TELEFON: 2876 COBTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 GORTLANDT.
NO. 17. — ŠTEV. 17.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 21, 1918. — PONEDELJEK, 21. JANUARJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
Iz kurivne administracije.
-ooo
Iz Rusije.
Sprejem srbske misije.
Trn Um ,»M.»n fil.sl mith the port master at New York, N. T. ^n Jan. 21. j 1»1H, uk mjuirvl h.r the Art of October tt. 1917.
Washington, D. r„ 1**. januarja. — Kurivu i administrator <*nrti<*l<l j«» izdal danes naslednje ugotovilo, v ka-Urcm obrazložil je jx>slrdiee izpitnega povelja glede industrij:
— Kurivni administraciji so sporočili danes, da se j«- v splc»šne?n in skoraj popolnoma kompletno sodelovalo pri izsiljenju odredbe kurivne administracije, s katero se zmanjšuj«' uporabo kuriv. Krajevni uradniki kurivne ad miiiisint<-i j»» v vzapadnih državah so sporočili, da je* |»i 1«» jjovelj«' v splosm-m usjH'šno.
Duh m »delovanja s«« kaže jasno v številnih brzojav-i, ki jih j»' sprejela kurivna administracija. V brzo-kah, katere >o sprejeli danes, ni bil«* nobene prošnje izjemo od izvršenja te določbe. V večini teh brzojavk »ilo jasno izjavljeno, da l>odo izvršili odredbo dejanski r duhu. da bodo vstavili industrije in da bodo prene-i pošiljanje hlapa na preobloženih železnicah. Železniški uradniki, sodelujoči z kurivnim admini-
Ruski publicist, ki se mudi sedaj	OOO-
v Londonu, is javlja, da so boljše- V SOBOTO POPOLDNE JE PRIŠLA V NEW YORK VOJNA MI-; viki obljubili narodu oproščenje isSIJA SRBSKEGA NARODA. — SRBSKI POSLANIK NA FRAN* pod tiranstva duhovnistva, ! COSKZM DR. VESNIČ JE VODIL MISIJO. — MNOGO SLOVAN-
--SKEGA OBČINSTVA JE POZDRAVLJALO MISIJO. — ZASTOP-
Tme translation filed with tuo i^t \mKl SLOVANSKIH NARODOV SO JO POZDRAVILI. — SLO-, master at New York. N. Y on Jau. 21.	VENOI SO PELI "SLOVENEC, SRB, HRVAT".
; 191 s. a> required by the Act of October
n, 191*
-ooo-
lll
London, Anglija, 19. januarja.! v srthmo Je N>w Ywk kar naJ-Pri pojasnjevanju -ilo I-nima injb®U svečano sprejel vojno misijo Trockija. je nek znan ru-ki publi- Mrkega naroda. Ze uro pred pri-
,ist izjavil na^lednie:	!hoiloni luisijc se J0 n»bra!o
Želja polastiti zemlje oli '^»»stva različnih narodov. Ves
strani nwkega kmeta njega cii- j	pa J* kr'zal ^ovansko li-
no bodrilo do misli. Hrepeoje po Zastopana so bila različna zemlji ga je napotilo, da jo vde>ka. hrvatska, slovenska, češka, le/il n»ki kmet vojne. Zanj je po- Poljaka, ruska, slovaška in ukra-menila »iskana vojna le reanev} i5™*« htvmska <!niStva- Vl zemljiškega vprašanja v sMtsm k«« idet» > bll» mnogo društvenih bi prijal njemu. Tako rešitev j«'i7as,av-
predlagal Ker^nski. a Kerenski	tTgn pred mestno hišo so s
je gibal prepočasi, doeim je Lenin
deloval na hiter način. Za ruskega kmeta je vojna končana iz pri-pi ostrga vzroka, ker našli. da je dosegel svoj cilj ter dobil svojo
neh strani napravili špalir vojaki mornarji i a mestna policija, V dveh vrstah so stali razni slovanski Sokoli v kroju.
Točno ob treh se je misija pri-
uatoru m. sporočili, da ie opaziti splosno izboljšanje----„------ — ---- - , ,. ,	....
,1	11 j » i y> -II » • \ u-	On ni ivnhrAven w ie vsled PH)® a v avtom obi lih pred mestno
U/JIK v v vzhodnem delu dežele. Poroeila kazcio, da so bi- zemljo, un ni lzoorazen t«r je vsiea j ■ *
-	.	'	_ tecra zmožen ceniti le materijame
:	hitr.', iz*'is«*ena za prevažanje premoga, za nalaga- [Odnesti. V njegovi vasi, daleč' Oeška godba je zaigrala srbsko
j« juvnio^a na ladje, ki so zadržane sedaj v at lan tiskih; ^ flY)nte' ne moti nikak ob£a- biniut> "Bože pravde", obeinstvo
in Mani št" tli, in za dobavo premoga za privatne porabe.	osebne nevarnosti.	|se ^ odkrilo in pelo z godbo. Od-
IzholUanj,. je bilo opaziti tudi v srednjem zapadu in l-*nin in Tre*-k i sta obljubilaP^ništvo je nato korakalo V
.	I Irmotnni r.nrniwxnlp nabili« dil . me«Uo lllSO. kjer g8 čakal ZU-
.. kljub skni nemu mrzlemu vremenu.	kmeto,a opr ^tnje o<l nasilja, du	"astonniki slovan
i	jhovnistva. Vse govoneenje zapad- i)d11	in za>iopniKi sio\an
J\»rorila Baltimore A: Ohio železnice kažejo, da jc'njakov g|ede popularnosti ruske-'>kih narodov.
1,H05 železniških vozov na razpolago za premogovnike v Vzhodni Virginiji. kar jKimeni povečanje za eelih 400
"•a sveeeniStva je bajka. Le krneč-j	seje
ke ženske imajo sploh kaj rešpek j : dr 'Vesnie, profesor Lozame, i ta od te vrste ljudi. Veeina rnož-
Misija
postavila na odru po
preko prejšnjega dne.
Prvi dan, ko je bila odredba pravoinoena, je odprav-vila železnica 1100 naloženih premogovnih voz na mesta, ki jili je določil kuri vni administrator. To je bilo najboljša prevažanje premoga na tej progi v zadnjih šestdesetih dneh.
kili pa smatra duhovnike kot od
d
Mihael Kašie in polkovnik Nena-dovie. Takoj nato je prišel v soba-
nekdaj identične s earskim tiran ! no župan H.vlan. stvom. Ruski kmet je globoko ve-1 Zupan je stisnil roko vsakemu reti in ravno to je vzrok, da »ni- Posameznemu članu komisije, na r-uje ^večeništvo. če bi šli v kako!to ie rekel: vaško cerkev v Rusiji, bi lahko po-] — Mesto New Yoi*k vas potom .vsem razk>eno videli, da se duhov-1m potom velikega od 1/ pilila« tidpllij«- {»oropajo, da so železniške i-aziliere!Tri^-pTaT ^ grca so'vraii. Kadar ,>ora prisrčno'in navdušeno po
Vlt<M.na in Philadelpliijo, kjer je bilo opaziti veliko zmešnjavo, sedaj zelo izboljšane. Poroeila kurivne admi-nistraeij«" kažejo« da j<* premog v prevozu namenjen ali /» na potu na razložišr-ili na ladje, namenjene za ameriške sih- \ Evropi, viv kot zadosten, da ga nalože na vse ladje, ki se nahajajo sedaj v pristaniščih.
Zalr»g<* premoga, ki l>odo zadostovale za ladje v bo-d«w*e, se nahajajo na ]x»ti. IMbližn^i 150.000 ton je naloženih na vozovih, ki s<- ixmiikajo proti severnim atlanti-Škim pristtinišfVm. Ta premog bo zadostoval za vse po-t rebe.
Kurivna administraeija Združenih držav je danes odlorila. da se tekom običajnega nedeljskega praznika na daljuje z nalaganjem premoga na ladje, ki so namenjene za ameriške sile v Evropi ali za evropejske zaveznike. — Tekom eele nedelje 1k> nalagalni ustroj premoga v New Yorku iii Hamilton Roads neomejeno zaposljen.
Vhled pn»šnje kurivnega administratorja je danes generalni ravnatelj železnic prepovedal uporabo železniških voz za premog, ki nimajo strehe. Te vozove hoeejo prihraniti za druge produkte kot je kurivo.
K uri vni administraciji so danes sporfM**ili, da je iz-med M.000 železruškili premogovnih kar, ki se pomikajo po eni železniški progi proti vzhodu, namenjenih tisoč za za-kladanje ladij v pristaniščih, doeim je namenjenih 2000 kar za domačo, I o je privatno uporabo.
Harry Bvrd. zvezni kuri vni administrator za Virgi-tujo. je sporočil, da so v njegovem distriktu popolnoma /i« prte VS4 industrije, valed čenar .so bile železu i ee države v veliki in«-ri opr«»š^«*ne za drugo uporabo.
Brzojavke <*d okrajnih administratorjev v Indiani. Illinois, Ohio in drugih držav poročajo naslednje:
- Ta del dežele se je pričel ogrevati. To naj pomeni, da e je sedaj moglo vročiti konsumentom velike zaloge premoga, ki *o bile zadržane vsled prekinjenja železniškega obrata.
>toje ru>Jvi kmetje v cerkvi ter molijo, prosijo od Večnega med
zdravlja. To mesiio smatram za ve liko east in velik privilegij, da
drugimi blagoslovi tudi to. da naj vas sprejmem in pozdravim.
jim da vero potom njih nominalnih duhovnih voditeljev.
lie ena tretina ruskih kmetov
Srbski narod je trpel v tej vojni morda bolj kot katerikoli drugi Njega boj za prostost bo živel na
se nahaja v posesti privatne ze-i P™j v zgodovini kot eden naj ml je. Ta tretina živi v Sibiriji, U-iboli navdušujoeih bojev junaške krajini, Kavkazu, Transkavkaziji naroda, — slav, n vzgled vsemu
in v Turkestanu. Tedežele so se se laj vse organizirale kot republike
ostalemu svetu
Pozdravljamo vas. in potom va=
To so ljudje, ki nasprotujejo bol j-j S»*bski narod, ki si je vsled svoje-ševikota. Vsi kmetje severne Ru velikega boja pridobil mesto sije pa so brez lastne zemlje in ne ^^ ameriškega naroda.
razumevajo pomena tega ter nimajo nikakega rešpekt-a do privatne lastuine. S temi severnimi kmeti ob stra
Da bo vaš obisk tukaj služil za utrjen je vezi prijateljstva med na šima deželama, je želja glavnegp izvrševalnega uradnika in želja
Potom tega izdajstva je izgubi-
a Srbija vse razen svoje narodne asti v neenakem boju, a nje ma-terialni poraz je imel za posledico reliko duševno zmago. Srbija si je »svojihi srce s.veta.
Po iprejiinii teh zastopnikov je lr. Vesnic kot načelnik misije v svojem krarkem in jedrnatem nago voru na župana llvlana rekel, da se še vedno nahaja pod uplivom povzročenega vsled pozdrava, na-zdravljenja ter ovaeij prebivalstva
Avstrija in Nemčija.
ooo--
NA PETIH SOCJALISTIČNIH SHODIH KA DUNAJU SO PROTESTIRALI PROTI "ILUZORlCNIM PO GO JEM'% KI SO BILI STAVLJENI RUSOM. — OD NEMŠKIH VLAD SE ZAHTEVA, NAJ PODAJO JASEN ODGOVOR NA IZJAVE PREDSEDNIKA WIL-
SONA IN LLOYD GEORGA__NEMŠKA VOJNA
STRANKA JE BAJE IZVOJEVALA ZMAGO NAD
KAJZERJEM.
-ooo-
True translation filed wrfth the post master at Xew York. N. Y. on Jan. 21.
191S, as required by the Act of Oetulwr 0, 1917.
Stockholm, 19. januarja. — Poroeila o nemirih v Avstriji so pridobila na važnosti, ko so jih eitali v zvezi s poročilom dunajske '"Arbeiterzeitung" o petih socjalistienih shodih, ki so se preteklo nedeljo vršili na Dunaju.
Na shodili,*katerih so se vdeležile velike ljudske množice, so protestirali proti oropan ju avstrijskega naroda za ves upliv na mirovna pogajanja in sicer s tem, da se je ne-
mesta -Ww Vorka, ko se je misija prestano prelagalo seje drža\ nega zl>ora ter zatiralo vsako peljala skozi mesto. Rekel je. da 1	1	-	-	- -
je misija koneno prišla v največje, najbolj uspešno mesto ne le v Združenih državah, temveč na celem s^*e'{u v namenu, da da izraza
kritiko v časopisju glede nemške ter avstrijske zunanje politike.
