Poštnioa plačana v gotovini.
Štev. lO
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTMOST“.
Ljubljana, petek, 9. marca 1928.
ENOTNOST
DELAVSKO - KMEČKI LIST
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50.
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
Iz gladu, iz siromaštva, iz stalnega obubožava« ja je mogoč le en izhod: Bojevna zveza delavcev in kmetov! Proti militarizmu in proti vojni nevarnosti, ki nam obeta novo strašno trpljenje, more kljubovati le bojevna zveza proletariata, kmetskega ljudstva in zatiranih narodov vsega sveta!
Politični položaj in naloge dekalistov.
Politični položaj obeležuje predvsem vojna nevarnost, izhajajoča na eni strani iz naporov angleškega imperializma, da združi vse kapitalistične države za vojni papad na Sovjetsko Unijo, na drugi strani pa iz naraščajočih in poostrujočih se nasprotstev med poedinimi kapitalističnimi državami (Francija kontra Angliji, Italija z Bolgarsko, Madžarsko in Albanijo kontra Jugoslaviji itd. itd.).
V	tem političnem vozlu se orijentira (usmerja) Beograd k francoskemu imperializmu kot zavezniku proti Italiji, a pada obenem vsled nujne potrebe najetja novega inozemskega posojila, ki ga more dobiti le od angleških bank v zvezi z ameriškimi, v vedno večjo odvisnost od angleškega imperializma. Vprašanje inozemskega posojila je igralo centralno vlogo v zadnji vladni krizi. Inozemski kapital zahteva skupno (koncentracijsko) vlado najmočnejših kapitalističnih strank, tudi hr-vatskih, kot garancijo,' da bodo njegove milijarde dobro naložene.
Ta političen moment izrablja hrvatska in srbska prečanska buržuazija v to, da izsili čimvečje koncesije od Belgrada, kjer drži srbijanska buržuazija izkoriščanje delovnega ljudstva Jugoslavije trdno v rokah in si ie za majhne koncesije pridobila za lakajsko službo bosanske muslimane in SLS.
Razplamtel je ponovno boj med srbijansko buržuazijo in hrvaško (s katero se je zvezala srbska prečanska) za deleže na izkoriščanju delavcev in kmetov. Tako kot je svoj čas SLS — preden se je prodala Belgradu v interesu ne slovenskega ljudstva, temveč svojih kapitalističnih vrhov — demagoško izrabljala nacionalne momente, pezo davkov, reakcionarni kurz, jugofaši-zem, ravnotako danes zveza Radič-Pribičevič (KDK) demagoško izrablja neenakost davkov, reakcionarni kurz, režim Glavnjače — samo v to svrho, da se dokoplje do primernejšega deleža na izkoriščanju, na korupciji, na uživanju postranskih donosov inozemskega posojila.
Buržuazija vedno maskira svoje kapitalistične interese z narodno ali ljudsko ali celo socialno krinko, kajti drugače ne bi mogla dobiti podpore od strani ljudskih mas.
Danes vidimo, kako izrabljata Radič in Pribi-čevič Glavnjačo, ki stoji tu za borce delavskega razreda in kmetskega ljudstva — z namenom, da bi inozemski kapital ne dal 16milijardnega posojila tej vladi, ampak da bi ga dal vladi, v kateri bodo sedeli tudi oni. Tedaj pa bo Glavnjača ravnotako stala, bodo v njej ravnotako mučeni in morjeni delavsko-kmečki borci (— saj s. Stanko-Vlado je izginil za časa radikalsko-radičevske vlade —), toda iste te stranke, ki danes o Glavnjači kriče, bodo rekle tedaj: »Ni režima Glavnjače, samo premajhno poslopje je!«
Tako kot je rekel v parlamentu policajminister Korošec kot vredni naslednik onega Korošca, ki je bil leta 1920 železniški minister! SLS je dolga leta, ko je bila v opoziciji kričala o glavnjačarjih Pašiču in Pribičeviču. Danes pa, ko SLS izvaja blejski pakt. ki je bil krščen ob rojstvu od blejskih in bohinjskih batin po slovenskih delavcih in kmetih, blejski pakt, v katerem je prodala »avtonomijo« in »demokracijo« in pustila vse davke na slovenskem kmetu za nekaj drobtin in koncesij svojim kapitalističnim vrhovom, danes pa je njen slavni voditelj Korošec prišel namesto glavnja-čarja Pribičeviča. Srbska buržuazija dobro ve, zakaj ga je postavila na to »častno« mesto! Kakor danes na kričanje Radičev in Pribičevičev odgovarjajo klerikalci: »Saj ste imeli sami Glavnjačo v rokah, pa sedaj tako smešno kričite!«, tako si bodo pojutrišnjem, ko bo Korošec dobil brco in v loku zopet priletel v tužno Slovenijo, njegovi nasledniki prali roke kot PlSncij Pilat: »Saj je bil sam šef Glavnjače, kaj sedaj kriči?«
Iz te slike sedanje politične situacije so jasno začrtane naše naloge.
Razkrinkati moramo pred delavci in kmeti ta boj dveh kapitalističnih blokov (vladnega in opozicijskega) za vire profita! Iz gladu, iz siromaštva, iz stalnega obubožavanja je mogoč le en izhod: BOJEVNA ZVEZA DELAVCEV IN KMETOV! Proti militarizmu in proti vojni nevarnosti, ki nam obeta novo strašno trpljenje, more kljubovati le BOJEVNA ZVEZA PROLETARIATA, KMETSKEGA LJUDSTVA IN ZATIRANIH NARODOV VSEGA SVETA! Razkrinkati moramo demagogijo vseh kapitalističnih strank, odpirati širokim masam oči, da jih sodijo po njihovih dejanjih, ne pa po njihovih lažnjivih besedah.
O kurzu vladajoče srbske buržuazije in bele roke na vojaško-fašistično diktaturo smo v našem listu ponovno govorili. SLS, ko je bila še v opoziciji, je kričala proti generalom v vladi, proti rožljanju s sabljami in ostrogami, danes se je tem istim sabljam in ostrogam zapisala. In blok Radič-Pribičevič? V zadnji vladni krizi sta ta dva »kmeč-ko-demokratska« opozicionalca predlagala — generala za predsednika vlade! Oba kapitalistična
bloka danes jasno in odkrito zastopata kurz na vojaško-fašistično diktaturo, ki znači poteptanje še teh ubogih preostankov meščanske demokracije v Jugoslaviji.
Ravnotako je z vprašanjem svobode in enakopravnosti vseh narodov v tej državi. Hegemonija (nadvlada) srbske buržuazije, stvorjena s centralistično ustavo, je za nekdaj avtonomistično SLS postala nedotakljiva, ravnotako za Radiča, no, SDS jo je že od nekdaj podpirala in zagovarjala, ne le v besedah, temveč tudi z orjunskimi batinami ...
Zakon o zaščiti države je seveda za vse kapitalistične stranke postal že nekaj samoposebi umevnega, saj on jih čuva pred rdečo nevarnostjo! Da, čuva jih pred silo delavsko-kmečke zavesti in boja tako kot so zakoni za zaščito carizma čuvali in očuvali carizem ...
Na vse to morajo zavedni delavci in kmetje v dnevni agitaciji kazati svojim sotrpinom, da jih vzbudijo iz apatije in iz odvisnosti od meščanskih strank, da jih pridobe za delavsko-kmečki boj. Na vse to morajo kazati masam naši predstavniki v oblastnih skupščinah in občinskih svetih. Politična situacija in iz nje izvirajoče naše naloge jim začrtujejo njihovo taktiko.
Ljubljanskemu proletariatu je še v spominu kričanje SLS proti SDS, ki je pogazila in gazila avtonomijo občine. Danes se SLS sama pripravlja, da to avtonomijo pogazi, da obstoječi občinski svet s SDS-večino razpusti, postavi svoje gerente ali komisarje in ne razpiše volitev. SLS gre danes po poti SDS, Korošec gre po poti Žerjava!
Delavsko - Kmečki Republikanski Blok je potom svojih zastopnikov stopil energično v obrambo avtonomije ljubljanske občine. Danes seveda, ko je SDS odvisna od klerikalne milosti, je tudi njej občinska avtonomija postala nekaj dobrega, ker je trenotno v njenem interesu. Zato se je SDS priključila tozadevnim našim predlogom, SLS pa začela kričati o zvezi nas in demokratov. Že v zadnji številki »Enotnosti« smo to vprašanje pojasnili in začrtali smer politike in taktike DKR-B, ki obstoja v odločnem zastopanju interesov delovnega ljudstva in razkrinkavanju vloge vseh kapitalističnih (SDS, SLS itd.) in malomeščanskih (SSJ itd.) strank. Te stranke, ko so v opoziciji, marsikdaj stavljajo parole, zahteve in predloge, ki so simpatični delovnim množicaln, a ne v interesu teh, temveč le iz demagoških razlogov. V takih slučajih moremo prav zastopati interese delovnih množic le, če obenem razkrinkamo demagogijo kapitalističnih strank.
V	obstoječem občinskem svetu ljubljanskem je najmočnejša stranka kapitalistična SDS, župan je bivši dvoletni gerent Puc. Vendar je SDS odvisna v svoji vladi na magistratu od sporazuma s SLS, ki ima nad eno tretjino mandatov. Proletariat ne more pričakovati zaščite svojih interesov od nobene teh strank, ki izvajajo politiko svojih Kapitalističnih klik v škodo proletariata. Zastopniki DKRB bodo s svojim nastopanjem v občinskem svetu onemogočali tem strankam, da bi sipale delovnim množicam pesek v oči in bodo s tem pripomogli, da se bo delovno ljudstvo osvobodilo pogubnega vpliva meščanskih strank ter se postavilo v bojevno proletarsko fronto, ki se edina bori za njegove interese.
