na ulicah Rima slišiš danes vse jezike sveta, sužnji in vojni ujetniki iz Grčije, Egipta, Sirije, Judeje, afriški črnci in barbari s severa se gnetejo po mestu in ga spreminjajo v veliko gostišče. Matica rimske države je dobila novo lice In mnogo vzhodnjaškega duha preveva njegove ulice in trge. Največji odstotek tujcev tvorijo Grki. Vsi ljudje znajo kot drugi jezik grško, saj so vzgojitelji otrok večinoma grški sužnji. Kdo bi mogel danes še soditi, kateri izmed prebivalcev Rima je resnično meščan, sicer pa nima mnogo smisla premišljevati o tem. Koliko velikih mož je bilo suženjskega pokolenja? okrajev «o samo 4 ostali nedotaknjeni. 3 okraji so zgoreli do tal, ostali pa eo utrpeli hudo škodo. Trdijo, da je katastrofo povzročila krščanska sekta. Zaprli so vrsto kristjanov, ki bodo kaznovani s tem, da jih bodo žive zažgali v vrtovih cesarja Nerona. Kristjani so oblastem sumljivi bolj zaradi tega, ker se baje hočejo polastiti oblasti, ne pa toliko zaradi svojih verskih načel. Kristjani nočejo prisegati na staro vero in nočejo moliti kipe cesarjev. Najhujša nevar- nost pa Je krščanski 1 n t e r-nacionalizem . Sicer pa se širijo tudi vesti, da je požara kriva neka zelo visoka osebnost, ki je hotela poživiti svojo pesniško fantazijo s tem, da Je zažgala Rim. Hotela je namreč ponazoriti požar Troje. Trdovratno govorijo, da je to cesar Neron sam. Rim, leta 68. n. e. Cesar Neron, ki so ga pred leti obdolžili, da je zažgal Rim, si Je zapuščen od vseh, zabodel meč v srce. Tako se je žalostno končala vlada cesarja, ki je v prvih letih obetal, da bo moder gospodar imperija. Oblast je prevzel general G a 1 b a, poveljnik armade v Hispanijl. ALI BO SREDNJI SLOJ ZNAL VLADATI? Vse bolj in bolj kaže, da Je moč rimskega imperija odvisna od blaginje srednjega sloja, tako v Italiji kot v pokrajinah Aristokracija se Je izpridila medtem ko italijanske množice, posebno še v Rimu samem, ne čutijo nobene politične odgovornosti, temveč hočejo le zastonj kruha in Iger. Samo srednji sloj je zmožen ustvarjalnih dejanj; dokler bodo torej temelji gospodarstva trdni, bo imperij obstal. Dejansko je danes rimski imperij zgradba, kjer državno upravo obvlada armada s podporo meščanstva, ki predstavlja gospodarsko tvorni element. Zato bodo cesarji nujno morali spraviti v senat zastopnike meščanov. Tudi rast mest širom po cesarstvu krepi srednji sloj, toda breme davkov je zelo hudo. Zato bodo morali bodoči cesarji z vsemi sredstvi podpirati meščane. BODOČE GOSPODINJE SE OČE KUHANJA IN ŠIVANJA KONEC JUDEJE Jeruzalem, leta 71 n. e. (Od na-, šega posebnega dopisnika) — Rimljani so premagali Zide in spremenili Judejo v rimsko pokrajino. Rimski vojski sta poveljevala Vespazijan in Tit. Rimljani so razdejali veliki tempelj, njegov zaklad pa so prenesli v zakladnico cesarstva za posebne namene. Večina dežele je last cesarstva, ki jo upravlja po senatu določeni uradnik. Zidom so obljubili, da bodo smeli ustanoviti versko šolo, prav tako bodo lahko opravljali svoje obrede, tako v Judeji, kot v Rimu |r> po celem cesarstvu. Povsod bodo uživali politične pravice, razen doma v Judeji. J 7. sept. 1. 70, ko je padel Jeruzalem. Je zmagovalec Tit ukazal po- rušiti vse utrdbe m veliki tempelj. Tako so se končala leta najhujšlh političnih neredov v Judeji. Odkrit upor se Je začel 1. 60. NI šlo le za osvobodilni boj, temveč tudi za verske spore. Ker guverner Sirile ni znal napraviti reda. so poslali v Judejo Vespazijana. S tremi legijami, se Je spopadel z židovsko vojsko pod vodstvom Jožefa zgodovinarja. Pred navalom legij se le ta vojska umaknila v Jeruzalem, kjer Je vodil obrambo Janez - vodja stranke Zelotov ali gorečnežev. Vespazijan je moral lani, ko Je bil proglašen za cesarja, zapustiti Judejo ln Je prepustil poveljstvo sinu Titu, ki Je vojno končal v korist Rimljanov. Pompejev ni več Izbruh Vezuva uničil cvetoče mesto — Herkulanum pod pepelom — zoglenela trupla — niti ene hiše več Rim, 25. 8. leta 79 n. e.) poročilo preživelega) —- Danes so prispeli v Rim redki begunci, k; so preživeli katastrofo v Pompejih. Gorje, ki so ga do- LAK00N0VA SKUPINA JE USTAVLJENA V NERONOVI PALAČI Rim leta «0. n. e. — Mojstrovina Rodoške šole. Laokoonova skupina je delo treh kiparjev; Agesan-dra. Polidora In Atenodora. Predstavlja grozovito smrt Pozejdono-vega svečenika in njegovih 6inov, ki je svaril Trojance pred lesenim konjem, kot nam pripoveduje Homer. živeli, je nepopisno. »Bil sem ravno na vrtu,« poroča begunec, »ko je potres, ki je napovedal nesrečo, podrl del moje hiše. Videl sem steber črnega dima, ki je šinil jz žrela ognjenika in se razlezel v ogromno gobo. Kmalu je mesto zagrnila neprodirna tema. Zbral sem družino in nekaj dragocenosti In se na vrat na nos odpravil Iz mesta. Toda, kaj malo se nas je rešilo. Zareče kamenje je frčalo z neba, gosti oblaki žveplenih hlapov so zagrnili mesto. Nikjer ni bilo luči, le modri in rumeni zublji, ki so sikali iz žrela ognjenika, so osvetljevali grozotno razdejanje. Mnogi begunci so poginili na poti. Ubilo jih je žareče kamenje, UČENEC JEZUSA NAZARENCA OBSOJEN NA SMRT Rim leta 66. n. e. (Svetovno središče za novice) — Pavel, učenec Jezusa Nazarenskega, ki so ga leta 80 križali v Jeruzalemu, ker se je oglašal za mesijo, je bil ujet v Jeruzalemu. Skliceval se Je na rimsko državljanstvo in prejel od cesarja pomilostitev. Po vrnitvi iz Španije so ga ponovno zaprli zaradi kaljenja državnega miru, kar je bil tudi vzrok prve aretacije. Obsodili so ga na smrt. V Ma-mertinsk.1 ječi so ga obglavili. ali pa so se zadušili v strupenih hlapih.« Pompejev, bisera rimskih mest, hi več. Cvetoče mesto v lepi pokrajini je postalo žrtev Vezuva. Neprecenljive vrednosti, ki so krasile razkošne domove bogatašev, so izgubljene. Mnogi Rimljani so si zgradili ob morski obali razkošne dvorce, kjer’ so prebili svoje počitnice. Ze pred šestimi leti je potres uničil del mesta. Toda meščani so ruševine obnovili, saj niso vedeli, da se bliža konec njihovega mesta. HADRIJAN, NASLEDNIK TROJANA ANTIOHIJA, Sirija, 11. 8. 117. — Guverner pokrajine Sirije, Hadrijan, Je postal po smrti Trajana rimski cesar. Bil Je. s Trajanom Kadar se rodi Rimljanu deklica, JI v prvih B dneh izberejo ime, večinoma samo eno, medtem ko Imajo dečki dvoje alt celo troje imen. Njihova vzgoja ni tako temeljita kot pri dečkih, vendar je opažati v zadnjih letih, da se tudi hčere imenitnih rodbin uče književnosti in filozofije. Baje so nekatere izmed njih tako nadarjene, da so spisale celo Izvirna dela. Vendar je njih glavna naloga, da se nauče gospodinjstva in ravnanja s sužnji. Rimljanke se poroče zelo zgodaj. Ni Izjema, če je nevesta stara samo 12 let. Kakšnih posebnih ceremonij niti država niti vera ne predpisuje. Zadostuje pristanek obeh strank ln prisotnost 10 prič. Seveda poskrbe petične rodbine, da slovesni - dan- ne ■ mine brez slavja. Večinoma prirede veliko kosilo ln slavnosten sprevod od nevestinega doma do hiše, kjer si bo mladi par uredil novi dom. Ženin trosi na poti orehe, stara navada, ki so Ji pozabili pomen. Otroci, ki se rode v rimski državi, niso državljani, če tudi njihov oče ni. Poroke med tujci in domačim in med plemiči in plebejci so sicer možne, vendar se državljanstvo prenača sa»o, ,<>o-možu. Vsaka nevesta prinese-v ženinovo hlSo-ldoto, ki je v stgfih časih pripadala možu. danes pa jo le upravlja in nnora prevzeti vse stroške, ly bi nastali zaradi nepravilnega upravljanja premoženja. Vdovi pripada njeha dota, prav tako pa sme žena zahtevati povrnitev premoženja, če se zakonca ločita, izročilo zahteva, da Je dekle do poroke pokorno svojemu očetu, potem pa svojemu možu. Vpliv žena na državne posle Je velik. Izobražene z zanimanjem slede dogajanjem in velikokrat so tudi svetovalke svojih mož. V Rimu le mnogo poklicev, ki Jih izvršujejo tudi žene. Zenske so zdravnice, maserske, igralke, plesalke, šivilje, prodajalke rib itd. Ti poklici pripadajo povečini Grkinjam, kajti Rimljanke se teh poklicev izogibljejo. BRETONSKI UPORNIKI SO SE VDALI LONDON, Britanija, leta 61. (Svetovno središče za novice) —' General SvetoniJ Pavlin Ja s strahotnim pokolom zaključil upor v južnovzhodni Britaniji. Upor Je izbruhnil, ker Rimljani v svoji osvajalni strasti niso znali upoštevati občutljivih, čustev podložnikov britanske kraljice Boadtce. Kraljico, osumljeno zarote proti cesarju, so Javno bičali, njene hčere posilili, ljudstvu pa naložili neznosna bremena. V ugodnem trenutku Je kraljica sprožila upor, ki Je stal Rimljane in zaveznike 70.000 vojakov. OBISK V NOVEM KOPALIŠČU Naš stalni dopisnik v Rimu Je prisostvoval otvoritvi veličastnega kopališča v Pompejih in nam poroča o razkošju stavbe. POMPEJI leta 75 n. e. — Za otvoritev kopališča, ki ga Je zgradil Gnej Maj, so priredili lov na divje zveri in atletska tekmovanja. Prostor je bil odišavljen, kot so napovedovali lepaki, in gledalce Je ščitil šotor pred sončno pripeko. Novo kopališče v Ulici kopališč v Pompejih ima 54 me- trov dolgo pročelje. Kopališče Je razdeljeno na tri dele. Prvi del služi kot vhod ln zbirališče služabnikov, drugi je kopalnica moških, ženske kopalnice pa so v tretjem, najmanjšem delu stavbe. Stavbo sestavljajo številne sobane in pokrita sprehajališča, dvorane za telovadbo ln dvorane, kjer imajo filozofi ln govorniki svoje shode in predavanja. Tlak v vsem kopališču 'je iz belega marmora. Stene krase razkošni mozaiki, stropi pa IZ MATIČNE KNJIGE SVETA ROJSTVA! , Claudius, Caesar Domitius N e r o 37 n. e., rimski prestolonaslednik FLavius Sabinus Vespaslanus T11 u s 40 n. sin vojskovodje SMRTIt T 1 b e r 1 u s Claudius Neno 37. n. e., rimski cesar C a 11 gu la Gaius Caesar, 41 n. e. rimski cesar, umorjen Valerija M e s s a 11 n a 48 n. e., žena Klavdija, obsojena na smrt Gaius Petronlus arbiter 66 n. e., rimski pisec, samomor Servius Sulpiclus G a 1 b a 63 n. e., rimski cesar, ubit Tltus Flavius Sabinus V e s p a a i a n u s 79 n. e., rimski cesar v Partskih vojnah, kjer se je odlikoval zaradi izredne hrabrosti. Veliki napori bojnega pohoda so Izčrpali cesarja Trajana in vedel je, da so mu dnevi šteti. Hadrijanu je podelil poveljstvo vzhodnih čet In ga proglasil za guvernerja province Sirije. Kmalu za tem ga je adoptiral. Novega vladarja ča-.kajo težki posli. Parti se pripravlja na upor, Izraelci na Cipru in v Egiptu se upirajo in pobijajo Rimljane ln Grke. Sarmati ogrožajo pokrajine ob Donavi. Kolikor se Hadrijanu ne bo posrečilo zajeziti vdora v Afriko, bo Rim Izgubil donosne pokrajine. '--ačr. , > so oživljeni s pisanimi reliefi. Za svetlobo skrbe na Jug obrnjena velika okna z bronastimi okviri in steklenimi šipami. ® Po nekaterih podatkih je stal prvotni Turjaški grad na obronkih ljubljanskega barja. Kako pridemo od tega gradu, o katerem domačini ničesar ne vedo? ® Kako močan in obsežen je bil potres leta 1511? Kakšen vpliv je imel na nadaljnji razvoj mest in gradov pri nas? JURE VDOVIC, Ljubljana # Koliko bodo znašali stroški za prekop Donava — Tisa — Donava in kdaj bodo dela končana? TONE STEFANEC, Cerkvenjak ® Kad prebiram vaš časopis, še posebej pa mi je pri srcu rubrika »Bralci vprašujejo«. Prosim, da tudi meni odgovorite na vprašanje, če je pri nas v Sloveniji kakšen mladinski filmski klub. Prosim tudi za pojasnilo, kakšni so pogoji za vključitev v klub. VILJEM KRAJH, Sp. Viiinga - Radlje CE HOČETE MtEfoTl VZEMITE ALBUS-domaCi detergent ZAVITEK ZA DIN 55 ZA 501 VODE V VSAKEM ZAVITKU JE OŠTEVILČENA SUKA-KO ZBERETE 55T0&K DO*"' IEP0 NAGRADO Bila sta dva grada Turjaka, spodnji In zgornji, ali kakor so ju pozneje imenovali, stari in novi grad Turjak. Spodnji in zgornji grad Turjak omenjajo že viri iz 14. in 15. stoletja. Stari grad Turjak je bil po podatkih teh virov In pa po pripovedovanju ter upodobitvi v Valvasorjevi Ehre (11. knjiga, str. 25, 26) nedaleč od novega, to je današnjega Turjaka. Valvasor je videl in obiska) ruševine starega Turjaka. Tik ob obronkih Ljubljanskega barja ril bilo nobenega gradu z imenom Turjak. Potres leta 1511 je prizadel zlasti Slovenijo in bil eden najmočnejših v naši domovini pred potresom leta 1895. Omenja se zlasti škoda pri gradovih Bled, Loka, Polhov Gradec, Kamnik, Tržič, Gutenberg, Turjak, Planina, Postojna in Gotnik, pri obzidju mest Ljubljana, Gorica in Trst ter vobče pri mnogih gradovih, hišah in cerkvah, zlasti v Ljubljani pa tudi v drugih krajih. Morje pri Trstu Je slino narastlo, tako da so ljudje bežali na višine. Potresni sunki so trajali dalj časa, najhujši pa Je bil 26. marca. Dr. MILKO KOS, univerzitetni profesor Celokupne investicije za prekop D-T-D bodo predvidoma dosegle višino okoli 40 milijard dinarjev, sam prekop pa bo — če bodo dela napredovala po načrtih — končan 1967. leta, to se pravi deset let po začetku graditve. Prekop D-T-D spada med največja melioracijska dela ne samo v naši državi, temveč tudi v Evropi sploh. Vsaka faza njegove izgradnje pomeni zaokroženo celino tako, da bodo prekop že med njegovo graditvijo koristili za namakanje oziroma za izsuševanje. Tako se Je n. pr. že letos uspešno uveljavljal sistem namakanja zamljfšč vzdolž prekopa Bezdan—Bečej, na drugih mestih pa so odvajali velike količine podtalne vode in preprečevali poplave. Ko bo prekop D-T-D nared, bo njegova skupna dolžina znašala okoli 600 km, njegova povprečna širina pa okoli 60 m. Mreža njegovih kanalov bo takrat