222. številka.
Ljubljanu, soboto 27. septembra.
XII. leto, 1879.
SLOVENSKINAROD.
Izhaja, vsak dan, i/.v/emši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v b t r o - og t- r s k e dežele za celo leto 1»> gld., za pol li<ta H gl., sa ćetit leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na doiu za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. :o kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tujo dežele toliko već,  kolikor poštnina iznaša, —  Za gospodo učitelje na IjiMlnkili šolah in »a dijake \elja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta "2 gld. 60 kr., po pošti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od Četiristopne petit-vratu 6 kr,, če bo oznanil«) enkrat tiska, f> kr., i'e se dvakrat,'in l kr., eo se tn   ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole iraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši St. 3 gledališka stolba". Oprav niStvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oinnnilu, t. j. administrativne retii, je v „Narodnoj tiskano" v KolmanoveJ hiši.
Slovensko uradovanje in naši vse-učiliščniki.
Sto in stok ml. čuti so tožbo zarad nem fikega uradovanja, sto iu stokrat navajajo plemeniti možje nasledke, ki iz njega izvirujo. Jn vendar so uraduje vefcjidel le nemško, nc samo, kjer sam kuže deska črke r. /,■/•., temuč tudi pri na ih narodnih, za dom vnetih Advokatih.
Kdo je temu kriv ? Juz nehčem OBtro soditi in mislim, da bode pravo, če trdim, njih volja nij temu krivu; m.-r; kult advokut ah tudi uradnik bi uradoval v narodnem jeziku, Ali, gospoda, ou ne moro, on ne zna. To je tudi č>sto n: ravno, ker brez učenja nij znanja. Mi netuutno ne le predavanj vseučilišćnih v svojem jeziku, mi nuuaiuo mti lustuih sred njih Sol, kjer bi si domači jezik tuko prisvojili in ogladiii, da »pravimo k-h o mimogrede juli dične misli na papir ali jih prav in dostojno rabimo v govoru. — Mi vseh potrebnih učnih pripomočkov nemamo, ko vendar odločno iu primerno pravi g. dr. P. v »Slov. Nar." od 11. t. m.: „I-'j kdor nema pojma o uradaem službovanju, o odvetniškem in notarskem poklicu, more trd ti, da je slovensko uradovanje tudi brez uka mogoče. Tacega poslovanja p» se ne nauči po slovnicah, ker tdovoičarji navadno ne pišejo o pravnih razmerah.1* Učiti se je tedaj treba! KedajV Ko si izvršil svoje pravoslovne študije?
Kako pa 1 Delaj cel dan, premišljuj, kaj ■i v praksi, do sedaj čisto neznanej ti, videl, pregleduj, čitaj nemške akte, slušaj nemške navode — in potem so uči slovenskega poslovanja! Morda se jih bole tako učilo nekaj, morda dva, trije, več ne, skušnje dovolj govore. Ako moramo tedaj slovensko uradovati, treba se je učiti ; v „filiattrstvu", po študijah,
Metek.
Žrtev ljubosumnosti.
Povest iz Amerike. „Veste kaj, dragi oče, zelo neljubo mi je.u „Zal mi je, toda nij inače.   Tvoja sestri čina je dorustla vrha, nje vzgoja je okončana, in le, ker sem znul,  da se je ti braniš imeti T svojem obližji, zato sem jo pustil tako dolgo
V zavodu."
„Nij li moći, da jo izročite drugim ljudem
v oskibljevauje'i"4
K.; i neki misliš, M a ti I da V" do teta Ema. „Mlado goaploo, katera nema Htarišev, izročevati v oskrbljevanje drugim ljudem, je vsakim nučiuoiu opasno.11
„Pri nas jej je biti, Ema. Skrbi, da se jej pripravi t-.Oba do druge srede."
aPovzdsjaj se na to, ltudolie."
učenje ne gre več tako izpod rok, treba tedaj uriti so na slovansko-narodnem vseučilišči v Zagrebu ali pa samemu (privatno) na vseučiliščih nemških.
Pravimo, da nemarno vseučilišča ; saj nij Istina, gospo Ja! Mi imamo vseučilišče jugoslovansko, a mi ga — nehčemo po l na ti, izolirati se hočemo, na kvar bratske j ttlogi in sinovim našim, misleči odgojiti jib samo zn slovenske uradnike, katerih je ožo skoro preveč in k] bi se pitem ne vedeti kum vtakniti. Pri odpretji jugoslnvenskega vseučilišča govoril je sicer pokojni dr. Costa: „VVe v s i ur 11 •'.(": o je tudi nase", a te besedi« so ostale pač le njegove, in nesel jih je seboj v grob; slovenski vHeučilišČniki v Zagrebu piv no vem, kuko bi se šteli, ali na prste, ali nu pure.
Oporekal mi bode marsikdo, du Slovemc pač ne bode ra/.umtl hrvatskih predavanj, in če bi jih, da jih ne hode mogel rabiti v praksi. No, jaz mislim, da jih no bode dosti upo-trebovalo tega izgovora, ker sedaj se uči vendar uže toliko sloveaščine na srednjih šolah, da mora razumeti v dobrem tednu *) vsak hrvatska predavanja, kdor ima v matur-tetnem spričevalu iz slovenščine — „tadostaO*.
Dobro vem, ko je leta 1810. razlagal dr. Krainz na grašl.em vseučilišču državni zakonik v slovenskem jeziku, slušali ho njegova predavanja Dalmatiuci in drugi Hrvatje in Srbi, ter razumeli so ga dobro. — Ne verujte tedaj onemu : „Brat je bratu neznan, skoraj umeta so ne!u Le nehčeta so umeti, umela bi se lehko. — Hrvatska predavanja bodo pozneje
*) Čo hi ae bil čestiti gospod pisatelj v bvojuii računu prav /motil, recimo mak ar /a nekoliko dnij — to nič ue de: gotova reaniea je, da nekoliko dobro voljo to težavo leliko premagal
Op. ur
„A ti, Matilda, opusti svoje otročje misli. Srečno !"
