58. številka.
Ljubljana, nedeljo 10. marca.
XI. leto, 1878.
LOVENSKI
lahnju vf-ak tla i, izvzouiši -f.    •> u..»eve pji- mraaftHnh, *tu- Vfeljfc ^ o spo,Jii ptejettiMl tt a v ei r o - o£ c rs k « doiole tu celo leto IB ^ld., ::u pol leta S^ld.,
•» četrt leta 4 jjld. — Za  Ljnblja mi ure* poJiljajj* :;a u.;td s,a Ofalo leto 13 jz~.ii., ta 6e^rt ieta a gld. 30 kr., za on niosec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanji na dom s<> račun.* 10 kr. za mesce.      kr, *.u četrt letn. — Za tttjsj deiele toliko -;eč, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na (Jttđtki£ Ani.-:, r /a lijake volja znižana Mot m sioer: Za Ljubljano za ietrt, let? 'A gld. 60 kr., po polt! prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od ćetiriHicpne bs0t*vttta     Vj:., če M Ofcuaniik aokrai tj&fca. 6 kr., če au dvakrat in 4 kr. če te tri- ali večkrat tiska. DopiBi naj so ...  *.< -- it;-feo&'.ci ae /<a vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 „gledalifika stolna".
Opravnijtvo, na katero .a) ■.» Magv>vnUjo pošiljati nazočni: :e. reklamacijo, oznanil a, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegram »Slovenskemu Narodu'1.
Dunaj 9. marca. V delegacijah je grof Andrassv predložil znano svojo predlogo o kreditu 60 milijonov in je rekel, da je mogoče, ka bode treba izrednih naredeb za varovanje interesov naše monarhije. Za pokritje v tem slučaji potrebnih izrednih stroškov naj se bode ta kredit porabil. S tem se ne bode imelo vršiti do-polnjenje, oboroženje (ausrtistung) naše armado, temveč skupna vlada naj dobode pomočke, s katerimi bode mogla na svojo odgovornost ob pravem času vse storiti, da hitro porabi kredit za vojskino organizacijo in s tem dobičkom monarhijo pred vsako nevarnostjo in iznenadnostjo zagotovi.
Kratek pregled rusko-turske vojne v Evropi in nAen značaj.
(Od slovenskega oficirju.) Kedor je po najziuinejših bojih mej Ruai in Turki ozrl se na začetek vojne ter malo premišljeval, kako so se stekali vsi čini na bojišči, kedor je studira] značaj vojne, ta je gotovo na to pnsel, da jo prav lehko delimo v dve dobi; namreč v prvi del, ki nam predočuje vsa pripravljanja za vojsko in vse boje ali bitke do momenta, ko jo Rusom Plevna v roke prišla, in v drugi del, kateri obsega vse ruske zmage od pada Pievne do premirja.
Prvi dol vojno je karakterističen po po-časnobti in velikih napakah turskih generalov (turkotili bi dejali po njih previdnem ravnanji), kar je prouzročilo, da so Rusi malo lehko-miselnu raztresali svoje moči in nuglo prešli do Balkana. Vlekla ee je ta doba vojne na dolgo, ker so bili Turki premalo energični in so se Rusi čutili iz prva preslabe, da bi tursku krdela na muh potolkli. Drugi del vojne je pa znamenit zaradi neizr ek l i j ve nagi o s t i, s katero so Rusi bhžuli se glavnemu mestu turškega cesarstva. Rusom je slo vse izpod rok, in tako po sreči, da tega gotovo še sami nijso pričakovali.
Premišlujmo prvo dobo. Ali, predoo ho Ćemo obširnejše o njej govoriti, vzemimo karto Rumunije in Bolgarije v roko ter poglejmo kakovšuu so tu tla sploh za vojskovanje. Najgluvnejši pogoj je, da velika vojna krdela lehko in hitro pridejo do svojega cilja, da vodi do tega več cestu, kar nahajamo v kultiviranih deželah, v katerih je tudi zraven navadnih cesta obilo železnih cest, po katerih je mogoče najhitreje naprej priti, lu kadar je dosta ko m u ni Uacij mej mesti in kraji, tam na hajamo večjidel bogato prebivalstvo, ker le to je pripomoglo do naprave zvez mej mesti. Da pa bogate dežele vojno pospešujejo, mi nij treba dokazovati.
A tega oboj ga ne najdemo ni v I luni liniji ni v Bolgariji, skozi kutere so pa Rusi morali marširati, da so prišli do sovražnika. V Rumuniji nahajamo le jedno železno cesto, in še ta je imela od začetka samo en tir. V Bolgariji pa nijso dobili Rusi nobene železne ceste na razpoluganje. Zraven tega slabega stanja komunikucij nujdemo i neugodna tla v Rumuniji za Ruse, ker teče obilo rek i/ Karpatov v Dunav in v Crno morje, kar jo tem slabšo, da te reke v spomladi povodnji uaprav-Ijajo, moste podirajo in ceste poškodujejo, kur smo tudi v tej vojni videli. Največjo zapreko je Rusom delul Dunav, prvič, ker je ta reka sama na sebi tako velika, da se ne da prebroditi, kakor bi dejal, drugič pa je bila v spomladi močno uurabtla. Za Duuavom, na jugu, kder se v/diguje Balkan visoko proti nebu, nijso Rusi z veseljem gledali ua to pogorje, kajti do novejših časov imenovali so Balkan neprehodljive gore, in vendar so Rusi prišli uže v drugič črezenj. Reči moramo to daj, da so ta razmerja zelo ueugodna za ofenzivo, za pasivno vojskovanje pa neprecenljiva. Za Ruse torej slab položaj, in vendar so premagali moško vse težave ter se bližali sovražniku z neprimerljivo urnostjo in le h kot o.
Vsak se spominja pri tem, kako so pa dunajski židovski listi ob svojem času grdo pisali, da so Rusi počasni, jako počasni, in jim svetovali, naj bi si vzeli za izgled zadnjo nemško francosko vojno, v katerej so Nemci v jednem mesecu več napredovali nego Ruji v sedanji vojni v pol h tu. A kakšen razloček je mej nemsko-francosko in to rusko-turško vojno! Na nemško-francoskem bojišči so vsu druga tla, kot na turškej zemlji, tako, da ne moremo ua noben način sklepati, da bi bdi Rusi „daieiV za zapadnim! državami Ev rope, kar se tiče strategije in tuktike, kakor so dunojski nemški listi lužnjivo pisali. A vpili so kričati tako, ker so nunski židjo, in to je dovolj.
