Posamezna Številka stane 1*60 K. „ Posamezna številka stane 1-60 K. q q q pošnsnsA, pavsauerasta. o □ □ J*® H, !*3Mm M K, #8 K, vnh{m M K* IM i " *" Leto: 18. BOR tem, t*. te. 4, \ «*• aimiria. 5fcl»s*» UM. M, S», m e«k*J* * ttMfc«, wiU«i»* *>»».**•, UlkH. Bt?3 »rftariabMrt » .-■ X» mmatfia Imm n s« DMlUk. — BckniM «k *>i S8®S3St®ESSBS&i! Maribor, torek 2©. novembra 1921 Številka: 270. Centralizem in samouprava na Češkoslovaškem. Kakor pri nas, tako je tudi na Češkoslovaškem zelo važno vprašanje državnega in narodnega jedinstva. Cehi in Slovaki, katere je kulturno ločil šele separatizem Ljudevita Štura (v štiridesetih letih pr. st.), so se še v emigraciji sporazumeli glede osnovnih načel, na katerih **iora sloneti magna cliaria njihovega skupnega osvobojenja. Ta načela so narodnostna načda, ki preko vsega tradicionalizma spajajo ono, kar spada po na-.^vi skupaj: t. j. češki in slovaški narod j* en edinstven češkoslovaški narod. Pri Cehih, ki so kulturno, nacijonalno :n ekonomsko znatno močnejši, kakor Slovaki, to' bila. ta ideja sama po sebi umeven postulat njihovega narodnega prograr-a, ne prj Slovakih. Slovaki vsled posebnih razmer, v katerih so Živeli pod pritiskom '•Madžarske državne ideje, niso mogli razbiti svoje nacijonalne zavesti v toliki mc-r*> da bi tudi njihove najširše mase razumele pomen narodnega osvobojdhja. V ^kih slučajih mora država popraviti na-preteklosti in z demokracijo ne sa-«io vladati, ampak tudi vzgojevati. Or-državne demokracije je parlament *°t zakonodajni činitelj. Na Češkem ni ^otail noben resni politik, na Slovaškem ®°ben; pristaš narodnega jedinstva, da *°0ra; biti zakonodaja enotna, centralizirana. Ceno Samo 2 enotno zakonodajo, osredoto- Pašieevo poročilo kralju o situaciji. TIP Bpogiad, 27. nov. Včeraj aciji ter o sporazumu, kateri je bil skle-je ministrski predsednik Nikola Pašič njen med radikalci in demokrati v vpra-konieriial, dalje časa z predsednikom šaoju poedinih portfeljov v splošnem, kluba radikalnih poslancev Atom Sla- a osobito o poilfelju notranjih zadev, nojevičem. Zvečer pa se je Pašič v ki ostane še nadalje demokratom. Kralj polurni avdijenci razgovaijal s .kraljem, je izrszil ministrskemu predsedniku svoje Pašič je leferiral kralju o politični šilu* veselje nad doseženim sporazumom,^ “T, .' T""'*' '****' ' Sklicanje narodne skupščine. TIP Beograd, 27.'nov. V parla- feljev in rekonstrukcije ne bo rešeno do mentalnih krogih se je sinoči zatrjevalo, srede, potem namerava predsednic dr. da bo sklicana narodna skupščina te Ribar kljub temu sklicati narodno skup- plenarneniM zssedaniu že za siedo, dne ščino še ta teden, Ribar se bo v ta na- ............. __ ^ ........________ 30. t. ra. Proti temu pa so baie nekateri men še posvetoval z min. predsednikom [verjetnosti nastal, če bi obstojala Slova-ministri, ki zahtevajo, da se skliče na- Pašičem. Na _dnevni red bo prišlo v na-i gjia država v državi, t. j. ako bi bila rodna s> 6 uri Newyorka trde,, da se nameravajo spoznali vsi tisti, ki jim je naša resnična, K*V.£,2iini^ navdušenjem tamoš- Zedinjene države, če bi prišlo do medna- upravnemu delu namenjena avtonomija i/a brez vsakega iipcid ta vkorakale v kraie Deuts^hkreMZ, I niebStva biez vsakeea inciden- rodne finančne konference, odreči polo- P™vo strašilo! Nove dobe absolutno ne vici svojih vojnih terjatev napram Evropi, morejo in tudi - početo, razumeti. Na. tna T razvita aH Vd Je slovaška sveča. Vnela Notranja borba, ki je imela le tako ri i y'° 0 uspeh, dokler je bila njena os iz-’rflen državne meje. Kakor hitro pa so pa- dle vse, iluzije o prevratu aU o interven- °d zunaj, so se pričeli akomodirati sn*xV,nerau iedinstvu. Ta proces je po-'^oesila na eni strani centralistična zako-**°daja in unitaristično usmerjena drža-na