namakala 360.000 ha zemlje, hkrati pa odvajala odvečno vodo s 760.000 ha zemlje. Da bi se Donava od Bezdana v Bački povezala preko Tise s svojim tokom pri Banatski Palanki s kanali, ki bodo naši žitnici Vojvodini omogočili najsodobnejšo obdelavo zemlje, ho potrebno izkopati skupno 128 milijonov kubnlh metrov zemlje. Strokovnjaki računajo, da bodo sredstva za izgradnjo prekopa D-T-D hitro povrnjena. Računajo namreč, da bomo samo z namakanjem zemljišč dobili vsako leto 225.000 vagonov viškov kmetijskih pridelkov, kar bi narodni dohodek povečalo za 10 milijard dinarjev MILAN POGAČNIK, beograjski urednik »Slovenskega poročevalca« # Kakšnega izvora so krajevna imena: Ader-gas; RHoznoj, Artmanja vas,' Trenta-, KI avte, Kluie in Jordankar? Ali spada Jordankal še v Suho krajino? JURE VDOVIC, Ljubljana Dr. FRANCE BEZLAJ, univerzitetni profesor Veseli me, da se zanimate za filmske klube, vendar z odgovorom verjetno ne boste preveč zadovoljni. Filmski klubi se namreč pri nas šele v začeto fazi nastanka. Za zdaj o bata jata v Ljubljani dva filmsk;< kluba In sicer filmska sekcija kluba, in sicer filmska sekcija miteju LMS in pionirski filmski krožek pri Pionirski knjlžniel. Neki posebni pogoji za vpis v klub niso potrebni.vpiše se lahko sleherni mladinec ali pionir, če ima veselje do filma in če ga film zanima. Verjetno Vas bo razveselila vest, da se bo število klubov povečalo že z začetkom leta 1959, ko bomo dobili vodilni kader za mladinske rilmske klube. Komisija za film pri republiškem odboru Zveze, prijateljev mladine Slovenije prireja konec novembra prvi filmski pedagoški seminar, na katerem bodo slušatelji usposobljeni za vodje mladinskih filmskih klubov. Seminarja se bodo udeležili prosvetni delavci iz vseh slovenskih okrajev in tako boste verjetno že v začetku naslednjega leta imeli tudi v Vašem okraju kak mladinski filmski klub. bodisi na šolah ali terenih. MILAN LJUBIC, študent. Ljubljana ADERGAS pri Velesovem je nemško ime, sestavljeno iz -GE-SASS In nekoliko nejasnega prvega člena. V starejših virih ni sledu po tem kraju, ki je bil od konca XV. stoletja pristava velesovskih nun. ARTMANJA VAS je tudi iz srednje visoko nemškega HARIMANNI »vrsta nižjega plemstva, obmejna straža«. KLUZE In KLAVZE izvirajo iz romanskega CLAUDERE »zapreti«, nemško KLAUSE. Pomen pa Je treba zgodovinsko raziskati za vsak kraj posebej. Lahko je »vojaška utrdba«, »soteska«, »prelaz« ali tudi »mlinski jez«. Imena TRENTA ne najdemo v starejših virih. Nekateri mislijo* da je Ime nastalo šele v času. ko so tirolski delavci graditi cesto v Bovec, Tudi če Je bilo že prej udomačeno, ga ne moremo ločiti od tirolskih Imen TERENTO, TERENTEN. TRENS, TERANS-BERG Iz neke alpske predromanske osnove TKR-, TAR-. Ime JORDAN je biblijsko, priljubilo se je v času križarskih vojsk, ko so krščevall otroke z vodo iz Jordana. Posebno ribnikov s tem imenom Je zelo veliko v srednji Evropi. So pa v slovenščini redke neizvedene sestavljenke, pričakovali bi JORDANOV KAL. V bližini so MALI KAL, VELIKI KAL, HUSAR-JEV KAL itd. Domače je samo RITOZNOJ. To Je verjetno posmehljlvka, vendar ne vemo točno, kakšni terenski formaciji so dajali imena RIT, ZARITNIK, ZNOJILA so pa kraj, izpostavljen pripeki ali svet, ki Ra je težko obdelati. Ali spada JORDANKAL še k Suhi krajini, ne vem. Za to je treba vprašati tamkajšnjega domačina. EKSPRES KREMA 3 VRSTE OKUSOV: ORANŽA, KA-KAO IN VANILIJA 10 21. JANUARJA IBM Me® prst) a* nogMti *•> itiucut «rbl goža )e postala bela nnanej* *o se pojavile tudi boleča razpoka ro je glivična rasi ki se običaj ru začne med preti pa ge lahko raz-Un preko podplatov v se gor do gležnjev Pri prvih znalcih takoj namažite napadena mesta s preparatom . NOOIS. In >e ravna'1* oo preparatu priloženem navodilu .NOOIS, vpliva takoj blažilno, dezinfleira in prepre čuje nadaljnji razvoj glivic - Originalne steklenico a kapalko d oblte v vseh trgovinah higienskih preparatov . drogerijah lir le karnah ( Zagledal Je velike rdeče črke »Strugo zaupn-o« na listu papirja. V te snem kotičku, ki mu je služil zc Poveljniško sobo, je poveljnik flotiije bra dalje: ... X5, X6, X7, X8, X9, X10 so določene za operacijo In bodo priključene naslednjim podmornicam: »Trasher«, »Trucuiant«, »Stud bonu, »Seanymph«, »Syrtis«, »Sceptre«. Pril Praviti se za odhod, brž ko bo vreme ugodno ... Kapitan, ki je bral te vrstice, jg prejnlš-U-eva. o vseh težavah, ki jih bo moral premagati. Na,,-olj neprijetna naloga je vsekakor padla na ramena Štiriindvajset mož. ki so tvoriti posadko »žepnih* podmornic X Odpraviti se v napad na »Tirpitza« v sidri-Sču na koncu Altenfjorda, tedaj ko so Nem-ci po poročilih iz Norveške skrbno zavarovali to svojo vojno ladio. je bil res drzen podvig. Ni Slo samo za to, da bi se. podobno kot so to storili Japonci v Diego-Suare-zu, j.a kakih 1000 metrov, približali svojemu cilju in spustili torpeda, pač pa da bi spretno prilepili svoje podmornice ob trup sovražne ladje in nanj pritrdili mino. Vendar je veljalo tvegati ves ta trud. Kdor si ogleda zemljevid Severnega morja, si bo takoj na jasnem o važnosti norveške obale Pot. po ka.eri so pluli konvoji iz Islandije v Rusijo, je potekala kakih petdeset milj od kopnega. Fjordi, ki se zaiedajo v zahodno obalo skandinavskega polotoka, nudijo ladjam, ki hočejo preprečevati pot, varno zavetje pred slehernim napadom. Med delom si ie angleški kapitan požvižgaval. Pod vodo bodo pluli s povprečno hitrostjo petih vozlov. Na zemljevidu si je častnik zarisal pot, ki pelje lz Leitha do vhoda v Altenfjord. Tam gori, si je mislil, bom vsaj sto milj od Severnega rta. noči bodo hladne, moral bom poskrbeti, da bom posadko ohranil v dobri formi. Čakati jih bomo morali tri dni. Toda. ali ima operacija kaj [zgledov na uspeh? V mislih je kapitan preletel pot, ki jo bodo morale napraviti male podmornice N, Fjord, v katerega bodo morale prodreti, je bil dolg petdeset milj. Patrulje rušilcev so stalno plule v vseh smereh In r.-.Cvje ie bilo nevarno zaradi min. Ozek. komaj tisoč metrov vhod, za- grajen - -'v-tao mrežo, je Točil ta dolgi ho- ;e pravilo, da ne moti m koga., od s voiih tovarišev brez njihovega privoljenja. Ravnajoč se po pravilih čast) in vljudnosti, se ie Cameron premaknil za trideset centimetrov 'po klopi in se približal poveljniku »Tricu-lanta«, nato ie skrbno zložil revijo, ki jo je bral, jo položil na mizo in čakal Prosil je za avdienco. Na sredo mize je član posadke položil dnevnik s poročili in vsakdo je vedel za vsebino zadnie novice: x9 je pretrgala svojo vlačilno vrv. Poveljnik »Truou-lanta« je bral še kakih pet minut, nato ie še on odložil svoj časnik In se z vprašujočim pogledom obrnil k Cameronu. »Kaj mislile, poveljnik, ie kaj možnosti da in najdemo? ie vpraš3l Cameron. »2e dve uri išče »Syrtis« x9 jn močno upam. da io najde,« je odvrnil poveljnik Ta trenutek ie tretji častnik odložil svoj kozarec in zadel z njim ob steklenico. Zven kristala ie zadonel v tišini In trije možje so obrnili svoje težke poglede k čaši. Ze od najnežnejše mladosti so bili navajeni, da sta ob podobnem dogodku njihova mati ali oče planila, da bi ustavila zven kristala. Naj polagoma izzveni, kajti legenda pravi, da se tedaj nekje na širnem morju potaplja angleški mornar. Cameron se je dvignil in stopil po knjigo. Ostal je sam v prostoru in se skušal poglobiti v branje. A ni mogel odtrgati svojih misli od tragične usode štirih mož, ujetih na krovu x9, o katerih že dve uri ni bilo nlkaki-h vesti. Medtem je »Syrtis« prišla na površje In vsi častniki so se zgnetli v opazovalni stolpič, da bi laže opazovali žive valove Severnega morja. Za vsakim grebenom so upali, da bodo kai ugledali. Toda valovi so se za- devali drug ob drugega in se oddaljevali Sku in dospel v hodnik, ki je povezoval en konec notranjosti z drugim. Usoda i e* bi la odločena. Cameron, ki so mu pomagali trile tovariši in le bil brez sleherne povezave z ostalimi pritlikavimi •'odmornicaml, je postal poveljnik ,na svojem krovu in je odhajal v napad. »Vsi na mesta. Odhod!« 7' aken po prejetem povelju je drugi mojster Bricholson stopil h krmilu. Motorji so zabrneli, x6 se je potopila in se s 6 vozli usmerila proti obali. Od časa do časa je Cameron pomolil na površje svoi periskop in opazoval okolico. Na srečo je bila noč dovoli svetla. Južna točka fjorda se je jasno odražala na mračnem ozadju vhoda v ožino ln ob 1.45 uri je častnik menil, da so v minskem polju. Zaradi oblike morskega dna v fjordu in ker ni bilo na kopnem nobene planote, se ie poveljnik odločil, da bo opazoval površino le vsakih deset minut. Da bi Imel medtem kai početi, je vsakikrat obšel prostore v podmornici in v spodbudo je vsakemu članu svoje posadke posebej razodel, da se je v Slnga-puru neka »Midget« (žeona podmornica) vtihotapila v pristanišče in potopila la ronsko križarko. Cas je hitel. S šestimi vozli so se štiri »midget« pomikale navzgor po fjordu, se izognile dvema rušilcema, ki sta patruljirala vzdolž kanala, in se nrlbližale veliki pre-grajl, ne da bi prisluškovalne postale na bregov iv dale znak za alarm. x10 je imela težave s periskopom in kompasom. Njen poveljnik je skušal —‘*»ravltl glcvaro, a se mu ni posrečilo. Odločil se je za povratek. Kar težavno bo plutl po tej dolgi ožini skoraj deset ur. ne da bi si pomagal s periskopom. KAKO SO ANGLEŽI ONESPOSOBILI NEMŠKO VOJNO LADJO »TIRPITZ« V/. * dnik od naravnega, pet mili širokega jezera, ki je služilo kot zatočišče nemškim bojnim ladjam. Tajni poročila so vedela povedati, da so bile okoli le-teh nameščene še druge mreže. Kaj bodo počele male podmornice spričo tolikih ovir? Ko si je vse zamislil, vse do najmanjših podrobnosti predvidel, si je poveljnik privoščil trenutek odmora. Osušil si je roke v robcu, kajti tega 31. avgusta 1943 je bilo vroče, nato je potegnil k sebi svoio beležnico in se lotil pisanja. Dan odhoda: 11. september ob 2.00 uri. V vojnem času nikoli ni mogoče točno vedeti, v kakšno pustolovščino drsiš. Težka odgovornost je ležala na ramenih petdesetletnega moža. Po zrelem premisleku bo akcija lzv.edena drzno im do konca. Vodja divizije je vedel, da morje mudi nešteto možnosti. Naj Se razbesni vihar ln še tako močne vlačilne vrvi še bodo pretrgale kot slamnate biljke! Naključje lahko privede na njegovo pot eskadro nemških rušilcev in brodovje se bo razpršilo. In še marsikaj drugega nepredvidenega lahko pride vmes. 11. septembra zvečer, ko bo veliki kazalec na uri pokril številko 12, bo napočil čas odhoda, kot je bilo določeno. Bilo je točno enajst ln admiral Barry je' pravkar zapustil krov. potem ko ie zadnjič obiskal svoje fante. Druga za drugo so podmornice odplule na morje. Kot čreda kitov v spremstvu kitolovk, se je eskadra izgubila v noč. Da se ne bi posadke, ki bi se morale odpraviti v fjord in napasti »Tirpitza«, pre-več utrudile, je poveljnik predvidel namestnike, ki bi upravljali male podmornice vse °° bližine norveške obale. Vsa eskadra bi ®e tedaj dvignila na površino in posadke bi izmenjali. Morje je bilo mirno in z neopaznim žarometom je »Trasher«, poveljnikova Podmornica, signalizirala: »Pluli bomo na površini vse do zore«. Dežurni častniki v opazovalnih stol-Pih so z daljnogledi težko nadzorovali svoje varovanke. Plosko na morju ln brez kioska so bili podvodni dojenčki komaj 15 metrov dolgi. Videl se le samo mali jambor na mostiču, ob katerega se je dežurni privezal z vrvjo, da ga ne bi odnesli valovi Noč je potekala brez nesreče in ob zori so se spustili pod gladino. Od 12. do 15. septembra se ni pripetilo nič nevšečnega. To jutro je na krovu »Truculanta«, na katerem je bil samo en potnik, ladijski co-r°čn lk Cameron pravkar sedel k zajtrku. Nasproti njemu sta sedela drugi častnik ln Poveljnik »Truculanta« pri istem opravilu. Ove reviji in velik časnik so tvorili zaslone ln ločili tri bralce, zatopljene v svoje misli. Ce ste prebili noč na morju. Imate pravico, da ste utrujeni ln slabe volje. Pri zajtrku proti obzorju. Zdelo se je, da jih je preveč, povrhu se ie še nebo prekrilo s sivimi oblaki. Proti poldnevu te vodja divizije signaliziral: »Povelje »Syrtisu«, naj ostane na mestu štiriindvajset ur, druga plovila bodo nadaljevala pot s petimi vozJl smer 50«. Bilo je končano. »Syrtisu« je pripadla mučna čast, izvrševati pogrebno stražo svojim štirim tovarišem, ki so poginili v morju. Ob štirih ie prišla po radiu nova slaba novica. Slo je za x8, ki so se ji tudi pretrgale vlačilne vrvi. Cameron je menil: »Ce bo šlo tako naprej, ne b0 ostalo nobene, da bi šla v fjord«. A kmalu nato mu nlegov prijatelj, poveljnik »Truculanta« pomoli novo poročilo. x8 so našli na površini. Vsi s0 si oddahnili Usoda se često znaša nad enimi in Istimi, zakaj komaj sta minili dve url. je Cameron zvedel, da x8 znova pogrešajo. Tokrat je poveljnik flotilj« zapovedal ostalim podmornicam, naj ne čakajo. Tragični zakon vojne zahteva oreziranje življenja. Ko so sporočili novico, da so vdrugič našli x8, se je Cameron čutil olajšanega in veselega. Zgoraj na površju se je vreme kvarilo. »Seanymph« je javljala, da je prišlo do nesreče, ko so hoteli pri pristajanju navezati x8. Otročičkovo krmilo in periskop sta poškodovana ln telegram jd dostavljal: »Skušali bomo popraviti«. Od šestih predvidenih malih podmornic so bile na koncu le štini primerne za odhod. Preizkušnja se ni niti dobro začela, ko