Sle«. 198
o Ljubljani, v četrtek dnč .30 aojusta 1906.
leto XXXII).
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13' — za Četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo Iclo naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za ietrt leta „ „ 5' — za en mesec „ ,,
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Insernti:
Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 Ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Tretji slovenski lutoliškilshod.
Kmečki stan.
Govoril na velikem zborovanju 111. slov. katoliškega shoda državni poslanec dr. Korošec.
Prevzvišeni cerkveni dostojanstveniki! — Milo slovensko ljudstvo! — Dovolite mi, da vam povem eno zgodbico. Enkrat je živel en oče, ki je imel cel regiment otrok. V njegovi družini so vladale stare šege in navade. Tedaj pa se je zgodilo, da se je oče globoko zamislil in velik sklep je dozorel v njegovem srcu. In zbral je okolu sebe vse svoje otroke ter jim naznanil slovesno svoj sklep: Dosedaj smo živeli po starih šegah in običajih. Toda vidim in slišim od vseh strani, da to ni prava pot do sreče. Ampak vsestranska, neomejena prostost, to je nova voditeljica do sreče, v katero se zaupljivo obrača tisoč in tisoč ljudi. Bodite torej prosti! Verujte, kar hočete, živite, kakor hočete, skrbite za svoj kruh. kakor morete. Odvezujem vas vseh vezi, vse vaše sile so odslej proste, vse lahko uporabite za svojo lastno srečo! Oče je izgovoril te besede in njegovi otroci so z zadovoljnostjo veselo po-skakljali med svet. Cez nekoliko desetletij je dohitela otroke vest, da jim oče umira in vsi so pohiteli k njegovi smrtni postelji. In oče se je ozrl na okoli sebe zbrane otroke ter jih vprašal: Ali vam je zlata svoboda prinesla srečo? Nekateri so molčali, drugi pa so namesto odgovora globoko in žalostno vzdihnili. Umirajoče oko očeta se je ozrlo na vzdihujoče. Bili so izdelana telesa, izsušeni obrazi in njihova obleka razcapana. Tedaj ic bil prepričan, da svoboda mnogim njegovih otrok ni prinesla sreče in s to zavestjo v srcu je izdihnil svojo dušo.
Zgodbica je pri kraju! Oče, njegova misel, in njegovi otroci so narti dobri znanci. Oče je naše postavodajalstvo, njegova misel je misel vsestranske svobode, tudi gospodarske, in njegovi otroci, to so različni stanovi v naši državi. Oče, naš postavodajni zastop, naš državni zastop, sedaj ravno med strašnimi mukami na Dunaju umira. (Veselost in dobro-klici!) In različni stanovi sc zbirajo okolu njega. In kažejo mu svojo raztrgano obleko, opisujejo mu svojo nesrečo, tožijo mu svoj propad. Vidi se jim, da v dobi zlate liberalne svobode niso našli sreče, misel vsestranske svobode ni osrečila avstrijskih narodov in stanov. Med otroci, ki stojijo okolu smrtne postelje svojega svobodomiselnega očeta, zapazimo tudi moža visoke in lepe postave. Največji je med vsemi otroci, toda vidi sc mu na obrazu, da ni srečen, da sc mu slabo godi, da mu pojemajo moči. To je naš ljubi znanec, naš kmečki stan.. Tudi kmečki stan je med onimi, ki dvigajo proti našemu postavodajalstvu hudo obtožbo, da mu misel gospodarske svobode ni prinesla sreče, katero so mu obetali, ampak da ga je spravila na rob propada.
Z letom 1848 se začenja v Avstriji doba gospodarskega liberalizma .Reklo se je tudi kmetu: Prost si, skrbi za-se kakor moreš, nihče te ne bo oviral, nihče se za te zmenil, prost si tlake, prost desetine, prost ovirajočih spon glede podedovanja in prostega razpolaganja s svojim posestvom. In ker se ob zelo važnih dogodkih morajo dajati spominki, se je v tej zgodovinski dobi tudi kmetu vtisnil spominek v roko. In kot spomin, da je napočila nova doba, doba zlate svobode, jc dobil kmet v roko majhno knjižico, imenuje se davčna knjižica, najzanimivejša knjižica v biblioteki naših kmetov. Edina knjižica, za katero skrbi država, da jo ima kmet vedno v rokah. (Živahna veselost in odobravanje!)
Kmet je torej postal prost. In res, nihče se ni več zanj brigal, skrbeti je moral za svoj obstanek, kakor je mogel in vedel. In mogel in vedel je skrbeti samo tako, kakor se je naučil od svojih očetov in pradedov. Ostal jc veren, bil je pošten, in delal je od zore do mraka neumorno. Deset, dvajset let, je šlo tako za silo. Toda polagoma je zapazil kmet čudne izpre-membe okolu sebe. Zemljiška knjiga mu je pristala cela črna. dolgovi so zlezli na posestvo. Pridelki niso imeli več nobene cene. Žito, vino, les, živina, vse sc jc prodajalo sila nizko. Posestva so postala manj vredna, razkosavajo se in boben jim poje dan na dan ter oznanja, da se posestniki menjujejo. Hlapci in dekle zapuščajo kmeta in hite v mesto, ter njegovi lastni sinovi in hčere obračajo hrbet očetovim domovom in si iščejo pri meščanih in tovarnarjih vsakdanjega kruha.
Kmet bo res kmalu popolnoma odrešen, prost, prost svojega posestva, prost svojih ljudi, prost svojega imena. Edino, v čemur ima naš kmet zaznamovati res napredek, to je v dolgovih in davkih.
Na kmečkih posestvih v Avstriji jc vknji-ženega dolga okolu 8000 milijonov kron, tako, da presegajo samo obresti, ki jih morajo kmetje plačevati za ta dolg, petkrat svoto, ki se odrajta kot zemljiški davek. Ta dolg leži kakor mora na avstrijskem kmetijstvu, osobito pa šc na Slovenskem, in slabi naše narodne moči. Ker kmet komaj zmaguje obresti za vknjižene dolgove in davke, ne more plačevati svojih služabnikov tako visoko kot tovarnarji in meščani, zato ga zapuščajo. Zapuščajo pa ga tudi lastni sinovi in hčere, nihče noče več posestva, na katerem je kmet veden su-žen vknjiženih dolgov in davkov. Nc stradajo doma, toda v srcu vsakega človeka jc nagon po napredku, po vedno večji sreči. Naši slovenski izseljenci, ki so namenjeni v večja mesta, ali v Nemčijo, ali v Ameriko, niso bledi, izžeti, lačni, obupani, marveč krepki, cvetoči, življenja in moči polni mladeniči in najčvr-stejše ženske. Nc tako zelo obup, ampak veselo upanje in zavest lastnih sil in močij jih spremlja na žalostni poti iz domovine. Posebno naše ljudstvo jc probujeno. Zaveda se svojih dušnih in telesnih moči, zaveda se, da bi s temi moglo napredovati. Doma pa z žalostjo vidi, da vsa umnost in pridnost ne pomaga, da
ni mogoče razviti svojih sil tako, kakor bi bilo treba in zato hiti v tujino, kjer misli lažje priti do sreče in blagostanja.
Zadnja leta zabeležuje Avstrija vsako leto po 170.000 izseljencev, večinoma kmečkega stanu, a to so samo izseljenci iz države, ne pa taki, ki se preselijo v mesta in se pridružijo delavskemu stanu. Po ljudskem štetju leta 1900 je bilo med 24 milijoni 14 milijonov kmečkega prebivalstva, deset let pozneje, leta 1900 pa .ic Avstrija že štela 26 milijonov prebivalstva, a med njimi samo 13,700.000 kmetskega prebivalstva. Na drugi strani je rastlo število obrtniškega stanu, ki se povsod množi, odkar kmetic zapuščajo svoje domove. Leta 1890 je bilo prebivalcev obrtniškega stanu, kjer so posebno delavci všteti, 4 milijone in nekaj stoti-sočev, leta 1900. jih je bilo že 7 milijonov. Iz tega se vidi. kam sili kmetsko ljudstvo, in te suhe, priproste številke same že jasno kažejo, da v \vstri.ii kmetski stan propada in da se Avstrija nahaja na preobratu, da se preustroja iz kmečke države v industrialno državo. Naš kmečki stan propada in da se Avstrija nahaja na preobratu, da se preustroja iz kmečke države v industrijsko državo. Naš kmečki stan, naš kmet stoji ob robu propada.
Ce se človek vidi ob robu propada, potem je trojno mogoče: Ali skoči vanj, to je najbolj neumno, ali pa se umakne, to je najbolj strahopetno, ali pa skoči čez, to je korajžno in podjetno. Naš slovenski kmet je že pokazal, da ne pozna obupavanja, ampak da zna korajžen in podjeten biti, kadar se mu slabo godi. (Pritrjevanje.) Spominjam le na zgodovino, na kmet-ske punte na Kranjskem, ko so kmetje s cepci, motikami iu kosami šli nad svoje tlačitelje. ko so tekli potoki krvi. Postavili so si celo kmetskega kralja, Matija Gubca, ki naj bi jih v bojih vodil in oprostil tlačiteljev. Nazadnje so kmetje podlegli. Gubec je bil umorjen, upor popolnoma potlačen in kmet se jc moral zopet tlačiti dati. kakor poprei. Torej slovenski kmet je takrat pokazal, da ima korajžo, toda vrlo slovensko ljudstvo: to ni bilo pravo orožje, to ni bil pravi način vojevanja. In ni kmeta, ki bi bil prepričanja, da bi se na ta način dalo kaj za njegov stan doseči.
Trojno sredstvo se bo moralo uporabiti, da se reši kmet gotovega propada. Prvo je samopomoč, drugo je pomoč postavodajalstva in tretje sredstvo pa jc podlaga obojemu, namreč kmečka stanovska samozavest.
Delavskemu tovarniškemu stanu sc tudi slabo godi. Toda delavci so segli po samopomoči. Združili so se v krepko organizacijo in sedaj jc to njihovo najmočnejše orožje, kadar sc morajo braniti. To je revolver, s katerim najhujšega sovražnika premagaš. Preko delavskih organizacij nc more nc kapitalistiška, nc vojaška sila. Tudi kmečki stan se bo še le tedaj lahko obranil svojih neprijateljev, kadar bo združen po različnih zadrugah, kadar bo postal gospodarsko neodvisen od vseli drugih stanov. Kadar bo sam urejeval svoje denarne zadeve po rajfajzenovkah, kadar bo svojim pridelkom po proizvajalskih zadrugah sam na-
rekoval ceno in kadar sc bo po nakupovalnih zadrugah sam oskrboval z vsemi potrebnimi stroji, orodjem in semeni. To je gmotna samopomoč. Druga je istotako važna, umstvena samopomoč, ali rccinio izobrazba. Izobrazba, to je beseda, katero različni ljudje različno razumejo. Naša slovenska dekleta, — prosim, ne vse, ampak nekatere, razumevajo s tem: frufru, kodrčke, rumene čeveljčke in čipke na ramenih, kakor avstrijski admirali. (Veselost.) To je zunanjost. Mi smo možje in vemo, da je izobrazba zaklad znanja v naši glavi, s katerim lahko razsodimo, kar je prav in kar je krivo, kar nam koristi in kar ne koristi, kar je našim razmeram ugodno in neugodno. Za kmeta je dandanes mnogo znanosti. Naravoslovne znanosti o rastlinah iu živalih, o njih življenju in sestavi so čudovito napredovale in vse to .ic umnemu kmetu treba znati. Razumeti mora tudi uporabo mnogovrstnih gospodarskih strojev ter uponabo prometnih sredstev. Posebno važno ie tudi, da vedno opazuje in pozna gibanje, kjer se trži in baranta z njegovimi pridelki.
Vse to si bo moral kmet doseči potom sa-moizobrazbe, kajti dolgo še bo trajalo, predno bo vsaka vas dobivala po javnih šolah dovolj stanovskega kmečkega pouka. Češki kmet dela in se izobrazuje. kadar orje, ima v eni roki plug, v drugi časnik.
Drugo sredstvo je pomoč postavodajalstva, deželnega in državnega. Vse luknje, skozi katere je pihala liberalna sapa, sc morajo zamašiti in vsi nasledki odpraviti. Kmetska zadolževanje se mora omejiti iti podedovanje urediti. Odpirali so meje kmečkim pridelkom tujih držav, zidali so veliko obrt in trgovino, železnice, in podpirali parobrodna društva, zidali za vse druge stanove višje, srednje in nižje šole, podpirali velika kapitalistična podjetja, od kmeta pa pobirali le davke in vojaka. Vojaštvo najhujše gloda ob mozgu kmečkega stanu. Vojaštvo pomeni za kmeta ne samo denarni davek, ampak tudi hud krvni davek. Pri nas je okolu 80% vseh vojakov kmečkega stanu. Zato jc kmečka zahteva, da se zniža število vojaštva iu se prepori izročajo v razsodbo mednarodnim mirovnim razsodiščem. Za svoje pridelke zahteva kmet, da ga varuje pred tujimi s carino, da gradi njemu ceste in železnice, da mu pomaga nositi šolsko breme ter skrbi za stanovsko kmetijsko šolstvo in da ga podpira v nesrečah in nezgodah. Ker je toliko dolga na posestvih, mora tudi tukaj priskočiti na pomoč država, da razdolži posestva, da omeji neomejeno delitev posestev in uredi podedovanje, vsled kojega je na najslabšem vedno isti, ki podeduje posestvo. Zaradi pomanjkanja delavskih moči sc bo moralo upehati delavsko zavarovanje za starost, h ko-jemu lahko pristopajo, ako hočejo, tudi manjši posestniki. Tako bi sc priklenili posli na kmeta ker bi sc jim ne trebalo bati za starost. Največjega pomena pa je. da se izvedejo po deželah takozvane kmetijske stanovske zadruge, za koje je sklenil državni zbor že okvirni zakon. One bodo šola kmečke zavesti, parla-
LI HI K.
Skrivnosten umor v dolini Bascombe.
Angleški spisal C. Doyle.
Nekega jutra sedela sva jaz in moja soproga ravno pri zajtrku, ko jc prinesla služkinja brzojavko. Slutil sem takoj, odkod. Res je bil Sherlock Holtnes, ki mi jc brzojavil sledeče:
»Imaš dva dni časa? Ravnokar sem brzojavno pozvan v zahodno Angleško radi umora v dolini Bascombe. Veselilo bi me, če prideš. Zrak in okolica divna. Odhod Paddington II. 15.« —
»Kaj nameravaš storiti; ali se pelješ?« vprašala me je soproga.
»Res ne vem. kaj naj storim; ravno sedaj imam mnogo bolnikov.«
»To nič ne de; saj imaš namestnika. Nekoliko odmora ti ne bode škodovalo vsled napora zadnjih dni. Sicer te pa Sherlock Hol-mesova dejanja vedno jako zanimajo.«
»Kako bi me nc! Saj se imam enemu izmed takih dogodkov cclo zahvaliti, da sem spoznal tebe. Toda čc hočem oditi, moram hiteti; vlak odhaja žc čez dobre pol ure.«
Od svojega bivanja v Afganistanu imel sem vsaj to dobro lastnost, da sem bil vsak hip pripravljen za pot. Rabil nisem mnogo, zato sem v nekaj minutah sedel s svojo potno torbico v vozu na potu proti kolodvoru v Paddington. Sherlock liolmes korakal je že z dolgimi koraki semintja pred kolodvorom. V sivem potnem plašču, s tesno kučmo na glavi. Zdela sc mi je njegova suha, visoka postava še bolj koščena in večja, kot navadno.
»Prav lepo od tebe, da si prišel, ljubi Watson«, dejal mi je Sherlock. »Zame je velike vrednosti, da imam povsem zanesljivega spremljevalca. Iskati pomoči na kraju zločina jc navadno brez pomena, ali pa je pomoč le pristranska. Sedaj kupim šc vozne listke.«
Bila sva sama v vozu. Holtnes je prinesel s seboj cel kup časopisov, katere je prebiral do postaje Reading, listal semintja, zapisoval in premišljeval. Potem pa je naenkrat pograbil vse skup ter vrgel v kot železniškega voza.
»Ali si čuI o najnovejšem dogodku?« me je vprašal.
»Niti besedice. Zadnje dni tudi nisem ničesar čital.«
»Poročila londonskih časopisov so prav malo točna. Pregledoval sem sedaj najnovejše časnike, da izvem kaj več podrobnosti. Ka-
kor se mi zdi, jc to zopet eden izmed onih navadnih slučajev, koje rešiti ie tako izredno težko«.
»V tem tiči neko nasprotje«.
»In obenem čista resnica. Cim navadnejši jc kak zločin, tem težje mu je priti na sled. Na vsak način se sedaj smatra krivcem sin umorjenega.«
»Torej se je izvršil umor?«
»Vsaj sodi se tako. Iaz pa nc sodim ničesar. dokler se nisem osebno prepričal. Daj da ti ob kratkem pojasnim zadevo, kolikor je d< slej meni samemu znana.«
»Dolina Bascombe je kmetski okraj, ne več daleč odtod proti Hcrefordshirc. Tam ima največje posestsvo neki gospod John Tu mer, ki si jc pridobil v Avstraliji bogatstva ter se pred leti vrnil v domovino. Del njegovih posestev, zvan Hatlicrlcy, imel ie v najemu gospod Charles Mc. Carthy, ki je bil prejšnje čase tudi v Avstraliji. Tam sta se oba sedanja soseda seznanila, zato ni bilo čudno, da sta se drug poleg drugega naselila v domovini. Turner je bil bogatejši, zato je bil Mc. Carthy njegov najemnik. Vkljub temu pa ie občeval ž njim kot s sebi enakim. Mc. Carthv je imel osemnajstlctnega sina, Turner pa hčerko enake starosti; oba pa sta bila vdovca. Izogibala
sta se vsakemu stiku z angleškimi družinami, ki so prebivale v obližju. Živela sta samotno zase: le oče Carthyin sin sta sc včasih udeležila bližnjih konjskih dirk. Mc. Carthy jc imel Ic dva posla, slugo in kuharico; Turner jjh jc imel pa več. To .ie vse, kar sem doslej poizvedel glede obeh družin. Naj ti povem še stvari, ki so v zvezi z zločinom.«
»Nekako ob treh popoldne dne 3. junija, torej ravno pretekli ponedeljek, odšel ie Mc. Carthy z doma ter sc podal proti ribniku Bascombe, ki ga kot malo jezero tvori razširjena reka v dolini. Zjutraj je bil še s svojim služabnikom v bližnjem mestu ter mu naročil, naj hiti, ker tnora iti ob treh popoldne na sestanek glede važnega dogovora. Takrat se ni več vrnil.«
Hiša in zemljišče Hatherley, katero je imel v najemu, oddaljena sta od ribnika komaj četrtinko milje. Na potu do tja videli ste Mc. Carthyja dve osebi: neka stara ženica, katere preiskava ne omenja, in pa Williatn Cro\vder, lovski čuvaj gospoda Turnerja. Obe priči ste izpovedali, da jc hodil Mc. Carthy sam. Lovski čuvaj izpovedal je tudi, da je videl nekaj minut kasneje iti njegovega sina po ravno isti poti s puško na rami. Dejal je. da jc moral ta očeta šc videti.«
merit kmečkega stanu, njegov zagovornik in prijatelj, zraven pa se bo ob zadrugah razvila tudi posebna stanovska kmetijska veda, ki bo prijateljem kmeta ponujala najboljša in najbolj zanesljiva orožja za obrambo kmečkih teženj.