administracija, na drugi strani pa ra-«tnna kolikor le mogoče široka, a vedno ' okvirju državne, misli se gibajoča žu-,:a^'jska samouprava, (Izjemo tvori Pod-^rPatska Rusija, čije samouprava je dojena Že V. mirovni nnirndhl 1 Ta fldmini- to pa s,pogojem, Ja /javi Anglija. t'a je vse^ straneh se sedaj v zadnjem trenutku ravnotako pripravljena odpisati polovico oglašajo vsi tisti, ki imajo kakršenkoli svojih terjatev svojim dolžnikom. političen ali oseben interes, da poskušajo j ohraniti eno ali drugo zastarelo uredbo* Nemčija in washlngtonska konferenca. y‘n}° ~ se^e" . .. i Vsi vrabci na strehi že vedo, da kle-LDU Pariz, 27. novembra. Po vesti rikalcem kakor za nobeno drugo zadevo, iz Washingtona je izjavil tamošnji nemški tako tudi za vprašanje avtonomije nikdar _ _ upravnik ,da je Nemčija pripravljena u- ni bilo resno. Ti koruptni ljudje so bili te LDU ’ L j o •'bTuo ■ novembra, se,, razor, konf. in posl. v .Va- časa Ivana Velikega navajeni komandira- CibviMila niravosodiiesa ministr- shmgton odposlanstvo gospodarskih m ti. Ko so njegovi mladi med vojno ?aDa- i*. nlKv vojaških strokovnjakom ki bi se na kon- zili, da vodi stara smer v zgubo so prl Li unija ni. »dvokal Vladimir Ravn.h.r, z «r^c» o problem« razorožitve | silno obrml, svoja jadra in plašče, postal« Um. dol-rto ..d 22 l. m. odli«o.an g* ^ “15» »«»«5»' kitsth in Negersdorf. Pokvarjene telefonske zveze. Maribor, 28, novembra; Ker so radi obileua snega pokvarjene tekfjničfie l zveze z Brojjrsdum, so današnje naino-vejše beogi* ske v t stš marale izestati Dr. Ravnihar odlikovani G! z redu m s za>t«li pred skrajno dolgočasnim, temnim, umazanim peronom. Le ljudstva se je gnetlo toliko, da je kar mrgolelo pred vagonom in vsakdo je tekel kot zn stavo, oo-ač ga je k»maj d >ha jat z množici k>včk)v. Poštarji so vozni velikan «k-sklalovnice /a^oiev, sprevodniki so mmli ratburiene Iiaelite, tuintam so za uskah in puhali stroji, >>a glasneje na so u tru;ča radikali odurni klici „Tiaaa;er\ Na 1 vsem kuludvorom t>a je leža a nrez mejna pu^čma in duh tujine Nč domačega, mč nagega in č m bol| sem pritlsišk *val, tem prerivajočim se .Hr »atom*, tem te*ji sem zasleiH res nč nega Hrvaa. Z >i»et sami trgovci, ki s > bleOetaii vtčmnma nem^k) ah pa njm-skj-br»aJcj meša iico. Ku »cm »e uataj * Evakuacija tretje cone v Dalmaciji V Split je dospel član razmejitvene komisije pukovnik Aleksa Nikolič; čez par dni bo prišel tudi general Milojevič, ki se nahaja sedaj na romunski meji. V kratkem se bo izvršila evakuacija tretje cone. Iz Zadra se poroča, da odvažajo Italijani iz tretje cone vse vojaške objekte v Zadar. * Velike Jzpemembe v politiki Radičeve stranke. Kakor se govori v beograjskih poltičnih krogih, obstoja med poslanci Radičeve stranke močan pokret za pot v Beograd in za aktivno sodelovanje v parlamente. Ta pokret je še posebno pospešil nastop poslanca Karta Hattslerja na zadnjem zborovanju stranke. Mnogi kmečki poslanci in nekaj inteligentov, ki se popolnoma strinjajo z nazori Hausler-ja, vodijo akcijo za izpremembo sedanje taktike stranke, ker se je pojavilo med volilci očito nezaupanje. Da se ta akcija čimbolj okrepi, bo sklical HSusler, ki se nahaja sedaj na deželi, v kratkem v Zagrebu veliko tozadevno zborovanje. * Stališče klerikalcev. Interesantno je stališče klerikalcev v sedanji politični situaciji. Sotrudniku »Beograjskih Novin« je izjavil vodja klerikalne stranke, dr. Korošec, da akcijo g. Protiča nikakor ne more 'smatrati za izjalovljeno. Naglasil je, da ljudska stranka tako dolgo ne more nastopiti skupno s Protičem in Radičem, dokler oba ne prideta v parlament. G. Protič je že prišel; manjka torej samo še Ig. Radič. Kar se tiče »hrvatskega bloka* in t. zv. »hrvatskega vprašanja, je dr. Korošec izjavil, da se