Xa shodih so zahtevali, naj se mirovna pogajanja v Brest-Litovsku vrše v prijaznem razpoloženju, naj zavr-
z ah val i in eustvu, ki ga bo pone-jrie vja(|^ vse poskuse, ki teže za javnimi ali prikritimi a-sla nazaj domov svojemu narodu.| .....	.	. .	.	,
j neksijami, naj se zavrne zahtevo, naj bo pravica ruskih sosednjih narodov glede sainodoločbe le iluzorna ter končno tudi zavrne vsako željo, da se ta ali ona dežela polasti delov teh pokrajin proti volji njih prebivalstva.
Soejalisti so zahtevali, naj se dovoli narodom Polj-v tej velikanski vojni. Dali ske. Lit vinske ter Kurlandije prosto odločitev glede vpra
so nam naročilo, naj predstavimo] ^aiija vladne državne oblike in pripadenja k tej ali oni dr-preJsediiiku Wilsonu, — pravemu|	_
možu. ne le na visokem mestu, na " „	...	.	.11
katerem se nahaja, temveč prave ,	^ resoluciji, katero so sprejeli na enem teh zboro-
mu možu v pravem zgodovinskem; vanj, so izjavili, da smatrajo soejalisti mirovni program
trenutku. — da predstavimo pred • angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georga ter
sedniku Wilsonu in njegovemu"ka predsednika Wil-oii- za ziiamenie, da je lahko celo so-
binetu in vsem državljanom te «^;-| vražlliSke narode prisiliti potom'delavskih razredov, da žele, srbski narod 111 jih iniormi-1	. . , ...... 1 . . .. ..	.,.
ramo o položaju onih delov Evro .modificirajo, to je ublaži 10 svoje mipenjahsticne cilje.
pe, ki se nas najbolj tieejo. Naša j v tej resoluciji so protestirali [s k o in poljsko vprašanje kot zre-
li os ta vil pa je:
Poslali so nas v vašo veliko deželo, da se zahvalimo v imenu našega kralja, naše vlade in naših sol za posredovanje Združenih držav
napaenem jzano z drugim.
To stališče predstavlja združeno avstro-nemako fronto proti Ku-
na jdražja naloga pa je zahvaliti j proi i sistematičnem se ameriškemu narodu za vse do i predstavljanji! vseh tozadevnih iz-bro. ki ga je storil za trpeč, a ne!j.lv v vseh buriuazij^kih listih.
poražen narod od prvega trenutka. Ugotovili spa so: S tem pozivamo j siji. Poiožaj temelji na izjavah se-naprej, ko so centralne velesile; vlade centralnih sil. da smatrajo Klanjih zastopniških zbornicah na
in na
P^He M
Zahvaliti pa se vam hočemo kratičen mir brez am-ksij in voj-! nahajajo v naših rokah. Vse tc prav posebno za zagotovila, da 1 nih odškodnin. Vsled sklepa fin : izjave se lahko razširi, a se jih ne stoje simpatije Združenih držav na' skega državnega zbora, s katerim more zavreči. V isti meri obstaja strani Srbije. Srečen pa sem, da je dano vladi dovoljenje, da orga-lpoln sporazum, da je treba na za-
■■"t" ^jj "" "v ^vui.u.ui, . _.* — v jiiutr ixutiatuia	u<i >uiau<tji> 1 naiijiu	i.i/vjj
skočile na nas v namenu, da nas;t0 za priliko, ko morejo ponuditi J L<t vinskem, v Kitrlandski in uničijo.	vsem sovražniškim vladam demo- Poljskem, kojih soglasne izjav«
ni sta Lenin in Troeki v polni mo-	meščanov me«ta New Torka
Cena vsjno-varčevalnih znamk za mesec januar,
in marc.
februar
JANUAR
uit
$4. IS.
MU.
rmifHoM

hi cm
et, kajti ona se ravzemata za to kar bi se lahko nazivala anarhijo Na srečo pa ležijo uteži sile med lastniki zemlj« ter ruskimi kmetje brez zemlje na strani prvih.
Sibirija, Ukrajina, Kavkaz, Transkavkazija in Turkestan predstavljajo 8;> odstotkov celega bogastva Rusije ter najmanj 65 odstotkov skupne produktivne zmožnosti Rusije.
Kakšen bo konec te komplieira-ne situacije ne more nihee povedati vnaprej. Iz tega. kar je videti sedaj, je jasno, ,ia so boljševiki zadovoljujejo s to severno Rusijo in da jih vsled tejra te nove republike ne bodo napadle. Vse kaie tudi, da hočejo boljševiki omejili svojo vlado na severno Rusijo. — Mogoče ne v polni meri zavedajo negotovosti njih pozieije tudi v dotičnih krajih. Če pa bodo republike uspešne, se bo organiziralo Rusijo na federalni podlagi.
Nemčija pa bo mogoče odločila uso*!-« Rusije. Ravno sedaj je opaziti vsa znamenja, da hoče podpi-| rati Lenina in Troeki-ja. Takozva-. na netsporazumevanja pri pogajanjih v Brest-Litovsku so le maue-\ vri od strani Nemčije, da se pre-! iftkusi upliv in moe Leninistov. Ko bodo Leninisti enkrat pokazali svojo reanieno slabost, jih bo Nemci j« v polili meri podpirala. Na drugi .>t ran i. če bi enkrat pokazali svojo moč. bi se Nemčija ta koj apHa z njimi. Po našem mnenju bi morali zavezniki strogo za sledovati celi ruski poiožaj ter mogočno podpirati one elemente, Ici se zavzemajo za posta.vnost in red ter tudi za. prostost, doeim naj bi •e ne smelo na drugi strani brez t rebe vzbujati ogorčenje onih,
Profesor Pupin je nato predstavil misiji zastopnike raznih slovanskih narodov, ki so izročili dr. Vesniču svoje pozdrave. Najprej je bilo poklicano zastopstvo jugoslovanskega naroda, katerega so zastopali gg. Andrija Sremae (Srb), Frank Ahradovič, (Hrvat) in Ign. Hude, (Slovenec). Tem so sledili če«ki, poljski, slovaški, ru-■iki, ukrajinski in lit vinski zastopniki.
Profesor Pupin, katerega so naprosili odborniki, naj govori pozdravni govor, je rekel naslednje -.
— Mi meščani mesta Ne-vr York a poznamo dobro zgodovinski boj demokratične Srbije za vzdržanje svoje demokracije in svoje prostosti, a nje zgodovinsko domoljuben heroizem se ni ni-kdar dvignil do večjih višin kot v sedanji vojni. — Zmage, ki so bile izvojevane na Ceni in Rudniku, bodo vedno slavni vzgledi junaškega domoljubja. ki si upa vse in žrtvuje vse na aItarju-narodne časti.
Potom teh zmag ste premagali in uničili mog<x-negiX nasprotnika ter se niste nikdar uklonili, dokler vas ni nov in izdajalsiki sovražnik zaibodel v hrbet.
lahko danes tukaj javno povem i nizira usp sne sile za ohranjanj'1 da sem slišal iz ust predsednika | notranjega reda, je izdal izvrše-Wilsona samega, da so simpatije; valni odbor socijaliatične stranke te velike dežele z našhn narodom' proklamacijo, v kateri poživlja ve^ srčne in iskrene, od prvih trenut-1 proletarjat Finske, naj se pridru kov naprej in še predno je bila ži silam, naperjenim proti vladi sprejeta resolucija v vaši veliki re-j Proklamacija imenuje politiko publiki, da ne boste mirovali, am- vlade mesarsko politiko ter izjav-pak, da boste vrgli vso silo in moč Ija, da je veeina v državnem zbo in tehnico usod narodov in vojne, ru oslepariia, proletariat in da ga
ogroža sedaj z bajoneti in kroglja-mi. Socijalisti izjavljajo, da je se-rane. Ko je šla po stopnicah, so daj potrebna Rdeča Garda za o-
S tem je bila ceremonija konča-na in misija je odkorakala iz dvo-
pevci več slovenskih pevskih dru štev zapeli 'Slovenec, Srb, Hrvat'; češka godba je zaigrala 1,1 Hej Slovani" in *'Kje dom je moj?" in vse občinstvo je z odkriti glavam«, pelo z godbo.
Nato so iz tisoč grl
av-
brambo delavskega razreda ter poživljajo vse delavec, naj odstavijo sedanji senat in vdejstvijo vse potrebne odredbe proti sedanji vladi.
Profesor Went, finski vladni zastopnik v Stoekholrau je priznal zn,ionejj zastopnikom easopisja. da je polo-
..	...	.	že j dejansko napet, vendar pa je
zivijo-khci m mistja se je av- dd izrflza ppepričanju da Ke bo
tomobilih zopet odpeljala.	mo?lo preprečiTi državljansko voj-
no. —
Zastava Zennelina	London, Anglija, 19. januarja
Zadnja poroeila, ki sn prišla iz
_ . , ' ZT, .... .. . Nemčije pieko Amsterdama, kjer True translation filed wltb tho jjf«t ,	. , . . ,
master at New York. N. T. on Jan. 21. POSklje takozvaill poluradllJ W Ol-1917. as require<l by the Act of October, fov ui ad, izjavljajo, da je izvoje-6, 1917.	vala vojaška stranka zmago gle»:le
Washington, D. C., 18. januarja, j teritorialne politike Nemčije. Bojno zastavo Zeppelina L-49, ki! Poročila kažejo, kako si misli ta
je bil izstreljen blizu Bourbonnt'^f1?	o Politiko na
„ ^ vzhod«. Krinka, pod katero skri-
padu vs t variti uspešne zavarovalne meje.
Ta izjava kaže, da je zapaziti zmago pristašev vod Kuehlmanna v enem oziru, ne pa zmago vsenem-škrga gibanja na dejanski način. — Na ta način razpravlja lipska Volkszeitung" o posledicah kon-ference. — Nadaljnje pa takole: — Oočim ohrani vlada na videz princip samoodločbe narodov, se ni le popolnoma temveč tudi v bi-š-tvenih točkah uklonila vsenein-kira zahtevam.
Vojna poročila.
na Franeoskem 17. oktobra 1917.
vajo namene Nemčije, je ta, da so
so poslali v glavni stan mornar!- ^ narodi teh dežel že odločili gle škega kora in oddana narodnemu de svojega bodočega štatusa in si-muzeju. Zastava, ki jc temno rde- potom poslanskih zbornic ter ea, nima posebnih znakov.	|da & tozadevni sklep nepreklican.
^mamm^^mm^mmmmmm^mmm^mt^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmm J Treba je počakati na potrjenje, if • i •	• • • j •« •	i • •• 'če so nemški časopisi, iz katerih so
Vajam, Y0JD1 Ujetniki, sorodniki, pilja*l bila vzeta tozadevna poročila.
telji m znanci.
; predstavitelji splošnega razpoloženja, ali če je ta poroeila poslala v svet v prav posebnem namenu j nemška cenzura.
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angle- "Taegliache Rundschau'' v
j Berlinu izjavlja: ! — Izvedeli »mo, da je prišlo do
-000-
škem, v Rusiji in ItalijL
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeK od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
polnega sporazuma na konferenci ki »e je vrSila med višjim armad-nim vodstvom ter kanclerjem glede uravnave vesh vzhodnih vpra šanj Vaa ta vprašanja je smatrati kompafctao «ek>to In -WMed" tega
je tudi smatrati lfevinsko/kurland- ben', pa poškodo
Trne translation filed wltb the post master et New York, X. Y. on Jan. 21.
1918, as required by the Art-of October
fi, 1917.
London, Anglija, 20. januarja. Sinoči je bil nemški napad jugovzhodno od Graineourta odbit. — Zgodaj danes zjutraj smo nasko čili sovražne zakope vzhodno od Hargicourta in smo zajeli nekaj ujetnikov.
Danes je bila sovražna artilerija zelo živahna severovzhodno od Vpresa ter v bližini Neuve Chapcl-le in L»ens. Včeraj smo uspehom bombardirali sovražne čete. Na tla smo spravili osem sovražnih letal. Pogrešamo štiri.
Pariz, Francija, 20. januarja. — Važnih poročili ni, razun o artilerijski aktivnosti severno od Che-min-des-Dames in na levem bre-g-u Mozele.
Armada v Orient tu, 20. januarja. Bilo je artilerijsko streljanje v o-
kolici Bitolja in v kolenn črne, kjer je naš ogenj zažgal neko mu-nieijsko skladiSče.
Angleški letalci so bombardirali več krajev 0b doiarnski želeanici in v okolici Pžtriča ki Ceresa.
London, Anglija, 20. januarja. V pomorski bitki med angleškimi m turškimi ladjami pri vhodu v Dardanele je bila ttUika križarka "Midullu", prej nemaka 'Brnlan* potopljen*,, križarka "Snltaa Ya-iz Selim21 -priiji^iir ncTroam f Goe-

GLAS NARODA, 21, JAS. 1918.