je bilo že trideset odstotkov vojaškega potenciala izven boja. To so naključja morja, tega morja, ki miu je Cameron v trenutku, ko se je »Trioulant« dvignil na površino, vrgel nezau.pen pogled. Občutek izzivanja? Ne. Med njima je bil tajen dogovor. Imel .je vtis, da mu bo morje služilo vse dokler ne bo zagrešil napake, da pa bo izkoristilo sleherno napako za maščevanje ln sl Priborilo nazaj svoj večni sloves nadčloveške sile, 20. septembra ponoči ob 23.00 url se je vseh pet velikih podmornic dvignilo na površje. x8 se ni udeležila podviga. Priprave so šle h koncu, škornji mornarjev so klopotali po krovu »Truculanta« Vlačilna vrv,,je bila spravljena. x6 je pristala poleg, možje so se izkrcali. Drugi so se vkrcali. Ladijski poročnik Cameron ie poslednjič skrtmo ore. motril nebo nad norveško obalo. Ta ie bila sicer nevidna, a mornar ie čutil njeno prisotnost. Poznal je njeno lego. Vedel je. da bo nekoliko boU desno ali levo naš.el tužno točko vhoda v fiord. od katerega je bil oddaljen le 1(2 milj. Zapustil !e» palubo x8. skrbno zaprl prvi -okrov, Sel »mimo drugega, ki je tvoril spodnM konec izhodnega 1a- Bll je že beli dan. Zg x5, X6, ln X7 je bil problem kai preprost: prekoračiti dvojno mrežo, ki je ločila Altenfjord od Kaa-fjorda. Skozi periskop so se razločili rahlo poplesavajoči veliki črni sodi, ki so držali jekleno vrv, na kateri ie visela mreža. Cameron je križaril sem in tja skoraj celo uro. Iznenada se je nasmehnil. Vraga! Nekoga so čakali. Na obzorju se ie vedno bolj večala črna pika. Mala norveš’-- ribiška ladja ie bila, sivo pobarvana, ki je plula v zaliv. x5, X6 ln 0C7 so vse hkrati izkoristile to ugodno priliko in se zmuznile proti mirnim vodam Kaafjorda. Kaafjord, obdan od Visokih gora, katerih vrhovi so Izginjali v sivih oblakih, je mirno počiVal. Poldru-« miljo od vhoda v ožino in v »meri proti njemu je dremala nemška oklopnica. Obdana 'e bi^a z zaščitnimi mrežami. Zal! Za majhne podmornice je bil ta zaliv poln pasti. Prostora za »Lutzov« In »Schaarnhorst« sta bila Prazna, toda nemška pristaniška obramba ni dvignila mrež. Poveljnik x7, Plače v svojem perlskoou ni opazil dolgega kabla, ki se ie vljugail vrh vode. X7 je bila kakih tisoč metrov od »Tirpitza«. Plače se je polagoma približeval. Ob trupu je zaškrtala kovinska gmota, stisnila malo ladjo ln jo ustavila. Potiskali sč naprej, nazaj, motorji so' se razvneli. Ni bilo pomoči, x7 se je v nekaj kreoko zataknila. Naletela je na mrežo, ki naj bi ščitila tedaj odsotno oklopnioo »Lutzov«. »Ustavite motorje,« je ukazal Plače. Morali so pogledati, kaj bi to bilo. Za tak primer je bil predviden poseben Izhodni jašek. Plače ln drugi mojster pilot sta sl nataknila podvodne maske, odprla prvi pokrov ln prispela na most. Preneumno, da bi se pustili ustaviti tako blizu nemške oklop-nlce, ne da bi mogli -ognati torpeda v trebuh. Sprednji del x7 se je zapletel za več kot dva metra v mrežo, ki je sedaj obdajala podmornico. Mušica, ujeta v pajkovo mrežo, si je mislil Plače, Z žago za železo so se la. til 1 jeklenih vrvi in skarai celo uro so žagali eno izmed jeklenih niti. Moža sta se vrnila v notranjost x7. Trenutek je bil raz-burliv. Bodo motorji zmogli dokončati začeto delo? Sunek in x7 se je odmaknila nazaj. NI bilo tako lahko približati se »Tirpl-tzu«. Se eno oviro jd bilo treba premagati: veliko mrežo, ki je v razdalji kakih 509 metrov okrog ln okrog obdajala ladjo. To pot je bil Plače previdnejši. x7 se je globoko potopila, a se ni mogla izmuzniti pod oviro. Čudež! Glej odprtino. Plače se ie prav počasi vtihotapil v notranjost zadnje pregrade. Ostalo Je bilo otroška igra. Spustil se je pod trup oklapnjače. Častnik In njegov pomočnik sta znova zlezla iz podmorni- ce, pritrdila eksploziv tn naravnala uro. ki ga bo eno uro pozneje vžgala. Tako, vse je bilo končano. Sedai pa brž na pot! Pot nazaj bo kar dolga. Treba se je podvizati! x7 se je potopila v globino petindvajset metrov in se oddaljila od »Tirpitza«. Medtem je Cameron na svoji x6 prav tako obkrožil zadnjo linijo mreže, k jo ie ločila od »Tirpitza« in odkril ozka vrata, ki so bila nedvomno namenjena za prehod malih bojnih čolnov. Na žalost je bila voda čista in še dan. Na krovu »Tirpitza« jo je stražar opazil za nekaj sekund. Mornar je sporočil dežurnemu častniku: »Dolg črn predmet, podoben podmornici«. Samo kdor ne pozna okorelosti vojaške hlerhiie. sl lah. ko misli, da more poročilo iz ust navadnega stražarja v takih okoliščinah privesti do takojšnjih ukrepov. Spočetka dvomijo, nato ga j a mej o -obrobno in precej nejeverho izpraševati. Mala podmornica r>a je ta čas izkoristila to se prikazala na površju sedemdeset metrov oddaljena od »Tirpitza«, Odprl se je pokrov ln --red poveljnikovimi očmi je stala velikanska ladja. Pokrov se ie znova zaprl ln podmornica- se je -oet potopila. Brez omahovanja 1e plula nardfltmost proti velikanki. Tako blizu cilja periskop ni bil več potreben. Pet minut nato se ie x6 ustavila: kakor X7 se je ujela v mreži, ki je ščitila oklepni ačo. Z vso silo ie pognala motorje nazai In se os v obod ila. Ta čas so se na »Ttrpitzu« le odločili verjeti stražarjevemu poročilu. Takoj so veleli zapreti vse vhode. Vsa posadka ie morala na svoja mesta. Prve priprave za dvig sidra so bile v teku. a ker niso bili vsi kotli pod polno paro »Tirpitz« še več ur ne bi mogel odpluti iz svojih mrež. Rušilci, ki so bili pod paro, so z vso naglico izoluli in jeli metati protipodmomiške bombe vzdolž vsega ijorda. x6 se je pri osvobajanju iz mreže nehote prikazala na površju nekaj metrov pred »Tlrpitzem«. Preblizu ie bila, da bi nanjo streljali s tonovi ali s težkimi protiletalskimi strojnicami. Pač pa se je nanio vsul ogenj lahkega orožja In mornarji so metali nanjo ročne bombe. X6 se je zadenjski potapljala, vse dokler se njen zadnji del ni podrgnil ob trup »Tirnitža«, Tu pod njim je bila vama. Sleherna minuta je bila dragocena. Brž so unlčilj najboll Vkne aparate in takoj nato pritrdili dva tem-irana naboja. Misija je bila opravljena. , Zaradi udarcev x6 ni mogla ostati dolgo časa pod vodo. Dvignila se je na površje tik ob »Tirpitzu« neikai metrov od nemškega stražnega čolna, ki Je planil proti njej. Vendar se je kapitanu posrečilo odpreti ventile za potopitev. Nekai sekund kasneje je bil zajet s posadko vred. Nemški čoln Je zaman skušal odvleči x6, ki se ie potapljala. Vse se je odigralo z Izredno naglico. Podvodne bombe, namenjene x6. so imele nepričakovan učinek. Z vseh strani so pretresle x7, Placevo podmornico. In jo osvobodile Iz mreže. Podmornico je kar posrkalo na površje. »Ogenj!« je zaklical častnik na »Tirpitzu«. Poročnik Plače In njegovi tri le tovariši so čutili nad seboj x6 namenjene eksplozije podvodnih bomb, ki so stresale in premetavale ubogo podmornico. »Potopili smo se v globino 30 metrov«, je pozneje pripovedoval Plače. »Spremenili smo smer In se skušali odpraviti nazaj. V globini dvajset metrov smo se znovg ujeli v mrežo. Bilj smo brez kompasa In skarai brez stisnjenega zraka.« Eksplozlie so še vedno stresale malo podmornico. Možje niso utegnili misliti na drugo nevarnost, ki jim je grozila: na eksploziv, ki so ga namestili ood oklopnjačo ln ki bi moral eksplodirati orel kot v eni url- In sami so bili tam. čisto blizu, le nekai metrov stran! Ne glede na eksploziv, ki so ga odložile ostale podmornice In ki bi od osme ure dalje utegnil vsak trenutek eksplodirati. Od trenutka do trenutka je bilo manj možnosti. da posadka podmornice x7 ostane živa. A možje še niso obupali. »Poskušali smo nov način, da bi se osvobodili iz mreže. Motorje smo pognali z vso silo naprej, nato z vso silo nazaj. Elastičnost mreže nai bi nam dala zagon. Dosegli smo vedno hitrejše nihanje. Skoro pol ure je bila x7 že ujeta v mreži, prosta to zno- va ujeta. Zmanjkalo nam je stisnjenega zraka, pognali smo kompresor.« Skušali smo se dvigniti v periskopsko višino, da bi pogledali, kje smo, ln se oddaljili od mesta najbližjih eksplozij. Znova smo se zapletli v mrežo v globini dvajsetih metrov.« Takrat je vse kazalo, da ie konec. V svojem ozkem železnem zaporu, v svetlobi električnih luči, ki so zaradi eksplozij neprestano utripale, so šttrje možje za trenutek obstali nerrtl in negibni. Pravzaprav bi moralo podtaknjeni eksploziv vsak hip raznesti. Težko si je predstavljati, da ne bi že prva eksplozija v hipu uničila X7. Ni preostalo drugega ko vdano čakati. Vendar se je zdelo, da ie blla energija teh mož neuničljiva. »Naprej z vso silo!« je zapovedoval poveljnik. Strahotna eksplozija je X7 iztrgala lz mreže in jo kot zamašek vrgla na površje. »Tirpitz« je še vedno plaval. x7 se je znova potopila na dno. »Tam smo ostali, da bi pregledali poškodbe.« Kaj je vendar še uoal naročnik Plače? Naj se še tako neverjetno sliši, še vedno je upal, da bo Izvršil do konca svoio naloau, to rešil svojo podmornico ln ubežal sovražniku, da bo lahko poročal o operaciji. Ce se to ne bi posrečilo, se je hotel vsai prepričati, da ie res nemogoče. Preiskava ie dognala, da sta bila kompasa In globinomer dokončno neuporabna. Pa tudi drugi organi so morali biti težko prizadeti. X7 ni bilo več mogoče kontrolirati. Večkrat se le dvignila na površino, se potopila 'n se 'znova dvignila. Vsakikrat so se Iz »Tirpitza« usule nanjo krogle ■iz strojnic. Trup je bil poškodovan. Pločevinaste ,šče so bile raztrgane, voda ie vdiral« v to orehovo lupinico. »Reši se. kdor se more!« ie zavpil Plače Odprl je pokrov In moral prvi ven, da ! napravil prostor drugim. Enemu same- mu od njegovih mož .«<. je posrečilo za njim, druga dva. verjetno ranjena, st najbrž nista utegnila nadeti dihalne opreme. Utonila sta s podmornico vred. Preživela je tak' pobral čoln in to odpeljal na krov velike nemške ladje. Tišina ie znova zavladala nad zalivom. Nacistični mornarji so bili na borbenih položajih. Tedaj pa se ie Iznenada prikazala na površini kakih pet sto metrov stran X5. Znova so zalajali topovi, se dvignili vodni stebri ln podmornica je Izginila. Bila je smrtno zadeta. Trušč ie prenehal. Okoili poročnika Plača, ki ie bil sedaj jetnik, so se gnetli &®talk| vseh stopenj. Vprašanja so deževala. »Ste nastavNi mino?« so ga vprašali. »Boste že videli,« 1e odvrnil. »Na kateretp konou ste šlj skozi mrežo?« so hoteli vedeti. »Sel sem pod njo.« »Saj sega vendar do dna.« »Našel sem odprtino.« Poveljnik »Tirpitza« ie bil vznemirjen. Upal je, da je prva potopljena podmornica tista, ki so jo videli, ko le plula skozi vrata. Ce bi bila ta domneva pravilna, bi ne utegnila -oložlti mine. Cela eskadra Je bila na delu. Nemški jezik 'e prioraven za ukazovanje. Povelja so sledila povelju In poročnik Plače bi bil silno rad znal nemško, da bi razumel, kai se je dogajalo okoli njega. Vdano je čakal In vpraševal, ali s- ie kateremu od njegovih tovarišev posrečilo položiti mino. Cameron se ie v spremstvu zvestega Brlckstona povzpel na mostič svoje ladjice ta brž pritrdil pino ob trup »Tirpitza«. Potem se je vrnil v x6. Zadeva ie bila končana. Častnik je premišljeval. Cernu bi še naprej izpostavljal nevarnosti, ki ni bila v sorazmerju .« ciljem, katerega naj bi dosegel? Važneje je bilo, da i-ši svoje može kot na da skuša priti ven iz fjorda. Njegov periskop tako ni več služil. »Gremo, fantje! V vrsto! Predali se bomo. Nadenite si maske. Jaz boim zadnji, potopil bom hrabro, staro X6.« Drug za drugim so člani posadke odšli na mostič -odmomlce. Na znak so spustili obtežila in se dvignili na površino. Ko da bi jih velikanska roka dvignila z dna morja, so se pojavile štir! glave kot zamaški vrh vode ob zadnjem delu trupa. Začuli so se hripavi kriki. K njim .? ;- pognal straž-nl čoln in jih pobral iz vode. V mraku so gnali Nemci svo'e jetnike na suho. Na fjord je legla noč. Na krovu nemške oklopniače !e potekal" življen!e videz kot običajno, toda reševalne uktpe so bile na svojih mestih. Ob 03.15 uri se ie razlegla pričakovana eksplozija Veriga, s katero je bila ladja -usidrana, še je dvignila to prelomila. Ladja se je zamajala, v stolpičih so zazijale raizooke. »Tlrnltza«. enega največjih gospodarjev morja, so morali izločiti lz boja. Te se pripeli sume. ...V NEW YORKU: Odprli so restavracijo, ki postreže le psom — z delikatesami vseh vrst — dvonožni spremljevalci pa dobijo le čaj ali kavo. ...V OSLU: Vlomilec, ki je izpraznil trezor nekega juvelirja, je na koncu zamenjal tudi svoj razcapani plašč za juvelirja. Ko je juvelir odkril tatvino, je v starem plašču našel tudi vse dragulje, ki jih je tat pozabil v žepu. r fl 3 > V 3 Wl ...NA OTOKU W1GHT: Tisoči obiskovalcev so občudovali v živalskem vrtu »kitajskega bivola«, ki pa je bil čisto navadna angleška krava. Bivola so morali odstraniti iz ograde, ker je bila preslabotna in je začela popuščati pred naskoki pobesnele živali. Kravo so spustili tja le zato, da bi popasla kravo. Posvečeno boju Cankarjevega bataljona v Dražgošah (od 9.—11.1. 1942), ki se je končal s hudo bitko na Mošenjski planini 12. in 13. januarja 1942. »To je dogodek, ki stoji v isti vrsti z Zaloško cesto, trboveljskimi dogodki in drugimi velikimi spomeniki revolucionarne poti KPJ.