Tretje sredstvo, ki je potrebno, da se kmet zopet opomore v naši državi, da ne postane Avstrija iiidustrialna država, ampak ostane kmečka država, je kmečka zavest. Ona mora biti gonilna moč v vseh bojih za obstanek kmečkega stanu. Kmečki stan se mora zavedati svoje važnosti, svoje moči in svojega velikega pomena, ki ga ima za državo. Kmečki stan je neizcrpljiv vrelec za vse druge stanove. Kmečki stan je glavni steber za vojaštvo, kojega je največ iz kmečkega stanu.
Kmečki stan je ohranjujoč živelj v državi. Ko so v Rusiji čete različnih ljudi nosile po ulicah rdeče zastave in klicale: Smrt carju! prihajale so tudi druge čete, ki so nosile svete podobe in klicale: Bog hrani našega carja! Seveda se tudi utrga nit potrpljenja.
Kmečki stan je krepak davkoplačevalec. Torej povsod ga dobijo.
Kmečki stan se mora zavedati svoje visoke naloge v državi in zato mora zahtevati, da se država tudi nanj ozira. Javno politično življenje ni nič druzega, nego boj. In v boju se človek ne sme skrivati. Kdor je v boju ponižen in potrpežljiv, je tudi tepcu. Dozdaj je bilo tako, in zato je kmečki stan bil tepen, zato je nazadoval. Toda to ne sme tako ostati. Tretji slovenski katoliški shod kliče vam kmetom: Kmetje slovenski po vseh kronovinah, zbirajte se po pod svojo kmečko zastavo. Skrbite za svoje stanovsko blagostanje! Pri drugih narodih so se že začeli kmetje zavedati svojega pomena in zbirajo se pod eno zastavo za svoje pravice. Kmetje slovenski, vstanite tudi vi in zberite se okolu ene zastave, okolu zastave. na koje vrhu blešči sveti križ, na plapolajoči zastavi sami pa stoje najvišje in z naj-debelejšimi črkami zapisane kmečke zahteve želje. Pod svetim križem, s kmečko zastavo moramo začeti boj, odločen boj za kmečki stan. To je sveta naloga vsakega, ki ljubi kmečki stan!
Sklepam s kratko zgodbico. Vsakdo izmed vas je že videl sliko: Zgoraj je cesar in ta pravi: Cesar — vse vladam; vojak — vse branim; sodnik — vse sodim; krojač — vsem delam obleko; Žid — jaz pa vse goljufam: kmet — jaz pa vse vzdržujem.
Slovenski kmetje! Ko se razkropite po katoliškem shodu, razširjajte te misli tudi med sobrate in jih zbirajte pod zastavo katoliško in kmečko. Vsak naj stori svojo dolžnost in kmečki stan ne bo propal. (Burno odobravanje.)
Socialni odsek.
Gospod J. Tul (Trst) poroča o varstvu izseljencev po velikih mestih.
VARSTVO IZSELJENCEV.
I .Ostani doma.
Ko vidimo, da se dan za dnevom toliko naših ljudi seli v tuje kraje, se nam dozdeva, da so pesnikove besede nekako zastarele in prišle ob veljavo. Ko zremo veliko število slovenskih izseljencev, sc nam vsiljuje misel, kakor, da bi sedaj naša zemlja ne bila dovolj zdrava, kakor da bi njena lega ne bila več prava, kakor da bi nas nc moglo več hraniti naše polje, naši vinogradi, naše gore, naše morje (kao malo koristi imamo Slovenci od morja, — trgovina, ribarstvo, kopelji), naša ruda, kupčija in da bi se vsled tega morali obračati v novi svet po vsakdanji kruh.
Morda pa smo krivi mi sami. Ko bi ne bili več »za uk prebrisane glave«, bi bilo težko pomoči, a na vsak način moramo biti »pridni«.
Lahko pa, da tiči vzrok, pravijo nekateri, tudi v vladi, ki nam premalo pomaga, posebno s šolami in podporami, tako da nas naša zemlja ne more več rediti, ali pa dopušča, da nam tujci kruh trgajo iz ust.
»Stvarnica nam ponuja vse«, kar je potrebno za naš obstanek, »le zamuditi ue smemo okoristiti se ž njo.«
Vlada nam mora seveda iti na roko, da dobimo dovolj šol, posebno strokovnih in da smo varni v svojih podjetjih pred tujci.
Pa tudi pozneje so še videli očeta in sina. Ribnik obdaja kroginkrog gosto zaraščeno lesovje, le tik obrežja raste malo trave in bičja. Cuvajeva mala hčerka jc bila ravno v gozdu ter nabirala cvetice. Pripovedovala je, da sta se oče in sin tik ribnika burno raz-govarjala ter se naposled jela prepirati. Cula je, da je oče zmerjal sina, ki je nato dvignil rrko, hoteč očeta udariti. Vsled razjarjenosti obeh in v strahu, da bi si jela dejanski nasprotovati, hitela jc deklica domov ter po vedala materi, kaj jc videla ob ribniku Bas-combe. Komaj pa je izgovorila, prihitel jc prepaden Mc. Carthyjev sin. Povedal je, da je našel očeta mrtvega v gozdu ter prosil pomoči. Bil jc ves razburjen; klobuka in puške ni imel več, na desni roki in komolcu pa so sc poznali sledovi krvi. Ljudje, ki so šli z mladeničem, dobili so mrtvega očeta, ležečega v travi poleg ribnika. Crepinjo jc imel prebito, kolikor se jc dalo izpoznati, vsled udarcev z nekim predmetom. Lahko mogoče je bilo, da so bili udarci s puškinim kopitom; sinova puška ležala jc le nekaj korakov proč od mesta, kjer jc bil izvršen zločin. Vse okol-nesti so pričale proti mladeniču, zato so ga takoj prijeli ter izročili državnemu pravdni-štvu.	(Dalje sledi.)
Sami pa bodimo pridni in živimo po sv. veri, da si zagotovimo tudi božji blagoslov. Ne dajmo slepiti se po sleparjih, ki nam obetajo v Ameriki srečo in blagostanje. Ni vse zlato, kar se sveti. 2e dosti ljudi je šlo v novi svet v upanju, da pomagajo sebi in svojcem — a bili so razočarani. Držimo se tedaj, kolikor le moremo rodnih tal in ne zapuščajmo jih, ako ni skrajna sila.
To vemo posebno mi ob sinji Adriji, ki smo priča vsem tujcem, ki prihajajo v Trst, da bi uničili slovenski rod.
II. Ce že potuješ, potuj skozi Trst.
Poglavitno pravilo naše bodi: »Ostani doma!« Toda tudi to pravilo ima za poedince lahko izjemo. Tupatam se zgodi, da marsikdo je prisilien, kakor sam meni, zapustiti svojo domovino iu si iskati nove, če ne za vse žive dni, vsaj za nekaj let. Ko sc je že sam odločil za ta korak po treznem premišljevanju, temu kličemo: »Bodi previden, kot potuješ, ker so ponekod nevarnosti za naše izseljence večje kot drugod. Poskrbi si potrebnih navodil in vozni listek le od Rafaelove družbe, ki je ustanovljena. da brani katoliške izseljence.
Podružnici dunajske »Rafaelove družbe« se nahajata v Ljubljani in v Trstu, a dobro bi bilo, ko bi se ustanovila vsaj kaka zastopništva tudi po drugih slovenskih krajih. Neizogibno potrebno pa je ustanoviti novo podružnico družbe na Reki. Ker pa je poslovanje družbino brezplačno, treba imeti mnogo udov, ki naj bi z udnino družbo podpirali. Seznanimo svoj narod s to družbo.
Ko se je slovenski izseljenec dal od »Rafaelove družbe« zadostno podučiti, naj se vkrca v Trstu na ladjo »Avstrijskega delnlč-nega parobrodnega društva za Ameriko.«
Trst je za vkrcanje slovenskim izseljencem najpripravnejši kraj radi tega, ker
1.	V Trstu smo mi doma in od tod do \merike je le ena sama meja, morska gladina.
2.	V Trstu imamo »avstrijsko parobrodno društvo« in na ladji ostajemo vedno do Amerike pod avstrijskim nadzorstvom.
3.	V Trstu lažje uredimo svoje dušne stvari. (V Trstu imamo v štirih župnijskih cerkvah slovensko službo božjo, petje, blagoslov, pridige.)
4.	V Trstu ima to parobrodno društvo lasten »dom za izseljence«, v katerem dobi do 2000 ljudi zdravo stanovanje in tečno hrano, predno parobrod odpluje.
5.	V Trstu ni treba menjavati avstrijskega denarja.
6.	V Trstu skrbi to društvo, da se izseljenci opozarjajo na važne stvari v umljivem domačem jeziku (bodisi v napisih, kakor tudi v govoru). Poveljniki, postrežniki, pazniki in zdravniki umevajo naš jezik in med njimi je dosti naših ljudi.
7.	Vodstvo društva je zagotovilo Prcvzvi-šenetnu tržaškemu škofu, da priredi posebno dvorano za katoliško kapelo.
8.	Važno je, da je na ladjah tega društva »domača kuhinja« in kdor ni še abstinent dobiva na ladji dvakrat na dan tudi vino.
9.	Ladje tega parobrodnega društva so najmodernejšega sestava in lažje klubujejo morskemu elementu.
10.	Društvo jc izdalo posebna navodila za agente. Iz teh strogih navodil ie razvidno, da društvo ščiti izseljence in da jih brani pred iz-koriščevavci. Agent ne sme nikogar nagovarjati, da gre v Ameriko in sme začeti pogajanje le z onim, ki se je že sam odločil za izseljenje.
11.	To parobrodno društvo sc jc ustanovilo še le pred dvemi leti, a deluje s svojimi 27 ladjami zelo dobro, tako da odpre v zvezi z avstrijskim IJoydom prihodnje leto novo vozno črto tudi v Južno Ameriko, (dosedaj jc vozilo lc v Severno).
12.	Društvo upošteva, da so izseljenci, katere prevaža, ponajveč slovanske narodnosti (tudi izven Avstrije, n. pr. iz Rusije in Balkana).
13.	Mogoče sc bode s časom doseglo tudi to, da bodo izseljence spremljali posebni dušni pastirji. (Španske ladje imajo posebne prostore za bogoslužje. Pri nas imajo to lc romarske ladje, na katerih je vsak dan po več sv. maš.) Sedaj je poveljnik ladje sam, ki navadno krščuje na potovanju rojene otroke in ki opravlia neke molitve, ko sc v temni noči spušča mrliče v hladni grob morske globine. Ladja se za trenutek vstavi, zastava sc potegne v znak žalosti na pol droga, častniki se oblečejo v žalno obleko, mrlič se zavije v rjuho in priveze se mu železna teža, ki ga potegne na dno morja.
V mesecu maju (letos) sta odpotovali v Ameriko med drugimi dve slovenski dekleti iz Kranjskega po severni Italiji v Genovo in potem v Ne\v York. Laški agent je po tretji osebi razpečal dosti listkov med Slovenci in tako spravil z lepimi obljubami tudi ti dve dekleti v Ameriko. Za tretji razred jc zahteval 250 kron, ko stane vožnja iz Trsta navadno 180 do 185 kron. (V drugem razredu se plača 264 kron, v prvem >384 kron).
Na ladji so imeli potnikijako slabo hrano, a tolažili so sc, da bo tam bolje.
Kako se poedinim sedaj godi, nc vemo, le toliko znamo, da je šla ena teh mladenk z enim moškim naprej od Ne\v Yorka. med tem, ko so drugo zaprli v eno sobo in jo držali zaprto cel mesec. Na koncu meseca so jo spravili zopet na ladjo — in jo odvedli — nazaj v Genovo. Koliko jc sirota na tej vožnji pretrpela, se nc da povedati. A najbolj jo jc mučilo, ko ni bilo na ladji žive duše, ki bi umeval njen jezik slovenski. Prišla jc vsa izmučena in zbe gana v Trst in šc sedaj ne ve, zakaj so jo toliko časa držali zaprto in zakaj so jo potem sploh pripeljali nazaj v Evropo. Kolikor smo mogli spoznati in izvedeti, ni pri tej osebi nobenega zadržka, ki bi jo po amerikanski po stavi izključil od novega sveta.
Ko bi se ta izseljenka obrnila do »Ra-
faelove družbe« za svet in pomoč in ko bi potovala čez Trst, bi se ji kaj takega gotovo ne pripetilo tako lahko.
Dotičnega agenta se že zasleduje. To je le en slučaj, toda koliko jih je, katerih ne izvemo! Zatorej izseljenci pozor.
»Družba sv. Rafaela« daje svojim zavarovancem posebno priporočilne listke, katere jc treba vidno nositi (n. pr. na klobuku), potem poznajo družbini zaupniki izseljence, za katere hočejo skrbeti. Zaupniki nosijo za znak posebno sidro na klobuku ali na prsih. K temu se opaža, da je ta znak ne še zadosten. Kdo ima tako dobre oči, da bi zaupnika takoj spoznal? Svetovati bi bilo morebiti posebne kape v živih barvah, ali celo obleko, ali zastavo; po teh znakih bi izseljenci lažje zadeli svoje zaupnike toliko v Trstu, kolikor v Ameriki. Ob prihodu izseljencev v Trst bi zaupnik najel kakega človeka in ga tako opravil, da bi ga ljudje takoj spoznali po omenjenih znakih.,Ravno tako bi se moralo zgoditi v Ne\v Yorku.
Za izseljence je mnogo vsakovrstnih nevarnosti že na potovaniu. Prve dni avgusta se je potopila ladja »Sirio« in nad 300 ljudi so zagrnili valovi. Julija mescca je ameriška držav a vrnila nad 600 izseljencev, ki niso imeli vseh postavnih lastnosti. Zato ponavljam, »Ostani doma« in »če že moraš potovati, potuj skozi Trst na avstrijskih ladjah pod varstvom »Rafaelove družbe«. Priporočamo posebno duhovnikom knjižico »Kažipot za izseljence«, katero je izdal škofijski odbor »Rafaelove družbe« v Ljubljani.
VARSTVO 2ENSTVA. I. Služkinje.
Odkar je nastopila doba strojev, postajajo tudi delavci in delavke vedno bolj in bolj pravi stroji, ki velikim strojem strežejo. Posebno hudo je zadela ta poplava naše ženstvo. V tilii sreči družinskega življenja, varne pred svetovnim šumom in hrupom, so naše ženske pridno opravljale raznovrstna ročna dela in živele popolnoma svojemu naravnemu poklicu kot matere in gospodinje. Stroji so jim izvili delo in zaslužek iz rok ter jih nekako pra-silili, da zapuste domače ognjišče in silijo v mesta v službe ali pa v tovarne.
Najpoprej moramo povdarjati, naj ostane naše ženstvo, kolikor le možno, doma, ker mu preti drugod mnogo in raznovrstnih nevarnosti.
Ko so pa res primorane, da gredo služit ali pa delat v tovarne, zaslužijo, da se uredi zanje posebno varstvo. Največ slovenskih deklet prihaja služIt v Trst in Aleksandrijo. Toda ravno ti dve mesti sta zanje zelo nevarni. Sumljiv1!' agentje krožijo po slovenskih vaseh in vabijo lahkomišljena dekleta v lepe in lahke službe v imenitnih družinah. Ti sleparji niso nič drugega, kot trgovci s človeškim mesom. Marsikaka Slovenka je tako prišla tako v satanske mreže in obupno vzdihuje v kaki poniževalni sužnosti, a skoraj nihče se zanjo več ne zmeni.
Na Dunaju je nastala »Avstrijska zveza proti trgovini z dekleti«. V Trstu ima ta zveza svojo podružnico z jako širnim delokrogom.
Razvcn te zveze, ki je internacijonalna lin interkofesijonalna, obstoji v Trstu še »Katoliška zveza za varstvo brez spremstva potujočih deklet«. Mnogo — a vedno še premalo — požrtvovalnih gospa in gospic prihaja po vrsti na železnično postajo, da tam sprejme novo došla, neizkušena dekleta. Tc varhinje deklet nosijo na prsih svetinjico »Matere Božje dobrega srca« na belo-rumenih trakovih. Tekom prvega leta svojega delovanja (1905—1906) so rešile 315 deklet, med temš seveda največ slovenskih, ter jih spremile v poštene službe ali pa v slovenski »Zavod sv. Nikolaja«, v katerem so dobivale mladenke hrano in stanovanje, dokler niso dobile službo. Ta zavod je za varstvo naših deklet preimenitne važnosti. Ko prihajajo v Trst, se jih pošilja v »Zavod«. Ko obole, sc jih pošilja v »Zavod«. Ko izgube službo, se jih pošilja v »Zavod«. Z materinsko ljubeznijo objema »Zavod« vse gojenke in skrbi za njihovo telesno in dušno blagostanje. Pri vsem tem pa moramo pomisliti, da prihaja ta pre-petrebni »Zavod« večkrat v materijelne zadrege. Ker nima lastnih prostorov, mora jako drago plačevati stanarino. Tudi hrana je v Trstu precej draga, (iojenke pa so navadno le uboga dekleta, ki zamorejo le malo prispevati in šc tega nc morejo storiti redno. Zato treba, da se zganejo usmiljena srca po vseli slovenskih pokrajinah in z milodari »Zavodu« zagotove obstanek. Duhovščina, županstva, hranilnice, društva in zasebniki, pomagajte »Zavodu sv. Nikolaja« v Trstu.