Vsem tem nalogam pa bomo mi dekalisti, — avantgarda zatiranega razreda delavcev in kmetov — kos le, če vsak posameznik napne vse svoje sile, da vzbudimo in organiziramo speče in okovano ljudstvo, da ga odtrgamo izpod pogubonos-nega vpliva režimskih in opozicionalnih meščanskih strank in ga združimo okoli našega bojevnega prapora za odrešilni naš boj:
proti vojni nevarnosti, oboroževanju in militarizmu,
proti socialni in politični reakciji režimske in tudi opozicionaine Glavnjače ter zakona o zaščiti države,
proti gladu, brezposelnosti, izkoriščanju, neznosnim davčnim bremenom in kapitalizmu,
proti centralizmu, nacionalnemu zatiranju in imperializmu,
za zvezo delavcev in kmetov, za delavsko-kmečko vlado, za federacijo (zvezo) delavsko-kmečkih republik vseh osvobojenih narodov Balkana in vsega sveta!
»SIBIRSKI PUNT« PREPOVEDAN!
Po brzojavni naredbi notranjega ministrstva je državno pravdništvo konfisciralo pred kratkim izišlo knjigo »Sibirski punt«, češ, da se širi potom te knjige propaganda za nasilno spremembo družabnega reda, za revolucijo. — Dokler Korošec ni bil minister Glavnjače, se je knjiga svobodno prodajala, čim pa je postal voditelj SLS dr. Korošec minister, je kar telegrafičnim potom odredil zaplembo te priljubljene knjige iz zgodovine ruske revolucije.
Vlada brani Glavnjačo!
DR. KOROŠEC CINIČNO TRDI, DA S VULČ SPLOH NI EKSISTIRAL, DA JE VSE SAMO
BAJKA KOMUNISTOV!
Že štirikrat so grozote in zločini belgrajske Glavnjače prodrli v parlament in različne vlade (PP, RR, radikali in klerikalci) so štirikrat branile Glavnjačo, brez katere se menda noben režim več ne more v Belgradu vzdržati. Pred tremi meseci v št. 46 »Enotnosti« smo objavili pismo-obtožbo dr. Vukčeviča proti Glavnjači in zadnia debata v parlamentu ni samo potrdila vseh obtožb v omenjenem pismu, temveč razkrila še hujše zločine glavnjačarjev, ki v svojem krvniškem delu ne poznajo več mej. ker se zavedajo, da jih bo branila vsaka vlada, ker jih vsaka vlada potrebuje. Kakor vsi prejšnji policijski ministri po vrsti, je tudi dr. Korošec kot šef Glavnjače, nastopil proti kritiki Glavnjače in v obrambo glavnjačarjev. Nikogar ne bodo premotile po ceni obljube ministra Korošca, da bo vse obtožbe preiskal in krivce kaznoval, take obljube so radodarno dajali tudi Koroščevi predniki, brez da bi se kakemu glav-njačarju v resnici skrivil kak las. — Glavnjača je bila doslej sramota za državo, za režim, odkar pa je postal šef Glavnjače voditelj SLS, je Glavnjača sramota posebno za nas Slovence, za tisto — žal — večino slovenskega naroda, katere voditelj je zagovornik in šef Glavnjače. Šef SLS in šef Glavnjače sta ena in ista oseba.
Kaj brani dr. Korošec in SLS, ki še ni desa-vuirala svojega šefa? Poslanec Kosanovič je v parlamentu govoril, da se Glavnjača, ta nehumana institucija sploh ne more zamisliti kot zapor v prestolici države, ki reflektira na ime kulturne države. Za uradnike in žandarje Glavnjače ne obstojajo nobeni zakoni več. Protiustavno vršijo aretacije in preiskave ponoči, ne izdajajo pri preiskavah nobenih potrdil o zaplenjenih stvareh, da lahko pozneje med zaplenjene stvari podtaknejo, kar hočejo, da lahko skonstruirajo obtožbo. Pri preiskavah in v zaporu aretirance okradejo in mnogi so prepričani, da so na ta način glavnjačarji postali bogataši.
Poslanec Kosanovič je navedel dolgo vrsto slučajev nasilj, batinanja do krvi, umorov in posilstev, ki so jih izvršili policijski organi v Glavnjači. Omenjal je tudi slučaj Stanka, Franca Vulča in Ljubice Ljubičič. Buržuazno časopisje je sicer nekaj več pisalo o tem govoru kot po navadi, toda naigroznejše navedbe poslanca Kosanoviča je zamolčalo.
Sin upravitelja Glavnjače Lazareviča se je zaljubil v revno dekle. Očetu to ni bilo po volji.
dal je devojko zapreti v Glavnjačo kot potepuha, čeprav je ona delala in vzdrževala svojo mater.
V	Glavnjači so jo često klicali »na zaslišanje« v pisarno, tam pa so jo vrgli na posteljo in vrstili so se ob njej vsi od žandaria A. Markoviča navzgor. — Tudi z drugimi ženskami počenjajo isto, po polnoči jih v pisarno, ugasnejo luč in dogajajo se strašne orgije. Svoje osebne spore z meščani razčiščujejo uradniki in policaji potom Glavnjače. Kdor ali katera jim ne ugodi v vsem, ga ali jo vržejo v Glavnjačo. Dogajajo- se slučaji, da aretirajo premožne ljudi, od katerih pozneje zahtevajo denar, da jih izpustijo. Celo par advokatov se bavi s tem poslom, da za denar posredujejo za izpustitev nedolžnih aretirancev.
Poslanec je vsako tako obtožbo podprl s konkretnimi dokazi, dal je ministru Korošcu vse podatke o zločinih pismeno in priložil celo fotografije mučenih in posiljenih. Zahteval je, da posebna parlamentarna komisija preišče Glavnjačo, izsledi krivce in jih preda sodišču.
Minister dr. Korošec pa je na vse te navedbe odgovoril, da sicer res ni vse v redu, da pa tega niso krivi uradniki in žandarji, temveč staro premajhno poslopje, katerega je treba povečati, da ne bo drenja kakor doslei. Noče dopustiti nobene parlamentarne komisije v Glavnjačo, ker bo ukazal, da naj policaji sami preiščejo, če so policaji res kaj zakrivili. Komunisti na procesih lažejo, da so bili pretepam in lažnjiva komunistična bajka, je umor Stanka — Franca Vulča! —
In s tem odgovorom se ie strinjala večina parlamenta (vsi poslanci SLS) in po želji šefa Glavnjače je večina parlamenta tudi odklonila parlamentarno preiskovalno komisijo za zločine v Glavnjači.
Mnenje in stališče večine parlamenta, pa ni mnenje večine ljudstva v državi! Delavci in kmetje vseh narodov v Jugoslaviji zahtevajo strogo preiskavo proti morilcem Franca Vulča in Ljubice Ljubičič, preiskavo proti mučiteljem vseh proletarskih političnih jetnikov, preiskavo proti vsem državnim organom, ki so posiljevali ženske, okradli jetnike itd.
PROLETARIAT NOČE VEČJE GLAVNJAČE KOT JO ŽELI DR. KOROŠEC.
PROLETARIAT ZAHTEVA IN SE BO BORIL ZA ZRUŠENJE BELGRAJSKE BASTILJE, ZA PORUŠENJE ZIDOV IN SISTEMA GLAVNJAČE.
ljubljanski občinski svet.
Na torkovi redni seji občinskega sveta je "zadržanje demokratov in klerikalcev pokazalo, da »kravja kupčija« med njimi napreduje in da imamo pričakovati sporazum med obema strankama. — So pa obe stranki tudi prisiljeni sporazumeti se, ker revizijska (korupcijska) komisija odkriva tako kleriKalne Kakor demokratske korupcijske afere in le sporazumno morejo obe meščanski stranki preprečiti svojo obsodbo. Kakšna bo pogodba te nove »kravje kupčije« še ne vemo, sigurno je samo eno, zopet bo delovno ljudstvo tisto, ki bo plačalo kupnino v tem »kšeftu«!
Stanovanjska akcija buržuazije — je v prvi vrsti profitarska akcija.
Od komisarja razpisano 30milijonsko obligacijsko posojilo je doživelo velik fiasko. Mesto 30 milijonov se je vplačalo samo 11 milijonov in še od teh so skoraj 9 milijonov dale država in občina in le 2 milijona privatniki. Denarni zavodi in buržuazija so sabotirali akcijo in le uradništvo je dajalo za to akcijo svoj pristradan denar. Kapitalisti so čakali ugodnejšega trenutka, ki jim bo dal več kot 6% obresti in pričakali so ga, kajti demokrati in klerikalci so soglasno celo akcijo dali v roke bančnemu sindikatu, ki bo iz stanovanjske akcije napravil zelo dober gšeft, na škodo delovnega ljudstva. V 15 letih se mora v nove hiše vložen kapital z obrestmi Vred povrniti, in sicer iz visoke stanarine, povišane vodarine in obdavčenja vina. Po demokratskem in klerikalnem načrtu bodo v novih hišah nastavili naravnost oderuške najemnine. Za enosobno stanovanje 225 Din, za dvosobno 500 Din in za trisobno stanovanje 700 do 800 Din mesečno bo treba plačati v mestnih hišah. Nova stanovanja za revno ljudstvo torej ne bodo, ker s 1000 Din in manj zaslužka nihče ne more plačevati 500 Din najemnine, katero so demokleri-kaici in klerodemokrati na seji označevali kot »zmerno«. Ss. Lemež in Gustinčič sta ob ploskanju galerije razkrila to protiljudsko politiko buržuazije in s. Gustinčič je s številkami in strokovnjaškim proračunom dokazal, da so že sedanje najemnine v mestnih hišah za dve tretjini previsoke in da občina nastavlja oderuške najemnine, kar jemljejo hišni posestniki — ki jih je s SDS in SLS dovolj :— za vzgled. Naši zastopniki za tak način izvajanja
stanovanjske akcije, pri kateri je glavno velik kapitalistični profit, niso glasovali.
