25. številka. Izdanje za nedeljo 28. februvarija 1897. (t Trstu, t sobot« »večer da«* 27 febmvarijs 1897.) Tečaj XXII. „ edinost" ! 7. h rja pc trikrat na teden T fteatlh it-duijih ob torkih, Aatvtklh ii Zjntranja izdanje ii- Vu h ol 'v v.ri zjutraj, večorno pa ob 7. um tcčtr. - Obojno izdanje itiHf : •< l iđeutnt . r. 1.—, izven AvstrlJ« f. 1.6C •> »li t U* „ ... f* ,' 1 ' iti . . , *.— . „ , 1* Vb« 1*»' . . „ li.— . , .18,- Naradrinc plačevati laprs] aa aareftbt kre; jji||o/;iof naročnine ac uprava a« ozira. Polotita* au vilke so dobivaj« t pro« dajalniauh r«> akn v lrntu po S nvi, iitw Trata p* 4 nva. 3HN0ST Oglasi i« ravnaš po tarifu v potita; si naslova t debelini Jrkansi s« p'.oćnj« prostor, ko.lkor oblega navadnin 7r«l:.\ Pn-dana, oansrtniee in javno zabvile. mai'i ogla*'. itd. »o rtrunajo po pojodVr, V*i dopisi n*i ne p«Aii'ijo uro-iniAt^u jjii'A Ctiserm. št. 18. V.nko pu »o i*'rj biti frankov uho. ker u.>' inkovnun •< p« mrejeniajo. TV . : ,a ne vrtajo. Utfotaino. rokujuucj« m opja«' »t a-j* bmi uprrtvui.itvo alina Molino pio--••l*. hit. U naiUt. Naio&aino in ogla*« jejjpla&evati loco Trat. Odpne ,-*klaut* •ijo proat* piitnina. 81 ,r *iia bonlevuidaka gkd..!Tia lili., u, j« bil 45 jedino, kar imamo v obilici, to je aaša nesreča: množico nezavednih in od nasprotnikov zaslepljenih siroitiHkov, zbok če*»r hhhh organizacija ne more biti tako trdna, jednot?ia in d sciplinovana, kakor je ona na strani naših sodeželanov druge narod [io.«ti ! To vse treba pomisliti, ako hočemo prav razumeti ogromno nalogo, ki nas je zalotila v sedanjih dneh — nalogo, ki zahteva skrajnih naporov od naše strani, da izvojujemo ta veliki boj kolikor le možno čaatno za našo stvar. Ob dnevih takih borb, ob dnevih tolikih skrbij, ob dnevih ljutega boja za obstanek, p»č ni zameriti tudi nam, da bi bili kiualu pozabili avojih preminulih, svojih mrtvih... . Danes pa, tikon pred veliko borbo po naši okolici, danes, ko lahko rečemo mirno vestjo, da sm» za ta veliki boj storili, kolikor je le možno človeku storiti ob takih okolnostih, danes bodi nam dovoljeno, da se oddahnemo, da zberemo duha in da se »pomnimo onih, katerih ni več.. . . Da, mrtveca smo imeli te dni v naši tržaški hiši. Temu mrtvecu treba napisati kratek nekrolog. Kratko hočemo govoriti, ali svobodno in brezobzirno, kajti za politiške pokojnike ne vtlja pregovor: De mnrtnis nil aisi ben«.. .. & politiških mrtvecih treba govoriti tako, kakoršui so bili. In mi smo imeli politiAkega mrtveca v hiši Konservativne stranke ni več...! Poginila je, kf*r ni znala živeti, in pogreznila se je v globino ter pridružila se je svojim vrstnicam: zadela jo je usoda, ki mora slednjič zadeti vsako stranko, ki ni zvesta sama sebi, ki drugače govori, drugače misli in drugače dela. Konservativna stranka tržaška prav za prav že dolgo ni vtč živela; ampak le životarila je še, hirala in trohuela ob — milosti svojih naaprotni-kov.V žilah te stranke že davno ni bilo več krvi, v nje kosteh že davno ni bilo več mozga, in le skrajnimi napori je vlačila svoj kadaver po javnem življenju našem. Ob ravnokar dovršenih deželnozborskih in občinskih volitvah jo je zadela neizogibna katastrofa. T«ga dogodka amo pričakovali mi tako- Mnrais vnžen za nekdanjega igralca. Ra/.ven tega pa je bili D6sir6e kakor vsi ljudje, ki sedć žive, navezana na znano jej obzorje: mračno dvorišče, ki ie je po zimi že ob štirih zavijalo v senco, se jej ju zdelo kakar prijatelj, kakor znan obraz, ka teri je včasih obsijalo solnce, kakor da se mu na smihlja. Ker se jih torej Sidonija ni mogla iznebiti, je sklenila, da jih ne obišče več. V ohč-. pa bi bilo nj^no življenje samotno in precej mrklu, da jej ni Klara Fromontova preskrbovala k; tkuČasenja. To jo je jezilo vsaki put. iJ;sliln si je: — V«e mi niioa torej priti po njej! Ako so jej «jijd obedom iz spodnjega n ul stropja poulali kakov ložni biljet ali povabilo lia večerno zabavo, miulila je mrd oblačenjem, veseleča se, dw se pokaže, samo na to, kako bi izpodbijala svojo tekmico. Sicer pa se jej je sedaj red-kedaj ponudila prilika za to, ker je imela Klara čedalje več upraviti s svojim otrokom. Kadar pa je ded Gardinoi* prišel v Pariz, ni nikoli pozabil povabiti obe družini skupaj. Veselost starega kmeta je trebala za svoj popolni ruzvitek te male Sido-nij«, kater« niso plašile robate šale nieg.ive. Vabil j- v" ■ rj m pri Ph'lippu, bi mi jo bih Hajljuli>a gentilna. Ta.n j«^ pozimi gos'ilničaijt, to- rekoč z uro v roki. Prišlo je. kakor je priti moralo. Kar nt za življenje, mora zapasti smrti. In konservativna stranka tržažka ni bila za življenje. Stranka, ki nima nikakega programa, nikake pozitivne ideje, Dikake lastne misli, nikake volje in nikake odločnosti, taka stranka ni za življenje. Nazivala ae je konservativno in bila je liberalna — liberalna v slabem pomenu besede ; nazivala se je avstrijsko in patrijotiško, a ko j* trebalo ob važnih trenotkih stopiti v boj zoper one, o katerih je vedela, da niso avstrijski — takrat ni prišla T sejo; ko je trebalo pokazati barvo ob važnih načelnih vprašanjih, koga ni bilo v areni?! K o n-servati vcev! V tej stranki ni bilo ničesar pozitivnega, ničesar samostalnega, ničesar možkega. In tako je bila v zasmeh vsemu svetu. Značilna poteza v vsem nje dejanji in nehanji je bil nje strah pred nje r a d i k a 1 n i m i nasprotniki. Iz tega strahu je izviralo tisto boječe tipanje in tapanje, zvijanje iu pretvarjanje, kateremu ni bil drug namen, nego .... da se ne zameri svojim nasprotnikom. Iz tega strahu pred radikalci jej je prihajala jedina jasna točka v nje postopanju. Ker so radikalci sovražniki Slorencev, sovražila je Slovence tudi konservativna strank,*.. Mi2n;a do Slovencev je bila nje jedina pozitivna misel, v vsem drugem je bila brez programa, ali bolje rečeno: nje program je bil ta, da se nedotakne programa svojih — nasprotnikov. Stranka pa, ki hoče vedno le to, kar hočejo nje nasprotniki, stranka, ki v zavesti svoje slabosti vedno leti tja, kjer je veči kup, ne gledš ali je tam pravica ali krivica, taka strauka je zgubila pravico do obstanka, taka stranka ni vredna, da živi, in tudi ni potrebno, da živi. Nje življenje je zgolj potrata. A kako lepo, k;^ko koristilo, kako hvaležno nalogo bi bila lahko vralla ta konservativna stranka, dr se jo zavedala svoje dolžnosti. Mesto da je delala globoke poklone pred italijauskim radikalizmom, mesto da je posredno in neposredno podpirala in netila mržnjo do slovenskega dala prebivalstva v deželi, naj bi bila raje brzdala laški fanatizem in gladila pot spravi med narodnostim«. čaje in računarja, razdajal mnogo novce\ ter jih p > t« m vodil v b a i it j natočeno lože komične opere ali pa Palais-Roy*l.a. V gledališču se je močno smijal, z zapiralkami lož govoril uprav tako po (iomače kakor z natakarji pri Philipu, na glas zahteval potlnožni-kov za dami ter pri odhodu vedno pivi hotel imeti paletote in kožuhe, kakor da je on v hiši jedini potiSanec, kateri razpolaga s tremi milijoni. Za te malo navadna partije, katerih ne je nien soprog večinoma ogibal, se je opravljala Klara r. običajnim takiuin, jako piiprosto, iu jf' zato o-stajala nt opažena. Nasprotno pa ie Sidonija v v^eiu krasu sijala ob lo/.mtjiu naslonilu, iz vsega srca smejala se prigodbam, katere je pripnvedoval de !, ter se čutila sreono, da je s svnjih nekdanjih sedežev v drugi ali tretji vrsti stopila doli v te krasne, z zrcali olepšane lože v prosceniju, katerih žametasti rob st jej j*' zdel navlašč narejen za njeno svetle rokavice, operno kukalo iz slonove kosti in luskinami pahljač. Vsakdanja giztla javnih proatotov, rodeča in zlata barva dekoracij, to je ona imela za pravo velikolepje. Šopirila se je v n tem k*k«r lična papirnata cvetica v košarici iz filigrana. (Pride še.) To bi bilo častno zanjo, ker bi bilo avstrijsko in bi odgovarjalo plemenitim besedam našega vladarja : Naredite mi mir med mojimi narodi t Mesto, da se j« strahopetno izogioala boja z gospodujoč«) stranko, naj bi bila dosledno prijemala bika za roge, naj bi se lotila gospodujoče stranke na oni strani, kjer je ista najslabeja, kjer bi jo bila lahko smrtno ranila, kjer ima ista kričečih gre!>.ov, za katere ima razumnevanje tudi laško ljudstvu: neizprosno nnj bi bila kritikovala gospodarsko in finaitcijelno s t r a 11 laškega g n-s p o d a r s t v a. Na t j straui je radikalna gospoda jako bolna, tu jej je najložje priti do živega. Omenjamo le dveh vprašanj, ki bi bili lahko grozno orožje v rokah prave opozicije: uprašauje vodovoda in asanirauje starega mesta: Vprašanje vodovoda je požrlo že debelih tisočakov, vleče in prede so že celo vrsto hrt, a danes sme še veduo tam, kjer smo bili od prvega začetka. Za asaniianje starega mesta se hi storilo ničesar, dasi se izdavajo ogromne svote in se občinske finance rapidno slabšajo od leta do leta, t isti men, kakor