H|P»igro amd dntmbtrm oron pbupt <w.. ««) aothomto vt rax act or ocroBnt & imt. wr wlb at to pom amai or taw to««, ir. r. by w*r of a., predd«* a. b. bti««,, p. m. (W
{IT, AS NARODA
Za pol leta................ 3.00 m. ■ ■ AM m'A M 1 ^ / S ■ K . % WWW / ■	I Issued every day except Sundays
Za Mew York celo leto---- 7.00 * ^ 1 X. A*. W A^wLX	and legal Holidays.
BZa inosemstvo celo leto... 7 00 |l	^	"*	H _
. 1_ list slovenskih delavcev v Ameriki	| ay 75,000 Readers
TELETOM: 2876 CORTLANDT._Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO i85. - *TEV. 188. ^ NEW YORK, SATURDAY, AUGjTST 7, 1920. - SOBOTA, 7. AVGUSTA, 1920.	VOLUME XXVm. - LETNIK XXVHI. *
GENERALNA STAVKA NEMČIJE,
ČEBOBO HOTELI ZAVEZNIKI SKOZI
V TEM OZIRU SO V NEMČIJI VSE STRANKE EDINE — MNENJE SIEMENS A - NEMČIJA NIMA BAJE NOBENEGA O-PRAVKA Z BOUSE VIKI — NEM&KI DRŽAVNI ZBOR SPRE I	JEL DEMOBILIZACIJSKO PREDLOGO,
I	Wj^^WaRf	*
Berlin, Nemčije, «:. nvgust«. — V Nrrafiji prevladuje le eno na-z i rmije jrU-de repa, k.ij »- treba storiti, če bodo zavezniki skušali s bilo i/vest i prehod čv »>knzi Nemčijo V tem slučaju bodo trasportni it« lav ei Mkir>jk«li m i oben železniški vu/, v katerem se bodo nahajal«' «ete zavetnikov a!i njih orožje, ne bo šel naprej. Delavci bodo \ danem slučaju proglasili tudi generalno stavko ter imajo v icm pogledu v ne stranke r.a seboj.
Pariz, Kraneija. ti. avgusta. — Iz Londona prihajajoča poročila, «ia j«- sklenila Nemčija * sovjetsko vlado tajno pogodbo glede Poljake, še predno se je pričela sovjetska ofenziva proti Poljakom, so bila i* Berlina demei iirana potom ugotovil poluradncga Wolffove-ga iH>ročevaltieira urad;«.
London, Anglija. f>. avgusta. — V brezžični brzojavki iz Berlina s« plaši, «la se je minister za zunanje zadeve, Simons, v državnem /1'oru dotaknil mo/.nost da bo Nemčija prisiljena z orožjem upira-t s«- mo/.nemu poskti*« preho«ia zavezniških .čet preko nemškega o-/* nitja S tem, «la je izjavil, da ne ve, če hočejo zavezniki dejanski marši rat i skori Nem »'i jo ali ne, je tekel minister, da je v interesu vavezn kov storiti to. Nemška vlada je vsled tega prisiljena storiti primerne korake. Oniei il je sporočilo. «la se vrše v okupacijskem o-a.emlju priprave, da s.- spravi čete na iztok ter nadaljeval:
O je to res, h<» s tem krš >na nevtralnost Nemčije, kajti ozemlje. reprav je zavedet.o, je nemško in dogovor določa, da se ne sme nobenega n/emlja, ki pripada kaki nevtralni sili, porabiti rn vojaške operacije.	1 Nemška vlada bo prijela za orožje, da spravi s poti te težko- • <>, »eprsv upamo. Ha bo mogoče doseči cilj potom pogajanj ter med- ! se bojnega sporazuma in da se r.e bo dalo povoda za uporabo oborože- 1 ne sile
— iVosim, da se opusti vse. kar bi moglo poostriti že itak napet ' položaj in jat honi storil vse, kar bo v moji moči, da preprečimo ino- 1 len razdor..	.	1
Nemški državni zbor je dane* sprejel razornževalno predlogo ter 1 s, nato od godil do srede oktobra, vendar pa se bo sestal tudi preje, * če bi kflj t« k etra zahtevaf politični položaj.
London, Anglija. H avgusta. — Bavarski vladni odsek za pro-metra sredstva je iz lal proklamaiujo na poštne in brzojavne uradni- * Ve ter jih poeval, naj preprečijo prevažanje zavezniških če-t in muni- ' etje m če b» bilo treba pri tem ustaviti železt^iški promet po celi ' Bavarski	i
HARDING JE DELAL ZA . "MUVI".
Marion, O., 4 avgusta —' Se nator Harding, republikanski predsedniški kandidat, bo poka /hI ameriAkt javnosti, da je v res-1 W»ei i-rkostavee. Včeraj je slekel, »o o jo Mi k njo v delavniei svojega j 1st«, si zavihal rokave ter šesta ! v d eelo prvo stran svojega lista, dočim s<» kino možje pridno m ne-; I'mortm vrteli svoja vretena.
GRKI V8TAVILI TURfiKO NA PREDOVANJE
Carigrad, Turčija, 4. avgusta.) (irki so začeli znova prodirati vi Anatolijo ter so pognali v beg) «*ele Mustafe Kemal paše. Tri gr-ške kolone prodirajo ob Pan Ser f
i<;je. Bruse in Balikessarja. --—-|
DENARNE POSC-JATVE V ISTRO, NA OORI&KO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem, po ozemlju, ki jf zasedeno po itafjanskj armadi
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po sledeči! cenah:
60 lir ........ % 3J30
100 lir ........ $ 6.00
300 lir ........ $ 18.00
600 lir ........ $ 29 00
1000 lir ........ % 68.00
Vrednost denarju aedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako rano j iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne cen« vna
prej.
If > računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam J« poslati najbolj po ZkHMtte Postal Money Order, ali fm New York Bank Draft
TvHtka Frank Itkait, m Ocfflted! at, 9tw York V. .1
NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV
Harding glede vojnih ciljev. — Ženska volilna pravica. — Reorganizacija komiteja 48-tih.
Marion, 111 . 6. avgusta. — V svojem prvem govoru v kampanji j« izjavil včeraj republikanski predsedniški kandidat, senator liar«lin<;, da smo šli preko morja, da hranimo pravice Amerike,, ne p« zato. da napravimo svet' varnim za tlemokraeijo.
Isto se je /godilo tudi v špan-sko-ameriški vojni, v katero so šle Združene države le radi potopa Ui*jne ladje "Maine", to je v ohramlM> pravic Združenih držav.
Washington, 1>. <\. 6. avjnista. •Jos«-ph P. Tumulty, tajnik predsednika WUsona. je odpotoval včeraj v l>ayton, O., da prinese demokratičnemu predscnlniškeinu kandi<latu. poverifrju Coxu otlo-brenje sprejemnega govora, katerega bo imel pove mer po svoji o-f'eijelni not if ikaciji. Prepis teira C»vora se je nahajal v rokah predsednika.
Dayton, O., 6. avgusta. — Go-verner Cox se jf posvetoval z M rs. Baker, ki ga je prosila, naj stori vse. kar je v njegovi moči, da bo država Tennessee sprejela žensko volilno pravico. Cox je ob-ljubil, da bo to storil.
Komitej oseminštiridesetih je sklenil reorpaniirati se ter bo imel prihodnji ponedeljek tozadevno sejo. Med tem komitejem t*r Delavsko farmersko stranko ne obstajajo nikaki stiki več,
VARftkVA PRED PADCEM.
Johannisberg, Vzhodna Pmsi-ja, 6. avgusta. — Sem je dospelo poročilo, da je poljska vlada pobegnila na Poznanjsko ter da stoji Varšavo, glavno mesto Poljske pred padcem. Sovjetne čete so oddaljene komaj 40 kilometrov od Varšave.
POLJAKI ZAPUŠČAJO VARŠAVO.
VELIKI IZGREDI |
V DENVERJU
— I
Vojaštvo je bilo poslano v Denver po izgredih, ki so trajali celo noj. i
Mestna hiša ogrožena.
_
Denver, Colo., fi. avgusta. —! Zgodaj danes zjutraj se je naha-j jalo mesto 1'enver praktično v : stanju anarhije, ko s<» se "prijele množice sta\karjev ter njih pr:- ' jateljev pripravljati, da napatlejo | poslopje, v katerem se nahajajo:! uradi Tra«*tion kompanije ter mestno hišo. Policija ni bila v sta- . nu biti kos položaju. Poroča se, jj da se ie nahajajo čete na pot i vi mesto.
Demonstracije so sledile izjrre-dom. ki so trajali noč in dan. te-! kom katerih sta bila dva moža ti- ' hita ter več kot štirideset ranje-j1 rih v pouličnih b<»j h. Med ranje-,1 liimi je bil policijski načelnik Ha- ' trilton Armstrong v družbi osmih ali desetih poli«*istov. Pet ponlič-^ (nih kar je bilo demoliranih in na-|l pravo I sta Denver Post je ljud- J ska množica poško«lovala.
(ilasi se, da prihajajo čete iz 1 forta Lopan. Ena skupina ljud-'' ske tolpe pripravlja baje napadi' na mestno hišo.
En mož ie bil ubit in trne na-
t f
daljni težko poškodovani pri
South Side šnpah za kare. Mrtve-j
1 . i moža dosedaj še niso identificirali.
i
Izgredi so se pričeli, ko sta bili i;
dve kari, na katerih so se naha- .
I i
jiili stavkokazi, prisiljeni ustaviti j sc pred nekim težkim motornim vozom. Dočim sta kari stali, je dospela do vogala parada stavkar-jev in njih prijateljev, ki so vpri-zorili demonstracijo pred mestno hišorf dočim sc je komitej delavcev posvetoval z županom. Več kot j tisoč ljudi je bilo v paradi. Boji sc. kmalu postali splošni ter šli na-j prej brez prestanka v različnih delih mesta.
Tri kare so bile popolnoma de-J: mobilirane in dve nadaljni sta bi-1 li preobmjeni pred katedralo Brezmadežnega spočetja.
Stavkokazi. ki so se nahajali na1 teh dveh zadnjih karali, so iskali pribežališča v katedrali, kjer so1 ostali, dokler jih ni rešila policija.	-
I
Ljudska množica se je zbrala ^ pred poslopjem lista Post ravno■ potem, ko je napadla prve kare. Takrat se jo je razpršilo potem, ko je iztrgala nekaj listov iz rok raznaaalcev ter jih raztrgala.
Pozneje pa se je ljudska mno-| ž-ca zopet zbrala pred poslopjem; lista Post.
Skoro vsa okna sedanjega poslopja, ki ima tri nadstropja, so bila razmita. Ko so uslužbenci razobesili ameriško zastavo nad poslopjem, so izgredi nekoliko pojenjali, a se jih je obnovilo kmalu nato s še večjo silo.
Nato je množica vstopila v poslopje. Kladiva in drugo orodje so metali izgredniki t linotype
VLADA DRHALIV ILLINOIŠKEM MESTU
V	mestu West Frankord, 111. via-j da drhal in vsi Italjani so bili po-1
guar i iz mesta.
Springfield, 111., f». avgusta. — Ljudska drhal, ki šteje, več kot; :;(¥) ljudi, kontrolira mesto West Frankford. 111., Icr preti izgnati ven italjansko prebivalstvo. — so-j glasno s poročilom, katero je do-1 bil ponoči governor .Low-den.
Poročila prav jo.*«la so hili 1r;-j.» tnožki ubiti. «la j«' hilo več dru-' gih ranjenih in da ,je drhal zapa-j lila domove številnih inozemeev..
SporrM'ilo župana Leon Foxa ter šf rifa \Vatkinsa se gla^i:
— Plemenski izgredi tukaj. Ita ljani napaden: in njih lastnina uničena. Polcžaj izven k<>ntrf»le mestnih in okrajih uradnikov. Takoj treba čet.
Governer Lowden je takoj poslal v West Frankfor«! pet kom-panij 0. infanterijskega polka iz Illinosa.
Izgredi so se pričeli v zvezi z nekim umorom, ratli katerega je hilo aretiranih že več osumljenih Italjanov.
(»lasi se, da se je ljudska množica raz«lelila ter se napotila v so-sednje kraje, o katerih se domneva, da so tam aretirani nadaljni osumljenci.
West Frankford leži v prenio-garskem okrilju južnega dela države Illinois ter ima obsežno inozemsko prebivalstvo.
RUMUNSKA ZBIRA ČETE NA
MEJI.
• -
London, Angljia, 6. avgusta. —
V	brezžičnem brzojavnem sporočilu iz Moskve se glasi, da koncentrira Rumutiska čete na rumun-sko-rnski meji.
Soglasno s poročilom iz Ženeve je Lenin ignoriral zadnji rumun-ski ultimatum, v kaetrem se je zahtevalo umaknitev ruskih čet iz mmunskegaozemlja. (Pritlikavci.)
Poročilo pravi, dda je notranji in zunanji položaj Rumunske skraj no resen. BoTjševiki so navalili na Galcicijo in v Bukovini je četrt milijona nezadovoljnih delavcev, sneijalistov. ki so pripravljeni pridružiti se zavojevalcem.
Carigrad, Turčija, 6. avgusta. — Razmerje med Moskvo ter armensko vlado se je poostrilo ter je pričakovati vsaki trenutek razdora. Predlagana pogodba med obema vladama ni bila sklenjena in armenska delegacija, l«i se je naha-poti v Moskvo, da podpiše mirov-nopogodbo, se baje napoti nazaj v Erivan.
oommasjiwssi (wsaiwssifwss
stroje, valili na ulico papir in poškodovali tiskalne stroje s klad vi in drugim težkim orodjem.
Tekom izgredov je bilo oddanih več strelov in več ljudi je bilo ranjenih.
VARŠAVA POLNA
NAVDUŠENJA
_ i
Dečki, stari štirinajst let in več so sc prostovoljno priglasili ter bili poslani na fronto.
Varšava, Poljska, 0. avgusta. — V spričo «lejstva. do boljševiki dejanski trkajo na vrata Varšave,j se je lotil prebivalstva višek domoljubnega nadušenja. Cel očaso-' p is je izjavlja, da sc Varšave ne sine izročiti sovražnikom v roke.1 To naj bi Poljaki takrat rekli,1 ko so tako neumno šli za Fran-J coze v ogenj po kostanj ter se lotili Rusov.	I
Novi odilelki rekrutov in števil-j ni prostovoljci odhajajo na fronto in ine«Jtemi je dosti dečkov v starosti štirinajstih ali petnajstih let.1 Vlada je v svoji skrajni s;li po-' zvala pod zastave letnike od 1890, do l*9f» iz distriktov med Vlstulo in Sanon v obrambo te sekcije.
Lomzo. važno mesto, k ileži ne-j kako 7-"i milj severo-iztočno od Varšave, so zavzeli boljševiki po-j tem ko so skozi več dni Poljaki ju-j na.ški branili. Tako se glasi v po-l ročitu zunanjega urada. Poljske cele so izpraznile Brest-Lit o vsk, ven- ' dar pa drže forte za pa dno od reke Bug. Nadalje južno so izpraznili j Poljaki Kovel ter se umikajo na črto ob reki Bugu.
V oficijelnem poročilu generalnega štaba se izjavlja, da so Po-' Ijaki zavzeli mesto Brodv v bil-j ni gališke meje in da so potisnili, boljše vike nazaj v Rusijo v okoli-' co Radrilov, sevemo-iztočno od Brody-ja.
Ameriški avijatiki, ki se bore v Kosciusko škadronu, se bore proti kavalerji generala Budeni-ja ter infanteriji ob reki Serct, kjer j niso sovjetske čete skoro nič napredovale. Del tega ška«7rona je' bil včeraj zaposlen celi <Ian v bližini Miklioze. kjer je zadel na ko-zake in boljševiško infanterijo. Izgube, katere so doživeli boljše-1 viki v tem sektorj.ii. so bile velike ter se glasi, d aje bilo 1600 boljee-vikov ubitih.
JUGOSLOVANI SO STRELJALI NA ITALJANSKO BOJNO LADJO.
London, Anglija, 6. avgusta. — Iz Rima je dospelo poročilo, da so Jugoslovani obstreljevali neko italjansko bojno ladjo v bližini reške obali. Bojna ladja je odgovorila z ognjem ter pregnala jugoslovanske vojake.
Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke")
odpluje v Genovo 1. septembra
Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 vstevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta.
Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piie za pojasnila.
i ___ Trrdka Traak Sakatr
MINISTR. PREDSEDNIK LLOYD GEORGE IN POLJSKA
LLOYD GEORGE JE IZJAVIL. DA MORAJO ZAVEZNIKI REŠITI POLJSKO. — BOLJŠEVIKI NOČEJO USTAVITI ARMADE — MADŽARSKA JE PONUDILA POLJSKI OBOROŽENO POMOČ. S0VJETI IGNORIRAJO RUMUNSKI ULTIMATUM.
London, Anglija, ti. avgusta. Glasi se, da je pospešila Anglija vsemi svojimi silam« priprave, da pomaga Poljski in čeprav še ni jhila tozadevna vest potrjena, je vendar dosti vzroka za domnevanje, da so h la že izdana povelja na mornariške poveljnike ce^urstva. naj obnove blokado Rusije
Soglasno z listom Times je postal položaj še dosti težavnejši in nevarnejši vsled dejst-a, da je dospel sovjetski odgovor na angleško poslanico in da vsebuje ta odgovor zavrnenje zahteve angleške vlade, da ustavi "sovjetska vlada svoje armade. Sovjetska vlada se j«, postavila na stališče, da je prenehanje sovražnosti ob sedanjem ča su nemogoče, ker bi se sovjetske čete ne hotele pokoriti takim po J vel jem. List dostavlja, da se je armadi obljubilo privilegij opleuje-rja Varšave, kakorhitro bi bila zavzeta.
Prišlo je poročilo, «Ia ni Rusija jetska vlada separaten mir« Polj-odgovorila na pretnjo Rumunske sko.
m «la so notranje razmere zadnje imenovane dežele povod za resno vznemirjenje v zavezniških krogih. I Glasi "se. da so Madžari <*blju-1 bili poslati na Poljsko dve infants-[ rijski in dve kavalerijski diviziji,, vendar pa se izjavlja, da bi bile' Iransportacijske tež k oče velike. Izjavlja se. da bo storilii Anglija' vse, kar bo v njeni moči, da spravi te čete na lice mesta. [ Med tem časom, pravijo poročila. pa so Poljaki zopet pričeli z ofenzivo na nekaterih točkah in da se jim je posrečilo potisniti sovjetske čete nazaj na skranji rob province Grodno. Dostavlja se. da se je ustanovilo prodiranje bolj-ševikov med Brest-Litovskom ter izlivom Nurzeca.
Tz Berliua pa se nasprotno po roča, da je ruska amada dejanski dospela na planjave, ki obdajajo Varšavo in da se vrše boji v razdalji .10 milj od mesta.
V resumeju glede dozdevne vsebine ruske poslanice, pravi Time*, da so boljševiki tako po me.lnarod-nem kot vojaškem pravu upravičeni nadaljevati s svojim prodiranjem. dokler ne bo printerje sklenjeno. Pripravljeni pa so podpisati premirje ter prenehati s sovražnostmi takoj, kakorhitro se bodo vrnili poljski delegati na določeno mesto s polnomočmi, da sklenejo premirje in koneČno tudi mir.
Boljševiški odgovor pravi, da je tak korak potreben, ker se boljševiki boje, da bi se brez'take akcije lahko f igajanja za premirje zavlekla namenoma tako (dolgo, dokler bi Poljska ne dobila ojačenj.
Odgovor pravi soglasno s Times nadalje, da je sovjetska vlada pripravljena ugoditi zahtevam Pol.) 1 ske, vključno popolno neodvisnot I ter širše meje kot določene v po-I god h i v Versailles.
Sovjetska vlada izjavlja v svojem odgovoru, da imajo njeni de-I legati, ki se mude sedaj v Lon-' donu, polnomoč, da podpišejo! J mir z Anglijo ali katero drugo, zavezniško silo, da pa zahteva sov-
Sovjetska vla«la ponavlja svojo pripravljenost, da se vdeleži predlagane konference v Londonu, da i pa noče privoliti v to. da bi sc te koference vdeležili zastopnik* generala Wrangela ali drugih Rusov, ki so dvignili orožje proti sovjetom.