Centralistični režim pusti propadati tudi kulturno institucijo slovenskega naroda — gledališče.
Čeprav gre ves denar iz Slovenije v Belgrad, in to ne malo, saj poleg Vojvodine ne plačuje Slovenija največji davek v državi, grozi narodnemu gledališču propad, ker ne dobi iz Belgrada dovolj podpore. Na prošnjo gledališča je občinski svet sklenil, črtati neplačani dolg za razsvetljavo, so-drug Lemež pa je ob tej priliki konstatiral, da narod Slovencev tudi v tem vprašanjti čuti narodno zatiranje s strani belgrajskih imperialistov, ki nam hočejo poleg univerze ugonobiti tudi teater. »Slovenski narod ima pravico, da zahteva od države dovoljno podporo za svoje gledališče!«
SDS, SLS. NRS in tudi SSJ je glavno kapitalistični profit, življenjska varnost ljudstva je postranska reč.
Nekdo je zgradil v mestu kino-dvorano, pa se ni oziral pri zidanju na predpisane varnostne stavbne določbe. Kaj storiti? Ali se ozirati na ogroženo življenjsko varnost ljudi v tej dvorani, ali pa na zgubljen profit kino-posestnika, če bi moral znova prezidati novo stavbo? S. Gustinčič je nastopil proti predlogu, da bi se dovolila otvoritev take kino-dvorane, kjer je ogroženo življenje posetnikov, demokrati, klerikalci in tudi socialisti pa so izglasovali, da se otvoritev take dvorane dovoli, »da kino-podjetnik ne bo zgubil interkalar-nih obresti«.
Za Surni delavnik in za popolno izvajanje zakona o zaščiti delavcev v mestnih podjetjih.
Ss. Gustinčič in Lemež sta stavila nujen predlog, da se v vseh mestnih obratih uvede 8urnik, da se plačajo nadure z 50% in da se delavcem vrnejo vse one pridobitve, ki so jih delavcem vzeli demokratski in klerikalni komisarji in gerenti. Isti demokrati in klerikalci, ki so v času svojega nekontroliranega komisarjema delavcem vse te pridobitve vzeli, so sedaj na javni seji morali glasovati za naš predlog, da bi se pred delavci oprali za svojo protidelavsko politiko v dobi gerentov in komisarjev. Pa se ne bodo oprali!
Spomini na s. Vlada, F. Vulča.
(Piše Kivešlob.)
V	zimi leta 1921 22 smo se spoznali z Vladom. Bila nas ie takrat peščica mladincev. Shajali smo se naskrivaj in svoje sestanke smo skrivali celo pred tedanjimi strankinimi voditelji kakor Klemenčič i. dr. Dočim so oni zametavali vsako nedovoljeno organiziranje in stremeli edino za legalizacijo (kjer se jih je že držal hudič za roko, dokler jih ni docela speljal v likvidatorstvo), smo mi mladinci včasih v hudem koiiiliktu s Klemenčiči prešli skozi fazo Alijagičevo in se polagoma ustaljevali na liniji naše mladinske internacionale. Zbirali smo mlade sile in ker smo naše delo položili na podlago, ki je edino mogoča pod zakonom o zaščiti države, smo uspeli pritegniti k sebi ne samo v Ljubljani, nego tudi v rudarskih revirjih par starejših sodrugov. S svojim vztrajnim iskanjem sil smo našli tudi Vlada. Dolgo časa smo ga opazovali in naša previdnost se je podvojila, ko smo v razgovoru z njim zvedeli, kakšno vlogo igra pri Sokolu, Narodni obrani. Vendar je njegovo proletarsko življenje, njegova iskrenost in njegovo stremljenje k nam ustvarilo v nas veliko zaupanje do njega. Postal je naš najboljši sodrtig in vsi smo polagali nanj velike nade. Nismo sc motili. Razvil se je v enega naših voditeljev.
*
O svoji življenjski preteklosti ni mnogo govoril. Nic ne vemo o njegovih starših, nič o mladostni njegovi dobi. Kakor da je zaživel šele, ko je stopil v proletarsko gibanje. Iz dokumentov, ki jih je zapustil pred odhodom v Rusijo, posnemamo, da je bil rojen 18. aprila 1891 v Leobnu, pristojen pa v Čezsočo pri Bovcu, tolminski okraj, torej primorski Slovenec.
Leta 1916, ko mu je bilo 25 iet, je bil kot nacionalist v Jugoslovanskih legijah srbske armade. Bil je v Albaniji, kjer je prejel v roke prvo socialistično knjigo, Beblovo »Žena in socializem« v srbohrvaščini. Oklenil se je je in spremljala ga je skozi do povratka v Ljubljano. Potom nje je prišel v dotik s socialistično idejo, ki pa se ni mogla razviti. Saj je s solunske fronte mar-širal na Kajmakčalan in v tej znani bitki še položil svoj del na oltar nacionalizma. Priti ie morala Jugoslavija, da s svojim ustrojem in s svojo ureditvijo razočara nacionaliste-dobrovoljee. To razočaranje je tudi Vlada napotilo k nam.
*
Prične se udejstvovati v Sokolu, kjer postane telovadni vaditelj in organizator. V Narodni Obrani je bil četnik, deloma vodnik. Ko se je pozneje leta 1922 ustanavljala Orjuna, so ga ustanovitelji hoteli pritegniti tudi sem. Počasi je trgal vse te vezi, toda temeljito. Kajti razdvojenost, v kateri je vsa ta leta 'vršil svoje delovanje in o katerim nam je mnogokrat tožil, ga je tirala, da postane ves naš, z vsem življenjem in z vso dušo. Požgal je vse mostove za seboj, ki so ga vezali z nacionalističnim meščanskim gibanjem, zapustil je službo pri nacionalistu-delodajalcu in postal je profesionalni proletarski revolucionar.
*
Spomladi leta 1922 smo ustanavljali >Iskro«, prvo legalno mladinsko organizacijo po Obznani. Zbrali smo pet podpisnikov in s. Vulč kot eden izmed njih je pravila predložil ljubljanski policiji. Pravila so biia potrjena. Ko je še pričel izhajati prvi mladinski list »Proletarska mladina«, se je sprožilo mladinsko gibanje.
j Toda vse naše gibanje je morila likvidatorska politika strankinega vodstva. Z izključitvijo Klemenčičev in Fabjančičev in z ustanovitvijo NDSJ izgine ta teža in spomlad 1923 prinese razmah našega gibanja. Neodvisne strokovne organizacije so naraščale, stranka se je organizirala, mladinsko gibanje je doživelo prvo pomlad, naša telovadna društva so rasla iz tal, boj proti fašizmu je postajal pereč. Dovolj dela tudi za s. Vulča. Deluje v ljubljanski organizaciji NDSJ, v ljubljanski mladinski organizaciji, v telovadna društva vnaša sistem in življenje, v njihovih okriljih ustvarja prve politične otroške skupine in za boj proti fašizmu je iz nič ustvaril proletarske obrambne čete. Vrhu tega je znal v svoje delo in svojo okolico vlivati toliko ognja, požrtvovalnosti in vztrajnosti, toliko vere v idejo, da je vse oživelo ob njegovem prihodu na sestanek ali vežbo
in da se ga je vse obradovalo: Vlado je tu, Vlado!
s
Največja zasluga »Proletarski mladini« gre njeni stalni in bojeviti kampanji proti Orjuni, t. j. fašizmu. Novoizhajajoči »Glas svobode« je to kampanjo zanesel med še širše sloje proletariata. Ko je Orjuna poleti 1923 prvič nastopila po šišenskih ulicah in se je celo upala nad ljubljanski Delavski dom, tedaj je naletela na skoz in skoz bojevito razpoloženje med delavstvom. Nikakega strahu pred Orjuno, temveč nasprotno velik elan in celo razplamtevanje delavskih sil se je širilo. Na tem so se tudi prvi poizkusi Orjune razbili in za nekaj časa polegli-
Da pa je v tem boju proletariat Slovenije imel že svoje prve oborožene čete, za to gre zasluga edino našemu Vladu. Brez teh čet protifašistovska akcija naše stranke ne bi žela takih uspehov, kakršne je od vsega početka in do slavne akcije prvega junija. Prvi junij sam bi si sicer ne mogli zamisliti.
Ves v svojem elementu je bil Vlado tia prireditvah delavskih telovadnih organizacij. Na primer razvitje prapora Vesne« v Zagorju 17. junija 1923. To je bil prav za prav po veselici na Kozlerjevem vrtu leta 1920 prvi naš veliki zlet in faktični organizator je bil Vlado. Spominjam se ga: v temni obleki, srajco široko, večinoma gologlav, črnih las. Zresnil se je njegov lep obraz, dokler ni minil telovadni spored in potem je legel na njegova usta nasmeh zadovoljstva. Njegova pesem je zadonela iz ust ljubljanskih telovadcev:
Po Ljubljani smo hodili, smo Orjunce spat podili, dol ž njimi, dol ž njimi, nečemo jih več.
Saj Ljubljana je proletarska, brez proletarcev Ljubljane ni.
Raz, dva, ura!
Vse se je zgrinjalo okrog pevcev in ponoviti so jo morali parkrat, dokler ni vsa rudarska mladina Zagorja, Trbovelj in Hrastnika še istega dne znala pesem, če si istega poletja prišel v rudarski revir, čul si iz kolonij, iz steklarne in z gričev prepevati pesem celo deco.
Ko smo drugo leto peli: Po Trbovljah smo hodili, smo Orjunce razorožili, tedaj Vlada že ni bilo več med nami, toda ostale so nam izkušnje preteklega leta.
Mladinci in mladinke rudarskih revirjev se bodo zlasti spominjali s. Vlada z izleta »Vesne« v Ljubljano, Kamnik in z njeno demonstracijo na socialpatriotskem zletu v Mariboru. Najboljši telovadci so bili Vesnaši.