Ko so Rusi izvršili strategično zjedinjenje (strategisehen aufuiarsdi) ob Dunavu, čakali smo z veliko radovednostjo, kde bodo prepluli to široko vodo. Jedui so tedaj rekuli, da bi bilo tu, drugi, da tum najbolje iti črez Du nuv. Očlvidno pa je bilo, da se bode to vršilo tam, kder so se ru*ka krdelu zbirula, in to pri Svištovem in pri Brajli, in kder je bilo najugodnejše za vspeh.
Predno se jo to zgodilo, treba je bilo bojevati se s turškimi monitorji, kojih največjega (Lufitt-Djelil) je kroglja iz ruskega kanona v osrčje s tako močjo zadela, da ga je raznesla na tisoč koscev. To je bil tudi najvažnejši čin v začetku vojne. Naj omenim uže tu nuprej, da so Rusi imeli na vodi vedno srečo, kajti brez bojnih ladij in večjih monitorjev so na Ornem morji Turkom dosta
preglavice delali. Kako so se pa tudi jezili turkofili nad ubozim Ilobart-pašo!
Ko se je Dunav pomanjšal, pričeli so se važnejši dogodki ob njegovih obalih. Najprvo so Rusi šli črezenj pri Rrajli, in ne dolgo potom pri Svištovem, povsod i z malimi izgubami. Vse se je čudilo, da se je to s tako niig-1 ostjo in v primeri s tako malimi žrtvami /godilo. To nam kaže jasno, da so bili Turki jako neprevidni in nespametni, ker bo raz tresli vso svojo armado ob dolgem desnem bregu največje reke južne Evrope. In ravno to je bilo uzrok, da nijso mogli zabraniti Rusom pot črez Dunav.
Ali so pa morda Turki to navlašč zato storili, da bi Ruso na desnem bregu mogočne reke iznenadili, — menda z onim skrivnim planom Abdul Kerim-puše I? Videti je skoro bilo, da so hoteli naplaviti Rusom „katastrofo*, ker so jih pustili iti proti Balkanu, da bi jim odrezali pot nazaj v Rum unijo, a čo tudi so se jim pri Bjeli ustavljali, morali so se pa nazadnje umakniti jim.
Nekateri so takrat Rusom očitali, da svoje moči preveč raztresajo, da se s tem slabe, ker so pošiljali svojo vojsko na tri kraje, kajti jeden del je marširal od tod proti Trnovemu, drugi del proti Ruščuku, tretji del pa proti zapadu.
Rusi so pa le po svojej glavi delali, a nikoga za svet ne vprašali. General Gurko je kot blisk prispel do Trnovega, ia uže pri njegovoj prikazni zbežali so Turki iz strahu pred njim iz tako važne pozicije. Še večji strah jih je obletel, ko je Gurko prišel se svojo konjico v sotesko Šibko, kjer je ujel mnogo Turkov in dobil osem topov. Kedo bi si bil mislil, da bodo Rusi preje prišli črez Balkan, nego se bodo bili na severnej Bolgariji krvavi boji! — Hitro so za Gurkom marširali bataljoni pešcev črez Balkan, in turkofili so se bali, da bodo Rusi kmalu v Adrijanopelj prišli, kjer nij bilo tedaj še vse za obrambo pripravljeno, ,,1'uuf-zebn tagemilrsche bis Adriauopel umi fttufzig tageni&rache bis Konstantinopel", jo pisal „Wiener Tagblatt" tedaj.
Predno jo pa do tega prišlo, pokazul se je pri P le vni sloveči turški lev — Osman-pafta, — katerega je napal general-lieutenant Schildner Schuldner, a bil žalibože po hrabrem in Ijuteiu boji premagan. Tudi drug napad so Turki odbili.
Po teh Osmanovih zmagah smo mislili, da ne bode on pri tem ostal in le desno rusko krilo vznemirjal, temveč, da bode skušal sjediniti so z Abdul-Kerim-pašo, katerega so Rusi uže do Raz grada gnali. A po tej turškej zmagi je orožje mirovalo, to je, da nii bilo za nje večjih bitek. Hotel se je Osman naj-preje v Plevui utrditi in potem pri priložnosti poskusiti ofenzivo. A glej, ravno Plevna
je bila pozneje najnesrečnejši kraj za Osmana.
Po prvej bedi pri Plevni prišla je neti Ruse druga za Balkanom. Sulejmanova vojska, dosta močnejša od Gurkove, gnala je Ruse iz Tundže doline nazaj proti Šibki, kjer bo bo Rusi ustavili in bili hrabreje od š par ta nov v Termopilah. llojevala so nam poročila iz Šibke, ki so bila skoro ne verjetna, a oni, ki so nam popisovali boje v tej Boteaki, bili so jim priče. Na tisoče je Turkov palo. Vendar so upali naši sovražniki, da bodo Rasi izgnani iz Šibke in, če jih ne bode premogel iSulejman na jugu, bode jih od Bevero-vzhodne strani poskusil uničiti.
A vse prizadevanje bilo je zastonj, in razbita , popolno deorganizirana turška vojska morala je nehati se svojim nevspešnim početjem Ruse vedno nadlegovati. Nastal je po teh burnih bojih zopet mir. Ko je bil Abdul-Kerim-paša odstavljen in je prišel na njegovo mesto takozvani turški kunktator, Mehemod-Ali paša, (nespametna glava!), obetali bo si Turki in turkotili veliko od tega moža. In res se mu je posrečilo pregnati Ruse od reke Loma do Jantre.
In uže so zopet prorokovali nasprotniki Slovanstva Rusom neizogibljivo katastrofo, če se takoj ne vrnejo v Rumunijo in se tam ne pripravljajo na novo vojno.
A Rusi nijso poslušali teh glasov, čakali 80 mirno na gardo, ki jim je bitela na pomoč.
