olo^ono v ootovfnl
Leto XXI., št. 24
Ljubljana, sreda 31* januarja 1940
Cena t DH
jpiOvnisrvo -luouunc. \nutiie»c - I eietor i»e> JlZt JI23 JI24 Jl£> JI Ab <nseratm >aaeiek ijubiiano Seien-oorgovo «j« - ' ei 149/ >r iSVi •'odružnicc ^o^bor Graiski tro it 1
f eietor it 4455 Jodru7-icc C.eiie Hocenovo ulico t
f eietor ii I9C <ačun' o" do si ček zavod M: l|ub liano it 17749
zhaio *soi- dan azer ooneaeljka Naročnino tnašo mesečno it din Zo inozemstvo 4C din
Uredništvo: I u bi i a no Knatlievo ulico 5 »eietor JI22 3123 3124 3125 J126 Mariboi graiski trg stev > »eieton štev 2455, Celie Strossmayerievo jlico štev I ?c!cfon štev 65
Rokopisi e ne '»ačajo
Volitve v Bolgariji
V	nedeljo, dne 28 januarja t 1. so Imeli v Bolgariji volitve v voliln;h okrožiih Sofija in Stara Zagora To sta zadnji dve volilni okrožji, v katerih volilni akt še ni bil opravljen: z njima so se potem takem zaključile volitve, ki so se pričele že 24 decembra lanskega leta ko je kot prvo volilo šumensko okrožje Tako so tedaj z zadnjo januarsko nedeljo zaključene volitve v bolgarsko sobranje, ki se mora do veliavnih ustavnih določbah sestati 24 februarja t. 1.
Ko ie vlada Georgija Kioseivanova v oktobru razpustila bolgarsko narodno skupščino ie povzročila dokaj veliko presenečenie doma in v inozemstvu saj ie bilo staro sobranie izvoljeno Sele v marcu 1933. pa je potemtakem imelo za seboi šele poldrugo leto svoje funkcije. Razpust in razpis nov;h volitev se ie tolmačil na razne načine V ospredie so se Dostavljali pred vsem zunanjepolitični nag bi ;n motivi B^lo je to v dobi, ko ie že divjala v Evrooi nova voina, hkrati oa se ie že začela uveliavliati v evropski politiki Sovietska uniia. ki je žela svoje prve. za zunanji učinek velike usp~he Dosegla ie bila Karpate ter se s tem zaletom DribVžala Podunaviu in Balkanu. dočim si ie isfočasno z eksoan-ziio v Bal+;ku gradila znova š'roko okno v svet Vse je pričakovalo, da so to šele začetki nove ruske ekspanzije pa se ie nri tpm čediiie češče imenoval tudi vzhodni del Balkana, v domnevi. da se bo želela Drav tu v bl'ž-ni; bodočnosti uveliaviti sovjetska do-lit;ka. V zvezi s temi rlomn°v"ii so trdovratno Drihaiaia tudi Doročila. da se Dleteio nove dinlomatske pomi*ne in trgov^ko-gospodarske niti med Sofijo in Moskvo.
S tak(m ozarliem o^Vnoga pologa je posegla vlada dr Kjoseivanova po ra^uctu parlamenta in razni.su nov;h vol:tev. Nič čudnega da so pog^vitno mof;vaciio nienega ukrepa zato iskali v mednarodnem področju Smatralo se je da želi imeti vlada potTHo za svoio rezerv>ano zunanio pol't;ko, za svoio smer. ki ie pomen;la oprezno mo-trenie situacije s čakajoč:m značatem Toda Dosebno iasni pogoji za tako tol-mačenie niso bili kakor se vlada Ge-o~g ia Kiose;vanova tudi sama ni želela izpostavljati ora^rnsti. da bi se preveč eks^onirala za določena g?sla v zunanji politiki.
V	tej atmosferi se 'e polagoma začelo kazati, da so bili za vlado Kioseivanova v ve1:ki meri od^čilni tudi no-tranie^^Vtični motivi Staro sobranje je nud'lo Dremalo zanesljivo oporo vladni politiki, sai nieria večina ni bila dovoli trdna Čim da\je bolj pogosto so prihajali glasovi, da želi vlada v zunanienol;tično razg'bani priliki razčistiti tudi notranjo situacijo in po možnosti ojačiti svoio več:no v sobra-niu. da bi mogla, oprta nanio. voditi svoio pol;tiko na zunai in na zno+raj z večjo sigurno^tio 'n stabilnos^o Prilika za volitve je bila zares dobro izbrana.
Rezultati volilne kampanie so sedaj tu. Prvi vtis. ki so ga volitve dale. Domeni potrditev Drčakovanja: povečale so in krenko oiačile vladno več:no v sobraniu Po dosedanfh poročilih podpira od celotnega števila po^ancev. ki znaša 160. nič manj ko 140 novoizvoljeni vlado Georgiia Kioseivanova To je lena, zelo krepka večina. Komaj omembe vredno jo more osporavati prinomba. ki jo ie čuti od onozicicnal-ne strani, namreč, da je med poslanci bilo v starem sobraniu in ie tudi v novem nekaj takih, ki se delajo bolj vladi nakloniene nego so dejansko Za-kai pri pravkar zakliu^en;h volitvah je bil v veljavi isti volani red kakor DODrej, a z njim je delo političnih strank toliko ko onemogočeno. Veljavni bolgarski volilni red stremi za tem da izloči polit;čne stranke in doseže ind:vidualno izb;ro ugledn;h mož za poslance. Kand:dirati smejo ljudje samo v okrajih kamor so pristojni in kier imaio volilno prav;co. S tem je bilo uveljavlianie polit:čnih voditeljev in Dronvnentn;h kand'datov zelo prizadeto Nič manj uč;nkovita ni bila druga določba po kateri sme vsak kand:dat agitirati samo sam osebno, dočim je agonija drugih oseb zani prepovedana Kakor pri volitvah v marcu 1 1938 tako je tudi sedai vlada krepko gledala na to. da so se določbe volilnega zakona točno izpolnjevale V decembru in januarju so pripovedovale vesti o številnih internaciiah vpliv nih politikov, ki so se pregrešili zoper stroge določbe volilnega zakona, kar je seveda oorabMala opozicija za hude obdolžitve na račun režima.