V	njihovih vrstah je vladala vzorna disciplina- Kako so odmevali koraki po Ljubljani in Mariboru in kako so se razlegale vse proletarske bojevne koračnice: Bratje, le
O aferi s cestno železnico buržuazija ne pusti javno razpravljati.
Brez diskusije in debate sta obe meščanski stranki sklenili 21/2inilijonsko obremenitev mestne blagajne za cestno železnico. SDS in SLS sta enotno nastopili proti našemu predlogu, ki ga je stavil s. Gustinčič, da ie treba o zadevi govoriti, da se bo vsaj vedelo, zakaj gre teh 2xh milijona dinarjev ljudskega denarja. — Buržuazija se boji razprave, stvar mora zelo, zelo smrdeti pri obeh strankah!
Živilski delavci m
Na plenarni seji 4. marca so živilski delavci sprejeli soglasno resolucijo za strokovno zedinjenje in s tem dali primer tudi ostalim strokovnim organizacijam, da store isto. Resolucija glasi:
1. Položaj živilskega delavstva postaja dan za dnem slabši. Ofenziva kapitala, socialna in politična reakcija .pritiska vedno bolj in bolj živilsko delavstvo, gazi njihove, priborjene pravice in ruši' z velikim naporom in žrtvami pridobljene pridobitve.
Kapitalistični razred hoče breme današnje težke gospodarske in finančne krize zvaliti na hrbet delavskega razreda. Gospodarska in davčna politika buržuazije rodi kaos v gospodarstvu, povečava brezposelnost ter s tem spravlja v vprašanje obstoj živilskega delavstva.
Z izrednimi zakoni je kapitalistični razred prikrajšal proletariat na državljanskih in političnih pravicah (svoboda organiziranja, zborovanj in dogovorov, tiska itd.), na drugi strani pa navaljuje na delavske pogoje (podaljšuje delovni čas, vpeljava akord, znižava plače, vpeljava nočno in nedeljsko delo, pripravla in izvaja likvidacije delavskih zaščitnih zakonov).
2. Da ni mogel delavski razred uspešno odbiti brutalnega navala in nečloveške eksploatacije enotnega kapitalizma, se ima zahvaliti svojo razcepljenosti in neorganiziranosti.
Vsled tega je prva in osnovna naloga živiiskih delavcev, da deiajo na vpostavitev enotne fronte delavskega razreda, da zedinijo obstoječe razredne žjtfflske organizacije in da v to enotno organizacijo privedejo vse neorganizirane živilske delavce za boj proti kapitalu. V to svrho sklene plenarna seja sledeči
sklep:
1. Plenarna seja se izjavlja za zedinjenje razrednih živilskih organizacij v enoten savez, ki naj
bazira na sledeči podlagi:
a) razredne borbe,
b) demokratskega centralizma in proletarske demokracije (pravica kritike, pokoravanja manjšine večini itd.),
c) strankarske neodvisnosti.
2. Plenarna seja stoji na stališču, da vprašanje pripadnosti k eni ali drugi strokovni centrali ne sme in ne more biti razlog za nadalno razcepljenje.
3. Plenarna seja smatra, da naj se zedinjenje izvrši na skupnem kongresu vseh razrednih strokovnih organizacij živilskih delavcev, ZŽDJ v Ljubljani, SŽRJ Zagreb in SRŽIOJ v Zagrebu (neodvisni).
4. Izvoli naj se akcijski odbor iz 6 oseb, ki ima nalogo, da v roku 3 mesecev skiiče kongres zedinjenja vseh živilskih delavcev v enoten savez.
V	ta akcijski odbor se izvoli dva člana ZŽDJ v Ljubljani, dva od' SŽRJ v Zagrebu in dva od SRŽIOJ (nezavistn) v Zagrebu. Zveza Živilskih Delavcev Jugoslavije v Ljubljani je nominirala v ta odbor ss. Ivan Tometa in Sl. Pretnarja.
5. Plenarna seja zahteva od Saveza Živežar-skih Radnika-ca Jugoslavije v Zagrebu, da skliče v teku treh tednov sejo centralnega odbora, kateri prisostvujeta tudi ss. Ivan Tome in Karl Rakuša.
6. Člani Zveze Živilskih Delavcev Jugoslavije v Ljubljani imajo nalogo na seji v Zagrebu predlagati sprejem prvih treh točk tega sklepa tudi z njegove strani in v svrho izvedbe zedinjenja vseh razrednih živilskih organizacij predlagati, da se čimprej sporazumno skliče in izvrši kongres zedinjenja.
V	imenu plenarne seje:
Alojzij Blatnik 1. r.	Ivan	Tome	1.	r.
predsednik.	tajnik.
»ENOTNOST«ZOPET TOŽENA!
Ljubljanska policija toži »Enotnost« radi notice »Metode ljubljanske policije. — Kaj je s so-drugom Maksimovom?«, ki je izšla v »Enotnosti«. Pravijo, da smo jih žalili, ker smo jih primerjali z Glavnjačo. — Nas samo veseli, da smatra ljub- , Ijanska policija metode svojih kolegov v Glavnjači za tako strašne, da se čuti razžaljeno, če jih kdo primerja z glavnjačarji. -— Kaj bo pa k temu rekel g. Korošec, ki je izjavil v parlamentu, da se to, kar deiajo v Glavnjači, dogaia po vsem svetu?
Poravnajte naročnino
k solncu, k svobodi! — Glejte, bratje, prapor rdeči! — Naprej k jutranji zarji! — Internacionala, varšavjanka...
Nikdar preje — in tudi še ne pozneje — ni doseglo delavsko telovadno gibanje v telovadbi, disciplini in predvsem v bojevnem razrednem duhu tako visoke stopnje kakor leta 1923.
*
Vlado je tudi vpeljal naš bojevni pozdrav »Delu ] čast in oblast«. Njegova revolucionarnost je baš s tem ! pozdravom, kakršnega redko premorejo tradicije pro-: letariata. prikipela na dan z vso globokostjo. Kdor ga ! je videl, ne bo pozabil, kako ie pred vrstami delavskih četnikov in telovadcev poveljeval: Sodrugi bojevniki, delu čast! in ko se mu je zbor viharno odzval: ... in oblast!
Da, sodrugi, za^ oblast gre, za oblast! In spominjati vsakega proletarca na to nalogo, to je hotel doseči Vlado s svojim pozdravom.
Sleherni izmed nas. mora ostati zvest tej nalogi. A ne samo to. Sodrug Vlado je dobro vedel, da se da ta oblast pridobiti samo z železno voljo in s požrtvovalnostjo do zadnje kaplje krvi. V tem znamenju je tudi ugasnilo njegovo življenje.
Vlado je bil naš najsposobnejši organizator in vžgo-litelj. Bil je prvi ustvaritelj proletarskih bojevnih čet. Bil je prvi pionir na polju delavske telovadbe. Prvi iniciator delavskega otroškega gibanja, a nad vsem bojevnik, profesionalni revolucionar, pripravljen na vse delo in na vse žrtve.
Vlado — to-je ogenj ideje, ki vse pregori. Vlado — to "je železna volja, ki kljubuje vsem grozotam Glavnjače. Vlado — to je boj za oblast.
Delu — oblast!
Kal piSelo delavci in kmelie!
OBČNI zbori, redukcije ter marsikaj.
J e s e n i c e, 2. marca 1928. Jeseniško življenje gre z filmsko brzino svojo pot. Danes ti KID na Dobravi odpusti 30 (trideset)
HUDA JAMA — SIBIRIJA!
Iz te suženjske kotline moramo proletariatu Slovenije pokazati naš beden položaj v vsej nagoti. Ni ga kraja v Sloveniji takšnega, kjer bi se tako jasno izreklo, da smo sužnji kapitalističnega sistema Navesti moramo trnjevo pot rudarja pri TPD. Dne 1. marca 1928 se je odpustilo 26 rudarjev,
delavcev, jutri jih ista istih trideset sprejme na Savi v delo začasno, za koliko časa, ne ve nihče. Delavci se molče selijo od tovarne do tovarne, brez da bi vedeli, za koliko časa in zakaj. — Najbolj značilen je pač razglas, ki ga je nabilo vodstvo Elektrodne tovarne ob priliki redukcije. Evo ga:
»Razglas. — Ker je poslovanje z elektrodami vedno manjše, smo primorani reducirati moštvo. Prisiljeni smo na listi označenim delavcem odpovedati z 10. marcem. Ker pa sprejema Jesenice delavoljne delavce, priporočamo, da se omenjeni delavci zglase jutri v soboto dopoldne skupno na Jesenicah, kjer se bodo primerni delavci prevzeli za delo na prostem. Vsak posamezni mora skušati s spretnostjo in marljivostjo priboriti si novo mesto. Kdor ni voljan vstopiti kot delavec na prostem na Jesenicah, lahko oddela svojih 14 dni na Dobravi ter sprejme 10. marca svoj obračun. Isto velja za one delavce kateri ne bodo sprejeti na Jesenicah. — Jutrišnji šiht bo tukaj plačan.
Dobrava, dne 24. febr. 1928.
KID Elektrodna tovarna Dobrava ravnateljstvo i. v. Galaš.«
•
Koliko cinizma in zasmehljivosti je v tem razglasu! Onim, ki so-delali po 5 in 10 let na Dobravi in si »pridobili« jetiko (tuberkulozo), (vsak, kdor je že videl elektrodno tovarno in njeno obratovanje, to grozno smrdeče nečedno delo, je videl obenem tudi tvornico za produciranje jetike), je vodstvo dalo tako imenitno spričevalo, kot da so vsi ti dclavci leni itd. Na drugi strani pa se jim namigne, češ biti morate popolni hlapci, drugače za vas nema posla, ker KID rabi samo udane in ponižne sužnje ter penzijonirane orožnike kot priganjače. Tako je življenje v tovarni, teror in šika-nacije so na dnevnem redu; življenje polno bolesti preživlja delavstvo Save, Javornika in Dobrave, a zave se še ne. Mirno spi in stopa s sklonjeno glavo po tovarni in po cesti ter misli na kralja Matjaža, ki tudi spi in čaka, da mu ta prinese boljše življenje.