V	zavodu iščejo zavetja tudi ona dekleta ki gredo v Aleksandrijo ali pa se vračajo iz nje. Mladenke se zatekajo iz vseh slovenskih krajev, da iz vseh slovanskih krajev. Vodstvo »Zavoda« sprejema v obrambo posebno večje žrtve neusmiljenih družin in išče pra vico zanje pri oblastnijah. Mnogo zamotanih slučajev sc je že srečno izvršilo.
Velika obramba slovenskim dekletom v Trstu je slovenska ženska Marijina družba, ki šteje veliko število udinj.
V	zadnjem času se jc osnovala v Trstu tudi posebna zveza »Marijin dom«, ki ima namen, poskrbeti Marijini družbi posebno svetišče in — v prvi vrsti — udinjam zavetišče. Tudi to podjetje se mora vsestansko podpirati, ker ima veliko važnost za vse slovenske pokrajine, ker od povsod prihajajo dekleta v Trst.
Slovenska župnijska knjižica v Trstu
skrbi za pošteno berilo, da sc strogo pazi na posredovalne urade (osebe), M stoje večkrat v zvezi z zloglasnimi hišami. V Trstu grozi mnogo nevarnosti posebno onim slovenskim dekletom, ki niso od tam doma. Slovenska dekleta iz Trsta in okolice stanujejo navadno le pri svojih stariših, posebno okoličanska.
oskrbujejo Trst z mlekom, kruhom, zelenjavo, sadjem, s cvetlicami itd.
In če že kaka služi, jo domači ljudje večkrat obiščejo, ali pa sama pohiti domov. Domače ženske tudi bolje poznajo pokvarjen svet obmorskega mesta in ne gredo tako lahko na lini.
Na ona slovenska (slovanska) dekleta pa, ki prihajajo v Trst služit od daleč, preže satanovi hlapci kot volkovi na plen. Pred teini je treba braniti poštenje slovenskega ženstva.
Da bodo slovenska dekleta še bolj varna, e potrebno, da se ustanove:
1.	Posebne podružnice tržaške »Zveze za varstvo brez spremstva potujočih deklet« v Ljubljani, v Gorici, v Cclvcu, v Mariboru, posebno pa še na Reki (in v Aleksandrih).
2.	Da se podpirajo koder obstoje zavetišča za berzposelne obolele in ostarele služkinje — in da se ustanove nova koder jih še ni. —
3.	Da se Marijine družbe vedno bolj razširjajo.
4.	Da župnijski uradi, stariši ali pa posebni ženski odbor v domovini večkrat poizvedujejo, kako se godi v tujini bivajočiin osebam (dekletom).
5.	Da se zapreči vsako nepošteno znanje. Po mestih, so naša dekleta tudi v tem oziru v veliki nevarnosti. Ne samo to, da se jim usi-ljujejo kot ženini tujerodci, tujeverci, brezverci, ki nameravajo čisto kaj druzega kot zakon, temveč še celo domačini so jim lahko v nesrečo, ker nc stoje zaročenci in zaročenke pod nadzorstvom starišev. Veliko pažnjo zaslužijo tudi delavke po tovarnah. Nevarnosti jim prete od vseh strani, posebno po velikih mestih. V žalostnem stanju se nahajajo, kjer niso še organizirane. Tako je n. pr. v Trstu in v okolici okolo 15.000 delavk (med temi 3 tisoč šivilj) ki ne poznajo nikake organizacije. Z jako nizko plačo si zaslužijo komaj toliko, da si morejo kupovati nečimerne obleke, da se morejo udeleževati izletov, plesov, veselic, gledališč, tudi krčem itd. Te delavke so večinoma Tržačanke laške narodnosti, a tudi anših je med njimi.
Doma s stariši v vednem prepiru, v verskih stvareh mlačne, prepogostoma zabredejo na kriva pota.
Neka še ne 14 let stara deklica je izostala od domače hiše 15 noči. Naposled jo je zasačilo redarstvo, ter jo poslalo v bolnišnico v oddelek za sifilistične bolezni. Da bi se v bol-nišnifci popravila popolnoma je malo upanja, ker prihaja v dotiko s popolnoma pokvarjenimi tovaršicami, katere bi pač morale biti ločene. Tudi posvetne postrežnice jo ne bodo spravile na pravo pot, ker proti temu se tudi oglašajo opravičene pritožbe še celo od strani pametnih zdravnikov. O da bi v tržaško bolnišnico pač kmalu prišle redovnice.
Mnogo tovarniških delavk je že okuženih po soc. demokratskih idejah.
To delavsko ženstvo je treba versko d\ igniti po privatni agitaciji, vplivati na gospodarje, da jim nekatere vrste del nikakor ne poverjajo, da jih strogo nadzirajo po ženskih paznicah, da jim povečajo plače, da jim dado ločene prostore od moških delavcev, poseben vhod, poseben, ločen kraj za odmor, prost čas za razna opravila (verske in družinske dolžnosti.)
Delavsko ženstvo potrebuje pouka v gospodinjstvu, ker drugače ni sposobno voditi gospodinjstva, ko stopi v zakon in oteža re-šenje soc. vprašanja.
Kjer ne stanujejo delavke pri svojih družinah, je treba dati stanovanje večkrat pregledati od redarstvene oblasti.
Krivi nazori o vsestranski enakopravnosti ženskega spola z moškim, so pahnili ženstvo v veliko bedo in s tem povzročili vsej človeški družbi skelečo rano. Majati se je začelo družinsko življenje. Mnogo krivde se je že maščevalo — in zato se je začela proti-agitacija. Bog daj, da bi prinesla zaželjenih vspeliov.
Naše ženstvo bi bilo najbolj varno, če ohrani nedolžno in pobožno srce. To velja v prvi vrsti o mladini. Verno srce morajo imeti mladenke doma in na tujem, ko so pod nadzorstvom starišev ali pa daleč proč od njih. Potem bode »slovelo slovensko dekle.«
V organizovanju je Trst precej zaostal, zato pa potrebujejo mlade organizacije krepke materialne in moralne podpore od vseh slovenskih pokrajin. Posebno velja to o onih ustanovah, ki imajo pred očmi blaginjo slovenskega ljudstva, pi prihaja v Trst od drugod (izscljenci, služkinje).
Trst ima velik pomen ne le za nas obmorske Slovence, ki prihajamo z morjem v dotiko, s svetom, in mu oznanjamo, da prebiva tu naš rod, temveč tudi za vse druge Slovence, ki prihajajo v Trst na delo, ali pa ki se čez Trst izseljujejo. Važen je Trst za slovensko trgovino, ker po njem uvažamo tuje pridelke in izvažamo svoje. Končujem, »Buči morje adrijansko, Ostaneš nam slovansko« — »Ce naše ljudstvo bo krščansko.« »O le naprej, o le naprej, Tja do srečnih krajev mej!« —
Krek: Prosim, da bi poročilo prišlo dobesedno v list in da se natisne v posebni knjižici.
Delavsko zavarovanje.
Gosp. Cebulj poroča: Obrt v Avstriji se dandanes mogočno razširja. Tovarne se tako množc, kakor bi rastlc iz zemlje, in kapital se množi, zato tudi delavci. Tovarnarji so dobro zavarovani za svoje imetje, za vsak najnovejši stroj, a delavcc imajo slabo zavarovane. Stroj, ki je mrtvo orodje, je dobro zavarovan, delavec, ki jc živo bitje, pa nc tako. Kdo misli na naše zavarovanje? Tovarnar nc, ker sc boji od svojega velikega kapitala kak vinar vzeti za delavsko zavarovanje.
Priloga 198. atev
Država se tudi malo briga; ko bi hotela, bi že v Avstriji imeli splošno delavsko starostno zavarovanje. Imamo že čez 50 let star rudarski zakon, ki govori o eni vrsti delavcev za zavarovanje, a zastarel je in ne zadostuje sedanjim časom.
Delavci pomagajmo si sami, ko se drug ne zmeni za nas! Prihraniti si v sedanjih časih za starost ne moremo, zato se poslužujmo drugih pripomočkov! Ne tarnajmo in ne obu-pujmo. Mislimo raje, kako si zboljšamo žalostni položaj! Delavci imamo podporna društva za slučaj bolezni. Pristopimo vsi k njim. Ta društva dajejo pomoč v bolezni. V Avstriji so privatne zavarovalnice za onemoglost in življenje, tudi teh bi se delavci imeli bolj posluževati, a žalibog nimajo za to zadostnih sredstev. Ko bi nekaj kronic vsako leto plačali, bi nam le prav prišlo, naj bi že sami sebe, žene ali otroke zavarovali. Potrebno bi bilo tako zavarovalnico v Ljubljani ustanoviti za vse slovensko ljudstvo.
Glavna naše želja je državno starostno zavarovanje. Vsak stan si želi državnega zavarovanja, zakaj si ga ne bi želel tudi delavec ?
Tudi delavci ga moramo doseči. Zahtevati moramo, s prošnjo dandanes nič ne opravimo. Vlada je predložila lansko leto zbornici načrt zakona o starostnem zavarovanju, a ta načrt jc pomanjkljiv, ker ga je izdelal nepri-jatelj delavcev.
A delavci smo za to, da postane zakon, le izpremeniti se mora, da bode zadostoval našim opravičenim željam.
Delavci upamo, da novi državni zbor, ki bode voljen po splošni in enaki volilni pravici, bode to delo tako izvršil, da bode delavcem v korist, in da bode tudi delavski glas upošteval in da ne bode vse oblasti imela lc država in delodajalci. Državno zavarovanje mora priti, delavci smo na propadu; tega propada nas reši le državno starostno zavarovanje.
Poglejmo še k našim obstoječim zavarovalnicam za nezgode! Na Kranjskem je nimamo, ker kranjski delavci spadajo k tržaški zavarovalnici. Ta zavarovalnica prezira slovenske delavce in skrbi le bolj za italijanske podanike. Gorje slovenskemu delavcu, če se poškoduje in je nezmožen za delo! Okoli advokatov mora hoditi, če hoče kak krajcar od teh gospodov dobiti. Delavci zahtevamo v Ljubljani za slovenske delavce državno zavarovalnico za nezgode. Tudi bra-tovske skladnice sedanjemu času več ne zadostujejo. Ni čuda, saj so stare že več stoletij. V nekdanjih časih so bile v veliko korist. Ce je delavec imel pokojnine na mesec 10 do 14 kron pred 50. leti, si je za te denarje več kupil, kot sedaj za 40 kron.
Dandanes pa imajo delavci, ki so pri bra-tovskih skladnicah, pokojnine 16 do 20 kron na mesec. Lahko si mislimo, da nam niso več v potrebno korist.
V bratovski skladnici je vse skupaj po-mečkano. Za slučaj nezgode in onemoglosti dobi delavec 200 kron na leto, če se pri 20. letih pohabi, da je nezmožen za delo ali če se postara, vseeno je tudi, če je delal 40 let. To nc zadostuje več našim potrebam. Pridejo naj pod državno upravo in naj se izpremene po razredih, da ne bode treba delavcu prositi v pokoj, ko se trese že po vseh udih. Od 50. do 60. leta naj ima pravico v pokoj stopiti. Kaj nam je delavcem koristilo, ko je bil leta 1854. rudarski zakon ustanovljen? Bratovske skladnice spadajo pod ta zakon. Leta 1889. so ga nekaj popravljali, pa še zdaj ni popoln, zato proč z njim! Bratovske skladnice so tudi zastarele; proč z njimi! V veljavo mora stopiti zakon o splošnem starostnem zavarovanju.
Delodajalcem je prav, da se bratovske skladnice nc izpremene, ker so za male krajcarje delavci zavarovani. Tudi kapitalist malo plača, dasi ima on prvo besedo, čeprav polovico delavci plačujejo. Delavski glas nič nc velja. Kaj pomaga delavcem, če so v načel-stvo voljeni, pa predsednika oni ne volijo, ampak rudnik ali tovarnar. Ponavadi je ravnatelj tudi predsednik bratovske skladnice, kar on reče, to mora biti. Ce delavec kakšno pravično izpregovori, že gledajo, da ga stran spravijo.
Delavske žene so zavarovane za tretjino, če mož umrje, dobi vdova 68 K na leto. Ce ima vdova osem otrok, dobi za dva 4, k večjemu 5 kron na mesec. Meni se dozdeva, da so tisti ljudje, ki so pravila bratovske skladnice kovali, gotovo mislili, da samo dva otroka jesta, drugi pa od zraka živijo. Bratovske skladnice torej ne zadostujejo sedanjim časom. Starostno zavarovanje za delavce se mora torej zakonitim potom doseči. Velika napaka bratovskih skladnic je ta, da niso delavci zavarovani za slučai nezgode pri drugih zavarovalnicah. Pri izpremembi bratovskih skladnic moramo delavci to doseči, da bode za nezgodo delodaiavec plačeval, država mora pa zakonitim potoni uvesti zavarovanje delavcev za nezgode. Vsi tisti delavci, ki so pri bratovskih skladnicah. morajo biti udje te zavarovalnice. V bratovske skladnice naj se plačuje samo za onemoglost in starost. Tudi1 z ozirom na domovinski zakon je nujno, da država razbremeni občine s tem, da ustanovi zavarovalnico za starost in nezgode.
Tržaška zavarovalnica ni nič vredna, razun tega pa tudi še pristranska. Merodajni faktorji naj delajo na to, da se dividende ne bodo porabile za laško iredento.
Milavec: Tudi železničarji smo ravno na tem. Prvo leto morda dobi 90 odstotkov plače, pozneje 10 — 20 odstotkov ali pa mu šc vse vzamejo. V potrjenje referata navaja drastične vzglede.
Gostinčar: Sedanje zavarovanje ni nič
Slovenca" dne 30.
vredno nič, ker razna podjetja še nimajo zavarovanja za nezgode. Zato je treba zakon spopolniti in razširiti na vse delavce. Občine bi bile razbremenjene, delavcem bi se pa stanje izboljšalo. Upravni stroški zavarovalnice so veliki, a nosi jih delavstvo.
Osvvald: Govori o slabem stanju državnih gozdnih delavcev.
Cebulj: Ko se zakon izpremeni naj bi delavci skupno z delodajalci volili načelnika in odbor.
Podlesnik: Utemeljuje resolucijo o zabavah in priporoča gojiti telovadbo.
Milavec: Hoče, da bi se pridejal šc strelski klub.
Tul: Priporoča vesljanje.
Gostinčar: Poleg iger naj bj se dobili kaki kupleti.
Krek: Priporoča izlete kakor jih dela kršč. soc. zveza.
Organizacija hipotekarnega kredita.
O tej važni točki poroča g. Premrou iz Gorice:
Organizacija hipotekarnega kredita.
Dovolite, da nepripravljen nekoliko utemeljim dodatno točko k resolucijam k II. delu socialnega programa, katero sem si dovolil danes zjutraj staviti. Slišali ste že včeraj od g. državnega poslanca štajerskega, dr. A. Korošca, kako žalostno je stanje našega kmetijskega stanu. Povedal vam je vzroke, radi katerih je prišel kmečki stan do tako težkega položaja, obenem pa tudi povedal sredstva, s katerimi bi se dalo ta težki položaj olajšati, kolikor mogoče odpraviti.
Ene točke njegovega govora se hočem bližje dotakniti, ker jo je le splošno omenil, kakor se je tudi le splošno oziral na isto točko II. katoliški shod. Ta točka je vprašanje o razdolževanju kmečkih posestev.
Naša organizacija ima demokratičen, a tudi izrazit agrarni značaj, kar je sainoobsebi umevno, saj je 90 odstotkov našega naroda kmečkega stanu. Zato se mora ozirati tudi na razmere tega stanu, mora urediti svoje delovanje v prilog istega. To se jc doslej storilo, in sicer zelo žiVahno in vzpešno potom zadružne gospodarske organizacije, ki se oči-vidno razvija. Ali zadružno gospodarska organizacija, kakor se pri nas razvija, ima le pa-liativcn pomen. Ona more sicer olajšati položaj kmečkega stanu, nikakor pa ne more ustaviti rastočega propadanja gospodarskih sil našega kmetijstva.
Propadanje kmečkega stanu v gospodarskem oziru se je pričelo, v onem trenotku, ko se je kmetu dalo popolno svobodo, odgovarjajočo liberalnemu gospodarskemu duhu 1848 leta. Prosto razpolaganje z zemljiščem, istočasno obremenitev zemljišč, nastala vsled odprave posebnih privilegijev fevdalizma, predvsem pa izpreinemba naturalnega gospodarstva v denarno gospodarstvo so pripravile kmečki stan v dolgove. Dolgovi so pa od leta do leta tako silovito, tako strahovito rastli, da so prišli do ogromne številke 8000 milijonov v Avstriji sami.
Naraščujoča zadolžitev zemljišč, vedno pogosteje se ponavljajoče dražbe, rastoče izseljevanje kmetov v tuje dežele, pa niso mogle ostati skrite onim, ki ljubijo ljudstvo in skrbijo za dobrobit svojega naroda. Začeli so iskati vzrokov in izvorov propadanja in prišli vsled tega na sled, da sedanja uredba hipotekarnega, zemljeknjižnega kredita ne odgovarja potrebam in gospodarski zmožnosti kmečkega stanu. Da ne govorim predolgo, navajam na kratko hibe tega kredfta, katere so spoznali vsled svojega proučevanja. Te hibe so:
1.	Obrestna visokost nikakor ni v razmerju z ekonomično silo kmečkega stanu. Kmet pridela le vedno gotovo množino pridelkov, odvisno od raznih uim, množino, s katero mora zadostiti vsem svojim življenjskim potrebam. Obresti, pa, katere plačuje danes za najeta posojila, so previsoke, nc odgovarjajo gospodarskim njegovim silam, zato mora najeti vedno le nova posojila v pokritje obresti, tako da zaleze vedno dalje v dolgove in se bliža vedno bolj propadu. Potrebno je torej, da dobi cenenih posojil.
2.	Posojila, danes dobiva bodisi od privatnikov ali pa od denarnih zavodov. Privatniki in tudi denarni zavodi pa iščejo svojega dobička, ker hočejo za svoj izposojeni denar dobiti kolikor mogoče visoke, obresti, obema pa je dobrobit kmeta samega deveta briga. Kakor hitro se jim pa nudi boljša prilika, odpovejo kmetu posojilo. Kmet more le polagoma odplačevati svoje dolgove; zato pa potrebuje časa, katerega nc morejo in nočejo nuditi ne privatniki in ne denarni zavodi.