V	novem sobraniu rszoolaga vladaš trdno več:no Oporiciia šteje sicer nekai krepkih glav. toda v ce^m je silno oslabljena Pozornost vzbuja, da ie opozicija posebno slabo odrezala na kmetih kjer so zem^edelski opozioi-onalci mogli nuditi komaj omembe vredni odpor Znatno močneje se je
Bolgariia in Balkanska zveza
Bolgariia za mirno ureditev vseh vprašani s sosedniimi državami ter ohranitev miru in varovanie stroge nevtralnosti balkanskih driav
Beograd, 30. jan (—bv—) V tukajšnjih bolgarskih krogih zasledujejo z velikim za-limanjem priprave za bližnji sestanek stalnega sveta Balkanske zveze, pri čemei poudarjajo, da sedanja miroljubna politika Bolgarije ob dobri volji vseh odgovornih činiteljev na Balkanu ne more biti nobena jvira za čim tesnejšo povezanost balkanskih držav v čuvanju obeh osnovnih dobrin: balkanskega miru in nevtralnosti Bolgarija je v zadnjem času dala dovolj dokazov o upoštevanju teh dveh najvišj'h nalog. Prav poslednje Darlam?ntarne volitve v Bolgariji, ki so dale vladi dr Kjoseivanova ogromno večino so nedvoumno potrdile da odgovarj.-i polit;ka miru in nevtralnosti. ki io zastopa b lgar^ka vlada razoploženju najširših bolgarskih mas. V tem je po mnenju tukajšniih bolgarskih krogov glavni pomen poslednjih parlamentarnih volitev
Prav tako se poudarjajo vsi doSrdan.il naperi Bolgarije za mirno ureditev vseh vprašanj s sosednjimi državami in postavitev odnošajev z nj:mi na trdne prijateljske osnove. Ce se sedaj zatrjuje da beo-graiska konferenca ne more prinesti nič novega je to glede na bolgarsko pričakovanje nekoliko premalo povedano kaiti nič novega pomeni lahko prav tako vztrajanje ori politiki, za katero se ie odločila tudi Bolgariia kakor tudi vztraianie pri politiki ki ne bi np^eva:a do.-edanjih dokazov bolgarske dobre volje
B"n Madžarska ne bzsti zastopani
Sof!ja 30 ian br "Zora« ob;av1ja danes dokončne informacije iz zanesliivih virov da Bolgarija na beograjski konf r°nc; stilnega sveta Balkanske zveze ne bo zas'o-para po svojrm diplomatskem opa-/ova'cn. Tudi Madžarska ne bo ooslala svojega opazovalca v Beograd ker hoče na ta način pokazati, da si glede na Balkanske zvezo noče vezati rok.
OJhai gtCke J^lagacije
Atene, 30. jan b. Grška delegacija za zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze ie nocoj pod vodstvom nrnistrskega predsednika in zunanjega ministra Metaxasa odpotovala v Beograd.
Ja nI se nič
Curih. 30 jan z. »Neue Zurcher Zei-tung« ugotav'ja v daljših poroči,lh. da še zmerom ni nikakih simptomov o popu'ča-nju Rumunije napram Bolgiriji m Madžarski. čeprav je pr.čakovati da bo Rumunija spremenila svojo taktiko lugoslo-vensko posredovanje ki je bile v Bukarešti sicer prijazno sprejeto še ni rodilo uspeha Tudi o kakem italijanskem neposrednem posredovanju med Madžarsko in Rumunijo še ni nikakih vidnejših znakov. Verietno pa je da balkanske države ,ame ne bi rade videle, da bi Rumunija v resnici pristala na avtonomijo Transilvanije in Dobrudže. ker bi bil s tem u^var en pre-cedenčni primer za enake koncesije. k: bi jih tudi ostale ba'kanske države morale dati manjšinam na svojem ozemlju.
Pariški tisk o pomenu sestanka
Pariz, 30 jan. p Tisk objavlja tudi danes bližnji komentarje o bližnji balkanski konferenci. Več listov jih hkratu objavlja pod enakim naslovom: še vedno Balkan.
Glavni problem, ki ga bodo obravnavali po mnenju pariškega tiska na beograjski konferenci, bo položaj Rumunije. Balkanska zveza lahko ubere v tem pogledu dve poti: pogajanja z Nemčijo za realizacijo nemških gospodarskih zahtev, ali pa odklonitev slehernega kompromisa. Nekateri pariški listi so mnenja, da bodo v Beogradu skušali najti kompromis med obema možnostima. Le v primeru kakšnega direktnega napada na eno aH drugo balkansko državo bo bržkone zavzeto stališče skupnega odpora. Vendar s tem še nI rečeno. da bodo Imeli sklepi beograjske konference znača j vojaške zveze. Pri vsem tem bo v vsakem primeru Turčija igrala važno vlogo.
Beograd bo na drugI strani skn^l no-voljno posredovati med Romunijo ln Madžarsko že glede na dobre odnošaje, ki jih
upirala opozicija v mestn;h okrajih, kjer je priDomogla do zmage celo prav rad;kalnim politikom. Vsekakor ie značilno. da je komunistična levica dosegla vel;k u9oeh zlasti v Sofiji, pa da ie sploh v cpozicionalnih vrstah v osprediu Seveda so ti rezultati bolj pomembni za mero poltenega razpoloženja v deželi, nego za karakteristiko sedanjega političnega razmerja v sobranju.
Volitve v novo bolgarsko zbornico so prinesle potemtakem elemen+e stabilnosti v bolgarsko politično življenje Vlada Georgiia Kioseivanova si je l niimi utrdila položaj in onrta na trdno večino bo mogla posvetiti mirno pozornost uveljavljen ju dosedanjih smernic v odnoša.fh do sosedov in v celotnem razpletu evropske političnf situacije.