naraščajo — dolgovi. O tern naj bi bili veduo govorili konservativna gospoda in ka/ali naj bi bili, kako hitro in izvorno je mala Ljubljana rešila vprašanje vodovoda, iu kako izborno deluje Praga za asanirauje svojega starega mesta. Glavno pa bi bilo, da bi bili povedali, da se vprašanje vodovoda ne zgaue z mesta, ker tega nočejo izvestni krogi, intertsovani na sedanji vodovodni družbi .Aurisina". O vsem tem naj bi bili govorili konservativna gospoda. Ljudstvo bi razumelo take stvari, spoznanje bi se širilo in kinalo bi zgubila svojo čudotvorno moč fraz«, objemajoča sedaj vse sloje italijanskega prebivalstva tržaškega. Toda — nič, nič I Oni niso imeli druge skrbi, nego to, da ne ozlovolijo radikaleev. Ob takem programu mora poginiti vsaka stranka, kajti taka breznačelnost in tako kričeče nesoglasje med dolžnostjo in postopanjem mora slednjič demorali-zovati lastne vrste. A volitve so pokazal«, da je konservativna stranka demoralizovana in razjedena notri do mozga, da je nje sestava talca, da ic jo mora sramovati — vse! In tako je tudi bilo : ljudje so se uprav sramovali glasovati za konservativno stranko, in £Jj ao tja in glasovali so proti svojemu prepričanju: za progresiste! Tako je prišla katastrofa ! In naše prepričanje nam pravi, da je prav tako, da je prišla. Nijedno oko se ne sohi za stranko, ki je poginila na avojih lastnih grehih. Bodi pripoznano sicer, da so progressovci še huje zlo, ali stvari v Trst« stoje tako, da je moralo priti še slabšt, ako hočemo, da bode bolje 1 Zato nas niinalo ni prestrašila katastrofa, ki je doletela konservativce! Politiške vesti. V TRSTU, dne 26. februarja 1897. Državnozborske volitve. Iz nakelske županije na Goriškem nam pišejo: Dne 30. tek. m. vršila se je v na*i občini volitev volilnih mož za V. kurijo. Pri tej priložnosti nameravali so železniški delavci iz Divačo zasijati razpor med naše zavedne Brkine ter so na vso moč agitovali za to, da bi se ue izvolilo volilne može, ki bi glasovali za našega narodnega kandidata g. dr. Gregorčiča ampak za nekega sprevodnika, kateri bi bil morda dobro zagovarjal interes« svojih krogov, nikskor pa ne pravice in koristi slovenskih Brkinov. Komaj so ob čin ar j i izvedeli ta naklep, vzdignili so se kakor en mož in prihiteli na volišče branit narodno čaBt naše občine. Proti 40 železniškim delavcem postavili so okolo 400 narodnih volilcev, ki so navdušenjem izvolili 5 narodnih volilnih mož. Živeli Brkini in njihovi prvaki! Društvo „S loga" v Gorici, objavlja naitopui okliei: Volilna shoda, ki «ta se v šila na povabilo društva »Sloga* v Gorici ,due 22. februvarja za veliko posestvo ter 25. februvarja za V. skupino in kmečke občine, postavila sta soglasno z vsemi glasoti navzočih volilcev kandidate za državni zbor v imenovanih skupinah, in aicer so ae imenovali : za peto .skupin o, ki voli 10. marca dr. Anton Gregorčič, prefeaor begoslovja v Goiici; za k m a2 k e občin«, ki volijo 16. mtrca Al/red grof Coronini-Cronberg, posestnik v Gorici; za v e- P t *. im«, m liko p o s e »t v o; II voli 22. marci Alfred grof Coronmi-Cronberg, posestnik v Gorici. Na volilcih je zdaj ležeče, da se prav gotovo udeležijo volitev ter da vsi brez izjeme oddajo svoj glas navedenim kandidatom. Nikogar naj ue moti to, da je Alfred grof Corinini postavljen kot kandidat v dveh skupinah. — Pri volitvi v kmečkih občinah se zagotovi mandat grofu; pri volitvi v velikem posestvu se zagotovi mandat Slovencem po grofu. — Pri prvi volitvi gre za to, da si moža ohranimo; pri drugi pa za to. da p> tem možu, katerega v*ak Slovenec visoko čisia, mandat obvarujemo. — Kar bo treba potem storiti, oznani se volilcem za časa, ter se volilei povabijo, da si določijo tre tj. ga kandidata. Za zdaj naj velja geslo : v s i na volišče, vsi za postavljena kaedidata ! Matljursko turško prijateljstvo. Iz Budimpešte poročajo, ne da bi navajali imeia, da v premožnih privatnih krogih nabirajo denar za — Turčijo! Nnmerujejo namreč pokloniti desp^ratni Turčiji „sadjarski narodni daru v gotovem denarju kakor dokaz simpatije, ki jo goje „vitežki" Madjari za „plemenite" Turke ! f Jako značilno je, da se pojavlja slavni „liberalizem" „vitežkih* Madjarov v nabiranju darov za Turčijo v trenotku, ko se vsa Evropa zgraža nad isto kruto Turčijo, tlačiteljico in morilko vstočnih kristijanov, borečih se za najprimitivniša človeška prava!! Ne samo nelojalni so madjarski „liberalci", ampak