Izven tovarne je življenje še bolj žalostno. Predpust je minul, v Delavskem domu so imeli veselice vsi, popolnoma vsi, še »Edinost«, v kateri so sami bivši orjunaši.
V nedeljo dne 19. februarja sta se vršila dva občna zbora SMRJ podružnice Jesenice in Javornik. Eden se je vršil v Delavskem domu na Savi, drug: pa na Javorniku. Na prvem je bil Vrankar, ki ni znal drugega, kot napadati zaupnike in jih zmerjati s klerikalci ter lopati po dekalistih kot največjemu zlu na svetu. Oblastni odbor SMRJ ima nesrečo, da si je izbral tajnika in organizatorja, ki mesto, da bi gradil, samo razbija. Na Javorniku je bil na občnem zboru Nace Mihevc. Ta ti je pa pravi »mohar«, kar so mu sodrugi rekli, da je slabo, je Nace pokinkal, ja slabo. Ne vemo, če bo upal tudi v Ljubljani povedati, da je slabo, kar so mu povedali javorniški sodrugi in kar je tudi on rekel, da je slabo. Slabo v Delavski zbornici, ki vlada po zlatem ključu, slabo v oblastnem odboru SMRJ in slabo v Strokovni komisiji.
Krona občnih zborov je bil občni zbor Zveze delavskih žena in deklet dne 26. februarja, na katerem je bilo približno 30 žena in deklet. Pri nas je pač še vedno v navadi, da se poklicane gospe še vedno titulirajo z »gospa«. Takoj po otvoritvi so te ženske, zlasti one, ki so edino zveličavne, pričele napadati »Svobodo«, ter zabavljati. Resnične proletarke se niso strinjale s takim pozdravom »Svobodi« in nastal je dirindaj. Ko je prišlo do volitev novega odbora, so sodružice zahtevale listke, da si bodo izbrale odbornice po svoji volji in razsodnosti. Pa so vzvišene gospe to kar preslišale in sodružice (revne in trpeče matere) so občni zbor zapustile iz protesta, a gospe, z malimi izjemami, so ostale. »Listke razdelite, tako kot je bilo to lansko leto.« »Zakaj nam jih letos samo kažete, a daste nam jih ne.« S temi klici so žene zapuščale občni zbor in čul sem pogovor:
Prva: O, ti hudič ti, sedaj pa vidite, kakšne so, nas revic še pogleda ne nobena.
Druga: Jaz ne grem več zraven.
Tretja: Mene so hotele samo za reklamo imeti v odboru, pa me ne bodo imele, ker ne bom šla več zraven.
Prva: Samo ta izvoljene imajo forond (prednost), a me smo pa samo za štafažo zato, ker smo revce. Ne bomo pustile ne — in tudi za reklamo ne bomo nobenemu.
Čudno je to življenje in sumljivo, a eno je, kar si moramo zapomniti vsi: tako ne gre več dalje! Vsi, tudi žene-sodružice, se bomo morali organi-zatorično postaviti v bran ofenzivi kapitala, šika-nacijam in terorju, ki vlada nad nami. Zadnji čas je, da se združimo v mogočno armado delavcev in kmetov, da se pričnemo boriti proti vsemu nasilju in če ne bo drugače, tudi preko kšeftarskega socializma za končni cilj, zmage delavcev in kmetov.	Opazovalec.
SOCIALISTIČNI POSLANEC PETEJAN KOT MIRITELJ BURŽUAZIJE V PARLAMENTU.
.	Maribor,	4. marca 1928.
V beograjski »Politiki« smo čitali, da je Pe-tejan ob priliki zadnjih pretepov v parlamentu, ko se je razpravljalo o Glavnjači, tolažilno vplival in miril pretepajoče se buržuazne stranke.
Ni pa se javil k besedi in dvignil svoj »revolucionarni« glas proti sistemu Glavnjače, ki tepta poslednje ostanke svobode v državi. Tudi ni nič vprašal, kam so dali izbičano in polomljeno telo s. Eranja Vulča. G. »delavskemu« poslancu je bilo več na tem, da se pokaže dobrega prijatelja režima in vlade. Doma na shodih, zlasti pa v rudarskem revirju, je seveda govoril tudi proti Glavnjači, ki je od revirjev precej oddaljena, v Belgradu pa, v parlamentu samemu, je smatral, da je pametnejše za »delavskega« poslanca, če se pokaže prijatelja buržuazije in vlade, ter je pomirjevalno vplival na poslance, da si niso preveč polomili svojih buržuaznih kosti. Tako obnašanje je bilo gotovo tudi vladi všeč, in ni dvoma, da se je s tem g. poslanec pri režimu dobro zapisal. Vsi pač ne znajo voditi tako pametne, vsestranske in dalekovidne socialistične in razredne politike. Mogoče si misli g. poslanec, da je itak bolje, ako pobijejo vse komuniste v Glavnjači!
Brez dvoma je lepo, ako stavlja g. Petejan interpelacije glede socialnih ustanov, ni 'pa prav, ako utihne ob zločinu, nad katerim se zgraža ves kulturni svet. Gotovo pričakuje tudi socialistično delavstvo od Petejana, da stori svojo dolžnost, ter stavi g. notranjemu ministru Korošcu vprašanje, kaj se je zgodilo z našim nepozabnim sodrugom F. Vulčem.	Kovinarski.
Pripomba uredništva! Za zadržanje Petejana je značilno, da je energično protestiral, ko so pred par tedni zaprli za par dni v Glavnjačo vojvodinskega orjunaša Jevdjeviča, da pa molči, ko bi moral vsaj pomagati ražkriti režimski zločin nad proletarcem s. Vulčem. Kakršna je SSJ, tak je tudi njen poslanec!
Pridobivajte „ Enotnosti" novih naročnikov!
češ, »da se obrat prometno viša« in da se dosedanji stalež delavstva ne more obdržati, a še isti dan se je nanovo sprejelo 8 rudarjev. Iz pisarne pride paznik in sporoči: v delo sprejmemo samo do 18 let stare, drugih ne. — Čudno se nam to zdi, da se jih en dan odpušča, a drugi dan sprejema nanovo. Jako dobro vemo, kaj to pomeni!! Ti mladi delavec boš gorel v svojih mladih letih, ker nisi toliko odporen kot stari delavci, lažje se te bo priganjalo in sekiralo. Moramo tudi še vedeti izjavo »poznanega paznika«: »Kdor bo pod mojo komando, ta ne bo nobeden 40 let košte tratil, bo prej poginil!« Ze pazniki sami povedo, da bodo letošnje leto rudarji videli hudiča. Metode drakonskih kazni so na vrhuncu. Dogodi se slučaj, da pade delavcu jamska svetilka v jošeh, ali da mu jo zasuje, da jo ne najde, plača 350 Din, čeprav je svetilka vredna samo 175 Din. Za vsak defekt, ki ga delavec zakrivi, sledi kazen 50 in še več Din, Pazniki pravijo, da se bodo delavci s tem naučili discipline. Ce delavec ne zmore dovolj »laistunge«, se ga kar v jami odpusti,
Rudarji prehajamo v popolno vojaško disciplino, civilnih vojakov in kaznjencev. Izdajajo se od strani TPD tajne policijske naredbe. Po gostilnah te zasledujejo, kaj tam govoriš proti TPD, osobito pa proti SDS. Prideš na delo, že zveš, da si odpuščen, v samskem stanovanju te nadzoruje policaj-hišnik. kakšne obiske imaš, na delu grozno priganjanje, drakonske kazni, žaljenje moraš prestajati od paznikov, če rečeš eno besedo, zavpije paznik: marš domov.
Ne vpošteva se zaupnikov II. rudarske skupine, še manj njihove intervencije za odpuščene, pač pa se vpošteva intervencije »gotovega eksponenta SDS«: »ta in ta je komunist, tega odpustite«, »to je naš član, tega sprejmite v delo itd.« Še dobro nam je znana izjava demokrata J. Rajha, da bodo vsi naročniki »Enotnosti« odpuščeni, in vsi oni, ki niso člani SDS, ker ravnatelj ne trpi v svojem obratu komunistov in nasprotnikov SDS.
Tudi z izdajanjem letakov »Skupine zavednih delavcev« ne boste mogli prikriti te ofenzive kapitala — in fašističnega terorja ter nezadovoljstva. Nismo komunisti krivi nezadovoljstva rudarjev, kakor pišete v letaku, »da bomo šele zanesli med rudarje nezadovoljnost«. Vprašajte »Zavedni delavci« rudarje, če so zadovoljni s takimi metodami. To ni kričanje proti podjetju, temveč poziv rudarjem, da je ura »one obljubljene zlate svobode, za katero smo se klali 5 let po frontah, dotekla, da je potreba enotno rudarsko strokovno organizacijo obnoviti, da je potreba nepomirljive razredne borbe celokupnega proletariata, da je potreba na ofenzivo kapitala odgovoriti z generalno defenzivo revolucionarnega proletariata, če nočemo postati srednjeveški sužnji kapitalističnega sistema.
Sodrugi rudarji! Ne zanašajmo se danes na Delavsko zbornico, na razne delavske zaščitne zakone, ki so samo na papirju, ki jih ne vpošteva TPD zato, ker je država v državi, zanašajmo se na svojo silo, na silo organiziranega proletariata!
KAPITALISTI PROTI OBRTNO-NADALJEVAL-NIM ŠOLAM!