Ugotovilo glede rusko-poljske 'ga položaja, kateno je podal mir nistrski predsednik Llovd George kaže, da je bilo neutemeljno poročilo, da je poslal angleška vlada ruski sovjetski vladi v Moskvi.
Neko oficjjelno Uf^btovHlo izjavlja, »la ni nobene resnice v poročilu, ki je bilo natisnjeno v številnih listih, da se je poslalo velike množine vojnega materijala na Poljsko in da je vojni urad v stanu odposlati štiri divizije čet v naslednjih par tednih.
ArtUur Henderson, voditelj «le lavske frakcije v angleškem parlamentu skuša vprizoriti po celi • deželi velike demonstracjje proti intervenciji v Rusiji ter proti pošiljanju čet in munieije na Poljsko.
ŽRTVE &TRAJKA.
Denver, Colo., f». avgusta. — V dolenjem delu mesta se je vnel vroč boj med štrajkujočimi sprevodniki cestne železnice in stavkokazi. fttirje možje so hili ustiir-čeni. Policija je aretirala več oseb.
Boj se je za*-el, ko so hoteli št raj karji zažgati voz, katerega so upravljali stavkokazi.
OROŽJE V SAMOSTANIH.
Avstrijsko časopisje je zadnje dni konstatiralo dejstvo, da sc iz Bavarske vtihotapi ja na Tirolsko precejšnje množine orožja. Akcijo vodijo klerikalni havarski in tirolski monarhisti — klerikalci. Orožje so'poskrili po tirolskih samostanih in ga deloma oddali tudi j "zanesljivim" klerikalnim kme-, tom, ki so se sedaj z orožjem v roki zoperstavili —rckvizicijam žita.
Premisliti dobro, komu bosto vročili deaar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke,
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot-oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini reizkuienim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljn« be, je veliko vprašanje.
Naše denarne počil jatve se zadnji čas po novi zvezi in na nori način primerno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zanea* Ijivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pbčiljatve jugoslovanskih kron po al*« iečih cenah:
300 kron----$4.80	1,000 kron____$ 15 50
400 kron ---- $6.40	5,000 kron $ 77 50
500 kron ----$8.00	10,000 kron____$153.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča« kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospt v roka.
Denar mm je poslati najbolj po Domestic Money Order, all p« Mmw Task Bank Draft.	J
Trrdka Frank S a k s e r, ; • -	- n Oortlandt St, Maw York, W. T, 1
: -" •9	ystaaorijaaa UU IBM. j
"GLAS NAHODA"
(SLOVENIAN BAILVT Owntd sntf Publlshsd by	_
' SLOVKXTIO PUBLISHING COMPANY
(m corporation)
rWANK tAKSEW. I»r—Idsnt__LOUIS BENEPIK. Vrsssursr
. Placs sf lutlMM of th* Corporation and Addresses of A bova Off le »oral
aa Cortlan4t Strvet. 3orouoh of Manhattan. Now Yorfc City. N. V. _**OI— Maroko" fartiaja w«k dan IivmhiII wOoIJ In praxnlkov._
. Zm cole Irto volj« llot aa Amorlko Zm Now York za celo loto VJO In Canada HM za pol lota SX50 Za ool lota * «3.00 Za Inoromstvo za cole loto tT.OO Za datrt lata_>1.60_ xa sol lata_»3.50
OtAl NARODA (Vol CO of t Ho Pooola) laauad avary day axcapt Sundays aad Hotldaya
_Subscription yoarly ».00
Advortloomcnt xn igreemtnt
, Dap tal broa podpis*. In ooobnoatl so no prlob^ujojo. Denar naj aa blajrovoH podlljatl po Monoy Order. Pri apremembt k raja. naročnikov prosimo. da. oe nam tndl projd-_njo blvaJfga naanajii. da hI trejo najdemo naslovnika._
OLAS NARODA
m Cortlandt St root. Borough of Manhattan. Now York. N. V.
_T atop ho no: Cortlandt 2TI_*
jfiSCS^v
Zakaj pa Liga ne pomaga.
■
.j *
Oni, ki s«* zanašajo na Ligo narndov imajo sedaj priliko videti, j kako smešno vlogo igra ta Liga v kratki toda žalostni vojni med I liusijo in Poljsko.
Ako bi bila ameriškemu narodu znana vsa dejstva, bi z nasme-Lom zri na Ligo narodov kot posredovalko miru.	j
Zagovorniki Lipe narodov so neprestano zatrjevali, da bi ne bi-j lo, ako bi bila Araeril-fc v Ligi, flobene vojne, nobene izgube življenj, nobenih \ šokih življ**n*kih stroškov. Z dragimi besedami rečeno, razmere bi bile povsem drugačne.
Jako n/ko je v>.il «'iiiii. ki pozna dejstva, odgovoriti na tak do-j kaz. ra\n</tako kot težko razpravljati o predmeta s človekom, ki' no« • priznati dejstev, ki so vsakemu znana.
K vodni ljudje we vedno iz. vljali, da je bila vojna, katero jej n«l	i Poljska Rusiji, ena najbolj krivičnih in najbolj-hladno-,
krvno nap«, edanih v par stoletjih.
Razsodni Ijndje po eeiem svetu so protestirali proti nji.
Herbert As<|uith, ki je načeloval angleški vladi tekom prvih dveh let svetovne vojn«-, in je sedaj načelnik liberalne angleške stranke, je imenoval to vojno nesramen napad na Rusijo.
Lord Robe/t Cevi!, največji prijatelj Litre narodov v Angliji je protestiral. Protestiral je tudi general .Smuts, rapoeetnik Lige. Oba sta zahtevala, naj Liga opravi svojo mašinerijo v tek ter naj vojno! \ stavi.
Polj*4ta j* bila članica Lige. Poljska je bila pravzaprav stvor, vodilnih članov Lige narodov.	J
Toda Liga narodov ni napravila nobenega koraka, da bi vsta-^ ila Poljsko in Liga narodov ni prej stopila v akeijo, dokler nI bila Polj-ka poražena in >o dospele ruske boljše viške čete v neposredno; bližino V ara* v«.
šele tedaj >*o pov«niali Rusiji, da člen X. Lige narodov garan-1 tira vitem svojim članom nedotakljivost ozemlja.
Liga narodov, ki trarantira nedotaknjenost ozemlja samo svo-! jim i-lanom ter dovoljuje svojim članom, tla kradejo drugim narodom zemljo, ne more vet varit i ni kakega miru, ampak je starokopit-, na ofenzivna in defenzivna zveza v moderni obliki.
Nekateri pa prav jo, da bi sovdeležba Amerike v Ligi izpreme-i nila situaeijo. Ali bi morda ta sovdeležba preprečila Poljski napove-, • i a t i nesramno vojno. Ali bi povzročila, da bi stopila mašinerija Lige! prej v akcijo?
Koliko časa se bo še zakrivalo dejstvo', da je ameriška vlada! preskrboval« Poljska z » to vojno z munieijo in drugimi potrebšei-: l ami m da je eden kabinetnih članov v nekem javnem nagovoru če- i istital Poljski, da je udarila na boljševike.
Rusko-angleška pogajanja in Poljska.
_ i
Ni psvič, ko je Lloyd George poskušal sporazumeti se z Rusijo j Ali dosedaj so se vse * o zadev ne misije ponesrečile vsled odpora ali-, iraneev ter vsled trdovratnega <'bnieneeau-a, starega nasprotnika lviisi/e, ki je bil povrhu vsega še vklenjen v raznovrstna zavezništva s Poljsko itd.
Sedaj se pa nahaja angleški imperij v težji in kritičnejši situa-cji kot kedaj. Na vzhodu žari rdeča nevarnost. Perzija, Mezopotamija in eela Turčija se dviga proti britanski hegemoniji. Tudi dalje na \/hodu ni vse v redu. Še bolj pa triutnfira sovjetska repuMika na /apada. PiUrnhki je na kolenih. Njegova armada na eeli fronti v umika, nesrečna Poljska je ogrožena z invazijo, ako takoj ne zaprosi miru.
Moskva, na katero so obrnjene oči eelega sveta, pa stoji kot zma povalka nad entento, nad Veliko Britanijo, ki je bila od nekdaj zaklet sovražnik ne sanje ruskega boljševizma, temveč celega ruskega nar«*la. In Čičerinov brzojav pravi: "Ko nas je hotela britanska \ lada pr»silifi, da naj opustimo ofieijelno propagando proti angleškemu ini|>erijalizmu, je pripoznala moč in važnost te propagande. Ako ne bo izpolnila svojih obveznosti, bo čutila z nova to silo tako. kakor je to že zgodo\ ina pokazala"'
Pogajanja med Mdekvo in Londonom ne bodo uspela, ako ne opuste zavezniki svoje imperialist išne politike. Politika Churchilla,' francoske pa meščanskega bloka ter pohlepni in nasilni imperijali-i:em italjanskih sanjače v bo moral kloniti glavo pred Moskvo. Grab-ski Patek sta bil t v Spa. Njihovi apeli na pomoč zaveznikov so brezpi *ešni. Nikak.t vojaška akcija za rešitev rusko-poljskega konflikt^ m iogoča. Ako nadaljuje Pilsudski svoja brezumna početja še dalje, bo izkopal grob komaj osvobojni Poljski. Ako vstrajajo aliiranci na tem, da st volijo na Poljskem "Okope civilizacije" napravijo zločin ter bodo odgovorni za invazijo rdeče armade na poljsko ozemlje	,
Ni dvojbe, da ž»-li Rusija diplonuitičuih zvez tudi z drugimi državami in tudi h Poljsko. Tu nima Lenin gotovo nikakega interesa vzbuditi vaeruski nacijonalizem ter dovoliti, da se obda Brusilov z nevarnimi lovorjevimi venci. In kakor je Lenin že večkrat dejal, tudi nima namena sovjetizma z orožjem razširjati.
Ko je tozadevno govoril o Poljski, je rekel; 44 Nisrto naj si ne misli, da nočemo prižigati pravic poljskemu narodu. Gibanje poljskega proletarijata gre za istim ciljem kot naš, gre za diktaturo prole-t an jata, toda ne gre po isti poti kot naš. Poljskega delavca pa stranjo in slepijo, čes Mc&koiti — vserusi hočejo vpeljati v Poljski svoj vaeruaki šovinizem, pokrit s plaščem komunizma."
Časopisi so poročali, ds je ponudil Čičerin Poljski mir po posredovanja Anglije. To je dokaz velike spravljive politike Rusije, ki ne bo vpatfla ▼ Poljsko, ako sprejme njene pogoje.
Kakor se trndi raska p roleta rska vlada doseči mir z vsemi dr-Žftvtiai} Mj nmpnt sil? tndi ost§lj svetovni proletarijat, d*
se doseže defintiven mir Rusijo, ki edini more koiisolidirati razdra-pano Evropo, da vsi narodi v miru in sporazumu uveljavijo svoje pravo. Edino potem I»o mogoče, da se izognemo pogubnemu narodnemu sovraštvu ter medsebojnemu sramotnemu klanju, ki grozi znova izbruhniti na vseh koncili in krajih Evrope, kar je največja sramota za kulturo Evrope.	!
____ «
Dopis	'
4	-—-
Butte — E. Helena, Mont.
Butte, pred leti tako živo mesto, leži zdaj v omedleviei in če ne pride v kratkem do radikalne o-peracije. postalo bo žrtev sušicet in rogati strah'vi bodo promeni-rali |»o mestu o belem dnevu. Pa ni nič čudnega. Pred leti je bilo v tamkajšnjih bakrenih rovih za-posljenih dvanajst do petnajst tisoč delavcev, sedaj pa jih bajei dela le nekaj čez dva tisoč. Živ-j Ijenje je bilo drago tani že nekdaj j in se je zadnje čase vzdignilo kot. drugod. pla-T-e pa so kvišku le | main, ako jih primerjamo s pla-| čami drugod. A"časi so delavci v, tukajšnjih rudnikih zaslužili toliko ali več. k«»t premogarji. da-j {»a je p«»\*prečna plača premo-; garjev (vsaj kolikor sent imel pri-j I i ko zvedeti jaz> neprimerno viš-! ja. Ni čuda. če se je deset t is«mV, prebivalstva izselilo. Me«to Butte j je včitsi cvetelo, v pravem iM»me-uu b»*Nede. ilanes pa komaj živ»»-tari.
Nahajajoč se tam, sem zvedel.1 da se naliaja v eni tamkajšnjih^ bolnivnic Mrs. L. Blažič. Podvreči ^e je morala precej t»-žki oj>era-j ••iji. katero je pa d«»bro prestala in ji, jw> njeni lastni izjavi.' vedno n;j Imljš«- obra<*a. Znanci v Winter»juarters. 1'tah. Frontier, Wvo., in Butte, Mont., cetovo z
i
menoj vred želijo prijazni in gostoljubni rojakinji skorajčno o-j k reva nje.
Iz dejstva, da je Butte nekako! mrtvo i nest o. v primeri s prejšnjimi časi. pa seveda ne izhajaj • ia so izumrle dobre slovanske! duše in prijateljstvo. Kdor bi to , mislil, naj se oglasi pri družini
t "h. Praprotnik. F. Sturm. Prus'
i
itd., pa bo videl, da se tudi v( Butte še izplača živeti, le najti je trena prave ljudi. In jaz imam srečo, da jih najdem. Isto veljaj tudi za Anacondo. Samo »»jrlasite se pri Petelinu ali Millerju!
Mesto Butte je pred leti slovelo radi lepili slovenskih deklic, pa tudi zdaj je še vrtnino vsegji! vptrštevanja v tem oziru. One, ka-! tere sem poznal pred leti. so ve-' činoma že vse srečne mlade nia-! mice, na njih mesto pa so stopile' mlajši', ravnotako ljubke in pri-| jazne. Marsikakšen koš puščobe' in nekatera klaftra dolgega časa! se mestu i*lpusti pri pogledu na' te srčke. Razume se, da jih jni, ki nosimo že sumljivo visoka čela. ogledujemo le s primerne daljave...
Na poti med Stoekett in Great Falls sta prišli na naš "stage" dve črni golobici,, katerih kljun-čki — hočem reči: nosovi — so kazali v tisto- blaženo dobo, ko jo Abraham rodil Izaka, Izak rodil Jakoba in je postrežljiva Rebeka napajala žejne kamele, mesto modernega preroka Brvana. Plemenskih predsodkov ne poznani in počutil sem se v mojem kotu čisto varnega, ker sta lepotici sedeli pred menoj ain so bili pristni izraelski nosovi obrnjeni prf>č od mene. Vse je bilo dobro, dokler se ni voznikov kosorepi pes nekam zatekel in je mož vprašal potnike, da li vidi kdo njegovega psa kje zadaj. Ali vam nista obe krivo-nosi dondi naenkrat pogledali name! Kaj takega pa še ne! Nekaj časa se mi je tako feržmagalo, da sem skuša! p*»snemati mavrico in kameleona, pozneje sem si pa mislil: Iškabibl!** in zažvižgal ono znano narodno: Tista goska kri-vonoska..."
East Helena, mala sestrica velike Helene, se je zelo predruga-'•ila v teku sedmih let, kar je nisem videl. Ogenj, ki je divja! tam pred letom dni. je skoro doeela uničil sredino mesteca. Ponekod so se vzdignila nova. moderna poslopja, drugod pa so prazna pogorišča. ali pa "luna bleda skozi prazna okna j?leda noter v hram". Klet nekega večjega poslopja, katerega je ogenj uničil, tvori inkubator za žabe. Na srtoti.soče žabjih otrok mrgoli in brca v tem akvariju, in ako se mestni svet pravočasno ne zdrami in napove križarsko vojno tej zalegi, bodo meščani imeli tak "trubl" z žabami, kot Egipčani v Mozesovih časih. Gorje, kadar se tej nadebudni mladini razvije pevska žr-
i« W roao	ftbjc
uice! Mesto bo postalo razvpito v pravem pomenu besede.
Družina Suhadoliiik in mnogo mojih easthelenskih znancev se je 1 i izselilo v razne druge kraje. Ne- 1 katere pa st»ni dobil še tam, nied^ temi tudi družino Mihelič. v ka-! tere gostoljubnem krogu sem j preživel par lepih dni. L* ver jen! sera bil ponovno, da naš zapad; i r« di zlate duse ill neprekosljive | kuharice. Dobre vile zlatega za ! j pada naj jih obsujejo s srečo, daj' so bodo komaj videle iz nje!
Rojak A. Sušteršič. ki se je ne-r [davno vrnil iz stare domovine, kamor je bil šel na kratek obisk.1 povedal mi je miu»go zanimivosti h potovanju v splošnem in pose-l>ej š.e o razmerah v Jugoslaviji.p ; Pripomnil je. da kmetom v sploš- , nem ni noben^ sile, delavci pa. ki, delajo za dnevno plačo, niso nikakega zavidanja vredni. Jezi! se je na one. ki gulijo ameriške Slo-venee s tem. da jim prigovarjajo.! naj pošiljajo različno blago iz te dežHe v Jugoslavijo. Videl in skusil je sam. da je tam dobiti I razen petroleja in nekaterih dni-j gih malenkosti- vse. kar kdo ho-' ee in za neprimerno nižjo ceno ' kot tu. ako primerjamo denarno valuto. V Nemški Avstriji so živ-Ijenske razmere slal»e kot v Ju-gos-laviji in p«»sebno težko dohiti je kruli. Ko je prestopil mejo Nemške Avstrije, je zmeujal ban-j kovec za $."».1*0 in z dobljenimi drobižem pla*'-al vožnjo in vsej! potne stroške «m! Sviee d<» iuiro-
(
slovanske meje. kupil si ene lila-1 če in steklenico konjaka, pa mul je še par sto kron ostalo. Zdaj pa pomislite, kaj en petak tu zaleže!
Kot easthelensko zanimivost naj še omenim, da se tam lahko pride do petka že v torek, ako ima elovek dober Ford in zna od-' preti kakšen ducat vrat, les in "feneov" vseli mogočih paten-,, tov. Prijatelj *'šofer me je ]>o-livalil. ila sem pravi ekspert v odpiranju vrat in ja/. sem slovesno j izjavil, da bi jih drage volje od-j pri	če bi me le še kdaj pri-
peljale do take angeljske tolažbe,! kot nama je pritekala z mize gostoljubne družine Petek...
Helena, kot znano,- je glavno mesto Montane, a ni veliko, šteje j le kakšnih petindvajset tisoč pre-i bivalcev. Kljub temu pa sem se| zgubil tam, oziroma zgubil sem, državno glavno mesto, dasi sem, bil v njem. Dospevši na postajo, podal sem se v najbližji hotel, kjer sem si preskrbel sobo in spravil svojo prtljago. Nato sem se namenil v trgovski del mesta, da dobil kaj za pod zob. Šel sem [ seveda ]>o bližnjici, ker sem hodil samo poldrugo uro, do restavracije, oddaljeno od hotela le kakšnih trideset korakov. Jlodil sem po neskončno dolgi cesti, zavil (seveda v napačno smer- na drugo, še daljšo in potem še na tretjo. Mesta pa nikjer! Malo je manjkalo, da nisem posnemal tistega turista, ki se je jezil: "Where in the hell is Helena?" Gjadke ceste, ob cestah drevje, električne žarnice in lepe stanovanjske liisc. ampak priti nisem mogel nikamor, pravzaprav, dalje ko sem hodil, manj je izgledalo, da pridem v pravo mesto. Prav kakor da me ©operniee vodijo!1 Večer je bil lep in hladen, ura komaj polde-setih. pa nikjer nobenega živega bitja na cesti, da bi ga vprašal, kam se je pogrezmilo glavno mesto Montane. Že sem mislil, da sem v zakletem mestu, k jer je vse začarano in okamene-lo, ka zagledam psička, ki jo je primahal izza vogla. 11 Aha", sem! dejal, "ta ni .zaklet, ker prome-j nira okoli, torej tudi mesto ni!" Ena skrb je torej odpadla, a vedel vseeno nisem, kje da sem. Stari Grki gotovo niso tako' hrepe-Upli po lepi Heleni ali Penelopi, kot jaz po tej šmentani Heleni. Končno je ceste zmanjkalo in prišel sem na tir ulične železnice, ki se je vlekel doli po preriji. V tem zasopiha lokomotiva nekje v noči in jaz jo pogumno vrežem po "tajzih" v dotiČno smer. Se par prašnih kolovozov in pred menoj je postaja, hotel in restavracija. Odškodoval sem se za prestano pot in strah isti večer v mehki postelji, drugi dgn pa pri prijaznih
Peter Zgaga
Trošt je bil na zadnji seji vprašal navzoče, če bi mu dali še kaj
denarja, ako bi ga potreboval. * * *
Nekaj jih je vstalo in reklo, da ja.