njih brezznačajno ravnanje sramoti vso Evropo ! Položaj nn Kreti. Dunajski politiški krogi pripisujejo veliko važnost .ultimatumu", ki ga je Rusija na svojo roko stavila Grški. Ta „ultimatum" baje pozivlje Grško, da tekom treh dnij umakne svoje vojake in svoje brodovje a Krete. Ako se to ne zgodi, nastopiti hoče Rusija baje samovoljno, brez obzira na druge velesile. Politiški krogi trd6, da je v tej grožnji jasno videti tudi izjavo Rusije, da izstopi s Francijo in Nemčijo vred iz evropskega koncerta. Sodi se, da ta „ultimatum* ^Ru-sije določi tudi Angleško in Italijo do bolj energičnih korakov. Iz Aten je došla privatna brzojavka v London, glasom katere s« ^ grški kralj baje odločil vspre-jeti naredbe velesil. Ljudstvo v Atenah je strašno razburjeno proti tujcem, posebno zoper Nemce, ker je nemška vojna ladlja bombardovala kristijauske upornike z melinitoin. Po mestu kroži peticija, da je tujcem v obče zabraniti obisk mesta. Nekateri gostilničarji in hotelirji ne niaujo dati Nemcem ne hrane ne stanovanja. Kakor se čuje, je polkovnik Vassos jako energično odgovoril na grožnjo poveljnikov evropskih eskader, ki so ga pozivali, da se umakne se svojimi četami in se mu grozili z bombardovanjem. Vassos je namreč odgovoril na to, da ne vspre-jema povelj od nikogar razven od svojega kralja. Ni pa njegov namen nastopiti zoper one kraje, ki so jih zasedli vojaki velesil. Slednjič, je zabeležiti še dve vesti, došli z Dunaja, tičoči se krečanakih homatij. Prva teh ve-stij zatrjuje, da grška sodišča na Kreti že izrekajo obsodbe v imenu grškega kralja, druga pa pravi, da grška vlada ni še dobila ultimata, ki so ga izdale velesile gledč izpraznenja Krete. Različne vest i. Okoličanom VI okraja. Hud boj se bije sedaj v gornji okolici, posebno pa v VI. okraju. Itali-janaši so napeli vse svoje sile, da zmagajo tudi v okolici. Radi oi pokazali svojim subratom v Italiji, da je Trst italijanska zemlja, pričakujoča rešitve. Za kandidate po naši okolici so si postavili same hude nasprotnike naše. Naspiotni kandidat v VI. okraju je Jakob Cumer. Poslušajte le, ue naš glas, ne naše meuenje, temveč menenje njegovega pravega brata, ki se je izrazil tako-le: Okoličani hočejo uiti verni, hočejo biti pravi Avstrijci ; za poslanca hočejo pa si izbrati moža, pri katerem ue najdrte na domu ne svete podobe, ne slike našega vladarja. Pač pa se vidi pri njem Uinbertova slika, ilargerita, Garibaldi itd. Vidite okoličani, laki ljudje se vam usiljujejo za poslance. Najveća nečast bi bila za nas, da je voljen tak mož. Kje bi bil potem naš značaj, naše avstrijsko mišljenje, naša prošlost, ? I Čujemo tudi, da se imenovaui gospod vsaki 4an vozi na Kontovelj, da daje za pijačo in vzne- mirja naš« ekoližane. Čujemo, da je v njegovi družbi tudi njegov brat, ki je nameščen v nekem c. kr. uradu ; kakor tak bi vendar ne smel udeleževati se tacih agitacij. Če se je držal o mestnih volitvah v mustu tega recepta, pa naj pusti tudi, da vrš6 naši okoličani svojo državljansko dolžnost v avstrijskem in .slovenskem duhu. Fojacev. Z Opčin nam pišejo: Od drugod dobivate poročil o divji agitaciji. Pri nas je leto«, hvala Roga, drugače Vsi tiho. mirno in veselo se pripravljajo naši volilei na volitev našega bodočega poslanca, priljubljenega gosp. Alojzija G o r i u p a. Veselje mora občutiti vsaki pošten državljan, ko vidi tako navdušeno ljudstvo, ki hoče imeti poslanca, ki ima pravo srce za trpina-okoličana. Brez nobenih obljub in sladkih nad, le z svojim značajnim programom se je g. Goriup tako priljubil volilcem, da niti slišati nočejo o nasprotnem kandidatu, da-si si je isti postavil svojo kovačnico, kjer naj bi se zanj kovale črne schede: istej je nadzornik njegov »detentore del torri," ki hodi zvečer po krčmah z šior Evnestom (posebno je doma tam pri capovili in Spasetki): agitirat za šior Mauro-nerja. Ker pa nima pravega pojma in razuma o volilni agitaciji, se mu moramo le smejati revčeko, ko blodi in meša v italijanščini vse vprek: bikce, bike, krave, teleta, zajce, kozS, Mauronerja, Er-nesta, vse italijanske veljake, naše odpadnike itd. Njegov sotrudnik je naš kapovilček, ki lovi ljudi T svoji apoteki na Mauronerjeve mandate; ali pomisli naj, da isti ne bodo imeli nobene veljave, kajti malo jih bode ali nič. Ravno tako bode, kakor z njegovimi akti, katere je (na srečo zgodovinarjev) pojedla koza ob belem dnevu in vpričo sina. Tako zgine tudi njegov up do zmage posiljenega italijanskega kandidata. V svojih volilnih stvareh mi ne poznamo in nočemo poznati nikogar drugega nego našega Alojzija Goriupa, našega bodočega poalanca, kateremu kličemo krepak »živio !