Ima v zadnjem časn t Budimpešto. Italija nedvomno ne bo odrekla pri tem svoje podpore. Istočasno je računati s tem, da bo Italija še nadalje podpirala Nemčijo v pogledu njenih gospodarskih aspiracij v Rumuniji.
Današnji »Jour« naglaša, da bo komunike. ki bo izdan o beograjski konferenci nedvomno naglasll politiko nevtralnosti in želje, da bi balkanske države storile vse v prilog balkanskega In občega miru. Ker bodo na dnevnem redu tudi vprašanja gospodarskega značaja, pa je v vsakem primeru pričakovati, da se bodo na beograjski konferenci odločili za vrsto ukrepov, ki bodo omogočili vsem članicam zveze skupne nabave orožja in surovin.
Ni izključeno, da bo ustanovljen Slrfil gospodarski blok, ki bi mu mogel služiti kot vzor angleško-franeosko gospodarski blok. Tako gospodarsko sodelovanje bi lahko postalo izhodna točka povsem novih prilik na Balkanu. Na vsak način bo ustanovljena gospodarska komisija, ki ji bodo poverjena dela za pripravo izvedbe na konferenci načelno sprejetih sklepov.
Prlcrk&vanfs Italije
Rim, 30. jan o. Program konference j stalnega sveta Balkanske zveze smatra Italijanski tisk kot konstruktiven, čeprav še nI bil objavljen, ker po službenih poročilih in izjavah odgovornih ministrov ne more biti dvoma, da bodo države Balkanske zveze solidarno potrdile svojo odločnost nadaljevati politiko stroge nevtralnosti, da se ohrani in ojači mir v Podunavju in na Balkanu. Balkanska zveza spremlja pri tem z zaupanjem posredovalno akcijo za ureditev madžarsko-rumunskih in rumunsko-bol^arskih odnosov Vi jo izvaja Italija s sodelovanjem svojih balkanskih prijate-
ljev. Glede na to se smatra kot verjetno da bodo na konferenci v Beogradu izvrše na koristna prizadevanja za postopno ure ditev političnln m gospodarskih vprašanj ki bi bila v neposredno korist za končne konsolidacijo položaja na jugovzhodi Evrope.
Nevtralnost držav v balkansko-podu navskem pasu bo v sedanjem evropskem konfliktu predstavljala izhodno točko za vzpostavitev sodelovanja vseh držav na tem področju, ker smatrata prav tako kakor države Balkanske zveze tudi Madžarska Ir Bolgarija, da predstavlja politika stroge nevtralnosti najboljše jamstvo za zaščito njihovih življenskih interesov. V tem pogledu se bo mogla na konferenci Balkanske zveze določiti skupna podlaga za nadaljnji razvoj položaja v tem delu Evrope, ki je ostal obvarovan pred vojno, pa bodo v zvezi s tem države Balkanske zveze potrdile svojo nevtralnost napram bojujočim se silam in izrazile skupna stremljenja, da čimbolj ojačijo konstruktivne odnose dobrega sosedstva z drugimi balkanskimi in podunavskimi državami.
Kot ugoden znak, da se bo mogel položaj razvijat) v soglasju z miroljubnimi smernicami italijanske politike, se smatra odločitev rumunske vlade, da bo v pričetku prihodnjega mesca pričela eosporturska pogajanja z Madžarsko. Bolgarijo in Jugoslavijo.
B:rba za B lkan
Rim 30 jan z Kakor presojajo rukai <-nj' nolit-čn' krog- se diplomantka borb.1 med nbema vojsku« >č'iiia «e taboroma v Podunaviu m na Ba'kanu rada'iuje z vso srditostjo Memčua <zvaja pritisk s seve ra zavezn-k' od juga
»Giornale d'ltalia« je danes spričo bliž
nje beograjske konference stalnega sveta Balkanske zveze objavil članek, v katerem že v naslovu nag!a;a da se italijanska nolitika povsen sklada s politiko Balkanske zveze Italija želi. da bi se odrinili s rega področja vplivi s severa m juga. V Rimu je izzvala veliko zadovoljstvo pol-uradna izjava jugoslovenske vlade, ki se v svoji pobtiki očitne noče opreti ne na -no. ne na drugo stran ter je v svoji iz-javi zato imjnila le Italiio, ter se nadvse askavo izrazila o italijanskem prizadevanju za -n r v jugovzhodni Evropi.
Kontrola produkcije nafte v Rumuniji
Bukarešta. 30 jan. s. (Reuter) Ob priliki inavguracije prof. Netc kot predsednika nove petrolejske komisije je govoril danes rumunski trgovinski minister Angele-scu. Poudaril je. da ukrepi rumunske vlade glede kotrole produkcije in prodaje petroleja ne zasledujejo nobenih drugih namenov, nego da skrbt za naciona'ne potrebe Rumunije. Vsa druga poročila so popolnoma napačna Rumunija je trdno od'o-čena. da brani svoje neodvisnost in da vo-d- politiko nevtralnosti v svojem gospodarstvu. brez tujega vpliva. Petro'ej je bistvene važnosti za rumunske vojsko, ki je zopet sama v teh neni'rn;h časih posebnega pomena za Rumunijo M nister je še na-g'asil, da je potrebno povečati v Rumuniji produkcijo petroleja V svojem odgovoru je deja! prof Neta. da ima novo ustanovljena komisija namen, da koordinira produkcijo razdelitev m uporabo petroleja za rumunsko vojsko in nacionalno gospodarstvo.

HITLEH m OBLETNICI REŽIMA
K^ncalar Hittsr je sncci po daljšem času zopet govoril na \eiikem zborovanju v Berlinu in predvsem reagiral na Churchilla ve govore
Berlin. 30 ja" br Dasi je bilo prvotno napovedano, da letos v Nemčiji ne bodo proslavili obletnice narodno socialistične ga režama in da bodo odpadle vse prosla ve. je bilo v zadnjem trenutku sklenjeno da se priredi v Berlinu veliko manifesta cijsko zborovanje, na katerem bc envoril tudi kan-e^r Hitler Narodno socialistič n£ organizacije so v ta namen organizirale v športni pa^či ogromno zborovanje V večini je bila zastopana mladina Zboro vanje je bilo namenieno predvsem notra-ny propagandi in se tudi Hitler ni mnogo bavil z zunaniepolitičnimi prob'emi. mar več se ie omejil na to. da ie s p'Vi-imi opazkami ironiziral sovnre anpripSkjb in francoskih državnikov iz zadnje dobe.