strinja z mišljenjem Radiča. Ljudska stranka bo vstopila v vlado samo tedaj, če bo njen program sprejet v celoti. * Priprave za atentat na češkoslovaške ministre. Bratislavska policija je odkrila družbo, ki je hotela izvesti atentat na češkoslovaške ministre. Kolovodja te družbe je 19Ietni uradnik Viljem Kaiser sin tajnika madžarske krščanške-socijalne stranke, Julija Kaiserja. Kaiser je kot nameščenec poneveril 19.975 K in ker se je bal, da bi mu kmalu prišli na sled, se je odločil, da izvrši samomor; toda poprej mora izvršiti atentat na dr. Beneša, V.i-čuro ali pa na policijskega šefa Siovičeka. V to svrho je stopil v stik s člani »dolgih rok« (tako se nazivajo sami) Bellom Ja-licsem. s šoferjem Arpadom Stedryem, ki je imel nalogo nabavid 1 in pol kilograma dinamita ali ekrasita in eventuelno peklenski stroj ter ga oddati Kaiserju. Šofer pa je celo zadevo javil redarstvu, kateio mu je dalo ponarejeni dinamit. O priliki predaje dinamita je policija aretirala Kaiserja n Jaliesa. Poleg omenjenih je bil a-retiran tudi uradnik »StolIwerka« Ladislav Jokete ter oče; mati in bratje Kaiserja. Pri zaslišanju je izjavil Kaiser, da je nameraval izvesti atentat na dr. Beneša, Mičuro ali Slavičeka iz mržnje do Češkoslovaške ker so ti trije najeksponiratiejši člani vlade. Atentat je hotel izvesti z dinamitom ali pa s peklenskim strojem, da se tudi sam usmrti, osvethrši prej svoj samomori Za mir med Grčijo in Turčijo, /n- gleš’:a vlada bo po končani konferc:tei v Washingtonu pričela akcijo za dosego mi ru med Grčijo in Turčijo. Zanimivosti. Draga obleka. — Sinova kri reSHa materi življenje .— Deklica, ki hoče po sSl po« stati mož. — Ponesrečena operacija* — Film, ki stane 5 milijonov dolarjev. Angležinja Mrs. Smidth WilkinsM fr bila že od nekdaj znana zapravljivka- j Rekord pa je menda dosegla te dni M j dvornem Victory-plesu v Londonu. 0' blečena je bila namreč v obleko ki je M1 j la vredna pet milijonov dolarjev ali 8** ;eno milijardo naših kron. Obleko je | delal znamenit izdelovatclj ženskih oblek rReville. V njo je vpletenih 75.000 dijamafl* jtov in biserov. Z dijamanti in biseri ie j bila posuta obleka, čevlji, pokrivata j skratka vse, samo njen baje precej debe« i nos ne. Reville, ki je obleko zdeial, za*0" 'avlja da ..e io n^ikiasnj*?.? ;• r.hidi'*S°~ cenejše i elo te vrst-% kar se jih je splc“ do sedaj na svetu izvršilo. Res »drago* cena« Mrs. Smidth se namerava V. tc* svoj obleki pokazati tudi v Ameriki * Neka dama se je morala te dni podfjg či v neki londonski bolnišnici težki intet® operaciji. Šele med operacijo so doS113 zdravniki, da je pajii^irka tako zelo bokrvna, da bo mogla prestati operacij® le tedaj , če se ji vbrizgne v žile živa k*‘ Njeni 24letni sin, ki je v sosednji sobi C*' kal na izid nameravane operacijo, je ** takoj pripravljen, dati v to svrho s vol0 kri. Pet zdravnikov je takoj izvedb f operacijo ter preneslo 3 litre krvi iz ^ novih žil v materine, nakar se je pr voifi operacija nadaljevala in srečno izvršil*' Pacijentka se je po dovršeni operaciji borno počutila in bo za 14 dni že la^® zapustila bolnico. Pred dunajskim sodiščem se je te ^ zagovarjala radi napačne prijave Katar1' | na Ludwig, ker se je izdajala za pleskat' ja Ludwiga Kathrina ter nosila vnoSk® obleko. Deklica ima 20 let, a nima nič nioŠ' kega na sebi. Glas ima povsem ženski, ^ žna in iepa je tuai precej. Izjavila je, & ima neizrečeno simpatijo do moške** življenja in obleke. Ker ji je policija & volila nošnjo moške obleke, jo je sodi#® oprostilo od obtožbe. grede vračal po najprometnejši ulici, znani Iliči, skoraj na vs*ki trgovini imena teh pravih Zagrebčanov Mojzesjv, David jv, Samuelov, Somensiheinov Htih »erbeinov. Rosenduftov in podobnih i kaotičnih cvrtk, sem šele dobro ra/.umei