* Zmaga je naša 1 Iz Rojana nam pišejo : Povedali ste že; da je neko človeče imenovalo uašega kandidata, g. Fraua Dollenza f.....p.....iu traditore della Patria! Brezobrazno človeče to 1 Izdajalcev domovine je sicer res mnogo na naših tleh, ali teh izdajalcev ni iskati v naših vrstah, ampak tam, kjer se navdušujejo za zvezdo italijanske, iu ki poželjivo mečejo svoje poglede tja preko morja adrijanskega. Naš kandidat je pošteu Avstrijec, je Slovenec in katoličan. Pred vsem pa je resničen prijatelj našega okraja. To je dokazal ob vsaki priliki. Malo je bilo zastopnikov v bivši zbornici, ki bi se bili tako pogosto oglašali za materijalne koristi .svojih volilcev, nego naš bivši poslanec in sedanji kandidat.. F .. .. p .... ni on, ki skrbi za nas, ampak f.... p . ... so oni, ki izdajajo svoj rod, ki slepo slnžijo onim, ki bi nas okoličane hoteli odriniti s teh tal. O izdajalcih domovine pa naj kar molče naši nasprotniki. Mar je to izdajstvo, da je ravno naš kandidat predlagal v mestnem zboru, da tudi mesto tržaško po svoji dolžnosti dostojno proslavi jubilej našega premilestuega cesarja, da se pridruži splošnemu dinastiškemu slavju, katero bodo slavili avstrijski narodi prihodnje leto? Kdo je izdajalec ? Mar oni, ki stavi take predloge, ali pa oni, ki take, že po svojem pomenu in same ob sebi umovno predloge pošiljajo še 1« v proučevanje. Kar je ali bi moralo biti zapisano že v srcih, to ue treba proučevanja 1 In v uaših srcih sta zapisana združcun slevenski in avstrijski pauijolizem. Od vaše strani, oj izdajalci našega roda, ne spre-jeaiamo nikftkih lekcij v tem pogledu iu gledamo na vaše klevete primernim zaničevanjem! 1 Mi vemo, Laj smo, mi vemo, kaj hoče naš kandidat in zato pejdemo jutri, v nedeljo, zložno na volišče, in oddamo svoje glasove g. Franu D o 11 e n z u. Vi pa le obrekujte na dalje, zgubljene duše, vaše obrekovanje je nam le v — čast ! »Piccolu" in okoličani. Priporočujč našim okoličanom svoje lahonske kandidate, pravi .Piccolo", da pravi okoličani ljubijo svojega domačina sv. Justa, ne i>a svetnikov tujcev Cirila in Metoda. Na to btoUstočo ne odgovarjamo, ker nočemo nikomur kratiti pravice, ako se že po vsej sili hoče — smešiti pred svetom. Potem pripoveduje »Piccolo" o vseh dobrotah, ki jih uživajo okoličani od mesta, molči pa ■odro o tem, kaj dobiva mesto od oko- 1 i č a n o v. Blagajniki na mestnem magistratu bi pa lahko povedali, koliko lepega denarja znašajo okoličani v te blagajne. O tem naj bi tudi nekoliko govoril .11 Piccolo". Okoličani naj le pomislijo, kako žaljivo je to aanje, ako se jim vedno le očitajo dobrote, ki jih prejemajo, prav kakor bi bili kaki bertči, Stvar pa je taka, kakor pravimo mi vedno: okolica potrebuje mesta in mesto potrebuje okolice; zato pa je dolžnost okolici, da spoštuje mesto, a istotako je mestu dolžnost, da spoštuje okolico in iye narodnost. Le na tej podlagi je mogoča oprava, o kateri toli hinavski govori lisjak „Piccolo-. Bojem o volitvah pa se je izogniti kaj lahko: okoličani se ne vtikajo v mestne volitve, meščani pa naj pu>te okoličane, da si izberejo zastopnikov po svoji volu in svojem ukusu. Govoričenje o ,conciliazione.' na kaki drugi podlagi je pa zgolj — hinavstvo ! To naj si zapomnijo okoličani iu naj volijo jutri — po svoje ! Imenovanji. Nj. Vel. cesar j« imenoval financ nega svetovalca K n i p f e r j a višini svetovalcem na tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. — Finančnemu svetovalcu v Gorici, P r e in u d i, podelilo jo Nj. Vel. naslov višega fiuaučaega »vetovalca. 0 občinskih volitvah v Trstu piše zagrebški „Obzoi" : Predvčerajšnjem so pričele v Trstu občinske volitve. Volilo je najprvo Četi to telo svojih 12 zastopnikov. Zmagali, so, kakor se je pričakovalo že v naprej, kandidati italijanske radikalne stranke. Konservativna t. j. vladna italijanska stranka, ni postavila svojih kandidatov. Pač pa so se udeležili volitev Slovenci ter glasovali za lastno listo, čeravno v svesti si, da ne morejo zmagati, pač pa da dokažejo, da so tudi oni tu činitelji ter da žive tudi v srcu t. j, v mestu Tržaškem samem. Slovenski kandidatje so dobili 105 glasov (146 Op. ured.). Će se pomisli, da so dobili Sloveuci leta 1893 samo 50 