Sedaj ga potrebuje. Sedaj mu priskočite na pomoč.
' .. * * *
Njegova kompanija je bankrot.
Tako temeljito bankrot kot so vse
Troštove obljube.	,
Pisarne v Oikagu. Pittsburghu
ill New Yorku so zaprte. Tiste do- I
larje, kateri so ostali, upravlja
oblast.
•	*	I
Jaz sem sicer mislil, da bo vse
olrajt, ker je bil tenorček parkrat prikimal, sedaj pa vidim, da sem se motil.
*	s *
Sicer pa ni še nič zamujenega.
V	kratkem bo Trošt kaj'drugega pogruntal. Le glejte da mu boste dali v Lzobiliei, kajti brez denar- 1
j:* ne more '"I o ve k živeti.
\ * *
V Troštov biznes se je bila in-korporirala tudi neka kompanija kvedrastih peta.
Oglaševana obljuba je izpolnjena. Sedaj hodijo vsi delničarji kot po zraku.
*	•• •
Nikomur >e ni sanjalo, da imajo newyorski rojaki tako globoke žepe in da so tako usmiljenega srca.
* * *
Trošt je drugi Ponzi. Samo narobe.
* * *
< 'e zloben človek mrši čelo. ni ši zdavnaj tako nevarno kot če se
hinavec smeje.
* * *
Odlomek iz italjanskegn pisma:
—	Nihče ne more zadržati rc-volneije. v Milanu, Bol ogni Turi-nu in Palermi se začenja. Obkrožila bo Rim in tam eksplodirala.
V	daljnih abruških vaseh je težka roka analfabela zapisala na vrata besede: — Evviva pappa Lenin! Tam bo strašnejsc grmelo kot grmi v senčnati Nemčiji. Kajti ne-vzdržljivo je!
*	o *
—	To je pa čuden restavrant. Kaj pa kriči natakar "šok" in "mok" ?
—	To je okrajšava za čokolado in moka-kavo.
I —No, potem je pa boljše, da ne naročim kakao.
♦	. *
I Žena pokojnega miljonarja Jakoba Astorja pravi, da potrebuje njen osemletni sin Jakob Astor celili tisoč dolarjev na dan za primerno oskrbo.
Tis**" dolarjev na dan! Nikogar dragega, pač pa take ljudi bi bilo treba eksportirati v Rusijo.
* * *
Neki dami v Newarku je erk-ri i I kanarček. Baba je naročila z žido opremljen voz. ki je odpeljal kanarčka na njeno posestvo izven mesta. Godba tridesetih mož je igrala žalostinke. Pogreba sf je udeležilo kakih petsto oseb. Stroški so našali približno šesto dolarjev.
Nikogar pa ni bilo. ki bi zvezal
bebnico ter jo poslal v Rusijo. » . *
*
Prihodnji zakon naših "zako-nodajcev*' bo najbrže ta, da se I morajo ženske in možki ločeno kopati.
Možki v Atlantiku, ženske v Pacifiku.
* * *
Zahvala iz Ave Marije.
Že dolgo in dolgo let nisem ime-i l*t nobenega hrepenenja po mož-kem, toda ko sem prečitala pred-jzadnjo številko vašega lista, se j*1 nekaj zganilo v meni — Prisrčna hvala. Namesto, da bi dala pet dolarjev za špansko muho, jih pošiljam vam v dar.
O ta počitek, sladki sen, ki ga oko v očeh uživa! Kdo ve za srca nemi izraz, ki duša ga v solzah prikriva?
Ljud. Poljanec.
easthelenskih rojakih, a kljub temu "še vedno brca kro^ .mojga srca tista presnerta Helen — Helen — Heleneiea... "
Aatoft ^ lerbpve^
~ /
—"——;—
iCatol. 3feJitutfa
Inkorporirana L 1£00 GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Pradaednlk: M1HAPII ROVANSml.«
Box 281, Oonemaufh, Pa. Podpredsed.: LOUI8 BALtANT, 3ox
106, PSar Avenue, Lorain. O. TmJnL:: JOSEPH PI8HLER, By.
Minnesota. Blagajnik: G BO. L BBOZICH, By,
Minite wota. Blagajnik nelzplaCanth sni rtu In: LOUIS OOSTELLO. Sal Ida, Golo.
Trbcnri Zdravnik.
Dr. JOS. T. ORAHEK, MS B. Obla
StTMC, M. 8- Ptttsnurgn, Pa.
HaiOTlkl
;OHH SOTTŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY MOT Z, 0041 Areno« M.
So. Chicago, 111. IVAN V ARO« A, B126 Natrona Alley.
Plttatmrsti, Pa.
▼m atrarl tikajoč« m uradnih sac m poSDJaJo na glavnega tajnika. Vas alka porotnega odbora. Proteje sa spri olika spričevala ee poilljajo na Jugoslovanska Katoliška Je^nota obilen pristop. Jednota posluje po **Na blagajni ima okrog 9-100.000. (tristoti fkodnln, in poBmrrcin je lxpla£ala že •tej« okrog 8 t?roč rednih članov <iee) oddelku. DrnStv« Jednote se nahaji Tam. kjer Jih fe n5, prlporoi^amo vsu naj se sglasl pri tajnl»n bll£jejra drn.st se pa obrnite na glavnega tsjniha. Ho ali fltukaaL
52 UMOROV V ŠESTIH MESECIH.
Irad okrajnega kazenskega pravdnika za Manhattan je izdal z;i prvo polovico leta	straš
no porinilo.
To poročdo sr glasi:
— 1'morov vseh vrst je bilo .">:_'. obsodb radi mnora po prvem n «ln nobene, po drugem redil dve. I boj«*v j.* bilo .">. !» n«'pi>jnsiijenih umorov, gb-d»' katerih ni bila iz \ršeita nob«'iia areta**ija li>. ob dol/b radi uničenja človeškega življenja visečih obtožb 1(1, <>d roparjev umorjenih .'{. od blaznih ubitih :?.
Iz tega poročila ui razvidno koliko umorov je bilo izvršenih radi prepirov in v kolikih slučajih je šlo za zasnovan umor.
BEL OVRATNIK POMENJA SMRT?
Allenstein, Iztočna Prusija. 4 avgusta. — Begunei, ki so dospeli sfinkjij iz iztočnih, od boljševikov zasedenih okrajev, poročajo o pretnjah ruskih sovjetskih čet. NO«rlasiH> s katerimi hočejo na mestu postreliti vse vojaške in civilne podanike in državljane zavezniških držav, ki prekoračijo mejo. Ti begunci trdijo, da postrele boljševiki vse velike in tnale posestnike ter druge, o katerih domnevajo. da imajo denar. Izjavljajo, da bel ovratnik zadostuje za podpisanje smrtne obsodbe. < Ta j( gotovo bosa. Xa vseh slikah Lenina, ki smo jih videli dosedaj, nosi slednji bel ovratnik in kravato in tudi drugi velikaši boljševikov se oblačijo na civiliziran i.ačin.)
"VAŽEN" DOGODEK.
Menda se še ni kmaTu s lak« važne gestikulaeijo pisalo po ča-sopisju o tem, če so si kje kaki znanci, prijatelji ali pa neprijate-Iji stisnili roke, kakor sedaj, ko so si podali na konferenci v Spa roke ententni in nemški zastopniki kapitalistov. — Mednarodna buržuazija se bliža tudi nemški buržua/.iji in morda ni niti deleč čas, ko se bodo ententni kapitalisti javno prav po bratsko zopet objemali z 4' obsovraženirni nemškimi kapitalisti. Važen dogodek ...
Bfaogoštevilne krese.
fz Prevali poročajo: Nra predvečer blagovestnikov sv. ( irila in Metrnln «mo |»ri nas zažgali nino-goifevilnc kre^e. tako pri Korde-žu. na Brinoveni vrhu in tmli ifn Strr»jni je plapolal mogočen o-Kenj. Lep kres se je žari I tudi na Temelnovem griču, kjef so Pre-valjčani priredili lepo Ciril-Meto-dovo slavje in se je zbralo mnogo občinstva s Prevalj in okolice. Le-šanska godba je pridno svirala. pokali so topiči. rakete so švigale v zrak in pevci čitalnice s > zapeli več pesmi. Kresni govor je imel kaplan Mošic. Tudi za Jugoslovansko Matico se je nabralo pri tej priliki 139 kron,
}RBOOB J. PORENTA, Box 17«, B^
Diamond, Wash. JSONARD 8LABOONIK, Box 4Mb
Ely. Minnesota. rOHN BUPNIK, B. B. Bor 34, Pa.	.
Prav al
rOHlt PLAUTZ Jr, 4fc-7th AlOs«
lnmet, Mich. rOHN MOVERN, K4-2nd AvS, Dol«4i
Minnesota. HATT. POGORELO, f W. IfsdlsoB Mb Chicago, ELL
BUDOLI PERDAN, «02« B*. OUH
Avenne, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEO, 4164 WaShirgta*
St., Denver, Colo. QREOOR HREdČAK, 407 & K* A v*,
Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo i **GLA8 NARODA*
ev kakor tudi denarne poAlJatev naj pritožbe naj se po&iljajo na predssA* Jem corih čl s nov in sploh vsa sdrav* rrhovnefta sdravnika, se priporoča vsem Jugoslovanov ■ clonal Fraternal Congress" lestvici. T »oč dolarjev). Bolniških podpor, oO« jbJ poldragi m 11 Jon dolarjev. Jednota in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem Jo po raznih slovenskih naselbinah, nov*.lev novih. Kdor teli postati člaa « JSKJ. Zs vstanovitev novih drnAtev o drnAtvo se lahko vsanovi s 8 člani
POLJSKI BOGATINI BEZE V PARIZ.
Pariz, Francija. 6. avgusta. —->em j«* dospel iz Varšave tako-/vani "De Lux Express"* ter pripeljal seboj veliko število poljskih miljonarjev. ki so se umaknili pred boljševiki. Vlak je bil uapoljen do zadnjega k«;ti«'-ka. Nekateri so morali celo vožnjo si;tti na hodnikih. Vsi >o imeli seboj na lniljonc denarja, obveznic, biserov in dri gih dragocenosti.
Bogataši pravijo, da se je Poljska naveličala vojne ter da hrepeni |m» miru. Poljski je čisto vseeno. ct se mirovna pogodba podpiše v Miusku, Londonu ali Varšavi.
Sever, jug, vzhod, zapad.
"Ledu. A Ila.. Canada. 27. decembra, 15*19: Trinerjev Ameriški Eliksir (Jrenkega Vina je pomagal velika farmerjem v tej .okolici. Mr. George Steeun." — "Oak Grove. La.. 29. junija 1920: Trinerjev Kliksir (irenkega Vina jc izborno z«lravilo. Mr. Tony Prsle.,? — "G«»wanda. N". V.. 7. julija: Vaše Grenko Vino je na izboren način pomagalo moji materi in meni. Mrs. Frances Belec." — ^Red-lands. < al.. 10. julija 1920. Triner-jevo Grenko Vino jc izborila stvar stvar. Vsakdo naj bi ga imel ri rokah. K. K. llrdlička." Tako torej sever, jug, vzhod in zapad soglašajo glede izbornosti Trim-r-jevega Ameriškega Eliksira Grenkega Vina. najboljšega zdravila za zaprtje, glavobol ter druge želodčne neprilike. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima tudi druga izborna Trinerjeva zdravila v zalogi: Triijcrjcv Antiputrin je izborilo sredstvo za grgranje vnetega grla, pripravno za izpiranje ust in zoper bolečo čeljusti. Trinerjev Mirilec kašlja da hitro po-moč pri poletnih prehladih in ka-šljili itd. — Joseph Triner Company. 1333-43 Ashland* Ave., Chicago. 111. .	(Adv.)
Vi potrebujete knjigo
Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za anglcško-Slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 2.~».000 angleških besed z irtrovar-javo in slovenskimi pomeni. č*e vag angleški jezik zanima i v se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za fivcjc otrol.e, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola" go celt družini.
A n gl ešk o-s^o venski besednjak naročite na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern C202 St Clair Ave., Cleveland, O.
Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. — Istotanj lahko naročite Zormanove pesmi
'»tUfc ______
)
r Samodoiočba narodov.
Praktična izvedba narodnega načela in samodoloebene pravice I ae je v mirovni pogcdhi izkazala kot nekaj zelo drugačnega, nego I je bila videti na programu. Za takoimenovanimi zemljepisnimi, zgo-I dovinskimi, gospodarsl* imi in strategičnimi potrebami se je skrivala I k o ros t moenejših ali tistih, ki so bil v stanju, izkoristiti trenotni po-
■	lož«j v svojo korist, dočim je predsednik Wilson kot oznanjevalec I samoodločhene praviee svoj upliv čim dalje bolj izgtibljal.
!>ejstva, da se je Nemški Avstriji — v prvi vrsti na željo Fran-I c i je — odrekla pravi< a <lo samoodločbe in prepovedala takojšna zve-I n z Nemčijo, z jugoslovanskega stališča ne moremo smatrati za do-I biček, kakor ga tudi Nemci ne smatrajo za svojo škodo, naj si se na-I vidnezno ie tako pritožujejo nad njim. Ločeno postopanje z avstrij-I skuti i Nemci je le-ter.i omogočilo boljše finančne in gospodarske po-I goje v »t. germainskem miru.
Varstvo manjšin, ki jamči narodnim manjšinam, katere sc mo-I rajo neizogibno pripojiti tujini državam, državljanske, jezikovne in [ \erske pravice, se na*u v resničnosti pokaže kot enostranska odred-
■	ba, ki so jo velesile vsilile eentralnoevropskim državam. Tako var-I fctvo zahteva Italija — kot propagandno sredstvo — za svoje maloštevilne soplemcnjake v Dalmaciji, ne misli pa na to, da bi ga naklonila tudi velikemu številu Jugoslovanov, ki jih hoče anektirati. Kdor je mogel na konferenci opazovati kot nagorečnejše zagovornike te uredbe — nemško-amc riške židovske finančnike, je mogel umeti odpor Rumunije, kje» zahtevajo Žioje zase vse redne državljanske pravice, vrhu tega pa še posebne ugodnosti temeljem manjšinskega varstva.
Naslov ** mandati", ki so ga izbrali pri razdelitvi prejšnjih nemških kolonij, izpremhija samo ime, ne pa stvari ter je prav isto, kar sc je preje kratko imenovalo "aneksije". Ti mandati imajo v zvezi z drugimi mirovnimi pogoji namen, da izločijo nemško trgovsko konkurenco in zagoto\e gospostvo nad svetovnimi viri za surovine. Takoimenovano varst\o zaostalih plemen v kolonijah in azijski Tur-čiji je v zvezi z A'zacijo-Lorcno, saarskim ozemljem. Luksenbur-gom, Slezijo, Perzijo in Kitajsko — kamen v deski, ki predstavlja premaknitev, katero je v gospostvu nad najvažnejšimi živili in su-rovinaskimi proizvodi sveta povzročila mirovna pogodba. Kontrola nad produkcijo žita, sladkorja, mesa, volne, premoga, železa, bakra, bombaža in petroleja je v rokah anglo saških narodov.
Zveza narodov v *vcji sedanji obliki naj to gospostvo zagotovi. Anglija jo morda potrebuje v to svrho, Amerika ne. Nasprotstvo, na katero je Zveza mrodov naletela v Ameriki, je tako znano^ da ram o tem tu ni treba podrobneje govoriti. To nasprotstvo in pa zamuda, ki se je pripetila demokratskemu predsedniku predsedniku, da k mirovnim pogajanjem ni pravočasno pritegnil republikanskih pristašev in njihove soodgovornosti, sta dovedla do tega. da je po svoji večini republikanski senat odklonil ratifikacijo pogodbe — ki b: jo bil drugače gotovo izvršil — in stem pahnil Evropo v nove zmede. Amerika spozn.i\a v sedanjem-obrazu zveze narodov zakrite poteze stare evropske diplomacije upira se temu, da bi prevzela teri-
tf torijalne in politične garancije člena X.. upira proti zahtevami eno-gla.snosti za sklepanje, proti pretežnosti velesil, proti šestim glasovom Anglije, dočim naj ostanejo premagani nasprotniki in Rusija izključeni in vprašanj«* svobode morja še vnaprej nedotaknjeno.
Tudi kar se tiče skupno z zvezo narodov titanovijenega medna nwlnega foruma za delavska vprašanja in delavsko zakonodajo, opravičuje po izkušnj.!!. na prvem delavskem kongresu, ki se je lanskega novembra (brez sodelovanja Združenih držav) vršil v Wash
iingtonu — mnenje, da se morajo koristi in napredek delavstva bolje pospeševati v okviru zakonodaje posameznih držav, nego potom mednarodnih lulrti/en.i. Mednarodna delavsko varstvena zakonodaja more delavcem napr.nbiih dežela malo nuditi, česar ne bi bili preje ali bolje dosegli v lastni deželi. Nasprotno pa obstaja nevarnost, da se bodo reakeijonarn* elementi v takih deželah posluževali primere z zaostalejšimi narod; ali sc sklicevali na njihovo konkurenco, da bi mogli ovirati stremljenja lastnega delavstva. Mogoče je tudi, da se I «m'-cjo napredne industrijske dežele otresti konkurence dežela s cenejšo delavno silo na ta način, da jim bodo skuhale v imenu človečnosti potom mednarodne delavske zakonodaje produkcijske stroške * podražiti.
Ne bi pa bilo prav. ako bi v vseli nasprotjih, ki sc tako pogosto kažejo v besedah in učinkih pogodbe, domnevali vselej preračunjen namen. V tem instrumentu se pa«" javlja vsa nepopolnost in nervoz-nost človeškega dela. ki naxdaja marsikakega opazovalca z globoko melanholijo. Obe nasprotujoči si težnji Wilsonovega spravnega mitu in Clemenceaujevega nasilnega mini sta sc dovoljkrat borili med s< boj in dovedli do l ompromisov na papirju, ki morajo svojo praktično sposobnost za /'v 1 jen je šele dokazati. In tudi tam, kjer so bili Novražniki Nerabne v svojih namerah proti premaganemu sovražniku edini, so nastala iz prizadevanja, da se na eni strani kolikor se le da trajno *!abi in napravi neškodljivim, na drugi strani pa sprav i iz njega kolikor mogoče velika odškodninska svota — težko združljiva nasprotja.
Ta stvarni položi j je John M. Kevnes v svoji znameniti knjigi t> finančnih obveznostih Nemčije in o gospodarskih posledicah miru obširno osvetlil ter je prišel pri tem do zaključkov, ki vsekakor niso ostali brez ugovotov; so pa pripomogli do pogajanj, ki so pravkar v teku in ki gredo za tem, da sc nemška odškodninska svota zru/.a in ustanovi. Kevnes predlaga v ta namen dve milijardi funtov šterimgov, dočim se SkJo (ribale priznane odškodninske zahteve ali-iranih dežela okoli <4 milijard funtov. Mr. Kevnes argumentira, da Nemčija ni položila orožja brezpogojno, marveč temeljem slovesnega dogovora, ki je obvežen v Wilsonovem odgovoru dne 5. novembra 1918. V tem dogovoru se je zahtevalo povračilo "za vso škodo, prizadeto civilnemu prebivalstvu zaveznikov ali njihovi lastnini z r.emškira napadom brj*l:si na kopnem, na morju ali v zraku". .Ta razlog ne drži posebno. Nemčija je bila popolnoma poražena in je de-, jansko brezpogojno kapitulirala. Drugo vprašanje pa je, ako je bilo modro, da so zavezniki temeljem kasiejše razlage »odškodninskih zahtev všteli vanje trdi vojne pokojnine in vzdrževalmne in s tem pognali nemške obveznosti na približno 8 milijard funtov, kar pomen ja — bre« amortizacijskega zneska — plačilo letnih 430 milijo-i nov funtov". Ker tečejo zastanki z obrestmi od obresti dalje, bi torej Nemčija, če bi bila v stanju, plačevati do leta 1936 celo po 150 milijonov funtov letno, da tega časa dolgovala zaveznikom poldru-gokrat več nego danes. Sklicevali si se na preračun, ki ga je bil leta 19l:i nestavil državni tajnik Helferich. po katerem se je premoženje Nm«-ije zv>š«la letno ra 400—125 milijonov funtov aterlingov. Zakaj naj bi torej tega rneska ne mogla plačati kot odškodnino T Toda — oporeka Keynes --- današnja Nemčija ni več tista, kakor je bila leta 1**13. Vojna tn mirovna pogodba sta njena pomožna sredstva tako zmanjšali, da sc njen prirastek na premoženju ne more aniti vi-% ie nego na lOO miljonov funtov. Izgubila je sedmi del svoje dežele a o»mmko svojega prebivalstva, velikimi gospodarskimi in industrijskimi vrednotami ier zemeljskimi zakladi: premogom, kovinami in kalijem S saarskim t^cmlje, Alzaeijo-Loreno in Zgornjo Šlezijo ti izgubila tretjin«* celokupne avoje prejitaje produkcije premoga. Te-mu pndruiuje ei im.cetzje njene zunanje trgovine, izguba kolonij fe trgovskega brodovj* (ki ji j« donaialo letno 100 milijonov fun
GLAS NARODA, 7. AVG. 1920
_____________________PRIZOR IZ VARŠAVE.
Boljševizem in nova mehiška ustava.