Po dolgej vrsti manjših bojev so si Turki počitka privoščili, in namesto, da bi bili oslabljene Ruse energično poprijeti, gledali so, kako ee je ruska armada vedno bolj večala in utrjevala. Še le ko je večji del garde na bojišče prišel, jeli so se zopet gibati, a nijso na pravem kraji Rusov potipali, kajti pri Mečki 80 se spekli. Kako so jih kregali tedaj turkotili 1 Odslej niJBO hoteli dolgo več nagajati Rusom, ki pa tudi nijso hoteli njim večje nesreče napraviti in so previdno ravnali. Zato je sledila dolga pavza miru.
V tem času bo se zbirali črni oblaki nad Plev no. Najizvrstnejši ruski vojaki pošiljali bo se pred ta kraj, kder se je imela osoda Osmanova določiti. Rusi so si Plovno manj nevarno predstavljali, ker nijso še poznali inočij modernih poljskih trdnjav, ki bo napravijo okolo onega mesta, ki se ima braniti, zato so bili prezgodaj jeli uaskakavati trdnjave okolo Plovne. Prisvojili so si Bicer po velikih izgubah in po najkrutejšem boji G r i v i c o reduto, ali dalje nij bilo mogoče priti, tako umetno utrjena je bila Plevna. To je Ruse nagibalo po nasvetu generala Tottlebna pravilno to trdnjavo oblegati in jo izstradati. In ker se to ne da na en mah storiti, čakati smo morali radovedni, kedaj se bode Osman ud al.
Kakor nam kažejo dosedanji dogodjaji na bojišči, bili so Turki povsodi malo energični, in si nijso upali na prosto polje iti bit se z Rusi, marveč vselej so iskali krajev, kdor bo brez vso nevarnosti zamogli čakati ruskih vojakov. Zajci za grmom! Mirovali so po vsakem boji, kar se nikakor no moro odobravati, ker taktika nas uči, da mora zmagovalce znati zmago uporabiti, in no sme dati časa zmaganemu, da se opomore, zbira, okrene, ker mu postajo na ta način iz nova čil, ter se mora tedaj iz nova pobijati. Da so Turki večkrat take napake delali, po vsakej bitki namestu napredovali, mirovali, zadostuje nam dovoli, kako moramo soditi o njih generalih, o  njih  eneržiji,  o splošni taktiki Osnianov.
Zato i lehko rečemo, da so bili vsi udarci, ki so zadeli Ruse v tej prvej dobi, malenkostni, ter lehko trdimo, da nijso bili Rusi Rog ve* kako nesrečni, marveč Re je naposled zanje položaj spremenil tako, da se je pričelo tolmačiti, kako bodo oni z ofenzivo najpreje Sulejmana, potem Obmana, ali nn-robe potolkli, in potem Črez Šibko in druge prehode preko Rilkana proti jugu hiteli — do sovražnikove stolice, Carigrada.
A glej ! po dolgem mirovanji, uže pot.tMn, ko so Rusi pobili krdelo Turkov in jih ujeli okolo tri tisoč, ki bo hiteli Osmanu na pomoč, vzbudil se je bil iz spanja in jo mahnil proti Eleni Sulejman, kamor ga je sreč* izpremila in mu zmago naklonila, katera pa nij dela Rusom dosta, kajti Sulejman je naredil staro napako, ker je šel, ne da bi bil energično Ruse podil proti Trnovemu, gledat v Ruščuk, menda — na uro! Kakor smo pozneje brali v jednom nemškem listu, je sam carjevič dejal, ka bi Be bilo utegnilo Sulej-manu posrečiti rusko posadko v Šibki v nevarnost Rpraviti, in tako napraviti Rusom veliko preglavice, ako bi ne bil šel na sprehod v Ruščuk. Sulejman ne pozna moderne taktike, to je.
Približali smo 83 do druge dobe, do dobo, v katerej je rusko orožje dospelo do vrhunca svojo slave, v katerej je Rus pokazal vsemu svetu, kako se morajo premagati največje težavo v vojni, v katerej je ruski vojak dokazal, ka gre njemu štet biti v prvo vrsto vojakov vseh držav, kar se tiče hrabrosti, zmožnosti, stanovitnosti, kadar jo troba za domovino žrtvovati se. Zatorej ono začudenje po vsej Evropi, ki smo ga čuli todaj.
(Korteo prih.)
Politični razgled.
Notranje* tiVželc.
V Ljubljani 9. marca.
Umrl je, kakor je nam telegram včeraj poročil, oče našega cesarja, nadvojvoda F*'#»#i*» Ittii-4'l. Star je bil črez 75 let (rojen 2. dec. 1802). Javne delavnosti se nij udeleževal. Du-nnjčnnje so ga vzlasti radi imeli zarad njegove ljubeznjivosti in skromnosti.
V fO'ifiDNrin «bor>u se je začela budgetna debata. V prihodnjih številkah hočemo prinesti posnetke iz zanimivih govorov, nekatere govore tudi po stenografičnem za pisku. V prvej seji je govoril Dnlmatinee dr. M on ti r6 slovanskega stališča. Mej drugim je rekel: „V kak položaj bi prišli S lova njo naše države, če bi na našo nesrečo vojska z Rusijo nastala. Slovanom bi bilo kakor samomor, ko hi želeli v tem slučaji zmago monarhiji in k zmagi pomagali." — Poslanec Schonerer, ustavoveren Nemec, jo ministerstvo močno napadal. Tudi iz njegovega govora hočemo glavne stvari priobčiti.
V iiii iiJ«» «lr>.iav«>.
se snide tedaj res v Berlinu in BiBmark bodo predsedoval. Da si pa Rusija ne bode pustila na tem kongresu od „Evrope" svojih krvavih pridobitev 8 besedami proč odjo/.ičiti, kakor nekateri listi pričakujejo, o tem sinemo preverjeni biti. (i >vori Be tuli, da je Turčija obljubila tudi potlej mirovne pogodbe držati se, če je kongres ne po trdi.