Zborovanie ie otvoril nrnpapp^dni minister Gobbe1? s kratkim nagovorom v katerem je nagiašal so1! Varnost npm^ean narnda s kanrpiaripm Hitler^m Takoi nato ie povzel besedo kanneiar H;t'er ki ie govoril kakor po navadi, skorai eni uro. V uvodu govora se ie spominja dogodkov ob prevzemu nh'act? in primer ia1 prpiSnip ctpi-Mp povodne Nem^HP s se daniim narodno snniaijcfčnim rp^n-mrn ki ie vce državno in iavno j™-1 'onje orga pi-7irql do pocV^nie podrnhnopti.
Prehajajoč na vojno, je Hitler naglasi! da se mora Nemčija odnosno narodni socializem, boriti sedai proti istim nasprotnikom kakor nekoč. V spoznanju, da bo Nemčija dosegla le toUko, kolikor si bo z lastno močjo izvojevala. se je narodno socialistični režim na to borbo skrbno pri piavil. Po prevzemu oblasti se je začelo oboroževanje v največjem obsegu in je bila uvedena splošna vojaška obveznost Leta 1936 je sledila zasedba Porenja. leta 1937 se je začeTa izvajati gospodarska šti-ri'etka. 1938 je sledila priključitev Avstrije in Sudetov, leta 1939 pa se je Nem čija zavarovala proti vsem sovražnikom, ki so sedaj pokazali svoj pravi obraz. Nemčiia se dobro zaveda da bi njeni sovražniki radi zopet razkosali Nemčijo in ustvarili tak položaj, kakršen je bil leta 1648. ko je bila Nemčija razkosana in razde1 iena.
Ko sem leta 1933 prevzel ob^st mi je bilo jasno, da nam svoboda ne bo poklo-njena. marveč da si jo moramo izvojevati Zavedali smo se, da borba ni končana, marveč da se šele pričenja v mnogo večjem obsegu. Vse. kar smo od takrat dalje storili, je bilo samo sredstvo za dosego našega cilja, to je popolne osvoboditve nemškega naroda. Stranka, razne formacije, vojska, mornarica, letalstvo, vse to, kar smo ustvarili na tem področju, ni bilo cilj samemu sebi, marveč samo sredstvo z? dosego vrhovnega cilja 2e leta 1938 smo spoznali, da bo prišlo do vojne Danes nihče več ne dvomi, da so Angleži in Francozi hoteli vojno. Sedaj sami priznavajo, da bi bila Poljska pristala na sporazum, toda oni tega niso dopustili, marveč so hoteli vojno. Kakor se nismo nikdar umikali pred notranjimi nasprotniki, marveč smo vsako borbo sprejeli, tako tudi danes Angliji in Franciji odgovarjamo Hoteli ste borbo, evo ie!
Prva faza v tej voini ie bila polif^noga enačaja Mi smo si morali zavarovati hrbet Z Italijo 1e Nemčija že dolgo vodna isto politiko Zato z njo sporazum nI bil težak in tudi danes nas veže enako tesno
j priia'elis1vo S «nnrazninom ? Pnsijo pa smo si uslvaiili varno zaledje Svetopisemski pridigar Chamberlain si je mesce in mesce zaman prizadeval da bi =k'enil ? ateistom Stalinom zavezniftvo Meni se : je tc posrečilo in razumem če so sedai zaradi tega d'vii Sto let ie Nemčiia ži-| ve'a »• miru 7 Rusijo, zakaj ne bi bilo tako ] Midi v bodoče.
KMnb ancripškpmn iametvu te	nd-
| lična voi=ka v IP dneh zbrisala poljsko iržavo z zemljevida.
Sedai se nr:čenia dni«*' d°l voine Go-sjwd Choreh'11 žp komai čaka na to Po svovh sofri'dn'Vih in t»«M sam izraža nna-nie da co bo ?°d">i kon*n<-> v^nHarlp TO^Ifl voina z homhami	bodo nri tem
žrtve ženske in otroci M' smo to deli in smo «p na to dobro nrinr^vMi Gospod Chorobill ip np^avnn poroča1 k^i v" it a storili /&n<*l:ia in P^ann^a v fph no^ih mesecih Zd; se mi oa da nima nitj pojma kaj ie v tem času storila šele Nemčija Morda mislijo, da smo med tem spaH Vemškemu narodu lahko samo iziavim. da smo mi v teh net:h mesecih izvrš li ogromno delo spričo katerega izgine vse. kar mo storili vseh 7 let narodno socialistič-'ega režima
Angleška propaganda zlasti po radiu lokazuje da io vodijo pripadniki n-r da ki se že tisoč let ni voiskoval kaiti zdi se mi. da ie zadnja, dokazana vojna maka-oejcev že davno izgubila svojo vojaško vzgojno vrednost Mi na propagando že poznamo iz prejšnjih izkušeni in bomo z njo prav tako opravili kakor smo opravili s
propagando ist:h li"d: v N^mč'-}1' sami Sfar pregovor pravi, kdor je ud-rjen s slepo'o. tega hoče Bog uničiti. Dočim smo se prej borili proti temu samo kot stranka, se bo-! rimo danes s silo svojega orož a N:mč;ja i e danes največja svetovna sila Ce go;pcd : Daladier še dvomi v njeno moč in trd-o povezano nemško skupnost in ča še upa. da se bo dal nemški narod ponovno razdvojiti. potem se strahovito meti Morda mu bodo že v najkrajšem času pojasn:le to divizije onih istih Avstrijcev, ki so mu sedaj tako zelo pri srcu. Nemški nared :n njegova vojska sta že v minuli svetovni vojni podala dokaze brezprimernega junaštva in bosta to tradicijo tembo'.j nadaljevala sedaj ko je ves nemški narod sistematično vzgojen v narodno srcialis' čn m duhu Nemški narod in jaz kot njeg:v voditelj sva popolnoma soglasna v tem, da ni več nobenega sporazuma brez popolnega priznanja vseh nemških zahtev in pravic.