. »
Poroča Aleksander H. Williams.	- - *
Sedem in trideset let po onem' dnevu leta 1773. ko je bilo pristanišče Boston črno od čaja, je Miguel Hidalgo v Costilla dvignil izastavo upora v Mehiki. Zapel je 1 pesem "Grito de do I ores". ki naj i bi kot ameriški Yankee Doodle i povedla armado k zmagi ter na-j ! rod k prostosti. Skozi tristo let; je Mehika ječala pod krutim špan' iskini zatiranjem ter bila izročena' |z*lo centraliziranemu, enotnemu' »sistemu vlade, ki je celo denatu-f, raliziral sinove čistokrvnih Špan- ( i škili starišev. če so bili rojeni v j j Ameriki — ter jih ponižal soeijal-no in polit i«"n«. Podložni ki Špan-1 ske v Ameriki so morali pretrpeti skoro vsako obliko zatiranja I'elati so morali ter igrati ulogo sužnjev za dekadentno monarhijo. ki ni bila* nikdar zadovoljna ier za govetnerje in podkralje,
kojlh glavni namen je bil groma-* i
<iiti bogastva za same sebe na si roške naroda. Pretrpeti so morali inkvizicijo in vislice ter kla-
In.iati svoje duše v intelektualnem suženjstvu. Najhujše, kar so angleške kolonij" kedaj pretrpele, |j* bilo najmanjše zlo. katero so i poznale španske kolonije v Anic- , riki.
Medtem pa je leta 1806 mali jmož s Korzike, Napoleon, posegel \ španske zadeve, prijel Špansko j za uho in vsled tega je dozorel ,<*as za revolucijo. Angleške kolo- , Inije v Ameriki so izvojevale svoji. prostost in neodvisnost in plamen tega tlulia se je razširil tudi :V Mehiko ter otvoril zatiranim (obzorja kot sc niso še nikdar pre-Jje otvorila v oni lepi deželi. Celo j Španci so čutili to in ko je leta 1 sl() llidalgo poklical narod pod orožje, je narodni duh razplamtel po eeli deželi. Eno leto je poteklo Ur napisalo v zgodovino povesti o krvavih spopadih in masakrih; kako je bila glava llidtdga obeše-4.a na zidu v Guanajuato in kako je duša onega patriotičnesja du- . hovnika živela naprej ter navdu- . : sevala vse one. ki so se borili za j neodvisnost. V poteku nadaljnih . dveh let se je formalno proglasilo ( neodvisnost in tej proklamaciji ! je sledila v oktobru 1*14 prva me- , hiška ustava, ki je bila sprejeta v( J malem mehiškem mestecu Apatzi- j | Ran.
Ta prva ustava je določala re- 1 ■publikansko obliko vlade, kateri .naj bi stal na čelu triumvirat. ko- < jega vsak član naj bi imel enako ] avtoriteto ter držal urad skozi ] tri leta. Člani tega triumvirata i raj bi se izmenjavali v predsedni- 1 štvu vsake štiri mesece. Suvere- \ nost je bila poverjena kongresu, 1 i/voljenemu od naroda potom in- i direktnih volitev i npolnomoč, di» i si izvoli triumvirat in najvišje sodišče, se je poverilo kongresu. ( Značilno je. da je bila rimsko-ka- j toliška cerkex* proglašena za edi- j ro veljavno. Namen te ustave pa < ni bil nikdar drugačen*kot provi- \ zoričen in ustava je bila razve- t Ijavljena, ko je bil Iturbide pro- j
glasen cesarjem dne 14. maja letali.
Tekom nato sledečih let se je poskusilo skoro vsako, možno o-1 liko "ustavne" vlade, dokler ni! bila leta 1857 sprejeta nadaljna ustava. Med tem časom pa je sledila ena revolucija drugi in prišla je vmes tudi vojna z Združenimi državami. Peon, ali navadni kmet ali dninar je bil prav tako reven kot v dnevih španske vlade in prav tako zatiran. Prostost je vla-ilala le po imenu in vsepovsod je j bilo opaziti banditstvo. Vizija, ki se je prikazovala domoljubnemu Mehikancu ob časti, ko se je. obo- j rožen s slabim orožjem, katero je ' skoval sam. boril proti izurjenim evropskim vojakom ter mehiški aristokraciji, je bila le Fata Mor- j gana. Santa Anna in vladarji, ki sr mu sledili, jebil'prav tako slab h 1 i še slabši kot so bili španski , podkralji in to kljub visokodone-čim frazam o prostosti in člove-j škili pravicah. Podkralji so vsaj skušali ohraniti mir ter razviti ileželo, kajti v tem je tičalo bo- j gastvo za njih same in Špansko
Z usmrčenjem Maksimilijana v j Queretaro dne 19. junija 1867 je l-ila vsaj po imenu zopet ustanovljena republikanska »tblika vlade; južno od Kio Grande. Nato je i prišel leta 1S76 Porfirio Diaz na temelju ustave iz leta 1857. Sle-' (iila je edina prosperiteta. katero je poznala Mehika izza dni Spancev. a tem razmeram je prišel nenaden konec leta 1911. ko .ie bil generalu Diaz, ustavni vladar le; po imenu, strmoglavi jen. Ustava j V/, leta 1857 pa je bila še vedno pravomočna .Pod njo se je polastil sile Francisco Madcro. a jo moral pustiti sredi krvi in revo-: lucije. Vietoriano Huerta, znanj radi svoje železne roke. je prišel [ ter odšel neopevan in Venustiano Carranza je postal mož v sedlu.1 pod p: ran od majhne politične, stranke ter priljubljen administraciji v Washingtonu.
Njegovo geslo je bilo: — Re-i forme.
Skozi tri leta je trpel Carrran-, z;; ustavo iz leta 1857, a jo nato vrgel med staro šaro.
Prva stvar, katero je storil, je hila. da je izbrisal uvodni stavek :| V imenu Boga ter na temelju avtoritete mehiškega naroda. Za tem je bila vsaka reforma lahka stvar. Obdal se je z radikalci ter pohlepnimi politiki in postalo je jas-; uo, da ni bilo izza pricetka mehi-j ike republike nobene stvari, ki bij-■?la bolj usodepolna kot sestanek ' istavne konveneie v Queretarui1 eta 1917, kjer so sestavili novo,-istavo ter vrgli staro na smeti- ' iče._
Nepostaviiost, umori inozem- i *ev ter uničevanje inozemske last-!1 line, — vse to je v veliki meri " pripomoglo k izoliranju Mehike i >d Združenih držav in Evrope v 1 colikor je pri tem prizadeta ma- 1 erijalna pomoč. Poleg vse te ne- 1 »ostaviiosti, pobijanja in uniče-
i tov), izguba in likvidacija nemškega inozemskega premoženja in i i interesov {izvzemši tistiv v nevtralnih državah), obveznost za doba- i
-	vo premoga in kemičn:h izdelkov, *za obnovna dela v inozemstvu, i j vojne izgube na ljudeh in materijalu, veliki odtok kapitala od dne 1
-	9. novembra 1918 ^alje itd.	;
I
v.inja pa jc prišla še ta listava, ki je pokazala Amerikanccm in Ev- { ropejeem, da niso imeli možje, ki ' so imeli" takrat moč v svojih rrf k;i h. nobenega spoštovanja« do ■ pravic i nožem cev in da so skušali pod kritjem ustavomočnih postav pojrnati inozemski kapital iz de- ! žele. (Prav so imeli.> Krivdo za pobijanje tujcev ter uničevanje ! tuje lastnine so valili na ban-,1 dite. »	i(
Vsak možen pritisk, celo pret-| njo vojne sc je izvedlo na vlado • Carranze, da razveljavi ali vsaj modificira gotove določbe ustave. Carranza je \seo bljubil, a takoj snedel svoje cbljubc s tem. da je i/<lal še ostrejša povelja. Pristaši ustave iz leta 1917 so se odkrito postavljali, da bodo pognali slelirno ameriško korporaeijo iz Mehike To so bili možje, ki so direktno ali indirektno sestavili to ustavo. Rili so to možje, ki so slavili vanjo konfiskacije določbe, ki nacijonalizirajo bogastvo j vse dežele, razvito ali nerazvito. I remetcni politiki so videli v tej ustavi inštrument, potom katere-go bi bilo mogoče izgnati iz dežele \ »e inozemske korporacije, vse j etrolcjske, rudarske družbe ter zapleniti vso lastnino inozemcev na korist *idržavi".
Številnim Amerikaneem se taka naeijonalizacija narodnega bo-i gastva ne bo zdela neprimerno de- j jitfije, če se ga uveljavi ustavnim potoin. a ti Amerikanci ne smejo! nikdar izgubiti iz vidika dejstva. | da predstavlja v Mehiki mož. ki ima silo v rokah v družbi svojih trabantov in parasitov državo" Za tega moža in njegove pristaše jc postava nekaj stranskega in sodišča so njih voljna orodja. Njih ' geslo je:
— Zmagalcu pripada plen. • 1 Porfirio Diaz je predstavljal v ( družbi par mož. ki so ga obdajali, .skozi številna leta "mehiško državo*' na temelju ustave iz leta 1N">7. Tekom vseh teh let sc niso '
vršile niti enkrat proste velitve ... . , . . 1 us nikjer ni hilo opaziti pravosodja kot ga je najti v Združenih ^ državah in v Angliji, da je bilo ' celo v dnevih Porfirija Diaza po- 1 gosto treba obrniti se direktno na generala Diaza, če se je hotelo do- ' biti pravico pri mehiškem sodi- ^ šču. Vmešavanje eksekutive v pra vosodje je vedno obstajalo v Me- 1 Inki in zlorabe, ki so izvirale iz 1 tega, so bile mnogoštevilne. Le malo je treba vedeti o Mehiki iz- 1 zu Porfirija Diaza ter videti, ko- . liko ljudi se ie dvignilo iz revščine k bogastvu izza leta 1914, da sc razume, kdo je mehiška "država" pod režimom Carranze.	'
Iz tega vzroka so se ozirali inozemski interesi v Mehiki z velikim * vznemirjenjem na ustavo iz leta s 1917. Odvzeta jim je bila praktič- * no vsaka pravica, katere je usta- r iz leta 1857 dajala inozemcem, S v kolikor je prihajal v poštev raz- J voj naravnih virov.	^
Možje, ki so si želeli bogastva j in sile in ki so vedeli, da pride 11 s silo tudi zvedenje postav kot si ^ fra želi oni, ki ima moč v rokah, so 1 napravili ustavo iz leta 1917. "V 1 tem delu jim je pomagal najbolj x radikalni element v mehiški poli- m
______ %
Pred aneksijo zasedenega ozemlja.
i " ■■" i
Trst, 10. julija.
V	Trentin so Italjani razvili veliko agitaeijo za aneksijo in tako je te dni generalni eiv:lni komisar za "Tretinsko Benečijo", Creda-ro, poslal ministrskemu predsedniku Giolittiju brzojavko, češ, da naj se aneksija izvrši čim preje. Giolitti mu je odgovoril z naslednjo brzojavko:
"Zagotavljam Vam z ozirom na sklepe pokrajinskih in občinskih zastopov ter zastopstev politiških strank, ki ste mi jih sporočili, da ti sklepi odgovarjajo namenom vlade, da pospeši aneksijo csvobojen> dežela. Predsednik ministrskega sveta: Gilolitti".
Iz Rima sc nadalje sporoča da je 7. julija sprejel Giolitti tren-tinskega poslana Coiu'ja in Degasperija in se posvetoval z njima o uredbi Tridentinske Benečije. Giolitti je izjavil, da v svojem pro-gramnem govoru ni izreno omenil avtonomije za "odrešene" dežele, in sicer ne morda zato, ker bi hotel skrčiti obvezo, izraženo v govoru, temveč zato, ker je imel namen, omejiti programni govor na takojšnjo parlamentarno ostvaritev. Ministrstvo je v obče avtomaško. pa še glede na nove pokrajine, katerim želi ohraniti njihovo občinsko in pokrajinsko lice. Giolitti ima namen, da takoj po formalni izročitvi ratifikacij mirovne pogodbe v Parizu predloži zakonsko predlogo, ki bo proglasila priklopitev Tridentinske Benečije kraljestvu. Takoj po proglasitvi aneksije sc razpišejo politične (državno-zborske) volitve. Giolitti meni. da zbornica odobri aneksijsko pred-iogo še tekom meseca julija, jeseni pa bi se mogle vršiti volitve. V ta zakonski načrt ^e najbrž vključi člen 7. zakonskega načrta o prehodu iz vojnega v mirovno stanje, ki pooblašča vlado, da v novih pokrajinah primeni. postojno in z morebitnimi izpren.embami s posebnim ozironi na avtonomijo, italijanske zakone. Za v^o to preh?nl-no dobo ostane v polni svoji veljavi osrednji urad za nove pokrajine, k^ ima ravno nalogo, da ureja prehod iz ene v drugo upravo.
Tržaški "Lavaratore" jc prepričan, da sc vse to. kar je govoril Giolitti o Tridentinski Benečiji, nanaša tudi na ' ožuljeno beračijo", kakor imenuje naše ljudstvo po svoje takoimenovano "Julijsko Benečijo". in prav tak "tis je jasno razviden tudi iz komentarjev drugih italjanskih listov k tej vesti rimske agencije Volta. Posebno zanimiv je konmentar večernega "Lavarotora", ki pravi:
"Kakor je znano, je imel Nitti namen, da uvede v vseh "odrešenih" pokrajinah kar največjo avtonomijo, ne samo upravno, temveč tudi politično, koiikor se le da to zložiti s suverenostjo italjan-ske države. V ta namen so bili pred meseci poklicani v Kim zaupniki političnih strank v Gorenji Adiški in Trentinu. Sedaj se pa napoveduje, da se primeni -taljanska zakonodaja, in se ne govori več o posvetovanju s krajevnimi strankami niti trentinskimi, niti gorenje-adiškimi in seveda t enim an j s primorskimi. Avtonomija Gorenje Adiške bo samo upravna, in Giolitti je v svojih izjavah napram irentinskim poslanem dal jasno razumeti, da spravlja avtonomijo "odrešenih1' dežela v zvezo s samo morebitno avtonomijo, ki se dovoli starim italjanskim pokrajinam. Kar pa je najhuje, je napovedal, da se bodo volitve vršile po načinu, ki strne avstrijski volilni zakon z italjanskim. Iz tega se da razvideti, da bo laško vlada uvedla volilni način, ki bo potvarjal voljo prebivalstva "odrešenih" pokrajin".
"Lavoratorjev" rimski poročevalec dostavlja še. da ni brez pomena, da je gornja vest agencije Volta prišla v svet prav sedaj, ko načelnika osrednjega urada za nove pokrajine, Salate, ni v Rimu, in meni, da je pač nemogoče, da bi ostal Salata še ne svojem mestu, ko ima vendar Giolimjeva vlada vse drugačne namene glede na uredbo novih pokrajin kot pa jih je imela prejšnja Nrttijeva vlada. Obenem povdarja, da Je treba paziti predvsem na to. da lu Giolitti-jeva vlada ne izvedla nameravanih izprememb v času, ko bi ne bil sklican parlament, kajii razne temne sile da so na delu z vsemi močmi, in da je zlasti tržaške kamoristiene voditelje, Valerija. Pittaca in druge t.deti neprestano, kako romajo od Bonominija (vojnega ministra) do Giolittija
Rimski krogi so potemtakem prepričani, da Giolitti resno pripravlja aneksijo obeh "Benečij", kajti drugačne bi ne govorili toliko o avtonomiji, ki naj bi jo dobile "nove pokrajine" in ki je sploh mogoče šele po i-.ncksiji. Državnozborske volitve v italjanski parlament se vendar ne morejo izvesti pred aneksijo. Mogoče je torej, da stojimo pred aneksijo, toda tudi samo mogoče, kajti skoraj ni vrjetno, da bi stari obotavljalee Giolitti sedaj kar tako ne-utegoraa opustil svoj- načelo, da se s prenagljenjem ne sme izgubljati čas, načelo, ki je je proglasil za vodilno v reševanju jadranskega vprašanja. In biieksija našega Primorja vse do sedanje demar-Lacijske črte vendar globoko posega v jadransko vprašanje, oziroma tvori bistven del tega vprašanja! Če bi dejal kdo, da morda zadnji dogodki v Jugoslsviji vplivajo toliko na glavarja italjanske vlade, da bi hotel postaviti zaveznike in predvsem Jugoslavijo samo pred dovršen čin, bi se dalo pripomniti, da *o notranje razmere v Italiji lake, da pač ni pričakovati od predobrega njihovega poznavalca Giolittija, da bi žnjinii ali celo kljub njim tvegal resen spor z Jugoslavijo, ki bi mu v tem primeru, sedaj po regentovem posetu hrvatskega in slovenskega dela naroda, stopila nasproti tako edina, utrjena, močna, da bi Kobarid znal dobiti tekmeea še kje globlje tam doli. Ni vrjetno. prav.m, tla bi Giolitti tvegal kaj podobnega, kar bi moralo giti neizogibna posledica nenadne aneksije ozemlja, čigtir prebivalstvo je v ogromni večini pripravljeno z nohtrai in zobmi se upreti temu nasilju, aneksije, ki bije v obraz vsemu pisanemu in nepisanemu pravu m ;e hc odobrava celo velik del italjanskeea naroda samega, ki zahteva po svojih zastopnikih, da naj prebivalstvo zasedenega ozemlja samo določa svojo usodo Vrjetno je, da se Gio-littijeva vlada povzpne da aneksije Trentina in Gorenje Adiške. da bi si pa Italija istočasne in končnoveljavno prisvojila tudi naše Pri-morje, na ta način samo lastno rešujoč ne samo Jugoslavije, temveč ves veliki svet tako zrlo zanimajoče pjadransko vprašanje: ne, za tak vratolomen poizkus imata Giolitti in njegova vlada preslaba tla pod sebej, olfoli seb» pa preodločen m premogočen odpor.
V	ostalem pa: ali pride sploh kedaj do italjanske aneksije Julijske Benečije"?!
Naše ljudstvo tostran črte pravi, da ne! — na oni strani, pri vas v Ljubljani, v Zagrebu, v Belgradu pa se je tudi dejalo in se pravi, da ne! Kako naj Giolitti ta "ne" izpremeij v "da".
tiki ter neki zastopnik ameriških socijalistov. Njih delo je b lo končano pred uveljavljenjem ustave ruskih boljševikov in Carranzov generalni konzul v New Yorku se je nekoč postavljal, da so Mehi-kanci pokazali Rusom, kako naei- • jonalizirati naravne vire ter ustanoviti diktatorstvo proletarijata. j V zvezi s tem se lahko reče, da ima mehiški peon približno prav toliko glasu pri upravi mehiške vlade kot ruski mužik pri jipravi']
sovjetske vlade v Moskvi.	|
-. <
Nikakor pa ni treba misliti, da je vse, kar je najti v tej ustavi iz leta 1917, slabo. Nikdo ne bo trdil da ni ustava iz leta 1857 potrebna reform.