Bankir Rudolf Gor don to rekoč otide. Na obrazu njega hčere se je brala vidna ne zadovoljnost o tem določilu očetovem.
„Mlada dekleta so mi sila BOprna!" — vzklikne Matilda.
„No smdši se," jej ugovarja teta Ema, „nijsi li ti suma mlado dek'e?"
„Ne; jaz imam dve in dvadeset let in 8anajem v družbo uže* št'ri leta. A mislite si takšno OHemnajstletuo šogico, za katero so ho bašti sedaj zaprlo šolske duri, in katerej po moi auih še veduo roje" tesoosrčni in neukrotni nnzori, ki se jih je tam navzela. Uvajati num jo je v družbe, pravili svetu, kodo je in kuj, m biti nam je poleg toga odgovorom o vseh njo budulostih."
„Tvojoj materi je v sorodu, Matilda, in vrhu vsega je čaka lepa dedščina."
v praksi neprecenljive vrednosti, in če bi v drugem ne bila, ako ho le v terminologiji, gospoda, to je mnogo, to jo velik korak k našej jedinosti, večji kakor bi ho Hto in stokrat pilo na zdravje jugoslcvanskej slogi in tisočkrut jej vpilo : živela!
Pa uže imate drug i/.goor, s kojim me menite pobiti: slušalci translejtanskih vsi učili šč ne mogo poslovati v CisU jtaniji. Odpuščam Tam U greh, to uevednest, no odpuščam je pa našim novioHiu.
Prve mtsece t. 1. razpravljal je hrvatski „Obzor- pomenke rektorja jugoslovanskega vseučilišča te Stremnyerjem, cislejtanskim mi-nistroni uka, in ukopram so nij prišlo še do zaželeni ga resultuta, doseglo se je vendar oh vetrni toiiko, da pra-iuk (kakor tudi mu-droslovec) obiskava bhko vse semestre v Zagrebu, treba mu je satno vse izpite od d ruže ga državnega počen-1 delati v Cislejtaniji, ako hoče tudi pri nas poslovati. To je važna priboritev, in treba jo je bilo našim listom vsaj omeniti, ako uže nijso hoteli vso razprave ponatisniti.
A taka je, mi se zanimamo za vse mogoče, še tako daljne nam dogodke, samo 2A tisto ne, ki hi num moralo biti najbolj pri srcu. Naj izidu pri jalnih sosedih iu bratih 6e tako imenitna knjiga, naj se omenja, priporoča v čeških, ruskih, — nemških iiovmah, pač slednjič se vendar res naznani tudi ▼ slovenskem listu. Naj slavo Hrvatje narodno Blavnost, — glej Preradovićevo — pošlje se vkupuo jeden zastopnik, in morda se kateri dobi še slučajno uže na mestu; povrhu pošlje se še par brzojavov. Naj jo slave Slovenci — glej Pre.široovo, Dle'vveisovo, — pride lepo število Hrvatov, pa še cela kopa brzojavov, cela kopa čestitek! Kdo jo separatist? Oni, ki kaže pri vsakej priliki naklonjenost do
„Tem hujše. — Kakor ho pravi, je baj« tudi vrlo krasna, modrooka in plavolasa."
Matilde Gordonove bi sicer poznavatelj ženske lepote ne bil nazival lepotice. Bila je visoke, ugfbične rasti, katere temna krasota je z neizrečno oblastjo prevzela človeku srce. V čudovitih ofedi se jej je odkrivalo vse dušno življenje, katero je bilo vsakomu veduo menjajoča se tajnostmi zagonetka.
A s:cer se nij bilo čuditi, da je bila Matilda sebična, muhasta in samovoljnu. Po nuUeiiuej smrti jo očetna sestra prevzela gospodinjstvo ; jedinomu detetu se je streglo liki votlemu J8jcetu, in kadar se je Matilda, imejoča osemnajst let, začenjala podajati mej svet, laskali so se jej ljudje ter netili v nje mladostnih prsih ponos, nečimernost in Be-bičnost, antl je bila krasna in naobražena hči bogatemu milijonarju.
V domačej hiši je bila nje volja zakon,
druže ga, ali oni, ki se od njega ođteza, ki se z drugim prav seznaniti nehče, ki ga nehče spoznavati, ki ne govori le napačno o njem, ampak, ki o razmerah druzega celo čisto napačno piše?!
Pa čujte, kaj piSe učen profesor, izvrsten mot rilec narodnega živenja in gibanja njegovega, prof. Celestin: „Iu ker smo mi Slovenci navezani gotovo ravno tako na Hrvate, kakor eo oni na nas, ali raji Se bolj, zato je Tise, kar se godi tu, 1» >lj važoo za nas, nego ee morda pri nas misli." Dr. Celestio. M ■ali. „Zvon" 1877.
Spoznavajmo se tedaj bolje! Pošiljajmo naše mladeniče tudi v Zagreb, da bode vseučilišče v resnici jugoslovansko, da ne postane B Časoma samo „hrvatsko", kakor so postali drugi slični „ilirski" zavodi, ker se nij brigala zanje živa slovenska duša.
Pokažimo, „da ima takodjer Slovenaca ker nekateri Starčevićijanski mladeniči, — ki eo pa njega nadkrilili, — ne priznavajo nas več; kaj hočemo, saj nijso videli še nobenega slovenskega kolega v Zagrebu.