Nemški narod mi je poklonil svoje zaupanje in jaz se bom tega zaupanja izkazal vrednega kakor v preteklosti, tako tudi v bodočnosti. Današnja generacija se dobro zaveda, da je nositeljica usode Nemčije in nemškega naroda, njegove bodočnosti ali njegovega pogina, če nas hočejo naši nasprotniki uničiti, jim nato odgovar-,1%n-c: Nemčija ne bo nikdar propadla, marveč bo dokončno zmagala. Ob pričetku osmega leta narodno socialističnega režima so srca vsega nemškega naroda usme- -"ena v bodočnost. Nemškemu naro-I du hočemo služiti, zanj se hočemo boriti ' do končne zmage in do zadnje kaplje krvL
Gospodarska p^ajaija mzd Nemčijo in Italijo
Vprašanje Izmenjave železniškega matA?iala in dobav nemškega premoga I tal ji
Rim, 30 jan. j (Havas) šef gospodarske sekcije pri nemškem zunanjem ministru dr. C.odius bo ostal še nekaj dni v Rimu. Kakor zatrjujejo iz dobro poučenih virov, znači podaljšanje bivanja dr. Clo-dlusa v Italiji, da so med Italijo in Nemčijo v teku gospodarski razgovori daleko-sežne važnosti. Kakor trdijo isti krogi, ima Clodius v Rimu enako misijo, kakor jo je Imel pri svojem posetu v Bukarešti. Nemčija bo preko Clodlusa predlagala vrsto novih ukrepov, ki naj primorejo k čim večjemu razmahu gospodarskih odnošajev med Nemčijo ln Italijo. Navzlic temu, da se zaenkrat o nemških predlogih Italiji čuva stroga tajnost, vedo omenjeni informirani krogi vseeno povedati, da si bo Clodius prizadeval urediti v prvi vrsti dva važna gospodarska problema:
1. vprašanje Izmenjave železniškega materiala In 2. vpraSanje dobav nemškega premoga ItalijL
Ker Nemčija sl'no trni na ne*nst<ri«»n1u zadostnega železniškega voznega parka, bo skušala doseči od Italije povračilo vsal do-tlfinih železniških vagonov, ki Jih Je Italija dobila lz nemškega voznega parka. Glede dobav nemškega premoga Italiji bo
Nemčija vztrajala na tem, da izvrši Italija transporte z lastnim železniškim materialom. Glede oskrbovanja Italije s premogom — Italija je v zadnjem času krila že nad 50% svojih potreb' iz nemških premogovnikov — zatrjujejo v omenjenih poučenih krogih, da je pomanjkanje premoga v Italiji slej ko prej zelo občutno. Nemški transporti po morju so blokirani, na drugi strani pa se angleške paroplovne družbe že od početka vojne branijo prevzeti jamstvo za transporte angleškega premoga v Italijo. Tega je deloma kriva nevarnost pomorske plovbe zaradi min, deloma pa pomorska kontrola, ki transporte silno zakasnjuje. Zaradi teh nevšečnosti mora Italija svoj premog uvažati v čedalje večji množini preko Brennerja iz Nemčije, kar je pa zadnji čas spet zelo otežko-čeno zaradi pomanjkanja vagonov. V poučenih krogih zatrjujejo, da postaja vprašanje oskrbe Italije s premogom že tako pereče, da bo m^mln biti energično urejeno v najkrajšem času.
-NSERIRAJTE V „JUTRU" !
Napad! nemških bombnikov
na angleške trgovske ladje
Po nemškem poročilu je bilo v ponedeljek in torek uničenih skupno 9, po angleškem poročilu pa 8 ladij
Berlin. 30 januarja AA (DNB) V okviru izvidniških poletov so nemške letalske sile napadle 29 januarja na Severnem morju sovražne konvoje oboroženih trgovskih in patrolnih ladij Navzlic močnemu sovražnikovemu obrambnemu ognju ter njegovim lovskim letalom Je bilo uničenih 7 trgovskih oboroženih ladij in dve patrol-ni ladji Pn Hartlepolu je bilo sestreljeno sovražno lovsko letalo Vsa nemška letala ki so se udeležila borbe so se vrnila nepoškodovana v oporišča.
London. 30 ianuarja. AA flHavas) Nem-šk* letalske sile so potopile včeraj naslednja angleške trgovske ladie: »Miriam«, »Atol«. »Monareh«, Penisbrin«, »Stam-burn«. »Oterpool«, »Nitsley« in »VVelpa-teh«.
London. 30 jan s. fReuter) Danes so nemška letala na isti način kakor včeraj ponovila svoje napade na trgovske ladje vse od škotske obale pa do Kenta. Zopet so stopila proti njim v akcijo angleška lovska letaia. ki so zasledovala sovražnika. dokler ga niso pregnala od obale. Po dosedanj:h podatkih je bilo najmanj eno nemško letalo sestreljeno, drugo, tipa Heinckel pa je imelo poškodovano en top, ko je zbežalo v oblake.
Podatki o povzročeni škodi in o napadenih ladjah še manjkajo. Doslej ie znano samo. da je bila napadena približno 1.000-tonska angleška ladja »Jose Oueen«. ki je poslala kliče na pomoč in javila, da ie bila v njeni bližini napadena še druga angleška ladja.