Novo mesto. Tukaj smo imeli trg. gremijalno šolo, ki se je prav lepo razvijala. Imeli so res dobre učitelje, ki so učence mnogo koristnega naučili. Toda kmalu so se oglasili gg. trgovci (kapitalisti seveda), katerim ni bilo po volji, da se učenci v šoli učijo, namesto da bi jim doma opravljali hlapčevska dela. In kaj se je zgodilo, glasovali so, da se učiteljem plače znižajo. Učitelji so seveda solidarno predlog odbili in korporativno podali ostavko. To se je zgodilo ravno 14 dni prej, preden bi morali dobiti spričevala, tako da so ostali učenci brez vsakega spričevala. Tako se godi v našem kapitalističnem mestu. Zatorej kličem vsem proletarcem, združite se v močno bojevno fronto, ki bo mogla odbiti vsak napad buržuazije. Delu čast in oblast! Citatelj Leninovega katekizma.
IZ PTUJA.
V naši železniški delavnici bi se radikali kaj radi vgnezdili; prirejajo shode, sestanke in tudi ne manjka osebnih intervencij pri različnih inštancah in upravah za nekatere klečeplazce. Če z dobrim ne gre, pa začnejo z grožnjami in mislijo si na ta način pridobiti naklonjenost delavstva. — Izgleda, kakor da so zvršili politično šolo, kjer poučujejo policijski pisari »Glavnjače«. Kljub temu pa imajo smolo, ki jo niso pričakovali, ker ptički jim ne gredo na lim.
Ptujska delavnica ostane vnaprej naša rdeča trdnjava; radikalni plačani agentje lahko še tako pojo, uspeha ne bodo imeli, ker delavstvo jih že pridobro pozna. Vemo, da so radikali vedno na vladi, korupcija napreduje, delavstvu se pa pas vedno ožje stisne; z novim del. pravilnikom bo treba spet par novih luknjic napravit na pasu; kdo bo prej pri koncu mi — ali pas? Skratka vsega zla za proletariat v naši državi, je v prvi vrsti kriva radikalna stranka — in ti ljudje se še sploh upajo med delavstvo?
Večina delavcev jih sodi itak za umobolne, vendar jim ne bomo pripustili, da bi se neumnega delali in zraven pa demagogijo uganjali; naši mlini počasi meljejo, ampak gotovo; tudi za največjega in najbolj predrznega delavskega zatirjevalca bo prišlo plačilo in to dobro — ker nočemo biti nehvaležni za vaše delo. Plačilo bo takrat, ko bo mera polna, radi tega ne hodite gospodje že sedaj preveč prositi, sicer tudi lahko dobite že nekaj »Vorschussa«.
V ptujski delavijici je slovenski proletariat, zato roke proč, podrepniki srbske buržuazije!
Delu čast in oblast! Z.
KAJ SE VSE GODI PRI TPD NA ZAPADNEM
OBRATU.
Trbovlje, 5. marca 1928.
Bliskoma se je raznesla vest po trboveljskih revirjih, da je na zapadnem obratu pretepaval rudar P. Jajčnik pri delu svojega »komarata« R. Šin-koca; batinal ga je z lopato, dajal mu klofute in še nazadnje s krampačem. Š. je ves preplašen bežal iz orta brez luči in to je videl neki rudar. Dne 27. februarja je J. Šinkoca tako prebatinal, da je prišel ves pobit iz službe domov, kar potrjujejo vsi njegovi tovariši na stanovanju. Telesno poškodovan gre Š. v pisarno in prosi za bolniški list, a mu ga niso dali, ampak povedali so mu, da ga bodo odpustili iz službe in dali so mu obračun. Po našem mnenju se da obračun pretepačem-kriv-cem, dotičnemu, ki je pa med delom prebatinan ali na kakršnikoli način poškodovan, pa mora dobiti bolniški list, ne pa obračun. Toliko gospodom pri TPD. Opozarjamo na to predsednika II. rudarske skupine, da napravi potrebne korake in preskrbi prizadetemu zadostno odškodnino.
Kakor je slišati, je g. Bračun (Jajčnikov ablez) napačno izvršil intervencijo, ker je zagovarjal krivca, ne pa nedolžnega in zato delavstvo Bra-
čuna obsoja in zahteva, da se mu vzame namest-niški mandat in da se mu da nezaupnico pri skupini. Da ne pozabimo omeniti, Šinkocu je Jajčnik celo zagrozil, da ga bo za štempel z žebljem pribil ali ga pa bo s puherjem ubil.
Kakor govori batinam rudar Šinkoc, ga je Jajčnik že večkrat pretepal v rovu.
Da se vidi cela zadeva v jasni luči, hočemo orisati tisočim slovenskim rudarjem v tu- in inozemstvu, kdo je ta pretepač, ki delavca pretepa pri delu zato, ker ne more toliko vozičkov naložiti, kolikor jih on želi. (Naložila sta 19 vozičkov, a Jajčniku to ni zadosti, ker on rabi čez 100 Din zaslužka za alkohol.) Ta pretepač je član in celo odbornik demokratske stranke, SDS.
Čudimo se, da orožništvo za ta slučaj še do danes ni zvedelo, ali ni hotelo zvedeti, po preteku 8 dni. Opozorili bi tudi odgovorno obratovodstvo na take dogodke, da ukrene vse potrebno po predpisih rudarskega zakona. Govori se, da je delavstvo opozarjalo paznike, da naj Šinkoca izmenja od tega človeka, ker mu preti nevarnost. Ko dobimo natančnejše informacije, bomo o tem obširnejše poročali.	Rudarji.
NAROČNIKOM V TRBOVLJAH!
V	nedeljo 11. marca pridite vsi ob 4. uri popoldne v Rudarski dom na sestanek.
Sklicatelj.
IZ GUŠTANJA.
Posneto iz časopisnih poročil, Guštanjčani nismo preveč gostobesedni. Izgleda, kakor bi pri nas ne bilo nobenega gibanja, razen ob vsakih volitvah, ko pokažejo številke, da nismo v zavednosti med zadnjimi. Vkljub temu, da ne obešamo našega dela na veliki zvon, vendarle delujemo tudi pri nas. I o delo je osredotočeno največ na kulturno, gospodarsko in strokovno polje. Obstoji tudi organizacija SPJ, ki zbira okrog sebe ostanke socialistične podrtije. Zveza kovinarjev je žalibog popustila v svoji agilnosti na škodo celokupnemu delavstvu. Število članstva je zadnje čase občutno padlo. Funkcionarji organizacije niti za trenutek ne smejo držati rok križem, treba je zbirati člane neprestano. Našim somišljenikom svetujemo, da se oklenejo organizacije — izjave kakega Vrankar ja, Tu jo je izrekel na zadnjem sestanku kovinarjev v Guštanju, »da se požvižga na take člane,« se ne sme vzeti kot resne. Ni Vrankar organizacija, danes je, jutri na ni — organizacija pa obstoji dalje. Takšne izjave strokovnih funkcionarjev ter pisanje »Delavca« proti pristašem »Enotnosti« gotovo med našimi somišljeniki ne budijo veselja do Zveze kovinarjev, češ, kaj bomo plačevali prispevke, da nas potem od nas plačani ljudje zmerjajo. Razmere se bodo pa tudi v tem oziru spremenile, ako se bomo organizacije držali. Strokovnim birokratom pri »Delavcu« pa svetujemo, da prenehajo z izzivanjem lastnega članstva.
Bolj živahno deluje Guštanj na kulturnem polju. »Svoboda«, dasi po številu članstva bolj šibka, deluje žilavo dalje. Telovadni odsek je od jeseni pridno vadil pod svojim načelnikom s. Vohom in je vkljub velikim oviram zaradi prostora priredil 29. jan. t. 1. lepo uspelo akademijo. Z lastno požrtvovalnostjo so člani DTE poslali na telovadni tečaj v Ljubljano s. Venčeta. Delo v DTE se bo sedaj žalibog, upamo da samo začasno — moralo prekiniti, ker je Sokolsko društvo odpovedalo telovadnico s 1. marcem t. 1. s trditvijo, da smo kršili pogodbo, kar pa seveda ni res in ima stvar čisto drugo ozadje. Z nastopom pomladi bo D TE prenesla svoje delo v naravo v obliki telovadnega športa. Mladim sodrugom kličemo: Ne omagati. Dne 8. jan. t. 1. se je uprizorila komedija »Skopuh« z dobrim uspehom. Sedaj se vadi drama »Zemlja«, ki se bo uprizorila marca meseca. Nadalje deluje tamburaški klub »Cankar«, ki bo najbrž že v kratkem javno nastopil. Ljudska knjižnica deluje živahno. Knjig imamo 2500 — in se jih je že letos izposodilo preko 600, kar je za Guštanj zelo razveseljivo. Ta knjižnica obeta postati važna prosvetna institucija za celo mežiško dolino. Delavsko pevsko društvo »Jekleni zvok« deluje prav pridno in je imelo že par javnih prireditev, ki so pokazale izborno vodstvo zbora in hvalevredno vztrajnost pevcev. »Delavska godba kovinarjev« tudi noče zaostati, tako da imamo celo vrsto zanimanj, ki vse skupaj tvorijo celoto našega napornega gibanja. Pri tem se ne zanemarja gospodarski del. Zadruga »Klavnica« ima dne 4. marca t. 1. svoj 6. občni zbor. Zadruga je postala že važen gospodarski faktor za celo okolico in ona je poklicana ter bo najlažje to tudi dosegla, da pridemo do lastnega Delavskega doma, v katerem bodo našle zavetje vse panoge našega dela. Uresničenje te želje vseh proletarcev Guštanja in okolice je odvisno od zavednosti njih samih. Zato, oklenite se tudi te zadruge, ki bo le tedaj močna, ako bo uživala podporo od vseh zavednih delavcev in kmetov.