"GLAS NARODA"

ft •	•» a«ay)
Owned and i»at>lL-he<l by tU**
iLO V ENIC PUBLISHING COMPANY
•	(t eurpwratUto. i
BENEDIK. Treasurer.
r»tANK	^wt,
-
»ud adUr«*«*-* of above officer«: Sew York City. S. X.
Z* o*U> leto velja list ta
tn Caaado..............
XL* {m>I Irta...............
trn Art rt leta .............
Za celo teto za me*to New York $5.00 *R.30'Za pol lete ca mesto New York.. 3.00 2.00 Za flrtrt leta za mesto New Toek 1-50 1.00 Za luozem^tro ta celo leto...... 6.00
< J. A s NAKmIJA" Uhaja v*ak dan lavsrai&i nMelj In praanikoe.
-GLAS NARODA**
("Voh-e of tUe People" t Isaoeil fTTT .lay ex«i* Nin*«i»\ * ami Holidays Sutn*ri|>tU»ci yearly £i.-V>.
Ik.j.ihI |»rex fMtpisa iu osrttumwti ste ne prlobčnjejo. lk-imr naj ne bJafuvoU pošiljati po — Money Order. I*rl »prem* mM kraia narnrtiikov prr^lroo. »1» ne nam tudi prejšnje blvallSfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Uoplwtca In puMlj«(vam naredite ta naslor: % L A S NARODA"*
rj CVrtU i lt -1..	New York City.
Telefon : INTO CortUindt.
Azijski delavci in naša
-ooo-
Thc N. Y. American.)
-ooo-
Dopisi.
Mohawk, N. Y.
Zopet »em se pripravil napisali nekaj vrstic z nabili farm.
V soboto 32. januarja smo se spravili vsi farmer ji pod eno stre-ho, kai- je v Herkimer county, in zelo veliko nas je bHo. Mislim, da prav veliko jih ni izostalo, ker vsakega, farmer j a veže dolžnost, da se tako velike in pa zatiimive stvari vdeleži. ker le potem se lahko kaj izboljša tudi naš položaj. Vsak, kateri je bil poklican, je tnoičil vzeti eno lejvo rožico in potem je šele vstopil v dvorano. To je pa bilo moje veselje, ko sera videl takšno moč skupaj. Kamor se le obrnemo, nekaj pa le lahko izboljšamo svorj položaj. V resnici je farmer tako obložen z deloan. da sam ne ve, kaj bi se prej lotil. Delavca te/ko dobi, da bi mu k>a<j pomagal, »pa <_ra tudi ne more ipla čali v taki dra^itji. Sami pa moramo vstajati poleti zadtnji čas ob dveh ali ob trt-h, ako hoičemo da nam delo preveč ne zaostane.
Na naši seji je bilo šest igovor-■nikov, ki so govorili o važnih stvareh.: o farmers!vu in kar se vzrejeni Slovenci hočemo cerkev tiče nas. Seveda, jaz sem moral i P^j- Ko pa bo enkrat cerkev na-raKti tudi tolmača, ker vsega an-1 rej ena, bodite prepričani, da se bo erleškesra ne laittitaphii. Opoldne je|sk*jro v*ak tudi od naše stresni !>ila južina za vse skupaj. Ob eoij1'"^ za Narodni Dom, ki je tudi
potreben v vsaki slov. naselbini.
Anton Okoliš.
Neprenehoma je trpel in nobenega počitka ni bilo zanj.
Nek naš rojak, ki je živel v Sharon, Pa. je trpel ua bolečinah protina. Posebno hude bolečine je imel ob času spremembe vremena, še posebno pa na spomlad in na zadnje ni mopel iti več na delo. Čital je o KEMO PROTIPROTIN-SK£M Ž LIČNEM ZDRAVILU in naročil je popolno- zdravljenje toga uspešnega zdravila in nikdar več od tistega časa ni čutil teh bolečin.
Ena steklenica EEMO je $1.00, tri stekleniee $2.80. šest steklenie popolno zdravljenje .$5.00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilo na sledeči naslov:
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.
Seveda, smete nam zaupati kakršnekoli težave PIŠITE.

Trti' t mu-»latum filed with ttie poat master at New York. N. Y on Jan. 21, 1U1S. at required by the Art of OctolK-r 6, 1917.
Mi mum preprit-ani, da .]»• predlog gotovih velikih kapitanov industrije na čelu velikim podjetjem, naj se uvede \ našo df/i lo Azijate za <lelo, odeu najbolj nespametnih pr<*d1osrov, kar«*«* jih je kdaj stavilo v zgodovini tega naroda. —
Imeli smo črnski problem, ki nas je dovedel do velike državljajiske vojne in ta problem obstaja še danes kot bistven in nerešen problem te dežele.
Si-daj pa priliajajo voditelji velikih industrijskih podjetij t»>r zahtevajo delavski materijal iz Orijenta v velikih množinah, i*ekoe;
Pustite nam importirati par milijonov or i j en ta 1-skili delaveev. < e bodo pozneje nastale težkoee glede uvoza teli Orijeutaleev. ki se ne morejo prilagoditi našim razmeram in ki predstavljajo nevarnost za moralo in življen-ski standard belega plemena, se lmmo pečali k težkoeami takrat, ko bodo prišle nad nas.
Tak predlog mora naleteti na obsodbo vsakega, ki ima pri sreu interese naroda in interese belega plemena ter
razvoj civilizacije belega moža.
Predstavite si milijon ali dva japonskih delavcev, katere bi importirali v to deželo, ter predstoječ konflikt z •lapon-kn, povzročen vsi cm l naše želje, da se nekega dne iz-liebimo i«*li prisedjoiieev.
Kako bi bil }>oložaj kompliciran, če bi imeli milijone 1 eh orijeutalskih delaveev v tej deželi, zvestih svoji lastni deželi ter nezvestih Ameriki?
Pripravljeni bi bili storiti vsako obpuno dejanje v na menu, da škodujejo tej deželi ter koristijo svoji lastni.
iiaz* utrga pa bi predstavljalo to splošno ogrožanje ameriškega standarda življenja, morale ter verske in ple-tn< tiske č stosti. kar bi bilo vse ogroženo vsled uvažanja Te svo jati azi jat skill delaveev.
Zmešnjave, nesreče, ki bi lahko nastale iz take ameriške polit ikr, bi bile tisočkrat bolj resne kot pa bi bile zadrege, izvirajoče iz začasnega ]>omanjkanja delavskih sil.
Dejstvo obstaja, da ima pomanjkanje delavcev tako svoje prednosti kot svoje napake.
Pomanjkanje delavcev povzroča zvišanje plač ter bolj ši življenski standard za delavski razred in to pomeni veliko za splošno soeijalno dobrobit družbe ter dobrobit industrije kot take.
Industrija more trajno uspevati le v slučaju, Če je nakupna sila občinstva visoka.
Je pa še nek drug* razmislek, katerega se ne sme pre-gledati. Vojna se bo nekega dne gotovo končala. Čete bodo prišle domov ter bodo odpuščene iz vojaške službe.
Ti vojaki Iwwlo morali iti na delo.
Tedaj ne bo opaziti nikakega pomanjkanja delavskih
moči.
Nasprotno pa bo opaziti ]>omanjkanje služb. Lepo bi bilo. če bi dva ali tri milijoni mladih Amerikaneev, ki so storili svojo dolžnost napram domovini, videli svoja mesta zasedena od Japoneev ter drugih rmenih delaveev iz
Orijenta.
Po vojni Im že itak dosti soeijalnega nemira, soeijalne ne zadovoljnosti in soeijalnih zadreg v tej deželi, prav kot se bodo v isti men pojavile tudi v Evropi.
Vsled tega tudi ni treba, da bi različni kapitalistični interesi vnaprej otežkočili položaj z importiranjem Azi-jatov, ki naj bi tnivze! i belim delavcem delo ter v strastnem t< kmovjilnem boju znižali plače onih ameriških mož in žena, H vrše za narod koristno delo in od kojih spretnosti in vstrajnosti je odvisen ta narod.
Od vzjroje in izobrazbe otrok teh delavcev, kot bi m jih moralo vziptvjiti in izobraziti, pa je v končnem po-rledu odvisna prosperiteta in varnost naše republike. -ooo-
Ali ima že vsak rojak certifikat in na njem par vojno-varčevalnih znamk t
Kdor Se nima tega, naj si takoj preskrbi. Samo z beda izraziti ljubezni do nove domovine, pač
pa vsak
■«•■ -. «
so govorniki zopet nastopili in ob pol petih ]>opoldne smo se razšli.
Zatorej pa jaz tudi svetujem našemu narodu, da, kdor si količkaj upa ali more pomagati, naj gre na farme in naj si kupi kos zemlje, ker se v re^nk-i dobi vsake vrste: draga in Doe-enL Jaz sam vem, koliko se v enem letu pridobi na farmi. Ovsa sem na-inJatil, da ga moji trije konji ne bodo pojedli. Pomladanskih piščancev sem prodal za C7 dolarjev in Še sam jih imam zadosti čez zimo. Jabolk sem pridelal 95 buš-ljev, kar je bilo za letos prav malo. Za mleko sem dobil nekaj čez 800 dolarjev. Prodai sem krompir. korenje in zelje. Zdaj boim prodal še fižol in za dom ga bo še zaxlos-ti. Sena imam dovolj na prodaj in ga bom prod»l, kadar bo prav drago.; drugo leto, ko l>om pa imel še več živine, ga nc bom <prodajad. Pridelal sem pa tu<li dosti pese >za moje krave. Res je pa tudi, plevice, ko so jo plele, pa vendar vse se naredi, ker so vajene takega dela.
Za danes naj zadostuje, pa dru-
irikna<t še kaj. Pozdrav!
Ignacij Šulgaj.
McDonald, Pa.
Pazno čitam dopise, ali iz te okolice se že več let ni nikdo o-glasil, d a si je veliko Slovencev zaposlenih v 5 najbližnjih r o vili. kjer se črni diamant spravlja na dan. Tcda imamo vsak teden po dva ali tri dni neprostovoljnih počitnic. ker vedno pri'nanjk-uye železniških voz. Ali vseeno nas . kličejo panne piščalke rano na nof*e vsak dan, da se sprehodimo od doma do ro-va in obratno. Za delam n£ svetujem sem hoditi, dasi se delo dobi; <ali človek ravno toliko zasluži, da se pošteno preživi. Xa stara leta pa ni zamisliti, ker bodo tako sama prišla.
Tu je huda zima, ki traja že par tednov; toplomer kaže 8 pod ničlo. Tudi pea- ljudi je zmrznilo.
Učakali smo predpust. Res nas je nad en tucat samcev različne staroeiti, ali to je smola, slana mi je pomorila vse te žlahtne rožice. O da, ta smola!
Pozdrav!	Naročnik.
Barberton, Ohio.
Slovenci v B&rbertonu nimamo dosti za poročati, kaj vse da smo že dosegli ali naredili, ker vse to se je komaj dobro pričelo. Tako se je lansko leto začelo tudi pobirati prispevke za slovensko cerkev in šolo. Imeli smo že svojega duhovnika, ki smo ga pa izguibiLi že pred par meseci, ker je bil prestavljen v Ixxrain. Ravno te dni pa smo dobili obvestilo od eleTe-Sanskega škofa, da bo nam skušal enega poslati in če prej ne, pa v junija tega. lota za gotovo.
Toliko v pojteumilo našim roja-kom, ker jih nam ljubi verski nasprotniki prepričujejo in se pri-dušajo, češ, da ne bo nobenega slovenskega farja več v Barberton. Ne bor o se prerekali zanroljo njih prepričanja, ker kolikor glav — toliko misii.
Čudno pa se nam sedi, da kot edini pravi narodnjaki govorijo ob vsaki priliki zoper nameravano slovensko šolo in cerkev. Govorite, da je Narocbii Dom boij kot cerkev. Dobno, ie
Vesnic, Lozanič in Rašič.
Kot poročano na dragem me-s<u, je bila srbska vojna misija v New York u navdušeno sprejeta. Da se naši eitatelji malo bolj seznanijo z načelstvom te misije, navajamo v naslednjem par odstavkov iz popisa G. G. Smith a: ''The Serbian Mission".
Dr. VESNIC, načelnik misije, je diplomat prve vrste. V Parizu je bil elan diplomatičncga zbora, kjer je zastopal Srbijo več kot dvanajst let. On pa ni samo eden najuglednejših diplomatov v francoskem glavnem mestu, ampak tudi izvrsten strokovnjak mednarodnega prava ter je tudi zavzemal to mesto na belgrajski univerzi. Omenjeno naj bo tudi, da da so se pritoževale!je spls;ll vcJiko krijig 0 mP,lna.
rodnem pravu.