jugodo»a tsko politiko, ki se kuha * denariem teh med arodmh Zagrebčanov. Elino svetlo mesto, ki je na tem kolodvoru vsai n kil k) dihalo po kulturi, je bila proda alnka časopisov m revij, ma i|kal seveda ni .Jtt Jisches Wo-ihenblatt*. Koučio se je vrvenje po oeronn oolegio, na* vagon se je napolnil in tak.) sem si n >al ?a »ustiti svoje me>.t i, katero je obnunil Ignotm dobro strasti. Kt-r še ni nihče vedel ^a odh »d. sem se natekel v restavracij • prvega in drug.va >a'teda. B «g ne, Zagreti oaie *e m na Bilkam, anink Se hoče niti ike kulture za za »stali ug. Kfterij ku ture je sicer precej ra z i č-n. N kateri jo presojajo po stn-m«čb,-diugi oo u.iciraoi nrla, nekateri tudi po sia»:u iavnih loka.ov, kier le *bua ljudstvo. In zatj sem z velik-» ra loved'iostio vko resiavrajijp, ki ie namemena vsai po namsa „višim“ slojem. IO na sem se vsedel a m tleh, do stenah ri videl nmni prt, aa katerega so mi postavili kjvo, Železniška nesreča na Madžarskem. LDU Budimpešta. 25. novembra. V?er»i popoldne okoli 13 ure je na postaji Sopronj Kčves ii Avstrije prihajajoči tovorni vlak zavozil v tovorni vlak, ki je 'tal na postaji. Nesrečo so povzročili napačno postavljeni zanreti. Lokomotiva se je prevrn;la, en tovorni voz je razbit, štiri pa zelo poškodovani. Ranjen ni nihče. sem se požuril kluat »i*č‘i.it-t>a. Amoak dolgo ga ni bilo od nikoder, čepi a v ga te cela legija pa.čkjv krepkj klicala „zahien“. Sel sem hladit svoje jugoslovanski razočaranje na oeron in zopet poizve lovati, k tai k nič io odrinemo pr >ti Bal kinu. Vlak se te mel tem nesk mčio itodaljšal, ker so mu med tem pridruž li tu Ji du iai»kega s k te rim sem se peliai iz Miribora in sem t >k > $ele tam zvedel, da sem čisto po neootreonem nre-k k*-val v Zidanem m »stu ter vzuemir al mostovnega stražnica. V tei ozl »volje-n >sti pa so mi povedali, d* bo rti > še č kili. ker še carina ni k »ičala pregleda m v vagonu, je dobrodušen rodol uti jlobok> vzdihnil: nesreč ia carina. $? v Za; en je prišla za nami. Piklorč ka dočaka. Končno so zazvenele nišča ke in viaK se je zgioal. Se e ik at smo oo>(ali v Zagrebu na držtvnem kolo-Ivoru. kier smo videli včncaliici ogromno mnjžc», ki se je gietia za zaklenjenimi vratmi in se k mč io v div-tem begu raz vagonn. V na* vajon je nmopihtl ogromen deoelunar, , ne noč razlagala s g* histerijo. Ni pretekla ena ura in ** * je seznanila s celim vagonom, Pre< * dala kovče^e gor in dol, p^rirrat ,!I^ mala toaleto, a s p isen^o slastjo ^ osrečevala zal ubljeni parček v se ti ie z istonj o Im kal. S Zadeva Pirkmaier. (Dopis uradni-Vsemu našemu uradništvu je dano 'toščenje. Kar se je pripetilo g. dr. Pirk-a>erju, to se lahko pripeti vsakomur nami. Dobimo ukaz, da izvršimo to > °no preiskavo, rsk, pa te napadejo 2a Plota.. Cof, pa ti izlije kdo škaf gnoj- glavo. To se je zgodilo gosp. dr. f*tktnaierju. Politični banditi so ga priča-®^ali z gnojnico. Toda pljusknila je na-na nje. Naprej je šla dična naše »Stra-*• ^ri njej se nismo čudili. Saj druzega ne ko banditsko napadati. Peskovo ,^fbn° glasilo je še nedavno branilo Pirk- '^aierja proy klerikalcem. Čim je pa izve- kPr jetnik tega lista, še danes glavni stenje Pirkmaier dobil od na- ?mika ukaz, naj izvrši preiskavo, lop, k te napadel, privlekel vse to, kar je prerekala »Straža«, še enkrat na dan, in-v^niral hujskarije, zlagal »Odprto pismo« petnajst ptujskih meščanov, »katerih "nena so v uredništvu na razpolago«, — nzneje so se pa »izgubila«! Potem je po-ite ®randncria v Ptuj, kjer je na nepo-u * nagin pod zaščito imunitete kradel §jj/ ku čnst in poštenje. Sedaj je v na-^ .r<^ah poročilo o preiskavi. Oblateni ima popolno zadoščenje. Od po-*tia seveda pričakovali, da pri- Lda je delal napadencu krivico. Men- * Jih bo pa prav malo, ki pričakaj -jo, da i ®‘Jugoslavija« ali »Straža« popravili R co* storjeno g. Pirkmaierju. Ljudje, k 0 se spravili na delo, da »čistijo ■* rašt mnenje, niso sposobni kakšnega do !Hnega ^’na* ker s° KnIII in pokvarjeni ga«1??