glasov, se moramo veseliti na t.ern vspehu, ker se je število slovenskh volilcev podvojilo. Čeravno je italijanska radikalna večina zuatua, vendar ue zakrivajo italijanska glasila svoje skrbi radi odločnosti, s katero se bor6 Slovenci. In ros se moramo čuditi njihovi odločnosti". C. kr. poštni in brzojavni urad v Trstu. Tukajšnji c. kr. poštni urad je, počenši z dnem 14. t. m., zopet začel dostavljati priporočene pošiljatve na podlagi nemško-slovenskih tiskovin (ua kar opozarjamo slovensko občinstvo.) Nam ni znano, dali se je to ugodilo vsled pritožbe tržaške posojilnice in hranilnice na visoko minisuiistvo, ker Ista ni dobila se odgovora. Peštni sluga je sicer prinesel dne 14. t. m. neki dopis od tukajšnjega poštnega ravnateljstva, toda na podlagi s a m o n e m a k o dostavnica; ker pa posojilnica ni hotela podpirali samo nemške tiskovine, prinesel je čez nekaj časa isti sluga knjigo, katero rabi urad za dostavljanje priporočenih pisem na c. kr. oblasti, v tej knjigi je bilo torej vpisauo pismo ces. kr, poštnega urada namenjeno posojilnici — ali ta knjiga je samo nemška in le za državne nrade, torej je posojilnica tudi ni mogla podpisati — in ono pismo leži — kje? — to pa ve c. kr. pošta. Zakaj torej so tržaški posojilnici ni mogel dostaviti oni uradui dopis? Edino zato ne, ker c. kr. poštni urad nima potrebnih tiskovin v slovenskem jtziku. To stvar je treba nekoliko pojasniti. Vsi uradi imajo tiskana ali litograflrana potrdila (to so nekaki retour recepisi) katera mora dotična stranka podpisati; če je pa pošiljatev prišla po pošti — podpisati je treba tua; 5u drugi listič „oddaju c j" (iel listek, potrdUo pa je rumeno). Torej taka potrdila ima tukajšnja c. k. p su v dveh jezikih to je : samonesnška in samolaška — slovenskih pa in! Ker ni bilo potrebne slovenske tiskovine, in ker se na podlagi nemško - slovenske od-dajnice dop s ni mogel dostaviti, ker ni bila po-šiljatev, porabilo je poštno ravnateljstvo samo nemško tiskovino. — Ker pa to ni šlo — pa nemško dostavno knjigo zu urade 1 A tudi to ni šlo (Najbrže zat<> ne, ker posojilnica ni državni urad. Op. stavčeva) in dopis c. kr. poštne direkcije menda h\kn, da ho tiskajo slovenski blanketi — ker pa prilično jako dolgo trpi. Pripomniti i>a moramo, da poštni urad, če le more, vsiljuje še vedno ueinš'm-lafike tiikovin«, kar je strank*, i na zgubo. Omeniti hočem le en slučaj. Dne t. m. je prišlo prišlo pismo iz Pu-lja — bilo je „ekspres*. Pismonoša je je dostavil po noči ob 11 V« i naelov »lovenaki, ali poštni urad je izdal nemško-laiko tiskovino, češ: pismo je ekspres, adresatu se mudi in v sili podpiše! Ker pa adresat nI hotel podpisati, rekel je pismonoša, da se povrne še le drugi dani Kaj pomaga po takem pošiljati piimo „ekspres" in plačevati večjo pristojbino, če pa človek zahtevajoči svoje pravice, — mora čakati nanje tako dolgo kakor na navadna pisma (če ne dalje) in vrhu tega imeti še — lituosti in nadlegovanja po noči t Da adresat v tem slučaju ne bi bil zahteval energično, da se mu mora pismo dostaviti takoj, čakati bi bil moral lepo do drugega dne na pismo, ki je bilo velike važnosti. Hvala lepa za tako poslovanje ! Ali ae tako izvršujejo naredbe vi-socega mimstenitva ? ! Škofovska konferenci]*. Z Dunaja javljajo, da se avstrijski škofje sestanejo tam v prvi polovici marca meseca v daljšo konferencijo. Lastnoročno pismo cesarjevo. Nj. Vel. cesar ja izrazil min>»terskemu nredseduiku grofu Ba-deniju v lastnoročnem pismu Svoje iskreno so-žalje na smrti njegove matere, grofice Cecilije Badeei, umrle dn6 25. t. m. v Lvovu. Sokolova maskarada. Po telefonu se nam je prijavil Poheštahin J okel iz Kočevja. Na potu je v domovino iz Jafe preko Krete. Prinese seboj znamenitih bomb s Krete, ki so padale tja z ladij evropskih velesil. Te bombe da v igro ,hochM iu „modar1, in pripovedoval bode o svojih doživljajih na Kreti. Prihod tega boch-nieder junaka bodu vsakako senzacijonalen. „Po dratu* ae nam je udarilo: Na Sokolovo maskarado pride živalska družina, ki je pobegnila iz .kočemajke' v Pincgau-u. Ta skupina bode kaj interesantna, kajti čuli se bodo pristni telečji basi. Ta govedina bode sestajala iz pristnega bika ma-tarogastimi rogmi, iz krave šekaste barve in teleta mlečnozobega. V pripombo k vsemu temu bodi še povedano, da je bik, iz katerega izhaja ta družina, stal v Augijevem hlevu, katerega je trebil Herkul. Lože za veliko maskarado „Tržaškega