AtngMeS ii minister Northcote jo v parlamentu povedal 7. marca, da angleška vlada dozdaj še nema nič avtentičnih mirovnih po gojev, torej on ne moro povedati ali bodo Bolgarija segala do egejskoga morja ali ne. — Po tem tacem so vsi ti mirovni uveti, kar smo jih dozdaj brali, le bolj ugibanja.
št"liiitn*'# minister Crispi, prej predsednik zbornice, tisti mož, ki je še pred nedavnim potoval ▼ vHikej diplomatičnei misiji t B'rlin. Pariz, na Dunaj in povsod častno spreie-man bil — moral ie zdaj, komaj da jo minister postil, svoje me^to odložiti in bode najbrž p a ranca fi m kazenskega zakonika znnndel. Obdolžili so ga namreč javno po časopisih, da se j« pornčil z dvema ž^n^knma, da je torej storil zločin bignmije in v ta namen nekoga v krivo pričanje zapeljal
Iz ff*»»#v se noroča, da so papeževi švai carski vniaki G. marca naredili upor v vatikanu. Hoteli so. da so jim izplača denar, kakor je po smrti vaacega papeža navada bila. Skoro vsi so bili službo ustavili. Potem ro papežki „karabiniieriu osem švaicarskih kolovodjev v zannr deiali, ali Svajcarji so zagrabili za orožje in osvobodili ujete tovariše. Papež je potem plačal. On baje misli, vse vojaške naredbe iz vatiknna odpraviti.
„Sokolova" pusina  maskerađa v ljubljanskoj čitalnici. Pri  Sovanu  in   pri Majerji so uže štiri tedne v*e vedeli in Uganili; vse do pičtce! Kakšna in kaj bo ta. knkova in kaj bo ona; koliko bo na niei zidanega, koliko bo žameta, koliko samo tarlatana ali Rate na; vse so vedeli,  kajti  nij  ie šivnnkarice pod milim nebom, ki bi vedela in znnla molčati, kadar jej lep mlad komij pnr dobrih sladkih besedic ponudi, da izia svoie skrivnosti.   In ta vsegavednost pri Sovanu in pri Mnjerji je Regala celo tnko daleč, da človeku nij bilo treba stopiti k črevljarju  Kunstu v židovske ulice ter povprašati, kake črevljičke si je omislila ta ali ona nožica, ali bodo črevljički nizki ali visoki, in tako dalje — ne, nikakor ne, vse to se je uže lehko zvedelo. In mej takim ugibanjem in pripovedovanjem, šivanjem  in po-merjevanjem minuli so tudi zadnji štiri tedni, — pustni vtorek je bil tu.  Vsi gorenji prostori ljubljanske   čitalnice   zeleneli  in cveteli so, kakor travniki in vrtovi v novej pomladi, in pričakovali so le ptičic in  ptičkov,  ki bo bili namenjeni obljuditi jih za jedno — noč. Dekoracija   dvorano   je bila  v  istini tako okusna, kakor krasna.   Na obrobji oboka, od Btebra do stebra stalo so žive rože, jedna pri drugej,  in  tako  ustvarile  širok zelen venec okolo cele dvorane.   Mej stebri viseli so prelepi lampioni v raznih barvah, v kotih pak so stale visoke eksotične rastline.  Po stenah pa in okolo stebrov,  svečnikov in po obokih vil 8e je zopet bršlan,  radovedno gledaje v vsak kot,  za vsak  ovinek,  in tenmozeleno bliščeč v svitu stoterih lučic.   Tu in tam so mu obesili kako šemico, tnm zopet kakov epigram, izmej  katerih jih je bilo nekaj prav dobrih in dovtipnih.   Pred  takozvano „galerijo" postavljen je bil visok transparent, predstavljajoč „majko Slavo",  ki  zbira svoje sinove okolo sebe.   Nasproti tej podobi pa ste viseli v drugem koncu dvorano /ustavi Čitalnico in „Sokola".
Takoj po sodniej uri prihajalo so maska za masko, vrsta za vrst jo. In kake maske! Kdo vč Imena, iteje rode, Ki prišli ho v goativne igodo, I'. Atilco, Is Aoliilo, I •. Tebe, i/. Lakontje, Iz daljno tenuje aai| nfike, — iti tako dalje,  kakor  poje Koseški ptosto po Sckillerju.   In glej — ta jednega teh krajev je bila v istini ta lepa maska, ki jo sigurno najprej vezala in zanimala vse oči, — mi menimo namreč grki njo.   No vemo,  je-li bila Iz klusčne Atike, ali  iz stroge Lakonije, — a jedna najlepših mask bila je vsakako. Ravno
tako sta bo odlikovala črke s in čr kes inja, dve jako bogati maski, in v vsakem obziru z mnogo natančnostjo opravljeni. Velikanski, dragoceno oblečeni vitez vzbujal je občno pozornost, ko je premer jal tako rekoč s petimi stopinjami celo dvorano. Bog zna, ali so bili vitezi pred pet ali Sest sto leti res taki velikani. Mimo njega pa je frčal vsak treno-tek lep, srebrnopisan, p o noč en metulj, jako originalna maska, ki je vsakemu dopala. Pa se ve da, ponočnemu metulju ne zadostuje sama — maska, treba je tudi — „ta lenta" zanj, in to je bilo tu menda združeno. Dva Slovaka, vzlasti jeden izmej nju, vpo-rabljala sta izvrstno svoji obleki, in povsodi, koder sta so mudila, vzbujala sta ie svojim dovtipom mnogo vesolja. Sultan jo gravite-tično pulil mrzlo pipo in prijazno srečaval se se Srbom in Crnogorcem, ki sta bila letos tudi v izvenredno lepih oblekah zastopana. Par llarlekinov je skrbelo za občno veselost, in kar so ti pozabili, nadomestili ho popolnem rudeči hudiči. Ti so bili res originalne in jako lepe maske. Vzlasti mali hud i ček, ki je vstrajen bil do pete ure zjutraj, zasluži občno začudenje. Vajeni smo sicer od dotičnih gospodov, da nas vsako leto iznenadijo z dobro originalno idejo, a letošnja je bila v izpeljavi vseh vredna.