®* Nad NSS gospoduje klika p-i-^“ačev in nepoštenih ljudi, ki love nai- vne idealne kaline na Sim, o SLS pa bolje, da sploh ne govorimo. Obe stranki sta zaveznici... V slučaju Pirkmaier je obsojena vsa ta gonja dveh klik. Vsakemu poštenjaku bo odleglo: Se je naša uprava dovolj odločna, da zavrne nesramnosti, naperjene proti uradniku. Uradnik ni le ponižen sluga klik, in če ni komu po godu, ga Še pa sme obrcati kot psa? O ne! Klika sama je dobila zasluženo brco, ki jej sledi še zaslužena sodnijska obsodba človeka, ki je pod zaščito imunitete kradel čast. Zadeva Pirkmaier je mnogo doprinesla k razčiščenju. — »Jutro« o razdelitvi upravnih oblasti. Ljubljansko »Jutro« piše v sobotnem uvodniku o razdelitvi upravnih oblasti sledeče: Ena najtežjih preizkušenj čaka novo vladno koalicijo pri problemu administrativne razdelitve države in ureditve oblastne samouprave. Zadevni zakonski projekti se nahajajo pred narodno skupščino, odnosno pred zakonodajnim odborom. Posebno delikaten je predlog o administrativni razdelitvi države. S političnimi strujami, ki stoje na stališču plemenske ali historične razdelitve naše države je seveda vsak kompromis izključen. Situacija pa je sicer olajšana s tem, da se vlada na ta predlog ni odzvala in da dopušča kompromise tako glede števila oblasti, kakor glede njihovega obsega. Le dve granicl sta postavljeni: ena od ustave !same, druga od samega principa. Člen 95, ustave določa: »Ena oblast sme imeti največ 800.000 prebivalcev.« Praktična izvedba samouprave predpisuje, da oblast ne sme biti tako majhna, da bi izvrševanje nalog, ki ji pripadajo po ustavi, že v naprej bilo iluzorno. Mnogi se teh dveh razdelitev države postavljenh mej še ne zavedajo popolnoma. Tako vidimo na eni strani, da se zlasti v Srbiji bunijo mnoga dosedanja okrožna mesta, ki ne bodo postala oblastna centra. Ta mesta ženejo svoje parlamentarne zastopnike v borbo proti vladinemu predlogu iz popolnoma lokalnopatrijotskih ozirov, ki jih pokrivajo z dokazovanjem, da so predvidene oblasti mnogo prevelike. Na drugi j era li pa še ne popolnoma premagane tradicije <-perirajo z istimi argumenti za še »-čje oblasti. Zastopniki »večjih oblasti* v svoji vnemi včasih niti ric spodtaknejo nad predpisi same ustave in prihajajo tako od absurdne konsekvence, da istočasno, ko obsojajo vsako revizijo ustave, sami tako revizijo nujno, čeravno najbrže nezavestno predpostavljajo.« — Kakor je videti, je »Jutro« odgovorilo gospodu R. P. in »Slovenskemu Narodu« na fin način, a prav krepko. -- »Jugoslovanski Informator« redlvi-vus .Kakor doznava »Slovenec« je »Jugoslovanski Informator«, čigar prva št. je pred enim mesecem izšla v Mariboru, zopet oživel. O. Anton Pesek, lastnik »Jugoslavije«, je baje sklenil z M. E. Cio-dowskim in nekim Francozom pogodbo, glasom katere se preosnuje dosedanja »Jugoslavija« s 1. januarjem v »Jugoslo-venski Informator«. — Pr Java l'ta!n h ! art In domin. Kr. fin. t o ravnat listvo razel-ša tali ---------------------------------------- Ju 1 Opore za glavo, pod vagonom na *i»o ■ Smi,ier*° loputala kolesa, tuintam v>deli brlečo luč iz teme in kmalu “Ost v vse!n vs^dla v obraze nadlež- Mislil sem na nsše poslance, ki tfjjio tolikokrat prestati take noči, in .vsem tistim, ki jim zavidalo to Ju0 ,r» blagostanje, da bi skusili v-a Vej v°*ijo in takoj bi jih minila za J5 želja po politični karijeri. se je jelo daniti, smo bili že ko „_Tnih slavonskih planot. Nekateri dolgočas ta ravnina, in nič Dz pa sem s pravim užitkom SkofM18 Sirna, nedogledu« polja s sočno, Cestai,Crno zemljo, širokimi blatnimi tam n Nikjer hiše, same njivp, tuoa- lith drevesc- in ogromne črede za- Vefj Mešičev. Ko smo se približali blain U kraju, smo presekali široko »god0.. *esto, rta kateri je bila kljun ■Jvi),)0’1 jutranji uri, ko se je komaj Irme*?’