(Koneo priti.)
Politični razgled«
Notranje debele.
V Ljubljani 26. septembra. .N Fr. Pr." poroča iz Prage, da je 13 državnh  i-eš'*ih  poslancev   odložilo svoje mandate.
Knez Karel Schvvarzenberg je imenovan za dednega uda gospodske zbornice na Dunaj i
„Gaze t a Narodova" javlja, da pridejo h Kra Bzevskega slavnosti v Krakovo vsi pot/slci poslanci, da se bo io posvetovali o svojem po stopanji v državnem zboru.   Po tem bodo šli vsi skupaj na Dunaj v državni zbor.
Baron 11** t/ #»»*•#•/«' je o tise l včeraj Monzo, da odda laškemu kralju pismo, ki ga odstavila od njegove zdanje složne.
Oyer*lti ministerski predsednik bode odložil ministerski porfelj  za notranje stvari in na mesto njega bode imenovan Ludislav Majtbenyi. Včeraj so se pričela skupna mini sterska posvetovanja.
Iz Nmmpmarmkega okraja poroča se, da Bta 19. t. m. še dva bataljona turška vmarširala v Plevlje. — Zasedenje Bosne in Hercegovine in zdaj Novopazarja po vrhu pa še Blavnega našega ministra Andrassvja znana pogodba b Turčijo, to so tako protinaravne reči, da se o njih uže ne splača več govoriti ali kritizirati.
V nanje držat*«-. Ittintiuttki minister notranjih stvarij, Boerescu, je 24 t. m. predložil zbornici vladno predlogo glede revizije člena 7. ustave. Vladin
načrt sprejemi je popolnem Člen 44. berlinskega dogovora, priznava vsem inozemcem brez razločka vere isto pravo za naturaliziranje, ka or Rumuncem samim, ki še nijso državljani. Pravo za pridobitev zemlje postane politiško pravo, razven v Dobruči, kjer postanejo vsi bivši turški podaniki brez razlike vere Rumunci. Oaim, ki so na Rumunskem rojeni in bili tam do svoje polnoletnosti odgojeni, je Čas odpuščen, kateri bi morali preživeti na Rumua-kem, da si pridobe* pravo naturaliziranja. Načrt predlaga, da se takoj vsi Rumuncem asimilirani juije imenujejo romunskimi držav ljani. Imenik teh je sestavljen in so razdeljeni v njem v šest kategorij in sicer: oni. ki so dobili diplomo diugod, a poslu e jo na Kumu n skem, din, ki so ustanovili dobrodelne ustanove, dni, ki imajo trgovinske ali obrtnijske zavode in naposled dni, ki so spisali aako književno delo v rumunskem jeziku. — Ta načrt se je oddal odsekom v predposvetovanje.
fmrJtkn vprašanje je še zmirom tam, kjer je bilo, na istej stopinji. Francoski poslanik Fournier posreduje zdaj mej grškimi in turškimi komisarji, ki imajo to vprašanje rešiti.
Knez hoFfft*i'*ki Aleksander I. bode še le drugi teden šel romunskega kneza obiskat.
f'i«h('o.»;i list nSoleil", ki je nedavno poročal o pogovoru nekega svojega sodelavca s knezom Gorčakovora, prinaša zdaj članek, v katerem on pravi, da z objavljenjem onega pogovora nij hotel ustreči vladi, nego francoskemu prebivalstvu. S tem on Fran-coskej nij škodoval, pravi, ako je konstatiral simpatično izjavo ruskega kancelarja.
Dopisi*
lipod Nit nosit  21. sept. |l'.v. dop.] Gospod vodja vinogradne io Badjerejske šole slapenske je bil odločil dan 20 t. m., da ide b6 svojimi učenci na Nanos.  Ta lepi namen je bil naznanil nekaterim svojim bližnjim prijateljem in znancem, ki smo se z veseljem večinoma tudi tega popotovanja udeležili. Na jutro omenjenega dneva vstali Brno zarana, da nastopimo namenjeni pot.  Ali, o Bože! kako smo se oplašili, ko zagledamo, da naš velikan ima jako nizko potisneno kapo,  pokrit je bil z meglo, ki jo pri nas v enakem slu čuj u w tasta vo" imenujemo, in kojo je zdaj burja proganjala.   A komaj „mežnar odzvonil je dan", izginila je bila kapa raz Nanoaove glave. Urno in čvrsto smo torej stopali od razdrške in vipavske Btrani  proti  cerkvi sv. Hironima. Prva dospela je na omenjeno mesto razdrška predstraža, in to okolo sedme ure,  a kmalu potem prikazali so se gospodje, ki so od vipavske strani prihajali, dosti so bili uže pota prekoračili, kajti iz Slapa pa na Nanos nij nikakor kaka malenkost pota.   Po prijaznem
pozdravu od ene in druge strani oddahnili smo Re nekoliko pred cerkvijo, ter okrepčali bo z Žlahtno kapljico Vipavca. Mej tem je tudi dospel   častiti  gospod iz Lozic, kateri je na prošnjo g. vodje drage volje prišel mašo brat. Kakor hitro se pa maša prione,  zadonijo po cerkvi lepo vbrani glasovi pevajoč mašo, peli so namreč Blapški učenci, kojim se je bil pri* družil razdrški tercet, obstoječ iz dveh izvrstnih pevk in enega pevca.   Po dokončanoj maši poiskali Brno si lep prostorček,  kjer bo je pošteno ali dobro zajutrkovalo.   Ko smo se bili okrepčali, vzdignila se je cela karavana, ter pričela se je pomikati proti vrhu nad Razdrtim, tako zvanim „groma d a". Od cerkve pa do omenjenega vrha nij ravno kaj lahek pot, ali dospeli Brno vendar tako naglo, da nijsmo znali sami kdaj.   Tu smo bo posedli ter polegli, in uživali smo prekrasni razgled daleč na okrog, da tega razgleda se človeško oko nikedar nasititi ne more.   Ko smo bili nekoliko oči napasili, pomaknili smo se bili nekoliko Bto korakov proti gozdu v prijazno dolinico, obdano z gostim drevjem in malimi griči, ki so nas branili burje, katera je skoraj nekako prijazno šumela po vrhoh. Tu se je bil napravil tabor.  Kmalu se je zakadilo, in visoko proti nebu plapolal je plamen, znak, da se bode tudi kaj kuhanega in pečenega za pođ zob dobilo, kajti bistri zrak nam je želodce kaj naglo sčistil. In res, zagledala se je takoj kuhinjska priprava okrog ognja in „hotel Nanos" je bil v naj živahnejšem delovanji, kuharice in kuharji bo vsi spretno in umno vsak svoj posel opravljali. Nij bilo treba dosti časa čakati, in uže je bila kaj slastno napravljena juha v skledah, katere so pred nas postavili na mize, z zeleno trato pogrnene. Kakor juha tako i vsa druga jed bila je izvrstna, ter jako okusna.  Po obedu pričelo se je popevati, se ve da samo narodno.   Ta dan, ki bode gotovo vsakemu v drazem spominu ostal, mogel se je vsakdo prepričati, da v največjej samoti bo morejo veBelo zabavati pravi prijatelji mej Boboj.  Vsem, vsem se je brala radost in za-dovoljnost na poštenih obrazih.