In kaj hočemo reči še o ženskih maskah ? Turkinje, mej njimi posebno jedna (rudeča), vznemirjale so marsikatero moško srce, k o-m e t je plaval mimo nas, j o kej i bo nas bičali, vrtnnrice sladko pozdravljale, boginja n o č i je mogočno stopala pred nami in drobna, temno-modra zvezda, ki je nenadoma pri svetila mimo, je očarala naše oko. Dve izborno lepi da lm a ti n ki ste imeli mnogo, mnogo Čestilcev, Poljakinje bratile so se z rusi n jami in drugimi slovanskimi de vami. Kranjica v sta rej narodnoj noši bila je nenavadna prikazen, in brezštovilo dam v „rokoko" in mnogo lepih dom i nov, mej njimi posebno jeden v belom atlasu, z vijolicami okinčan, budilo jo radovednost pri družili navadnih zemljanih, ki so samo v fraku ali črnej suknji stali okolo. — Pa kdo jih more vse našteti in orisati; bore poročevalec, ki truden in „mačjih bolesti poln" zbira misli in si ubija glavo, nij zmožen vočjega spomina. Toliko še ve, da se je križem plesalo in vrtilo, da so je pela ginljiva balada o „Turčijiin da zadnji pari ob sedmoj uri zjutraj še nijso bili pri pravi volji, iti domov. Zelen bršlan, ki vsako leto z belih sten gleda to veselo, živahno, smijočo in skakajoče gibanje, je tudi letos prav z veseljem gledal to maškerado, in ko bi poročevalec no bil tako utrujon, ko jo dru zega dne Btopil jedenkrat skozi prazno dvorano, slišal bi bil lehko, kako je zelen bršlan pripovedoval si o slovanskoj vzajemnosti, katero je „in natura" gledal prejšnji večer in o vzajemnosti vseh narodov, o kosmopolitizmu, in o politiki sploh, o mladih dekleteih in starih gardedamah, ki so po polunoči kimale, o ka-driljah in mazurkah, o Židi in satanu, o zaspanih muzikanti h in o mrzlem pišu, ki je potegnil včasi z nad galerije — in naposled morda še kaj o — ljubezni. Škoda, ros škoda, da tega nijsmo slišali — vse bi lehko tuka; Povedali. Tako pa moramo čakati uže druge — sckolske nmškerade. x.
Domače stvari.
— (|- Karel M e 1 c or.) Predvčeranjem jo v tukajšnjej hiralnici umrl penzijoniraui pro-
fesor ljubljanske gimnazije K. Me I cer. Vsi, ki so na ljubljanskoj gimnaziji študirali, imajo originalnega moža gotovo še v spominu. Na javno življenje sicer nij nikdar vplival, vendar kot velik čestilec Preširnovih poezij je marsikatero zrno v rnladeniška srca vcepil. Bodi mu zemljica lahka.
— (Umrl) je 5. t. m. v Novem mestu kornr Karel Legat 05 let t>tar, prej direktor nor malko v Ljubljani.
— (Slovensko gledališče.) Dcnes se bode predstavljal prvikrat igrokaz „Po-trogrnd in Plevna" ali ,,ruska vojska". Kot vlogo bode pel pevski zbor dramatičnoga društva „Zadn j i čas i Zri uskoga* ali „V boj!tt
— (Ruska himna v Ljubjani prepovedana.) Pri iprri, ki se bodo drevi igrala, bili bi radi naši pevci rusko himno peli, ali bilo jim je od policije prepovedano.
— (Novi kranjski dež. načelnik), g. Kal lina, je šel 7. t. ni. na Dunaj prisegat in ta teden pride v Ljubljano svojo službo prevzet
— (Imenovanje.) Deželne sodni je svetovalca dr. Fridrik Perko v Gradci in Avgust Urbas v Celji sta imenovana za višje sodni j e svetovalca.
— (Vreme.) Po več solnčnih in lepih suhih dnevih je tu pihala zadnji petek in so boto p*'ecej močna sapa. Iz Mokronoga na Dolenjskem pak bo piše 7. t. in. v „SI.": „Denea ob enoj popolulne se je poprej jasno nebo hipoma prepreglo s sivkastim! oblaki. Nastal jo blisk, močan grom in tresk, kakor po letu ob hudej vročini. Kmalu so je pa zopet nevihta razvlekla proti južnej strani. Tako zgodaj je grmljavina nenavadna."
— (Bogati Trst.) Tržaški magistrat jo v minulem letu za diic potegnol od vina 1 milijon .-153 tisoč 424 sld., od piva 30O tisoč 218 tjld., od žganju 125 tisoč 27 gld., od mesa 338 tisoč 371 gld. Vsega vkup 2 mi-li ona 117 tisoč 41 gld., to je skoraj toliko, kakor dohodki ene knježeviiie. Pa vendar ima mesto dolg in meščani pomanjkanje vsega, kar je treba; tako gospodarijo Lahi.
Razdtte vesti.
* (Sun Štefan o.) Ob času, ko so vse oči EvrOD€ obrnene v ta kraj, kjer so je sklenil mir mej Rusijo in Turčijo, mislimo, da nij odveč, nko i mi kaj o njem izpregovorimo. Tu je bil prej v palači rodo vine Dadian turški glavni stan, a sedaj jeJnamesto onega tam veliki knez Nikolaj fiuiseQl so. Ta kraj, ki bodo v listih zgodovino silne važnosti, jo znamenit, tudi po svojoj topografiji. San i-kel'aiio leži ob Belem morji, nasproti Olimpu in prin-eevskim otokom Proti, Prinkipo in Antigoni. Obdajajo ga krasni vrtovi in razsežua polia, na katerih vsakovrstno žito raste. V ohližji se dobiva najboljšo vino. Prebivalcev ima okolo 40O0, po največ Armencev in (likov, Ondije troje cerkev. Katoliška cerkev ima nekaj frančiškanov, kateri živo pod francoskim varstvom. Ostala dva božja hrama jo ustanovil Boghaa Rcy-l.)adian. No daleč od mesta delajo smodnik in lijo kanone. Tudi drugih tovaruu je dovolj tod okoli. Po železnici in po parobro dih vsak dan prihaja tija mnogo popotnikov, ki se mogO* ondi tako dobro zabavati, kakor po evropskih največjih kopališčih. Pripovedujejo, da je imo San Štefano(grški ll.igiosSt.e-fnnos) prišlo od tod, k» r je nekoč, Indijo, katera jt? vozila truplo sv. š efana, vihar na morji prisilil, da je tam prh dala Po vse) okolici, kakor tudi ob jezeiu Kučuk O.kinedžo, naliiijo se mnogo Bledij starih iu velikih mest, o čemer pričajo (»tanki stobrov, sarkofagi in nagrobni spominki. Sultani prav mnogokrat pohajajo San Slefano, a tudi drugi dostojen-stveiiiki, n. pr. nadvoj uvoda Friderik, sin uad-
vojevode Karla, princ Louitpolt Bavarski ia mnogo drugih nijso pred odhodom iz Carigrada pozabili obiskati tega kraja, kjer so jih vedno kneževski sprejemali. Predno je papež Pij IX. zašel prestol najvišjega vladarja cerkvenega, zboroval je sedanji kardinal l-'orrieri v San Štefana, k)er je nameraval zbližati iztočno cerkev z zapadno.