Žrtve pomurske V3fsie
v preteklem tednu
London. 30 jan. j. fReuter). Oficielna lista angleške admiral:tete o izgubah v pomorski vojni izkazuje za m nuli teden, ki se je končal v nedeljo 28 t. m. ob polnoči naslednje število potopljenih ladij V celoti je sovražnik potopil 13 parnlkov s skupno tonažo 29.101 ton. med temi so bili en angleški parmk dva franco-ka. 10 pa nevtralnih. Tri večje nevtralne ladja s skupno tonažo 13.001 ton, potopljene v treh prejšnjih dnevih, v tem seznamu niso vpo-števane Od skupnega trgovinskega bro-dovja zavezniških sil in nevtralnih d žav. k: je plulo v konvoj:h. ni bilo pretekli teden potopljenih niti 2%.
Angleško in francosko kontrolno bro-dovje je doslej v celoti zaplenilo 21 nemških ladij s skupno tonažo 89.000 ton Tri nemške iadje s skupno tonažo 14 037 ton so bile od zavezniškega kontrolnega bro-dovja potopljene. Doslej zasežene oziroma od lastne posadke potopljene nemške ladje tvorijo že 5% celokupne nem"ke trgovinske mornarice. Nadaljnjih 29°4 nemške mornarice je še zmerom blokiranih v raznih nevtralnih lukah.
London. 30 jan. j. (Reuter) Švedska trgovinska mornarica je imela pretekli teden rekordne izgube od kar traja sedanja vojna in so znašale švedske izgube v celoti 16.000 ton.
23 zavezniških petre! 2 jj skih ladij potopljenih
Berlin, 30. januarja. AA. (DNB) Od začetka vojne sta zapadni velesili izgubili skupno 23 petroleiskih ladij s skuono tonažo 171.207 ton. Od tega je izgubila Anglija 22 ladij s skupno tonažo 157.092 ton,
Francija pa samo eno, toda največjo. •>Emil Miguet« (14.115 ton).
Koliko rušilcev so dosedaj izgubili Angleži
London, 30 jan. j (Reuter) Nemško ofici-elno poročilo, ki navaja da so Nemci doslej potopili že osem angleških rušilcev, ni
točno Med potopljenimi rušilci navajajo Nemci tudi rušilec »Vicar«, ki v angleški mornarici sploh ne eksistira. Trije drugi rušilci, ki jih nemško poročilo navaja kot potopljene in sicer »Viscount«, »Jersey« in »Mohawk«, še zmerom opravljajo svoje službo.
Velike izgube Norveške
London. 30. januarja, s. (Reuter) Zopet so bile zadnje dni potopljene tri večje nevtralne ladje, in sicer vse od nemških podmornic brez svarila. Predvsem je bila torpedirana 2.700 tonska danska ladja »En-gland«. Samo en član posadke se je rešil. Istotako je postala žrtev torpeda nemške podmornice 1.500 tonska norveška ladja »Rosangen« in 800 tonska 1 norveška ladju »Tarell«. Iz prve so se rešili samo trije mornarji.
V norveških krogih poudarjajo, da je imela Norveška doslej že zelo velike izgube v pomorski vojni in da ie izgubila celo več mož nego voiujoče se stranke v bojih na zapadni fronti.
Po uradnih podatkih je bilo doslej od začetka vojne dalje potopljenih ob angleški obali že 114 nevtralnih trgovinskih ladij Samo ena od teh je potovala v an-gteškem konvoju.
Naplavljena trupla članov pss^ke ,.Exmouthaw
London. 30 januarja. AA (Reuter) Včeraj je morje naplavilo 15 trupel, za katere se smatra da so člani posadke potopljenega angleškega rušilca »Exmoutha« Na obali so našli tudi deskr. na kateri se je dala prečitati beseda »Exmouth«.
Razdejanja blodeče mine
London. 30 jan j (Reuteri Neka blode-:a morska mina je zadela ob obrambni nasip nekega angleškega kopališča ob vzhodni angleški obali in je povzročila znal no škodo. Mina je razdrla večji odsek nas'pa Vse šipe v oknih naivečiega kopališkega hotela je utrl zračni pritisk Eksplozija je povzročila precej škode tudi na raznih vilah v okolici. Železni drobci eksplodirane mine so se vsipali 300 m daleč po okolici in jih je padlo večje število tudi v ulicah kopališča.
6 bomb na litovsko la5jo
London, 30 jan. j (Reuter) Litovski par nik »Tautmila« ki so ga včeraj bombardirala nemška letala se je danes dopoldne potopil Še prej so rešili s Da mika prednjega člana posadke, ki-je ostal na ladji in ki pripoveduje, da so nemška letala vrg'a na litovski parnik v celoti 6 bomb Štiri so padle na krov. dve pa sta udarili poleg ladje v morje. Od bomb je ladja d b'la izredno hude poškrdbe in je bilo takoj očitno. da ne bo vzdržala nad vodo P3cadka se je začela takoj vkrcavati na čolne Od-plulo pa je samo 16 mož ker je bilo d-u-gih 7 od eksplozij, ki so jih povzio*ile nemške bombe, ubitih Mornar ki je bil zadnji rešen s potapljaj če se ladje ie pomotoma ostal na panrku k»r so naj1 rže odhajajoči mornarji sm?1' ' Ia je mrtev
V nekaterih odsekih lc|irča 3£vafc*•■■»:	akcije
na z&p
Pariz. 30 jan j. (Havas) Komunike generalnega štaba pravi, da na fronti ni bilo nrb.-mega pomembnega dogodka. Včeraj so bile tako francoske čete na kopnem, kakor tudi francosko letalstvo aktivne samo v dopoldanskih urah, ker je popoldne začelo zelo močno snežiti. Tekom dopoldneva so francoske topniške baterije zlasti v Voge-zih ter ob Renu obstreljevale na več krajih nemgke pionirske čete ter nemški tren. Nemško topništvo je odgovarjalo na francosko obstreljevanje in tako se je na obeh straneh fronte razvil živahen topniški dvoboj.
Let^^ko poveHofvo na	<5trnnph
spustilo v zrak veliko število izvidniških avionov ki so imeli nalogo frtorr^firati bojno črto. Vreme je bilo namreč za te vrste fotografskih posnetkov nenavadno ugodno, ker je srednje debela plast svežega sno^a prir-omogla. da so se v ostrih kontrastih videla tudi najmanjša pota in steze, kakor seveda tudi utrdbene zgradbe ln strelski jarki. Med izvldniškimi letali v zraku ni prišlo do spopadov.