Razveseljivo pri vsem tem je, da ravno naši sodrugi delujejo v pretežni večini vsepovsod. Delo nas loči od okostenelih socialistov, ki se zdijo, kakor bi imeli zvezane roke. Tu smo vam na kratko opisali, kako gre delo pri nas. Ako povemo, da se tudi meščanske organizacije trudijo na vseh koncih in krajih za pridobivanje pristašev, morate vedeti, da se prireditev vrsti za prireditvijo, dramatične predstave, koncerti, zabave itd. so pri nas na dnevnem redu; imeli smo celo dva plesna tečaja, tako da je zabave, godbe in veselja na kupe, za Guštanj skoro preveč.
PISMO IZ OKOLICE ZIDANI MOST.
Znano vam je, kako nas Kristanova »Volks-stimme« vedno nadleguje. Ker mi tega ne prenašamo več, smo se odločili napisati sledeči dopis:
Danes, ko živimo v dobi zatiranega delavnega ljudstva, danes ko živimo v splošnem preganjanju, zaničevanju in mučenju revežev, danes, ko se približujemo splošnemu poginu, ko so vse naše prošnje za pomoč in olajšanje naše bede zaman, ko je vsaka beseda odveč, ne bomo na široko govorili, ker širokoustnežev imamo dovolj. Eksekutorji, prisilne prodaje, boben, vse to je danes na dnevnem redu. V napol razsutih kočah, brlogih in v svinjakih so naša bivališča. Na stotisoče nas je, ki gladujemo, ni dela in ne jela. Moramo se vprašati, zakaj nas tako napadajo in pritiskajo še v bednejši položaj? Znano nam je, da se vrši danes divji meščanski politični ples za nadvlado in korita, ni pa človeka, kateri bi se spomnil na nas. In v tem položaju se »Volksstimme« približuje meščanskemu plesu. Majhen list je to, pa precej hudoben! Za tem listom se menda skrivajo posebni razredni borci, kateri nas v vsaki številki napadajo in blatijo. Prepričani smo, da ti ljudje ne poznajo našega bednega delavskega položaja, ne poznajo položaja, v katerem danes delavec živi. Ti ljudje tudi nimajo nikakš-nega razumevanja za revno paro, ne poznajo kmečkega trpljenja, ti ljudje ne poznajo kaj so žuljave kmečke roke. Ako bi to poznali, bi takih napadov ne vršili. Veliko vas je še tam za šotorom, ki nas poznate le takrat, kadar so kakšne volitve, ko rabite le naše glasove. V tem listu vedno pišete, kako nam krade kapitalist naše pravice ali tega pa ne poveste nikoli, kaj je treba napraviti. Nekdo ima pri tem listu posebno veselje, da napada Sovjetsko Rusijo in njene voditelje, v isti sapi pa pravi, da vporablja Stalin caristične metode. Dragi prijatelji, iz stare zgodovine vemo, kako sq preganjali kristjane. Niti pod zemljo niso bili na varnem, preganjali so jih od zgoraj. Pri »Volksstimme« se prikrito veselite belgrajske glavnjače, ker ste
zasigurani, da niti eden od vas ne pride do te grozne glavnjače. Čudimo se le mariborskim sodrugom, da jim ta list sape ne zapira. Napada se lahko, to znajo tudi zlobni otroci! Ne gre vam za naše pravice, gre le za vaš politični rog, v katerega bi naj mi trobili. A mi poznamo take rogove. Žalostno je, da se delavca hujska proti delavcu, oba pa imata prazne želodce. Pravite, da smo delavci in kmetje za Stalina radi tega, ker ima ključ od blagajne. Menda bi se tudi vi tega ključa ne odrekali, saj vi se ravnate po buržuaznem »zlatem ključu«. Pravite, da v Rusiji sovražijo antisovjet-ske elemente! Zakaj bi jih ne, prav je, da trebijo sovražnike proletarske države. Vsak gospodar sadi po svojem! Prijatelji, ne obupajmo še, saj imamo še pošteno delavsko stranko, v katero lahko zaupamo. Pred kratkim se je vršil kongres vseh delavskih strokovnih zvez. Vsak pošten delegat je pripoznal, da nam blatenje le škoduje, koristi pa kapitalu. Fripoznalo se je, da se naj napake popravijo in bolnik bo okreval. Delegati so odhajali domov, upajoč, da se bo odslej naprej močno gradilo. Člani strokovnih organizacij ne pripadajo le eni politični stranki, »Volksstimme« pa blati v vsaki številki bodisi tega ali onega levičarja, niti v eni številki pa nismo čitali, da bi napadal Orjunaše. Ze vemo zakaj ne! Sodrugi, 8 let boja v tej državi je za nami, časi se spreminjajo, odpraviti se mora tudi tako napadanje. Parola naša naj bo: na delo za boljšo bodočnost, na delo, da zgradimo enotno strokovno internacionalo! Preslabi smo, da bi posamezno gradili vsak svojo stavbo, to je separatizem in tega imamo že dovolj. V strokovnih organizacijah napravimo red, napake naj se pripoznajo in popravijo, kar je zastarelega in oportunističnega naj se opusti. Bodimo poštenjaki, vsi v boj za naše delavske in kmetske pravice.
Živeli delavci, kmetje in nameščenci!
Živela delavska solidarnost!
Živel pravi razredni boj!
Proletarci vseh dežel, združite se!
Za prizadete delavce in kmete: F. Š.
+ Studenci pri Mariboru. Ker se je patriotom posrečilo, da so dosegli pri oblasti anuliranje (.razveljavljenje) liste DkkB za občinske volitve, je ostalo tukajšnje delavstvo brez svojih pravih zastopnikov v cbcini. Posledice tega čutijo kot prvi stranke v občinski hiši, katere novo izvoljena večina ven meče, češ nimamo prostora. Vemo pa, da je Kalochova večina oddala najlepše prostore žan-darmeriji in pošti na razpolago, najemnino pa odredila po »zlatem ključu« in kvadratnih metrih, da ja ne bi država več plačaia, kakor delavec z družino, ki zasluži okoli 700 Din na mesec in za občinsko stanovanje (,ki je še zelo vlažno, ker se zidovje ni moglo posušuti) odda polovico svojega zaslužka. Ker zastopamo dekalisti pravilno delavske interese, nas .imenujejo demagoge in razbijače (zlatih ključev, ki oklenejo patriote na buržuazijoi). Naj pa odloča delavstvo o tem, če to ni demagogija, ako nastopajo na shodu stanovanjskih najemnikov socialisti Petejan, Eržen, Grčar in ostali »generalštab« proti ukinitvi zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ko socialisti v Studencih istočasno mečejo stranke na cesto in poleg tega diktirajo najemnino tako visoko, da jo delavec ne more plačati. Zelo lepo se pohvali dopisnik v »Volksstimme« z občinsko sejo. Nobenega nesoglasja med zastopniki hišnih posestnikov in socialisti. Vsi ene misli — čisto po programu hišnih posestnikov. Kdaj bodo vsled pomanjkanja nesoglasja vpeljali zlato valuto? Še ko se je nova ulica imenovala po Karlu Marksu, ni bil nobeden zastopnik buržuazije proti, zato pa morejo istočasno tudi delavce na cesto metati — soglasno. Lepo je ime nove ulice — ali farizeji ste, ker vi nimate pravice,.da novo ulico imenujete po najvecjem nasprotniku kapitalističnega družabnega reda, ko de-iate tlako buržuaziii.	Dekahst	opazovalec.
Sodrug Rudolf Juoinžek
Življenje ubija, mori, uničuje. Ljudje iz prepada življenja kričijo. In ti obupni kriki, ki so kakor ožgana drevesa sredi pustih, izsušenih polj — poglejte: se ta človek, ki je poln bil svetlega, soinč-nega gledanja, muzikant in tolmač proletarske muzike, kateri je posvečal vse svoje moči in ji vlival pečat puntarskih, revolucionarnih akordov — v harmoniko, bas, tamburico, — še tega je ubilo, umorilo in zgrabilo za dušo.
Prišlo je nekaj težkega in morda za nas njegove sodruge nerazrešljivega v njega dušo in obležalo je v njemu nekaj, čegar posledice so bile: skok pod drveči brzoviak. V smrt.
In vemo, da vsa tista globoka tragika, ki ga je zgrabila v zanosu neizmerne ljubezni do svoje najdražje, vemo, da je to tisti poslednji, krivi vzrok njegove tragične smrti.
in vi ljudje proletarci, ki ste ga poznali, ali verujete, da je prostovoljna smrt tega človeka, borca in sodruga glasen memento, ožgani krik proti tej družabni krivičnosti, ki ubija človeška življenja? Ce verujete, potlej vedite, da je to slika, ki daje razmišljati slehernemu človeku, ki prisega zastavi socializma, da moramo mi sami postati zdravniki in medicine, da moramo sami ozdraviti to socialno epidemijo samomorov, — da iz pesimizma, vodečega v samomore, ustvarimo in vase vlijemo optimizem, t. j. vero v borbo človeka zločinu vseh zločinov — kapitalistični družbi.
Ali: Ti Dolfi, ki si ljubil vse naše gibanje in zlasti še delavsko glasbo nadvse, ki si delal in vodil nas glasbenike in zlasti še tamburaše, katerih kapelnik si bil, znaj, ti ostaneš s svojim poslednjim pismom, napisanim pred smrtjo, — ki ga je »Jutro« zamolčalo, ker si se junaško poslovil od svojih sodrugov Svobodašev — v svetlem in trajnem spominu.
Hrastnik, marca 1928.
Tvoji sodrugi Svobodaši.
V spomin sodrugu Matku Vivoda.
5.	t. m. je umrl ta naš tihi, a zelo dober so-drug.
Dragi sodrug, bil si prepošten in to Te je ubilo. Tvoje prerane smrti je kriv sedanji krivični kapitalistični družabni red.
Velikokrat si govoril: »Vsi naši delodajalci so organizirani, vsi za enega, eden za vse, da nam lahko diktirajo plače in delovni čas.
Samo delavci ne poznajo enotnosti, pač pa denuncijantstvo in dalmatinske kleti.«
Vpraševal si se: kako dolgo še?