* (Kazni ušel.) S parnikom L!oydo-vim, ki jo včeraj v jutro prišel v Trst, prispelo je tudi 20 kaznjencev, katere je stražilo 9 žandarjev. Mej potem, ko so iz Puljav sredo večer pluli proti Trstu, je jeden kaznjencev s palube skočil v morje in je izginil v valovih. KapKan je EAUkazal, da se ladija brž ustavi, in dve uri so zastonj iskali utopljenca — a potem so odrinili dalje proti Trstu.
* (P r a k t i č n a A m e r i k a) daje nam Ev-ropcem vsak hip najboljših izgledov. Dočim mi po svojih uječah pasemo zločince ter se jim gotovo bolje godi, nego marsikomu poštenjaku, vedo si v Ameriki tudi iz hudobne-žev dobivati dobiček. Tako pošiljajo v Geor-giji vsacega kaznjenca v najem, za kar dotični njegov gospodar vsttko leto državuej kasi plača 11 dolarjev, a skrbi sam za to, da zločince silijo na delo čuvaji, ki jih stražijo. Na ta način prinašajo deželi i hudobni ljudje korist, ker gotovo oudi ne hodijo tako radi v ujete, kakor pri nas mnogi, katerim delo smrdi in so prav zadovoljni, da so pod streho, in da dobivajo pošteno hrano.
Javna zahvala.
Slavnu ljubljanska hranilnica je zopet, letos ljudski d.'viki tudi v Radotfovem lepo Hvoto, 100 gl, za revno nč not podariti blagovolila '/a ta lopi dar so b tem nHJpretronejia zahvala i<n>ka.
Vodstvu deške ipidsko dole v Hudolfovem.
j**o*i*iio.
V odgovora n<» moje »poslano* »<» g. Pehareo
v f>4. listu „Slovenskoga Naroda" cisto novodn<*ga in nedoltnega dela, da si j-i nodo'.aan toliko kot l.aliov koš /, i rosnloo vsega, kar sem jaz za obrambo BVOJSgS, hiMo žaljenega, očeta pisal, naj bodo ta izinoj drugih naveden« le tri prićo, namreč1: g. Jožo J.u0 ki Medvod, Jurij Ovajnar, sodrjni župan iz Preska, in Mat. Cjarman Ia rtoro. Tajiti to. kar je kdo -zakrivil, nij lopa navada, nuj man j spodobna pak za tuko gospode, kakor jo g. Poharoc.
(j. Pehareo se izgovarja tudi s tem, da nij več občinski svetovalec, da torej no ve in se no briga za to, kar so godi v občini. Ta izgovor j« bos, to je sofisterija, vsak otrok ve. da tuj treba biti v sroiijskoui odboru, pa so vendar lohko doli /.dražbe — posebno na tikoj stopinji, na kakoršnej jo gosp. Pehareo, ker ji« So stnirom kolikor toliko ijudd. ki ga poslušajo in ne slutijo zajca za grmom, Jedno je gotovo, to namreč, da jo pokoj in mir, ki jo toliko let bival v uasej občini, Sglrill brž, ko so jo trosp. PebaroA nosreona roka jela vtikati v našu občinske zadevo. So svojim odstopom iz sronjskoga -zastopa g o * p >d Pehareo nij popravil tega, kar ju bil prej skazil
Icproči, kadar jo voz uže v grabnu, je prepozno.
N.unon mojega 'zadnjega „poslanoga" jt bil, opozoriti občane Mcdvodsko na to, kar se godi, ob enem pa tudi gosp Poharao prod svotom povedati resnico, katuro si mu morda kak drugi ne lipa v obraz povedati.
Dalju so no bom pričkal z njim na tem potu, pač pak so utegneva, ako šo no bo miru, sročati na drug m polu. za katerega imam jaz potrebno pooblaščen jo uže v rokali. Tu naj mu rečem zadnjikrat: ,0 r O V fj S r , ostani pri kopit u".
V Mod vodah, 7. marca 1H78.
(74) Nikolu) .lamiilk.
'afriiar* ce»i«
v Ljubljani 9. marca t. L. Plsulea lioktolitir 9 gld. 4 J kr.;   — Mi ti gld. r,Q kri. — ločiunn 6 gld. 85 kr.; — oves 3 gld 41 tr.; — ajda     gbl   IS kr.; — prOSO   »*> gld.   IS kr.;
— koruza fi gola. 00 kr.; krompir 100 Kilogramov
3 gid. 'Ji kr.; — Atol hektoliter H ;ld. — kr; u isla tilograui — gl 04 kr.; — m isl   - g, t. 80 kr. —
ipeb hriien — trld. 66 kr.; — ipeb povoj m — gld 72 ki.; jajco po la/a '""-i — mleka Utor 7 *r.; gj/edume kilogram fi2 ki., — teletiiiau 50 kr., - svinjsko mesu 69 kr.; — s»'ia 100 kilogramov l gld. 9') kr.
— slame t gold. 78        — drva trda 4 k/, uiotrov
4 gold — kr.; — celita 4 gid — kr.