Berlin, 30. jan. AA. (DNB1. Na zahodnem boMšču ni bilo važnih dogodkov, le ponekod so se od'irrali kraje/ni artilerijski dvoboji. Nemški letalci so bili zelo delovni ter so izvedli celo vrsto drznih poletov nad britansko vzhodno oba'0 ter na.padli oborožene trgovske ladje in britanske pa-trolne ladje. Nemški letalci so leteli tudi nad škotsko obalo. Ugotovljeno je. da so bile vse britanske trgovske ladje oborožene. Britanske oba^ske baterije protiletalsko topništvo in lovska letala so zaman poskušala preprečiti polet nemških letal in so ta opravila svojo nalogo. Prišlo je tudi do spopadov v zraku in je bilo pri tej priliki sestreljeno eno angleško letalo.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 30. jan. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 293. vojno poročilo: Nič omembe vrednega.
Izgub-2 angleške vojske v Franciji
London, 30 jan. s. (Reuter) Novi vojni minister Stan'ev je sporoči, danes v spod nji zbornici da bo jutri objavljena prva lista žrtev anglerke ekspedietjske vojske Te liste bedo objavljene odslej v gotovih presledkih, ne da bi dajale točnejše podatke kdaj so posamezni vojaki padli ali bili ranjeni, kakor tudi ne o okoliščinah, v ka-
terih ie je to zgo li'( V vsaVt m primer b;.do oba^t' obvestile o žrt.ah naiprt svojce Lista ki bo jutr ib'av'iena ob sega prib'ižno 40 imen mrtv.b n ranic-nd in velja za čas do "M decembra od začet ka vojne dalje Nadalje bo obiav'jen h nri bližno 700 smrtnih žrtev raznh nesreč in bolezni, ki so se primerile v ana'e k' voj ski tako v Angliji kakoi 'udi v Franciji Vujni nvnister je poudaril da so te števil ke izgub nizke v primeru z velikim številon vojakov.
Beg treh nemških letalcev z lukseniffur?,w??» ozojrJja
Luksemburg. 10 ian i (Reuter) P in-* je pri'etelo nad mesto Hosingon na Luk sembur'kem nem'ko izvidniško leta'o k' je nekaj časa v maihn: višini kr žilo naJ mestom, nato pa se >pustilo na tla v od daljenosti 3 km od nem;ke meje. Ko je tri članska posadka letala zvedela, da se naha ja na nevtralmh tleh. ie takoi zopet poena la motor in pobegnila proti nem-"ki meji.
N&tmka letala nad Holandsko
Amsterdam, 30. jan. s. (Reuter). Nemška letala so snoči preletela severovzhodno in srednjo Holandsko. Holandska lovska letala so se dvignila in jih pregnala. Tudi protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo Holandska vlada je vložila zaradi incidenta pri nemški vladi protest.
200 bombnikov naročenih v Kaliforniji
New York, 30. jan. s (Reuter) Iz Kalifornije poročajo, da je dobila tovarna letal Lockhead naročila za 200 bombnikov naj, novejšega tipa za angleško vojsko. Vrednost naročila znaša 4 in pol milijona angleških funtov Letala novega tipa so mnogo hitrejša in bolje konstruirana nego druga.
Nesreča municijskega vlaka pred Siegfriedovo črto
Basel, 30. jan. s. (Reuter). O včerajšnji železniški nesreči, ki se je pripetila tik pred g'avnimi utrdbami Siegfr^edove črte poro čajo sedaj, da je imela vcči. obse« nego je bilo prvotno javljeno Trč;la sta dva vlaka od katerih je eden vozil municijo Bilo je več eksplozij. Nesreča je zahtevala tudi več človeških žrtev. Proga še vedno ni očiščena.
Vprašanje razširjenja vojne
Ženeva. 30 jan s (Havas). »Tribune dt l^ausanne« se bavi z možnostjo nemškega napada na Belgijo in Roiandsk ter pravi ia nt b- mogli biti načrt- za tak napad nič drugačni, nego so bili leta 1914. Napad pa se je že tedaj ponesrečil, čeravno so bil nogoji zanj tedaj mnogo boljši nego so ianes Zaradi tega je tr^ha smatrati, da b' bilo okrajno nespametno od nemškega gene ralnega štaba, da bi se odločil za tako ak cijo.
Istotako je list skeptičen glede vesti, da m Nemčija hotela napast' Švedsko in Norveško. Na eni strani bi tak napad še bolj ogorčil svetovno javno mnenje proti Nem čiji, na drugi strani pa bi se potem tud' »hladili odnošaji med Moskvo in Berlinom .Mi namreč jasno, kakšen smisel naj bi ime la vsa sovjetska akcija na Finskem če bi se medtem Nemčija utrdila na Švedskem in Norveškem in presekala sovjetski Rusiji pot do atlantskih pristanišč.
Kanadski delež na vojnih izdatkih
Ottavva, 30. jan. s. (Reuter). Ob priliki otvoritve vežbanja letalcev iz angleškega imperija javljajo, da bo nosila Kanada približno 60% procentov vseh stroškov vežbanja, ki so preračunani na 120 milijonov funtov. Kanada razpolaga sama z vsem aluminijem, jeklom, premogom in tudi radijem, ki je za letalstvo potreben. Tstotako Ima skoro vse potrebne surovine za izdelovanje munici,je.
Mi se sntsje nm proti-komunistični blok
Rim, 30. jan. j. (Havas). Poročila raznih angleških in jnnonskih listov, da snuje italijanski zunanji minister grof Ciano nov protikomunistični blok ter da je v tej zvezi že stavil neke konkretne predloge Japonskemu poslaniku v Rimu. z merodajne-ga mesta odločno zavračajo.
Povrstek poslanika See&sa v Moskvo
London, 30. jan AA. (Reuter). Kakor se je zvedelo, se bo prihodnji mesec britanski veleposlanik sir VVilliam Seeds vrnil v Moskvo. VVilliam Seeds je vzel krajši dopust ln je odpotoval iz Moskve že v novem letu.