Sokola" v prizemlju in I. nadstropju so že razprodane. Druge lože se bodo dobivale jutri zvečer pri kasi. Mala laskarada „Tržaškepa Snkola' Kakor vsako leto, završe tndi letos tržaški Slovenci to predpustno dobo z .malo maskarado" v telovadnici .Tržaškega Sokola". Tu bode torej zadnji slovenski sestanek predno stopimo v resno postno dobo. irabiia na maskirani plesni venček kateiega priredi plesni odsek „Delalskega podpornega društva" v torek dne 2, marca t. 1. v dvorani ,Mal1y«, ulica Torrente št. 16., I. nadst. Ustop-nina za gospode 40 nč., za gospice BO :č. Začetek ob 7. uri in pol zvečer. K obilni udeležbi najuljudneje vabi Plesni odsek. Odsek bralnega društva pri sv. Ivanu priredi prihodnji torek veliko maskarado v svojih prostorih. Sviral bode sekstet. Pevsko društvo »Skala* v sv. Križu priredi v ponedeljek svoj plesni venček v prostorih gosp. Jakoba Maganja. Čisti d »hudek je namenjen fondu členov „Tižaškega Sokola" v sv. Križu. Prosimo obilne udeležbe in podpore. ODBOR. Iz Barkovelj nam pišejo : Minolo nedeljo napravilo je barkovljansko pevskn društvo „Adrija* svojo puaiiio veselico v prostorih gospodarskega društva na Greti, Dovršeno petje je jako ugajalo zbrauemu občinstvu, nekatere točke so se morale ponoviti na občo zabfcevanje. Igro i« komičen prizor predstavljali so sami domači diletautje precej dobro. Pov larjati pa moramo tudi danes, kar smo že večkrat, da, ako se lioču doseči pri predstavljenju naninrovani vspeh, mora se znati uajpopred uloge dobro na pamet. Mesto da bi igra kratkočasila in vuselila poslušalce, jih dolgočasi in to smo videli zadnjič na Greti. V ob«'1« je bil vspeh joko dober — vsa čast in hvala p-vovodj' Hr. Ražmu. V drugi vrsti pa moramo izrrči najlepša hvalo muogobrojnerau občinstvu — ivs zbran je bil ovet mož — družin Grete in BarkovHj Žnlibože, da nismo opazili v teh kritičnih časih nobenega tržaškega Slovenca. Nekaternikl zahajajo rajo v .casson", mesto na naše domače veselic*. Počastil nas je edino naš g. poslanec Dolleuz. Ras Alnla je umrl. Iz Asinare poročajo v Rim, da je Ras Alula umrl dnć 14. t. m. v Aba Garimi. (Rai Alula je bil jeden najhrabrejših vojskovodij abesinskih in neizprosen nasprotnik Italijanov. Alula je bi! že pred leti popolnoma ugonobil italijanske čete, prodrši iz Masave v Dogali. Smrt je pobrala tega abesin*kega junaka bržkone vsled vnetja one rane, ki jo je dobil pred par meseci v bitki zoper upornega ras Agosa. Uredn.) Najnovejše vesti. Lindar 26. Jeduoglasno naših 5 volilnih mož za V. kurijo. Višnjan 26, V sv. Ivanu od Šterne izvoljenih 3 naših za V. kurijo. Grači&če 26- Tu z veliko večino izvoljenih 8 naših za V. kurijo. Buzet 26. 25 naših za IV. kurijo. Škofije 26. Z veliko večino 9 naših za IV. kurijo. Dunaj 27. Kakor javlja „Fremdenblatt" je angleška vlada vsprejela predloge Rusije o Kre* čanskem vprašanji. Sredec 26, Kralj »rbski pride sem v ponedeljek in odpotnj« v četrtek zopet v Belgrad. London 27. „Tin»»«u javlja iz Aten : Mini-sterski predsednik D«llyannin |e izjavil neke ■ u izpraševalcu, da je iNoporečen sklep grške vlade, da ne odtegne svojih vojakov .s Krete, Grška ne misli, da bi Turčiji napovedala vojuo ; to hi se zgodilo le tedaj, ako bi Turki udrli v Tesalijo, ali, ako bi vlasti naplavile neznosnim pol"že»je grških vojakov na Kreti. Bratje Sokoli! Poživljamo vas, da se jutršnje velike maskarade udeležite v čim veoem številu v društveni obleki. Nadalje vas poživljamo, da pridete v gledališče najdalje do 9. ure zvečer, kjer dobi vsaki svojo nalogo. Na zdar! Odbor. Trgovinsko brzojavke in *%t ^atl. u-. r. - Plenici -1)0,1«» 7 37 7 38 t * 11» -v spomlad ] ->97 7.86 do 7 87 <)v. h r.n spomlad 6-00—6'02. Kž šut spornimi t>.55—6.5G. Koruza ;i maj-juni 1897. fl.82-3.S3 FSntiioi nrtVA ud tri!, t'. 8 20 -8 26 >d 70 ilo. 8.30—8-35.. o.t kil i 8-35- 8-40 od SI. ! "1 8-40 860 , ...; H'j itii. IV..-. -----a-io—8 — proso 6-6B - 6 10. PSenica : Srednjo ponudbe, omejeno povprasovanje. Prodaja 15000 nit. Ht. mirno. Vreme : lepo. «■'■'■ t■». Nrtri».imiii< • ,i'i en or. ll.72do--. Za maj f. 11.87. mirno Ps .(.f»u. ('wntrifno>l rmv , po»M>»vijnn » Trii 1 '•artn'i - ro i o.Ail}ft-. t 1 ro< a. 31 25 3150 t -.m. 88*2588'60ddtvori;t S3-76-- •. V 1 u W H 'Te. K>.vft Hiintoi foort 1 fi-ri^i 1 fobruvar 59.75 rr. j«ni 61.—. lit.aijur . Ham x. .• 1 mare 48.— '»»j f. 49.