Dr. Vesnič govori in piše angle-ško. francosko, nemško, rusko in italjansko. Bil je tudi član srbske Skupščine ter nekaj časa njen predsednik.
Dr. Vesnic se je vdeležil velikega zavezniškega vojnega zborovanja, ki se je vršilo v Parizu. — Njegova žena je Amerik an k a. Prej se je pisala Blanche lllman ter je doma iz New Yorka.
Dr. SIMA LOZANIČ je bil tudi ■<n'oj čas profesor na belgrajski univerzi. Zelo zanimivo je sledeče : Dr. Lozanič je učil na univerzi dr. Vesniča, dr. Vesnič pa sedanjega ssrbskega iposlanika v Washingtonu, Mihajloviča. Dr Loeanie je tudi imenoval, ko je bil srbski zunanji minister, Mi hajloviča na to mesto.
Dr. Lozanič se v prvi vrsti peča »s ekonomijo in njemu je poverje na silna naloga, namreč dognati, na kak način bi se popravilo strahovito škodo, katero so povzročili Avstrijci, Nemci in Boflgari v nesrečni srbski deželi.
General RAŠIČ, vojaški član misije, je ravno tako slaven vojak kot je načelnik misije slaven diplomat.
V balkanski vojni proti Turčiji leta 1912 je bil general poveljnik takozvane donavske divizije, ki je veliko doprinesla k padcu Dri napolja. Posebno se je proslavil pri zopet-nem zavzetju Belgrada v sedanji vojni, kjer so bile njegove čete v prvi vrsti ter so zaplenile na tisoče jetnikov in veliko topov.
iil. Mi kot katoliiko jev,
___:__«2_>_ _^_
km. zračno brodovje.
True translation filed wtth the post master at Nevr York, N. Y. on Jan. 21, 1918, as required by the Act at October «, 1917.
Da bo ameriški zrakoplovu i
»bor imel veiiko nalogo, se razvidi iz tega, ker je naznanil, da potrebuje 194 šoferjev in voznikov tovornih avtomobilov, 3562 mož k avtomobilskim in plinovim strojem, 1360 strojnikov, 220 kovačev, 220 kolarjev, 504 mizarjev, 460 ploeevinarjev in mnogo dragih; skupno 7000 za t&uaho v Fhmcifi ca bojno Črto. Pripadali
mehatnikar-je prvo te vrate v
j



bi se več premogarjev v antracitni industriji
Produkcija antracita se mora povečati. Dobava lanskega leta znaša več kot 77 miljonov ton, kar je skoraj 10 miljonov ton več kot kdaj poprej. Industrija je dobro uspevala, toda vsa ta velika dobava ni zadostovala, da bi zadostila vsem velikim zahtevam, ki so se vsled vojne povečale.
Neobhodno so potrebni delavci. Industrija nima dovolj po-trebnih delavskih moči. Ima samo 152 tisoč premogarjev proti 177 tisoč v letu 1916. Plačajo se najvišje cene, ki so bile kdaj poznane v krajih trdega premoga. Najmanj 25 tisoč delavcev lahko dobi stalno delo pod najbolšimi pogoji.
Rudniške priprave so v stanu- da takoj povečajo produkcijo, ko bi bilo dovolj delavcev.
Lastniki antracitovih rovov vedo, da so nenormalno vreme in preobložene železnice omejile sedanje zalaganje, toda so pripravljeni zadostiti povečanim zahtevam po premogu. Zdaj delajo vsi na to, da zalagajo odjemalce v največji potrebi. Obenem pa gledajo v bodočnost in povečujejo produkcijo, da se zadosti položaju.
Ako se želi, da se zaloga poveča, mora vsak državljan pomagati, da se delavska moč v antracitnih okrajih v Pennsyl-vaniji obdrži in poveča.
Vrhovni odbor antracitnih podjetnikov

ški zgodovini. Sprejemajo sc samo možje izven vojaške starosti in morajo biti stari najmanj 18 let in ne več kot 40.
Ta Isti polk potrebuje 200 kuharjev, 100 izdelovalcev šotorov, SO slikarjev in pleskarjev, 20 sedlarjev in 80 acetilenskib variv-eev.
Taki delavci se lahko vpišejo v vsakem nabornem uradu, toda naj ne zapuščajo ladjedelnic, če je služba še tako zapeljiva.
Ta polk bo imel kratek pouk v Hancock, Ga., predno bo šel na Francosko.
Ko je bil nastal -svetovni mir.
— Zadnja velika vojna je bila izvojevana in narodi zrejo lahko sedaj naprej protd trajnemu miru.
To je bilo upanje in domnevanje, ki so mu dali izraza pred 102 leti, 18. januarja 1816, ko je Velika Britanija, slaveč »pdošen zahvalni dan, praznovala konec Napoleonskih vojn.
Ko se je dim bitke pri Waterloo razkadil, je pokazal opustošen in razdejan kontinent. Dasiravno je Anglija manj trpela kot drugi narodi, zapleteni v veliki boj, vendar ni izšla brez škode iz boja. — Dvajset let je Velika Britanija dobavljala denarno moč svojim zaveznikom ter se tudi aktivno- vde leževa!* bitk na morjn in na kopnem.
Ko so pozvali angleški naroo, naj se zahvali za mir. »c je naha j al slednji v vse prej kot zahvalnem razpoloženju. Narodni dolg 800.000,000 funtov je zahteval ta ko velikansko obdačenje, da je slednje povzročalo splošno bedo. Najbolj škedjivi izme d vse h dev. kov je bil davek na uvoz žita. vsled česar so postala živila tako draga, da se je na stotine tisočev ljudi stalno nahajale na robci sestradan ja.
Po celi deželi «o tvonaeein pre-dHft£ce prenehal* % obratovanjem
le zaslužek, kar je še povečalo splošno bedo in pomanjkanje,
Dočim pa so narodi kontinentalne Evrope po letu ISlfi padli nazaj v divji politični despotizem ter se je na brezobziren način uničilo vse poskuse, da se ohrani žive-•ra dnha revolucije, je postala Anglija v večji meri radikalna. V in-
dustrialnih središčih so se vršili veliki delavski .shodi in delavci so imeli tudi dosti zagovornikov v parlamentu, ki je stalno nridobi-val na važnosti. Bilo ie šele koncem leta 1816, ko so se oblaki finančne in inclustrialne depresije pričeli dvigati obenem s povečano prosperiteto, nakar je tudi ek-stremni radikalizem izgubil ves svoj upliv.
Kot sen si šla...
Prot. or. Mullin
Zdravnik - specialist za Slovence. 411 - 4th Avenue, nasproti pošte
Pittsburgh, Pa.
Bi
Kot sen si šla. Šumele so ciprese v srebrnabelem ble-sku mesečine, polnočne pale so z Xoči zavese, razgrnile brezdanje so globine. Tn vsui se ble*k je zvezd na tine lese
in plameneč utrinek je v daljine brezmejne zdrknil in utonH v noč.
Kot sen si šla. In rože so dehtele in v bregu cvete je jasmin opojne na marmorne stopnice sul — blestele
nad njimi sohe Gracij kot prosojne so v.noč) —, v sijaju lune so drhtele
v objemih vala, ki sladko-opojne je pesmi pel v poljubih lastnih mroč.
Kot sen si šla. In tvoje bele roke so nesle venec lilij plamenečih, v očeh odsev je tuge ti globoke sijal in s tvojih usten je drhtečih ihtela v noč molitev pod oboke — blesteče v solzah večnih, * tmo gorečih — mej hrepenenju zemskemu iščoč.
-'-■BggS—■ T— —i——
ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-ZARKI
Star ln tzku&en zdravnik % 38-letno prakso. Zdravi naglo ln ▼»• bol«*nl. Posebno Izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih moikih bolezni. Ozdravim vsako bolezen, katere se lotim zdraviti. Najbolj is zdravila Iz Evrope, Amerik* ln ostalih delov sveta. Nizke cene in naaveti zastonj. Točna preiskava In popolnoma zajamčena. Pridite k meni, pomagaj vam bom v resnici. Pri meni s« sdravt veliko *ts-vilo Slovene-v. Zdrmvim točno »R« rood k e in Mn-»ke bolezni.
Uradne ure: od zjutraj do a zvoCerj
ob nedellah urno od 1a do t uro oopot.
Ozdravil svojo KILO,
Jaz aem erano počil, ko aem prad l«ti vzdijrni i «n uboj. Zdravniki ao Rti rekli, ds moram biti operiran ako hočem ozdraviti. Obveze mi aiao , dobro čin i le. Konečno sem pa dobil nekaj kar me ! j« hitro in popolnoma ozd.avilo, Več let je rpteklo in kila se bi povrnila, akoprav delam tei«o mizarsko delo. Nisem bu operiran, niti zarubil čaa. nobenih sitnosti. Jaz nimam ničesar za prodati pa* pa dam vsakemu pojasnilo, kake se cadoki popolno ozdravljenje brez '/peraeije. ako mi pliete Eugene M. PuUen. Carper ter 464 D Marcellua Ave. Manancman. N. J. Najbolj je, da raatete to objavo in jo poksiete onemu, ki je počen — morda netite kornu življenje ali pa vsaj pred nedležne kilo in strahom pred operacijo.
Adv.
laaiaaiaiiaafafafaiaugi^
Rojsid naročajte m največji slevenuld
**Gta» Nan-▼ Zero-
leigrafiugfgiisiiiigfaniTO
Dr. J. V. GRAHEK edini ftUvenaki zdravnik v PeasasylYamji
843 K. Ohio St,	H. 8. Pittsburgh, Pa.
-«. -■■■■išji.e.i-A

OLAS NARODA, 21. JA.W
Margarita
njenim besedam verjel, oM-rto da bi bil letal po vseh ulieah celega Pariia ia se izognil edino ulici d'Antin. mesto da bi bil preživel
ta večer v družbi svojih prijatelja* in šH drugi dsn ob dotoeo-neiu ea«u k njej, igtal Ot eia,
sem »e pla/il tain okro«* in vohunil ter si izmislil eeio duhovito kazen: da ne grem več k njej. Za llosra! — saj je morala biti tega m*pnaAlimi A» «a-| K«*, kjer sem imel le malo upa-|uaravnoe* vesela; saj sem se ji i neki odgovnn	nja, da jo najdem. V Vaudeville,, 0™1 zd*!i končno bedast in
't1
Iz 6ilricSi
.pmvljen.
da »ji ki «*em
J
i
v mil. m vp
ia j« ji i«
■ m
, kubki
a bi bil i<«ia \
»H mlI u , to i»če pismo ii /»■ prin*-*ej<
•vrtu bil i »1 zopet p
rat -Mu i
re.» v Variet.. v < >prra Cmque _!nJta	*«*»» je»-. ampak
d: nikjt-e je ni bilo.	I**"10	m prednje.
Ali «etu jo k svojim pismom ta- J	vnekaku bi b»i moral po-
» |Mrfrl, da se ji ni ljubilo nič slatl Marrertfi že takoj vsaj kak P«»u*n, veste, ženske včasih /.e »e mladega italijanskega bojevnika v- ah j »a je hotela izognili tak dar. ki bi ji jasno pokazal. da;P°trpijo, če varate njihovo ljube- Carlo Spessi, 1. regg. Genieo, re-
—	Dobro'. Sploh im jako ugaja. da Mareeriti ni težko po meni! j sem vskii^-jiil s prisiljenim nasme-
.	.	. . I Tree tracaiatk*. AM with th» po*
—	"i popolnoma |k> pr*vnn! master at New York, N. Y. on Jan. 21, Storili sate le. kal* je bila vaša 1MH, as r**|nm<d by da Act of Ortober
dolint^t. iii ste bili bolj pametni j	6, 1917.
kakor «>na. kajti t.» dekle je vas' v ulici Treh Kraljev je moral že preveč ljubilo in ni govorilo biti nastanjen oddelek italijanskih drugega nego o vas; radi vas bi ženijskih čet .Našle so s<? tam razbila storila lahko -c- kako neum- He vojaške navadne pisarniike ,,os1-	|stvari, med njimi točen očrt boj-
—	Ju zakaj mi ni odgovorila, nejra odseka od Kostanjevice v Č* me je ljubila ?	j Gorici do Vrtojbe s Šepetrom, Ro-
jv! bi1 a ž ni m dolom do Kemperliea. Ostala
— Ker je spoznala, da - fespatuotna, ko je vas ljubila. In vojaška knjižica nam predstavlja i potem. vesite, ženske včasih že še mladega italijanskega bojevnika:
vami, k«r se
mixLi
» J* i ara
ia
pri'
preči • La bi bilo vine m se ak«aal. je itUžala ura, ko kovati odgovora. »I, da setn jej pi-
mm
MJ 111
nek,
1ST ku
poiilM.
fe mukalo, <ia l>i mi ira je dala ter ar naredit,
i nem ter pogovoru je biio z vodilo. . „
'loko satnoljubli j rojih !|»o glavi, ko *re«čam naen-j krat na Houlerardu Gastona.