« (Iz govora B. Ziherla) Vsa Jelovica je bila zasuta s snegom in vse poti ■o bile zametenc. Pri koči na planini je z noge na nogo poskakoval partizan-stražar. Veter in mraz sta ga neusmiljeno žgala po vsem telesu. Iz gozda so odmevali zamolkli poki drevja, ki ni zdržalo hudega mraza. Fantje so šele prejšnjega dne prigazili iz Dražgoš, sc v prijazni koči oddihovali in si greli premrzle ude. Komandir Lojz je mojstrsko vrtel kuhalnico in kuhal žgance, ki so jih že vsi komaj čakali. To je bila zadnja hrana. Ciro je na dnu nahrbtnika našel še dva lista domače »mahorke« in jih zdaj rezljal tako na drobno, da so se spreminjali v droban prah. Svetlih oči so gledali fantje v njegove roke in razširjenih nosnic vdihavali oster duh zrczljanega tobaka. Ze nekaj dni niso kadili. Razgovor je tekel o preživelih dražgoških dneh. Tedaj je suho počilo... In pokalo je celih dvanajst ur. Koča ni bila več koča, temveč najprej zrešetan kup lesa. Ko pa so se preživeli prebili, so jo Nemci spremenili v sladkobno smrdljiv dim, ki je zaudarjal po ožganem mesu in zgorelih cunjah. Pod ruševinami In okoli njih je ostalo enajst teles. Sneg okoli pogorišča ni bil več bel. Lise na njem so bile sajaste in rdeče. Zjutraj, ko je bilo spet vse tiho in so umirjeno planino objeli svetli, a kot ledeni curki mrzli sončni žarki, se je na pogorišču ustavil lovec. Tisti lovec, ki je izsledil partizane in pripeljal Nemce. Prišel je štet... Ze od daleč jih je zagledal. Ležali so v vrsti in bilo je, kakor da je slišal prvega in drugega, pa še tretjega in četrtega: »Mirko sčm jaz. Veš, tisti osemnajstletni fantič, ki je obležal prvi. Mar me ne poznaš?« »Jaz pa sem Tonček. Nekdanji hlapček Tonček. Skupil sem jo pri dimniku, ko sem menjal šaržer.« »Meni pa so pravili »Perpetuum mobile«, ki bi ga še prav gotovo zgradil, če bi ne bilo tebe s tvojimi zelenimi vojščaki.« »8e Tineta spominjaš? Tistega veselega fanta, ki je vedno prepeval? Kdo bo zdaj skrbel za dobro voljo?« Lovec pa je molče stopal med njimi ln brskal in štel: »... ta je šfstl, ta sedmi, tam leži osmi ... Kje so drugi? Saj jih je bilo vendar šestdeset?" Mrzlično je iskal naprej.. .V kleti pod kuhinjo je našel se tri. Tako jih bo naštel šestdeset in konec bo skrbi, spet bo mir v njegovih gozdovih. Od majhnega okenca je odvalil ožgano tramovje in skozi odprtino je planila čudna svetloba. Ledeni dih januarskega sonca je pobelil preluknjani obraz prvega, ki mu je nemo govoril: »Vedel sem, da boš prišel, kajti dosti ti moramo povedati...« Lovec se je zdrznil in zamaknjen obstal. Počasi se je oziral še po onih dveh, a spet ga je priklenil obraz prvega med njimi: »Da, samo mi trije smo še tukaj. Drugi so se prebili. Da boš vedel: devetinštirideset jih je ušlo kroglam in ognju, ki si ga ti pripravil.« Naglo, kar moč naglo je lovec zbežal ven In jo nbral po sledi, ki je vodila od koče. Ni je bilo težko najti, kajti bila je edina in krvava. Toda tam ni našel nikogar več. Potepeno se je vrnil v klet. Beli obraz mu je govoril: »Ne daj se motiti. Razen nas ne boš našel nikogar več. Zato najprej poslušaj mene, potem pa še Pa-dovana in Henrika. Poglej tisti sončni žarek. Kako lep je. A nobene toplote ni v njem. Tam pri morju, kjer sem se rodil, je sedaj prijetno, brez tega zavratnega snega. V mojem kraju je zdaj kvečjemu malo hladnejši veter. Pa v Španiji, ej, to je šele topla dežela, to. In ko sem bil pred štirimi leti tam, je bila še posebno vroča, prevroča. Tudi tam je tekla kri. Zdaj pa si me našel v tej jelovški Sibiriji, v tem snegu! A potiplji naša srca: še zdaj so vroča. Če nas še tako zalezuješ in sovražiš, takih src ne boš mogel uničiti. 8voJe mrzle roke podajaš samo mrzlim ljudem, ki se boje sonca. Ležal sem v snegu za dražgoško hišo. Povsod megla in tišina. V zraku pa moreča napetost. Tedaj so je megla razkadila. Ne za streljaj, za lučaj pod menoj, so zamrgolele glave zelencev. Kakor gost glavnik so se mi približevale. Iz mene, majhnega, so udarila tedaj vsa leta crkavanja in stradanja. In tisti pod menoj so Izpeli zadnjo pesem, izpili zadnje vino. Plačal sem dolg in še vnaprej sem jim dal na račun. Tak sem bil Jaz, nikoli najbolj pogumen. Kaj bi šele rekel o Tončku ali Henriku, o mitraljezih, ki so žgal< teko, da so jim cevi skoraj zažarele! Pojdi in poslušaj telefone: že v Berlinu govore o Dražgošah. Ti pa greš ln pripelješ Nemce! Vidiš, pet let sem gorel v ječah in na bili ranjenci vsaj za silo varni. In mi trije smo bili hudo ranjeni. A kako smo se rešili pred vami, na, raje pove Padovan. Jaz sem že utrujen.« Lovec se je grabil za grlo in se počasi obrnil k Padovanu. Tudi ta je bil bledega obraza in njegova senca so bila preluknjana. Se vedno se je držal za prestreljeni trebuh in lovcu se je zdelo ko da je nizko spregovoril: »Čudno, kaj? A res je: reševali sfno se s kroglami. Jaz njega* Henrik mene, a Henrika... Toda on ti bo že sam povedal. Nikoli pe bom zadosti hvaležen Henriku, Primorec pa je meni močno hvaležen. Skorai neverjetno, a resnično. Drugače ni bilo mogoče. Pokalo je že več kot osem ur. Koča je bila zrešotana, kot bi jo prebadal z iglami. Prvi je bil ranjen Henrik, ki jo je staknil že v Dražgošah na skali. Morda boš rekel: saj to niso ljudje, ki se pobijalo med seboj. Toda če je včasih kos kruha velika pomoč ali pa košček obveze reši celo življenje, je drugič edina rešitev 'smrt. Tako je ... Vidiš, z vaše strani so žgali kot hudiči. A mi se nismo dali, priznati pa moram, da ste nas pošteno presenetili. Pustili se pa nismo in nismo. Imeli ste nas Kot na dlani ste nas imeli. Kako ne? Koča na čistini, na lepf planini. Saj nas ni bilo mogoče zgrešiti! Vi po po grebenih okoli in okoli. Videli vas nismo, vrage.' me. In moje pozdravite, če kdo ostane!« je moledoval, stokal in me Svetlo gledal... Nič ga ni zmoglo, in zdaj naj jaz... Oslabelih misli sem uganil, kar ni bilo težko uganiti: resi ga lahko samo še smrt. Taka je bila prisega. A eno je misliti, drugo storili. Primorec pa ni in ni dal >Z*Z*Z&*Z«Z*Z+Z*Z2 ;«i g ... a pokalo je s treh strani in proti nam so se poželjivo stegovale rakete. In tudi čutili smo vas, vse bolj smo vas čutili. Toda — kaj govorim, saj si bil pri njih... Stokrat sem preklel to bajto. Kar prav je, da je zgorela. Nikomur več se v njej ne bo zgodilo kaj podobnega. Vem, krivico ji delam, saj nas je sprejela kol premražene otroke. Zdaj sem se spomnil: tudi otroka, sedemletnega dečka smo imeli s seboj. In nič sc ni bal. Še v klet ga nismo mogli takoj spraviti. Vse je hotelo videti to seme, to zmajevo seme. ' Zc deset ur smo se dajali, a zmage na nobeno stran. Le kako so zdržali, hudiči zeleni v tem mrazu tako dolgo? Kako da jim niso zamrznili mitraljezi? Saj je bilo trideset pod ničlo in nebo jasno kot ribje-oko. Na nebu pa luna, svetla, veliko in hudobna. Videlo sc je kot podnevi. Kdorkoli se je skušal prebiti, je obležal. Potem je doletelo tudi incne. A samo v trebuh sem jo dobil. A to pomeni toliko kot konec. Mene pa ni bilo. Tu je že slonel Henrik s prestreljeno nogo in tale, Primorec. Pri rokah pa nič, nič. Zavezovali so nas, nam hoteli pomagati, a kri je kar naprej silila ven. Nad nami pa še kar naprej ropot. Samo vode smo imeli, a je sproti zmrzovala. Pomoči od dražgoških hlevov sem pa ni hotelo biti. Predaleč je bilo. Odmevi so se lovili in odbijali po kotlini planino, naprej pa jih ni odneslo. Čakali smo na mesečev zaton, a ta je bil šele na pol poti. Bil sem že prepričan: stisniii nas bodo in si plačali dražgoški poraz... Primorec je zgubljal zavest in vzdihoval. Zače.1 je vpiti, prositi, n o,j mu skrajšamo to trpljenje. A kako? Tudi sam sem oslabel. so zlepljeni s krvjo, in njegov zastrti pogled je uprt nekam daleč, daleč... »Ta je bolje streljal kot ti. V zraku je zadel kapo. In z mitraljezom! Pod tisto skalo v Dražgošah, kjer je bil on z mitraljezom, so Nemci polomili največ zob.« Lovec ga je ogledoval in se čudil: »Zato so mi rekli, da bi temu jermene rezali z ramen. Zdaj je dobil!« * In Henrikov obraz je spregovoril: »Vidiš, lovec, zdaj sem mirnejši, ko sem to slišal, čeprav se mi zdi neumno, da me je pošteno zadelo šele tu. Ti ši mi jo zagodel... A tvoj pogled je zbegan, boječ. Morda pogrešaš tudi brata. Toda moral bi vedeti, da on zdaj preživele vodi po novih gazeh, dobrim v up in uteho, vam v strah in pogubo. Veš, zmenjena sva bila: kadar bi naneslo tako, da si nekdo ne bo mogel več pomagati sam, kadar ga bodo dobili v klešče, bova drug drugemu pomagala z orožjem. In to $e je zgodilo. Prav tu se je zgodilo. Brat brata! Si že kdaj slišal kaj takega? V jezi, zaradi zemlje, to že, a iz ljubezni in vdanosti? ... Nisem vajen lagati. Lovec si in razumeš se na orožje. Zato si lahko ugotovil različne kalibre... Ne glej tako okoli sebe, puške ne boš našel. Brat jo’ je odnesel. A prej, dokler sem bil cel in zdrav, sem nosil mitraljez. Ej, da si ga videl, tega mojega nepomirljivega spremljevalca. Gori, na vrhu tiste skale nam je že trda predla. Pa smo jih vendarle. Megle so se grdo preganjale in trgale po pobočju. Nemci so se približevali lepo zaščiteni, kot v nekakšnem nevidnem vagonu. Bilo je tiho, da sem čul lastno srce. Nemcev nikjer. Tedaj pa kot naročeno: megla sc je v trenutku ' dvignila in veter jo je odgnal nad našimi glavami. Pod menoj jih je bilo vse zeleno in belo. Kazalec mi je kar otrpnil, tako sem stiskal petelina. Cev se mi je naglo zgrela, tako sem nažigal. Položaj-pa tak! Vidiš, to je boj. Pa si se vzel od nekod ti in se je tako zgodilo z menoj! To se mi zdi zarnalo! Še zdaj mi zveni v ušesih tisti »Forvertz« in »links«, jaz pa sem se jim smejal izza skale ... A tretji dan« so nas le pregnali. Pa tudi tam nepošteno: nekdo jih je pripeljal nam za .hrbet. Tako kot ti. Končno nam ni kazalo drugega. Nemcev je pridivjalo več, kot smo imeli mi še nabojev... Prelep je bil pogled, ko so tri dni zastonj rili proti nam. Vselej so krvavih glav tekli navzdol. E, tudi oni znajo teči. In mraz, ta prekleti mraz! Se mitraljezi so nam zastajali, da smo jih nad majhnim ogenjčkom tu v kleti morali ogrevati. Ali ti veruješ v nebesa in pekel? Če veruješ, potem prideš tja, kjer je vročina, velika vročina. V pekel! Čutil boš, kaj je ogenj. Ne tisti ogenj ki nas je vžgal, da smo prijeli za orožje, ne. Pravi, navadni ogenj s plamenom, da boš občutil kot tisti Dražgošam, ki so še živi morali v ogenj. Ni ga plamena, ki bi te zadosti ožgal, kajti še vedno boš pustil za seboj grd madež. Vidiš, kako čudno je najino srečanje. Saj bi ti vsega tega ne pravil, a zdaj sva pač tu, kamor sem se moral umakniti prestreljenih nog. O, težko sem miroval. Saj veš, kako je, če ti od vseh strani teče voda, a kljub mokroti ostaneš žejen in suhih ust? Vidiš, tako je bilo meni... Že dvanajst ur je ropotalo, ko je tam zadaj nekje mesec le poljubil vrhove. Slišal sem, kako se v koči in okoli nje pripravljajo na proboj. A prav v tistih trenutkih sem pomagal Padovanu, saj si slišal kako. Pa je nad glavo še enkrat zacvililo, me speklo in se zarilo v lobanjo. Poglej, tu, prav po sredi temena. Zavrtelo se mi je in sapa mi je pohajala. Nekaj časa nisem vedel ne kaj je ne kje sem. Sprehajal sem se po Kranju, dražil dekleta in se smejal, da je bilo veselje. Začutil sem bolečino in spet sc mi je posvetilo. Vedel sem: čepim v kleti s tremi luknjami in le čudež me jo mogel rešiti. Toda — to sem vedel, a čudežev ni več, posebno še, ker je bil bog na drugi strani. Na strani tistih, ki so napisali na opasač: Gott mitt uns! Poglej, ne, ne, ne morem ti ga več pokazati. Odnesel ml ga je brat in na njem težko pištolo, ki sem jo jeseni odpasal močnemu žand&rju. Tedaj je planil v klet brat, vodnik. Takoj je vedel pri čem smo, saj sta Primorec in Padovan že mirno slonela. »Zberi sc. Gremo. Zadnja sva!« ml je nekako prigovarjal, poveljeval. Oprl sem sc na roke. Nič. Napel sem se ves, a kar zameglilo se mi je. Nad nama je regljalo in trske so nama letele za vrat. Bruno je spet priganjal... Z baterijo me je osvetlil in videl sem, kako se je stresel ob pogledu na mojo glavo. Nič ni rekel, samo zgrabil me Je, da bi me nesel. A bil sem kot svinec. Zadnje sile sem zbral in rekel: »Pojdi, če ne, bodo oba.« * A brat je še poskušal. Tik ob koči je zapel mitraljez. Pogledal sem Bruha in mu mogel samo pošepc-tati: »Pomagaj ml. Veže te beseda!« Misliš, da je mogel? Toda tako sem ga gledal, da je odnehal... Kar moje rane poglej, moje noge, glavo. Sc v bolnišnici me ne bi mogli več zakrpati. Gledala sva se, a njemu se je mudilo. Bil je vendar komandir. Razumela sva se in oba sva tedaj slišala očeiov glas. ki naju je večkrat učil: »V Galiciji smo takole... Na Soški fronti je bilo treba takole... a vajina vojna, fanta, bo čudna, zelo čudna!« Od tistega trenutka mi ni hudega. Oni pa so se pregrizli. Pojdi in poglej: po Jelovici in pod njo so nove sledi...