., dolgo procesijo položenih Ju j,, . voz z iskrimi konjiči. Vozniki v debele pisane zimske S5**> J, : 'n tudi zenske, katerih vsnka 8 8 seboj tudi otroka, da vidi vi*»o a °.lr“vn»kib pa so Se pa-li ži- Na« t*41, 50 1 orodiem na delo. kmet je p»c * zi».,/i„ u ’ 7’ Povsod •**'» marljiv že *« te D ior.“Jf£ . pripravlja kruh. Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah določa v tarifni postavki 236, da se mora za vsako igro kart in domin za igranje plačati takso 15 din. Ker pa fe prodaja igralnih kart In domin podvržena dobodarstveni kontroli, se v smislu čl. 83, točki 24 in 25 taksnega in pristojbinskega pravilnika in § 10 zakona z dne 15. aprila 1881 drž. zakonik št. 43 opozarjajo vsi prodajalci kart in domin v izogib eventtselni kazni, da, v kolikor tega še niso storili, prijavijo prodajo teh predmetov finančnemu ravnateljstvu v Mariboru. — Zaplemba inozemskih vžigalic. Kr. fin. okr ravnateljstvo v Mariboru razglaša: Z razglasom fin. ministrstva, generalna direkcija carin z dne 10. okt. 1920 C br. 78897 je prepovedan uvoz vžigalic iz inozemstva, da se zaščiti do tuača industrija vžigalic. Kljub (emu je območje fin. okrajnega ravnateljstva preplavljeno z vtihotapljenimi vžigalicami (Solo, Bauernbund itd ). Kef je radi tega država zelo prikrajšana na monopolni taksi, se bodo vse te vžigalice zaplenile in proti trgovcem, ki spravljajo to vtino' tapljeno blago v promet, se bode pošto palo po zakonitih kazenskih določilih. — St epan Radič pred sodiščem Ob priliki pozivov mesca oktobra s > g Stjepan Radič in drugi poslanci hrvatste seijačke stranke nagovarjali ljudstvo, na se pozivu ne odzove, in naj ne da ne vozov, ne živine. Kakor poroča beograjska ^Politika®, bo proti vsem, ki so svojimi agitacijami in sličnim delom kr šili zakon o zaščiti države, uvedena stroga preiskava. Vsled tega se bo zahtevalo od narlamenta, da izroči sadiščta Sijepan* Rad<ča in druge okrivljene poslance hr vetsre seijačke stranke. — Vpoklic na 6 tedenske orežne vaje. Na podlagi rešenja ministrskega Sveta z doe 22. novembra t. 1. bodo pozvani tekom meseca decembra tega leta m meseca januarja in februarja prihodnjega leta na šesttedenske orožne vaje, vsi oni, kateri se niso odzvali pozivu vojnih oblasti za orožne vaje, na pod Ingi odredb ukaza z dne 24. oktobra F Gi. št. 56 407. Ojozarjajo se s tem vojm ubvezanci, da se brezpogojno odzovejo pozivu, ker bodo v ncsjrotnem slučaju nešili ise posledice nep< s'u*n sti. — II. Slovanski večer. Jugoslov. napred. akad. društvo ,J0$topteov.a Cas shoda.;' ©b .17. Mri, hiai razpravna dvorana okTožjiega sodišča St 84, II. nadstropje. ’• sn Državni vpokojetnd,, M so pristopili k Diuštvo jugoslov. drž. uslužbencev se poživljajo, da dvignejo izkaznice pri g. Drevenšefcu v CmlMe-iodovi ulici St. 18, pritličje, in sicer v Sredo od 3—4 ur® popolndne., Tam dobijo tudi druga pojasnila. Ob enem se obveščajo zunanji vpokojenci, da ne morejo pristopiti k lennu drašivra, ker ima svoj delokrog le za mesto Maribor in bližnjo okolico. m Poznan gospod, ki je v nedeljo popoldan v kavarni Cer.tral z mizice blizu orkestra odnesel pomotoma par usnjatih rokavic, se naproša jih čimprej oddati ka-varnarju ali policiji. m Proslava ujedinjenja L decembra. Ministrstvo za notranje zadeve je z brzojavnim odokom z dne 25. novembra 1921, J. U. br. 28.770 odredilo, da se ima vsled žalosti za pokojnim kraljem Petrom I. O-svoboditeljem proslava 1. decembra t. 3., kot spomin na dan proglaSonja ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev in 17. decembra t. 1., kot rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja, izvršiti samo po cerkvenih obredih, tako da Izostanejo vse druge manifestacije. Vsled tega odloka odpadejo letos tudi običajne svečane poklonitve. m Pobesnel gost Včeraj vzečer je ▼ gostilni Šauperl na Meljski cesti v pijanosti pobesnet neki Fran Aplenc iz St. Juria ter razbil razno gostilniško posodo, stole, šipe itd. Poklicanemu sdražniku se je s pc močjo navzočih vojakov posrečilo prijeti Aplenca ter ga prepeljati na stražnico, kjer so ga oblekli v prisilni jopič. S stražnice so odpeljalo Aplenca » rešilmm vozom na rešilno postajo, kjer »e je končno umiril. m Vlom v trgovino Petek m Ko-roški cesti. Pretenlo noč so vlomili ne- [Mariboru. Pred nekaj dnevi je dobila ma-znani tatovi v trgovino s perilom, Andtej riborska policija .od graške prošnjo, nai Petek na Koroški cesti št 17. Odprli so'zapleni pisalni stroj,-ki se nahaja pri ne-. ponarejenimi ključi hišna vrata ter po- kem ključavničarju v Grajski ulici, kar je tera s hodnika v poleg se nafoajafoče j seveda tudi storila. Ključavničar je pri za-J tiča lia Mara igra glavno vlogo. Vsebin? prostore omenjene trgovine ter odnesi i 1 pfembi izjavil, da ieidobiitpi^pisalni stroj je kriminalistična in zeSpoapetajte*'^ raznega perila v skupni '»rednosti preko J Je v shrambo; Sedaj, pa., je prišel iz 30.000 K. Policija je takoj uvedla zašle- [.Gradca tozadeven akt, iz katerega je raz-dovsjjjje ter je vlomilcem baje Se ne i vidno, da so pisalni stroj odnesli v Grad-sledtf, j. cu aretirani tatovi Strohmeier, Walland Obisk? na okrožnem sodišču ?n Maclier ,pri vlomu v neko pisarno. Predrjem oamovič že dalje časa redno Stroj je oddala policija državnemu prav-obiskuje tukajšnje okrožno sodišče. V dništvu v nadaljnje razpolaganje, svoji skrajni predrznosti ne spoštuje niti rn Velika »avaraa. Danes zvečer kori' talarjev sodnikov samih. Tudi predvčerajšnjem je zopet počsstiS sodsSče s svojim obiskom. Skušal je udieti v sobo sodnega svetnika Pihlarja. Imel pa je smolo, ker so ga zasačili. Toda sreča ga še ni popolnoma zapustila. Zbežal je v sobo št. 27, kjer je vzel ključ in pravočasno pobegnil skozi okno. Toda tokrat mu ta beg menda ne bo mnogo koristi!, ker so ga spoznali in so mu na sledu. Upanje je, .da bo predrzneš kmalu pod ključem. m Ponočni razgrajači. Nobena nedelja ne mine v Mariboru, ne- da bi imela policija opravka s pijanimi ponočnimi razgrajači. Včeraj in v soboto je morala posiedovati policija v osmih »lučajih. Aretirani razgrajači so bili kaznovani deloma s policijskim zaporom, deloma pa v plačilo denarnih glob. m Tajna prostitucija v Mariboru. V noči od sobote na-nedeljo in od nedelje na pondeljek je aretirala tukaj šnja policija 6 žensk, kalere je zasledila pri tajni prostituciji. Nekatere so bile kaznovane policijsko, druge pa izročene sodišča. m Nevžltno meso. Dne 26. t. m. predpoldan je prijela straža Sebastijana Filipinčiča iz Brežic, ko je peljal na v02« k nekemu tukajšnjemu konjskemu mesarju zaklanega konja. Zaklanega konja je na to preiskala mestne klavnica na podlagi veteiinarnih predpisov ter ugotovila, da je meso nevžitno ter ga radi tega zaplenila. m V Gradcu ukraden pisalni stroj v cert prvovrstne salonske sodbe profeso rja Kubičeka. 