Gledal si na edino delavsko državo Rusijo kot na svojo rodno mater. Gledal si življenje tam, gledal si ga tu. Tam brezposelno in starostno zavarovanje, pri nas pa lomljenje kosti, glavnjače itd.
Ni Te več med nami, toda spomin na Tebe na naši poti ne izgine. Tvoja žalostna usoda nas bo bodrila in nam dajala novih moči, da bomo šli naprej do cilja.	Konrad in Tine.
PREGLEJTE VOLILNE IMENIKE!
Volilni imeniki za občinske, oblastne in parlamentarne volitve so razgrnjeni na vpogled vsakomur na ljubljanskem magistratu med 8. in 2. uro. Preglejte volilne imenike in če niste vpisani, si z reklamacijo osigurajte volilno pravico. Reklamacije lahko vršiš tudi za druge!
Vestnik »Svobode".
Redni občni zbor »Svobode« podružnica Zalog
se vrši dne 18. marca 1928 ob 13. uri v gostilni Strah v Sp. Kašlju. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. — Vabimo vse člane in somišljenike, da se polnoštevilno udeleže. V slučaju, da ni zadosti članov navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor neglede na število članov. Posebnih vabil se ne bo razdajalo. Odbor.
Ljubljanska podružnica »Svobode«. Sklicujem sejo ljubljanske podružnice »Svobode« s sledečim dnevnim redom: 1. Reorganizacija ljubljanske podružnice »Svobode«. 2. Sklicanje izrednega občnega zbora. 3. Razno. — Seja se bo vršila v uradnih prostorih Delavskega doma v petek dne 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Udeležba dolžnost! — Aleš.
LITIJA.
Dne 11. marca 1928 ob 19. uri gostuje dramatični odsek »Svobode« podr. Zalog v dvorani »Svobode« v Litiji z igro »Kralj na Betajnovi«.
»SVOBODA« V ZALOGU.
Po dolgem molku, ki je nastal kmalu po ustanovitvi podružnice »Svobode« zaradi uvajanja politično strankarskih prepirov, ki so se družili še z osebnimi, je v nedeljo 4. marca končno nastopila s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Za uvod je povedal s. Kreft kot delegat centrale par krepkih besedi o Cankarju in o kulturnih nalogah proletariata. Igro so po svojih močeh zelo dobro predvajali; posamezni igralci kot Kantor, Krneč, župnik, Maks itd., so naravnost presenečali s svojim sigurnim nastopom. Občinstvo je igro sprejelo z navdušenjem in po tretjem dejanju dalo z obilnim ploskanjem svoje priznanje sodrugom igralcem. Po predstavi se je razvil družaben sestanek ljubljanskih kakor zaloških »Svobodašev«, katere je pozval predsednik centrale s. Štukelj na skupno, so-družno delo in poudarjal nestrankarski značaj »Svobode«, ki je marksistična kulturna organizacija vsega slovenskega proletariata. Če bo hodila »Svoboda« v Zalogu po začrtani poti naprej, bo postala močna marksistična, postojanka v Zalogu. Naloga in dolžnost vseh članov pa je, da to uresničijo. Delu čast in oblast!
----- Niški delavci so nagnali Petejana. Kakor pri nas, so tudi v Nišu v bolniških blagajnah in ekspoziturah D. Z. po milosti vlade in proti volji proletariata nastavljeni socialpatriotje. Ti biro-kratje so sklicali javen shod in poklicali »Daniela iz levje kletke« poslanca Petejana na shod. Delavci, ki so se shoda udeležili, pa so Petejanu povedali svoje mnenje o socialpatriotizmu in nagnali Petejana, ki niti do besede ni prišel.
= Rudarska stavka na Češkem je bila po treh tednih boja zaključena. Rudarji so dobili 5% povišanje plač.
la „In©tsi@st“ dvakrat sta tsden.
13.870 Din tiskovnega sklada, 704 nove naročnike in 367 za dvakrattedensko izhajanje.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 1. do 7. marca 1928.
Trbovlje: Kokec Fridolin 5, za zrušenje belgrajske Glavnjače 2, Vranešič Josip 5, Volavšek Alojz 4, Cerar Alojz 3, Požun 2, Brinar Ivan 5, Špiler Franc 5, Sedovnik 3, Raušl 1, Neimenovan 1, Zevnik Leopold 2, Koritnik Leopold 2, Siabšak Franc I. 2, Zalar Ivan 3, Hla-stan 5, Zavolavšek 5, Forte Janko 5, Gabron 1, A. Grčar in drug 10, Bolševiki 4, Traven Fritz 1, Merzel Slavko 6, Gajšek Toni 4, Jager 4, Zrnič Josip 4, Majcen Marija 2, Per Karl 10, Podlogar (mesar) 10, Udrih Ivan, kroj. mojster 10, Florenini Gvidon 10, Humski 2, Bevc Ivan 10, Grablič Ivan, splošno ščetarstvo 5, za boljšo bodočnost 4, J. V. 30, Dekleva 5, Požun Edvard 10, Radej Dragotin 10, Koncilja Franc 4, Izlaker 15, Goz-nikar 3, Hacin 4, Vozelj Jože 5, Traunšek Martin 2, Verbič M. 2, Fakin Franc 2, Kozinc Franc 2, Plevčak (mesar) 20, Toman Vili 5, Šetinc (trgovec) 10, Amer-šek Josip 10, Bočko Zvonimir 3, Stritar France 2, Podlesnik Karl 2.50, Tomc Anton 5, Simončič Martin 2, Š. J. 2, B. 0.50, za delavsko vlado 2, za boljšo bodočnost 5, Arzenšek Ivan 5, Pfeiier Ivan 2, proti belgrajski Glavnjači 2, Boljševikinja 2, Skubic Ivan 5, Plahuta Marija 2, Viktor Perme 5, Ocepekjvan 2, Vinko Tu-renšek 2, Ladislav Pečnik 3, za svobodo 4, Skubic Leopold 2, Kramar Ivan 3, Pucelj Ivan 4, proč z belgrajsko Glavnjačo 4, Zakonjšek Ferdo 4, Naraglav Stanko 2, Mauser Anton 4, Slapšak Franc 3, Goropevšek Martin 2, Gril Hinko 2, Franc Matko 1, Franc Hohkraut 2, Jože Ogrin 1, Matija Leban 1, za del.-kmet. republiko Franc Vilčnik 5, Tolar Anton 2, Dolar Jakob 2, .Živel prvi maj 2, Delu čast 2, Porle Ana 2, Vratanar Marija 1, Avgust Florjane 3, Kršlin Franc 1, Šimtajs Franc 2, Kreče Jernej 2, Stoklas Ivan 2, Okrogar Franc 3, Pavelšek Štefan 5, Cerar Jože 10, Fertič Josip 5, Ignac Borštner 1, Sušnik Anton 2, Fridl Jurij 2, Jenko Ivan 5, Župančič Anton 5, Strniša Lovro 5, Primožič Jakob 5, Prešiček Jakob 5, Golouh Anton 5, Ivnik Julius 5, Božiček Anton 5, Klepej Franc 4, Jožef Močilar 5, Hočevar Leopold 2, Alojz Zeilinger 2, Franc Uršič 3, Delu čast, 3, delu čast 5, Matevž Flere 3, Perše Franc 5, Tolar Franc 2, Vonta F. 3, Matevž Kralj 2, Za boljšo bodočnost proletariata 5, Ludvig Trentlj 2, Nepoznan 1, Eduard Verhovnik 5, za svobodo proletariata 2, za svobodo proletariata 1, Andrej Hauptman 3, za delavsko-kmečko vlado 3, Kre-dar Franc 10, Bačnik Paul 2. — Skupaj 555 Din. —
Rogaška Slatina: Da bi se »Enotnost« Tazširila in da bi prišel v kri vsakega delavca in kmeta naš bo-jeven duh, za boj proti Glavnjači in za maščevanje smrti s. Vladota, sem zbiral in dali so: Beno J. 10, Sitter 4, za zmago sovjetov 10, proti obsodbi belgraj-skih komunistov 10, lig 5, proti Glavnjači 8, E. Wein-berger 12, F. Jugo var 10, za zaščito mladine 5 in še 5, Beno J. 4, Lanegger 5, za diktaturo proletariata 10, E. Weinberger 12, omizje 13, skupaj 123 Din. — Bel-grad: Gašperšič 10, Demak 5, skupaj 15. -1- Zagorje: Repovž 5, Zinka Weinberger 10, skupaj 15. — Ptuj: Seka 4. — Guštanj: Plazovnik 2. — Jesenice: Leskovar 10, Sire 2, za boljšo bodočnost 10.50, skupaj 22.50. Dob: Grošelj 1 Din. — Ljubljana: Silvo pozdravlja Ru-dita 7, Mihevc 6, P. Franc 4, Kastelic 5, Glavan 5, Kovač mesto venca na grob s. Vivodi 55 Din, skupaj 82 Din. — Skupaj 814.50 Din: od 4. septembra 1927 13.870.25 Din. "»■	■
IZ UPRAVE IN UREDNIŠTVA.
Ivanc, Belgija: 90 Din za štiri naročnike sprejeli. Imaio plačano do 1. marca, ti pa do 1. aprila.
Huda jama: Dopisi so nečitljivi!
Alojz H..r, Belgija: Kaj naj naredimo s 40 Din, ki si jih poslal za »Sibirski punt«?
Vsled preobilice materiala smo danes zopet morali odložiti nadaljevanje »Kaj sem videl v Moskvi?« na prihodnjič.
ZADRUGA »DELAVSKI DOM V MOSTAH«
vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil dne 25. marca ob 9. uri dopoldne v gostilni Kaučič pri kemični tovarni v Mostah.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razni predlogi.
Člani, ki imajo zadrugi še za odračunati, naj to storijo pred občnim zborom.	Odbor.