Glavna stvar je ta, da ta ustava nI bila nikdar v resnici izvedena. Boljše bi bilo izvesti to ustavo kot pa potisniti jo na stran ter staviti na njeno mesto sistem vlade, ki je spravil v nasprotje one elemente, ki so potrebni za razvoj Mehi-
Ike, — namreč tnjee in tuji kapi-(Nadaljevanje na 4. strani)
Ctckovečenje zeoija.
VORONOV NAMERAVA OVEKOVEČITI ŽEH1J S TEM, DA BO PREMESTIL ŽI.KZr, PO &M&TI TEGA ALI ONEGA ŽENIJA. NA USPEŠEN NAČIN JK VRNIL MLADOST STARI GORILI.
Pij« Laurence Hills, Pariz.
< lovek in pol ni prazen sen, temveč resnična možnost bodočnosti, če m> teorije, kal m« je dokazal dr. Voronov, uporabne tako pri >i»jih kot pri nižjih živalih.
V pogovoru, katerega je dovolil tukaj malo predno je odpotoval \ Združene države, je zdravnik, ki .si je pridobil svetovno slavo pn ko t km" i \>l»d -»voje izjave, ila je našel sredatva, potom katerih lah ko vrne mladost ostarelim s pomočjo prestavljenja žlez mladih opic v človeško telo, izreke! nekaj zelo presenetljivih trditev.
IzjmmI je. da je i jegov namen posvetiti Ostali del njegovega življenja preiskavi, če bi ne bilo mogoče presaditi tudi literarne, muzi-kalne ali ročne sposobi osti (Kitom cepljenja žlez.
Obseg špekulacij, katere otvarja to sporočilo, je brez meja. Mcvilni.ljudje tukaj /e razmišljajo o tem, če bo mogoče nekoč prišel « a.s. ko s<- bo talente velikega ženija ohranilo v drugi osebi potom proeesa veepljeuja nekaterih njegovih žlez v telo neke druge o»ebc.
Tekom prejšnjih pogovorov je dr. Voronov obrnil pozornost na cVjstvo. da trotovi diii človeškega telesa žive še po cele ure potem ko ji- dot ena oseba dejanski uiurla 111 da žleze žive naprej od ^tirih do osmih ur.
On j» zagovarjal ustanovljen je praktike, potom katere naj bi se \ se osebe, ki so umrle \ sled nezgode, stavilo na razpolago kirurgom, ki bi takoj odstranili bistvene dele njih teles, jih stavili na led ter jdi porabili za pomladitev živih.
T h piedlog je v.brdil vihar ogroženja v Angliji in gotovih dru-^di krajih, a /dra\nU. je trdno prepričan, da ne bodo ljudje, ko bodo enkrat spoznali vso vrednost cepljenja žlez, smatrali tega za profanacijo mrtvih, temveč za resnično uslugo, storjeno človeštvu. I)r Voiouov je tudi za sprejem zakonodaje v tem smislu ter je prepričan, da bo prišel do tega prepričanja polagoma celi civilizirani svet.	•	!
Kakorhitro bi bil tak sistem prestavljen v prakso, ali bi obstajala možnost eksperimentiranja, koj» ga cilj bi bil proizvajanje ljudi 111 1 Kil .' To je vprašanj« ki -i ga tukaj številni stavljajo. (> bi se kak velik skladatelj smrtno ponesrečil, ali bi ne mogel zdravnik prestaviti zlez v telo kakega mladega, aiubicijoznega moža, ki bi bil že itak lonzikaličeii? Kakš.-n li bil učinek? Ta človek bi lahko Opravil veli-1 atiske mno/.iee na svoj. koncerte, če bi se ga označilo kot lastnika žlez mitičnega umetnika, ki se je ponesrečil.
(»otovi ljudje s«. *iuli vprašujejo, če bi mogoče smrt iz naravnih vzrokov ne škodovala vrednosti žlize, ki proizvaja žeuij. če taka zleza sploh obstaja.
< e kakovost te žleze ni izjiremenjena vsi cd smrti, — pravijo nekateri, bi se lahko enega samega ženija ohranilo skozi gene--racije, /.en j j lUethoviua bi se lahko podaljšalo prav «<> današnjih potoni priN-es« eeplj. pja žlez. Nekdo z Rubinsteinovimi žlezami bi lahko vodil simfonijske orkestre, če bi se ta proces izpopolnilo pred nedavnim časom.
To je seveda le iiitčin, kako splošno občinstvo razpravlja o teorijah dr Voronova. Zd'avnik sam ni še šel tako daleč v svojih špe-. kulacijah.
Izjavil pa je v ut-kriu pogovoru tukaj pred kratkim, da smatra m 0/11 ps ti »vojega raziril ja, tikajočega se prmesa cepljenja žlez, za brezmejne.
Ke-šti čna bodo. r 1 ost tega dela, — je ugotovil — obeta veliko več kot se je doseglo dosedaj. Tiče s«. poglobljenja človeškega življenja ter se go pečalo s podaljšanjem intelektualnih sil Izjavil je, da je pričakovati v najkrajšem času večje uspehe kot pa se jih je doseglo dOsedaj.
Veliko komentarjev je vzbudilo tukaj dejstvo, da ni Mednarodni kongres fiziologov povabil dr. Voronova, da opiše svoje eksperimente.
Ljudje, ki kritizrajo kongres radi tega svojega koraka, izjavljajo, da ima dr. Voronov brez ozira 11a skepticizem, kateremu se daje izraza od si rani gotovih kirurgov glede praktične vrednosti ceplje-* i j« opičjih žlez, na svoji strani velike uspehe, katerih ni mogoče prezreti.
Na uspešen način j(. vrnil mladost neki stari gorili. Dosegel je. da so imele sterilne ž:v ali po;omee in izboljšal je duševno stanje nekega idtota s tem, da mu je vcepil žleze mlade opice. V svojem re-l.ordu ima tudi značilne operacije, katere je izvršil na ranjenih vo-j. kib, tekom katerih je pokazal izvanredno kirurgičiio izurjenost. V • neiu slučaju je prest.wil tiro italic žleze matere v telo sina in sicer z j velikim uspehom
Najbolj resni eleiunt, s katerimi se mora boriti dr. Voronov. jej ta. da se ljudje oboi . v'ja'jo podvreči se cepljenju opičjih žlez. Manj ka namrče kai didato^ /.a čas, da bi poslali pacijenti tega odličnega i zdravnika in kirurga < eprav jih je dosti, ki bi se radi podvrgli pro-i esu eepljenja opičjih žlez, če bi bila operacija uspešna pri drugih, vendar noče nikdo biti prvi, ki bi >e podvrgel «ej operaciji.
Boljševizem in nova mehiška ustava
(Nadaljevanje k 3. strani)
tal, — sistem, ki služi le ko* teza
7.h politike, ki so včasih, ko ne
snovajo revolucij, slavni radi svo-...	.	. I
jih govorov ter spisov o prostosti t
iu prav icah ljudi. Kredit pa je!
treba dati. kjer jf kredit iih me-J
»tu in dosti jc kompetentnih in
razhoritih opazovalcev, ki izjav-;
ljhjo. da je ta konštitucija delo;
fcocijalistnv in prav posebno delo
onega, ki je zastopal ameriško so-'
cijal 1 stično misel na orii ustavni!
k«»n venci ji.
V.nakdo. ki ve le nekaj o Mehiki, — in naj gre pri tem za severni, južni, zapadni ali iztočni | del, — vse tudi. kaj je pomenjalj alkohol in kaj pomenja še danes ( alkohol za peona. Meskal. tekila.; aguardiente tn pulke predstavljajo proklrtstvo naroda in na celem ameriškem kontinentu ni bilo najti bolj iiagnusnih beznic kot •o bile številne pulkerije v mehiških mestih. Iz tega vzroka je bil mk Qubitej Mcttkt u
do, ki pozna resnično Mehiko, jo mora ljubiti. — vesel, ko je določala ustava iz leta 1017. da naj zvezni kongres in državne zakonodaje oil sedaj naprej uveljavljajo postave proti alkoholizmu. V kredit ad interim vlade de la Huerte je treba izjaviti, da je že pričela z delovanjem v tej smeri.
Ena najbolj presenetljivih določb ustave se tiče dela. Soglasno z ustavo iz leta 1857 so bile zlo-ral»e, zvezane z delavskim vprašanjem. mnogoštevilne. Za peona je pomen jal dolg suženjstvo, kljub ustavni prepovedi neprostovoljnega. Za peona je pomenjal dol? suženjstvo, kljub • ustavni prepovtdn neprostovoljnega službovanja. Videl sem takozvane enganehados'* na velikih plantažah na jugu, kjer so bili zgnani skupaj kot živina v ječi tekom noči, dočim so podnevi delali na poljih vsprieo oboroženih straž. Človeško življenje je malo velja-0 m clov<£ke pravice «e je po-
---- ■gHgB5B5B«BSyww^BBgB
Malo pesmi, malo istiie
( Poljska vlada je poslala pisatelja Vaclava Sieroszewskega v, Ameriko, da bi med ameriškimi Poljaki agitiral za poljsko držay-no posojilo. —- Na krovu ladje **Adriatic"; ki se je na njej peljal v Ameriko, se je seznanil z . nekim mladim Srbom. Sieroszew-I ski poroča o tem v varšavskem, '"Narodu", češ, spomnila sva se. v razgqvoru ljubke pesmi, zdi se, da je Petroviča, hrvatskega pes- , nika : 'Luna sije, kladvo bije trudne pozne ure že...." Srb je pripomnil: '"Urvatje, ali to je isto < kar je Srb, isti jezik, ista rasa". ' Pesem sta torej poznala, a pesni- -ka ne. Bog ve, kaj je ''Petrovič" 1 postal avtor pesmi (Petrovič Njegoš?) Srbu se je zedlo besedilo 1 toliko posebno, da je v pesniku videl — Hrvati.! — Srb je bil vnet rusofil in ''kakor se je v daljšem razgovoru s Srbom pokazalo, si j je v Belgradu zvila gnezdo ista l ru.sko-emijrrantska komora (z o- ( premo Denikinovsko), ki je še ne- , davno grasirala 11a pobrežju bait skega morja obenem z armado , Goltza. V Srbiji izhaja uO ali več ,
časopisov ruskih.'___" To zadnje
seveda ni res. Opomba o zvezah ; ruskih emigrantov z nemškim ge- j neralom Goltzem pa me spominja i nekega drugega poročila, ki nam J pravi, da ruski emigranti v Bel- s gradu dajejo svirati "Waht am ' HI lein O Sieroszewskem samem I' pa poročajo poljski listi, da je v * Ameriki malo pomogel poljskemu 1 rližavnemu posojilu, ker je govoril le o socijalistični stranki iu I prezidentu poljske republike, ki 1 ni ' buržuj. ampak siromašen člo-vek. živeč samo od skromne pen- ' zijc, ki mu jo je nakazal državni ' r.bor".
fe BE3I E23 W EES '
___ <
pol noma omalovaževalo. To je bil 1 sistem, ki se je razvil iz starega španskega encomiendas in proti kateremu se je boril Las Oasas. Ljudje so ga smatrali za norca, ker se je potezal za pravice Indijancev.
Soglasno z ustavo iz 1917 je u-veljavljen oserouren delavnik, do I r-im je uočno delo omejeno na se- 1 dem nr. Nočno delo v t vomica h 1 je prepovedano za ženske ter za * otroke pod šestnajstimi leti. No- 1 ben mladoletni tudi ne sme hitijo zrposlen v trgovskih napravah po deseti uri zvečer.
Minimalna plača, katero naj dobiva delavec, naj bo v soglasju t y. razmerami, ki prevladujejo v "1 posameznih okrajih ter naj znaša v toliko, da bo zadostila normalnim a potrebam v življenju delavca nje- 1 gov i postavni zabavi in razv£- * drilu.	j
—	Kjer bi bilo treba vsled po- i sebnih okoliščin zvišati število de- 1 lu vil ill ur, mora znašati prekurna < plača 100 odstotkov več kot pa f navadna. V nobenem slučaju pa . ne sme prekurno delo trajati več 3 kot tri ure ter skozi tri zaporedne ; dni in nobena ženska in noben i mladoleten ne sme biti zaposlen 1 s prek urn i 111 d el 0111.	i
—	V vseh industrijalnih in po- < Ijedeiskih podjetjih mora deloda- J jtilec nuditi svojim delavcem pri- « fnerna stanovanja Istotako mora < ustanoviti šole, dispensaries ter 1 druge naprave.
Dočim i** na temelju ustave iz 1 leta 1857 general Diaz z železno roko zatrl stavko v Puebli ter druga stavkarska gibanja delavcev, priznava ustava iz Ista 1917 pravico delavcev do stavke ter delodajalcev do izprtja
Clen XVII. pravi namreč?
—	Postava priznava pravico dele vce v, da stavkajo in delodajalcev, da zapro svoje naprave.
Izprtje pa naj bo postavnove-Ijavno le v slučaju, da prevelika produkcija ustvari potrebo izprtja, da se vzdrži cene primerno visoko nad produkcijskimi stroški.
Ustava jemlje tudi verskim organizacijam pravico do lastova-nja posestev in le rojeni Mehikanci smejo izvrševati posle duhovnikov kateregakoli verskega i^povedanja.
Zakonodaje raznih držav imajo pravico določiti maksimalno število duhovnikov v posameznih krajih, soglasno s potrebami do-tičnega prebivalstvi.
GLAS NARODA. 7. AVQ. 1920
[Poslednja carina.
O vplivu žene bivšega carja Ni-1 v' kolaja II. so že mnogo pisali. Neki j ^'dopisnik (Manchester Guardians' kateremu so prišla v roke njena pisma iz leta 1915., je priobčil pred e kratkim izvleček teh dokumentov f~ življenja in mišljenja ruskega sa-z.modržtva. Iz njegove razprave po-"! snamemo sledeče: aI '*Visoka" gospa, katere volji se e je brezpogojno podvrgel slabotni *> Nikolaj, je vendarle imela kopico j slabosti, ki so jo omejevale v njenij
-	lieoinejenosti — dokaz: pustolo-'
-	vec Rasputiu in njegova verna
0	druga Virubova! Rasputin je pra-vi tip ljudi, ki so se povzpeli iz ne-
. znanosti do nekake nadčlovečno- ' ' sti, ko postanejo šiba in usoda _ v vesoljnemu človeštvu. Mož, po iz-a obrazbi napol analfabet, je straho-* val z železno roko celo rusko jav-nost, postavljal in odstavljal, kakor se mu je zljubilo razne dosto- ' . janstvenike in brzdal vsak svo-
1	bodni izraz ljudske volje. To se je
1 moglo zgoditi samo, ker je stala ^
carica popolnoma pod pritiskom " njegovega verskega slepomišenja.
En dokaz earične duševne nič-^ nost i je njena bigoterija in brez- 1
mejna praznovernost. V avgustu ? je pisala svojemu možu: "Ne po-i zabi počestati se pred vsakim vaz-
-	nini glavnikom, ki Ti bo poma-i gal!" Še en primer: Piše o zlo-i glasnem škofn Varvari iz Tobol-
. ska, da se mu je prikazal na ne- 1 1 bn križ kot znamenje božje ljube-l zni. "Dal Bog", pristavlja, "da j . bi to bilo dobro znamenje, križi 1 ^ to niso vedno bili!"	1
Carski ministri ji niso po godu, j j posebn one "dolgonosec" Sazo- ] j nov. "Čemu je Sazonov tak za- , spanec?" je vprašala enkrat in drugič pravi: "Moje mnenje je, f . da bi morali naše diplomate pobe-1 siti."
Umevno, da ni bil vsakdo voljan < pokoviti se njenemu — oziroma ji | Rasputinovemu — despotizmu, za- I to se večkrat bridko pretožuje nad * I Samarinom, liberalnim naduprav-|j
fnikom Sv. sinoda. Enkrat zahte-| va od carja, naj napravi potrebne korake proti tisku, ki hoče objaviti članke o Rasputinu in Viru-bovi.
V najočitnejsi luči se prikazuje nje politični avtokratizem, kako ona umeva vladarsko oblast. Angleški poročevalec pripominja ob koncu svojih izvajanj, da Je | carica nositeljice glavns krivde! juad Nikolajevimi metodami. Vse jv njeni osebi utelešeno rusko po-| tentantstvo je postalo po nji ne samo nemogoče, ampak tudi absurdno in smešno. Čujmo! "Ti si gospod in zapovednik Ruske." pise svojemu možu." Pogum, enerži-jo in vztrajnost krona uspeh. Spomini se, kaj je dejal On (Razpu-tin!): da se bliža poveličanje Tvojega gospodstva in mi se bomo skupaj borili, da postane poveličanje Ruske- Ti in Ruska sta eno. Bodi trden, tresi in drami in udari. če treba! Naj Te ne samo Iju-bij o, ampak se tudi boje, pa bol vse dobro!" — O pravicah dinastij je imela sploh zelo visoke pojme, o pravicah ljudstva pa ni hotela ničesar vedeti. Tako je odločno proti ministrstvu, ki bi bilo podrejeno ljudskemu predstavništvu (dumi), "ker še nismo zreli (sic!) za kaj takega in bi lahko poginila Ruska. Naša država ni ustavna in ne sme biti! Naše ljud-Ktvo ni k temu privzgojeno in hvala bogu, naš car je samovladar in se mora tega zavedati kakor Ti, samo- več moči in brezobzirnosti inoraš pokazati!"
No, danes so vse te nakana žalostno končale in dogodki naslednjih let so prinesli s seboj, česar vsa samosilna omejenost ni hotela izprevideti. Ljudstvo, to ubogo, tisočkrat ponižano in poteptano ljudstvo je pokazala en dan svojo levjo narav in zdrobilo z . enim udarcem vse svoje zločinske krvosese — grozen opomin onim ki se niso še streznili in prerok bo odrešenja vsem zatiranim in op-I Ijuvanim.
Razne vesti.
Volitve v zasedenem ozemlju,
"Neue Freie Presse" poroča po "Coriere d* Italia", da namerava Giolitti takoj po položitvi ratifikacije saint-germanske pogodbe proglasiti aneksijo po Italja-nih zasedenih ozemelj, v jeseni paJ razpisati tam volitve.
Čehoslovaška in Moskva.
Čeh osi ova 5k i soe i j a 1 demokra-tični listi prinašajo vest, da je naročil Krasin na račun sovjetske vlade velikansko množino čevljev v tovarni Batia. Vsi Čelioslovanski listi se vesele tega koraka sovjetske vlade ter ga smatrajo kot praktično predigro trgovskih zvez z Rusijo, ki je nedoglednega pomena za trgovske odnosa je obeli držav. Takoj ko se povrne Krasin v London, bo odšla tja ofici-jelna češka delegacija, sestoeča iz zastopnikov tamošnjih delavskih zadrug in sindikatov ter velikih industrijskih in trgovskih podjetij, da stopijo v osebni stik s Kra-sinom. V istem času pa se bo podala tudi politična delegacija v Rusijo, da preštudira tamošnji socijalni in politični položaj. Ta delegeija bo sestavljena iz dveh največjih čeških strank, iz soci-jalno-demokratične in iz socijali-stične.
Odkod je beseda bojkot.
Bojkot pomeni danes toliko kakor prekletstvo ali pregnanstvo. Papež je nepokomeže in brezverce proklel ^ržava pa je puntarje pregnala v izgnanstvo. Danes imamo bojkot, ki se rabi različno zlasti v delavskem gibanju kot zapora ali prekinjen je vsakršnega občevanja družabno in trgovsko s tistim, ki ga hočemo prisiliti, da{ ugodi našim zahtevam. Beseda je angleškega izvora Boykott je ime angleškega kapitana, ki je upravljal posestva nekega irskega grofa. Mož je bil silno strog in si je s tem nakopal tako sovraštvo najemnikov, da ga je ljudstvo preklicalo in nihče ni hotel zanj delati, kaj kupiti od njega ali mu kaj prodati Leta 1880 je moralo pospraviti žetev pod vojaškim var stvom orangistieno (protestantsko) delavstvo (ramena organizacija). Boykott sam je pa mora)
zapustiti kraj v vojaškem spremstvu.
Čehoslovaski socijalni demokrati proti komunistom.