« Henrikov izmučeni obraz je umolknil... Sledi so spomladj izginile, kajti tudi snega ni bilo več. Takrat je pobralo tudi lovca, ki ni maral pom'adi, ki je rasla v srcih vseh dobrih, strah in nasilje premagujočih ljudeh... Ilustriral Aco Mavec GUY CLAIRMGNT: Ksaver je bil mlad mož okoli dvajsetih let, ki si Je vtepel v glavo, da mora postati novinair. Čemur je njegova odlična družina, ki je že nad dve sto let dajala državi najboljše uradnike, odločno nasprotovala. Nesrečni Ksaver je pošiljal prispevke na vsa uredništva v državi, da 'bi na ta način — s poštnino tudi za plačane odgovore — reševal deficite poštne službe. Kar je našemu Ksaverju šlo kar lepo od rok. Manj so bili s temi ln takimi prizadevanji zadovoljni člani spoštovane družine, dokler’ ga ni neki stric povabil k sebi in mu pojasnil, da tega »ciganskega življenja« ne bo mogel več trpeti. Na družinskem posvetu so se odločili, da mu bodo preskrbeli dostojno zaposlitev. In sicer so mu pripravili mesto sekretarja konservativne stranke, ki ji je od nekdaj pripadala celotna družina. Ksaver se je tega mesta na vse kriplje branil, saj je bil popolnoma nepolitičen človek, ki ni ločil levice od desnice in so ga že od nekdaj privlačile lepe umetnosti. Ker pa so mu zagrozili z odvzemom dediščine in ker je njegova očarljiva žena 011y menila, da bi dva človeka komaj mogla dlje časa živeti od odklonjenih tokopisov, se je s težkim srcem odločil sprejeti mesto strankinega sekretarja. V tej službi ni Ksaver seveda prav nič delal, zasadi česar so bili z njim nadvse zadovoljni. Prizadevni ln Iznajdljivi ljudje namreč niso bili zaželeni. In nekemu poslancu je bila njegova ravnodušnost do najtežjih problemov tako všeč, da je predlagal zvišanje njegovih prejemkov. Nekega dpe se je zgodilo nekaj, kar je Ksaverja mravilo v nemajhno zadrego in prepadenost. Strankin Mf ga je namreč poklical k sebi in mu sporočil: | »Mladi mož, odločil sem se, da vas bom postavi) pri prihodnjih volitvah na kandidatno listo.« Ksaver je prebledel in se je skušal braniti: »Toda Ekscelenca, jaz sem vse prej kot sposoben za poslanca ... « Strapkin šef ga je pomiril s preudarnim nasmehom: »Brez strahu, mladi mož, prav nobenih možnosti ni, da bi vas izvolili. Na naši skrbno izbrani paleti kandidatne liste nam manjka le še kak novinar. Zato smo vas dali na listo. Prej pa bo šla kamela skozi ši-vankino uho, kot vi skozi vrata palače Bourbon.« Ksaver je uvidel, da j.e proti volji šefa vsako upiranje zaman. Dalje je tudi sam spoznal blagoslove zanesljivih mesečnih prejemkov, Zato je privolil v svojo brezupno kandidaturo. Toda — kamela je šla skozi šivankino uho, ali z drugimi besedami: Ksaver je bil izvoljen za poslanca! To je bil eden od tistih zagonetnih potresov, ki se včasih dogodijo tudi v politiki. Kratko — Ksaver se Je dan po volitvah prebudil kot poslanec. Z vso naglico se je oblekel in zdirjal k strankinem šefu, ki naj uniči njegovo izvolitev. »Kajti«, tako Je dokazoval Ksaver. »poslanec, ki v vsej mandatni dobi niti enkrat ne odpre ust, je več ko blamaža.« Nakar je izkušeni parlamentarec odvrnil: »Napak, mladi mož. C" v vsej svojj mandatni dobi ne boste odorli ust. vas hndo imeli za globokoumnega in preudarnega politika, ki zna molčati tam kj«r se drugi s svoio gosfobasednosHo samo osmešita. Katti noHtikl. ki vselej in ob vsaki priložnosti govorijo, razkrivajo svoje pomantkliivosti.« • Tako je Ksaver molčal v poslanski zbornici z naravnost zagrizeno energijo. To mu tudi ni bilo tako težko, saj o stvareh, ki so bila tu na dnevnem redu, ni imel pojrha in ga tudi najmanj niso zanimala. Izhajal je v Parizu dnevnik, ki se je za svojo ogromno naklado imel zahvaliti dejstvu, da ni nikdar molčal. In v tem dnevniku so se kot. strela z jasnega pojavili precej krepki napadi na poslanca in sekretarja Ksaverja. Bleščeče pisani napadi so bili podpisani s »PHALANX« in so dvignili mnogo prahu. Nihče ni vedel, kdo se skriva za tem psevdonimom. Držalo je le to, da je anonimni avtor vedel mnogo, da, vse o Ksaverju. Razkrinkal je njegove družinske zveze, način, kako fe postal sekretar stranke in kako je bilo z njegovo kandidaturo. Posebno ostro je napadel Ksaverja zato, ker je vlekel poslanske dnevnice, ne da bi zato le s prstom mignil in da je bila to pravzaprav le kandidatura iz zadrege njegove stranke »Naše ljudsko predstavništvo še zdaleč ni zato tu, da bi omogočalo zajedavcem preko njih zvez brezskrbno življenje na račun davkoplačevalcev,« je zapisal Pha-!anx nekoč na višku svojih napadov. Stranka je zahtevala od Ksaverja, da javno pobije očitke, da je konjunkturist in lovec na položaje Ksaver je seveda zavračal vsa takšna prizadevanja z utemeljitvijo, da mu je pod Častjo bosti se s takim za-plotniškim pisunom, kakor je ta novinar. Stranka naj stori, kakor ji je drago, on sam pa bo proti vsem takim drobnjakarskim napadom obdržal svoj stari ton — molčečnost. Ko so se nato članki v dnevniku vedno bolj množili in postajali vedno ostrejši, je vprašala gospa OHy svojega moža: * »Ali res ne veš, kdo se skriva za tem umazancem Phalanxom?« »Seveda vem, še celo dobro ga poznam.« »Kdo je za božjo voljo?« Tedaj se je Ksaver priklonil svoji ženi in rekel: »Jaz, jaz sam sem Phalanx!« OHy je ostrmela: »Kaj, ti samega sebe napadaš na tak prostaški način? Oprosti, ampak to se mi ne zdi normalno.« »Pa še kako je normalno,« je odvrnil odlično razpoloženi soprog. »S tem hočem doseči dvoje. Prvič — znebiti se tega nezasluženega mandata na večno mol- čanje obsojenega poslanca. In drugič — opozoriti javnost na svoje novinarske sposobnosti. Izdajatelj lista sicer prav nič ne ve, komu pošilja te prispevke proti meni. Izjavil pa je: »Takoj, ko se pokaže Phalanx iz svoje anonimnosti, ga bom namestil z bajno plačo. Prav takega človeka potrebujemo v našem uredništvu. — Tako, jutri bom torej nastopil novo službo v redakciji lista, ki sem mu izčrpal ves material o poslancu Ksaverju.« Prav, ko Je Ksaver vse to razložil svoji 011y, je .vstopila petčlanska delegacija njegove stranke. Naj-častitljivejši član te častitljive delegacije je ognjevito nagovoril Ksaverja: »Dragi, spoštovani kolega! Mii vsi smo ogorčene^ priče nizkih očitkov, ki jih meče na vas neki revolver-novinar. Prišli smo sem, da vam sporočimo, kaj smo sklenili na zadnji seji vodstva ktran-ke. 2e zaradi prestiža samega pa tudi zato, da bi vam dokazali svojo strankino solidarnost, ne bomo dopustili, da bi propadli. Nasprotno! Odločili smo se, da damo Phalanxu tak odgovor, ki mu gre!« Tu je postal govornikov glas slovesno tresoč: »Spoštovani kolega! Opozicijskim strankam bi bilo sila všeč, če' bi mogli zopet izzvati vladno krizo. 'Naš šef pravkar sestavlja novo vlado Da bi dokazal »škandalskemu« tisku, da se mu ne damo strahovati, vam nudi mesto ministra za trgovino v novi vladi.« Ksaver se je stežka zdržal, da ni pogledal svoje 011y, sicer bi oba bušnila v krohot. 011y, ki je znala ceniti z visoko pokojnino združene ministrske stolčke, je dala pristanek v imenu svojega moža. Naslednjega dne je bil Ksaver minister za trgovino. Phalan.s je priobčil samo še čisto drobno notico, v kateri se ministru Ksaverju opravičuje zaradi neupravičenih napadov. Priznal je, da so bile njegove informacije vseskozi napačne. Ksaver se je obdržal v različnih kabinetih dlje kot ostali ministri. To pa zato, ker je strogo pazil na to, da ni ničesar napravil po lastni iniciativi in si 'zato ni nakopal nikakih sovražnikov.' iz katerega koli tabora. Tako je vodil vse resore od trgovine do zdravstva In finance. V eno izmed zadnjih vlad pa seveda pi bil sprejet, kajti med tem časom si je namreč vendarle nabral nekaj strokovnega znanja! Prevedel A. C. sj»k«!v'v •• 12 PIERRE BOULLE Pokazal mu je kot britev ostro bodalo, del opreme, ki so jo jemali člani Enote 316 s seboj za vsako posebno nalogo. Joyce ni niti treni)* in zatrdil je, da se je naučil ravnati s tem orožjem in da so ga na tečaju preizkušali tudi na lutkah. Shears je vprašanje ponovil. »To ni tisto, kar sem mislil. Rad bi vedel, če ste povsem prepričani, da bi bili«zares .zmožni' hladnokrvno uporabiti bodalo? Mnogo ljudi ve, kako se z njim ravna, pa ga vseeno ne bi mogli uporabiti, ko bi, prišlo tako daleč.« Zdaj je Joyce razumel. Tiho je premišljal in nato resno odvrnil: »O tem sem že mnogokrat sam premišljal, gospod.« »O tem vprašanju?« je povzel Shears in se globoko zagledal vanj. »Da, gospod, zares. In moram priznali, da me je zelo mučilo. Poizkušal sem se vživeti v.. •« »In kakšen je bil odgovor?« Joyce je okleval, pa le za trenutek. »Cisto iskreno mislim, gospod, da vas ne bom razočaral, če bo kdaj prišlo tako daleč. Zares verjamem, vendar zagotovo ne morem reči. Stori) pa bom vse, kar bo v moji moči.« »Se nikoli niste imeli priložnosti, da bi ga uporabili v jezi, ali ne?« »Tako je, gospod. V mojem delu ni bilo nikoli potrebe po takih dejanjih,« je odvrnil Joyce, ko da bi se opravičeval. Bil je videti zaradi tega tako v skrbeh, da se Shears ni mogel vzdržati nasmeha. Tedaj se je Warden vmešal v pogovor: »Shears, ta fant menda misli, da je moj nekdanji poklic posebno spričevalo za takšna opravila. Profesor orientalskih jezikov' No, kaj pa vi v — konjeniški častnik?« »Nisem mislil tako, gospod« je v zadregi zardel Joyce. »Naša je edina tovrstna ustanova, kar jih poznam,-je filozofsko zaključil Shears, »in v njej lahko najdete, kot smo rekli, oxfordskega učenca in bivšega konjenika, ki opravljata to posebno vrsto dela. Zakaj pa ne bi bil v njej še konstruktor?« »Vzemite ga,« je bilo vse, kar je Warden dejal, ko ga je Shears po sestanku vprašal za nasvet in Shears je tako tudi storil. Ko je pozneje premišljeval o srečanju, si je moral priznati, da je čisto zadovoljen s kandidatovimi odgovori. Vedno je namreč malo dvomil v ljudi, ki so sebe podcenjevali, pa tudi v tiste, ki so'se precenjevali. Se najbolj so mu bili všeč takšni, ki so že vnaprej ocenili težave v naloženih jim nalogah, pa so se pripravili na te težave in so imeli dovolj fantazije, so si jih v glavi jasno naslikali — seveda le. da jih te nevarnosti niso obsedle. Tako je bil že od vsega začetka zadovoljen s svojima spremljevalcema. Wardena je že dolgo poznal in je točno vedel, da je »zmožen«. Poglobili so se v Zemljevid; Joyce jima je s palico kazal mostove in opisoval njihove posebnosti. Shears in Warden sta z napetim, radovednim obrazom skrbno poslušala, čeprav sta že s srcem čutila njegovo poročilo. Mostovi so v slehernem članu »Dinamitarske in razbi-jalske d. d.« vzbudili strastno zanimanje, zanimanje, ki je bilo že kar mistično. »Ti mostovi, ki jih opisujete, Joyce, so čisto navadne brvi,« je dejal Shears. »Ne pozabite, da hočemo cilj, ki bo nekaj veljal.« »Omenil sem jih, gospod, le zato, da bi osvežil spomin. Kolikor vem, so samo trije vredni, da se o njih malo bolj pozanimamo.« Vsak most ni bil enako privlačen za Enoto 316 »Številka ena« je popolnoma soglašal s polkovnikom Greenom, da nikakor ni pametno vzbuditi pozornost Japoncev z napadom na razmeroma nepomembne cilje še preden bo železniška proga dograjena. Zato je odlo' čil, naj se Enota pritaji za nekaj časa v skrivališču in naj le zbira in primerja poročila domačih agentov. »Bilo bi preneumno, če bi vse pokvarili zgolj zaradi zabave, ki bi jo občutili ob razstrelitvi dveh ali treh kamionov,« je marsikdaj dejal, da bi potolažil neučakanost svojih spremljevalcev. »Začeli bomo zares na veliko. To bo dvignilo naš ugled v tej deželi in priklenilo Siamce na nas. Počakajmo, da steče vlak.« Odkar je trdno sklenil, da bo začel »na veliko«, je bilo povsem jasno, da manj važni mostovi ne pridejo v poštev. Rezultat začetnega udarca naj bi bil nagrada za dolgo čakanje in priprave, na njemu pa je, da bo podvig uspešen, četudi bi bil zaradi nesrečnih okoli- ščin njegov zadnji podvig. Shears je vedel, da nikoli ne moreš biti prepričan v uspeh prvega napada in da tudi ne moreš vselej računati na drugega. To je zadržal sicer zase, toda njegova tovariša sta brž uvidela razloge za ta načrt. Ta zadnji motiv ni niti najmanj motil bivšega profesorja Wardena, ki je v svojem razumarstvu povsem soglašal s takšnimi analizami in predvidevanji. Tudi Joyce se očitno zaradi tega ni razburjal in niti njegovo navdušenje se ob misli na čakanja vreden napad ni ohladilo. Nasprotno! Bilo je videti, da ga je to podžgalo k še večjim naporom in zbralo vse njegove mladostne moči za to morda edinstveno priložnost, za toliko želeni cilj. Zasvetil se je nenadoma kot svetilnik in razlil svoj bleščeči snop uspeha v 'preteklost in v prihodnost ter razsvetlil s skrivnostnimi plamen sivi polmrak, ki se je vse do tedaj gostil ob njegovi življenjski poti. »Joyce ima prav,« je dejal Wanden, kot vselej skop v svojih besedah. »Le trije mostovi so nekaj vredni. Eden izmed njih je ob taborišču številka tri« »Bojim se, da bomo morali tega izpustiti,« je dejal Shears. »Preveč na odprtem le in ni prikladen za napad. Razen tega je še dežela tam povsem ravna. Breg je zelo nizek. Z lahkoto bi ga popravili.« »Naslednji j« bliizu taborišča številka deset.« »Ta bi bil vreden premisleka, pa je v Burmi, kjer nimamo pomoči domačih partizanov. Razen tega ...« »Tretji pa, gospod,« ga je presekal Joyce in Se nh.niiti zavedel, da je prekinil pomisleke svojega poveljnika, »tretji pa je most na reki Kwai. Pri tem ni takšnih ovir kot pri prvih dveh. Reka je široka sto dvajset metrov in ima na obeh straneh strm, visok breg. Komaj dva ali tri dni hoje od nas. Področje je skoraj nenaseljeno in na gosto pokrito z džunglo- Lahko se mu približamo, ne da bi nas opazili, in ga nadzorujemo z griča, od koder, je videti vso dolino. Dovolj daleč je od najbližjega večjega naselja. Japonci so £e posebno potrudili z njegovo gradnjo. Večji ie kot vsi ostali mostovi in ima štiri vrste pilotov. Gotovo je najvažnejši objekt na vsej progi pa tudi najbolj primorno leži.« »Videti je, da ste poročila agentov precej skrbno proučili,« je pripomnil Shears. »Saj so čisto jasna, gospod. Zdi se mi, da je" ta most...