Za to krasno zabavo gre v prvej vrsti M hvala gospodu vodji slapenske vinogradne io Badjerejske šole, kateri si je bil zaradi svojih učencev ta izlet izmislil, ki se je na veliko veselje vseh udeležencev izvršil tako sijajno.
Hi n ko.
Iz IMultt 24. septembra. [Izv. dop.] Petnajst let minolo je 5. t. m. odkar je zagledala naša čitalnica, naše narodno svetišče,
zategadelj jej nij bilo moči misliti, da bi se-Btričina, katere še nikdar videla nij, bivala z njo pod jedno streho in bi se jej klanjali tudi nje prijatelji. Prvič v nje življenji jej oča nij izpolnil želje, zahtevajoč, da OBiročena BeBtričina dohode v njega obitelji prijaznjiv dom.
Rudolf Gordon je bil trgovec z dušo in telesom. Številke in trgovske knjige so bile glavni smoter njega žitju. Vsi njega napori so se strinjali v tem, kupfčiti bogastva na boga-Btva in takim načinom ohraniti si v trgovskem nvetu kar se pravi „pošteno imću.
A v globini svojega srca je noBil spomin, kateri nij oskvrnila nikdar nobedna posvetna misel, spomin na plavolaso, nežno soprogo, s katero je užival dve leti vso zemeljsko srečo Umrla mu je, a nijednej drugej ljubezni nij bilo moči ukoreniniti se v njega duši; ljubljena umrša soproga je živela v njega mislih, in za radi nje je sklenil vzeti Bestričino na svoj
dom ter skrbeti zanjo po očetovski. Ime jej je bilo Lola, kakor njega pokojnej soprogi, n navzlic vsemu repenčenju Matildinemu je bila Rudolfu Gordonu trdna volja, da pride Lola v njega obitelji varno oskrbnštvo.
Gordon otide sam na železnico in sprejme osiročenega dekleta s prav očetovsko ljubeznjivostjo.
..Skoraj se sprijaznita z Matildo", misli sam v sebi bankir, izpremljajoč sestričino k vozu, „takej ljubeznjivosti se nikomur nij moči ubraniti. Bolj nego Matilda je pokojne moje j soprogi jednaka. Prav tako je vzrastena, nje sladko nasmihanje, nje zlati kodri in nje modre oči — presrčno mi bode draga."
In resni, mirni mož je skazoval mlademu dekletu toliko prijaznjivost, da bi se bilo skoraj izjokalo od veselja.
Zelo se je bala dosld neznanega jej sorodnika, a sedaj jej je dvigala sred tešilna
misel o njega očetovskej ljubeznjivosti, in sicer še potem, ko sta jo Matilda in teta Kina precej hladno Bprejeli.
Mladih srdec hrepenenje se je vrtelo od nekedaj o ljubezni.
Uže v zavodu je Lola z lahka izvršila vsakoršno nalogo, ako je bila povrnitev trudu presrčna beseda in prijaznjiv nasmeh učitelji-čin, in gojeuka Lola je često prejemala take ljubezni dokaze zaradi svojega preprostega otročjega Brca, zaradi svojega odkritosrčnega veselega bitja.
Kadar je Lola izpregovorila, zdelo se je človeku, da čuje drobne soglasno ubrane srebrne zvončke, in vsa srca jej je naklanjala nje prijaznjivost. „Nje lice in nje glas sta miljena", je dejal bankir, in B tem natančno označil nje osobnost.
Teta Ema je izkazovala tujej sestričini gorkejšo ljubezen, nego li jo je kedaj gojila
\
\
beli dan. Nij ga menda kraja na celem Slovenskem, nego ravno v starodavnem slovenskem Ptuji, kjer bi se imelo kako narolno društvo proti silnim navalom necih Iju lij toliko bojevati, nego naša čitalnica.
A zgodovino tega, društva preteklih petnajst let radi tega še bolj častno del*. Veliko nalogo ima naša čitalnica, ne le, da je nje naloga za razvoj in utrjenje narodnega čuta delovati, temveč naloga našega društva je pokazati, da v tem starodavnem mestu živć vredni sinovi majke S'ave.