—, za soptombor 50, - za docomber 50.50 mlačno, '■•f^i^vm 27. februvarja "f»97 danes včorai Dr/avtu il'jlg v pupirju 101.30 101.10 „ „ T eri bru 101*30 101.10 Avstr\js\t rriit« ■ v.lai <1 . 123.05 1U2.70 , » • > ottal. . . lUO.-iO K.8.50 Kreditno aVniii* 862 50 378.75 London IOTjsi, 119.90 119.95 ITgpt.Ui!>it;. . . 9.53'/, 9.53*/, 20 ni wk . 11.73 11.73 illfi iini . . . 45.10 45 10 Bratje Sokoli in p n. gy. njih prijatelji in prijateljice! Gledališče „Anuoiriit" treso s. So straliu, ker ne ve, kak6 naj vsprejme v Hvoje prontoro vso ogromno in elegantno množiuo, ki bode drvela vanj na vočer „Snkolore" veliko marikaiade, hote zasesti zadnji kotiček. To jo jako veselo znnm«njrt in vrlomu „Sokolu" moramo le čestitati že v napi-oj na toli sijajni moralni zmagi, toda — pomislite diini „Sokoli", divno pluBnlke in ognjeviti plesalci, — ali »o da tako stalijo pr«nafiati ^olgo časa "i Nikakor 110, kajti človek mora i« gnjoče, ki ga mori in trudi, na zrak, mora iti o k r o p i t ho! Na t > jo mislil neki brat ..Sokol", kl je zajedno lastnik ulavuoznauo liivš" štokovo gostilne, ki k« nazivlje po domač« tudi „Luziettu1* iu so nahaja na trgu Cordaiuoli hšt. B. To j« torej le nekoliko korakov od gledaliftča „Ar-monia" in kdor ni izgubil pravca, mora zadeti vanjo. Ta vrli brat „Sokol" jo torej skluuil, da bode ommjenn gostilna odprt* vso noč „veliko maska >de". In z% to izredno priliko preskrbul je tudi izborno, Izredno postrežbo. Žejnim bodo na razpoloženje najizboruiša avstrijska vin«, prijatelj-m pivi tudi pivo v Btoklunicah, lačnim, iu Sjiloh onim, ki imajo le nekoliko teka, pa vdovolji na migljitj izborna kuhinja, ali z naizgobnim „rižo toui", ali pa z najrazličniSinii toplimi jedili. Kdor si toroj noće ua „Veliki maškaradi" „Tržaškega Sokola" v gnječi ulomiti zdrava svoja rebra, pohiti naj iz gledališča k „Luzieti". S to željo kliče iskreni „Na zdar!* J. Čok vodja Prvi n najstareji fotografično - umetniški zavod An t. J e r k i 5 a v Gorici na Travniku št. 11 (p>>lcg nadškottjfi) prevzetna vsa v fotogrufično st. oko spadajoča dela do naravne velikoBii. Izdeluje uadulje fotografije na porcolP.n, na broše (|iu najnovejSi iznajdbi), na platno, na svilo itd. Akvarele in oljnate slike ; posnema po starih fotografijah pomaujsevalno ali povečevalno na uajukusnoji način Jamči za neprekosljivo delo. — Cene poitono. Zobobol olc^jiujejo 2 o b n e kapljice lekarja Piccotfja v Ljubljani (D i n»j-k a cesta) katere so bila odlikovan« z NajviAjiiu priznanjem Nj. c. in k Tis. prrjanne gospe prestolonasdednice-ttdove nadvojvodinje jim' itafanlje "M Steklenica velj* 'jO kr. ■ jedno do triletnih lepih fl ■■ n vrtnic, večinoma visokega de- * bla in „Theau vrste se takoj oddajo po ceni. Kje, se izve pod naslovom „vrtnica" v upravnistvu „Edinosti". Na prodal je~ 5 pnevmatičnih dvokoles (biciklev), 2 novi in 3 rabljeni. Oddadć se tudi posamezno. Cene nizke kakor sledi: 1 Novo d vol-. -1 : The Champion Cy.-le C. pn. et. 115 2. „ : Tile Favorite B. A. Cont. , . 98 2. ir.blj. no . : .. „ , , „ „ , 96 4. , „ : H. B. Woherharnp D. , , 95 5. „ , : H. B. , „ „ . 85 Cena za vseh 5 koles skupaj je gl. 460.— Razume se takojSnje planilo. Pismene ponudbe in nnročbo naj se pošiljajo na administracijo lista „Edinost" ulic« molino piccolo št. 3 II., kjer ae tudi za nas ot prodajalca zv6. Njegova Svetost jPapež JGeon XDL sporočil je po Brojem zdravniku profesorju dr. Lapponi-ju lekarnarju PICCOLIju v Ljubljani najsrfn>jšo zalivalo za Njegovi Svetosti vposlnno tinkturo za želodec j Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicino so Piccoli-jevo tinkturo za želodec II ! preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno kre-! pilo za želodec, katera krepča želodec, po-nmažujo tek ter poVHpcnnje prchnvnnje in čišćenje. S Cena: 1 steklenim 10 noč. 12 steklenic z ; za vitje m 1 e/hl. 3otitnrga puHlojiju) Dajo poHojila na vknjižbo po OV»°/oi monjio« po 6°/,,.zastave po S'/,0/,,- Sprojomn hranilno v!oi{e in jo obre-stujo uo Uradno ure hh : Vnuki dan od H. do liJ. uro dopolnilu m od 3. do 5. popolmliio, oi nedcljuh in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12, uro|dopoludno, in vsaki četrtok od 8. do 4. ure popoludno. Glavni doleii veljajo po 200 kron Zadru/.iii iloloii lahko piin'u-jnjo v mosečnih obrokih po 1 gld. tor znaša v«uki dolni 10 jfld. C? T? ^ " _ _ _ .UV lif^C^, -, - "" trfč--^--rCttr*** Laatnik k««sorcij liata .KJinest". !xdavat«l.i in vdgi>v«rni urednik: Fran Godnik. — Tiskarn« T»ol**nc v Ti-stu.