« »Res, vidim, da je most na reki Kwai vreden premisleka,« je dejal Shears, ko se je sklonil nad zemljevid. »Vaša presoja za začetnika niti ni tako slaba. S polkovnikom Greenom sva se že pogovarjala o tem mostu. Vendar naši podatki niso dovolj popolni in mogoče so kje mostovi, ki bi jih še laže napadli. Kako pa ie kaj napredovalo delo na tem čudovitem mostu, Joyce, saj govorite o njem. ko da ste ga videli na svoje lastne oči?« VI. . > Delo je lepo napredovalo. Britanski vojak je že po naravi garač in se uklanja brez mrmranja najbolj strogi disciplini, če le zaupa svojim častnikom in če si v začetku vsakega dne zabije v glavo, da bo s krepkim fizičnim delom premagal vsako živčno napetost. Vojaki v taborišču ob reki Kwai so zelo cenili polkovnika Nicholsona — kako ga tudi ne bi po tako junaškem uporu? Razen tega pa tudi delo ni bilo tako da bi zahtevalo kdo ve kakšen pomislek. Zato so po krajšem obdobju neodločnosti, ko so hoteli priti do dna pravim namenom svojega poveljnika, zagrabili za "i res z vso voljo, vsi željni, da bi pokazali, kako vešči graditelji so zdaj, ko so že prej dokazali, kako zvni saboterji znajo biti. Za vsak primer pa je polkovnik Nicholson vseeno ukrepal tako, da ni bilo nobenega povoda za najmanjši nesporazum; najprej jim je v obsežnem govoru jasno in gljsno povedal, kaj pričakuje od njih, nato pa še s strogo kaznijo izbil iz glave zadnje grešne misli redkih upornikov, ki še niso povsem ra- zumeli. To njegovo dejanje je bilo videti tako dobronamerno, da niti žrtve niso mogle ničesar pripomniti proti njemu. »Verjemite mi, da poznam fante bolje kot vi« je polkovnik nekega dne odgovoril Cliptonu, ki se je irznil ugovarjati proti postavljenim zahtevam, saj so ie mu zdele pretežke za ljudi, ki so bili podhranjeni oa tudi zdravstveno ogroženi. »V tridesetih letih sem jih dodobra spoznal. Nič ti slabšega za moralo kot lenuharjenje, njihovo fizično sočutje pa zavisi le od njihove morale. Ceta, ki se dolgočasi, Clipton, je četa, ki je že naprej obsojeni .na ooraz. Dovolite jim malce lenobe in brž boste videli, kako se med njimi razvija nezdrav duh. Če pa jim izpolnite vsako minuto njihovega časa z delom, vam zagotavljam živahnost in zdravje.« »Uživajte v delu!« je zamrmral Clipton. »je bilo geslo generala Jamašite.« »In to ne slabo, Clipton. Ne smemo oklevati pri sprejemanju sovražnikov principov, ča se pokaže, da so dobri. Če ne bi bilo zanje nobenega dela, bi jim ga jaz sam naložil. Tako so nam pa oni naložili most.« Clipton je iskal besede, s katerimi bi povedal, ka' čuti, pa je lahko le neumno ponovil: »Da, zares so nam naložili most.« Britanski vojaki pa so se že srnni uprli proti načinu in obfiašanju. ki je bilo v naso-oMu z njihovim prirojenim nagonom, da bi vs^ko delo dobrn opravili' Se preden se je vmešal polkovnik, so gledali na pod ♦alno delovanie kot na nekaj sicer potrebnega, p ne ča-stnega. da nekateri izmed njih'niM niso čakali m njegove ukaze in so Že kar sam' pričeli krepko uon--abljati mišice in orodje. To je bila niihova naravna «eakcija, k' so jo prinesli s s°boi z Zahod’ in ki le dajala po« te n in učinkovit odgovor za nliho« vsak danj! kruh, njihova anglosaksonska kri pa jih je še bodrila, da so napeli vse sile za nekaj vrednega, nekaj kar ima svoj smisel. Polkovnik se res ni motil, niego-" novi režim je dvignil moralo, Ker pa ie laponski vojak nrav tako vnet za disciplino In trdo delo in ker ie Saito grozil, da iim bo porezal glave, č« s« n« bodo pokazali boliš! delavci kot Angleži, sta bila obe odmira nroee kai bi+ro dograjena. Pa tudi barak« v pa- »Uživajte v delul« je zamrmral Clipton. »je bilo peslo generala Jamašite« vem taborišču so nenadoma zrasle in kot bi mignil so se preselili. V približno istem času je Reeves potegnil s svinčnikom zadnje črte na svojih načrtih in jih predal majorju Hughesu, ki je s tem trenutkom stopil v središče dogodkov in lovil priložnost, da pokaže, kaj zmore. Zaradi njegove sposobnosti za organizacijo, zaradi njegovega poznavanja ljudi in izkušenj o tem kako se da človeška moč najbolj učinkovito izkoristiti, je delo pod njegovim poveljstvom že v samem začetku doseglo presenetljive rezultate. Prva stvar, ki jo je Hughes storil, je bila, da je razdelil moštvo v različne oddelke in vsakemu izbral popolnoma določeno nalogo; tako so nekateri podirali le drevje, drugi obsekavali debla, tretji tesali bruna, večji del pa se je ukvarjal z zabijanjem pilotov in le ■nekaj jih je skrbelo za nadgradnjo in ploščad. Nekaj izmed teh oddelkov — po Hughesovem mnenju niti niso bili najmanj važni — se je ukvarjalo z različnim-drobnarijami, kot s postavljanjem odra, s prevozom gradiva'in s popravilom-orodja. Ta dela so bila sicer za sam most drugorazredne važnosti, vendar jim za-hodnjakarji posvečajo prav toliko skrb; kot samemu ustvarjalnemu delu in ne bi mogli reči, da čisto brez razloga. • Ta razdelitev dela je bila premišljena In se je tudi izkazala zelo učinkovito.' Takšna tudi mora biti, če je pretirano ne razvlečemo. Brž ko je bila pripravljena Prva skladovnica desk in je stal prvi oder, je Hughes Poslal oddelek zabijalcev pilotov na delo. Njihova na-loga je bila zahtevna, najtežja in najbolj nehvaležna v vsem tem podvigu. Brez vseh mehanskih pripomočkov so morali ti graditelji mostu uporabljati natanko takšne metode kot Japonci, se pravi, bili so prisiljeni. da so dvigali težke uteži nad glavo vsakega pilota, Jih spuščali in to ponavljali toliko časa, da je bil pilot čvrsto zabit v trda tla. Oven, ki je padal dva do tri metre globoko, so morali vsakokrat dvigniti s celim sistemom vrvi in škripcev, da so ga lahko spet spustili, in še in še. Pri vsakem udarcu se je pilot pogreznil za neskončno majhen delček centimetra, zakaj dno je bilo irdo kot skala. Bilo je res nehvaležno, duhamomo delo. Od minute do minute ni bilo nobenega vidnega znaka napredka. Pogled na skupino bolj ali manj nagih mož, ki so vlekli vrv, pa- je ustvarjal mračno prispoaobo suženjstva. Hughes je postavil enega svojih najboljših častnikov za poveljstvo nad tem oddelkom. Harper je bil res možakar z neverjetnim zagonom, ki je znal navdušiti ujetnike, če je dajal ritem s svojim bobnečim glasom. To je ljudi tako razvedrilo, da so opravili kaznensko delo z navdušenjem in veseljem. Pred 'osuplimi očmi Japoncev so se štiri vzporedne vrste pilotov postopoma pomikale čez vodo proti levemu bregu. Clipton je za trenutek že pričakoval, da bodo prvi pilot proslavili s kakšnim slovesnim obredom. Pa. je bilo le nekaj preprostih formalnosti. Polkovnik Nicholson je sam zagrabil za vrv, ki je dvigala oven in za zgled pomagal vleči za ducat udarcev. Ko je delo pri zabijanju pilotov steklo, je Hughes vrgel v boj oddelke za nadgradnjo. Tem so sledili spet drugi, ki jih je namenil za polaganje gornje ploščadi s širokimi hodniki in ograjo. Vse te razne vrste dela so bile tako dobro vsklajene, da je vse teklo z mate-natično pravilnostjo. Opazovalec, ki Je neobčutljiv za osnovne podrobnosti, ki pa ima smisel za splošne principe, bi lahko >pazoval nastanek tega mostu kot neprekinjen proces naravne rasti. Gotovo je imel tudi polkovnik Nicholson akšen vtis. Z zadovoljnim očesom je motril postopno uresničenje, ne da bi ga kakorkoli povezal s skromno človeško delavnostjo. Na koncu je vse to opazoval le še kot nekaj nestvarnega in samo po sebi popolnega: živ simbol trdih bojev in neštetih poizkusov, s katerimi se je človek skozi stoletja postopoma povzpel do civilizacije. Precej podobno se je most tu in tam zazdel tudi Reevesu. Gledal ga je kot čudo, ko je samohotno ra* stel nad vodo in se iztezal čez reko. Skoraj hipoma je dosegel svojo največjo širino in se dostojanstveno razbohotil v vseh treh dimenzijah kot otipljiva 'gradnja stvarstva ob vznožju teh divjih siamskih, gora in ponazarjal v čudovito otipljivi obliki vse bogastvo plodne »amisli in dela. Tudi' Saita je prevzela moč tega vsakdanjega čude-ia. Kljub vsem svojim naporom ni mogel povsem zakriti svojega začudenja in občudovanja. Presenečenje je bilo povsem razumljivo. Ker ni nikoli povsem razumel zapletenega značaja zahodne civilizaciie in ga tudi ni nikoli poskušal proučevati — kot je polkovnik Nicholson pravilno povedal — ni mogel dojeti, do kakšne mere lahko metode, organizacija, predračuni, teoretični načrt, in sodelovanje strokovnjakov s člove-■kim delom olajša in pospeši vsak delovni podvig. Namen in korist takšne vrste umskega zametka bo vse-'ei nekaj nedosegljivega za divjake. In če pogledamo še Cliptona. Bil je popolnoma orepričan. da je bil v začetku povsem neumen in je skromno priznal ves nesmisel svojega posmehovanja, ko je prvič slišal za modeme tehnične prijemu. ki so :h hoteli uporabiti pri gradnji mostu čez Kwai. Sam pri sebi se je zaradi tega opravičeval, pri tem rd kazal svoj značilni občutek za nepristranost, z očitkom, da je bil preveč kratkoviden. Priznati je moral, da so metode zahodnega sveta vsaj v tem primeru pri-oeljale do pozitivnih rezultatov. Iz te osnove je prispel dednjič do splošne ugotovitve, da mora takšen način -vselej« pripeljati do uspešnih zaključkov in vselej ustvariti »rezultate«. Tisti, ki so kakorkoli poizkušali kritizirati te metode, niso bili dovolj pravični. Tudi sam je ko mnogi drugi zapadel skušnjavi cenenega posmeha. , Most pa je rasel, iz dneva v dan večji in lepši, kmalu dosegel sredino reke in krenil na drugo stran. V tistem trenutku pa je postalo očitno za vsakogar, da bo dograjen prej, kot je zahtevalojaponsko vrhovno poveljstvo, in da ne bo oviral nezadržnega pohoda zmagovite armade. III. DEL Joyce je z enim samim požirkom pogoltnil ponujeni kozarec žganja. Težavna odprava ga ni niti tako zdelala. Bil je še kar svež in v očeh mu je tlela iskrica. Se preden je vrgel s sebe čudno siamsko nošo, ki sta ga v njej Shears in Warden komaj spoznala, je na vsak način hotel poročati o zadnjih dogodkih njegove naloge. »Prepričan sem, da se je je vredno lotiti. Sicer Jelo ne bo lahko, bodimo odkriti, izvedljivo pa je in vsekakor vredno truda. Povsod gosta džungla. Reka ie precej široka in most se vzpenja nad sotesko. Vlak ■»' lahko izvlekli le z največjimi napori.« »Začnite na začetku,« je rekel Shears. »Ali pa bi se aje prej stuširali?« »Nisem potreben, gospod.« »Pa mu dovolite,« je zagodrnjal Warden. »Kaj ne vidite, da bi rad pripovedoval, ne pa počival.« Shears se je nasmehnil. Joyce je očitno prav tako ■ želel podati svoje poročilo, kot ga je on sam želel slišati. Sedli so kar se je dalo udobno pred zemljevid. Warden je podal Joyceu drugi kozarec. V sosedni sobi sta bila dva siamska partizana, ki sta vodila mladeniča. Čepela sta na tleh in nekaj vaščanov jima je delalo družbo. Z laskavimi opazkami sta opisovala vedenje belca, ki sta ga bila spremljala. ... brrr... brrr... nwyoče bo vaš ljubljenec ugovarjal, ko ga bosle prvič poizkušali oprati v dišeči peni detergenta »MILA«. Zagotavljamo vam, da se bo drugič z užitkom odzval vašemu povabilu, ker bo kepel »MILE« odstranila s psa ali mačke vse vsiljivce, njegova dlaka bo bleščeča, mehka In dišeča. To bo ugodno tudi za vas, če Imate živali v stanovanju. Žival operite:- napravite raztopino, toko da daste na 41 vode žlico detergenta »NILA«. Napravite mnogo pene, s katero žival dobro izdrgnlte, nato pa izperite s čisto vodo. To je nova in karistnn uporaba edinstvenega detergenta za pranje finega perila. Vaša NILA imeli rinila ostela n ■'v J •VVOu cU&T O O O O O O O 0-0 0 0 0 o o o o o U HUfiLITemi SRAJCI VVCA. VtteL , v ivvoaA/yw, vta, -pJL&o v\A. v -ftx«AKA>wur Čemu placenta v kozmetiki? Na svetovni razstavi v Bruslju so Rusi v svojem paviljonu razstavili tudi električni aparat, s katerim dosežejo pri bolnikih, ki trpe zaradi nespečnosti, globoko in trajno spanje, ki ugodno vpliva na živčne motnje bolnika. Nespečnost postaja v vsem. civiliziranem svetu problem, s katerim se že dlje časa ukvarja medicina. Vedno več je ki trpe zaradi nespečnosti in zato uživajo uspavala, da bi v spanju dosegli potrebno m zaželeno sprostitev in obnovili svoje rezervne moči. V Zapadni Evropi in Ameriki obstajajo Se posebni sanatoriji za spanje, v katerih uspavajo bolnike s kemičnimi preparati in jih po potrebi tudi umetno hranijo. Zdravilno spanje spada na primer k modernim metodam zdravljenja menažerske bolezni. Razumljivo je, da je izum ruskih znanstvenikov vzbudil splošno pozornost, saj osvobaja bolnika končno ne tako nedolžnih uspaval. Aparat deluje na možgansko skorjo bolnika določen čas z električnim impulznim tokom določene jakosti in frekvence. Impulzi delujejo zavirajoče na živčne celice, kar povzroča zaspanost in končno spanje, ki se nadaljuje večinoma še po izključitvi toka. Ta priteka po elek- trodah, ki jit namestijo ni tilniku in v bližini oči. Razen tega so v sovjetskem paviljonu razstavili aparat, ki pomeni izpopolnitev aparata za električno spanje in ki omogoča doseči popolno narkozo z električnimi impulzi brez pomoči doslej uporabljanih kemičnih sredstev. Aparature uporabljajo za zdaj samo za poskuse na živalih. Deluje v glavnem na istem principu kakor aparat za električno spanje, uporabljajo pa pri njem močnejše toke. Na Akademiji za znanost v Moskvi aparaturo dalje izpopolnjujejo, da bi jo lahko kasneje uporabili za narkotiziranje ljudi. NENAVADNA BOLEZEN Znano nam Je zimsko spanje pri medvedih in nekaterih drugih živalih. Podooen pojav nekakšnega zimskega spanja opažajo v Angliji pr; dveh otrocih, petnajstletnemu