Iz tega se razvidijo takoj oni trije glavni pogoji, katere zahtevamo za zemljeknjižni kredit, ki odgovarja značaju kmečkega stanu, namreč nizkoobrestna, neodpovedljiva in obrokoma vračljiva amortizacijska posojila. Te pogoje pa morejo nuditi le javnopravni občekoristni zavodi, pri1 katerih je vsakatera dobičkarija a priori izključena, in katere moreta osnovati država ali dežela.
Tudi nekatere slovenske pokrajine imajo že takih zavodov, ki pa so več ali manj prepojen? z narodnostnimi momenti.
Nam Slovencem pa je potreben tak zavod, ki bi špecielno naše razmere imel pred očmi, zavod v katerem bi si sami rezali kruh, sami gospodarili. Tak zavod pa si moramo sami ustanoviti, in sicer je v tem oziru za nas najboljša zadružna oblika. Ta zavod bi v zvezi z drugim žc obstoječim zadružništvom izpopolnil to, česar ne more izvršiti drugo zadružništvo.
Govornik predlaga na to resolucijo. (Živahna pohvala).
avgusta 1906.
Stanonik: Prihodnji drž. zbor naj bi rajfajznovkam dal posojilo iz poštne hranilnice.
Pele: Razmere sedanjega časa zahtevajo, da se ustanovi hipotekami zavod.
Krek: Dolgo smo žc mislili na tak zavod za kmečki stan. Rajfajznovke tega ne morejo, ker smejo le na 4 leta posojati. Država naj bi s svojimi sredstvi podpirala tak zavod.
Premrou: Z državo ne bo nič, ker če da država enemu, se oglase vsi drugi, da tudi dobe podporo. Ta novi organizem, ki bi se ustanovil, naj bi bil v zvezi z drugim zadružništvom.
Krek: Naš zakon je zastarel in treba bo drž. zboru delati na izboljšanje.
Prof. Evg. Jarc jako spretno utemeljuje boj proti umazanemu slovstvu. Delo proti umazanemu slovstvu jc dvojno:
1.	Izobrazba;
2.	izdajanje poljudnih knjižnic. Bodite oprezni in delajte po izobraževalnih društvih za dobro slovstvo!
Piber poučljivo govori o prometu s trjci, katero resolucijo je predlagal predsednik soc. odseka Krek.
Odsek za Književnost in umetnost.
sc je sešel v mali dvorani »Uniona«, ki je bila natlačeno polna. Dr. Opeka, urednik »Dom in Sveta«, otvori namesto dr. Pečjaka odsek in izrazi željo, da se udeleže udeleženci živahno debate. Predlaga predsednikom odseka dr. Jos. M a n t u a n i j a.
Dr. Mantuani se zahvali za izvolitev. Naj oproste zborovalci, da je on neka bela vrana med zborovalci, toda naj bodo uverjeni. da hrani pod belo haljo več črnih misli. (Živahno odobravanje.) Spored je ogromen in pridni bomo morali biti. da obdelamo vso snov. Želim. da se udeleže udeleženci živahno debate.
Dr. Opeka predlaga za prvega podpredsednika gospoda profesorja Evgen J a r c a in za drugega zastopnika Mohorjeve družbe gospoda R o z m a n a , za tajnika gosp. C a -d e ž a. (Sprejeto.)
Dr. Mantuani poroča o samostojni organizaciji na znanstvenem polju.
II. slovenski katoliško shod je sklenil, da naj sc izdajajo slovenski pesniki in pisatelji. Temu sklepu odgovarja za sedaj prvi korak: izdajanje ljudske knjižnice, katera naj podaja slovenskemu ljudstvu dobro pripovedno in po-Ijudno-znanstveno berivo. Ljudska knjižnica podaja torej dvojno berilo.
1.	a) Pripovednega berila imamo v Slovencih v obče pač več kot zadosti. Pečat raz-vitka v naši dobi je ravno pripovedna literatura, izvzemši nabožno slovstvo in šolske knjige. A če to pripovedno literaturo malo presejemo, dobimo moralno dopustljive in ue-dopustljive, umetniško dobre in slabe spise. Oziraje se na to delitev, moramo stran položiti ogromno množico spisov, ki niso za katoliško vzgojene in čuteče sloje, to je za naše ljudstvo, za katero se piše v prvi vrsti. To je negativna stran.
b)	A iti nam je še globlje in pripovedno berilo zavedno urediti tako, da bo učinkovalo lahko na vse sloje. Snov bodi vzeta iz domačega ljudstva. Tu je mnogostroko duševno življenje, katerega še nismo proučili, tu je pa pa tudi še ohranjene mnogo pristne kulture v mišljenju in čustvovanju, če tudi imma-nentno in latentno.
Ljudstvo, ki pozna snov, katera jc iz njega izšla, se bo naslajalo iu likalo najbolj ob umetniški obliki, ki mu preide počasi v kri in v dušo.
Nasproti naj pa snov sama inteligenco spet zbliža z ljudstvom, kateremu je po svoji vzgoji odtujena. Da omikanci drugače mislijo, nego ljudstvo, da je njihovo svetovno naziranje drugo, da sc njihovo čustvovanje ne ujema z ljudstvom, je po naši vzgoji povse naravno; naravno je pa tudi, da sc tem potom ubija domačnost. To bi bila naša narodna smrt, ko bi dosledno pokopavali v grobljah tujih kultur narodna in ljudska svojstva. Zato je prepotrebno, da se slovenska inteligenca večkrat opomni, kje da so njene korenine in kje da je prava, živa narodnost.
S tem bodi rečeno, jc dobro pripovedno berilo zelo potrebno in vredno, da zastavljajo najboljši poklicani faktorji svoie pero v to svrho.
c)	Te opazke pa naj se ne tolmačijo tako, kot da ni smeti obdelavati tujih snovi. Tudi to je potrebno, a šele v drugi vrsti. Tedaj pa bedi načelo, zajemati snov iz takih kulturnih osredij, ki so bila z našim razvitkoni v ožji zvezi1; to se pravi, snov sc mora s premislekom izbirati in obdelavati, to pa more le izviren spis. Gledati bi bilo zato v prvi vrsti na dobre izvirnike, ne toliko na prireditve in prevode.
Na polju pripovednosti je še mnogo dela, in ne ravno lahkega.
2.	Navzlic temu pa. da je pripovedno berilo velike važnosti in da ga nikakor ni podcenjevati, navzlic temu, da tvori za naše razmere prvo gaz v hram zavednega duševnega življenja, in da jc treba v več slučajih to gaz delati v celo, bi si vendar usojal prositi, da smem z mnogo močnejšim povdarkom baviti se z drugo točko:
s poljudno-znanstvemin berilom.
a) Misel poljudno-znanstvenega berila jc izvrstna in tvori prvo pot v poučevanju nc le priprostega ljudstva, temveč tudi omikan-ca-ncstrokovnjaka. Vsi zavedni narodi imajo že davno take zbirke, dasi zelo nejednakc vrednosti.
Prireditve iz tujih spisov so prekuhana hrana. Pri novorojenčku so najbolj občutni prebavni organi, ki ob nepravi hrani demonstrirajo na mučen način in se celo s smrtjo maščujejo. 1'udi naše ljudstvu je v slovst-vcno-znanstvenem obziru še dete po porodu in treba je vestne pozornosti pri dušni hrani, da ne oboli ali celo umrje. Bojim se, da bi pokazala statistika duševne smrtnosti, ko bj jo pisali, ravno pri nas visok odstotek slučajev vsled napačne dušne hrane.
c)	Prejšnja praktika. Pri nas so se do najnovejšega časa pokupili iu postrgali — mnogokrat uže plesnjivi — ostanki tujih proizvodov iu sc dovažali od tam, kjer je bila ravno kaka vrednostna razprodaja, ne glede na to, jeli ugaja ta hrana našemu novorojen-stvu, ali ne. Katoliško gibanje je v tem oziru silno mnogo izboljšalo in nadkriljuje prejšnjo praktiko.
Naloga katoliškega gibanja.
Ravno zaradi tega pa mu pripada še na-daljna uloga, ker je pokazalo svojo usposobljenost: da tudi samo prideluje, da pomaga ustvariti lastno podlago za poljudno-znanst-vene spise: svojo, slovensko, strogo znanstveno literaturo, kajti le iz tc moke sc dela dober kruli poljudne vede.
d)	Ali ni dovolj, ako zajemamo iz vedno-stnih del tujih literatur? Vsaj je vendar veda mednarodna!
To je sicer resnica pa ne cela. Nikdo ne more svoje kože sleči, vsak znanstvenik ostane narodno to, kar je postal ob svojem rojstvu, nobeden nc čuti mednarodno, če je tudi vsem drugim narodom strogo pravičen. In ravno svoje, narodne in slovenskemu narodu pravične, vednostne literature nimamo! Vzemimo zgodovino! Tu smo prišli po požrtvovalnosti slovenske Leonove družbe v zadnjih letih ravno do prvega začetka s tem, da nam je gospod profesor Kos z velikanskim trudom, z redko vsposobljenostjo iu uzorno pridnostjo navrtal prvi vrelec! Kaj nam se še vse skuha s to vrelčevino! Siccr pa živimo dolgo vrsto let Ic od priložilo zbranih košče-kov drobtin in drobtinic Izvestja, Mitteilun-gen, Zbornik, Šumijev arhiv ki so vsi bolj snov kot zgodovina sama. ali pa od jako subjektivno zamesenih stvari, za kar naj navedem kot strašilo le Dimitz-evo »ZgodovPno Kranjske«, ki do sedaj velja in to celo po pravici za najboljšo, iz katere sc uče drugi narodi. Na široki, kritično - diplomatični podlagi spisane zgodovine slovenskih pokrajin kot narodne skupine, še dolgo ne bomo imeli. Edino dtihovstvo sc živahno kreta. Zgodovina fara je lep dokaz zato.
Pri drugih znanstvenih strokah sc nam godi še slabše.
En pogled v slovensko bibliografijo nas pouči o tem. Največ samostojnega duševnega dela imamo na jezikoslovnem-bogoslovnem polju. Ce sc pa podamo na druga polja, recimo naravoslovje, etnografijo, folkloristiko, filozofijo, medicino in njihove panoge, pa moramo priznati, da skoraj zasnutkov nimamo pokazati. Vse kar imamo tiči v prvih letnikih r Zvona«, »Kresa« in v novejšem času v »Kat. Obzorniku«.
Vsled teh razmer je potreba, ustvariti si svoje slovstvo.
S tem dejstvom nam je narekovana potreba, ustvariti si svoje lastno znanstveno slovstvo, ki se bode oziralo tudi na naše razmere in potrebe, ki bode upoštevalo naša svojstva.
e)	To vse ne gre kar čez noč. Za sedaj bomo še morali črpati iz drugih slovstev, a stremiti nam je po tem, da začnemo samostojno in zistematično gojiti vedo in da vstopimo kolikor mogoče kmalu v vrsto znanstvenikov, pišoči v naši materinščini.
Da se pa zbudi zmisel za strogo znanost tudi med razumništvom, osobito med lajiki, jc prirejevanje znanstvenih tečajev in predavanj najbolja pot. Predavanja naj bodo v zvezi z diskusijo, ki naj predavanju redno sledi — tako, da si nihče ne bode upal predavati, če ni res dobro podkovan, in da bode poslušalec res kaj pridobil in poučen šel od predavanja, tudi tedaj, če si je preje domišlje-val, da nadvladujc snov. To naj bode poizkus. približati se tudi onim, ki niso v kat. taboru. Bodimo katoliški; poizkusimo na tem polju. Znanosti v resnici prijazni ljudje bodo prišli, ker bodo veseli, da bodo imeli sredo-točje svojih teženj. Ce pa odklonijo — imamo mi zavest, da smo storili svojo krščansko in omikaniško dolžnost.
Od žive besede moramo prodirati dalje do tiskane obravnave, ki bodi strogo akade-mična.
Ideja:
Slovenska Matica,
Leonina,
Muz. društvo.
Zgodov. dr.,
Dr. za krščansko umetnost, vsako naj voli poseben odsek za znanost, vsak odsek nai ima svoj odbor, a vsi odbori enega prosto voljenega predsednika.
f)	V to svrho pa je neobhodno potrebno, da si ustvarimo občno središče za strogo znanstvena dela.
Tu zastavi seveda tudi gmotno, financi-jelno vprašanje, o katerem bo posebej razpravljati, če sc ta misel načelno vsprejme.
g)	Navajal sem sedaj notranje potrebe za vstvarjenje strogo znanstvenega zavoda. A imamo še druge motive. V zadnjem času sc glasno zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani. Nočem sc muditi pri tem vprašanju: če sc praša: Jeli univerza za nas potrebna, moramo temu vprašanju iz vsakega stališča pritrditi. Cc se pa vprašamo: Smo li danes duševno in znanstveno pripravljeni za njo moramo istotako odločno molčati.
Tudi zahteva vseučilišča narekuje nam ob enem dolžnost pripraviti še znanstveno za oživotvorjenje visoke šole.
h)	Za katolike naj navajam še nadalje en zunanji nagib. Očita se nam, da smo mračnjaki, da se bojimo luči strogega znan-stva, da želimo ljudstvo obdržati v temi iu nevednosti, itd. To je staro ropotanje, za katero se pač noben pameten katolik več ne ztneui. Z besedami odbijati take napade, je popolnoma brezuspešno delo. Z dejanji, to velja! Ce se ustanovi vednostno središče v Slovencih pod katoliško egido, — in to je pravzaprav ob sebi umevno — nihče ne more več verjeti, da se bojimo stroge vede. Leo XIII. in arhivi!
i)	Le tedaj bomo veljali toliko kot drugi, če bomo imeli enkrat svojo znanstveno literaturo, če bomo prisilili tudi druge narode, osobito Nemce, posegati po slovenskih znanstvenih razpravah in jih citirati in to le s svojim duševnim delom.
S tem se bomo tudi sami pripravili in usposobili, da pišemo svojim rojakom na lastno-ustvarjeni podlagi poljudno-znanstvene spise.
Debata.
Katoliški shod skleni:
1.	Ljudska knjižnica se odobrava z željo, da so pripovedni spisi kolikor mogoče izvirni, in da jemljejo snov iz domačega osredja.
2.	Olede na znastveno-poljudne spise priporoča katoliški shod gg. pisateljem največjo pc zornost, kedar zajemajo iz tujega slovstva in želi tako prirejenih spisov, da odgovarjajo stanju omike in potrebam slovenskega ljudstva.
3.	III. slovenski katoliški shod priporoča da se sestavi en odbor, ki naj uvažuje misel ustanovitve osrednjega zavoda za strogo znanstveno slovstvo in upa, da bo ta odbor pri IV. slov. katol. shodu predložil vsaj formalno in akademiško idelan načrt, kako naj sc ustanovi ta zavod.
4.	III. slov. katol. shod želi, da se pri-rejujejo strogo znanstveni kurzi in posamezna predavanja z namenom, da se vzbudi v širših krogih razumništva misel za strogo znanost, ki naj bo podlaga poljudni vedi.
5.	Dobro bi bilo, da se za domačo zgodovino zbere gradivo in objavijo vse prifarne matrike, urbarji itd.
O tisku
poroča g. Kr. S. Gomilšek.
Organizacija katoliškega tiska je za nas največjega pomena. Ta pomen se sicer žc primerno uvažuje, vendar pa še nc tako, kot je dandanes nujno potrebno. Največ zaslug za razvoj tiska med katol. Slovenci so si brez dvoma pridobile Mohorjeva družba v Celovcu in Katol tiskovni društvi v Ljubljani in v Mariboru. Mohorjevo družbo vzdržuje in podpira celi narod slovenski, da lahko izvršuje svojo nalogo. Ona je v resnici naš prvi in najimenitnejši kulturni zavod: prava ljudska univerza. Zato pa opravičeno tirjamo od njenih publikacij, da nadkriljujejo vse druge iu da v polni meri uvažujejo zlasti verske in narodne časovne potrebe. Tozadevne želje lanskega »Zvezinega« shoda v Mariboru jc vzorno delujoči odbor sv. Mohorja vzel na znanje in obljubil, da iim bo ugodil v vsakem oziru.
Poleg tiskarnice Mohorjeve imata za napredek katoliškega tiska največ zaslug: Katoliški tiskovni društvi v Ljubljani in v Mariboru. Delovanje ljubljanskega Katol. tiskovnega društva res občudujemo. Poleg najmo-derneje upravljene domače tiskarne si je v ugodnem trenotku pridobilo še tiskarni v Novem mestu in v Postojni. Ravno tako vstrajno se trudi mariborsko Katol. tiskovno društvo, ko si ic lani kupilo svojo hišo in si oskrbelo najnovejše stroje.
Katol. tiskovnih društev pogrešamo v tržaški in goriški škofiji. Mislim, da so v obeli potrebni. Zato bodi skrb obeh škofij, da sc ustanove. Na Štajerskem bo na vsak način moralo priti sčasoma še do ustanovitve druge Katol. tiskarne in to v Celju ali v katerem drugem mestu.
(ilede knjižnic opozarjani na izvrstno poročilo lanskega »Zvezinega« shoda v Mariboru. Tam podana navodila naj uvažujejo povsod naša društva. Najdražji zaklad, središče vsakega društva jc njegova knjižnica. Da se ta primerno upravlja in spopolnjuje, bodi vestna skrb voditeljev naših društev. Zato jc pri društvenih prireditvah nujno treba pametnega gospodarstva, da res kaj vržejo, da trud ni zastoni, da se čisti dohodki lahko porabljajo za pomnoženje knjižnic.
Res velike važnosti so tudi rodbinske zasebne knjižnice. Izobrazba se jako širi in napreduje. Zelo jo zlasti pospešujejo domače knjižnice, ki jih moramo priporočati ob vsaki priliki. Da bo vsaka boljša kmečka hiša, pa tudi hiša priprostega delavca imela posebno omaro za knjižnico ali vsai dostojno shrambo, to misel moramo povsod širiti. Nakup omogo-čujejo knjigarne. Teh imamo gotovo premalo zlasti na Štajerskem. Tam nimamo nobene slov. knjigarne. Celjska in mariborska tiskarna smeta prodajati Ic svoje izdelke. V Celin, v Mariboru in v Ptuju obstoje nemške knjigarne, ki prodajajo tudi slovenske knjige. Menda veliko boliše ni marsikje drugod. V tem oziru se mora nekaj ukreniti.
Katoliška Bukvama v Ljubljani bi naj bila zavod prve vrste na Slovenskem, in naj bi dajala popusta ali rabate. Dobi naj tak lokal, kjer bo lahko vztrezala vsem zahtevam.