Franjo Železnikar,
v c*H;iEiticn<>iu |»o*loj»ji,
naznanja hI. občinstvu, da je dobil n«> v«» l»l»»ti"«> in nov«* i^a," 1***1«*, ter so prlporoAa /a isdelo* vanjo vseli krojaških dol, in obljiibujo nizke eeuo in dobro delo. («6)
Pri Slona x
Tujci.
8 marca: StalVel  iz Prage. — Fattur iz
Roko. — Frankenbergor iz Dunaja. — Brulec it Kranja. — Lungyel iz Kanižo. — Benussi iz Trsta. — JDeoibcrger, On i/. Dunaja.
Pri Malici x Giegl iz Dunaja. — Einorlo iz Italijo. — Kar/, iz Dunaja.
Razglas.
Se sodnijskim dovoljenjem se bode zapuščina dne 16. februarja 1878 v Smariji umrlega dekana gospoda Matije Broliha, katera obstoji iz: razue živine, osobito krav za pleme, najboljše vrste, volov, teličev, konj, žrebet, potem kočij, vozov, zalog sena in Blatne, pristavskega orodja, pohištva, dragutin, obleke, perila, mnogo medti in drugih stvari) v l>oiic-<l«'lj«'k duo II. marca t. 1. in sledečih dni j od (J. do 12. ure dopoludne ter od 3. do G. ure popoludne v farovžu v Čmariji na prostovoljne) javnej dražbi za gotov denar prodajala onemu, ki bode največ obljubil.
V Ljubljani, dne 1. marca 1878. C. kr. notar za sodnijskega komisarja:
(70-3)     Dr. Jarnej Suppanz.
Butova tovesa (ie), j
vsake debelosti in velikosti, •
\ za žagancc, za tako imenovane ta- J
VOlete i. t. d. se prodajejo. ♦
Blagovoljna vprašanja odgovorita J
Brata Koven, X
(73—2)     v Planini, postaja Rakek. X
Štev. 2628.
(71-3)
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da dogotovljen imenik volilcev I. skupine glavnega odbora za obdelovanje močvirja, katera sku pina posestnike močvirja in katastraluih občin Trnovo, kailovskn predmestje in Giadišče v Ljubljani, daljo otepanju vas, v okolici ljubljanskoj, obsega, od 2. do 30. marca 1878 v niagistratneiu ekspeditu leži, kjer ga v na vaduih uradnih urah slehrni lehko pregleda m kjer se tudi od 22. do 30. marca t. I. pismene ah ustne pritožbe zoper njegovo istinitost sprejemajo.
Mestni magistrat t Ljnlljaiii,
26. februarja 1878.
Dr. A. Pleika „Anticatarrhalicum"
proti Tsnkeiiiu nalioclU slišnih mren
za otrolce lan. odrasle lj-o-di. (Z n. v. c. kr. patentom od 28. marcija 1801.1. zavarovano proti ponarejanji.)
Ta čaj, prirejen na znanstvenem temelji od najbolj zdravilnih zelišč in korenin, izvrstno deluje pri vseh nahodih sliznib mren v krblju, v sapniku in njega vijuh, v pljučih, v želodci in črevih, vrlo pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter nje nožnici, tudi ublažuje okropljujoč in kri čisteč.
Dobiti jo v L j u b 1 j a n i: lekarna g. E. I.irsi hilza ; v Urade i: lekarna „zum Mob-ron" g. A. Ncibveda, Murplatz, in lekarna g. J. Ki* hlerja, LconhtLrdstrassc. — Dalje v M a-r i b o r u : lekarna g. W. Kiiniga; v Radgoni: lokama g. C. Andriemi; v L e o b n u : lekarna g. Karla Filipeka; v Celovcu: lekarna g. lliriibacherja. (105—10)
•  • - &H* g*
9 a>'—. M*£? er ©
- • • . • r- • If
i p
D
p P
ca
w
........a P* a*
........o
o M
.........ar N
F
.......... ^
w mM C/] m
O ^-Oi o <—•-i av b
j#» cr< (C cc     i*. <— rf^^ico e3 K
M m
P- eu
XUXXXXXXXXXXUKXXXXXXXXX\
I   Prodajalnica pohištva
v gra&kila iilicali mt. 73 v Cel JI.
Podpisani priporoča p. t. občinstvu, osobito visokočestitini ^x duhovnikom svojo veri kn in dobro izbrano
8m   WmW zalogo pohištva, bodisi politiranoga, lakiranega ali tapeciranega. Ob judnem prodaje m^ tudi mnogo xu kuIoiic  in.  toulcsto, li*iai tonili
in Klnmiiait ili Htolov,   kjo'iii.-i SBU oknu itd. itd , po čudovito n i z k i h conah.
On prevzema  tudi vsakovrstna tu,pooiris»liiA delu. #f ter jih doma in drugodi izvršuje točno in prav v ceno.
Nakladuino in svojo stroške zaračuna. 4^ S poštovanjem
8 Karel Nell jun.,
S     (68—2) oboj »ček. jg.
KXKXKKXKtttt*ft*ftKXK*ttKXXXX
Kupivši velikansk rudnil. AJ.paOOa*flH*ei>X*a. v Abisiniji (v Afriki) za prav nizko ceno, ter postavivši v avojej tovarni o3 novih parnih strojev, s katerimi moremo mnogo plačila, ki bi ga sicer imeli dati delavcem, prihraniti, dobili smo zilnj dobro priliko, da moromo po sedaj prodajati svoje po vaeni svotu slavljeno izdelke od A. iiaccu-isrekru. za 32% cenejše, boljšo in lepše. Vsakdo pač vč, da našo AI|>»«-c»-si*«'ltro nikoli no izgubi svoje srebrne barve, in da se ga celo najhujša kiselina no prime, kur i»1niim»iu> guruuAujcmo.