Pri nas je edino čitalnica, kjer smeš s prijateljem po domače občevati, kajti skoraj povsodi drugod je naščina v kot potisnena.
Pri nas je Se mnogo dela, mnogo še neobdelane zemlje, Čitalnice pa imajo častno ali težavno nalogo za narodni razvoj skrbeti, in to 6ne store" z napravljanjem narodnih zabav. Da si je tudi naša čitalnica v svesti svoje za-dače — da tuli ona za take veselica Bkrbi — pokazala je 21. t. m.
Naj povemo takoj s početka, ka je ta „beseda" veličastno izpala.
In kaj ne bi, saj so pri njej sodelovali tisti gg. pevci ljubljanske Čitalnice, kateri so kot izvrstne pevske moči uže celej Sloveniji znane. Program te pbesedeu bil je izvrstno Bestavljen.
Proti 8. uri bila je dvorana napolnena.
Godba tukajšnjega muzikalnega društva, koje kapelnik je znani g. Stdckl, prične prvo točko, namreč ouverturo iz opere „Marthau od F. Flotovva. Po tej točki stopi čitalnični predsednik gosp. dr. A Gre goric na oder, ter prične svoj govor, v kojem jedernato in temeljito dokazuje vspeh delovanja našega narodnega zavoda. — Takrat, pred 15 leti — pravi g. govornik, bila je naša čitalnica velika, kajti takrat bil je Še naš narod bolj nezaveden, nego je deues, — a denes je naša čitalnica mnogo večja, kajti od tistega časa sem se je narodna ideja zelo razširila. K izvrševanju narodne ideje pa pripomore največ narodno petje, kojo lepo in častno nalogo pevci (lu nam predstavi ljubljanske gg. pevce) izvršujejo. Z gromovitim živio-klicem konča g. predsednik svoj izvrstni govor.
Po govoru nastopi 8 pevcev ljubljanske Čitalnice, kateri zaslužijo tu imenovani biti, namreč: gg. B res k var, Meden, Oblak, Š. Paternoster,J. Paternoster, S. Ku-par, Štamcar,  in Valenta (pevovodja),
kakor tudi nas obče priljubljeni g. Stile ki. — D«, zavidamo vas Ljubljančane za vaše izvrstne pevske mo^i! Iz tega razloga mislim, ka bi bilo neootrebno o izvrševanji posameznih pevskih toček govoriti, kajti izvr«t.n9 pevske moči ljubljanske čitalnice slovo uže po celej Sloveniji.
Posebno dopal se nam ie Čarobni glas tenorista g. Med6na. Da. tak glas mnra vsa-cega poslušalca ganiti ter mu do srca seči! Ta čarobni glas pokazal je g. Meden najbolje pri pesni „V tihei noči", kateri četvero-apev so peli gg. Meden, Štamcar, Valenta in J. Paternoster.
Pokazali so pa tudi gg. pevci, da imajo v osobi g. Valente izvrstnega vodjo.
Predno preidem k drugim pevskim točkam, naj mi bode dovoljeno omeniti tu „potoonrri" slovanskih pesnii, sestavljen od g. A. Stb'kla Kai iednaeega naš atarodavni Ptuj gotovo nij še Cul. Tu smo zapazili razliko mej našo slovansko in nemško godbo. Slovenec sme gotovo na rvojo glasbo ponosen biti. Mei igranjem tega „potpourriia", posebno mej „Na-prei zastava Slave" in „Tlej Slovani" zagr-meli so tako navdušen5 živio-klici, kakor da bi imel vsak poslušalec deset grl. Da je g. Stdckl s to skladbo vsem neizmerno ustregel, o tem ga je gotovo prepričal vspeh.
Slava mu za to izvrstno delo!
Omenim naj še dva komada, namreč Mi-škovi pernici za tenor „S<la snomina" in „K slovesu", koje je pel g. Meden.
O kako nebeško, kako milo sta se ti pe-sn;ci razlegali! Da. tak pevce zna izraziti vsnk rut, tak glas pretrese gotovo vssc^ga poslušalci. Kdor tako petie s takim glasom Puie, mora i pesnika razumeti, kajti beseda postaje živa in njeni glaai morajo vsacega prešiniti. —
do Matilde. Posli so stregli mlademu dekletu skrbnejše, nego jim je bila dolžnost, celo konji, ščene in mačka so jo skoraj iz-poznali, ker jih je često gladila in prijazno kramoljala z njimi — jedino Matilda jej je vedno kazala osorno lice.
Morebiti bi se bilo njej tudi srce Matild ino bolj nagnilo, da je nij hvalil človek, čegar vso pozornost je zahtevala ona sama zase.
Matilda Gordon je imela mnogo če-Btilcev. A svoje srce je ohranila prosto, pojem o pravej ljubezni jej je bil neznan, in še celo Oča in teta sta menila, da nikaka Btrast nema Oblasti do nje.
•'• Ali bašti taki navidezno mrzli ljudje često Tzplamene brzo, da njih srčnih strastij ne megd pogasiti \se reke in morja. U lado se brez-uvetno svojemu vzoru, zahtevajoči jednakih iuvstev, in nij jim po volji, da še kedo poleg »lih zaJua kadilo tistemu maliku.
(Dalje pnh.)