V prana! me je. od kje priha-! jam.
j — I j. Palais-Roval. sem odgovoril.
—	Jaz pa iz Opere, je rekel; nitnlii sem celo. da si tudi ti tam.
—	Zakaj *
—	Ker je bi*a Margerit* tam.
- A! «hia je bila tara?
—	Da.
—	Sama?
—	Z neko prijateljico.
—	Nobenega drugega?
—	Grof O. jo prijel za hip v njeno ložo, toda potem
vem
tudi pravico, da ravnam ž njo. kakor se pač ravna s takimi de-
kaj se tiče, in kar bi mi dalo a nikdar ne odpuste, če ža- i>erto lanciamiamme. Rojen je bil
lite njih ponos. In vi žalite pred ta italijanski fant 19. januarja vsem njih ponos, njih sanioljubje. 1899, to je star 18 let. Tako na-kleti. Toda, seveda, — kako sem'llko jib zapišite že čez dva dni; glo je pospravil svoje reči, da je mogel to storiti, ko sem se bal' Pa navajajte kakršnekoli hočete pozabil v Gorici svoj "Libretto razžaliti, če že ne njene ljubezni j vzroke za to! Jaz poznam Marge- person al e.
do mene. vsaj svojo ljubezen do r^°- P^j bi umrla, kakor bi od-| Ta ' libretto'' vsebuje pod za-
nje In to bi so bilo zgodilo, ako bi bilo vi;leti le od daleč, da jo hočem plačati s čim drugim, kakor s to svojo ljubeznijo, ln če bila ta ljubezen že tako čista, da je nisem več niti mogel, nki liotel deliti z drugimi, potem je bil vsak šo tako krasen in drago-een dar v^e premalo, da bi mogel biti tudi le znak moje hvaležnosti za toliko, čeprav le hipno srečo. To sem si ponavljal vso noč in f™ JO to sem bil pripravljen vsak hip, gledališč a J kadjrr lx) I>rilika- povedati tudi
I
č-as, da se prikažeš Mariponti .
Danilo se je, a jaz nisem .se spal. Ime4 sem mrzlico; nemogoče mi je bilo misliti kaj druge^ra nego nanjo.
Kakor vidite, se je bilo treba odločiti ter končati ali ž njo, ali pa s svojim kesr.njem.ako mi bo ona sploh se hotela odpustiti.
Toda, saj veste, — svoje odločilne sklope človek vedno odlaša.
[kalilo nieeaar.i	vojvoda iz
liHetn vedel, kako Mlih[ KeuI ve* vi»ega	ki tu,Li °b	bil uam'
,i»[i skoval okrt>" t«i ^»e<iež, ki je ostal prazen j <-elo 4>redstavo, in bil sem prepri-...	. lean, da si ga Wjč\ ti.
sel malo vm trr
ot..,n vnul' .rm si mkl*L S1 " Totia naJ bain -iaz » vnem, ki kaj t*žko pru-aku-1vs ^ k-»er Je Mar*erita? . lastno prazno vrro aem upal' ~ Ker ^ ian«t* rad&- ^ vra«a! rdiio, da bo potem njeno p«-1 —^ Ll kdo u Predal to? ž.- i . N» >t t-pno pričakovana ~ Prndenca, ki sem jo srečal_____
»a i * J« jo v^lno. ko človeka "aj- C'entitam, prijatelji Take Doma i^isem mogel prestati, k nji loma.	j ljubic« nima vsakdo! Na tako
latral	si sameanu sebi, da	ia,lko P«»c®en, —
ie ne \mgmM tako hitro! |tri>el moj ponos, ne da bi bilo vi-■-<•! po sv..ji navadi obrdo-| l** i»ripmste Gastonove bestnle deti, kakor da se je to srečanje ni \ i . i a< ; j„ y,»y, na oglu sU !,ki pokazale vnovič, kako ne- zgodilo le slučajno. Seveda, če se
. »Ia. *rm se oilločil danes verjetno neumno sem ravnal, f'e vst> to sploh posreči. !\. Ifoval, satuo da sem	^^ weeal včeraj in <la bi bi-j 1:ilo je ob devetih, ko sem hitel
;i| nko'/i ulico d'Arrtin. In govorila o tem, bi ji pač ne bil k Prudenci. t r ti i ako M-iu Mdel priti od pisal tega bedastega pisana.	Začudeno me je vprašala, kaj
k.i,M» /. ui.ko, mi-slU, daj Že seui hotel iti k Prudenei ter pomeni ta zgodnji poset. Njo i o / « ►. lgr>v<»rom. Toda jo poalati k Marg«riti, če*s da mo- Toliko poguma nisem imel, da m . n v>o uih-o in nisem ( v o riti ž njo; a bal sem vendar, '^i ji l>il vse odkrito povedal. Odda ni i že iz maščevanja odgovori.'govoril som ji samo, da sem vstal da me ne more sprejeti.	tako zgodaj, kor sem hotel dobiti
In vrnil sem se no uliei d'An-i^ kak Prost;or v P0^ do C., kjer U« domov.	i« Takrat stanoval moj oče.
— Iilagor vam, da lahko zapustite Pari/, zdaj, ko je zunaj tako
govorila.	j glavjem 44 Rieordi del soldato ' vse
—	Kaj naj torej storim?	j ]>olno naukov m navodil za voja-
—	Nie. Vi pozabite nanjo, ona ka, kako se ima ravnati v vojaški na \as. pa sta na čistem in si osta- službi.
net a prijatelja.	• i V Gorici so napravili kordon ob
—	Pa če bi ji pisal, naj mi od- vseli dovodnih cestah. Oblaki so pw*a *	j uvidele, da je bilo marsikaj ukra
—	Bog varuj! -- ona bi vam denepa in da so nastale v varnost-odpustila!	-1 nem in zdravstvenem oziru take
Skoraj bi bil skočil k Prudenei razmere, da treba najprej krepke-iu jo objel.	| ga očiščevalnega dela, predno se
Četrt ure pozneje se-iu bil doma more nadalje dovoljevati vstop v in pisal Marge rit i:	j mesto.
Nekdo, ki se bridko kesa - ,Kdor je fbU v ^f4«' je ]ahko nekega pisma, ki ,ga je odpo- ^ T' " ' Jlh P^0" slal včeraj, in ki jutri odpu- Z^* bo ™ ^^^ ^ela v me-tujo, ako mu ne odpustite, bi SJJ mJ ■ ' ^ ^	Za"
rad vedel, kdaj bi se mogel t ?" ^^	~
zgruditi pred Vaše noge...	^
Kdaj boste sami? Kajti Vi	^dor pride v Gorico, se
veste, da mora biti spoved ZZJ ^J ^lJ^^ brez nrič	l m^ozmi	m vsakdo se pre-
priča, kako je povsod nevarno. A-
Del sem to pesem v prozi v za- ko odpreš hišna ali sobna vrata, ni-vitek ter jo odposlal po Jožefu, si ^otov. da ne zadesies na kako ki je izročil pismo Marge rit i sa- granato ali kako drugo razstreli-° 3* nisem smel, zato sem iskal, kako'mi. Rekla mu je, da odgovori po-iv0, ki te	raztrešči in ubije
gl®j>.bi se ji dalo približati, ne da bi'zneje.	! Potrjuje se vest, da so o<lpelja-
Zapustil sem s\ ojo sobo samo staresra in mladaga R^-sa, resta-toliko. da sem šel obedovat, a ob ^terja 4'Pri pošti", ki sta bila
i kakega po^trežčka, ki mislim, brc/dvomno u-povprnaal, ali nima ni-
Ka bil i vil in «ar zame.
l>iiM[M*i aem »b> Paiais-Iioya! ter Itopil j>ri V.'ryju. Natakar mi je »sil, kar je sam hotel kajti niti it a k nil se niwem ničmar. Nehote
in tu»i
Vprašil sem zoj>et vratarjru :di| ni ničesar zame. — Ne, gospod.
Pogledal sem jo, čt?š, ali se nor-uje iz mene. Toda njen obraz je bil resen.
Ali greste poslovit tudi
i >i
Najbrže je hotela videti, ali u- -al neprestano svoj notr «-<1 h	• _ ■ ,	.
- I ... 1 * , krenem se kaj drugegn in prekli-t stnu. SiiMinjK* s«ni vstal'	, i
J	«-em svoje pismo, sem si rekel, ko
domov, kakor da se mi	h^l •pat : toda ko bo vide-k Marf?er;tif je ^rašala , i<tira
la. <U ji jaz ne pi^mi. P^la: ret>uim glasom
jutri ona meni.	| __
No. imel sem dovolj vzroka v' obžalovati še stokrat
pisma prav
jaz
M argvrit :nega iO mudi. ..r ni prejel ničenar. Torej ga! srm fi rekel. A sluga ti živega knrta, ixlkar swnj diel.	-1
oni noei, oožalovati »e stokrat m stokrat, kar sem bil storil. Sanv . brez spanja, ves nemiren, do blaz-'	nuslila J no#.t£ ljubosumen! Ln vse to po
lastni krivdi! Norec! Ali bi ne!
—	Prav imate!
—	Kako to?
—	- Gotovo! Ce sta se že
spri
enajstih zvečer še vedno nisem ostala v Gorici, kjer sta svoj ča« imel odgovora.	| P°dpisala italijanskega posojila
Tedaj pa sem sklenil, da mora 120-000 lir. Veliko skladišče razne-biti konec mojemu trpljenju ter .bIa^a v živilih je bilo v trgo-da jutri odpotujem.	jvmi Orzanovi v Gosposki ulici.
Vsled tesra »klepii in ker sem Mlatli 0rzan je bil ostal v Gorici, hil prepričan, da bi itak ne mogeL K.° so Italijani bežali, je bežal tu-zaspati, nisem šel v posteljo, am- dl on ln kak»r mislijo v mestu, jc pak sem se lotil .pospraviiati svo- m°Z°l ubežati pred zavezniškimi Opravljeni kovče- ('rtami iz Vidma. Tisti, ki so bežali potem, so se mogli odbijat i iz Vidma dalje v Italijo, druge, ki so odšli pa pozneje, so zajeli v Vidmu in pred Vidmom ter jih pripeljali nazaj.
Povedati vedo marsikaj zanimivega.
Orzanovo skladišče je bilo zaplenjeno in blago razprodano. V Pri Treh kronah" v Gosposki ulici se nastani gostilničar Figelj s Travnika. Neznana je prejšnjega restavraterja
je stvari v pripravljeni
(Daljo prihodnjič j
Roparji v taborišču.
Igovoriti. bi mi l ila že davnt (govorila'
Iti zdaj una obžaloval iz du
ton svojega pisma. Molčati bi bestde,"ki senu jih užival Se samo' 1 moral. popolnoma molčati, dvakrat in ki so mi ie vedno zve-
»jti to bi jo bilo brezdvomno]uei0 ^ ^jn v lU(/ji grozni za-(baš ^juden elovek; taka pisma si
T pnšfuosti ?	j dostojen človek misli, a jih ne
ln najhuje je bilo, da je bil moj piše. razum sam proti meni Da. vse mi j — In s kakim glasom vam je je govorilo, da me Margerita lju- rekla to?
bilo lepše molčati t«r biti sedaj Vase pismo, pri njej in poslušati nje sladke J _ in fcaj vam je rekla?
Rekla je: Moja ljuba Pru-^. ...	^	jdenea. vai ljubljenec Asrmand ni
Taborišče Funston, Kan«. —
Neki mož, ki je bil v uniformi vo-. |jaškega stotnika armade Združenih držav, je napadel banko tu-	jrostiljJ kajšaijih vojaških čet, ubil je s sekiro tri bančne radnike in dva t* žko ranil. Eden težkoranjenih je usoda
E. F. Winters, podpredsednik re- tamkaj Nenica*BaiimgartnarsVoT enkrat J*™* Z;'eZne -1bfnke V Kan^ ^ trdili, da so ga Italijani h la. čemu naj bo vse nadaljno? ^ °n b° najbrz ranara podle- *re]^- Na hotel 4'Treh kronah"
-	Torej veste t^ že a*i? i" V- •	.. , v „ streljali Italijani iz Števerjana
-	Sri^^ ^TjJVta^liJiS^'^^^.^^ takoj spočetka, sluteč tam najbr
strašni
akega deželnega predsednika, ni
več; tudi ceste od pokopališča nav-^zgor ni več spoznati.
"Pri hrastičn" vidiš samo še štor hrasta, vse drugo je komaj spoznati, da je bilo tam obsežno domovanje. Tam lcv0 gori te jc pozdravljala stara cerkvica sv. Katarine. Sedaj je vse raztolčeno in razbito. Ljudje, ki so vztrajali lani do invazije Italijanov v Gorici, pravijo, da vtisk je ta, da mesto od takrat dalje ni mnogo vee trpelo, ostalo je približno tako. Nekatere stavbe bili Italijani neko liko popravili za svojo rabo, sicer pa so se bili zakopali v mestna tla in jih utrdili.