So kraji na Slovenskem, posebno ob mejah, kjer ni mogoče ustanoviti nobenega društva. Na takih krajih se morajo dobiti zanesljive osebe, ki oskrbujejo potovalne knjižnice. Ootovo število kniig z natančnim inventarnim zapisnikom in izposojcvalnikom se pošlje na en kraj. Ko so vse knjige prebrane, se zamenjajo z drugo serijo knjig z drugega kraja.
Snovanje takih knjižnic, ki so nujna potreba, posebno v obmejnih krajih, naj oskrbujejo »Slov. kršč. soc. zveze« posameznih slovenskih pokrajin.
Marsikje kaže pričeti kar s stalno knjižnico, ki naj ustvari podlago za osnovanje novega izobraževalnega društva. V Apačah ob meji blizu Radgone, kjer je po nemških občinah posejanih mnogo Slovencev ob južnem robu župnije pa dve še po večini slovenski občini, sem s pomočjo ženske podružnice družbe sv. Či.ila in Metoda pri sv. Benediktu v Slov. Goricah ustanovil koncem lanskega leta tako knjižnico. Dobil sem za vodstvo knjižnice blizu cerkve v neki slovenski hiši 201etno pošteno slovensko dekle in sem njej izročil dragoceni zaklad. In kak je bil uspeh? V pol letu je bilo izposojenih nad 400 knjig. Moški in ženske segajo po knjigah in so obljubili z veseljem prispevati po 1 K na leto. Ker je podlaga ustvarjena, smo sklenili ustanoviti katol. slov. bralno društvo in so pravila že pri namestništvu v Gradcu. Da bo društvo lahko prospevalo, mu šc moram zagotoviti na gotovih krajih redno letno podporo.
Stalne, pa tudi potovalne knjižnice moramo začeti snovati zlasti ob jezikovnih mejah, da nas ne bodo v tem prehiteli Nemci in Lahi.
Naše katoliško časopisje lepo napreduje in njegova moč narašča vsporedno z našim katoliškim napredkom. To velja o vseh naših listih, zlasti šc o našem centralnem glasilu, dnevniku »Slovencu«. Številke, in to visoke številke pričajo najjasneje o veliki razširjenosti našega čosopisja.
So župnije, kjer ie naše čascy)isje tako razširjeno, da bolje ne more biti. Zalibog pa še ie tudi mnogo župnij, v katere zahaja le nekaj izvodov naših listov. V takih župnijah zastonj iščemo naše organizacije, ljudstvo pa lahkim potem dobivajo nasprotniki za sebe. V tem oziru ne smejo počivati duhovniki kot duhovni voditelji ljudstva. Treba je iti med ljudstvo in pridobivati ljudi od hiše do hiše za dobre časnike. Uspehi ne izostanejo. To delo naj podpirajo upravništva listov, da koncem leta pošljejo na vse župne urade izkaz z imeni naročnikov lista, v dotični župniji. Ta izkaz bo dušnim pastirjem pojasnil, kdo da kaj bere in koga še treba pridobiti. Tako bo agitacija olajšana. Zraven tega naj bi upravništva listov sestavila, Statistika za celo škofijo. Številke največ povedo tudi zaspancem. Vsak duhovnik imej tudi zapisnik vseh v župnijo prihajajočih listov, dobrih in slabih ter njihovih naročnikov. Z veseljem posreduj pri naročevanju s sprejemanjem in odpošiljevanjem naročnine, kar si naj zabeleži v svoj zapisnik. Včasih zadošča mimogrede rahel opomin in dobil bo morda že zaostalo naročnino. To moramo povsod doseči s svojim agitacijskim delom, da bo imela vsaka slovenska družina vsaj eden katoliški list naročen. »Slovenca« pa moramo spraviti v uglednejše rodbine, sai nedeljsko izdajo, zlasti pa v naše gostilne. V tem oziru sc je že veliko storilo na Kranjskem, iako malo pa v ostalih pokrajinah. Naša izobraževalna društva naj naročajo le dražje, večje liste, lokalni list oskrbi si vsak ud sam.
Naše časopisje moramo v vsakem oziru še povzdigniti.
Uredniki naših listov naj bi bili akade-mično naobraženi ljudie. Kam nesposobni ljudje spravijo list in dobro stvar, imamo žalostne zglede na Slovenskem. Listi, ki hočejo veljati za katoliške, morajo brezpogojno prisegati na katoliško načelo in se v resnici po njih ravnati. Kdor še kak polovičarski list podpira, morda še celo s sotrudništvom, pomaga le nasprotnikom in zavira naš napredek. Ven z liberalnimi listi iz naših katoliških rodbin!
Listi naši nai bodo skrbno urejevani. Kratki, iasni, poljudni članki nai nadomestijo dolgovezne otrobe. Uredniki si naj pridobe po vseh župniiah zvestih in zanesljivih strud-nikov. Liste naše bomo najložje tedaj razširili, ako bodo vedno v njih poročila iz domačega kraja. Znamke se naj pač povrnejo dopisnikom, zlasti priprostim. Preveč malenkostne reči se nai ne sprejemajo v list, škoda papirja. Zlasti pa je treba pravilnosti pri osebnih napadih. Tu mora urednik biti jako pazljiv in strog. Kolikokrat se dobre, za našo stvar zaslužne osebe grdo napadejo po zaslugi kakega dopisnika, ki mu slučajno niso naklonjene !
Ker je Ic gospodarsko močen narod, duh politično upliva, naj naše časopisje več prostora posveti resnim gospodarskim reformam, kot drobnim brezpomembnim noticam.
Edini naš katoliški dnevnik »Slovenec«, ki jc v zadnjih letih res lepo napredoval, mora postati vseslovenski dnevnik. Zato pa se šc mora v toliko izpopolniti, da ga bodo kot takega upoštevale tudi izvenkranjske pokrajine. Kakor smo vsi z velikim zanimanjem prebirali hitra natančna poročila z Balkana, želimo si tudi rednih poročil o narodnem in zlasti še o katoliškem gibanju med brati Hrvati, Cehi in Poljaki.
»Slovenec« mora ustrezati tudi trgovskim zahtevam, da prinaša redne cene pridelkov, da vzbuja smisel za napredek našega slovenskega trgovstva, ki je še tako slabo organizovano. Pri slovenskih trgovcih, Ki so dobrega mišljenja, naj tuje liste, kot n. pr. »Tagespost«, »Ncuc Freie Presse« i. dr., nadomesti »Slovenec«. Storimo vse, uredništvo in naročniki in sotrud-niki, da bo »Slovenec« res primerno glasilo v katoliški organizaciji tako živahno delujočega slovenskega naroda.
Liberalizem se organizuje po posameznih slovenskih pokrajinah in pomnožuje svoje časopisje. Treba jc, da tudi naši listi v izven-kranjskih pokrajinah store potrebne korake za uspešno konkurenco. Zavedajmo se vsi katoliški Slovenci, da jc katoliški tisek, naše katoliško časopisje, naš prvi in najboljši agitator za
razširjenje in oživotvorjenje naših katoliških idej.
Pozdravi.
Celovec. Naj Bog bogato blagoslovi težnje katoliškega shoda v okrepljenje vernikov, v čast in povzdigo svete cerkve in krasne avstrijske monarhije. — Jožef, knezoškot krški.
B r n o. Za projev oddanosti vzdavam vrouce dika udeluji všem sučastnikum sjesdu sve biskupske požehnanl. — Pavel, biskup.
Praga. Šlechetnvm vašim snaham preje zemska rada katoliku českyeh hojnost bo-žlho požehnani plny s dychti vym zdjmem. Sledujeme vaše jednani a litujeme uprimne, že pro nahodi le prckažky pro tentokrate ni-kdo z nas nemuže k vam zavitati. — Hrabc Schonborn, predseda.
S pije t. Pozdravlja u Kristu katolički sastanak, proseč mu obilje božjeg blagoslova i da njegov čestiti rad bude spasonosno uspje-šan za izglednu u vjerskoj djelavnosti slo-vensku braču te zrakom svojim obasja i hrvatska braču. — Biskup Nakič.
P r o d 1 i c e. Z cyril!o methodejske Mo-ravy srdectiy pozdrav duchem a srdcein s vami a za vas. — Poslanec dr. Hruban.
Videm na Laškem. Živi uzorno delovanje katoliških Slovencev. Krščanski duh spravi v nerazrušno edinost z geslom: Bog in narod! vse razkosane sinove Slovenije. — Trinko.
S p I j e t. Čustvima divljenja, radovanja. čestitamo na pobjednonsnoj borbi za krst i dom srdačni pozdrav. Jednokrvnoj brači uz molbu: Krst te štiti i čuvaj, vijerni ti narode hrvatski i slovenski! Svečenik Kalogjera.
C h a r vv a t y u O 1 o m u c e. Kež ma veškere Slovanstvo unii v duhu ss. Cyrilla a Methodeje! Kež spini se Slovincum i Slavii cele, slovo toto:
Hvezda mila zarivala
a ta vedla narod n&š; nade všecky jine plala nam te zlate hvczdy straž.
Vyjdi, vyjdi hvezdo shvela,
at' te opet zahlednu, by te vlast md opet zrela, hvezdo zlata štastnych dnu!
Tou hvezdou zlatou, blahoplodnou -svata vira cyrillo - methodejska, vira kato-licka! Protož čest a slava Slovincum, stateč-nym etitelum a stoupencum ss. Cyrilla a Methodeje! — Jan Vychodil, assessor J. Exc. bisk. Strossmayera deka a farar v Char-vatech.
Cleveland. Slavni prip odbor za III. slovenski kat. shod v Ljubljani! Jako žal nam je, da nam ni mogoče poslati svojega zastopnika k lil. slov. kat. shodu. Ni temu krivo, da smo oddalieni od preliube domo vine, pač pa nam sedmje razmere ne pripuščajo. se udeležiti za slovenski n*rod tako važnega shoda Prepričani bodite, da Slovenec v tujini ne bode nikdar pozabil dolžnosti do s>voje očetnjave, do svoje predrage domovine, da Amerikanski Slovenec bode vedno stal na trdnem stališču, kojega ncomahljiva podlaga je in bode katoliška vera. Zbrali se bodete ta dan iz raznih krajev Slovenije, premotrivaii bodete sredstva v blagor svojega naroda, a prepričani bodite, da Slovenci v Ameriki odobravajo Vaše ukrepe in podpirajo Vaše predloge. Zatorej pogumno na delo! Ne plašite se malenkosti, kajti ona se bode takoj umaknila, ko bode vedela, da se zavedate rv-ka: „V slogi je moč", in ko bode vidt-la da resnično delujete po tem geslu, splašila se bode ogromna armada, ki hoče z vero in edinostjo priti do svojega ci ja. Le pogumno bratje! Pol se vam gladi, a lil. slov. kat. shod naj odstrani še malenkostne ovire, ki mu hočejo zabranjevati cilj. -- V dubu z Vami Vaši „Amerikanci".
—	Uredništvo „Nove Domovine", v imenu katoliškega -slovenskega naroda v Ameriki.
L v o v. Serdecznyj prymit slavomu zbo-rovvy. Alexander Barvvinski.
Z a g r e b. Iz pupopjaka postapa ruža, koja cvate divnim cvatom krščanskog soci-jalizma. Bog uzdrži, Bog poživi bračo Slovence na trečem katoličkom shodu. — Centralni odbor krščanskih socijala, Zagreb.
Zagreb. Svi smo složni, svi smo jedili. Napred krščanski socijalci. U Kristu je spas! Živili Slovenci! Organizacija pivovarskih radnika, Zagreb.
Split. Iz Zvonimirova grada svečenici sakupljeni za duhovne zabave zanosom po-zdravljaju katolički shod slovenske brače za-vjetom, da odjekne jednakim odzivom i kod nas Hrvata. —- Martinovič, Vuletin, Lekič, Luzmič, Luketa, Pavlinovič, Vrčič, Cikeš, Ivaniševič, Damič. Rimac, Bavčevič, Mateljan, Alfirevič, Skarica, Lubin, Smolje, franceski Tresič, Jcrkunica.
Zagreb. Pozdravljamo treči katolički sastanak, svevišnji Bog blagoslovi pravedni rad krščanskog slovenskog naroda. — Organizacija tramvayskih namestnika, Zagreb.
Herccgovac. Duhom pribivajuči katoličkom sastanku iz dna srca molimo Bože blagoslovi nastojanje mile brače Slovenaea.
—	Posavec, župnik.
V	e I e h r a d. U h robu sv. Methodeje pro-simc snažne Všcmohouciho by na priniluvu sv. Cyrilla a Methodeje želinal snaliem zbo-žeho zjezdu a jednotlivym učastnikum. — Rcctor koleje.
V	c 1 e h r a d. Dnešnhnu sjezdu prejeme mnoho zdaru. — Ccska liga akademiku v Praze. Šanta losef, predseda.
D u n a j. Dunajski Slovenci združeni v
slovenski katoliški »Straži«, kar najiskrenejše pozdravljamo svoje drage rojake iz Koroške, Kranjske, Primorske, Štajerske, Beneške in Ogrske zborujoče na katoliškem shodu v Ljubljani, kličemo »Na zdar! Zastopnikom Cehov, Hrvatov izražamo željo, da bi se ustanovil apostolat svetega Cirila in Metoda tudi za Slovence po zgledu češkega apostolata. Trdno vez med Slovenci v domovini in tujini Bog blagoslovi! Podajmo si roke! — Stra-hovuik, predsednik »Straže«.
Novaka pel a. Radujoči se zagrebački bogoslovi katoličkomu sastanku raduju se ujedno vedrijoj budučnosti bratskih. — Dou-kovic, predsjednik.
D u n a j. Buh žehnej sjezdu na priniluvu panny Maric a sv. Josefa a sv. Cyrilla a Me-thoda. — Jednota sv. Methodeje, Viden.
Rudolf o v-,o. Veri, domovini in cesarju zvesti novomeški obrtniki želijo Vašemu zborovanju "obilo vspeha in blagoslova Božjega. Ne pozabite malega obrtništva, katero bije boj za svoj obstanek! Pričakujemo Vaše pomoči pravočasno. — Malovič, Erančič, Miirn, Mikolič, Ciglcr, Murn, Prus, Piceli, Meznaršič, Ciber, Sedlar, Appe, Vovk, Eor-sek, Rcitz, Kastelic.
R u d o 1 f o v o. Izpod Gorjancev navdušen pozdrav vsem zborovalcem. Naj bo Vaše delo nov korak za krščansko prosveto Slovenstva. Županstvo občine Šmihel-Stopičc. Zurc.
Rudolfov o. Vsegamogočni blagoslovi III. katoliški shod! Vse za vero, dom, cesarja.
—	Hranilnica in posojilnica v Kandiji.
Š t. L e n a r t. Bog blagoslovi Vaše sveto delo, da se tudi naše Marijine družbe razširijo po vseh slovenskih škofijah. — Peter Cesl, predsednik benediške mladeniške Marijine družbe.
S t. Lenart. Naj tretji slovenski katoliški shod navduši vse Slovence in Slovenke za versko in narodno vzgojo naše mladine in za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda iz dna srca želi — Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v slovenskih Goricah.
Ajdovščina. Iskren pozdrav! Marija čuvaj narod, da ne propade. -— Dekliška Marijina družba v Šturiji.
Metlika. Živeli hrabri možje! Nebroj pozdravov pošilja iz Belokrajinc. — Matjašič, župan.
Kamnik. Bog blagoslovi Vaše delo! Versko-narodna ideja prešini ves slovenski narod! — Duhovščina dekanije Kamnik. Lav-renčič, dekan.
O s p. Osebno zadržan kličem iz Istre: Bog blagoslovi. - Kompare, poslanec.
T r s t. Zeleč obilo uspeha pozdravlja shod — »Novi List«.
S p I j e t. Diveč se vašoj odločnosti i svie-sti srdačno pozdravljamo ovaj sastanek. — Katolički dioeezanski odbor.
N o v o mest o. Živeli zbrani na III. katoliškem shodu! Vse za napredek in izobrazbo vernega ljudstva! — Ljudska knjižnica v Kandiji.
S u h o r. Slava zborovalcem! Dal Bog. da moč krščanske ideje prešine vse sloje! Župnik Pavlovčič, nadučitelj Perko, župan Tome, Ambrožič, Klemenčič, Šuklje, svetovalci.
W o I f s t h a I. Sijajnega izida in bogatega uspeha želi prav srčno — predsednik Pijcvega društva baron Waltcrskirchen.
Sarajevo. Srdačno pozdravljam veliki zbor brače Slovenaea. Živilo jedinstvo hrvat-sko-slovensko kliče: — Gjuro Džamonja, urednik »Osvita«.
Mistek. Buh žehnej prace vaše! Ducli svaty osvet' fečniky laskou bratrskou nap ln' učastnikv a zdaru všelikeho dej bratrum Slovincum, liani obvzlašte milyma a drahym. -Kadlčak, predseda katol. spolku učitelskeho.
S e n j. Zapriečen, duhom navzoč pozdravljam braču. Bog blagoslovio shod, usre-čio Slovence i Hrvata. — Dr. Binički, dr. Mo-kvina, dr. Lončarič, Gaus.
Gorica. Podpisani častita in zastopa III. slovenski katoliški shod. Bog z vami! Županstvo Št. Andraža, župan Lutman.
Št. Lenart. Živeli katoliški zborovalci! Bog blagoslovi vaš trud v blagor domovine slovenske. — Društvo »Edinost«, Sv. Jurij v Slov. goricah.
Š t. L. e n a r t v Slov. goricah. Dejanja nai postanejo iz idej, ki jih zastopate na III. katoliškem shodu. — Roškar, deželni poslanec.
S ton. Udivljenjem pozdravljamo velebni sastanak u Ljubljani slovenske brače. Luč ka-toličke ideje prerodila hrvatsko - slovensko bratstvo! Butnjevič, nadpod Lepeš, svečenik Eortunič, nadučitelj Buško, trgovac Eicovič, opčinski pris.icdnik, Roko, nadučitelj, Kralj, klerik.
Vipava. Izpod zelenega Nanosa ter skalnatega Kolka želi vam občina eolska najboljšega sadu in pridelka. — Er. Pregel. župan.
Vipava. Bog blagoslovi vaše delo. III. slovenski katoliški shod naj navduši vse za naš sveti boj, naj pripomore, da popolnoma zmagajo krščanska načela med Slovenci! — Marijina dekliška družba, Budanje.
V a r a ž d i n. Sakupljene katoličke bo-rioce za boljak Slovenije iskreno pozdravlja
—	predscdničtvo katoličkog djetičkog društva.