125? m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-ConteUi, začetek ob 8. urL 1751 Kino. I. mariborski bioskop. V sredo, četrtek in petek se predvaja v I. mariborskem bioskopu velikanska drama »Naslednica grofa Monte-Christo* v petih velikih činih. Znamenita igralka in lepo- mnogo vratolomnih momentov. Pd predstavah s vi ra godba* V sobotozaciF I. epoha velikanskega detekti»neg« ■*& mana ,Misterije New-Yorka*. . - Narodno giedališže. Dramatična šola Narodnega gl^ dališča. Pout dramatične šole se «fs denes, v pondeljek, dne 28. nove®®* točno ob 19. uri. < ' Kultura in umetnost x Pevci Glasbene Matice v MaiJ born! Pevske vaje vsak torek in točno ob pol 20. nri. Pridite vsi! Glavo! urednik: Radlvoj Retasit Odgovorni utedollc Ro doli 0*1™' Lepa Toliko, svetla čisla soba V mestu, mrblovnna. oz roma opremljena a i neopremJimu, s poBletjn m pt-ri^om, s r Naslednji Čitajte in razširjajte povsod naš list „TABOR“ VOZNI RED JlnSUHn Selcmtlce v krati«vtnS Srbov, Hrvatov (n Stomncev. Veljaven od 26. oktobra 1921. Maribor gl. kol.—Ljubljana gl. kol.—Trst. Os. 45 Me§. 801 ftrs»L 8 BrzvL . 7 • 47 Ot. 49a Os. 44 Meg. 802 BrzvL 8 BrzvL 4 Os. 44 Os. 48 Os. ! 5ue j 6-80 10 85 12-49 13*58 1414 16 50 23-30 m Maribor el. kol.X • 959 1405 14 27 1445 16 50 2i 17 403 «02 10-47 13-43 17:22 0 01 1 1 Ptagersko X . . • 9 25 13 02 • . 10-22 21 4t 382 79U 12-12 '1(117 15-12 10-28 18-61 1-21 Celje 9 • i 7-58 10-45 13.09 13-27 1455 2'1-17 2-11 8-13 22-55 17-1« l»-34 1-69 Zidanimos) X , . a 7-09 9-40 • • 1403 19 27 1-H2 14 55 2030 17-01 21-40 3-47 Liubliana gL kol. X 618 6-40 • 11-85 12 06 17 35 23-52 23 40 2155 12-23 Tr*tX • . • 6-35 5-00 • 15201 11*18 * e * 18-01 o « M r Zagreb ]nž. kot . - H A • 10*30 • • 16-13 • 1 kavarni odigrava torek Maribor gl. k©I.—Graz-Wien. b*n. »o o#. 70a Os. 72 Os. 84 Brz. 4 Os. 44 Os. 74 Os. 36 ,■ , Brzv. 9 Os. 71 Os. 35 Brz. 3 0^. 33 Os 75 Os. 31 Os. 77 4*SH 6-3(»l 12-41 5-16 1516 19-00 19-15 81)0. H Maribor gl. kl.X i 1-35 7-ar) 8-40 13-35 22-21 14 06 19-32 20-52 4-48 5-45 Hu-55 653 « • O 13-05 • 4 0■ 5*40 8-OG 14-46 15-4« 16-40 2145 .9-31 2219 «•45 1942 • • 0 8-31 11 17 19-40 T st. iii T Spielfeld-Slrafi X 1 Graz gl. kol. X . . I T Wi«d jmi. kol^< . . S • 1*11 ' -21 19-20 7 13 808 5-37 21-45 13*11 12-21 7-25 21-50 iy-4*2 13-20 t3 -13 . . 191)0 Iti 32 8-05 20 29 • * • t •A' >'• »Maribor gl. kol.—PrevaSie-Celovee. 'o*. 411 er:; ::: froo 5; »O «•53 7 36 »•44 O*. 413 15-00 1508 16 44 17 23 19-40 0$. 415 19-48 19-515 2188 2416 Os. 412 Os. 414 Maribor Maribjt gl. kol. kor. kol. JI)ravo?rad-MBŽaX . j Prevali«............. Klagealart gl. kol. X 7-37 7 HI 601 5-31 12-25 12-20 1050 10 0» 7-50 Os. 416 2015 20 40 19-10 1S05 1514 '• Maribor sl. koF« -Ptuj—Čakovec—Kotoriba. SVIaEa oznanila Mala soba * ali bre* tudi i7.\,en sredine )94e »a takoj. Ponudb® 1 „Soba* na upiavo. , « Lep, manjBi lovski da; več bo izve p,i kapWJ. Novi&č, panična #eU, bor, vojaSn ca 4. tesknSJ. ? $. pulta, Ob železnici, 19 W “ Tečaf^ za risanje, slikanje in modeli*8*!* otvori ak. slikar i« fosor. Naslov v u pr*J „Tabora“. _________ Zaloga V lirckfi jfli in vseh vrst mam*' fakturnega blag«' Franjo Maribor, Glavni trg J Hotel Halbwidl: Stara V sredo, dne 30. novembra 1921 Andrejev elitni koncert Vstopnina prosta. — Začetek ob pol 20. zvePf 1913 ^ Os. i2t Os. 223 Os. 225 9iw 16-00 20 50 • • id Maribor gl. kol. X »•36 16 36 21-26 0 „ Pragersko X . . 10-27 17-24 22 24 • O 0 PttSi .00909 114« l8-.)2 23 37 • e O Čakovec X „ . . 12S3 19-3 0-50 • e • ' t Kotoribn .... Oi. 222 Os. 224 Os- 226 7 19 11 (Mi 17*39 • • 0 6-4) 1027 17 0» • 0 52d 9-4 1 C 14 N • 0 400 8-,8 14 17 • ■ • 1-32 7-00 13 20 * 0 0 Ocarinfenle f Vse v to stroko spadajoče posle izvr-1 šuje ločno in kulantno od trgovce^ t ustanovljena ,”Orient“ d. d., Maribor Ittl foa št. 90 Meljska c. 12 TtUfiuStSU r. • 19»» 10—J m njena, podružnica ¥ Ljubljani, Sv Petra cesta Zidanimost—Zagreb. Os. 11? r.v! Os. Os. Brtvl. Brzfl. Os. Os. Brzrl. Os. Bnvi. Os Brzvl. Os Brzvl. 4-1» 616 M6 7-47 Sh’M 8 2» 19 40 (1 18 14-2(1 Iti IH 16-45 18-01 iraaj 19*12) 1950 2j!-»)2 22-25 m 0 0 1 Zidanimost X ... 1 Zapresti ..... , Zagrek nai. kol X . ^ J *■/ 8-32 6 21 a-W) 141 0^(12 1-201 957 »•85 0 lOHo 13 52 16 16 16 13 . 22 51 21*05 (|-3kbr. — ManbofSha listama o«