Nemci koljejo živino.
True translation filed with tlw jKwt master at New York, X. Y. on Jan. 21, 1918, as required by the Act of October 6. 1917.
London, Anglija, 18. januarja. 4<Deutche Zeitung" objavlja poljedelska poročila, ki kažejo, da je zaradi splošnega pomanjkanja krme v Nemčiji berlinski trg za polovico manjši kot ponavadi. Veliko število krav morajo poklati, da se morejo oskrbeti predpisane racije mesa.
Učinki pomanjkanja hrane resni, posebno med otroci, ki vsepovsod kažejo, da so premalo hranjeni.
Jetika zahteva mnogo žrtev posebno med mladino in griža, ki jo bila poleti zelo razširjena, ni prenehala s prihodom zime. Vzrok temu pripisujejo, slabi hrani. — Zmanjšanje rojstev povzroča velike skrbi> posebno se z ozirom na velike izgube v vojni in na razširjene nalezljive bolezni.
Dr. Koler
TDRAVNHE
«38 Pen Ave.. KtteWfk Po
Dr. Kolar >• n&J-■tarejai •drxTnlk.
lin v Plttstrargbn, ki lina IS-tetno prakso ▼ ftdrmrljt-nju TMb molkih bolcanL
Sastrapljraje krvi sdravf m ffla-■orltlm tO«, ki ga J« Iran«! dr. prof. Erllch. Ce Imata moiol}« ali m«trar-tke po telesu, r grlu. Izpadanja tu, bol«Cln* t kosteh, pridite ln lx««m vam bom krt. Ne Čakajte, ker ta bolezen r«e naleze.
Vee moike bolezni zdravim po okra J-8anl metodi. Kakor hitro opazite, Oa ▼am prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite ln jas vam ga bom sopet povrnlL
Hydrocele all vodno kilo ozdrarUs v SO urah ln elcer brez operacije.
BolezM mehurja, ki povzročijo bo-lečlne ▼ krltu In hrbtu ln včazlh tudi pri puičanju vode, ozdravim s gotovostjo.
Revmatlzem, trganj«, bolečin«, o-tetcllne, srbečico, ikrofie tn druge koine bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času tn nI potrebno ležati.
Uradne ure: vsakdan od 9. ure Zjutraj do 8. zvečer; v petkih od 9. zjutraj do S. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
S poito ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabite Ime In Atevllkol
Zdravim eamo moike osebe
Dar.
Za reko šumni se mraee lesovi, obzorja v tihih plamenih gorijo, nad njimi plove osamljen oblak. Se zadnjo ladjo zibljejo valovi, v njej ribič zadnjo poje melodijo in v bregu rože dihajo v somrak.
Iii kot te rože so besede moje, v vrtovih moje duše so vzcvetele in zdaj dehte v mladosti mi večer. In kot to morje zvezd so misli tvoje,
nad vrti mojih rož so zažarele; in spaja rože z zvezdami zefir.
In spletam rože v vence plameneče in venčam tvoje zvezdnate oltarje, na njih darujem se ti vriskajoč. O ti, o zvezda moje zlate sreče! — Za lesi tonejo že zadnje zarje, objeta greva v čudotiho noč....
Posledice nove postave.
Z dnem 1. januarja je stopila v državi Wisconsin v veljavo nova
postava glede možitve, da mora biti namreč ženitno dovolilo razstavljeno na ogled dva tedna. Ker se to zdi muogim predolgo, se temu izognejo. Okrajni klerk je iz j aril, da polovica ženitnih kandidatov gre v Waukegan, 111., da se tamkaj poroče. ter da bode država vsled tega trpela čez 25 tisoč dolarjev škode. Sedaj se deluje na to, da bi se ta postava razveljavila.
Železna ruda iz Minnesote.
Iz Eveletha, Minn., poročajo čez 46 miljonov ton rude je bilo poslane iz Mesaba železnega o-krožja v letu 1917. Največ rude je poslala Oliver Iron Mining Co.
Večerna pesm.
umirilo; drugi dan, ko bi a zaman pričakovala, bi bil« >tovo zahtevala od mene pojas-iu tedaj bi bil čas. da bi ji ♦ dal, kar ji gre. Tako
ji gn i ako bi jo t>j jvedvoeta ta načrt, da preživi j — Smejala se je in dostavila:
gotovo razkrinkal; ni to seui'	'
tri; razkrinkati jo! Zdaj itil «e popolnoma, <la bi ji bil vse, kar bi tu t bila rekla, iti'
potrp«*! vrne, kakor da bi
videl več.
TJ' tjš'
vse poletje sama z menoj na de- Dvakrat je večerjal pri meni a želi, potem ta gotova resnica, da ne pride niti, da bi mi povedal, je jKMtala moja i»opoinoma iz ali' jc dobro prebavil, •svoje volje, koso bili moji doliod-J To sem torej dosegel s svojim ki vendar docela nezadostni za pismom in svojo 1 juhosunmoatjo? njene jmtrebe, da, celo za n.iene Res. težka kazen za mojo nadu-kapriee. Torej nič drugega nego upanje, da najde pri meni Iskreno ljubezen, ki bi jo vsaj nekoliko odškc*dovahi za vse to gnusno prodajanje. In jaz sem ji že drugi
.»al sem še vedno, da pri-sama k meni; toda ure so md-• ale in nje ti i bilo. Skratka, Margerita ni bila. ka-hr ^o *lv o raj v*e druge, kajti Ie
I al o katera bi ne bila odgovorila, dan stri to upanje in ji plačal z kt Jako pismo uiti ene besede, jr.efcrtmno ironijo njeno nesebično
peti!i M skoraj tekel na ljubezau. To, kar se«m storil, ni |haitipa-K!ys«es.	j bilo več saino smešno, bilo je gr-
t «■ jo are."am. naredim ka-jdo. Da bi bil to žensko v>saj pla-or dn	\idim ne. Videla bo čal, potem bi bil še imel pravico
aj, da mi ni nič več na njej. sem1 rogači se njeni udanosti! Tako pa
, nt nail
Na ogtu uliee Royal sem jo na-nkrat tigUsI d v njenem vozu. [rišlo je vse tako nepričakovano, »Mnn obl«lel. Ne vem. ali je to povila. — bil «*tu tako zmeden,
*otn videl edino 'e njen voz. 1'sta vil sem se m nisem šel da le ZftfVl sen« čl t ali gledališke J-lake
sem bil videti podoben parasitu, ki ubeži ii? gostilne, predno polo-že račun pred njega. Res, neverjetno! Šestintrideset ur, odkar sem jo poznal, štiriindvajset, odkar je podala moja, in že take zahteve! Mesto da bi vriskal sreče, da mi je podarila svoje arce, sem, jo hotel imeti celo, popolnoma kajti upal sem, da jo bom z&ac in jo prisiliti, da pretrga na-! 1 še enkrat	j enkrat vse zveze s svojo pretek-
gledališču Royal je bilo na- loot jo, ki je bila edini vir njeni jeno nekaj novega. Tja pride bodočnosti. Kaj som ji mogel tovo tudi ona. sem bil Še ob lože to i
tow !
—	In kaj je bilo sinoči i njo!
—	V Opero je šla.
—	To vem. In potem!
.Ie prišla večerjat domov.
-- Sama?
—	Z grofom O. mislim.
Tako torej ni napravilo moje pismo niti najmanjšega vtisk a nanjo. ..	•
Pa so ljudje, ki pravijo na kaj takega: Glejte, nikar ne mislite več nanjo; ta ženska va* ni nikdar ljubila!
SLOVENEC

sploh očitati? Ničesar! Pisala mi je, da je bolna, ko bi mi bala ven-kar ven, s tisto
zoprno Mkri*o«re«o*jo nekateri*
nož z
se je, da sc- je odkril ta že naše oficirje. Vladni komisar trojni umor vsled stoka- Dandini pravi glede dovoljevanj« nja ranjencev.	obrti, da se bo držal v glavnem
Kopar, ki je imel najbrž pomoč- načela: varovati domačine v Go-mka. je oropal blagajno in ubežal rici. Nekdo iz bližnje okolice je s precejšnjo svoto denarja in z ne- prosil dovoljenja za kavarniške kaj bondi Posojila za svobodo obrt, ker izvršuje tako v begunstvu kako sta prišla roparja po zakljuc- v goriški deželi, ali conte Dandini ku dela na banko je uganka. mu je odbil prošnjo* dragega iz Pozneje je dospelo iz vojaškega Gorice pa poslal k okrajnemu gla-tabonšča Funston še naslednje po- varstvu, da dobi dovoljenje za dru-ročilogovrstno obrt, ker seda-Je začasno
L ganka strašnega umora, ki je ne more izvrševati, bil izvršen v taborišču Funston Oberdankova tvorniea soda-vo-eigar žrtve so bHi štirje ljudje in de in pokalie je razbita, steklenice en t*zko ranjen, je najbrž rešena poškodovane, porušena je bližnja vsled samomora, ki ga je izvršil Valentinčičeva hiša, na Pokopali-stotnik Lewis R. Whistler od 354. ščni cesti obe. pešpolka.	,	| Hiša redarskega nadzornika Ja.
Kapitan Whistler se je ustrelil nežiča ob Solkanski cesti je bila dvakrat v glavo. Prva krogla je tudi zadeta. Pod konjedercem sc udarila v podoČno kost in spodle- bili Italijani napravHi čez Sočo tela, druga pa jop rebila sence za pet lepih trdnih mostov. Hodni-dosnim očesom in prebila možgane, kov pod zemljo je na raznih kra Ustrelil se je z vojaško puško. jih poleg rovov in jarkov vse pol-Kaoitan Whistler je zapusti1 no. Črčina je vsa razdejana. V tem pism,o naslovljeno na neko žensko predmestnem del proti Krombergu toda njenega imena vojaške obla- so stanovali sami Italijani Grčin-sti nočejo objaviti.	3ka višina se je preeej znižala
Besedilo tesra pisma slovet 14Mi- Grčina je bila važna točka , slil sem na samomor že dalje ča bojni Črti na jedni strani proti Sv sa. pa nisem imei nikoli pravega Katarini, na dragi proti Rožnemu povoda za to. Včeraj pa sem šel dolu. Znane hiše pri Viklerjn za ven m sem si sam pomagal do pokopališčem, kjer je gospodaril vzrokain vjno točil t,rat pokojnega kranj
Življenje spletem v venec plame-neči
iz belih lilij mojih misli svetih, iz rdečih rož, rastočih v tihi sreči
v opojnih mojih dni prelestnih cvetih.
In vpleteni v venec solnčnic žar
goreči — žar neizdanih ur, od sanj prevz«1 tih,
in čudesnih vijolic vonj mameči — vonj tvojih las, od mojih roj ob jetih.
Vse, kar je v moji duši kdaj br-stelo,
v girlandi plameneči bo žarelo in zn jo dehteče lasi ti o vi jem. A ko opletejo se roke tvoje v razkošju trepečoee tluSe moje, se s tvojih ust pozabi jen ja napijem.
Javni notar in tolmač.
Kompetentnega notarja in previdnega tolmača potrebujejo naši rojaki skoraj vsaki dan. Dober nasvet Vam lahko prihrani mnogo nepotrebnih stroškov; pravo in nepristransko tolmačenje Vas lahko reši iz neprijetne zadrege.	,
Anton Zbašnik,
SLOVENSKI JAVNI NOTAR IN TOLMAČ
soba 102 Bakewell Bldg. Cor. Diamond in Grant Sts.,	Pittsburgh, Pa.
Telefon Court 3459	(Nasproti Court housa.)
1	KRASNA PONUDBA.
H Doctor 8loaa slavni Specialist X-žarkov nudi svojo službo vsem B bolnikom tn a tem da priliko vsem onim. ki so bUl neuspešno zdravljeni
2	od drugih zdravnikov In potrofiill velike svote denarja no da bi dosegli kake upelia.
Ne plačajte za neuspešno zdravljenje.
"Moj urad ima vse moderne priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen tn en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami. je ozdraviti vsakega bolnika
POSEBNO NAZNANILO.