Z Bazinovim zborom: „Križari na moru ali potovanje v Palestino" dovršili ro g?, pevci svojo nalogo izvrstno, in mi nič druzega ne želimo, nego te gospode zopet kmalu v našej sredi imeti. Pa žalibože, da ie pot iz Izubijane do Ptuia tako dnlga ! Po tej točki nastopi, ustrezajo občej žjlii, g. B o ž i d a r R a i č , na oder. Ta za naš mili narod toliko zasluženi in občespoštovani odlični govornik pravi, da je bil pred IS leti odbornik naše čitalnice; takrat bili so narodnjaki prostaki, sedaj ima čitalnica večji del inteligenco v svojej sredini. Gospodične slovanskih mater, ne sramuite se svojo narodnosti | Čitalnične prostore išče naj si vsak; ona je tu za duhovna, za učitelja, kateri ima vzgajati mladino. V čitalnici naj ne mej Bvojimi odpočijemo. Vsakdo naj goji narodno navdušenje, naj goji narodno besedo.
Pokazalo se je, da so Ilaičeve besede napravile na občinstvo velik vtis.  Z gromovitim živio-klicem končal je govornik svoj govor, ka terega sem tu le prav na kratko posnel.
S tem bila je beseda pri kraji. Omenim naj le še k sklepu, da nas je počastilo s svojo navzočnostjo mnogo gostov iz dalnjih krajev, kakor: iz Celja, iz Savinjske doline, iz Slo venske Bistrice, iz Maribora, Ormuža in Ljutomera, kakor tudi mnogo iz ptujske okolice Prejeli smo tudi več telegramov, navedem pa tu le nekatere iz Ljubljane:
Prijazno vabilo odzdravljam prisrčnim kli cem: Živila častita skupščina nocojšnjo narodne svečanosti. Bleivveis
Stojte na bregu Drave kakor čvrsta tvrd njava proti silnim navalom germanstva. To
vam za današnjo svečanost želi srca Slovenije, narodna bela Ljubljana.
Vošnjak. Jurčič. Zamik. Ne vdajmo se! (iz Birzdorf*, Schlesien.)
Glaser.
Ptujskej čitalnici kliče gromoviti živio!
Triglav, (iz Grade«.)
Dalje poslali so telegrame:
G Ileržič v Miriboru, S'avjansko pevsko društvo v Gradci, g. Kos iz Celja, in g. Gerčar iz Ljubljane. —
Po besedi zasukal ae je mladi svet v dvorani, mi pa amo šli v čitalnične sobe, kjer se je govorilo, napivalo, pelo itd. Izmej napitnic naj omenim ono g. dr. Gregoriča ljubljanskim gg. pevcem in ono g. B. Raiča tudi pevcem; druz;h tu posamezno nij moči navajati, bilo bi nreobš'rno. — Veselica končala se je ob 6. uri zjutraj. Tacega navdušenja še nijsmo doživeli, le Skoda, da ne-namo večkrat tac"h veselic. Pozabili na te veselice nikdar ne bodemo, Vsem gg. pevcem pa izrekamo za njihovo sodelovanje prisrčno zahvalo.
Domače stvari.
— (Iz Velft) Rtno prejeli sledeče poročilo: Včeraj (četrtek) popoludne okolo treh se je s tržaškim poštnim vlakom v Zalog pripeljala princesinja — aoproga nemškega ce-sarjeviča - naslednika, da bi  od  tod šla pogledat našo papirnico. Na postaji jo je pričakoval prvosednik društva Levkam-Jo^efsthal g. Syz l upravnima odbornikoma gg. Valentin Zeschkom in Josip Krisperjem V dveh kočijah se je gospoda odpeljala proti fibrihi, na katerej so plapolale velike zastave, avatrpska, nemška in slovenska. Prva je princesinio pozdravila gospa Trpinčeva, vdova panirničnega ustanovitelja, blažega gosp.  Fid.  Trpin ca, njegovi mali vnuki pa sta visokei gospe* izročili prekrasna venca in gosmi Baumgart-n e r i e v a, pokojnega gosp. T r p i n c a hči, jo je ogovorila v angleškem (princeainji materinskem) jeziku.   Potem je princesinja poldrugo uro ogledovala tovarno, vse na drobno opazo-vaje in fo svojimi vprašanji dokazovaje, da so pri mašinah v obče in v izdelovanji papirja  posebe  izredno   dobro   i z pozna. V lvornni,  kjer  se  papir  sortira,   sta jo rIo-vesno   sprejeli  dve zali selski dekleti v narodnoj  noši  s  pečo, jedna jo je ogovorila slovenski in jej tudi izročila šopek. Princesinji sta bdi Slovenki zelo povšeči in naprosila je Krisperia, naj jima pove,  da jej jako dopadati.   Tudi pozneje, ko je videla druga fa-briška dekleta, se je čudila lepim, cvetočim obrazom. Za Bpomin je vodstvo panirnice princesinji izročilo lep karton s papirom za pisma in kuverti,  na katerih  sta bila prav okusno izdelana angleški in nemški grb.   Izmej razstavljenih sort papiria, ki jih fabrika izdeluje, pak Bi je princesinja sama izbrala nekatere, ki so jej posebno ugajale, in naroČila, naj se jej pošljejo. Po končanem ogledu papirnice, seje princesinja se svojim spremstvom nekoliko okrepčala v  tesnih  prostorih  restavracije, okolo katere je bilo vse polno radovednega mestnega ljudstva, zlasti — ae v<5 da — Ženstva. Da bi ušla nadležnim zijalom, se je odpeljala v blifnjo okolico, tam z voza Btopila in, roJ.e nabirajo, peš so podala na zaloško postajo, odkoder se je s  „Koprivnikarjem" vrnila v toplice.   Kolikor smo videli, je bila prihodnja nemška cesarica s6 svojim ekskur/ora prav zadovoljna in —- sicer ne hrupnega, pa vseskozi dostojnega in pozornega — sprejema res
veselu. — V ponedeljek dopoludne pride princesi nja neki v Ljubljano, ter misli opoludne odpeljati se po Rudolfovej železuici na Go-reojuko in Koroško, od Um pa skozi Puster-thal na Laško.