Št. Vid pri Vipavi. Nebeška kraljica naj izprosi tretjemu katoliškemu shodu obilnega blagoslova. -- Marijina družba v Podragi.
Sava. Živela katoliška narodna zavest! Živeli zborovalci! Slava! kliče Sava. Bratje Dernovšek.
S o I k a n. Resolucije III. katoliškega shoda naj napravijo edinost katoliške Slovenije.
—	Katoliška politični čitalnica Čepovan.
P r c z i d. Podpisani pridružujejo sc duhom toimi eminentnom katoličkemu sastankn.
Vlasič, dekan, Križek, administrator.
Št. Lenart. Vsem udeležencem katoliškega shoda kliče gromoviti Zivio! — Dr. Ti-plič, podpredsednik katoliškega političnega društva za lenarški okraj na Štajerskem.
Mali L o š i n j. Pred eukarističkom taj-nom molim blagoslovi najsjajniji uspjeh sa-stanka te sreču katoličkog slovenskog naroda. Srdačni pozdrav zborovaleem! — Za uredništvo vjestnika »Eukaristia«. Dr Bonefačič.
R o d o h o v a v a s. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Mladeniška Marijina družba v Št. Vidu pri Zatičini.
Radohova vas. Vse za vero, dom, cesarja, da nam vzide lepša zarja! — Društvo »Napredek« v Št. Vidu v Zatičini.
Pragersko. Vaše resolucije so naše zapovedi. — Dekliška Marijina družba, Cir-kovce.
Pragersko. Živeli zborovalci! Le katoliška načela bodo varovala slovenski narod nemške nadutosti, francoskega roparstva, mažarskega nasilstva, turške pravičnosti. — Mladeniška Marijina družba, Cirkovce.
Pragersko. Bližnjemu v pomoč, vera naša moč. — Ognjegasno društvo Cirkovce. Ivan Kaiser, načelnik.
Pragersko. Srčne pozdrave našim vrlim voditeljem, udeležencem in prijateljem slovenskega katoliškega tabora. Županstvo Cirkovce. Zupan Anton Goljat, svetovalec Jurij Lah.
Pragersko. Le naprej za zastavo križa! Bog blagoslovi vaše sveto delo za pravo omiko in svobodo. — Anton Ravšl, župnik, Melhijor Zorko, kaplan.
Zagreb. Blagoslov božji pratio vaše djelovanje. Stotniki plod donijelo vaše nasto-janje. — Kornfeind, Lachner, Debeljak, Ste-fanec. Markov, Kotljarskl
Zagreb. Napred krščanski socijali! Nitko ne može razrušiti čvrstog temelja, na kojem sagradjujemo budočnost naroda. Živili Slovenci! Organizacija tvornice žaluzija, Zagreb.
Zagreb. Bog blagoslovi treči katolički sastanak brače Slovcnaca. Živili krščanski socijali! Napred za dom i rod! — Organizacija kologradinjskih radnika, Zagreb.
Zagreb. Srdačan pozdrav istomišlje-nikom. Bog blagoslovi pošteni rad. Organizacija dučanskih namjestnika, Zagreb.
Zagreb. Živili krščanski socijali na tre-čem katoličkom shodu. — Organizacija ka-menobrusara. Zagreb.
Š t. V i d pri Vipavi. Goška Marijina družba želi, naj shod pripomore, da pride k nam božje kraljestvo po Mariji. Marija Furlan, Marija Funa, Marija FerjamSič.
. Vojn i k. Katoliško politično društvo »Edinost« v Vojniku kliče: Začrtalo je pot slovenstvo celo in cclo naj slovenstvo gre na delo. — Hribar, kaplan.
Toplicc. Iskreno vas pozdravljamo, navdušeno ponavljamo: Katoliški ideji zmaga, povsod do slehernega praga! Podboj, dr. Hubad, Matičič, Sakser, Pristov, Krhne, Pes-jak, gospa Povše, Klcmenčič. Uršula Zurc.
Kamnik. Slava katoliškemu shodu! Živeli zborovalci! Katoliško politično društvo »Kamnik«. Albreht, predsednik.
K a m 11 i k. Zmaga svobodi in resnici! Hranilnica in posojilnica. Zargi, načelnik.
K r i ž e v a c. Dal Bog, da katoliški shod izvestno deluje za prerojenje Slovenije. — Zundalek.
Bovec. Nemogoče osebno udeležiti se pozdravljam tem potom tretji katoliški shod. Pričakujem najboljšega sadu vernemu slovenskemu narodu. Dekan Vidnar.
Ajdovščina. Daj dobri Bog veliko blagoslova vašemu delu za slovenski narod!
Katoliško izobraževalno društvo v Šturiji.
V a r a ž d i n. Bog blagoslovio rad kato-ličkoga kongresa! Stepinac, kanonik, Pro-stenik, kateket.
B a r k o v I i e. Na cerkvenem shodu tukaj zbrani in v Ljubljano iti zadržani, družimo se z vami v veri pravi, kličoč slava katoliški zastavi! — Prelat Flego, Kiudcr, Pernarcich, Walusa, Eava.
Kamnik. Najiskrenejši pozdrav katoliškemu shodu! — Za »Ceciliisko društvo«: Šubelj.
Osjek. Želim vašemu skupu naj bolj i uspeh na korist katoličke i narodne stvari. -Horvat, prelat.
K o I b c r g. Pozdro\vienje, žyczenje s\vietnego wyniku obrad \vlecowyh przesyla. — Prof. Wicherkie\viecz, Krako\v.
Dobrova. Bog daj obilega blagoslova kmetijski organizaciji! — Kmetijska podružnica na Dobrovi. A. Lovšin, nač.
Z i d o v i n j a k. Častim sc vama javiti, da vrlo žalim, što se pozivu veleslavnoga odbora tom ne mogu odzvati bolesti radi. Usrdno pozdravljam sve sakupljcne! Bog blagoslovio zajednički rad za bolju budučnost hrvatsko-slovenske domovine. Dragutin pl. Pisačič Hižanovečki, vlastelin i zastupnik naroda.
P r o s e k. Voščim zborovanju najboljši uspeh! Alojzij Goriup.
Osje k. Želim vašemu radii podpun uspjeh, što bolje zbližcuje Slovcnaca i Hrvata, koji treba da uviek složno rade oko izgradnje svoga doma, za polučenje bolje zajedničke budučnosti. Samo u slogi svili patriotskih sila leži temelj sa bolju budučnost. — Dr. Antc Pinterovič, zastupnik naroda.
Pragersko. Pozdrav apostolov sled-nikom, pozdrav Slovenov vseh vodnikom! Lc v krlržu nam zašije dan, zato pa bratje vsi na plan! V ljubezni naj bo četa zbrana, vsa bra-tovičina. — Društvo »Cirkovce« pri Prager-skeni.
IV. redni občni zbor »Leonove družbe".
Kralj Milan ga je imenoval I. 1889, ko se je odpovedal vladarstvu, za regenta poleg Rističa in Protiča mesto mladoletnega kralja Aleksandra I.
Dnevne novice.
+ Dr. Tavčar ln katoliški shod. Na nedeljskem shodu v »Narodnem domu« je dr. Tavčar takole opisal slovenskim klerikartizem: »Ker sem prepričan, da je slovenski kleri-kalizem kača, moram tudi danes, kar sem že sto in stokrat povedal, zopet povedati, da glavna lastnost te kače je ta, da je strupena. In strupena je v resnici!« — Njegov opis je pa pol jara kača, pol stekli polž. — O vdeležen-cih našega shoda je dejal: »Ce ste danes po ulicah našega mesta hodili in srečavali tolpe, katerim se je lakota iz obrazov svetila, katerim se je, ko so s svojimi cekarčki okoli lazili, videlo, da znajo s težavo do pet šteti, potem ste videli te žrtve sloveti, katoličan-stva«. Te »tolpe« pokažejo, do koliko znajo šteti. O tem naj bo brez skrbi dr. Tavčar. Pričel je s podlim napadom na škofe, končal z blasfemijo: »Blagi so naši nameni, zategadelj upam, da je danes tudi Bog v naši sredi, medtem, ko tiči sredi katoliškega shoda — hudič požrešnosti. Z lahko vestjo končam! Pri tem pa mi služi v tolažilo zavest, da mi bode gospod Bog, ko me bo enkrat sodil, govoril besede: »Pojdi v nebeško kraljestvo, velika je tvoja zasluga, ker si se udeležil protestnega shoda proti katoliškemu shodu I« Plitinimo! Fej te bodi!
+ Imenovanja. Državnim pravdnikom v Gorici je imenovan deželnosodni svetnik gospod Andraž Jeglič, doslej državnega pravdnika namestnik; državnega pravdnika namestnikom v Gorici je imenovan sodni tajnik g. dr. K. S n i d e r. — Okrajnim sodnikom v Kanalu je imenovan tamkajšnji sodni pristav g. Alojzij Maše r a; okrajnim sodnikom v Podgradu sodni pristav g. Jurij C o r a z z a iz Pazina. Premeščen je državni pravdnik g. Štefan vitez V i d u I i c h iz Gorice v Ro-vinj ter ob enem pomaknjen v VI. činovni razred. Dosedanji rovinjski državni pravdnik g. dr. Josip Zencovich je premeščen v Trst.
Svoboda na Hrvaškem. Pod novo vlado se je zgodil naslednji kričeči slučaj: Vlada je suspendirala učitelja Nikolaja Totha, ker je v »Hrvatskem Pravu« obelodanil članek »Učiteljska beda« (n se nodpisal »učitelj* in Starčevičanec.« Vlada pravi1, da pozna samo učitelje, ne pa učitelje in Starčevičance. Vladno glasilo »Narodne Novine« tudi groze: Naj bo to vzgled vsem našim organom, kako ne smejo postopati. To je lepa svoboda! Za suspendiranega učitelja je pričelo pobirati »Hrvatsko Pravo«.
Z blejske razstave. Zadnjo nedeljo je bila tu zatvoritev II. obrtne razstave vajencev na Gorenjskem. Ob tej priliki je bilo obdarovano tudi prav lepo število vajencev z častnimi darili in diplomami. Kakor mora biti povsod kai dobrima kot finale, da se stvar tako hitro ne pozabi, je prišlo tudi tu do prav komičnega akta. Nek krojač sc je malo pred zaključkom pripeljal pogledat, kako bodo odlikovali niegovega vajenca s prvim darilom. Da mu taka reklama ne sme izostati, tega jc bil prepričan že iz lanske radovljiške razstave vajencev. Tudi tedaj jc dobil nek njegov vajenec I. darilo za skrbno od pomočnika izdelane hlače. Toda to pot jc razsodni jury izpre-videl, koliko se more zahtevati in pričakovati tudi od najbolj spretnega vajenca in je izdelku, kot nepristnemu, odklonil vsako priznanje. k" o izve gosp. mojster to razsodbo od zastopstva tam navzočega razstavnega odbora,, zatrdi s svojo častno besedo, da se je jury motil, vzame v svojem svetem prepričanju kos papirja, napiše nanj: »prvo darilo« in pritisne to znamko na izdelek svojega vajenca. Zajedno pa plača še 20 K kot premijo I. darila za svojega učenca. Čudno odlikovanje! Kake misli so pač obhajale tam navzoče vajence, ki morda niso dobil prvih priznanj? Ali bi si ne mogel vsak mojster privoščiti takega priporočila od spretnih pomočnikov izvršiti kak predmet, ga razstaviti in plačati še 20 K kot premijo za vajenca, na čegar ime bi sc ccla stvar razstavila. Ali more razstavni odbor pripustiti take vrste premovanje? Proti razsodbi juryja baje ni nobenega ugovora!
Nova določila za orožne vaje deželnih brambovcev. Leta 1907 opuste pri deželni hrambi dosedanji način orožnih vaj. K orožnim vajam vpokličejo brambovce deželnih strelcev iu bramb. polka št. 4 15. aprila, 15. majnika, 15. junija, 15. julija, 15. avgusta, v ostalih polkih pa 15. marca, 15. aprila, 15. maja, 15. junija, 15. julija. Za končne vaje se vpokličejo brambovci sredi avgusta. Vsak k orožni vaji pozvani brambovec sme naznaniti do 31. decembra t. I. po občini čas, kdaj želi, da gre k orožnim vajam in naj se po možnosti ozira po njihovih željah. Od srede julija do srede avgusta smejo pozvati k vajam le moštvo, ki se zglasi prostovoljno.
— Policijske odredbe za čas cesarjevega potovanja po Dalmaciji so silno stroge. Po vseh hotelih morajo biti zapisniki tujcev izpolnjeni z vso natančnostjo. Istotako se morajo legitimirati vsi potniki, ki sc pripeljejo z ladjami. To jih spravlja včasih v velike ne-prilike, iz kateril se tudi pošteni ljudje z raznimi sitnostmi komaj izmotajo. Včasih nima kdo pri roki legitimacij, niti znancev, ki bi posameznika lahko legitimirali. To neprilično stanje bo trajalo od 28. avgusta do 18. septembra.
Predsednik dr. J. Gruden otvori občni zbor ob 4. uri, pozdravi navzoče in povdarja zvezo Leonove družbe z katoliškim shodom. Ravno znanost je, v katere imenu nastopajo nasprotniki proti sveti Cerkvi. Naše društvo pa si je postavilo namen, da deluje za pravo krščansko vednost.
Tajnik poroča o društvenem delovanju od zadnjega občnega zbora. Ustanovnikov je imelo društvo 29, rednih članov 128, podpornih 104. Spominja sc umrlih članov, med drugimi gospoda prošta dr. Kulavica, prof. dr. M. Prelcsnika, dekana Oblaka, kanonika Jakliča itd.
Omenja, da so se izvršili sklepi zadnjega občnega zbora, izdalo se je znamenito delo prof. dr. Kosa, o katerem so priobčili vsi listi jako laskave kritike, da mora biti družba ponosna na to delo, a ob enem hvaležna g. profesorju. Drugi zvezek bo tudi do zime gotov.
Pod družbenim imenom je izdajal g. dr. Aleš Ušeničnik »Katoliški Obzornik«, ki ima ugled kot izborilo urejevali znanstven list tudi izven naše ožje domovine.
Glavno delo »Leonove družbe« pa je bilo v večernih sestankih, izprva v »Rokodelskem domu«, letos pa v mali dvorani hotela Union.
Predavali so: V sezoni 1903/4: Dr. Evgen Lainpe: Grof Lev Tolstoj. Dr. Jerše: O srcu. Dr. Ušeničnik: Loisy. Dr. Krek: Silvin Sar-denko. Dr. Lampe: O Kantu. Dr. Gruden: Zgodovinski poklic Avstrije na Balkanu. Prof. F.. Jarc: O Miiterlincku. Dr. Krek: Ada Negri. — V sezoni 1904/5: Prof. E. Jarc: O zgodovini ljudskih knjižnic. Dr. Krek: O civilnem zakonu iu o reformi avstr. prava. Dr. Gruden: O božičnicah v poganski starodavnosti. — V sezoni 1905/6: Dr. Lampe: O Medvedovih poezijah. Dr. Krek: O psihologiji in psihiatriji. Dr. Gruden: O Lantenaisu in krščanski demokraciji (dva pred.). Prof. Evg. Jarc: O ljudskih univerzah. Dr. Krek: O ljudski izobrazbi. Dr. Jerše: O ovirah svobodne volje. Kn.-šk. tajnik Dostal: O umetnosti renesance. Dr. Opeka: O poetih frančiškanih pred Dantejem.
Delalo se jc tudi v odsekih, zlasti naravo-slovskeni in osnovala so sc poverjeništva po Kranjskem, a tudi za Goriško in Štajersko.
Nato poroča g. blagajnik o denarnem stanju društva, ki bi bilo še mnogo ugodnejše, ako se poviša število članov, kakor je tipati.
Prof. Evg. Jarc poroča nato o preosnovi »Katoliškega Obzornika«, kakor bi bilo primerno sedanjim potrebam. Omenja spremembe, ki so se ž njim izvršile od početka in stavi več konkretnih predlogov.
Dr. Aleš Ušeničnik se pridružuje njegovim izvajanjem, a navaja nekatere pomisleke.
Dr. Janežič stavi nckai prav praktičnih nasvetov.
Dr. Grivec pravi, ako se posreči dobiti sotrudnikov, potem bo gotovo šlo.
Ko še referent poda nekatera pojasnila, se sprejme predlog, da odbor ob enem z dosedanjim urednikom potrebno ukrene.
Profesor Remec pojasni na to precej obširno in prav temeljito razmerje starešinstva »Leonove družbe« do našega dijaštva in poda konkretne nasvete, ki naj se uvažujejo, da se doseže namen, za katerim težimo.
Predsednik »Danice« g. Božič popisuje stanje diiakov naših na vseučiliščih. Treba jim moralne, a tudi gmotne podpore.
Dr. Pavletič povdarja veliko važnost te akcije in poda nasvete, kako se naj to zgodi.
G. prof. dr. Debevec omenia pristranost voditeljev »Studentenheima« in predlaga nai se ustanove za naše dijake po tem vzoru zavetišča.
Ko šc g. predsednik dijaške zveze g. phil. Dolenec poda nekatera pojasnila, preide občni zbor, ker je že čas potekel, k volitvi odbora in starešinstva. Z vsklikom so bili na predlog tajnikov izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Jos. Gruden, predsednikom; dr. J. Ev. Krek, podpredsednikom; dr. Fr. Grivec, tajnikom; dr. Aleš Ušeničnik, blagajnikom; dr. Janežič, dr. Kos, in dr. Kovačič, odbornikom; dr. Brecelj, dr. Dcbcvc in prof. Remec, namestnikom. Odbor starešinstva pa: Kanonik Kalan, predsednik, prof. B. Remec, tajnik in blagajnik, prof. Evg. Jarc, dr. Brecelj in prof. dr. Pečjak, svetovalcem.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, predsednik zaključi občni zbor.
VOLILNA PREOSNOVA V NEVARNOSTI.
Kršč. soc. poslanec Gessmann je naglašal na shodu v Bregenzu, da je v nevarnosti volilna preosnova, ker zbornica zakonski načrt tako počasi rešuje. Zahteval je, naj vlada prej ko more skliče zbornico, da sc nadaljuje hitrejše razpravo o volilni preosnovi.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA FRANCOSKEM.