Jas hofiem Vafa zaupanje, jas hočem, da se a Vami pomenim o rseo _ tejrah v vašem lastnem Jedko. Zapomnite, da Jas nisem navaden
Sadravuik, ampak Specialist s več let skušajo v zdravljenju bolezni kot jo Vila, tak«, ki ao drogi opustili, Omdalje ste bili bolni ln čimbolj kompliciran« je VaSa bolezen, tembolj« volim, ker jas iellm storiti, Zk ter oo drugI poskusili, pa niso mogli storiti Jas nečem niti centa vašega p težko zn slutenega denarja, dokler Vam ne pokaiem kaj mam narediti 2 NI Vam potrebno ij«at*a delavni čas la sdrsvijenje je prijetno bies 5 vsaklk bolečin; torej različno od vseh drugih. Jas	čudovite stroje
5 »dra^Ucnje vsakovrstnih bolezni In čudili sr boste. Ako me obldCete, Vas bom oseteo sdravll s namenom, da vas ozdravim v najkrajšem časv. MoJa popolna preUfcava s rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bo droid 1« mislili, pridite k meni tn dokazal bom. Ne odlašsjte, •wsteleprisnaakajnosdajf aastonj.
PITTSBUBGH. PA. Ob noMJah od 9J»
smmteMiM

mmmmm. n Vahtm »Mttito In nasvete sastoo
PRSTboctgr SIOM
_ at ». «Jntr*J do 8.
nmmSHM
WPP*"-®- n PIJ
SLOVENSKO
r
j podp. društvo
®
I
svete Barbare
■m
ZA ZZDIMJZNE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
januarja 1fft v državi Pennsylvania.
ne 21.
t. LAVNI 1'RAUMKI: Predsednik : F f. TA t "CHAR. «7-1 Aksay Ave,, Roc* Springs, Wro, 1'tMlprvMwdnik : A KOI5 VMJLENC. box 1M, It rou xhtmi, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVf-IČ. box *U7 Forest City, Pa. PookjAoI tajulk AVUl ST GOWTlftA. bos 31© Fomt City, Pa. Klajajgilk: JOSIP MAKINtlC. Xu6 St. Clair Arc.. Cleveland. Ohio, Pumotnl l»l.i«ajblk Id rattfvlk: ANT HOCHCYAR. RFO No. 2. box 27. Bridgeport. Ohio.
/	NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadz. odbora: JOSIP PETEHXEL. bo* Willock. Pa.
1	nadzornik : JERNEJ HAFNER, box ISurdlnc, Pa.
2	uada<4TiIk: IVAN OROftCU. E. i:i7tb St.. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
*>rot. odbora: MJftms (»BftEŽAN, box 72, E. Mineral Kan*. FRANC TEBOPf (C. R F. D. No, 3, box 14«J, Fort Smith. Ark. JOP IP t rOLoB, IMti So. 14tb St., Springfield, III VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V GRAHKK. m;i E, Ohio st„ Plttabad, P«,
Štiri zanesljiva zdravila.
KsRpli ** 'do ntvrijetu prtkura in »ahta^a atpe^trn
idraril«. d« BMSji* lilo botatni m antlb »I.JV.
SEVEROV
Balzam za pljuča
fUl—m I or Lao**) je prtjetac. id*lno in u«p*-šno zdr»-v«l«x»kaielj sa »Mkffi (imam družine. Todi rwjniniii&e fleu-tnore T»t; to zdrsnilo z dobrim učinkom. Ji* »»ot.ajf nitc«Jr~ra '»pij« ali p« mc-fija.
98 tn SO cantov
Pff hlaH n«in«ni »voj prihod s ponovnim kihanjem, »n-*	beat-o nosne vetlino in hudim r*avobolom. Dobra
narada ja. da * prehlad odpravi takoj -po'ftk* s tem. da *e
QEVEROVE
Tablete zoper prehlad in hripo
<Srvera'a Cold and Grip Tablet«) pcmaa^ so. ker prikfaj&uo t nuno« t prehuda, kaurega od	. v enem ali d»fh dneh. oko
iih \ žamete o pravem tasu In p« navodilih
PfMiihtntk
1 porotnik
" porutul*
Kol mazilo r** rnor*TT1L> dtwoJj toplo priporočat , da " t»a> tM'-i« initl:h dobro pmnu>n r.omti* ■red-iro, ki oflahi pod ic« nam
SEVEROVO
Gothardovo olje
fSevera't Guthard Otl> kije c»;>e&au mazili za sdravljenje na r>>tov k raj omejenih bolečin v prsih, hrbtu in »trmni. proti revmatična, bolečin.131 v ledja, in v vsakem slučaju, kadar je potrebne kako mazilo.	Cena 30 in 80 centov.
je ponavadi nered v ledicah in »e ne sme zanemariti, razite dm
Bolečine t hrbtu __________
tO »van:J narave. 1'ogiajte po vzrtku in zdravite »e »
SEVEROVIM
zdravilom za obisti in jetra
^Severa » Kidney and Liver Remedy) ki je cspeSno zdravilo za 'dravljenje scalnih in meherjevth bolezni; osdravi boieein^ v hrbtu, otekle coffe. omotico, slatenco, ioič in bolni £elode<-. Cena 75c. tn 9M8.
Fra.ioo glasilo: ' OLAK NARODA", «2 Cortlandt St.. New York, N. T. <>nj«ua druAtva. ozirotna ujlb uradniki no napro«ent pošiljali vse do-direktno ua gla\n*-ga tajnika in oik<<mr drugega. Denar naj se pa po-Mija .-.lino i<otam |*jAtnili, t-ksprt-snlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pt Df [vtoni privatni L <Vxov. na naslov: Frank Pa v lovili. Farmer" * Miner« National Rank, Forest City, Pa
V ~<u£*ju. da of*zijo (lruAtrenl tajniki prt poraslih giavnefta »«jr>ty« kak* pomanjkljivosti. naj to n**n« locua u .znat-ljo urada ?iav rajnika, da ' ar Huutitv napako popra riti
Vojna proti carizmu.
<1m knjige Leona Trocki 4 4 Bolj ie viki in svetovni mir", ki je bila pisana pred izbruhom ruske revolucijo.)
Tree t ran aH,« fll*d with the pn*dmu*ter at N>w York. N. T. on Jan. 21. • 11*1«*. a* required by the Act of October 8, 1917.
Kaj ^it n earizmoui? Ali l»i zraaea Nemčije in Avstrije ne po M'-v.la ]• n, 'j e*ri*maf In ali bi U»bre	j>oraza cariz
a v vfi.« :j • ri ■ It« hlaJe doHi1 posledief razko»»anja Avstro-Ogr-
—
N*>Blakt
\ iitiiat na t ijt* majhne c trebil pi HiWf, n f-oranje /« v irn ilopotinr
Rcnalfii
Vsako teh itir>h zdravit in dro«r Sererovz zdravila prodajajo TM krajevne lekarne A:.o iih pa vai lekarnar nima. pUite nu
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Rad 1>j izvedel za J1ARTTXA ŠI-MEC, ker mu imam vev važne-ga sporočiti. Preje je bival vec let tu v Nokomis, IU., in potem jodoel nek h m v Ohio. Prosim eenjeeie rojake, . ;o kateri ve.
ŽENITNA PONUDBA.
illadenif, ?itar 32 let, ma&ini&t, rimo-kaio^iean. se želi seznaniti Slovenko ali Primorko v s vrh o itn rt be. Pišite na: — .	M.S.Frank,
kje se nahaja, n , mi sporoei, 317 E. 20. St.. New York. N V. ali naj se pa .sam javi*. — Franki	{'J1-2H—1 >
Tomaži*. R. R. 2, Xokocuis, 111. ---
Kojako v ruskem ujetniišt vu prosim, kdo ve 2A naslov sledečih: JERXFJ NOVAK, podomju-e
(19-22—1;.
Zolirn izvedeti za nasJov svojih dveh bratrancev JO<?lp\ JANEZA Ml'SKO. Josip je bil v Pittsburgh!!, Pa., Janez pa v Clevelandu. Ohio. Prosim, da se mi oglasita na naslov Johni Šercelj. 1931 22. Place, Ciu-j ''ago, i i-.	. ] i)22 .
Spari e iz Lnte&a. na Dolenjskem; JANEZ VALENTINClC iz Peje, fara St. Jur pri Grosup ljeni. FRANC PI RKAT, ki je bi! svojeeasno v Ljubljani; FRANC OMAHEN. podomade Špan iz Dobrave pri V-šnji gori: JOŽEF A RJAV C*, loiosraf v Višnje gori. Vsi ti se nahajajo nekje v ruskem ujetaii-st\~n. Kdor mi naznani pravi naslov. mu podarim 5 dolarjev. Pišite na naslov: John Novak.
ke "z vsemi posledicami slednje". Po razjasuenju bedastih naspro tij v programu nemške sooijalne demokracije, zaključuje on svoja izvajanja z upanjem, da bi reakcijonarna Nemčija lahko izvršili pose!, ki bi ga revolucijonarna Nem .'-i je na mogla i?r\'ršiti. Credo quia absurdum. (Verujem v to, ker je absurdno).
Nasprotno pa poglejmo, da «"e ni nekaj, kar bi se moglo reči v I prilog temu obstoječemu vprašanju. Ali bi mogoče poraz carizma ne j pripomogel k stvari revolucije?
Glede te možnosti se ne more reči ničesar, kar bi bilo proti .njej.
Mikado in njegovi Samuraji niso bili prav nič interesirani pri opro-ščenju Rusije, vendar pa je dala rusko-japonska vojna mogočen impulz revolueijonarnim dogodkom, ki so sledili.
Slične posledice je tudi pričakovati I/ vojn*- meti Nemčijo in Kusijo.	M
Da pa »e razume popolne politične možnosti tega razvoja, je
*reba vzeti vpoštev naslednje dojstva.
Oni, ki domnevajo, da je rusko-japonska, vojna doveola ali povzročila revolucijo, ne poznajo ali ne razumejo zgodovinskih dogodkov.
Ta vojna je le pospešila izbruh ruske revolucije. Iz istega vzroka pa je ta vojna revolucijo tudi oslabila. Oe bi se bila razvila revolucija kot posledica organičnega razvoja notranjih sil, bi prišla velijo pozneje, a veliko močnejše in veliko bolj sistematično. Vsled tega nima revolucija nobenega praveira stika s sedanjo vojno. Dru-gaiSNMigrvhi »»-^mliK -itmonrat j«- polagajo veliko ?a stvar pa je, da je rusko-japtnska vojna oslabile carizem ter oja-\ . raš ,n j. , kadar razpravljajo glede vojne. Zdrohlj. - ijapoii-ki militarizem. Isto vHja še v veliko večji meri glede se-
opravičuje s p-	nemško ruske vojne.
Rad bi izvedel za naslov svojega braui IVANA OAJiRENJA, ki se nahaja nekje v ruskem ujet-nišivu, kakor tudi za naslov svoje sestre JOŽEFE GABRE-NJA, omožcue MER^E. ki biva nekje v Združenih državah. Prosim cenjene rojake. Če kdo da javi bratoma; Frank Ga-brenja, 801 Broad St., Johnstown, Pa., ali pa: Anton Gabre-nja. R. R. St. Gixard, Ohio.
(19-22—1)
7»V
uoh'cni
— w to
Francije.
V teku let 1912 do 1914 j
Uiuc. navaja kot vzrok z*	enkrat zn v-^lej prepreči!
oil rarixatu. - Uiaki <M teijaIUtW-nt
k" 'itf potffb«* oiiranihe i^n-ti nevarni^ti ru^k**
velikanski indwvtrialni razvoj Ru-vsako protirevolucijonarno zatira-
nje.
•n
ju» stav
MI.J«
•ravi Ko
-Kura • da
Narastek revolucijonarnega gibanja, jia temelju ekonomskih vaja njii; j ruzmod med delavskim: mamami, narastek opozicije proti vedno ni>
raačajor-i l>cdi. j.- dovetlel do viharnih časov, i-k«- misi-j. . gibanje se j,' jx«"asi razvilo na bolj sistematičen način ter ranje eariz ^ ,)ilu	tega utemeljeno na širših sočijalnih podlagah. Gibanje
stopili pod-'*' vslel t^ga trebalo časa, da tlozori in ni nasprotno trebaio sulic
i j« i
n bt
u*ug* •J t«
pa rc nazaj a Marsu in Engelitu ter
** l*«^ravnajm.. račun z Rusija!'* . ki n: bil za^lovoljcu z uspehi svoj*- rtalijaii^k j«- tr«-bi» Italijanom očitati njih ncraruni«'v dunaj-ki in '»firr^ki Nodjillii dem«*kratje nr/anov v njdi "sv»-ti vojni'* prof enota«*!, «.o žrtvovali vr«y> srH»ijalist t . .,! / t i	iver si lanito mislimo \maprej, fla bo prišlo do katayrrofalnegi
• rii-kr-'i- i	\ i »tr. tuljenjih.	''iskega poraza, bo lahko vojna dovedla do hitrejšega izbruha voj-
:•	r a *• • »p - ■» ninia za tr.-nuN-.* nobenega | lie» ^vrda na stroške notranje slabosti Rusije. Če pa bi revolucija
u.	i i : i ro^ko .ivtokracije, ki zatira ruski na jgotovimi pogoji pridobila premoč vspričo takih razmer, bi ba-
Evr , .	, jgneti Holxenzollčrnskih armad zavrnili vsak uspeh te revolucije. Tu
oslabilo rusko ivvolueijomo
Dr.LORENZ.