— (Imenovanje.) G. Jan. Ev. Žuža, kn. šk. tajnik i. t. d. v Mar bom, je postal konzistorijalni svetovalec lavantiuako škcrije.
— (Iz Vipave) bo nam poroča, da Bt je trgatev obnesla vrlo slabo. Končana je bila lebko v malo dneh, ker po mnogih trsih mj bilo niti jednegH grozda. Še tretpna vina navadnih letin se mj pridelala letos.
— (Vabilo k veselici), katero napravi rojanska čitalnica 28. septembra s sledečim programom: 1. Predsednikov govor. 2. Petje. 3. „Sam ne \o kaj hoče", veselo igra v 1. dejanji. 4. Deklamacija. 5. „Neveni", burka v 3. prizor,h. 6. Deklamacija. 7. Tombola. 8. Društvena zabava. — Ustopoina za neude 20 kr. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Odbor.
— (Šolski poč etek.) V Prošeku na C. k. pripravljaviiici za nemške Brednje šole začne se šolsko leto 1870—80 dne 1. oktobra t. 1. Vpisavalo bode šolsko vodstvo učeuce zadnje dni septembra vsak dan od D.—12. ure predpoludue in od 2.—4. ure popoiudne
— (Iz seje deželnega odbora dne 18. septembra.) Za vino- in sadjerejsko ftolo na Slapu se za prihodnje šolsko leto razpiše 3, oziroma 5 deželnih štipendij in več mest za plaću,oče učence; — pogorelcem v Trzini se nij dovolila deželna podpora, vendar bi se dalo trzinskej občini nekaj podpore iz deželnega zaklada, ako bi se tam napravila požarna straža; — deželni inženir Vičel je dobil nalog, da gre — kadar bo večja voda — Ogledat vodotoč Pšate v Trzini in okolici, da potem poroča deželnemu odboru, kako bi se dale zaprečiti povodnje, ki jih dela 1'sata okolo Trzina; — v cestni odbor za Kranjsko goro je deželni odbor izvolil kot svojega zastopnika g. Šlosareka, oskrbnika Klmcerjevih fužin; — pritrdilo se je sklepu pomnoženega kraj nega šolskega sveta v Višnjej gori, da se V tamošnjej ljudskej šoli mede nemščina kot obiigaten učen predmet.
Poziv!
Pevska šola in redne pevske vaje za saizono 1879/80 se začno v čitalnici 1. okt., in sicer: pevska šola za gospice je vsak četrtek ob 6. uri zvečer, — pevska šola za gospode vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer, — pevske vaje za zbor pa so vsak vtorek in petek ob 8. uri zvečer. — Čestite gospice in gospodje, ki imajo veselje iu /mu/., ost za petje, naj se oglasijo vsi v gori navedenih urah v čitalničnej pevskej sobi ali pa pri pevovodji g. Valenti. — Temu vabilu dostavljamo le še to, da se te šole in zborovih vaj morejo udeležiti tudi gospice in gospodje, ki dozdaj nijso bili društveniki čitalnici.
Odbor čitalnični.
JPOftllllit*.
Da bodo moji politični prijatelji znali, in mi moji nasprotniki ne bodo mogli kaj očitati, povem, da nijsem za poštarja v Šaofjej Loki od tukajšnjega ravnateljstva potrjen, ako-ravno sem bil uže imenovan. Stvar je taka: Pred mesecem dmj pozove me postni svetovalec, namestnik ravnatelja, ki je v kopeljih, po svojim slugi, da naj se predstavim drugi dan njemu. Predstavim se o določeuej uri, ta mi naznani, da sem za pošUrja v Bkpfiej Loki
Iidatelj in uieUnik Makso A rini C.
imenovan in mi ob jednem tudi pove, da bom imel sovražnike, ki mi bodo nasprotovali, da moram vzeti primerao stanovanje, da bom zadovoljil ljudstvo itd. Instrukcije sem jednako ustmeno dobil, na druge sem bd naveden, ko bom dekret dobil, ki bode najdulje do me^ec iiri'i v mojih rokah. Dakle meni je bila poštn v Šatfjej Loki na ta i... m podeljena. Slučajnu za mojega bivanja v Ljubljani po opravilih, pri nesle so prvo vest o tem „Noviceu, ne da bi bil jaz kaj za to zuul ali se nadejal. Pri jatelji so mi iz raznih krajev čestitali, ali jaz sem vedno imel, pri vsem zagoiovljenji od strani poštnega Bvetovalca, neko dvombo, ka ura se je tudi uresničila, kajti včeraj v četrtek dobim svojo ulogo od poštnega tajnika nazaj z opombo, da nijsem uslišan. Kaj je zakrivilo, da nijsem za poštarja v Šuofjej Luki imenovan, ne bodem razlagal, ker me tudi nij stvar ei.-to nič osupnila, ah to Bem In.tel objaviti, da — narodnost večkrat škoduje, tako se mej nami splošno govori, toda jaz se ne oddaljim od narodnega pota, katerega uže 12 let hodim, tudi če imam izgubiti življenje, ne pa začasno službo poštarju. Še bodem ostal v svojej drugej domovini, v Trstu, katero nerad zapustim, m me tuli domovina nerada cd ti.d pusti. Zisadii budem po slabih mo(eb še trdneji narodni prapor na jadransaih oba-lih, pod katerega bodem zbiral narod v krepko krdelo.
To vsem svojim prijateljem in nasprotnikom.
V Trstu, dne 5. septembra 1879.