Čehoslovaška socijalno-demo-kratična stranka je izdala proglas, ki se obrača v prvi vrsti proti separatističnim, težnjam komunistične skupine v čehoslovaski socijalistični delavski stranki. Čehoslovaška socijalna demokracija stremi prav tako kakor socijalna demokracija drugih narodov, da si osvoji politično moč. Prepričana je, da ima delavski razred v bližnjem času več izgleda za na-daljne uspehe, če delavstvo ne ruši svojih moči potom bratomornih bojev. Poziv opozarja proletari-jat, da prepreči komunistične poizkuse cepiti proletariat. Komunistične metode nimajo v mednarodnem položaju nobene zaslom-be .in izgleda; da bi se mogle vzdržati.
Zmaga sinfajnovcev na Irskem.
Vsak dan prihajajo brzojavi o številnih bojih med Irci in Angleži. Gibanje za samostojnost Irske, njeno odcepitev od Anglije, vodijo revolueijonarni sinfajnovci, ne boječ se ognja in krvi. Sin fan j-novci so v resnici na Irskem absolutno najmočnejša stranka, kar so pokazale tudi volitve poslancev v okrožne svete. Sinfajnovci so-dobili okoli 87 odstotkov vseh glasov in celo v Ulsteru, kjer je naseljenih mnogo Angležev, so dobili 55 odst. glasov. Pride čas, ko bodo vsi narodi dosegli svojo svobodo in se rešili za ves svet že toliko nesrečnega imperijalizma, zatiranja naroda po narodu.
Nemška propaganda.
V Celovcu se je vršil v kmetijski šoli instrukcijski kurz za agitacijo v com A. Vdelezili so se ga tisti "begunci", ki so kot govorniki ali tajniki vodje nemških občinskih narodnih svetov. Izbrali so "zanesljive" nemškonacional-ne agitatorje. Potne stroške so jim plačali. "Ljudsko voljo" v voni A fabric i rk jo torej v Celovcu. Vemo torej, koliko je ta ljudska volja vredna,
Pri sprejema regenta na Bleda j
je bilo 2600 koroških Slovencev. | Med njimi je bilo okoli 200 oseb j v narodnih nošah in nad 450 šol-!* skih otrok, iz vsake šole po 10 do « 15 otrok. Prišlo je tudi mnogo Zi- ■ Ijank iz Ziljske doline, ki pripada sedaj Avstriji. Regentovega spre ! i jem a v -Mariboru se je vdeležilo ! 1400 koroških Slovencev. Spre je- i ta je bila tudi deputacija. Na o-li bed sta bila povabljena velikovški | Okrajni glavar Kaki in županji jKrajgar. Vsi vdeleženci so odne-jj sli najboljši vtis. Iz Vovber je, i bilo 32 ljudi.
Delavska zveza v Gustanju.
Dne 4. julija se je vstanovilal' Delavska zveza za župnijo du-' ' .stanj. Predsednik .ie Lojze »Jlavar ; i iz Javornika. Zvezi je pristopilo'i že veliko članov". Delavce in kmet! ! se organizirata vzajemno, daj vsak v svojem društvu deluje za povzdigo lastnih koristi.	j-
Rad bi izvedel za naslov' svojega
brata AVGUŠTINA NOVINEC.
doma iz Lokavce pri Ajdovščini na Primorskem. Od leta 1915 naprej se je nahajal v ruskem ujetništvu in več drugih rojakov doma ravnotam. Če kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj pa sam piše svojemu bratu: Janez Novinec. :*477 Beverley Road, Cleveland. . °hio-_C7-11——8)
NAZNANILO.
**" * • ~~ t
fyjj^^KSP^ jll
Jm :
? IJ^B jSy :	I
■
Ta slika predstavlja rojaka A. •71*IW'KTA, ki mi je odpeljal mojo ženo. Doma je od Vrhnike pri Ljubljani, veliko gov ri in laže. N"e vrjemite temu ptičku preveč! |Prav rad tudi razpravlja o svobodi. Pozna s«- lahko po hoji. ker stopa kakor bi imel ježevo kožo med nogami. On jo je popihal par ' mesecev vnaprej v Michigan, kjer je v Detroitu preskrbe! stanovanje in poklical mojo ženo Marijo! fcušteršič. rojeno Pristav, podo-i mače Knafelnova iz Doslovič pri Žirovnici, da mu sledi. S seboj je tudi peljala njegova dva otroka, fantka in punčko, ter postala mati drugih otrok, ker sama ni za J to, da bi jih imela. Njo prav do-| bro poznajo rojaki po Chicagu in! Racine, Wis.
Joseph Sušteršič, bivši soprog. 19 N. Newell St., Kenosha, Wis ■ (7-10—8)
Nered čre v |
| je v vroCih poletnih mesecih in z^o-	11
i dnjih jesenskih pri obeh. odras*..,h in	S | pri otroc;h spbšna prikazen. To jI
prihaja n-orda od nepra?ilnc hrane,	, S
pijače ali hitre izoremembs vreme-	5 na ali drugm vzrokov.
Several I
j Diarrhoea Remedy ■
[ (Severov Pripomoček proti driski) g ! i se je izkazal vedno kot zanesljivo | i [ i zdravljenja za dnsko. ielodecne kr- < ^ | če, colico. proti polatmm neredom 11! i drobovja itd. Dobre in sigurno za , i * oboje — odrasti« in otroke. Cena i | SOc in 2c davka. Na prodaj pri fg lekarjih.
Fožef Krasti vec na Savi štev. fil, ]>ošta Jesenice, Gorenjsko, Jugoslavia. prosi rojake po Ameriki. da bi mu kateri sporočil naslove njegovih nekje v Ameriki bivajočih sinov AVGl'STA, ANTONA in JOŽEFA KRA ŠOVKC. Ako kateri sinov sam čita te vrstice, naj se oglasi sam svojemu staremu onemoglemu očetu, kakor tudi materi..
KRETANJE PARNIKOV
CEOAJ PREBLIŽNO ODPtUJEJO IZ NEW YORKA.
4. AMSTERDAM	10 avq. — Bouloqn*
ARGENTINA	14 ava. — Tr»t
YEW YORK	14 avg. — CHerbourq
NIAGARA	17. ava — Havr«
IYNDAM	18. avg — Boulogne
-A LORRAINE	20 avg. — Havr«
lOCHAVBEAU	21 avg. — Havre
»T. PAUL	21 avR. — Cherbourg
.AFAYETTE	27 avg. — Havra
lOTTEBDAM	2K avq. — Boulogne
'ESARO	1 sept. — Genoa
-A SAvoIE	3 *ept. — HiAc
PHILADELPHIA	A »ept. — Cherbourg
-RANCE	8 »ept. — Havre
*OORD A M	k sept. — Boulogne
.A TOURAINE	14 »ept. — Havre
»RES. WILSON	14 sept. — Trr.
M. AMSTERDAM	14. »ept — Boulogne
.A LORRAINE	17. »ept — Havre
5ELVEDERE	21. »ept — Tr»t
^ YN DAM	22. »ept — Boulogne
COLUMBIA	28 sept — Tr.t
MJGENTINA	7 okt. — Tr.t
'RES. WILSON	3 novembra — Tr»t
Slede cen aa vozne vrstice tn vsa trrugo jojainila, obrnite m na tvrdko
FRANK 8AK8ER 82 Cortlandt St. New York
LLOYD SABAUDO
r*rih<><li >_ CHlplutje is X*w Torku. Jlk na 2 vijaka 8. S. "PESARO"
1. septembra Izdajajo »f (tir' k t nI rosni listki do rtefc
Clnvnih mest v Juito<ilavtJt. Bre*pla^no vir.o potnikom 3. razred*.
Gosulich črta
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Grav osa) in Trrt.
ARGENTINA......14. avgtMU
PRES. WILSON .. 14. septembni
Potom llctkcv. Izdanfh za m kraja v Jugoslaviji in arfeljl
Bukoln« ucodnoeid prvesa, dra-aesa la trstjeaa razreda
Potniki tratjaga razrad« dobivajo brezplačno vina.
PHELPS BROTHERS & CO.
PuMngsr Department
4 West Street	New I«fc
-------• _ ■■ -tt
ANCHOR LINE
Parnik "CALABRIA"
odpluje
17. avgusta
v Hambuig in Gdansk.
Za tretji razred v Hamburg ......................."$120.00
Za tretji razred v Gdansk .......................... $135.00
in |5. vojnega davka.	|
V vašem mestu ali bližini je lokalni agent. 7
{Cunardl Line
. -	parnik na dva vijaka
Pannonia"
• , m> 28. AVGUSTA
Cena za tretji razred:	" "
naravnost v Dubrovnik in Trst ......................$125.
naravnost v Napol j ..................................|
vožnja do Trata preko Hapolja ......................$ 08.
in $&20 vojnega davka. * ¥ vain mesta ali bližini je lokalni ageat. I i	■—
O ženskem vprašanju.
L	| ii
^š	I v
Bilo j*« ie več stoletij, kar *e
rarnravlja /«t>iko vprašanje. Ci<>- _ . .	,	. S
vori m p**- za aenotvo iti proti
£*n«tvii. ali reienjr je *k«»ro ved-
no pri utarem: ž«'iiNkf» imajo, ka- u
k«r nekdaj, svojf sovražnike in ^
k roje bmni|elje. Najneutnnejše v
trditve vi m* ixivkle,, «la hi se d»>- j,
kazalo, da ženska kakor v te- |
l'*n»*tn. tako tudi v duševnem
♦»tiru *l*bejša <*l m«»šk«*fra. da je
nje volja toliko »labejia od nto- d
»ke, kolikor hi hil nje «bih manj
binti-r <»• 1 moškega ; da, naš**l se je i,
11 m 11 pisatelj, ki je trdil, da so nje n
uio/tfaiii lay. j i od moških! Odtod „
l>i tudi |»riha ial v/r«>k, da hi ona
ne hdn x»n«»4»a izpolnjevati tega v
x*r m«^ki premorejo. Vse to je „
•Mreda **iiu» Trdil«». ali dokazati N
te*. do *«Uj ie ni bee ti m<**4\ i
.laz pa trdim, da ptvdno *r bo *
dalo trditi, kako »ta mi različna č
ha «|wila % razumnosti, možnosti,***
vvtr.nn- -Ti rti volji, nw ra'i hi prej ;
mm >ki m /enskf obiskovati make u
*«»b\ haviti -e z enakimi študija 'z
mi, «»ptn\| jat i miake p<>«Je itd. n
S*-v»-da hi v majlin»-in to bilo r
mo|f«e, a ne eehmia. Zator»j se d
tudi ne mor* prrj >«»di»i <» pravi n
raali< ri*H4ifi mt ^ke n Conske raz- g
ijofovo je. da .»lkar svet stoji J s |>repri«-iijeun» >'.a sta nba *p«da s obdarjen* /. različnimi lai-f a»o*tMM.1 ii « t*- lastnvsti ujemajo med se- p
>-i	I"
A ne samo eb.\«iiii spola. tem - " vi«' tudi	/i\e--a iu nežive*"*« 11
*t\ar na nrtu ra/likuje se druga J od druge. V«aka ima svoj dulo-, čem nam« n, katerega m««ra tudi
if> tš<-v«ti, ;<o h M-e iiu»*ti s v« t jo 11 v»-lj*\«>. As«. |»a t»-»ra «iv«.j»-t»a na ^11 mena lie i/\ršuje. greši proti na ra\nim /ak<uiom in postaja zavi 1 rek ofn-iMmu razvitku.	j'"
S k««uji naprimer vozimo in na
, I	L.	I	«1
konjih j.th.uiM»; z voli vozimo in
orjenio; krave nam dajejo tečno J
»n!« *«». \ siika teh tleh zi\ali ima
različen uam»*n. v*aka nam je k,1 , 11 ohenemu Mago*»tauju potrebna :
težko h; pa bilo soditi, katera iz-|
med njih je koristu»-jša »"loveštvu '
in katera t»i lažje pogrešala. J
Tel«-s,»ia tuoa*'? ev«> glavno, toliko
bvaljen«» fir«d(iriiVM*« imwkili!
Ne/nost. le]>nta. čustva! evo gtav-,%
no pr.dpravieo ženskih bitij!1
ljuba v tu lepota pa. te tri '
rex'i so Ai vi ji. ki delajo človeški;
vx»ir. Ako eden teh živIjev hoče 1
Velja«i ve" ««d drugam. nnli m- '
neskladnost in nered. Predpostav-^
Ijanj«- m« - i mul lo|H»to znari su-;J
rovo«t; predpostavljanje lepote/
nad im-t'-jo /.mu-1 nravuo popa«"*«*-' ^
m«-*. Iz Tmra pa sb-di.. da sta si ^
oba s|x»la v tem enako potrebna. !
Poglejmo /daj nekoliko, za kaj
in koliko so ženske veljale pri ;
naših prednikih.	\\
/euska pred »«so;u krščanstva
ne je sma'rala pri patrijarhih ^i-J,
iiio za {hm-« m In ieo in čuvajkoi
' !
otrok; pri Kirii»«'anih je uživala
ii
nekoliko \e<* spištovania, a ven-j dar je veljala še vedno za neko j
igra i-o; pri <!i;ki!i je bila nekaj
. •	-M
easa skrita in preži ran a, naprimer v Atenah; I*»zneje je z< »i k* t'
imela xsaki.Kiiu s\.,h m|.i, kakor, . ... v spart i. a iz t«* ^vr^l»«^le «e ji je
rodilo poniževanje in zaničeval je }' Sel«j krNi-anstv« j.« izreklo nt«»dr<J in blag« stanja |h»|iio izjavo, du so' v*i I j ml j«> enaki, tedaj tudi m«»ški in ženske.
Obema spoloma se je prid oči, postavljalo neko vrvtietio bitje kot obeh stvarn k. katerega staj oba spola siih-Ih imenovati očeta obema K|x»l«»rna s«» s.- dajali K"jiti-oare*>e\'alni čuti neke sr*V-ne doe ii <*st i posmrtne, neke ve«*ne ' blažene enakosti med narodi, stanovi in spoli.
O«! tiste dobe so bile ženske »ptuiftnano in ljubljene, da v ne ! katerih nar«"lih eeb» oboiavane ui olW-udovjuie. Seveda govorim o krščanskih in izobraženih narodih; pri barbarsikih in neizobraženih je igrala ženska in še vedno j RT a jako žalostno ulogo. Zato pa tivli ni pri narodih in človečkih plemenih. kj«*r je ženska izključena od društvenega gibanja ter jo puste rasti v nevednoati <» dru-itvenskih in domovinskih Stvareh, napredek, pravi narodni in državni napredek mogoč. Taki narodi so obsoj.pi k poginu ali k suz-nosti.	.	#
II.
Kako se pa dandanes misli iu sodi o ienwtru? — Kakšen je njih vpliv v družbiiiakem in druitve-
n<Mti življenju? — Kakšna je nje-^a «xlgoja iu kakAna bi morala ko biti? — O tem hočem naposl«-d svi govoriti.	j/j
Sodba o ženskem značaju je ra-\v zrn male izjeme š<* vedno jako ne- jn ugf^liia. K<»t glavni greh se očita (la ženskam lahkomiselnost, giz<la- jn vo*t, ra/.k'«innst in ničemurnost. va Kateri dobi ženske starosti pa velja navadno ta ostra sodba? Brez dvomite najbolj osemnajstim do ' j»et iudvajsetim letom, tedaj oni dobi, ko ženska najbolj obču-dovaua. najbolj obožavana. naj-'/a U»lj dvorjena. najbolj iskana <»d m«-»kev:« sveta. mladih, brez-skrbnih n t«*daj tudi š»- lahkomi- ,ri elnih devojk. katerih glavna rai- ki sel je otidaj res z voeine b* lišp in ph gizdavi -.t. pretiaša se navadno ee1 s««4llia i.a v*>e /.» n.stvo. Kadar pa se iz\ /enska približuje svojemu tride- ša| -« t. um l«-tu. i/jrubi (polagoma oni sv< car. ki vzbuja ne ški pozornost, iu sel ■d le«laj ostane nje tedanje mi- ra. šljetij«« in delovanje navadno sa- u., m«» ožjemu dru/.binskeinu kr«»gu ,,v /nan«». O nj»- pravem značaju, o j 0 njenih duševnih zmo/uostih in
ji	, •	, -
razumnem delovanju, ki se zdnj ^ dan /a <lnevotu razvija v blagost njene okoliee, je svet slep in gluh.	in
K«laj pa fHistan** nn»ški zr»-l z^i M sv««j j»ose|, /a s v o j urad.' tiotovo ^ s«-le V svojfin tride-»»terrt	p«'t-
intrifies*4em letu. Pred t<» dol»o pa tudi on ne v /buja razen male ujeme n«<lx*n«-ga pravetra zaupa- ' f> nj i. St«'prav tedaj se je njegov Al um pop In ma razvil.	tedaj bi-
je popolnoma zrel /a težavnejše sti delo, /a težavnejši posel. . ne In mis!it» Ii. da je /enska raz- i o uinn-'st v svojem razvitku raz)iČ-'sp na imI nn^ške? K«» je ž»*nska <lvajsetlet<ia. ima predpravieo le-, pot,., ji i*vetIn-a, ki privablja, za- <n, •'•aruje. a ni š« ženska v pravem {]j pomenu	Nj«> «lnh. nje sree
iia «loz«»rita. potrebujeta ist<» šte-vil«» let kakor moški. Tudi ona do[H»lnuje /. vajami iu izkušenost- i>r mi svoje duševne nnu i. Ako je rfl led a j ženska v svoji mladosti ne-j^1'' | koliko lahkomiseliia. so moški v ' * onih letih še b«>lj lahkomiselni,!zo I kar Iu ne bilo tužko <lokazati. I Da bi ženska bila gizdava. ni-j'1^ 'eemurna, razkošna! Da je to pr iv uitiogih slučajih resnično, kdo ve pa je tetra najbolj kriv.' Nihče ^ druir. kakor im«ški sami!	I od
Koliko moški. pi-šej«» in želečno g«»Vorijo o ž»'iiski ponižnosti in |»"lileviiosti kakor o nekem uedo-sežnem vzoru! Ali kako malo jih I je, ki bi s|H»što\ali- in odobravali,v' to pielejH» žensko čednost! Kaj,s<J ■ j«* blava. pridna., uravna ženska, v m <-*kili očeh, ako nima na s«'bi nekoliko oue?a lišpa. nekolikojTi one prilizljivosti, ki dela žensko j ~ ZJiiiiinavo? — Ako ga nima. Imj! '!«:•• re,;i in zasmehovana pri g: \s.-h svojih prelepih čtMlnostih. In bi ! .i> no oni. reeimo g«>s|MMl je s<ij)ro-iii« 'gi. bratje itd., ki svoj i tu. ženam in bi s »riMiriieani v»iino na sree p«-la- vi iifa.i«t /.eiisk«» |*ohlevnost in sknnu- ki n«»st v obleki, ravno ti so prvi, ki ni ob.-uduj«'j«» in ^e klanjajo zuiia-|g ; njemu ženskemu bleku.
Za1!b<»g. ■! i ž«'::sk;< ugaja, samo >'< idokler je lepa in mlada! K<» jej Ji izgine mladoNt in ž nj » h]>ota. vse j d j je pri nji skončano. Ali. je potein '«1 iT-udo, <la si taka reviea. posebno !«"•«• ni s.-' oin««žeiia. prizadeva, ka-ko mor«« in zna to nadomestiti.1 P ,kar ji prir«»da ali ni p<nlarila ali k pa ji je že vzela; da si prizadeva .z umetnimi barvili in s krieeeim s k!ti«'>fiii j><Mla1jšati sv«>j«» čar*»b-'n ' iiovt ? — Kako hudo je biti pre- s
:'zrenifli zauičevanini. pozabi je- n tlim!	11
j not O v« je in 1k» vedno brezpa- ^ • metnih žens»k. ki vse svoje žive,« j«lni na n ie dmgega ne mislijo, j j kakor na lišp in ničemurnost. Ali '
F*
I so pa morda vsi moški nioilri. po-1 o 'polni, stidljivi* — Na vsak način i
is>ne se z mirno vestjo trditi, da s
I je želja do šte« 11 jivost i ln»lj žeu-jv
Kki kak««r moškemu prirojena. 1
r Da ženska v svoji prvi mlado-'i n I . -	-ii.	i
prevee gleda na svojo zuna-{*
njost. je resniea. a res je tudi, da i
'Iona v poznejših svojih letih vso j
,sv«»jo skrb «wtmo na blagost svoje P
r r«»«lbine «»bra»"-a. Kaj so nji drago-'1
1 eene obleke in druge ugodnosti!I
1 proti blagostanju drage rodbine!;<
' Delala, šteilila. da. mlrekala bo!«
.\sebi najnedolžnejšo zabavo, čeil
ireba. pritrgala si Ik» tudi kak ji
boljši zagrižljaj. samo da bi lju-li
bemu otroku ne odrekla pametne!<
r 'Ije ali zanemarjala njegove oJ -i
u go je. Žrtve, katere ženska kit'
h mati prinaša svoji rodbini, teh nel«
e-.bo oče nikdar prinaeal.	'
Kite je zmagalec?