Pariški listi razširjajo vesti, da so bili nekateri kardinali komisije o ločitvi cerkve od države voljni predlagati papežu tnodus vi-vendi. Merry del Val je pa nato pregovoril papeža, da je odposlal v komisjo odločnega kardinala Vanutcllija, da zagotovi odklonitev verskih družb. Pišejo tudi, da papež Merry del Valu nič več ne zaupa, češ, da ni natančno papežu poročal o sklepih francoskih škofov. Potrjeni poročili pač šc nista.
SRBIJA.
Srbski kralj je odpotoval v vzhodno Srbijo. Spremljata ga ministerski predsednik in pa trgovinski minister. Umrl jc general Beli-markovič, rojen I. 1828. Vzgojen je bil deloma tudi v pruski armadi. Od I. 1868 do 1893 je bil vojni minister, a je bil od skupščine obdolžen, da jc zlorabljal to mesto v svojo korist, a sodišče ga ie oprostilo obtožbe. V vojskah od I. 1876 do 1898. se ie osobito odlikoval pri Nišu.
IZLANDCI ZAHTEVAJO NEODVISNOST.
Izlandci nastopajo za neodvisnost. Zahtevajo osobito guvernerja ali pa podkralja. Groze, da se pridružijo Angleški, če jim ne ugode.
VOLITVE NA NORVEŠKEM.
Pri volitvah v storting so izvolili 37 vladi prijaznih poslancev, 11 poslancev opozicio-nalne levice in 7 socialnih demokratov. Vršili sta še že dve ožji volitvi, a potrebnih je še 68.«
PRVI SHOD V CRNIGORI.
Prihodnjo nedeljo se vrši v Cetinju prvi politični shod, kar imajo v Crnigori ustavo. Ustanove narodno politično stranko.
Z BALKANA.
Nesporazumljenje med Bolgarijo in Rusijo je končano.
Turški vladni krogi zanikavajo, da je prestolonaslednik princ Rešad alkoholik. Priznavajo pa, da boleha.
Turčija obvešča svoja diplomatična zastopstva o novem načrtu bolgarskih makedonskih odborov. Da zbira Bolgarija vojaštvo ob meji, je že preje obvestila velevlasti.
V Galacu so bile 28. t. m. popoldne velike protigrške demonstracije. Oplenili in porušili so mnogo grških prodajalnic. Pred grškim konzulatom so bile demonstracije. Med Grki .ie panika.
VSTAJA NA KUBI.
Poročila si nasprotujejo in niso točna. Seveda niti kubanska vlada, niti vstaši nočejo, da bi javnost preveč pogledala v karte. Nekatera poročila trde, da ie vstaja že malone zadušena, druga pa. da se še razširja osobito v provinci Pinar del Rio iu da se nahajajo vstaši 50 km proč od Santiago de Cuba. Vlada poživlja pod orožje milico in je naročila pri Združenih državah veliko pušk.
PROTI ITALIJANSKEMU OGLEDUŠTVU.
Avstrijske oblasti so prepovedale italijanskim carinskim ladjam, ki nadzorujejo gard-sko jezero, da ne smejo križati v okolici Rive, naibrže zaradi avstrijskih utrdb v okolici Rive.
RUSIJA.
l ajno društvo »Smrt za smrt« je obvestilo list »Strana«, da ie obsojenih na smrt zaradi napada na Stolypina pet najuglednejših članov stranke kadetov.
Finski soc. demokrati so sklenili, da se udeleže volitev v finski deželni zbor. Sklenili so, da razpuste rdeče garde, ker so postopale na lastno pest.
Car postaja vedno bolj nervozen. Lc energični sveti svetovalcev so vzrok, da še ni odstopil. Car namerava izdati oklic na državne uradnike, naj ostanejo zvesti vladi vkljub napadom.
Glavni odbor revoiucijske organizacije jc naznanil vsem varšavskim izvoščekom, naj ne vozijo generalov in višjih uradnikov, da ne bo v nevarnosti njihovo življenje in premoženje.
Odkrili so načrt revolucionarjev, ki so nameravali napasti konzulate. Državna poli-cia sodi, da so napravili načrt nemški anarhisti, ki groze pred vsem nemškim konzulatom.
Nemška policija je zaprla v Hamburgu 24 oseb, ki so člani ruskega revolucionarnega kluba, ki je vtihotapljal v Rusijo orožje. Kakor je znano dozdaj, so prijeli že skupno 32 oseb. Ruska vlada zahteva, naj ji izroče v Hamburgu prijete revolucionarje. Hamburg je zapustilo mnogo Rusov.
Goriški Slovenci pozor!
»Katoliško delavsko društvo v Mirnu« praznuje dne 9. septembra, t. j. prihodnjo nedeljo. 15letnico svojega obstanka. III. slovenski katoliški shod je pokazal, da se jc tudi Goriška zdramila, toda velika udeležba Go-ričanov na katoliškem shodu ni šc dovolj. Potreba je, da začnemo s krepko roko delati. In s to manifestacijo, katero priredi »Katoliško delavsko društvo v Mirnu«, začnimo! Ta manifestacija bodi začetek reformiranja Goriške. Na tej manifestaciji damo duška ču-tilom, katera smo iz Ljubljane prinesli. Ta manifestacija bodi pa tudi odgovor na liber-ralne napade zadnjih dni. Pokazati hočemo liberalcem, da Goricam nismo ne »kozli« in nc »backi«, ampak ljudje, in sicer zavedni ljudje, ki se ne ustrašimo javno kazati svojega mišljenja. Vredno pa je, da se ta 15ietnica tem bolj proslavi, kajti ravno »Katoliško delavsko društvo v Mirnu« je bilo prvo, ki je po katoliškem programu v resnici tudi delovalo, in sicer krepko delovalo.
Ustanovljeno je bilo ravno v tem času. ko se .ie začela katoliška zavest med Slovenci dramiti, še pred prvini katoliškim shodom. Društvo jc pridno delalo, in danes vidimo v Mirnu popolno organizacijo, ki obstoji iz »Ka-tališkega delavskega društva«, »Hranilnice in posojilnice«, »Zavarovalnice za živino«, »Strokovnega društva strojarjev«, »Bolniške blagajne« in »Abstincnčnega krožka«, ki šteje danes že 27 članov.
V teh društvih je z malimi izjemami zastopan celi Miren.
Še malo več zavednosti je pri nekaterih potreba, in tudi to sc je začelo v zadnjem času z pogostimi shodi popravljati.
Torej, goriški Slovenci, v nedeljo v Miren!
—	Nadvojvodlnja Mar'ja Jožefa se je pripeljala skozi Gorico v Miramar. Seboj ima sina nadvojvodo Makimilijana.
—	Pom'loščenje. Naši čitatjlei se gotovo še spominjajo kazenske razprave proti tožencema Vitezu in Tulu. doma iz Mačkovelj, ki sta bila tožena zločina umora. Razprava se je vršila v Trstu pred porotniki tekom miuolega zasedanja protne sodnije. Cesar je pa po-ruilostil oba obsojenca, izpremenivši jima kazen v 161etno težko ječo.
—	Umrl je v Barkovljali pevovodja g. Anton (ierbec.
Toplice na Dolenjskem. Od kapi zadeti major Blabolill je sinoči po 54urnem siyrt-nem boju izdihnil. Pokopan bo jutri zvečer ob 6. uri na tukajšnjem pokopališču. Ljubil je ta kraj in našel tudi tukaj poslednji kotiček miru. Hodil je tu sem že od leta 1883, ko je bil še aktiven Častnik. Topličarji so ga zaradi njegovega prijaznega obnašanja radi imeli, tudi vojaštvu je bil skrben in mil poveljnik.
—	Dvakratni požar. Dne 29. avg. ob 2.uri pcnočj je začelo goreti v Velikem Mengšu pri Pečniku. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. — Dne 30. avgusta ob 3 uri ponoči je zopet bil požar v Velikem Mengšu. Goreti je začelo pri Štefanovih. Požar je uničil Kovačevo hišo in gospodarsko poslopje ter Štefanovo in Zinajdovo gospodarsko poslopje. Nesrečniki imajo veliko škodo, ker so jim zgoreli tudi gospodarski pridelki. Kako je ogenj nastal se ne ve, zažiga gotovo neki zlobnež. Sreča je bila, da ste bili obe noči mirni, brez vetra, sicer bi se požar razširil.
—	Mater in sebe umoril. O tem se še piše iz Bovca: V Dvoru pri Bovcu je umoril svojo 62letno mater 331etni sin Franc Paher, vpoko-jeni orožnik. Dne 25. t. ni. okoli pol 11. ure dopoldne sta se sprla mati in sin v kuhinji. Sin popade debelo poleno; ko mati vidi nevarnost, ker jej je vedno žugal, da jo ubije, teče po stopnjicah, sin za njo. doteče jo sredi stopnjic ter jo mahne po glavi, da se je na dvorišče prikotala, dvakrat je zavpila, tretjič je bil glas že šibek. Sin udari za njo, jej poklekne na prsi in jo šc parkrat sune z nožem, sam sebi pa prereže vrat, pade materi na križ, da je bilo videti križ iz človeških trupel. 181etna hči priteče materi na pomoč; ko jo zapazi brat, ležeč čez mater, maha z nožem, da je morala bežati. Klicala jc na pomoč, ali sosedje se niso upali zraven, marveč so tekli po zdravnika. Zdravnik mu je zašil rano. Potem je prosil kavo. papir in pisalo. Dolgo časa ga niso umeli, slednjič so mu dali papir in svinčnik. Zapisal je tako-le: »Bog vas živi vse skupaj. Skozi dvanajst let, ko sem k vojakom šel in je bila še tri zaprta mati in ui nehala. da sem jo mogu v biti in tisto je sama hotela in meni življenje pregrizla.« Morda bi bil še kaj zaapisal, ako bi bil poprej dobil že-Ijeno. Potem je umrl. Morilec Franc Paher je bil potrjen k vojakom leta 1894, služil jc pri lovcih v Judeiiburgu skozi tri leta, bil jc četo-vodja. Po vojaških letih je prišel domov. Z materjo sta živela v prepiru. Pri orožnikih je služil okoli pet let, potem so ga radi bolezni vpokojili na 36 K mesečno, dve leti je, kar je bil v penziji. Mater so pokopali slovesno.
—	Samoumor z lakoto. V ponedeljek zjutraj so našli pod na suho potegnjeno povez-njeno barko na molu «Maria Tereza« na Reki povsem obnemoglega kleparja Fdvarda Mar-seglia. Hotel se je usmrtiti z lakoto. Pod barko je ležal od sobote. Zdaj so ga odvedli v bolnico.
—	Cegava sta vola? V Domžalah se nahajata v oskrbi dva vola, katera je nekdo tam popustil. Vola sta zaznamovana s črkami in sta bila kupljena dne 24. t. m. na semnju v Kamniku. Lastnik naj sc obrne do orožuištva v Kamniku.
Pogreša se od 25. julija posestnik Ivan Titz iz Orta, — od 20. maja pa 571etni Matija Stienc iz Schonbcrga v kočevskem okraju.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
Razsodba Janeza Korošca. Po izpovedbi včeraj zaslišanih prič je bil obdolženec docela pijan, tudi je dotična oseba, na kateri je izvršil obdolženec atentat na slabem glasu. Le 7 porotnikov je bilo za krivdo. Vsled tega ga je sodni dvor oprostil.
Drzna tatvina. Ivan Ravalico, mornar in posestnik večjih morskih čolnov iz Reke sc je dne 5. aprila t. I. peljal iz Trsta domov. V Trstu sta se mu pridružila Hercegovca brata Dušan Tasovac, 28 let stari mizar in Jcfto Tasovac 22 let stari pleskar oba iz Mostara. Dušan Tasovac je prosil Ravalico, naj mu menja 20 kronski bankovec, kar je le ta odklonil. Brata sta se peljal v enem železniškem vozu do Št. Petra. Med potjo je ponujal Dušan Ravalicu konjaka in cigareto, kar pa ta ni hotel uzeti. Tudi v Št. Petru se mornar bratov ni mogel odkrižati, sedeli so skupaj v restavraciji in večerjali. Pili so vsak po en vrček pive in ker sc jc Revalicu zdela grenka, jo jc pustil. Šel jc nazaj v voz na svoj prostor, pa tudi brata Tasovaca sta stopila v tisti voz. Dušan je sedel poleg mornarja, a brat Jcfto temu nasproti. Koj po odhodu vlaka jc Ivan Ro-valico utrujen zadremal, kar ni bila sploh njegova navada, kmalu je pa čutil tujo roko pri notranjem prsnem žepu svoje suknje. Zgrabil je po isti ki je bila Dušanova in mu zarežal besede: »To ni šala, kaj pa delate?« nakar mu je Dušan odgovoril, da jc lc to v šali storil, siccr pa da je on poštenjak. V tem trenutku čutil je mornar nekaj trdega v svojem naročji, v svoje začudenje je videl, da jc to njegova listnica, a bila je prazna ker sta si lopova urno denar med seboj razdelila, zmanjkalo mu je 860 kron. Rovalico jc poklical sprevodnika in zahteval orožnika, a ga niso mogli najti. Pač pa jc bila policija v Reki tclegra-fično obveščena, katera je brata aretovala. Pri obdolžencih se jc našel ravno tak denar.
kakor ga je imel Rovalico. Alanjkal mu je lc en bankovec za 50 kron in eden za 20 kron. Gotovo je, da ko je bila tatvina razkrita, sta dotična bankovca na kak način prikrila. Dušan Tasovac trdi, da mu je njegova žena pri odhodu iz Mostara izročila 2000 kron, češ, da bi v Trstu ali kje drugje otvoril mizarsko obrt; brat Jefto pa zopet trdi, da izvira pri njem najdeni denar od zaslužeka 300 kron. Dušan pri aretaciji ni vedel povedati koliko ima denarja. Najprej jc rekel 350 K, potem 460 kron in šele ko se je denar preštel, bilo je 560 kron rekel je da se je zmotil. Dognalo se je tudi, da živi njegova žena, njegova mati in njegova sestra v največjem siromaštvu v Mo-staru, in sc preživljajo kot delavke v tamošnji tobačni tovarni. Dognalo se je pa tudi, da sta obdolženca bila že večkrat kaznovana, da sta dalje časa bivala zdaj v Reki, zdaj v Trstu ali kje drugje v Avstriji ter se izdajala kot imo-vita trgovca, delala izlete ter dobro živela, to pa gotovo po nepoštenem potu. Obravnava še ni končana.
Svojega tasta ubil. Včeraj je bil v Novem Mestu pred porotniki zaradi poboja na 6 let obsojen Jože Jurman, kovač z Zaplaza, ker je ubil svojega tasta.
LIublJansRe novice.
lj V nedeljo na Rožnik! Ženski oddelek »Slovenske krščansko-socialne zveze« imel bo v nedeljo, dne 2. t. m., ob 8. uri zjutraj na Rožniku sveto mašo. Cerkveno opravilo bode opravil č. g. profesor dr. Janežič. Vabijo se člani »Slovenske krščansko-socialne zveze« in njihovi prijatelji, da se v obilnem številu udeleže.
Ij Nova ograja pred Prešernovim spomenikom dela čast izumitelju. Podobna je pač lesenemu plotu, ob katerega kmetje ob sejmih privezujejo konje ali pa govedo. In zato delajo baš preprosti ljudje prav primerne dov-tipe o tem — govejem talentu ljubljanskem! Ali tisti »kunštni« možakar ni videl ograje za spomenik pri — Vodniku?!
li Slana. Včeraj je padla po močvirju tako huda slana, da je pobrala vso ajdo.
lj Topničarji se deloma danes deloma jutri povrnejo v Ljubljano.
li V frančiškanski župni cerkvi Marijinega Oznanjenja je bilo za časa III. katoliškega shoda opravljenih 320 svetih maš: dne 26. jih jc bilo 50, 27. 86, 28. 99 in 29. 85.
Ij Plašni konj pred vlakom. Včeraj dopoldne se je splašil konj na cesti na Rožnik 171etnemu Bergmannovemu hlapcu Primožu Uranu. Dirjal proti železniškemu prelazu, kjer so bile prečnice že zaprte. Konj se je zaletel v prvo prečnico tako, da jo jc prelomil, potem pa zdirjal čez progo. Na drugi strani se je prečnica sama odprla in ravno to jc bila velika sieča za hlapca, ki je sedel na vozu. Komaj je potegnil konj voz čez tir, je že pridrvil vlak ki je tik voza odpeljal naprej. Da bi se ne bila druga prečnica odprla, bi bil vlak povozil gotovo hiapca in konja.
Ij Novo društvo. V nedeljo 2. septembra se bo vršil ustanovni občni zbor društva »Krajna skupina Ljubljana in okolica zveze avstrijskih strojnikov« v hotelu »Ilirija« v Ljubljani, ob 2. uri popoldan.
Ij Licealna knjižnica se preseli baje že letošnjo jesen začasno v nove prostore II. drž. gimnazije, in sicer za nekaj časa v telovadno poslopje, ki bo do zime že za rabo.
Ij Ključek od poštnega predalčka se jc zgubil. Kdor ga je našel, se prosi, da ga odda pri vratarju hotela »Union«.
lj Izgubljene in najdene reči. G. Alojzija Pollakova je izgubila zlato zapestnico, vredno 80 kron. — Gdč. Zora Predovičeva je našla denarnico z manjšo svoto denarja in jo oddala na magistratu. Krojaški vajenec Edvard Pegan, je našel črn, nov telovnik.
Štajerske novice.
š Otvoritev savskega mostu v Brežicah.
se je vršila 26. t. m. Prišel je k slavnosti po mnogem moledovanju tudi cesarski namestnik grof CIary, a brežiški izzivači so dobili ukaz, se čisto mirno vesti, nič izzivati, nič hajlati. To je bilo nekaj grozno mučnega za naše nemškutarje, ker so morali z nagobčniki hoditi okoli. Zato pa cela slavnost ni imela običajnega kričavo-nemškega, ampak samo ofi-cijelni značaj. Slovenci se seveda slavnosti niso udeležili. Zelo neljubo je bilo Nemcem tudi, da jc neka oblast zahtevala ccrkveno blagoslovljenje mostu, ki ga je izvršil vč. gospod kanonik Majcen iz Maribora.
š Puščati bo treba pri žilci celjskim Nemcem, ki so taki zblazneli, da nimajo početi druzega, kot prirejati vsenemške slavnosti. Dne I. septembra bodo imeli svojo »Sedan-Feier«! Kaj »Scdan« Celjane briga, to bo povedal slavnostni govornik učitelj Aistrich. Radovedni smo na zvezo med Sedanom in Celjani tudi mi.