dekletu in devetletnemu fantku. Takrat jima pade telesna temperatura, pulz postane netipen, vendar otroka ne izgubita zavesti. Sta pa ob napadu brez moči, ne moreta stati in nista občutljiva za dražljaje. Ko pa napad mine, se hitro popravita in sta normalna. Deklica Je dobra učenka, vendar je v treh letih doživela OBLEKA IZ VOLNENEGA BLAGA KI SE DA KOMBINIRATI TUDI ZA ZVEČER šestkrat takšno stanje. V taken. »zimskem« spanju se ji je zniža, la telesna temperatura na 31 stopinj C, enkrat celo na 30 stopinj C. Tudi če se je dekle dobro počutilo, njena telesna temperatura ni presegla 35 stopinj C. Otroka sta se zdravila v neki londonski bolnišnici. Oba sta normalna, le nenavadno debela. Vzrok bolezni je doslej še nepoznan. Gre za neke spremembe v kontrolnem mehanizmu telesa, ki ureja temperaturo. PRAVILNA HRANA VSEBUJE ZADOSTI VITAMINOV Zaradi važnosti, ki jo pripisujemo vitaminom za ohranitev zdravja, v svetu mnoga živila •umetno obogate z vitamini, da bi jih ljudje raje kupovali. Je pa pri pravilno sestavljeni hrani umetno vitaminiziranje nepotrebno, včasih lahko celo škodlj Ivo. Po ugotovitvah strokovnjakov za prehrano povzroča preobilica vitamina D pomanjkanje apetita, zaprtje, okvaro ledvic, slabo voljo in čemernost ter pospešuje poapnenje ožilja. V zad. njih letih so opazili precej bolezenskih primerov, ki jih je bilo pripisati preobilici vitaminov D. Zato strokovnjaki v svetu svarijo pred obsevanjem mleka z ultravioletniml žarki, ki spreminjajo ergosterin v mleku v D vitamin, in pred umetnim vitaminiztranjem kruha. izjema je margarina, pri kateri dosežejo z dodatki enako sestavo vitaminov, kakršno ima surovo maslo. Drugi vitamini so pri čez-mernem dajanju komaj škodljivi. Vendar je najbolje, da dnevno potrebo po vitaminih krijemo s pravilno izbiro, sestavo in pripravo živil. Dnevni obroki morajo redno vsebovati sadje, zelenjavo, sadne sokove in mleko. S tako hrano dobimo dnevno zadostno količino C vitamina. Pomanjkanje vitamina A opažamo danes le še redkokje. Zadostno količino vitamina B pa dobimo, če jemo črn kruh. V vsakodnevni praksi kozme-dke se zadnje čase vse bolj uporablja za razne kreme, dnev ne ali nočne, pri polaganju obraznih mask, pri masaži prsi — placenta. Placento gotovo pozna vsaj vsaka mati, ker ima prav po steljica, kakor imenujemo placento z razumljivejšim imenom, posebno važno vlogo med nosečnostjo žena. Po prvotni funkciji je ravno placenta nekak »transformator« materine krvi, ki bi sicer sama ne mogla prodreti do zarodka. Enako funkcijo kot pri človeku ima tudi ^pri živa Uh. Placenta je sestavljena sicer zelo komplicirano, vendar diastase histaminase) in drugo. Zakaj vse to medicinsko opisovanje? — Zato, keir so kozmetiki prišli na idejo uporabiti placento — seveda v primerni obliki — kot zdravilni, in samo osvežilni dodatek kremam za masažo kože, še prav posebej za pomladitev ohlapelega tkdva in kože same, bodisi na obrazu ali prsih in podobno. Na kozmetičnem trgu v Franciji, Nemčiji in drugod se placenta v raznih preparatih pojavlja pod imeni »Placenta« ali »Placenta olje« in jo uporabljajo ali svežo ali sintetično. Bistvo delovanja placente je ravno v tem. da prodre do najglob- Z VOLNENIM KARIRASTIM SALOM VAM BO TOPLO IN POŽIVILE BOSTE OBLEKO IZ ENOBARVNEGA BLAGA smotrno. Preko dovolij zamotanih fizioloških dogajanj, kj v materinem telesu posredujejo plodu možnost prehranjevanja, usmerja vse spremembe, zbira vitamine in tvori hormone pri tvorbi novega veznega tkiva. — Vsebuje torej vse najučinkovitejše snovi, potrebne porajajočemu se življenju, zato niti ni čudno, da nekatere živali po rojstvu mladiča lastno placento celo nagonsko požro. — V človeški placenti se nahajajo hormoni žleze — hipofize, ki — ko-t znano — ureja normalno delovanje spolnih žlez. Poleg tega ima tudi hormone nadled vične žleze (cholin, acetylcho-lin), vitamine A, C, D, N- fermente ((trj^psin, prepsin, lipase, Ijega sloja kože, vendar je treba pri uporabi teh preparatov upoštevati navodila, kakor to velja za zdravila. Pretiravanje pri uporabi teh preparatov bi najbrž prej škodilo kot koristilo. Zato pa je dodatek same placente — predvsem v kremah za osvežitev kože — že določen v pravilnem razmerju t. j. 1,5 do 2%, tako da je s tem zajamčena zanesljiva in neškodljiva uporaba. Kreme te vrste — s placento — so se prav zaradi seriozmosti izdelave in kvalitete sestavnih elementov že pričele tako uveljavljati, da skoro ni sodobne žene, ki se ne bi z zaupanjem odločila zanje. Ma biompih dhuoače. Kani pa to&aku Vonja po tobaku, 1« se zagrize v pohištvi} i,n zavese, nj mogoče pregnati le s prezračevanjem ali s prepihom. Zlasti neprijeten je ta vonj v zimskih dneh, ko so okna zaprta malone ves dan. Ce hočemo odstraniti ta vonj, se moramo odločiti za dokaj bolj odločne ukrepe, in sicer v obliki nekakšne razku-žitve. Zlasti v sobah, kjer spijo majhni otroci, je treba ponoviti naslednji postopek vsakih teden dni.1 V skledo z vrelo vodo dajte veliko žlico čistega terpentina in prav toliko sdvkimega olja. Posoda naj ostane v sobi, da se voda povsem ohladi. Gotovo je krompir glavna jed, ki je vse leto na ru.zi. K znanim pridajte še te recepte. Kakorkoli boste že pripravljali krompir, olupite ga vedno šele tedaj, ko ga potrebujete. Olupljen se na zraku posuši in. počrni. V glavnem je okrogel in močnat krompir, ki se rad razkuha, bolj primeren za juho. Podolgovati krompir - pa lahko uporabljate za ,-se drugo. Krompir z bešamelom Za 4 osebe: 1 kg krompirja čebula velika skodelica bešamela 10 dkg sveže smetane 5 dkg masla sol, poper Skuhajte s/rednje velik krompir. Olupite še mlačnega. Narežite ga kot za dušenje. Olupije in sesekljajte čebulo Prepražite jo na maslu. V kozici zmešajte krompir z bešameliom. Na to zlijte čebulo z maslom in dobro zmešajte. Pridenite sme- tano in dajte še malo na toplo. Začinite. Pripomba: režite krompiir, ko je že ohlajen, da se ne bo drobil. Precej ga poprajte. Načičkan krompir Za 4 osebe: 5 jajc 4 debeli krompirji rezina gnjati 5 dkg sira 5 dkg masla kozarček smetane sol, poper Skuhajte dobro oprane, neolupljene krompirje. Potem jim odrežite tretjino dolžine. Izdolbite jih. Kar ste izdolbli, zmešajte v globokem krožniku s surovim jajcem, maslom, smetano, naribanim sirom, soljo in poprom. Na dno votlih krompirjev položite košček gnjati, nanj pa zgornjo zmes. Postavite jih v pekačo in ubijte na vrh vsakega še jajček, osolite in popoprajte ga. Poveznite na krompirje pokrovčke, ki ste jih prej NISO GA NAVADILI, DA BI BIL EDEN IZMED MNOGIH Tomaž je bil prvih šest let šolanja eden najboljših učencev. Na veliko začudenje vseh je začel nenadoma silno nazadovati. Medtem ko so bile dotlej njegove domače naloge naravnost vzorne in jc pri spraševanju zmeraj od vseh v razredu najbolje znal ter bil tudi sicer v vedenju skromen in spoštljiv, so zdaj vse te lastnosti skopnelo kot sneg spomladi. Pisava je postala naravnost grda, neurejena, večkrat pa je prihajal v šolo celo brez nalog Njegovo vedenje je postalo predrzno in celo izzivalno. Na opomine se je odzival s prezirom in nespoštljivostjo. Končno je začel tudi izostajati iz šole ter pohajkovati po mestu. — Od kod ta nenadna sprememba v vedenju fanta? — so se vpraševali začudeni in prizadeti starši pa tudi učitelji. Od kod? — to je bilo vprašanje, ki je resnično terjalo Tazjasnitve. Pogled v fantove domače razmere je prinašal vsaj nekaj pojasnil. Tomaž je bil edini otrok dVeh že malo starejših ■akoncev, ki sta se precej kasno poročila. Ker je bil edini in seveda tudi ni bilo več izgledov na nov naraščaj, sta temu svojemu edinemu otroku hotela nuditi kar najboljšo vzgojo. Ker razen tega sama v življenju nista dosegla mladostnih ciljev, sta jih zdaj hotela uresničiti v sinu. Posebej mati je bila prepričana v to, da mu bo nudila najboljšo vzgojo, Če se bo stalne trudila okoli njega, ga neprestano z nečim zaposljevala in ga ob vsaki najmanjši malenkosti opozarjala na napake. Pri tem je seveda svojega ljubljenčka — svojo edino nado — razvajala, kolikor si je sploh mogoče misliti. Imel je vsega, kar si je sploh mogoče misliti: igrač, sladkarij, ukvarjanja, sprehodov, nadzorstva. Vodila ga je s seboj, kamor koli je šla, pa tudi k znancem in prijateljem. Edino, kamor ga ni puščala, so bili otroci iz soseščine. Namesto, da bi se igral z njimi, je ves polikan posedal z materjo v družbi odraslih in poslušal njihove pogovore. Ker je bil vedno skrbno in lepo oblečen, v resnici negovan, vljuden in zadržan, so o njem vsepovsod govorili le z odobravanjem. Skratka: bil je zmeraj občudovan, bil je središče pozornosti vseh, ne le staršev. Tudi njihovih prijateljev in znancev. Koder koli se je pojavil, povsod so ga občudovali, razvajali in hvalili. Bil je središče pozornosti in kaj kmaiu se je za neizbežno središče vsega začel smatrati tudi sam. Njegov cilj je postal: uveljaviti se bolj kot se drugi, biti odličnejši od njih — od vseh. Tudi začetni odlični šolski uspehi so bili doseženi v tem planu — biti prvi in boljši od vseh. Ker je imel razen -tega tudi srečo, da si je snov hitro in dobro zapomnil, je prvih šest let v resnici odgovarjal hitro in pravilno. Da doma, v odnosu do očeta in matere, njegovo vedenje že tudi v teh »uspešnih« letih ni bilo tako brezhibno kot v šoli, to staršev ni preveč motilo. Kajti to je bilo pač doma in tudi njim je bilo poglavitno, da Tomaža drugi — predvsem pa šola — smatrajo za odličnega. To, da je že kot majhen tiraniziral starše, to sta mirno spregledovala in mu v svojem samoljubju in zaljubljenosti vse odpuščala. Tako je Tomaž polagoma, toda zanesljivo rastel in se oblikoval v tiste vrste »vzornega« učenca oziroma otroka, zaradi katerega je treba biti resnično zaskrbljen. Postajal je namreč vase zaverovan, do sebe nekritičen, stremuški in za druge neobčutljiv ter za premagovanje težav nesposoben človek. Ko mu je po šestih letih šolanja oče nenadoma umrl in se je gmotno stanje družine bistveno spremenilo, ni bil Tomaž pripravljen na nikakršno prilagajanje življenjskim težavam in do kraja nesposoben čemur koli se odpovedati. Mati se je morala zaposliti in zdaj ni bilo nikogar, ki bi ga neprestano vodil in »pestoval«. Dohodki so bili še kljub temu znatno manjši kot prej in mati sinu ni mogla več ugoditi vseh njegovih želja. Toda fant je terjal v enaki meri, kot je terjal prej oziroma, kot je bil navajen od nekdaj prejemati. Zdelo se mu je kratkomalo nezaslišano ln nemogoče, da bi se čemur koli odpovedal. Ni mogel razumeti, da mu lahko mati v čem tudi ne ustreže. Ker pa se je to spričo spremenjenih razmer le dogajalo, se je začel v besu metati po tleh, biti okoli sebe in rjoveti. Preplašena mati se je teh odzivov toliko prestrašila, da si je začela odtrgovati od ust, da bi mu vendarle ustregla in ga pomirila. Toda kolikor je postajal fant starejši, toliko jasneje mu je postajalo, da le ne more v vsem prednjačiti pred drugimi. To je žalilo njegovo samoljublje, žalilo ga je v tolikšni meri, da se je začel postavljati s predrznostmi, nesramnostmi in podcenjevanjem vseh dolžnosti. Njegova pot je šla neizprosno navzdol. Postal je prvi, a ne v odličnosti, marveč v slabostih. odrezali. Jed naj bo v pečici toliko časa, da se jajčka skuhajo. pripomba: Na vmešajte vsega izdolblega krompirja, pol ga bo dovolj. Pustite v krompirjih dovolj prostora za ubita jajca, da vam ne bodo stekla po pekače. Ocvrt 'trompir Za 4 osebe: 1 kg krompirja maščoba sol Tako se vam bo na vsak način posrečilo, da bo krompir lepo hrustljav: pripraviti ga morate namreč te prejšnji večer. Olupljenega narežite na zelo tenke rezine. Vso noč naj se namaka v veliki skledi vode Drugi dan ga odcedite in obrišite s čisto krpo. Ves škrob je ostal v skledi z vodo. Ce boste krompir stresli v vrelo maščobo, bo uspel. Krompirjeva solata s slaniki in jajci Za 4 osebe: */< kg krompirja 8 jajc 15 dkg slanika olje, kis sol gorčica poper Kuhajte krompir v oblicah. Jajca kuhajte v kropu 15 minut, da bodo trda. Ohlajen krompiir olupite in narežite. Zabelite ga z zmesjo iz kisa, • olja, kavne žličke gorčice, noževe konice poipra in dveh sesekljanih jajc. Jed okrasite z narezanim slanikom in preostalimi jajci, narezanimi na okrogle rezine. Vojvodski krompir Za 4 osebe: 1 kg krompirja 4 jajca 15 dkg masla sol, poper Za to jed mora biti krompirjeva kaša zelo suha. Torej ne čakajte, da se krompir razkuha. Hitno ga pretlačite In dajte sušit v kozico na toplo. Vzemite ga z ognja in dodajte maslo in štiri rumenjake. Solite, poprajte. Oblikujte kroglo, razvaljajte, razrežite v kvadratke ali pravokotnike, na vrhnjo stran zarišete lahko kake okrasne črte ln jo pomažete s stepenim jajcem, nato specite v razgretem maslu. Previdno obračajteI Masla naj bo dovolj I Krompir s slanino Za 4 osebe: tri četrt kg krompirja 20 dkg slanine 12 majhnih čebulic 5 dkg masla poldrugi kozarec juhe ali vode 1 kozarec nošta 1 velika žlica moke sol, poper, jušna zelenjavo Na drobno zrezano slanino dajte za nekaj minut v vrelo vodo, prav tako olupljene čebulice. Oboje naj se odcedi. V kozici naj se stopi maslo, dodajte in prepražite moko. Zmešajte z juho (vodo) in moštom. Solite, poprajte. Dodajte olupljen na kocke zrezan, presen krompir, slanino, čebulice, v šopek povezano jušno zelenjavo. V odkriti kozioi naj se počasi kuha približno eno uro. Prip.: Jed se (menujf tudi »Krompirjev ragu* 21. MMOAfMA MN / Brez besed s — Boste videli!. .. Ob tako vročekrvnem zajcu, kot sem jaz, boste prihranili najmanj 50 (diagramov premoga na mesec! — Oh, ne, saj vem, da nisem tako ljubka, kot ste me naslikali! Priznajte, da ste ml hoteli Se malo polaskati!.,. Srez besed — Ne, ni mlin na veter!... Očka je!... Izdaja ln tiska Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. direktor Rudi Janhuba. — Glavni in odgovorni urednik Dušan Benko. Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 3 (pritličje), poštni predal 150 — Telefon: 23-523 do 23-526, interna št. 33. — Na- ročniški oddelek; Ljubljana, Titova c. 6. tel. 20-163 in 21-832. — Naročnina: celoletna 1410 din, polletna 720 din, četrtletna 360 din, mesečna 120 din. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-396. — Številka žiro računa 600-701-367. Rokopisov ne vračamo! — Ah, ti igraš! Jaz pa sem mislila. da se je psu kaj pripetilo! Brez besed — Ali vldli, kakšna boš, ko boš velika! — Tako je dobro, da je res kar škoda jesti! — Ko bi bil jaz na tvojem mestu, bt začel zdajle vodno smučanje! KRIŽANO 7= 2 3 = 7^ L 5 . 6 - V 7 • 8 S 10 71 1? 13 11* 15 16 <7 18 19 20 21 22 4. 23 2k 25 26 27 28 30 31 32 33 3*t 35 36 P 37 38 39 90 ki V2~ t+k U5 M H *+8 m 1*9 ■ 50 51 52 H! __ 5b __ 55 ( hiška rastlina, ki raste tudi pri nas v obmorskih krajih,' 19. večja utežna enota, 21. vsak rriikroorganlzem, ki za svoj obstoj nujno potrebuje kisik, ki torej ne more živeti brez zraka, 23. vrsta glinaste piščali, glasbilo, 25. kopen, 27. ptica pevka iz rodu vran, ki živi blizu človeških naselij (množ.), 29. predavateljska stolica na visoki šoli, 31. vrsta vrbe, 32. oka-menine iz pradavnih časov, izkopanine, 33. deško ime, 34. majhen, primitiven plug, 38. vrsta likovnega umetnika, 40, priložim še kaj, 41. napad 43. enota, točka, ki se pri igri ali v športu.računa v uspeh, 44. starogrška boginja zmage, 47. konice, vrhovi, 48. denarna orharica. predel v bančni zakladnici, ki je varen pred ognjem in tatovi. 50. mednarodna avtomobilska kratica afriške države. 52. grška črka. REŠITEV MAGIČNEGA LIKA iz prejšnje Številke Vodoravno in navpično: 1. statist, 2. palatin, 3. otalina, 4. citiram, 5. Asinara. MAGIČNI UK 1 2 3 •* |6 h 5 6 T Vodoravno in navpično: 1. sladko hranivo, 2. zelo razširjena vrsta rastlin, 3. tlaka, davek v delu, 4. velik prostor za prireditve, 5. vrsta tanke in trde prozorne tkanine, 6. dekliško ime, 7. pokrajina v državi Daljnega vzhoda. ZLOGOVNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. glavno mesto ene od evropskih držav, 7. gojitelj vrste domačih živali, 12. del kolesa, 13. guba v zemeljski skorji, 14. starogrški bog ljubezni, 15. š!evnik, 17. glavna snov, ki iz nje sestoji rogovje, kremplji, perje in dlaka živali, 19. oznaka in kratica zloglasne nacistične policije, 20. reka v zahodnem delu Sovjetske zveze, 22. močan človek, orjak, 23. okrajšano tuje moško ime, 24. športnik, ki goji določene panoge športa, 26. glas v starocerkveni slovanščini, 27. stiskaški, takšen, ki mu gre denar težko iz rok, 28. vrsta žganja, ki ga kuhajo iz riža, 30. seštevati, prištevati, 32. hrošč škodljivec, ki uničuje vrsto sočivja, 35. Ober, 36. ovinek, ki ga naredimo, da koga ne srečamo, 37. prislov, 39. simbol verovanja v islamu; isto, kar je' v katoliški cerkvi »čredo«*, 42. velika vrsta ribe, 43. grenka rastlina, 45. majhna vrsta medveda, ki živi v Severni Ameriki, 46. kemični simbol za iridij, 47. genealogija, proučevanje prednikov, 49. splošen naziv za vse otoke našega Podonavja. 50. lahko hlapljiva tekočina, ki, jo uporabljajo za omamljanje, 51. tuja ploskovna mera, oral, 53. okrajšana, pesniška oblika veznika (Prešeren), 54. resnica. 55. korenita sprememba, izbolj-» šanje stanja po mirni poti in v skladu z veljavnimi zakoni. Navpično; l. reka, ki se kot desni pritok izliva v Savo pri Samcu, 2. človek, ki ima čut za lepoto v umetnosti, strokovnjak za lepotnostna vprašanja, 3. enaka soglasnika, 4. časovni termin, 5. starogrški bog uničujočih vojna, 6. najznamenitejši vladar in organizator v stari Perziji, 7, naboj, ki se ob sprožitvi glasno razpoči; vrsta bombe ali raketa za umetni ogenj, 8. drobna prevara, 9. električno nabit delec elektrolita, 10. prvi črki naziva odličnega umetnega gnojila, 11. pogorje na Balkanskem polotoku, 16. malo zmočim, 18. me- Vodoravno: 1. veda o gledaliških igrah, o igralstvu in pisanju iger, 5. snov, ki pripada večji skupini kemičnih elementov, od katerih so vsi dobri prevodniki elektrike, toplote, so neprozorni itd., 6. država v Evropi, 8. Izsušena rečna struga V puščavi, ki pa med nalivom postahe hudournik, 10. neslišno, brez glasu, 11, prav takšno, na las podobno, 13. iglasto drevo, 15. vrsta plašča, 17. tovarniška dvorana, 19. naša reka, 20. izdelki iz žgane gline brez glazure, 22. pokrajina na Hrvatskem, 24. samokolnica, 25. ključavničar- uspeSna loterija — Kako lep hladilnik imaš; ali je bil drag? — Zastonj, moj dragi, zastonj! Dobil sem ga na loteriji. — O, torej si zadel glavni dobitek? — Ne. ne; jaz sem loterijo organiziral ... 1 2 3 i* _ I : 5 ■9 6 • 7 8 KM 9 SSS 10 » • ■Šil 11 12 r 13 1k IBS 15 18 SSS 19 * . 20 21 22 23 »P A 25~“' 26 IBS KK8 2? 28 29 30 . 31 j sko orodje, 27. veliki leseni zaboji za shranjevanje predmetov, 28. sporočiti, povedati, 30. del moške obleke (množ.), 31. voditi kaj, potegniti kaj. Navpično: 1. skupina narodov v Indiji, ki govorijo jezike istega izvora, 2. svetopisemska hrana, 3. umiram, 4. krepiti, 5. spletkariti, intri-girati, 7. planina jugovzhodno od Sarajeva, kjer so izvrstni smučarski tereni in kjer prirejajo velika smučarska tekmovanja, 9. vrgta zofe, nizko ležišče, 12. del vozila (množ.), 14. največja puščava na svetu, 18. .tekmeci, nasprotniki, ki drug drugega izpodrivajo, 18. pomanjkanje hrane, 20. zdravljenje, ki poteka na določen način, 23. vrsta glasbila, ki ga uporabljajo posebno plesalke, 28. plaz, udor, 27. tajiti kaj, maskirati, 29. ulite tiskarske črke, 30. domača žival. REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke Vodoravno: 1. Spinoza, 7. Manila, 13. ratine, 14. Gotovac, 15. Erato, 18. motor, 17. re, 18. taki, 19. valim; 20. kit, 21. Ema, 22. točim, 23. ro, a, 24. ne, 25. oljka, 26. karat, 28. atamani, 30. letak, 31. etika, 32. velikan, 34. Kreta, 35. pesto, 36. da, ja, 37. sl, 38. parki, 39. meh, 40. nat, 42. horda, 43. Lima, 44. at, 45. triki, 40. nonij, 47. potrata, 49. Rezija, 50. Eskimi, 51. zamajem. REŠITEV PIRAMIDE iz prejšnje Številke 1. r, 2. ar, 3. ras, 4. Ares, 5. srake, 6. treske, 7. prasket, 8. spletkar. VSE NAJ - 0 HRANJENJU 0 Turki so najmočnejši potrošniki moke in riža na svetu: teh dveh hranil porabi vsak prebivalec Turčije okoli 210 kg na Jeto. 0 Največ krompirja na svetu ne pojedo Nemci, marveč Irci: skoraj 200 kg na leto na osebo 1 0 Avstralci pojedo največ sladkorja na svetu (toda šele od 1950. leta dalje); nad 50 kg letao na osebo, 0 Največ mesa na svetu pojedo v Urugvaju. Na leto ga odpade na osebo povprečno po 125 kilogramov. ^Islandci pa popijejo največ mleka na svetu. Vsak prebivalec to državice porabi na loto okoli 340 litrov mleka, torej skoraj 1 liter na dan! 0 Povprečno najbolj kalorično hrano uživajo Irci: s hrano zaužije vsak prebivalec te dežele povprečno po 3500 kalorij na dan. (Najbolj kalorična človeška hrana je čista živalska mast, ki ima 930 kalorij v 100 gramih. Cisti alkohol daje 710 kalorij na 100 gramov.) 0 Na Islandu použijejo največ beljakovin na svetu: povprečno po 113 gramov na dan na prebivalca. 0 Indija In Pakistan sta deželi, kjer se ljudje hranijo naj-revneje: vsak prebivalec použi-je dnevno ^komaj za približno 1590 kalorij hrane, med katero je približno 42 gramov beljakovin. 0 Niagara ni najmogočnejši slap na svetu po količini vode, kar običajno menimo. Največ vode pada čez slap Sete Que-das na reki Guayra v pogorju A'to Parana (Brazilija). Ta slap je visok približno 40, širok pa okoli 1800 metrov. V eni sekundi pade čezenj po ocenitvi raz-Iskovalcev-strokovnjakov skoraj 20.000 kubičnih metrov vodel ,'rj> količina vode bi napolnila naš ljubljanski nebotičnik v približno dveh petinah sekunde! 0 Slap Cauvery v Indiji je sicer še obilnejši' — čezenj pade v eni sekundi kar 27.000 kubičnih metrov vode — toda to e ob času monsunske deževne dobe. • 0 Doslej edina oseba na svetu, ki Jo Je ubil kamen z neba, je bil* Američanka Hewitt Hodges: 30. septembra 1954. leta je v Sylacaugi padel nanjo majhen meteorit lr jo na mestu ubil. TO JE PR0IZV0P RASTLINSKIH MAŠČOB! »Jela sol« — kol dodate;- kopeli dela čudeže. Popolnoma prerojen si po kopeli, če sl dodal — »Jela sol« — osvežuje in krepi živce — zato ne štedi denarje — skrbi za svoje zdravje in kupi si takoj »Jela sol« Oglašujte v TT ME ZAVfiZL ■ SVINJSKE KOŽE ..id MAŠIČA spfiiar KOŽO M Kmsui POSTANITE CLAN PREŠERNOVE DRUŽBE in prejeli boste konec leta 1959 za redno članarino 360 dinarjev: 1. KOLEDAR za leto. 1960. 2. France Bevk: VIHARNIK, zgodovinska povest. 3. Hans Ruesch: NA VRHU SVETA, roman z daljnega severa. 4. Venceslav Winkler: POT NA LISEC, mladinska povest. 5. Fr. Planina; NASA DOMOVINA JUGOSLAVIJA — poljuden oris, bogato ilustriran s 5-barvnim zemljevidom Jugoslavije. Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član eno od naslednjih knjig: 6. A. Polenec: ŽIVALSKI SVET. (Srečanja z živalmi planin in obtečajnih predelov). 7; Ing. M, Tavčar in lv. Spolar: DOMAČA DELA IN POPRAVILA, praktični priročnik. Kdor naroči dbe dodatni knjigi, ju dobi skupaj za 240 din. Torej 7 KNJIG ZA 600 DIN prejme vsak, ki se vpiše do 5. aprila 1959 v članstvo Prešernove družbe in plača do 5. julija 1959 vse obroke. Vsak tak član bo razen bogate in zanimive knjižne zbirke deležen še bogategg, nagradnega žrebanja. Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, vse knjigarne in uprava v Ljubljani, Erjavčeva 14/a. SEZONO SEJMOV Bogata izbira modnih tkanin, novih modelov konfekcijskih oblačil, modnih čevljev, usnjene 7. DO 25.1.1959 galanterije itd. Elitna jn°dna revija vsak dan ob 16.30 m Pri vsaki predstavi bo izžrebanih 100 nagrad. v* " Z.‘JT. *•. *V.’7 •* *■' ,f •• 1 \ .: •• * • :• V .'„,v- i «.,• , 'k«;-", dvorani. Igra jazz dr. F. Souvana. Komercialni d n« vi: 20. in 21. I. 1959 ‘t 'dri' Popust na železnici! PREDSTAVLJAMO VAM ADELAIDE ZOFFILI SNEŽNI FESTIVAL V OUEBECU NA POSEBEN NAČIN PROSLAVIJO ZAČETEK ZIME V KANADSKEM MESTU QUEBEC. KO ZAPADE PRVI SNEG, ORGANIZIRAJO MEŠČANI VELIKO SNEŽNO POVORKO FANTASTIČNIH KIPOV, KI SO JIH IZDELALE PRIDNE ROKE OTROK IN ODRASLIH IZ SNEGA. PODJETNEJŠI PA POSTAVIJO PODOBNE SPOMENIKE TUDI PRED SVOJO HISO. DOKLER GA NE BO RAZTOPILO SONCE, BO TUDI DISNEVEV JUNAK PLUTO KRASIL ULICO IN RAZVESELJEVAL OTROKE. PRED LETOM DNI SO SE KOT GOBE PO DEŽJU POJAVLJALE PO VSEM SVETU DVOJNICE SOPHIE LOREN, LETOS PA SO JIH PREMAGALE DVOJNICE ZNANE FRANCOSKE FILMSKE ZVEZDE BRIGITTE BARDOT. TUDI AMERIŠKI ISKALCI TALENTOV SO NAŠLI TAKO ZVEZDO. SICER NIMA NAMENOV, DA BI PRIŠLA K FILMU, VENDAR JE, KOT LAHKO SAMI PRESODITE, ZARES ZELO PODOBNA BB, FlSE SE PA ADELAIDE ZOFFILI. mŠšmSmš M _____| • j AMERIČANI SE ZE ZDAJ PRIDNO PRIPRAVLJAJO NA ZIMSKO OLIMPIADO, KI BO SELE CEZ LETO DNI,' FEBRUARJA 1960 V SQUAW VALLEYU V KALIFORNIJI. — PRI PRIPRAVAH SEVEDA NISO POZABILI NA NOVINARJE, KI JIM BO POMAGAL ZAPLETEN RAČUNSKI STROJ »RA-MAC«, ELEKTRONSKA NAPRAVA, KI BO V NEKAJ SEKUNDAH POVEDALA V FRANCOŠČINI IN ANGLEŠČINI ŽIVLJENJEPIS VSAKEGA IZMED NAPOVEDANIH TISOČ TEKMOVALCEV . . . PREDOR POD LEDOM AMERIŠKA VOJSKA V ARKTIKI JE PRIČELA KOPATI POD LE DOM DOLGE PREDORE, KI POVSEM NADOMEŠČAJO SKLADIŠČA. PA TUDI OLAJŠUJEJO PREVOZ V DNEH. KO DIVJAJO NA POVRŠINI SNEŽNI VIHARJI ZAKAJ? POLICIST NA LEVI STRANI SLIKE VODI NAVIDEZNO RAVNODUŠEN 16-LETNEGA CARLA EDERJA V ZAPOR. IN VENDAR JE TA AMERIŠKI MLADENIČ BREZ VZROKA UMORIL POLICISTOVO ženo in Štiri otroke, mladinski kriminal postaja VEDNO BOLJ PEREČ PROBLEM V DEZELJ »NEOMEJENIH MOŽNOSTI«. BLIZU TORTONE V SEVERNI ITALIJI, STA SE ZALETELA EKSPRESNI IN TOVORNI VLAK. — EDEN IZMED VAGONOV EKSPRESA SE JE PRELOMIL IN POSTAVIL KVIŠKU, PRI ČEMER STA BILA DVA POTNIKA UBITA. DESET PA RANJENIH. FRANCOSKA TOVARNA AVTOMOBILOV »SIMCA« JE IZDELALA MODEL AVTOMOBILA BODOČNOSTI, KI NAJ BI CEZ DESET ALI MOGOČE DVAJSET LET. GOSPODARIL PO NASlH CESTAH. POGANJA GA SEVEDA DROBCEN ATOMSKI REAKTOR. Ki GA SE NISO IZDELALI, VODI GA RADAR, TECE PA NA DVF.H KOLESIH Z ZIROSKOPSKO RAVNOTEŽNO NAPRAVO. MOGOČE BO RES TAKO lAHOTNIli SE 3E POGNAL V VALOVE... Z MOČNIMI ZAMf PLAVAL PROTI N3IUOVI UOT NALAŠČ VICI VRVICA Z OBROČ,UA.,.TO Ml BO PC C£3 OLAJŠALO DELO. PLAVUTI J COLNIJ „.IN MEDTEM, UO 3E GUUROŽA DA3AL GUSAR3EM NAVODILA ... l^NE CM EMO TU GPUCTITI NA LND30 -TRI3E Z LAUROTO . DVIGNEJO SIDRO IN POTEM X ADI 30 LAD3A! J PROČ., A ŠČENLTA, NE OVIRAŠ , ME,!! / TARO'... ČOLN ZE PRIVEZAN. Z DAT MORAM IZBRATI PRIMERNO ZVERINO... AVI A, TALE BO ROT kNALAŠČ....PRAVI OR3AU. TE... \ BLUB- ^ A TAMLE SO!... IN TROP M0R6UJU PSOV TIN OBUBOŽA' k BLUB- RAVNO V PRAV! J TRDNO AE OPRIMITE BRATCI, UALTI DOLGO POTOVAmC TE PRED k VAMI. ŽELIM - k VAM... 06T ŠE TE ZADRLA V ROPARiVV REP . TA PA 30 3E UCVRI- PROTI ODPRTEMU MOR.3U... " 2AL Ml ZČ asmm TODA ŽRTVE MORATO BITI BREfcNO TOV « . NONONOUO' NEUEHE, K ver: 3E šlo 1) ILOTPO LOBU !.. 1 Z-DA3 PA BRŽ GOR, PA NE ZAMUDIM - PREDSTAVE'. -A 2l&£,r>Pl&E Niki MU$T£ft