Franeija. čeprav zmagovita, bo morala plačati svojim zaveznikom več kakor štirikrat toliko, nego je morala plačati Nemčiji po »vojem porazu leta 1^70. Uničenje vojnih dolgov bi zahtevalo od Združenih držav žrtev 30 milijard dolarjev, za kar ne kažejo ravno , eselja. dasiravno mnogi tudi Amerikanei priporočajo ta postopek n se ne more smatrati dejstvo, da se je Amerika zaenkrat odpove-lala obrestnim plačilom, ki bi drugače tečaj dolarja pognala na ško-
10	Evrope še višje in bi ameriško izvozno trgovino še bolj oškodovala — kot fcorak v tem praven.
Nikjer ni svetovna vojna povzročila ali pospešila tako globoko-■egajočih izprememb, kakor v razmerju Evrope do Amerike.
Pravi zmagovalec v vojni je Amerika: njej nasproti velja *Vae ■ ietis" za v«* dežele Evrope, zmagovalee in piemaganee. in sicer a velike industrijske države na zapadu in v srednji Evropi š«> bolj. iego za manjše, pa same sebi za<lostujoče države, kakor je naša. Te-tom desetletja pre<l ietoni 1914 so imele Združene države aktivno rirovinsko* bilaneo v okroglem znesku letnih ."»00.000.rriX) ilolarjev.
11	so jih potrebovale obrestovan je svojih evropskih dolgov, za ilačevanje tujih ladijskih tovorov, za denarne pošiljatve naseljeii-•ev v domovino, za potovanja itd. Tekom vojne pa Amerika, katere zvozili prebit«*k \* znesku 5i>1 .(XX),000 dolarjev leta 1912 se je z\i->al na 11.">00.000.00 dolarjev leta 1919. ni le poplačala Evropi vseh ivojih dolgov, marve«* ji je še 10 milijard posodila (neglede i:a za-^bne naku|>e evropskih papirjev . tako da bi biio treba sedaj v ]>o-avnavo plačilne bilance za 500.000.000 dolarjev večjega uvoza. Iz • ga položaja ima Midas samo tri izhoile: omejiti izvoz, pomnožiti voz in dovoliti evropskim kupcem — za katere skuša ameriška za-onodaja ustanoviti tudi organizacije (Edge-Bill)-kr.-'dt. Brezobzirna omejitev izvoza bi ameriškim izvoznim industrijam izpodnesla 'a. dežela bi zabredla v krizo, dočim bi morala Evropa lakote u-i-reti. Sicer pa v tt. ti praven — v kolikor ne gre za brezpogojno pori b .e uobave Evropi — itak ob sebi učinkujejo ugodni meni«"ni •c—i.	amerišk" tvrdke premeščajo svoja podjetja v druge
iežele. i r mj ib-lali v prejšnih časih pod vplivom carinskih mv-la iili «' ''v-kili me;;«!, delajo sedaj radi previsokih meničnih kitr-
Ti'	včasih z«/«Hli. da morajo kapitalisti zapustiti deželo, v
x.iter	predobro godi! Pomnožitev uvoza ima zopet v lastnem
ogastvu Amerike im pomožnih sredstvih in proizvodih svoje tnej«». ko A»neri«'-ani vrhu tega noeejo. da bi evroj»sko blago v njihovi astTii <le/eli delalo konkurenco domači industriji, se pa na <lrugi «trani izpostavljajo nevarnosti, da s.« s svojo izvozno industrijo na veprjcten način si««'ajo kje <frueo<i na svetovnih tivth. Ni torej občnega drugega smbtva je rekel neki Amerikanec, — nego da prejme Amerika O i Kvrope v pla«'-ilo blago ter ga sredi oceana r»ogrezne na dno!
"Amerika" — pravi Thomas Lamont, ki je bil v Parizu \Vi 1 -onov svetovalec, "ima v svoji lastni zgodovini po državljanski voj-ii ]»aralelo sedanjemu evropskemu položaju. Takrat je imela pnsiv-io trgovinsko bilanco, zlato je bilo odteklo iz dežele, cene sc bile t ;soke, finance v neredu, papirnati denar, ki ga je bila na kupe. je »r.šel z«"lo ob vrednost. Evropa bo svojo večja vprašanja ravno tako rfšila. kakor je Amerika rešila svoja manša. Amerika ne bo pozabila pomoči, katero }i je v tistem težem času pred ."»0 let t nudila Ev-lopa s tem, da je r »dodamo pomagala urediti vsaluto in dolarju eopet pridobila zlato pariteto".
Bolezen, ki jo opisrje Lamont. je v obeh slučajih ista. toda razlika je. ako napade mlad ali pa star organizem. Prihodnja bodočnost
pripada narodom Ani *rike in vzhodne Azije in _ upajmo _ tudi
veliki in vendar nemočni Rusiji. Evropa bo sedanjo akutno križu v se kak or premagala, potem pa bo počasi obubožala in postala odvisna ik! Amerike.
»Stari dolin Barleycorn, — jc rekel stric Bottlctop, — me spo minja na nekatere lju-li, ki sc posvete politiki. Dosti je ljudi, ki go \ ore privatno precej dobro o njem. ki pa nočejo priti na dan ter «_'iii suvati zanj.
* * ♦
Iiobi •rt Bacon je zapustil svoji družini sedem miljonov dolarjev To je v resnici — ba-xn.
Sieer pa mora ženska srednjega ali nizk»*ga stanu za svojo ri>d-bino toliko delati in misliti, da ji ne ostaja niti za trenutek časa, da hi gojila puhle želje. Veliko kri-vico dela .torej ženskemu spolu, kdor trdi, da je ona ohola, niče-inurna. zaj»ravljiva. < "c s<» ]>a bo- si g;ite ženske gizdave, kaj to šk«Kli? < Ni koga naj bi živeli rok'nlelci. si če ne od premožnejših in bogati- n nov — Denar, katerega bogata ^ daina iz<laj«* za svojo dragoceno opravo, ne pada na nerodovitna •la; koliko pridnih r«»k podpira -Ona s svojo razkošno^} jo! Sicer ^ pa ženski kateregakoli stanu ni- ^ kakor ne škinluje, da je nekoliko gizdava. Ženska, ki zanemarja * svojo zunanj««st. ki hodi v zane- 11 iniarjenih oblekah itd., taka žen- ^ -ka je lena. in bodite zagotovije- s ni. da kakor zanemarja sebe, za- s neniarjala bo tudi doni in otroke. P
Nasproti pa bo snažno in okusnold oblečena ravno z isto natančnost- h j jo gb-dala na dotnači red. In taka «1 bo gotovo manj izdajala za. svojo r opravo, kakor tista, ki hodi v za- I nemarjenih oblekah. Prva namreč s
sfe«li svoja oblačila in nosi eno po j I več let, če si tudi na njih neko- j iliko popravlja kroj, da starikavo j ne izgleda, dočim druga jedva g 'edeJi sani letni čas s svojo obleko , i izhaja.
i Poznam ženske, ki neizmerno j ?! veliko izda jejo za svoje obleke, in ^ -'vendar se zdi. da vedno v starih ^ i hodijo. Druge zopet jedva tretji ?|<b*l tega izdajejo. a so vedno 1 i okusno in po šegi oblečene. A ka- 4 i!kr.ršna je zunanjost ženske, tak- ( i i sna je tudi nje notranjost. Le v -I redkih slučajih m* nasprotno go- 1 * «!:. PVidnoftt. itedljivost in okus- J -:nost. te tri lastnosti ^.o ženski go- 1 t tov kapital, ki njej in hiši blago- ( r letanje zagotavljajo.
1	(Pride še.)	[i
Potomci 2000-letne kulture
O krvavih dogodkih v Prvačini smo prejeli naslednje poročilo; t
Praznik sv. Cirila in Metoda' smo mi&lili v Prvoeini kot narod-'; n: praznik praznovati slovesno. t»Hla vsa naša prizadevanja so se' spremenila v kri.... Sv. maša je bila napovedana ob 9. uri. Okolij 7 ure so odšh« vse tri domače godbe v okolišk«* občine, Dornberg. Vogersko in Gradišče, da bi privabile ljudstvo k tej narodni slavil ost i. In res. od vseh strani so hi-, teli ljudje Ju so vkorakali z zastavami iu godbo na čelu v z za-| stavami okrašeno Prvačino. ki ne pomni še toliko tujcev v svoji sre-( d i. Hiše so dieilt* slovenske tro-' bojnice, ena je kmalu d^egaln | drugo. Zastave so pa zelo bodle! naše" sedanje zatiralce v oči in so hoteli z revolverji in bajoneti iz-| siliti od ljudstva, da bi odstrani-' lo zastave. Vse grožnje, -evolver-j' in in bajoneti niso opravili pri raših ljudeh ničesar, vsled tega sr- poklicali v pomoč močnejšo vojaško patruljo, ki je prišla v ob čino, ravno ko so vkorakali o-količani v Prvačino. Hiteli so od t hiše do hiše in trgali zastave z I drogov, kakor da bi bila odvisna ) vsa veličina laškega kraljestva od ene slovenske zastave in bi ta za-temnila "zmagovito Italijo''.
Ko so "opravili" svoj "posel" . po hišah, so se z vso silo vrgli ra _ zbirajoče se ljudstvo, hoteč tudi
-	temu iztrgati iz rok njemu naj7
-	svetejšo zastavo. Deloma se jim je to tudi posrečilo. Pa ljudstvo
se ni wtralUo tudi tega pony v-
k
ega napada, ampak je korakalo fj
godbami na čelu proti cerkvi. H amor je došio z nekaj zastava- H
ti. —	I'
Ko je patrulja uvidela, da ne	I
|wavi ničesar na cesti, je zdirja-	I
i s karabinerji na čelu po stran-	I
kih potih, da bi prehitela udele-	R
puce narodnega slavja in se je	B
ostavila na prostoir pred ^rkvi	1
L*, kjer se je postavila v dvored	I
•	začela streljati salve na mirne	I iudi. Med ljudstvom je nastala	I c prvih strelih velika panika. kol	K i se nahajali med udeleženci tu-	I i ženske. otro<'i in starci, da celo	I oseče in doječe ženske z dojenč-	I i v naročju. Vse to pa ni zadr-	I ulo zastopriika 2000-letne kul-	1 ure. ampak je v svojem šoviniz-	S iu iu zaslepljenosti zapovedal o-	I enj. Ko sta se dim in razburje-	I ost polegla, smo šele videli sado-	I c te kulture. Štiri žrtve, med	I jimi 12-letni otrok so se valjale	I
krvi.... I'pati je. da vse šiti o- I revajo. Pa tudi laški kulturo- I osci sami so odnesli precej razbi-i I ili glav domov. Odkurili so jo pa I reeej hitro, ker so pustili <-elo ■ lobuke pred cerkvijo, ker bi jim rugače slaba pretila. Sv. maša se ta dan sploh ni vr d< ila. ker so našega župnika areti-ivi >ili in odpeljali v začasen karabi- b< jerski zapor. Za|>rt je b i pa sa-j ie rlo 5. ure popoldne, ker so sej aši novi kulturonosei zbali batin!,v ensk in otrok, ki so odločno za-P' tevali. da ga morajo takoj izpu- ^ t iti. ako hočejo še ostati pri življenju. Sedaj je vse niirno. prečkava se dotlej še ni vršila nobe-ia. —
K««t v zasmeli temu dejanju, s v
;aterim hočejo naši "odrešitelji" M
uiičifi vsako narodno čustvova-
i je. vsako narodno manifestacijo .*
. .	. z
i praznovanje, jc j>a visoko *^ori
•	zvoniku na Gradišču, naši vi-
• 11
»avski "Crnigori" plapolala eel . lan slovenska trobojniea. ki je (| iznanjala urbi et orbi, da je tu- j. taj Slovenec doma in hoče tudi j. ak nadalje ostati. Oznanjala n:nn j e pa tudi. da ni več daleč čas, ko " >ode smela nemoteno vsak dan 1 jlapolati. Da bi skoro prišel ta lau !;...
^»■liin izvedeti za naslov SLAVO-
1-H'HA JANEŠ (Bilinček>, d«>-ina iz rieniva na Hrvatskem, ki sva se nahajala skupaj v Kerb v! vil le, Texas. Prosim cenjene ro-| jake, kateri ga z?iaj<>. da ga o-j , ]»ozore na ta oglas, da se mi o-j «r:Iasi na naslov: Anton Turk
Cel ovac. "»16 MeCrea Ave.. Do-!
nora, Pa. (7.9—8) _____
Oglasi naj se JOŽEF TROBENTA R njegovemu bratu Francu ker 11111 ima sleibiji nekaj važ-! nega za poročati.. — Frank Trobentar, Box 24:1 Crabtree, •
Pa. • ; -------- j
NAZNANILO IN VABILO.
Vsem cenjenim rojakom in rojakinjam v okrožju Johnstowna,! Pa., najvljudneje naznanjamo, dal priredi "Slovenski dramatični klub" v Conemaugh, Pa., DRUGI PIKNIK dne. 15. avgusta t. 1. na prijaznem labirintu podobnem! gozdiču na Park Hill.JCer bo najbolje skrbi jenu za mokroto Št. 1. kakor tudi za žeb dečno potrel>o.l izdelano po receptu ' "Škrjanče-| vem" iz Ljubljane, in ker b«« še več sladkih predmetov na razpolago. vas vse prijatelje delavske-jga življa prisrčno vabimo. Igralo« 1 ]»o več grwlb na pihala, pelo več' 'pevskih zborov lepe slovenske! Ipemi. Sniehaaeljnim pa" bo jk»- I jstregel "Mohamedanski zbor" alii I "Kako je Mohamed romal \ Me! j ko". O, my! Ako sc Iniste prvečj
•smejali, se bo ilobibi že "špaga" | m- bo kaj počlo. K«*r je čisti j .dobiček namenjen za osvobojen j«- j delavskega predsedniškega kandi-; /lata E. Del*s-a. želimo obile vde ležbe. Torej nasvidenje! V sluča-!ju "labega vremena se vrši piknik ilne 22. avgusta. Vst«»pnina 25^ I>anie prf«ste.	Odbor.
(2x 7&12^-ft) NAZNANILO.
Otvoril sem dobro urejeno restavracijo, kjer bo vsakdo dobro po-strežen. Pri meni bodo gostom na (razpolago dobro domača jedila po ' zmerni c*»ni, kakor tndi čisto prenočišče.	' . Rojaki obiščite me in prepri-. čaj te se sami.
Jngoelovanski Kestavrant 1	Mai ko Udovič, lastnik
iOi s« etb nil iftw Tort, h, y.
POZDRAV.	j
Sopotnike brzoparnikn "I'resi cut Wilson" f»oz.lravlji:"a v 11 »- f i domovini Marti.1 iu .b Tro-JI
entar. Box 24^». Crabtrce. Pa. * * *
Prrd o»iho«l«. 11 -,- st;»:*o d'«snovi-<« pozdravim vse znance in j»ri-ri tel je ter sploh ve rojal.e širom imerike. posebno pa one v Bing-aui, I "tali. Na svidenje! — .John ~ iamcc.
NAPRODAJ FARMA	j
starem kraju na l{« /iieni.	\
uinut orl Rajhctiburga. p«^* uii-ut cd državne ce-te. Dobre r«» iovitne njive, travnika /.a ."> glav -ivine. vsakovrstno sadno drevje.
nad vse še nedotaknjen «r.«zdj| lajlojišili hrastov i i bukev. !;akorJ| udi p >slopje. (Viui vsemu	|
lolarjev. Podrobnost i izveste pri | astuikii: Michael <»m« rzu. 27"J:'» | Hunt iugtoii St.. Philadelphia. | >a. -	I
{ail bi izvedel za svojega strica | LI KA GltBKf. Doma j - i/, va y\ Vrbovo pri lliiski Bistrici.! Slišal sem. da se je nahajal pred dvema letoma v državi Maryland v naselbini !);>»L um Dobil seni pismo iz stare domo- . vine od njegovih otrok. Zatorej prosim e«-!ij.*ne rojake, ako bi kateri i/.!iie«l v;i< veilel za njegov na>!ov. da ga mi sp .ro-či. ker ne veni. :'li jc še pti življenju. če pa je. naj sc mi sam javi na naslov: Frank Crbce. P. <1. Box .">40. Sheffield. Pa.
_f 7-11—H____
NAZNANILO IN VABILO.
Rhone, Pa.
Tem potom naznanjamo vsem Slovencem iz okoliee, da priredimo ko! društveniki sv. Barbare SLOV. VESELICO (Clam-bake).
Veselica se h 1 vršila v «j: »/.dn Mi z«> llanoverja. kakor je bila /.1 prejšnja l"ta. in to bo v nedelje 15. avg-usta t. L Vljudno ste po vabljeni vsi Slovenci in Slovenke dekleta iti fantje, žene in možje i/ okolice, kakor naprimer: Luzertie Miners Mills. Duryea. posebno pa naši rojaki iz Forest t'ify; je ž< prince j časa. kar nismo slikali slavnega petja "Zvona". Prepričani smo. da vatn bomo postregli po naših najboljših močeh, kot /a j»ri irriz«-k. pijačo in za <lruu«« vse b«. pre-krbel odbr»r. Torej naevi«le
j nje! — Frank Pinan, tajnik dru Ižtva št. !>7 SDPZ.
I	f
NAZNANILO.
j Vsem sorodnik« »ni in ziiaiicem ' na/nanjani preža lost no vest, da .1* I umrl rojak, kakor sem po/vedel jod njega v bolnišnici v Pittsburgh!!. Pa., v zadnjih niukalr življenja. po imenu
JOŽEF MOHAR,
.•loma iz Loškega P«.toka pri liib niči. Prišel je n«-kje iz West Vir-ginij^ in da ima tam brata. Dru gi*iga nisem mogel od njega zvedeti, ker je bil zadnji trenutek njegovega življenja. Videl pa sem, da človek bi bil rad še veliko povedal, pa ga ni bil • mogoče razumeti. Priporočam ga vsem sorodnikom in znancem v blag spomin. Naj v miru počiva!
S-iredniki. za nadaljna pojasni-jla obrnile se na:
M. I". Kt;n. P. O. Box 6.	Hays vi lie. Pa.
(7-9—8)
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tt ts.iVa zn.-trAa r^c. v pmt
Slftveu v«-.- k«»t l^t. (dejte /a tvomiško znamLo
>ii»i:o.
ime	^
h« p»W»i » r»«fc lafcarahk
» 'MPORTIRANE BRIKJEVE JAGODE ~ i i
H	Najboljše vrste
8 Vreča 130 funtov ^13.—
H K tiar«" iJu priložite Money Order. ::;
H	MATH. PEZDfR
3 Box 7ZI. City l!all St*, p	New York, X. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potu-«
je po državi Wisconsin naš rojak
H BkSL ^''^rlHHffl
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravovcljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost ti« vam že vnaprej zahvaljujemo..
UpravniJitvo Olaa Naroda.
Dr. Koler
'	SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
^MUk	I 'r. Kol or I« noS-
"	«tar»-141 aJovcnnkl
j	idraviilk. h>cc;a>
I ^ggjmSt J I'm v i'lttuburchu. HR^ "	ki Irnn 2l-k!i«>
Dliikto V vir* v I to nl«» v«b mutklb bolf-raL
ZHBtrui»l>nJ« kr
Ti sdrii vi m e la -
»ovt»«-ni Ki r;» Je Izume) dr. »wof.