š Ponesrečila v gorah je gospa Marija Pospišil, rojena Vučinič, uradnikova soproga na Dunaju. Minoli četrtek je šla v Tenenskc gore in tam prenočila. Zjutraj v petek se jc vračala s svojim sinom. Na nekem nevarnem mestu sc je skrbno obrnila za sinom, pri tem pa izgubila ravnotežje in padlo v nižavo. Bila je takoj mrtva. Nje oče je štabni zdravnik v Celiu, g. dr. Vučinič.
š Otrok umrl na steklini. V celjski bolnišnici je umrl štiriletni otrok Ivan btaute iz Zcpine. Pred enim mesecem ga jc v obraz ugriznil domači pes. Gospodar nič hudega sluteč je psa samo pobil in se za otrokovo rano ni brigal, ker ni mislil, da je pes stekel, ampak samo grizljiv postal. Približno pred tednom dni se jc pa na otroku pokazala steklina in je na tej grozni bolezni minulo nedeljo 26. t. ni. umrl.
š Na kol se je nabodel pri Sv. Urbanu pri Ptuju posestnik in zidar Ivan L a h, ko je mi-
noli teden slive obiral. Stopil je namreč na trhlo vejo, ki se mu je odlomila; padel je z drevesa ravno na kol, ki se mu jc zasadil v desno prsno stran. Čeprav so ga hitro rešili in je dobil naglo zdraviliško pomoč, je v nekaj dneh umrl. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
Razne stvari.
Novozgrajeni stolp sv. Marka v Benetkah
podro, ker so vporabljali slabo opeko.
Jetnik umoril ravnatelja. Umoril je neki jetnik anarhist ravnatelja kaznilnice v Centi.
Skladišča aluminija so našli v Bosni po več okrajih.
Tatvina pri cesarjevi pošiljatvi. Naš cc-sar je poslal papeževemu državnemu tajniku kardinalu Merry del Valu izbranih cigaret, ki so tehtale 29 kg. Ukradenih je bilo med vožnjo med AIo in Verono 7 kg cigaret.
Gozd gori v Borgo a Maszano. Požar se razteza na 20 km®.
Brezposelni delavci so udrli v morske topljice Southend pri Londonu v zagrajen prostor, kjer jc igrala kopališka godba. Delavci so porušili vse. Policija je bila brez moči.
Oče, ki je hotel zažgati osem svojih otrok.
V Congradu je hotel zažgati osem svojih otrok kmet Franc Kreskovič. Prepiral se je vedno s svojo ženo in po nekem sporu je zaprl vseh osem otrok v sobo in zanetil ogenj. Kmetje so komaj rešili otroke iz gorečega poslopja. Oče jc zbežal.
Telefonska In brzojavna poročila.
CESAR NA VOJAŠKIH VAJAH. Dunaj, 30. avgusta. Cesar se je pripeljal iz Išla sem ter takoj odpotoval v Tešin k kornitn vojaškim vajam.
TRAGIČEN VZROK SMRTI BIVŠEGA VOJNEGA MINISTRA.
Budimpešta, 30. avgusta. Tukajšnji listi so izvedeli, da je vzrok smrti bivšega vojnega ministra barona Krieghamerja nesreča na dvornem lovu pri Išlu. Strel iz puške grškega prestolonaslednika princa Jurija je zadel barona Krieghamerja. Cesar je prihitel na lice mesta s svojim zdravnikom, a vsaka pomoč je bila zaman. Krieghamer je podlegel rani.
ČRNOGORSKI PRESTOLONASLEDNIK IN NAŠ CESAR. Dunaj, 30. avgusta. Imenom Crnegore pozdravi pri vojaških vajah v Dalmaciji našega cesarja princ Danilo, ki bo prisostoval tudi koncu vojaških vaj.
PREGANJANJE REVOLUCIONARJEV. Riga, 30. avgusta. Tu je bilo aretiranih 40 varšavskih anarhistov. Policija je zasledila novo organizacijo revolucionarjev, ki je zakrivila napad zadnjega tedna. Ruska policija je našla novo zalogo bomb. V zalogi je bilo 38 bomb.
Bruselj, 30. avgusta. Tu je bilo aretiranih 6 iz Hamburga pobeglih ruskih revo-Moskva, 30. avgusta. Voditelji soc. revolucijskih skupin so policijsko aretirani.
H)c5Čqn5Ki botel »Llcgd"
Danes, v četrtek, 30. avgusta,
priredi
ljublj. društvena godba
koncert
za člane. =====
Zahvala.
V žalosti, ki nas je zadela ob smrti našega dobrega duSnega pastirja, preč gosp.
Vincencija Vidrgarja
duhovnika v p.
izrekamo tem potom za obilne dokaze S' čuija in spremstva k večnemu počitku nam predragega ranjkega gospoda veleč. g. dekanu moravškemu Janezu Bizjanu za preganljiv govor in kondukt, preč. gosp. Josipu Švi-gelju, elspozitu na Vrhpolju pri Moravčah za požrtvovalni trud ob smrtni postelji ranjkega, vsem čč. gg. duhovnik« m, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba, g. organistu za petje ter drugemu občinstvu od blizu in daleč, najiskrenejšo zahvalo Bog plačaj!
Prcblagega ranjkega gospoda priporočamo v blag spomin in pobožno molitev!	19*7 1—1
Pri Sv. Trojici pri Moravčah,
29. avgusta I9u6.
Jakob Rožič, Jakob Kokalj, cerkvena ključarja, Janez Ravnikar, obč. odbornik.
Zidarji i
m tesarji
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	1938 1
F. Trumi er, arhitekt,
Pred škofijo, Ljubljana.
hlapca
pridnega in zanesljivega
ki zna pisati i&če
parna mlekarna v Medvodah
in plača zraven hrane in stanovanja 30 K mesečno.	1934 2—1
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
Začetek ob '/,8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z velespoštovanjem Dragotin Tauses
1936 1-1	restavrater.
Išče se
gostilna na račun
v mestu ali na deželi takoj ali pozneje. — Ponudbe M. V. IIO posterestante Ljubljana.	1931 3-1
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
Vabilo
za gospode častne, podporne in redne člane Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani na
izredni občni zbor
ki bo
v nedeilo, 16. septembra 1906» točno ob 10. uri dopoldne v maglstratni dvorani.
DNEVNI RED: Predlog ravnateljstva, da se društvena pravila predru* 1935 i-i gačijo.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1906.
J. Knez	Fran Andrald
ravnatelj	tajnik.
■■fl
7f
D- Jvan Orel
Sma Orel
rojena
Jirlik,
^ poročena.
Zjubljana dne 30. avgusta 1906 J^udolfovo
1940 1-1

Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejikov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —-40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —"40.
V.	Žalost in veselje. K i'oj.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —'40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K - 40.
VIII, Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40'
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2*20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K l"4o, vezano K 2-2o.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K >'40, vezano K 2-20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K i'4o, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2*20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i'4o, vezano K 2'20.
XI.	Tugomer. — .Berite Novice*. — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K ["40, vezano K 2'20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. I.urd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K — 50.
Knjižnica za mladino.
XII1-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K 1' 13.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —-60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —'6o.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K 1*13.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —"6o.
XX.	Bogdanova mlada leta K —"6o XXI. Gangl. Pisanje. K —-6o.
XXI1.-XIII. I.eban. V domačem krogu. K IM3. XXIV. Savinjski glasi. K —'60. XXV. Razne pesmi in povesti. K 1*15. XXVI Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K 1*15. XXV1I.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20.
XXIX. Leban, Milutin Oblokar. Povest. K IM3. Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —70. Krfič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. I.et-
nik 1894 do 1902, vezan po K 3 30. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 370. . n „ '9°4 K 4-30.
„ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. I.etnik I. do X. po 95 vin. Krfii, Angelček. I.etnik XI. do XII. po K 1M5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21-42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti:
I. zvezek: I.jubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —"43, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —'63.
IV.	Praški judek. Povest K —"4;,, vezano K —'65.
V.	Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K rio.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattoer. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 30, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo go v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70, trdo qo v.	v
X. I.udovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — I.eseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII,	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., ve*.. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v„ trdo 90 vin.
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \Visemanu. K i'30, vezano K 1*50.
Igrokazi:
Poezija:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjaži. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —'85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo mt,ške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 2 70.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —'90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pagliarutfi-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K r4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 170.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —"8o.
Sienkiewic{, Brei dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-60.
Sienkiewic%, Mati vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic{, Rodbina Polanežkih. Roman. 3 zvezki K io-30.
Sienkiewici, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkiewic^, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-5o, vezano K 7"0o.
Sienkietvic^, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K T10, vezano v platno K 270.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K r$o.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2'20.
Merhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —75, kartonirano K —95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5*35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —"40.
Bre\ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K i-30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'00.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'qo.
Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K rjo.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K 1-50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 "30, trdo vezano K 1*50.
ilalavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano,
\fayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkiewic\-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodclčič. K —'50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'05.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —-40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3-13.
» » J"'3> n * 3"33-Isto	III. „ vezan K 4'l3-
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118, Vezano K 2-85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4-—, vezano K 5'2o. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1M5. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil I.. Pintar. K l'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2'35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od b;ta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —"82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pfsaru. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —"97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do UI. stopnja, kartonirano K rio.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Bleitveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K 1-30. Funtek, Obrtno spisje. K 1*40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K 1-Po.
Kalan, Eočetek protlalkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-6o, vezano K 3'8j.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K r5o. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '66. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i"8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901—2000.
K 1 40, trdo vezano K roo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2 * 20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K p8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I. del. K 2 20.
Schweitier, Naš društveni in shodnl zakon. K 1*15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tlških društev. K r65. Strupi. Žlvinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'go, vezano K 440 št raki, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1-15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev : Črni bratje. — S prestola na morišče. — I.eban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštcnja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke I. — tlubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
DEL
Clf || nDH7Dl ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI 9B%f3i UilUAiDfl TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča .«oj.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
090 M-83
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzl dunajske borze 29 avgusta 190fi. Xaloibenl papirji.	I D*"' B1»«a
1'/. majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4'/, avstrijska kronska renta 4'/. a zlata renta. . . 4'/, ogrska kronska „ ...
, zlata .... 4*/, posojilo dežele Kranjske 41;,*/. posojila mesta Spljet . . 4 V/. ,	, Zader . .
41,'/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/. Češka dež. banka k. o. . 4•/. , , , ž. o. . . 4V«*/. »St. pisma gal. d. hip. b. .
«'/. pešt. kom. k. o. i tO•/. pr. 4\17, zast. pisma Innerst. hr.
> > ogr. cen. dež. hr. 4»/,Va . n , hip. banke 4,;,V. Obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4>/,*/. obl. češke ind. banke . . 4'/, prior. Trst-Poreč lok. . .
47. prior. dol. žel......
3'/. , Juž. žel. kup. '/iVi . . 4V/, avstr. pos. za žel. p. o.
Breftk*.
Srečke od 1. 18601/......
. , , 1864 ......
, tizske.......
tem. kreditne I. emisije . a a a II. , « , ogr. hip. banke .... , srbske i frs. 100 — . . turške .......
Basilika
Kreditne
Inomoške
Krakovske
Ljubljanske
Avstr. rud. križa
Ogr. . .
Rudolfove
Salcburske
Dunajske kom.
srečke
D . 1 n I • ..
Južne železnice......
Državne železnice.....
Avstr ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brllz)
Alpinske montan.....
Praške žel. Indr. družbe . .
Rima-Mur&nyi......
Trbovljske premog, družb« . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družba . .
Talil.,
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severcigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
Dm.t
99— 99— 99 20 117 06 94 35 112 40 99 20
too-so 99 30 loo-
99 25 99 36 100 10 104 40 100-100— 100— loo-— 100 25 99-90 99 50 319 -100*40
216— 275 60 153 20 28! -292-76 256 -97 — 161 60 21-65 467— 79— 87— 67 -4» 25 29— 58— 73— «08—
166 — 675 40 1778-6v2 50 8C9-/5 242— 709 -696 40 2804 578 90 276 — 679 — 139—
11-34 19-08 23-46 23-92 117 226 96 30 252 — 4-84
99-20 99 20 99 40 117 25
94	55 112 60 100-20 101-50
100	30 101-
99 75
95	85
101	10 106 40 100 10
100	15 100-30
101	— 101 25
321— 101-40
2?2— 277 f-0 166 20 290- -301 — 262 -103— 162 50 23r6 463 -84-92— 64— 50-25 30-76 63-80— 616—
167— 676 40 1788 -6"3'60 810 75 243 6J 711 50 597 40 2814--67« 90 277 50 6^3' -140 —
1139 19 11
23-54
24— 117-425
95-60 352 7b 5—
a...aa.......................a..................
aaaaaaa..aa..a.aaaaaaaa.aaaaaa«..aa.aaaaa.aa.aa.
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritikli-nami odda se za november-termin t. I.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 11
aaa.aaaaa.aa.aa....aa.....a...........a.a..Maai
a*...........................................aa.
ift!j:l!tii«s{}:tsl«t!s! :t:si:i!iMt>tt>tttittfi
takoj sprejme FR. ŠEVČIK, puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7. 1850 6—4
Gospodične
se spreiemejo v popolno oskrbo v Florijanskih ulicah štev. 10,
11. nadstropje.	1910 8—4
Posestvo
v Kazljah na Kraau it. 27, prve vrste, obstoječe iz krasnega poslopja, vinogradov, pašnikov in gozdov, je na prodaj. Posestvu pripada tudi vodnjak in mlin. Lastnik posestva dovoljuje vsakemu kupčevalcu vpogled.	1894 8 — 5
Joalp Kljuder, trgovec v Kazljah, pošta Sežana.
SS i d arije raRev 000
mmU (groBnic) 00000
na novem centralnem pokopališču
ijvrji najcenejše ftavitelj novega poh^o palijia po oblastveno odobrenih določilih 1671 7 ja zgradbo pokopališča. Natančneje sc poijvc v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-ja, mestni siavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Zahtevajte zastonj
la franko mo| veliki, bogato IIubIi-ovbd glavni cenik z nad lOCl) slikami vseh vrst ulkelnaatlh, srebrnih In ilaUb ar z znamko Hoakonf, Haha, Ornega, Hcbafrhauaen, Ulashiitte kakor tudi vseh vrst solldnlb Klatnin in arebrnln po Izvirnih toraroUklh cenah.
Nlkel. remont, ura......K
J'—
4'—
list. Roskopl patent ura
. , črna lekl. rent. ura . 4-— Ivlc. Irvlr. Roskopl pat. uro . . „ 51— Ooldln rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 srebr. . , -Oloria" , . 760 . dvojni plašč . . 11-50 » oklep verlilca z rlnčlco na pero in karab., 15 gr. težka . 2 50 ru.ka Tula nlkel. ura a sidro z .Luna'koleijem . . . 9 50 ara i kukavico K 3'50, budilka K 2 90, kuhin|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80. Za rsako uro ttletno pismeno Jamatrol Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar n&raj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (Briix) št. 654, Češko. 100—7
Prodam svojo filialko
fotografski atelje
v Wolfovih ulicah št. 6
z inventarjem vred ali pa brez inventarja.
Ateljč je pripraven tudi za vsako drugo večjo obrt.	1922 2-2
Več se poive pri D. Rovšek-u, fotografu, Kolodvorske ulice 34.
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100 m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obrt.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	1752 10—7
Učenca
za krojaško obrt sprejme takoj
• ANTON BOŠTELE, krojaški mojster, '	Javornik. 1927 3-2
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 10
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
prijitekt 16,2 17
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev
0. Bernafovič
prodaja od 18. avgusta do 15. septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler je kaj zaloge.-
:to»
jopic za dame in deklice po gld. 1 50, 2 —, 2 50, 3— do 5-—.
IOO
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3 -, 4—, 6-— do 6—.
»OO
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3 —, 4—, 5-—, 6-— do 8 —.
250
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld. 1— do 2'—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni.	1842 Vi
Angleško skladišče oblek.
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
UčiliSče m uzsojeualKče za deklice. mi!8
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 460 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi 1 glasovir, gosli, citre, petje; v ien-skih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Ivan Jax & sin
T Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2676 62—32
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Učenca
za specerijsko trgovino sprejme A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta 21.	1905 3—3
Istrska vina,
refoško,beli muškat in teran, 1*32 24-5
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo, m
400 104—68
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in Mt*; orodja, vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, ponlatim itd.
Velik« zaloga elektr. avetii In klparaklh del.
r—
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, dd „Sanatogen" nov življenjski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C o,, Berlin S. \V 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj, I.
V-
1705 5—
J
Na prodaj je lepo
Meri približno 12 oral in sicer dva orala s finimi vrstami cepljenega že rode-čega vinograda, okoli 5 oral sadovnjaka z lepim sadnim drevj em, okoli 1 orala njive in okoli 4 orale gozda. Lepa, velika zidana hiša ima spodaj dve lepi kleti in bi bila z malo predelavo lepo letovišče. Naložen denar bi se na čisto obrestovel z najmanj 10 odstotki.
Naslov za natančneje podatke: ,,D. K. 24", poste restante p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, ali pri upravništvu „Slovenca".	1872 3—3
Hiša
štev. 79 na Bledu
1S*30 3—2
enonadstropna, v dobrem stanu, obstoječa v pritličju iz veže, kleti, kuhinje, ene sobe in prodajalne, v 1. nadstropju iz predsobe in štirih sob, pri stavbi je dvorišče in mali travnik, — proda se iz proste roke.
Natančna pojasnila daje g. Alfred Rudesch, c. kr. notar v Radovljici.

oit
Mi
samo, ampak tudi skusiti se mora
«r Steckenpferd lilij n o mlečnato milo tat
Bergmann & Co„ Draždane in Dečin ob Labl
prej Birgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : los. Mayer.	1452 30—7
Drogueriji: A Kane in Victor Schiflrer Parfum.: 0 Fettih-Frankheim.
1191 211
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupnj« ln prodaja vm vrst« rent, zastavnih pisem, prljorltet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devi«.
Promaia Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,100.000 -. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava In ekikomptnje	Vaje predujme na vrednoitne papirje,
iiirebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« sre&ke proti kurzal ■apale kupona.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkulu]e vojaške ženltnlnske kavcije.
Bakoapt la takaaaa aaila.	JUT Bonaa uroitla, V
Podruinioa v SPLJET U.
Denarne vloge aprejem«
v tekočem računu ali na vloine knjliice proti ugodnim obrestim. Vloloni denar obrestne dne vloge do dn« vediga.
Promal ■ iekl In nakaznicami.
od