Jas mm edini slovensko goro-re« Spertallat Hearth botaol v Plttrimrsha, Pa.
Uradne ure: dneroo od 9. dopoldne do & ure srefiar. V pet* kili od 9. dopoldne do 2. popoL T nedeljo od 10 dop. do 2. popol.
DR. LORENZ, Ipedalist «44 Pena Are. n.
Pliteburch, Pa.
IGRE ŽELI DOBITI
Dramatični odsek Slov. Nor. Čitalnice v Waukcganu. Dl. Kdorl
ima kaj igralnih knjižic na razpo-! f> ., c, .. f" ,----
lago, naj blagovoli poslati i mena L	' ' '
in cene istih na:	j {im-zl i
John Bruss. 621 — Srh St., Waukegan. 11!.! C19-22—1)
POZOR, SLOV. FARMERJI!
Kdor ima odveč kaj vinskih trt. čepov za hruške, jabolka, slivo in češnje ter hoče prodati, naj piše na spodnji naslov:
John Herrack, Bos 7.	Plus W Va.
10-21:-1)
i Srbom, borečini i P™«kiii Samurajev. Nasprotno pa so imeli pruski Samuraji priliko.i tičm> «-a-T potrebi.il,a	nlogo braniteljev Srbije. Belgije in Francije.
Ker si lahko mislimo vnaprej, da bo prišlo do kata-vrrofalnega
POZOR ROJAKI
»za sv.»b
.at-gj
•	kau«-ler »"iiačuje Auglij«» ia Francijo kot va
d«-sp<Hizuia. < »■!«, nemš-ii general von Morgan, ki je
iftkuš**n prijatelj (p<itin»B carja, ki ««o šli ^koz;
.volnv j
pozi\dja Poljake, naj zg«xioviji»itrgd' matt-rijalizma
Js- v,».. s m.kzi šob. zg«>dovmtiega maU rijalizma, ^ praaanja. Poraz_ Kuhjp predstavlja sam posebi c»dločilne zmage . .1 dt-.uiM-krra razmerja interesov in lo kljub vsem j;in Avstrije na drugih bojnih poljih, kar bi pomenilo tudi o-j j iais-ic t. mu bahan iu. t.-j \tilgarm >ti in stupid-: »ranjtnje naroilno-političnega kaosa v A\-striji in južno-iztočni Ev-]
r-jpi ter konečno nadvlado nemšketra militarizma r»rv ccli Fvmm
>pi ter konečno nadvlado nemškega militarizma po celi Evropi
* more biti i*kr«no prepričan, da nemški rcakcijonaxci '* tako sovra4tvo do carizma in da ga skušajo uničiti.
a bo » ar./» m p,> komuni vojni za vladarje Nemčije kot j nojakoiu v Johnstownu. Pitts-*
•je. namreč nmy i.y 7vc-/an z. vladno obliko v Nem bur^hu Pa in
PRIPOROČILO.
Cpravništvo Olas Naroda.
priznan in prejo prot Za na^ ce bi i»e frazam. vjw i.o»ti. —
Nihčt dejaxuki g Nasprotno car je bil
či|L	|
< any* m jc n .-obhodno potreben za Nemčijo pod Hohenzollern- lia:; 2&stopnik m si-vr ix d v h vzrokov V prvi vrsti ss > tem ekonomski, kul	m£ OTTO PEZDTP
LTl^maT	'Z* Um	: in j« rešimo, da mo X roke.
not inipenjal*»Ji. ni r. »m«-e. \ -irugi vr^tt pa oja«-uj.* obstoj cariz-
ina monarhijo Hohea/ollemeev t»-r oligarhijo junkerjev, kajti * -iudaju, da bi n« bilo nobenega earizma, bi ostal nemški absolutl-kot zadnja postojanjanka tevdalnega barbarstva. Nemški absolutizem ni nikdar prikrival svojih interesov z ozi-tn na krt s »ro.ist\ o m,>,| njiin -varnim ter vzdržanjem carizma. ki prestavlja Uto «oeijalao obliko. da^ira\-no v bolj nesramni obliki. Interni, tradicije in simpatij.- so pote k ni l r nemški reakcijo-narni element na stran earizma. — Židost Nemčije žalost Rusije. — V istem »asu so UohenzoUernci. poti okriljem carizma. navidez kazali, da »o zagovorniki kulture j^roti barbarstvu ter so bili uspešni v varanju njih lastnih narodov, če nc v varanju ostanka ostale zapadtoe Evrope.
"T ^ odkrito i al ostjo vidim prelomljeno prijateljstvo, ki ga j*.' Nemčija vzdržala na vesten način — je r^kel Viljem U. v sv ojca j govoru ob priliki napovedi vojne, * .-emur se ni dotaknil niti Franct-j je niti Anglije, temveč edinole Rusije ali pravzaprav niske dinastij*-\ v soglasju z Hohenzollenrci in rusko vero.
Pripoveduje se nam, da je nemški politični načrt na eni strani ustvarjenje temdja za sporazum z Anglijo in Francijo potom vojaške zmage nad trma deželama in na drugi strani izrabiti Mrate-giČm> zmago nad Francijo za uničenje ruskega despotizma.
Nemški M>cijalni demokrati so morali ali navdahniti nemškega cajarrja za izvršenje tega načrta »li pa je v drugas uem slučaju pri-;»MM>varj ta načrt kajzerju in njegovim svetovalcem.
Dejanski pa *«-, politični načrti m-niških rfaka-ijonarpev ravno naaprotnega značaja ter tn.ti motajo biti.
Za scslai moramo pustiti odprto vprašanje, če je bil uničevalni udarec na Francijo diktiran od strategičnih razlogov in bt je *'stra-tegija* posvetila defenzivne taktike na zapadni fronti. Če bi se nahajala Nemčija pod demokratično vlado, bi ne bilo nobenega dvoma glede tega, kako poravnati račun z Rusijo.
Demokratična Nemčija bi izvedla revolucijonarno vojno na iz-točui fronti. Pozvala bi narode, zatirane od Rusije, naj se ustavljajo tiranu ter bi jim dala sredstva, da uspešno izvedejo ta boj. Ker pa ni Nemčija demokratična država, bi bile naravnost utopistične tanje pritakni a ti. da bi se moglo irvesti tako politiko z vsemi po-f isdieaai is Nemčije kot je danes.	.	^^	r
» ja pisai 44 Vomaerts" z dna 26. avgufcta I9U. Frtun tej je iWratem prek m k rvojo analizo dejanske nemške politi-
ko gibanje bo brez v«akefra dvoma gibanje.
Nemogoče je namreč zanikati, da stoji nemška demokracija za bajoneti Hohenzollerncev. To pa predstavlja le eno stran celega vprašanja. Poraz Rusije predstavlja sam posebi odločilne zmage
HARMONIKE
_ .	okolici naznanja-'
mo, da jih bo v kratkem obiskal i ^^ kakržnekoli rrste lzdeIuJcm ' J	8 Kem 00isK:Li I popravljam po najnižjih cenah, a delo
LISTHIOA UREDNIŠTVA.
J. P, Gowanda, N. Y. — Vaš
dopis ne spada v list, zate smo ga poslali v koš. Oklenite se blažene Avstrije :n izsesajte iz nje vso Iju-l>*zen. ki jo je še prihranila za Vas. Velijo Vam privoščimo. Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja VINCENCA MA-I^fAVKC. doma iz Kutežovega pri Ilirski Bistrici. Nahaja se nekje r PennsylvanijL Prosim cenjeoie rojake, a ko kateri ve njegov nasiov, da ga mi naznani. ali pa naj se sam oglasi. —! Ignaee Baričič,	E. 52. St.. J
Cleveland. Ohio. (21-23—1)1
trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo posije, ker sem že nad IS let tukaj v. tem poslu m sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. Stare kupim ali sprejmem v zameno.
JOHN WEN"ZEL, 1*1? East SSmI SU Cleveland. Ohio.
IfiČE SE 8LAMNIKARCE
za China Piping in Milan na Box strojih. Pri velikih naročilih se plača najbolše od kosa ali na teden. Navadni .prazniki plačani. Slovenka forelady.
De Marinis, 29r» Lafayette .St., New York City ^21-23—1 >
"Gtas Nars
%
Najusp«Sne]e mazilo n ienike lase, kakor tudi ca možke brke in brado. Od tega mazila zraatejo v 6Uh tednih krasni g-oeti in dolgi lasje kakor tudi molklm krasni brki in brada in ne bodo odpadali In osiveli. Revmatlzem, koetibol ali trganje r rokah, nogah la v križu, v oamlh dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in grtnte, potne noge, kurja oJVoa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5.90. Pičite takoj po cenik, ki ga takoj podi jem zastonj.
Krasni žepni KOLEDAR za lete 1*17
zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Rad bi izvedel za nasiov svoje sestre IVANE JEREB, doma iz fare Rovte št. 100 pri Logatcu na Notranjskem. Pred šrtirimi leti se je nahajala v New Vor-ku in sedaj je omožetia. Izgubil sem njen naslov, zato prosim, če k<lo \e. naj mi ga pošlje, ali pa če sama čita ta ocrkis. naj se mi oglasi, bosn zelo hvaležen. Zdaj se nahajam pri vojakih in moj naslov je: Frank Jereb, 31. Co.. 8. Training Battailon, Camp Sherman. Ohio.
(18-21—11
Iščem vojnega ujetnika v Rusiji MATIJO MEDVED, doma iz občine Drezence na Primorskem. Njegov prejšnji naslon je bil: Vojen nopl jenny j .Matija Medved, staneija <%djabinsk. komora. IS. gubernija Orenburg, Sibirija. Prosim ga. če to bere, da se mi oglasi, ali pa ako kdo drugi ve za njegov naslov, naj mi naznani, ker poročali mu imam več stvari in tudi denar mu bom poslal. >Ioj naslov je: Andiew Bizjak. Box 16, Gifford MeKean Co., Pa.. I*. S. America (19-23—r*_
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave.
Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve, z H*evilka-mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važpe zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.	>
Bachnik IVank
No. 329IJ39 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besen s Mary Miss
No. 330062 Bobie Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581' Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Gubert Giuseppe No. 323085
Kastelie John
No. 44708 Kraljic Martin
No. 214380 Kovač Frank No. 260641 Lenaršie Josip ' No. 44555 M^den John No. 331014 Merkun Anton
No. 331355 Mikolich John
No. 323252 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe
No. 260621 Pintar No. 330843
Tvrdka Frank Sakser.
Resman Frank No. 44296
Samide Frank No. 330721
.Sinčič John No. 330762
Spaniček Rozi No. 328894
Starčevi6 Johana No. 331070
Tehler Anna No. 328896
Turk Charles No. 330351
Turk Ivan No. 260647
Turk Jernej No. 329741
MODERNO UREJENA 1
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
» # »
*. največji alavenaki
...........................................
♦ £
: Olje in plin pomeni denar. i
Tbr Chandler Creek Ofl ami Ga* Company se pripravlja odpreti glohok studence pet milj južno od Canon City. Colo, za pridobitev olja in plina. Kompanija lartuje pravice za olje in plin na pristoru »40 akrov.
Znawnja za olje so, ker ao v poerednji bližini obratujočih izvirov Florenee, kateri izviri niao r oljnatem	in zato pomenijo puhte-
nja da je v zemlji velika zaloga olja.
Organizatorji te drutbe ao mnenja, da hud duh ki politi iz razpok tkalovj* zagotavlja, da je v dolini, kjer nameravajo vrtati, glavni dovod olja. ki zalaga Florence polje.
Da se nabavi zadosten kapital, U se ga potrebuje v to zvrho, nudi družba t razprodajo določeno avoto delnic po deaet oentov vsaka, ki je vredna pri kapitalizaciji od $000.000 po en dolar. Ti nudijo to priliko narodu t—Cancm City, da jha Je prilika dna	zaznamovati
Canon City na zemljevidu kot mesto olja. Delnke »e lahko doM pri C B. PHAT. v
S T
— --- —
■


_


Mr. Jaziko Plaško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred lati že večkrat prepotoval države, ▼ katerih so nail rojaki naatiljmi is je povsod dobro poznan. Upati je, da mn bodo Sli rojald ▼ vseh oi rih na roko, poaebaa «e, ker in

DELO OKUSNO.
» * a
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE.
* * •
UNUSKO ORGANIZIRANA.
• » ♦ * |
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
—
vsa naroČili pošljttk na:
. Stovsmc PuUisblsg Co^
83 Oortlaadt 8t, New Ycrk, W.Y.