! .rll«-h. « 'e lm«te molili« aH rnenur-
čke jk»	v irrlu. IzpnitaiiJ« la«.
tiolcda« v ltost.H. »rldil* In ineinlll
vam bom krt. N« 6uk«jte. ker ta bo
lez«-n v« naleze.
Vjc moik) hi>!e-»nl adravtm po o-krajtanl rnelCKli. Kakor hitro u|>aslt« da vam Drevhul« zdravje, n« CtluU a te. temveč i*rtdite In Jaz vam Km bom zopet povrnil.
Hydrocele all vodno kilo osdrarire
v !<. urah In sibrez oi«radle. n Rotefiil me K-rja. ki povsro^aio bo toin« v križu In hrhtu in vCmalh t«i<H pri puJcanJu vode. ozdravim ■ gotovostjo.
■	R^vmatlsem. trirarje. bolcCTM o teklioe. srbe«,H'3. Akrofle lo dru«« kotne bolezni. k| nastanejo Tiled neCl-»te krvi. ozdnvim v kratkem čuu
m r>- i > .t->o >»atl. 1.1 1'raifa^ ure »» tU din od t. m «Ju-tmj do S. *ve«"er: v petkih od 3. «Ju-traj do S. Dopoldne: ob Dedellah od
■	zjutraj do 3. popoldne.
P - ■- ------- "L, ...■-'_	I Ii"" ■■
Ali Prebavite Kar Zavžite? I
I	Ne kar zavžite, ampak kar prebavite, je blagodejno
K	vašemu sistemu. ' I *
E	Dober, zdrav tek in pravilno delovanje prebavnih orga-I nov bo rezultat, ce vzamete
I )gH
Severov Esorka
I ■III ESORKA Dobro za ljudi, ki ?c ne morejo p-
®bati. Zelo priporočljivo 7a slab >tnc I in nežne o?ebe. Pravilna tonika za
■	- •——.	Cene 75c in 3c davka,
I	ali $1.50 in 6c davka.
K ^Bh ^^^^^	Pri lokarjih ali pi>ite na
I Bl^^ll W. F. Severa Co.Ced^pidi- j 11
ANŽE PITOV:
ALI
ZAVZEJTJE BAST1LB
'Nadaljevanje.)
Vrnil ««.e je v svojo sobo. zavžil kos ernepa kruha ter majhen kos aira, kupil nato 1 ekn j Janke žre iz medi ter se napotil proti veeerti 1 v gozd.	j
V isti noei je uje! nekega starejšega in nekega mtaJSepa kunca J
Krop prve ure >«• je vrnil s svojim prvom plenom, a upal, tla bo , deležen še nadel jnejra pred jutrom.
Pitov je »pal ck! en•> tlo sedmih. Soline pa je presenetilo speeepa v pri odprtem oknu.	I
Skozi o-lprto oknd je pledalo trideset do štirideset prebival- , eev, kako je spal.	;
Prehud'1 ^e je. nasmehnil svojim rojakom ter jih vprafial, zakaj ho se zbrali takoj /podaj in v tako velikem številu.	.
Kd'"li njih je prijel za l»e-e<lo. Bil je to drvar, po iineutj Claude Tellier.
—	Anže Pito- , — je rekel. — eelo noe sina se posvetovali. Meščani se moraj-i v resinei, kot si reke! veeraj, oborožiti za prostost. |
-— Jaz »"'m rek.d to. — je rekel Pitov s trdnim plasom.
—	Manjka nam le glavna stvar.
—	Kaj pa f — je vprašal Pitov z zanimanjem.	j
—	Orožja.	c
—	Ah, to je re*.	t
Mi pa smo se cataiiet.o premislili in da ničesar ne izpubimo, j
sc hočemo ua vsak tučin oborožiti.
—	Pri moj »m o*1Ih.<1il, — j** r«-k»'l Pitov, —- je bilo v Ilaramont pet pušk. Tri konii>ne puške, ena lovska iu ena dvocevka.
—	Le št ri s<> tukjj. — je rekel govornik, — kajti ena se je raz- , pobila. ^
—	- To je bila puško Deziderja Mani«piet. — je rekel Pitov.
Ika. s« je 1 irliisil Mannjuet ter pri tem dvipnil poliahljeno ] roko. Odnesla mi je <iva prsta in ker se je nesreča zpodila v lovi- ? šču aristokratov, IkhIo slednji plačali za to.
Pitov je pokimai z glavo kot da odobrava to osveto.
No, je rek i Pitov. — S štirimi puškami imate že sredstev, da oboraiite pet mož.	1
—	Kakfi to t
peti bo nosil piko. Tako delajo v Parizu. Na vsake štiri s pu- 1 Škami oborožene rnožke pride eden s piko. Te pike so zelo koristne, da natika nanje glave. kat -re se je odrezalo.	'
Ha ha. je vzkliknil neki veseli plas. — upajmo, da ne bo ' treba rezati plav.
(Man mo rajš.- pri puškah. — je rekel Pitov. — Koliko mož- 1 kih je v H ara mont. bi so v stanu nositi orožje? Ali ste jih našteli?
—	Da. dvaintriib set jih je.
—	Torej manjka še pušk.
Kje jih bomo dobili.' — je vprašal debeli človek z veselim j obrazom,
O, — je odvrnil Pitov, — to je treba vedeti, Bonifaee.	,
—	Ali Vfi ti T
Vem. kje si .'» mogroee preskrbeti puške. Pariški naro<l tudi I ni imel nob**nepa orožja, fiospod Marat. zelo učen. a zelo prd zdrav- ] nik pa je povedal I'*i izaiu»m. kje lahko dobe orožje. Pariški narod 1 je šel. kamor 11111 je r- k» I Marat ter našel tam orožje.
In kam je poslal Marat ljudi?
—- V Invalidno hišo.
Mi vendr.r nimamo mkake Invalidne hiše v Ilaramont
t
Da, a jaz vem >a kraj, kjer je več kot sto pušk.	,
—	In kje je to?
—	V eni izmed «i\oran kolegija abeja Fortier.	;
-- A l»ej
hortier mm sto pušk. O11 hoče oborožiti svoje dečke, teh Ktnrkavee ' je vpraša1 Claude Tellier.	!
Pitov sicer ni o ».-util nikakepa posebnega napnenja, a ta pri- * pomba pa je ra/žalila do plohine nji povepa sr«-a.	ti
Claude. je vzkliknil, — jaz nisem rekel, da so puške last s a be j« Fort ie rja. .	»
—	(V s« pri njem potem so njegove.	I
To skb-panje napačno. Claude. Jaz stanujem v hiši Ha- 1
silen Itoflinet, a veudr-r ni hiša moja.
—	- To je res. - - > rekel Kastieti.
Komu prt pripadajo ptičke!	'
"¥H 1 i BBH I MM I H1
—	C»- pripadajo «»!>•-in i. zakaj pa so pri abeju Fortier?
I*ri »Itejti Koi se- so ruditefra. ker pripada hiša obeini. ki mu d«je stanovanje, da .-:«;» mašo t»*r pou/-nje de<-o. Ker je hiš« last ob-< me. ima sbnlnja	o pravico prihraniti si v njej sobo za puške.1:
- To je res, - so rekli poslušalci. — Pravico ima.
Kako pa se bomo polastili tepa orožja? Govori.
Pitov s* je priče! praskati za ušesni i, kajti to vprašanje pa je, j »»pravilo v zadrepo.
Da. povori, je. rekel nek: drupi plas. — mi moramo na i
delo. —
1 1
Pitov je vxdihttil. k..jti oni. ki je zadnji povoril, mu je odprl pot. j
Na delo. J. rekel. — Vi ftovoriite o t« m. da se boste obo- I rožili *a domovino >u s.daj mislite na delo. Človek je šele takrat. koi( Je pora* 11 tira> a Ali s,» kaj j.iili dne 14. julija.' Ali je mislil kdo o l ejra dne na to, da bi jedel * Mislim, da ne.
Ah, so rekli najbolj razvneti. — To je moralo biti lepo, to zavzetje Ha stile.
—	— je nadaljeval Pitov zanieljiVo. — Piti, da, tepa ne rečem Bdo je zelo rro«-e in dim topov je žpoč.
—	Kaj pa so pili ?
Kaj »o pili? Vodo. vino, žpanje. Ženske »>0 skrbele za to
—	Ženske T
~ I>a. one kra*"» /ensk<\ ki so napravile iz svojih kril zastave.
—	Ali je res* - so vpraševali začudeni posltišalei.
—	A drupe dpi je pa«; treba jesti? — so vpraševali skeptiki.
—	Tepa ne r.«niki.j*'tn — je rekel Pitov.-
—	Potem. — je odvrnil Bonifaee slovesno, — ee so jedli, so motali t odi delati.
—	<Wpod Bomfj. », — je rekel Pitov, — vi povorite o teh stvareh neda bi jih poznali. Pariz ni nikaka vas. Ne obstaja iz skupine knetov, ki se drže star h običajev in ki so udani trebuhu. Ne, Pariz je glava eelepa naroda, kot pravi pospod Mirabeau. Pariz so možpani, ki mislijo za eeli svet, Možpani, pospod moj, pa nikdar ne jedo.
—	To je res. — s»r ai mislili posltišalei.
—	In vendar se morajo možpani ravnotako preživljati, čeprav n« jedo,.— je nadaljeval Pitov.	| ^^H^
—	Od teaa pa live? — je vpraaal Bonifaee.
—	Nevidno, od hrane telesa.
Tukaj ao dobri vatčani prenehali razumevati. t •______ _ .	i**** priWnji1.1 _______C
7 Zrak in njegove moči v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev.
-
Spisal J. Majciger.
Vivonee.;	^
B
e)	Jug m Spodjek.	ci
t
.Tup je imel krasno hčer. ki se j ie dopadala Spodjeku. Ta j" to-■ rej oeeta .lupa naprosil, naj niu r hčerko za ženo <la. .lup mu jo je 1 tudi dal. pa Spodjek še doto za- j Iiteva; a ker -lup te ni mogel dati. ^ [Mtvabi Spini joka. naj pride r.a je- < sen k njemu, ttnlaj mu bo dal to-js liko piti. da se bo po fllatu domu' j valjal. To se je tudi zgodilo. In -^e zdaj zato vselej dež gre. kadar s
upaj pihata, da se potem lahko: oba po blatu val* it«.	|j
f)	Jug in Gorjek.
<! «rjek i»i bil prav rud Jugovo hčer za ženo dobil, katere pa mu •lup ni hotel datj. Zato sta se tn:sno sprla in se začela prete-^ pati. I11 to sovraštvo trpi še dan- j današnji. Kadar zdaj skupaj trči-j ta. teče vsakokrat kri — a ta kri . pa jc <lež. (Savinska dolina. 1
g)	Sever maščevalec.	1
j C
15 lo je neki jesenski dan. Me-; j pla ji> celi boy j i dan solnee zakri-jt vala iti mrzli Sever je z»do priti-v sl;al. Ker pa terici ali terilji to ni t bilo po gmiti in veter le ni odje- j n.jal odnašati ji povesnii, začne ? eri *a Sever neizmerno preklinja- 1 i. Zdaj se ji približa star možak 1 t palico v roki in po lieu ves raz- j •nevarjen. K<> pride <lo teriee. ji.! >pr iša. kaj želi od njega. Stari < im ž pa je bil Sever sam. A terica \ :e vedno preklinja in zmerja. Se- 1 daj reče mož: 44Vidiš, ti hudobna ( žena, tisti, ki *ra ti preklinjaš in /lvrjaš. sem ja/. Poplej moj obraz. kako sem razmesarjen, ker se ^ „ moram skozi vrak prm in trn pre-vle«"-i. Ti me pa preklinjaš. Ti 1 "innda mislis. :la jaz nalaA«' hudo raz a jam. a volja božja je tako.*' 1 Ko žena to sliši, prestraši se vsa ' iti iniega strahu ji govor zabog- ^ ne. (ia ni moela ne besedice ziniti vce. Pade pred njepa na kolena, i S.ner jo pa vzdipne in odnese čez ' hribe in planine, in o<l ženre ni bilo ' I ver ne duha ne sluha.
j 1
h)	Sever dobrotnik.	;
, i Prve dni meseca sušen je Sever 1 zel 1 pritiskal. Ljudje so že mr-i mr;ili. Nekega dne zapove oče svo. jer m starejšemu sinu. naj pre iir zadela luknjo, iz katere veter pi-1 ' še. Sin i/polni očetovo povelje. ' S-ver {»a je v luknji tičal in pro- , "1. naj pa izpusti. Sin se pa usmili J I in dobi od njepa za darilo škat-Ijieo. v kateri mu ne Ih» nikdar j de -irja zmanjkalo. Med potjo se tv»d i v kremo, kjer krt* mar ju Iv'ivnost svoje skatljiee razoje-Ta mu zamenja škatljico za IrKi» i»ri«Ie domu. |) »ve »»eetu
01 Nrntoina. kaj j«* stori! in kako k*!jie« j«' za daril<» prejel. Ali 1 »n» s/i s,» mu posmelinvali in imeli
tudi prav. kajti pravo Skatlji-	:
•* » i" imel krčmar. Drupi dan pre	I
;ve?|vji sin. <la bi vetru luknjo za-	1
delal, in dobi za darilo osla, ki je'
Rame čiste zlate kihal. Domu gre-|
doč stepi v isto krčmo in gostil-1
ničar tudi njemu osla zamenja.'
e Ko pride domu. pove. kake last- 1
nosti ima njepa osel. A tudi nje-' 11	•	■ •
mu sit se smejali, iri to po pravici,
' kajti pravega zlatega osla je imel
' ki-čniar. Poalednjie gre najmlajši
'•■sin. ki je bil pa malo bedast, in
dobi od vetra palico, ki je začela
'"'sama od sebe vsakeea tolči, kdor
L1'	-
jo je v roko vzel. Ce je pa sin 11 ž njo po durih udaril, odprle so! r:se rame od sebe. Tudi to mu po-11 j skusi, pa o joj! palica ^a začne j ■neusmiljeno tolči. I11 tako je le
Ma,jnilajši dobil zasluženo plačilo.' ! 1 Ptujsko polje.> o i
n i) Učenjak in veter.
e ».
j Živel je nekdaj učenjak, ki je _ 1»i 1 z vsem nezadovoljen, kar je
Hoji stvaril in uredil. Domišl javal
1- . v	.
- si je, da bi on bolje vladal svet, kakor ga pa vlada Bog sam. Zatorej poprosi nekdaj Boga. naj bi; njemu nekoliko časa svetovno via-j . darstvo prepustil. Hog mu je res »-.prvpusti in dovoli, tla si sme po-' i-j trebno izvolliti. I čenjak si res1 i--vse izvoli, kar si misli, da bo jh>-J ii treboval, a na veter je bil vendar j pozabil. Tako je vladal že celo e - pomlad iu poletje jako zadovolj-i 1- no. Vse je lepo evelo. rastlo in sad' k rodilo. Ko pa j»ride jesen, pre-' -- pregla je pajčevina vsa polja in1 >,ker ni imel vetra, da bi pajčevinoj *i cdjinal. moralo je vse žito pinl a pajčeviuo konec vzeti. (Ljuto-merski okraj.)
a
n j) Vetrovi se prepirajo.
Vetrovi so se prepirali med seboj. kateri je najboljši. Vsak je pripovedoval svoje dobre last no-j
sli. Tako je rekel Jup. da on pri-o	, .
,, nese toploto, da se more sneg topiti. da morejo cvetlice evesti in
.a
sad zoreti. Sever je rekel, da on
r.	_	?
\ ljudem zdravje nosi. Zgorec pa.1 da prinaša dež. in Zdolee. da pripravlja čisti zrak. Tako so se dnl-1:0 prepirali in ker se niso mogli z<*d?niti. kateri je najboljši, so se razdelili v štiri letne čase. Tako I je Ju e vzel* polet je. Sever zimo, Z poreč jesen in Zdolec spomlad »r (Ljutomerski okraj.) r-j
»J	k) fikratec.
. 1 Skratec je veter, ki se pri le-1-	.	1 .
peni mirnem vremenu naenkrat
d vi »me in prah v podobi kola kvi-
j. šku podi. Ljudje se prekrlžujejo,
f ko Skratca znpledajo. ker pravi-
r j'>. da se v sredi hudič s svojim
krdelom vrti. Veter, ki se na ie	,	...
enem mestu v kropu vrti, imenuje
U
no tudi Svin-šek. (Ptujsko polje.)
a	1) Vrtinec.
u
o Vrtine«- imenujejo semtertja H tudi škratov ples. kajti po Ijud-
li skem mnenju pleše Škratec. a da i- pa nihče ne vidi, vrti se prah o-
e k< !i njepa. Pripoveduje se. da je 1- neka deklieit grede s polja domu
7 A CT Al TV	i
M /1 ^^ ■ /1 W	Garantirano det« in hta
t Al l^J M 2 JL T " A Igluje po zmernih |
cenah vaš rojak
VICTOR IUYINSEK, 331 6reeie St., GONEMAUGH, PA. (
.............................................................................................----
DOCTOR LORENZgk |
K3INI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	\JL f?
IPCCMALICT MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave pittsburch, pa. fZ^
Moja stroka j* zdravljenja akutnih In kronikaia bolezni Jaz aans im zdravim nad 23 let ter imam zkuinje v vseh boleznih in ke^ mtm slovensko, sato tsi motem popolnoma razumeti ia spozna ti vašo bele »en, da vas ozdravim in vrnem mod in sdravje. Skozi 23 le» sem pridobil posebno skuftnjo pri ozdravljenju moikik bolezni. Zato wm morete popolnoma zanesti na mene, moja »kri pe je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odJaiajte, ampak pridita §impreje.
Jat >rtf!»lw uaunim krt, MMIH M HM M Maw, MtaMi v rM, !■-»■tanja Im, >>ntliia » kaatok. tttmrm r»mm.	bohinl. oa'aln'irL kalmi
Uroeno MHiV BumM*h. mM h ■■llil ai i an mitral e* b um 1, V toratik. CatrtkM In —»tan mm t. ar« shrtral ea a. ■n ronir Ok medal la ft aa ea S. wa piaeMne. •O eO*Tl NS ZDRAVIM. MIIDKTK WWO. NI l^UAHTI 1MB H«
Dr. LORENZ w p^^r«. pinagRGH, pa.
NifcaMMr—I aSra^aiMI^Mla^iMiJas maa havatatoa
W ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJ-!
r veCji slovenski dnevnik v zde. državah. JI
videla na eesti vrtinec in rekla:
I	Skratec mali,
£»kratec zali,	« !
Z menoj plesat bali. ' : In šel je plesat in plesal^tako dol-!gro in tako hitro, da je deklica od-I šla domu brez pet in podplatov, i (Brežice.)
e
j" j m) Vetrov ne smeš preklinjati.
i.' Pripoveduje se. da je neki de-: [. ček gredoč iz šole veter, ki mu je klobuk odnesel, preklel. Veter pa i, ga je potem tako natepel,, da j«1 >1 prišel fantek domu. kakor da bi si ga bil Klija iz oblakov vrgel. |
II	(Hrežice.)
a ----j
■ Suho Grozdje
;o
j-j tmportirano ls starega kraja
ie 22 centov funt.
1° t Boksa 60 funtov $11.00 Posebne cene ns veliko.
BALKAN IMPORTING CO 0163 Gharry Street j«.	New York, N. T. •
je Z naročilom pošljite $3. v naprej, j
Najglasnejši pravi Columbia gramofon.
V zalogi jih imamo 450. Cena takega kakor ca vidite na si kt 32.50. Cena na dva peresa $40.00- Poje glasno, da ga slišite na miljo dalef. Brez rolnine ga lahko nesete vntari kraj-I*rave Vaše Kranjske Coluh.bia plošfe je dobili prt nas. Cenik pošljemo brezpttfno. Naročite si edino le prr.vi glasni Colombia gramofon takoj, dekler zaloga ne poide. Tošljemo ga prvi dan, ko dobimo Vaše naročilo. Ako ni resnica, kar Vam pišemo. Vam vrnemo denar-
Kar kupile od nas, ste sigtimi, da je pravo in po&teno blago ter se ne bo«te kesali za svoj «1 *nar.
IVAN PAJK	21 MAIN STREKT	CONKMAUGH. 1\\.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. Jo)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3,50
za mesto New York za vse leto	$7.00
—--—L
i__ ..
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
W Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Slreat. New York Citv.