Ivan Dolinar, urednik „Edinosti".
l.isliiUn uprnvuiHlva. (iosp. J, L. v Travniku, Bosna. Za iioHtio in Hercegovino stane „Slov. Narod" za četrt lota 5 gold. 50 kr., kajti suma poštnina iznaša vsak dan 3 kr. /a omenjeni deželi.
Umrli t lj«a$»l£tiiiiB.
20. septembra: Cecilija 1'ogorolcc, 37 let, soproga fotografa, v kolodvorskih ulicuh Št. 9, za porodno mrzlico.
21. septembra: Jožef Hofuian, deželnega odbora slugu, let, v Vodnikovih ulicuh fit. 2, se je Hani obesil. — Jožef llofman, deželnega odbora sluge sin, 4 leta, v Vodnikovih ulicah št. 8, za zadušcnjeui. — Helena Logar, hči deželne vlade uradnika, t) let, na turjaškem trgu št. 7, za vročinsko boleznijo.
23. septembra: Auton 1'enue, hišni gospodar, 64 let, v špitalskih ulicah št. 7, M srčno vodenico.
_ Marija Grdina, zasebnica, 70 let,  na sv. Petra
cesti št. 79, za> Brčuo vodenico. — Marija (iregorič, vinskemu trgovcu soproga, 59 let, na Marije Terezije cesti št. 1, za organieno srčno napako.
24. septembra: Neža A/man, žena tesarju, 4G let, na karlovškej cesti št. 22, za živčnim inrtvudoin. — Jožefa Tašknr, delavka v tovarni, 27 let, na žitnem trgu št. 1, za pljučuo tuberkulozo.
V deželnej bolnici:
19. septembra: Marija Tegel, žena delavcu, f>0 let, za rakom.
20. septembra: Janez Bvtlee, sin delavcu, 6 let, za za sedenjem krvf.
22. septembra: Klara Terezija Slana, usmiljena sestra, 42 let, za jetiko. — Antonija Kajzelj, 21 let, o poroda M vnetjem trebušnice. — Franjo 1'remk, 14  let, mestnega sluge sin,  za pljučno tuberkulozo.
Javna zahvala.
Vsemu slavnemu p. n. občinstvu, ki je tako mnogobrojno I Vrhnike, z Verda in z Mirk, iz Cerknico in iz Soseščine veselilo so osobno pete častne godovnje našega bralnega društva 21. t. m. — so-sebno pak vspcfino in slavno sodelujočim gg. Josipu Le narsiču in F. M. z Vrhnike, J. V—u in M. II—u iz Ljubljane, J. li—u s 1'reserja — kakor tudi v dnini aoradujočim se indini Slovenkam in narodnjakom z Rakeka — kliče javno: presrčna hvala, bra-tovsk na zdar, slaven Bpomiu, na svidenje!
Slavnostni odbor.
V Borovnici dne 21. Bopteuibra 1879.
Dunajska borza 26. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .	. 67	»Id. 50		kr*
Enotni drž. dolg v srebru   . .	. 68		60	
Zlata renta             . .	80		95	
IHtiO drž. posojilo            .   . .	. 12*		50	
Akcije narodno banke   .   . .	H30		_	
Kreditno akcijo......	. 264	n	50	
		n	10	
Srebro                 ,   , ...	_		_	
Napol. . .....	9	n	33	
C. kr cekini .       .   .       . ,	5		68	
Državno marko	. 67	n	65	n
Slovo.
Odhajajo iz Ljubljane v Zagreb, pozdravljam vse drage mi prijatelje in znaiice, in se jim priporočam v blagohoten spomin.   Živeli t
V Ljubljani, <ln6 26. septembra 1879.
(452) Štefan Šorn.
Praktikant ali učenec
se sproimo precej v prodajalnicl z blagom za obleko R. Miklauc-a v špitalskej ulici v Ljubljani.
(439—3)
iWT Šolske knjige, m
V začetku šolskega leta priporočujem v domačo rabo učencev in za šolarske bukvarnice sledečo svoje šolsko knjige, ki so rtoho pri založnikih po kij i nann c a h in pri meni: Občno zgodovino (o, 25 kr); Zemljepis (1. satifl 15 kr, V, p .pravljeni natis s snk.ini 30 kr.); Domovinoslovje fe 12 kr); Malo fiziko v pogovorih (c. 25 kr.); Fiziko in kemijo (o. 70 kr); Prirodopis (c. 60 ur)) Geometrijo (c. 24 kr.); Prlpovesti iz zgodovine Štajerske (c. 8 kr.).
Ivan I,upu jim-,
(449—1) v  Krškem iGuikfeld).
-0
1-3 W 3? tk> * ~ a, b* g. a. s- 3.
►3       cr jSa j _
a5 B'9 ™! -• — a. N 2. A
.Jo
R 9* a »
» I'  r B a-
gs d n
Originalni Hovve-jevi
originalni ginger-jevi EW®r šivalni stroji
poleg clruzih skušenih sistemov najboljše kakovosti, po tabriskih cenah in s petletnim jamstvom
v glavnej zalogi za Kranjsko
P«
Franc Detter-ju v Ljubljani,
pod Trančo. jNB. .Jedino le tu so morejo ži valni stroji strokov-njaško in po ceui poprav Ij uti ia snu/, i Ti.
Svila, sukanec (Zwirn), strojne igle, olje, posamni deli stroja itd. itd.,
na izbiranje, najboljšo kvaliteti, in ceneje nogo povsod.
ZALOGA (443-i)
F. Wertheimovjh & Comp. denarnic,
v katere se uu more ulomiti, in jim tudi ogenj no .škoduje.
t
Lastnina iu tmn nNurouut$ ti.-ia; ruc".