i*W~ Zuiržaue OOllO« ~^&Li
Prej. Zdoj. 6kom. Alpacca-sreLrnili žlic za kavo gl. 1.20, 1.60, v—, 2.60        gl. —.85 1.15, 1.40, 1.80 o" „       „       n      n  n jedila gl. a.—, n.60, a.40, 5.—, o,— gl.  1,40, 1.80, 8*80, 3.40, 4.—
1 velika Aljiacea-hiebnia žlica zujuliu gl. 1.50, 2.40, a.SiO. 4.—, 6.— gl.   1.—, 1.00, 2.50, il.40
1     „         ,                  „   „ mleko gl. 1-, 1.4.0, 8.80, 3.20, 4.— gl. -.70, 1.—, 1.60, 2.10, 2.C0
tfi n»ii»rkv J"tla!> nož in vilico,)
v JHIIOV  j, oS,ri„.luli 0a angl.fgl.4.50, 5.30, G.8l), 7.50, 9.— gl.   3.10, 3.70, 4.40, 5.—, 6.20 jekla ter z ročaji od Alpacca-srebraJ di   .... ...descrinili jcdal, nož)
rlIU>   in vihce, z ostrinami gl.3.50, 4.80,5.50, 6.05 odangl. jekla in z ročaji ou A.p.-sreb J
Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.— j zdulico po kr. hO, 75, 80, gkl. 1.—, 1.40; majolko za ka\o ali čaj po gld. 2.—, 8.60, 3.—, 4.—; svečniki z roči, par po gld. 8.f,0, 1U.LO, 14.—, iO.—; saliaine pusice po gid. 2.—, 2.»U, 4.— , 5.50, 7.—; saharno sipnico po kr. 60, 75, UO, gid. 1,—; skienice za kis 111 oijo po gld. 2.50, 3.«0, 4.2:>, ti.—; pušice za surovo maslo po kr. i»5, gld. 1.70, 2.80, b.-/.5, 4.— ter šo mnogobrojni  izdelki; vse za 32 °/0
VCUl-jNC   h«-i; o   dO Nl«*j.
Naročbe v provinco točno s povzetjem izvršuje
Metalhvaaren-Fabrik vou Blau & Kann
Mi 4 tir. Mt*i ln-iit*t't<iv»s/i<#.»x<' M. (38 —ti)
gl.   2.10, 3.20, il.SO, 4.75
Jetika je ozdravljiva! Radgcstski univewm&€*imi čaj
in
rožnovski malio-rastlinski celtličti,
prlporoSajo so posebno za vse, tudi /a zastarane bolezni na pljučih, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in proti začenjajo-čej se pljučnici! Veliko število priznanskih pisem ra polaga se v prepričanju.
Javne zahvale.
Gospodu J. Svivhertu, lekarju v liožnovi v Itad-goslsketn. Čestiti gospod !
Po dostanein nevarnem pljučnem vnetji mučil me je cela tri leta suhi kašelj in ponavljajoča se hripavost. Pretočeno jesen postalo j c moje žalostno stanje tako hudo, da sem cele kOBCO strdene krvi izkašljeval in trpel sem pri tem zarad prebavenja in telesno slabosti, mrzlico in ponoćno me jako slabeče potenje. Zdravnik — moj prijatelj — konsta-tiral je začetek jetike!
Po dolgem brezvspcšnem zdravenji poskusil sem vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Kndgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo uže mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabini za olajšanje suhega in žgočega kašljanja Vaše Kožnovske celtlk'ko.
V kratkoj dolu izboljšalo no je moje brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tudi moj zdravnik, kateri nikakoršnega ozdravenja nij upul.
Kašljanje nehalo je popolnem, ravno tako nijsem več kri pljuval in nehalo je tudi po-nočno potenje, povrnil se je zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo jo 1110 e slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasti-citeto.
Komaj po četiritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem s\oje ozdravenje poleg Poga jedino le Vašim pripomočkom.
Prosim VaSo blagorodjo mojej stari mnteri, katera uže četiri leta trpi na srčnem bedenji in teškem dihanji, priposlati proti poštnem povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljie malio-rastliuskih celtličkov in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in uedrago hišno zdravilo zasluženo splošno pripoznanjo pridobilo, ter ostajam b posebnim spoštovanj cm Vašemu blagorodju hvaležni
Ivan «>leryii, kaplan.
V Corhovicah 14. aprila 1875.
Gospodu lekarnarju «/. Scichertti v Itnžnori! Prosim, da mi pošljete deset zavojev svojega izvrstnega  „radgnstskega univerzalnega čaja.
Spoštljivo se bilježim
l>r. II. Kinhoru,
okrajni zdravnik.
V Eisenstadtu {na Ogorskein) 10. jul. 1876.
Od tega po zdravniškoj razloibt in predpisih pripravljeni čaj velja za 14dnovno rabo pripravljen paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna škntlja ltožnovukrh maho-rastlinskih celtličkov 60 kr. Za kolok in zavijanje pa lu kr. posebej.
Kud|g4iMlMki uiiltcrzalnl £nj in lCož-iiOVHki miilio-ruNlliiiMki <«'KlieKi dobivajo so jodiim ,e v lekarni J. N<'Ivliei'itt v ICii/.iut,i ^na Moravskom in razpošiljajo se naročila ua vso strani proti pošrnemu povzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zalogo sledeči lekarji: W. JI 11 y r v Iijubljaiii, A H e i n i t z v < slovel, \V. K ti n i g , gradsko predmestje, v illiiriburu, Anton Ned ved ntuu Muliren" m M i 1 o-s r d n i š k a lekarna v (jirailel, in 8. M i 11 e 1 b a c h v Zagrebu.
ltoy.11.nsUJI . wllli>U;i CMClM-ijll,
hitro in stalno deluje zopur trganje, prehlad, čutniško in mišično slabost vsako vrste. Originalna Steklenica 7u kr. av. velj., za kolek in zavojbo 10 kr. več. Pravu so (lobodo jedino direktno iz lekarno v Kožuovi .Moravska). (377—11)
'tjmft" ItožuovKko mudilo xu uzebo, ki vsako, tudi zastarano ozeblino izeeli naglo in gotovo. Lonček 5u kr., za kolok in povitek 10 kr. več.
l*ruvo so moro dobiti jedino uepo-Hredno iz lekarnice v Boftaovi iMoravsua;.
Ltdateij m urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisa aNaro.iue titkarnu".
^045^632