Nemški vozovi za rumisnsko nafto
Bukarešta, 30. Jan. A A. (Havas). Uprava nemških žele?nic je poslala v Rumunijo 120 lokomotiv in 2.000 vagonov da bi se pospešil transport rumunskerra petroleja v Nemčijo Ta ukrep je bil potieben zaradi tega. ker Rumunija ne razpolaga z zadostnim številom vagonov, da bi zadovoljila notranje potrebe in potrebe izvoza.
V*er2ka murna z vsemi mclnostro-
Was)ilngton, 30 jan s. (Reuter ) Ko je utemeljeval pred mornmiško komisijo reprezentančne zbornice danes nove kredite za mornarico, je izjavil mornariški minister Edison, da morajo Zedinjene države v svojih pripravah računati tudi z možnostjo poraza Anglije in Francije v sedanji vojni. Dejal je, da mora Amerika biti pripravljena, da bi v takem primeru bile tudi sedanje pri •''■♦oljske vojaške sile Anglije in Fran^je uporabljene od zmagovalcev rivti njej.
S+* " H	_•
,•.■ r ;'r.a ziiaa
v 2 *t*lca
Riga, 30 ian a \ (Havas) *Trzli val .j je ztiwel t>a''iske p ajme. je po. -.iočll . ia T etonn'-->m §tevi ne motnje V ve'- zad j h dneh je tempe aHire v Rigi padla poi 0 stopenj poj ničlo, na vzhodnem Leton kem pa se je živo srebro spustilo do 44 •topenj Pred pr'st«>n!5čem T/bivo je mor ie zamrznilo 20 km da'eč. V pris'mlšču samem je led debel nad pol metra. Vlaki ;majo ve'ike za-; rde Mnogo telefonskih in r^ojavlh prog je pretrgamh. V zadnjih 24 u*ah je bila pretrgana tudi proga r Moskvo. K ivnom in Berlinom. Nad 50% avtobusnih prog je ostalo brez prometa Ker so ceste 7°' m ne s snegom Vsp l jud ?kp In src*- šole so zaprte zaradi mra Ta že več dni.
KvMjZ v A liliji
L<»nf'cn. 30. jan. s. (Reuter). Prometne lepa-iHke zaradi neu^. 'nega vremena v Angliji še vedno n;'so prrn^ha'e škotska je z Izjemo mort-ke poti ob vzho "ni obali pc<poln~mvi odrezana od ostalega sveta. Via ki med škotsko ln Anglijo vozijo z ogromnimi zamudam' Brzovlak iz Glosgc\va v London, ki je odpeljal v nedeljo ob 10. dopoldne, je dospel na c:lj šele v ponedeljek opo noči z *28umo zamudo. Nov »rekord« pa je postavil danes brzovlak v obratni smeri ki je voz;l lz Londona v Glasgow celo 45 ur. Tudi g cer so zamude po 10 ur pri vlakih običajne. Tudi promet Londona s predmestji 5e ni popolnoma reguliran, čeprav se ga je posrečilo nekolike izboljšati. Preb valstvu so bila zaradi prometnih težav izdana posebna navodila. Tako je bilo prebivalstvo n°ipro-5eno, da naj štec?: z elektriko in pl:nom in se poslužuje bolj ovčjega mesa nego govedine. Izdano je bilo tudi opozorilo, da bo morda nastalo pomanjkanje v nekaterih živilih in da naj se preb valstvo poslužuje pač onih živil, ki bodo na r&Zipo-lago. Uporaba premoga je bila zopet začasno raconlrana, dokler ne prenehajo prometne težave. Od jutri dalje bodo vozili posebni vlaki s premogom, da zadostijo vsaj najnujnejše potiebe.
Uničevanje Slnskili mest
200 sovjetskih letal bombardiralo 33 Hnskih mest in povzročilo vel ita opustošenja
Helsinki, 30. jan. s. (Reuter). Po uradn h odatkih je okrog 200 FovjetEkih letal vče-aj bombardiralo 33 finskih mest in vrglo ".anje okrog 800 bomb. 33 ci.il stov je bilo .bitih. 60 pa ranjenih. Povzrtčena je b la clika škoda. Smatrajo, da so b li včeiaj-inji sovjetski napadi morda najhujši v teku vojne. Mnogo hiš je porušenih, ali pa o pričele goreti. Zlasti je trpelo mesto Vbo. Neka bomba je zadela voz cestne železnice, v katerem so se nahajali še potniki. Mnogi izmed njih so bili ubiti. V mnogih krajih so sovjetska letala obstreljevala civilno preb;valstvo s strojnicami V Viborgu so sovjetski letalci razdejali tamošnjo vojaško bolnico. Med ubitimi je več ranjenih vojakov, strežnic in en zdravnik.
Finci so sestrelili včeraj 21 sovjetskih letal, deloma s protiletalski mi topovi, deloma s svojimi lovskimi letali.
Uradno sedaj potrjujejo, da je finsko letalstvo bombardiralo neko sovje-sko luko in neko železniško križišče. Po zasebn:h poročilih je luka, ki je bila bombardirana. Kronštat.
Ogorčeni boji ob Ladoškem jezeru
Helsinki. 30. jan. s. (Reuter). Na front: na severovzhodu Ladoškega jezera se nadaljujejo zelo ogorčeni boji Fincem se je posrečilo zavzeti nekaj novih postojank.
Moskovsko vojno poročilo
Moskva. 30. jan. AA. (Havas). Agencija Tas poroča, da po poročilu vrhovnega po-veljništva leningrad=kega vojaškega okrožja 29. januarja ni bilo nobenih d-godkov na bojišču. Sovjetsko letalstvo ie izvršilo izvidniške polete ter pri tem zbilo sedem sovražnih letal.
Vorošllov m fronti
Talin, 30. ;an. 3. (Finska tel. ag.) Po zanesljivih informacijah se sovjetski vojni minister maršal Voroš lov že mudi na fronti ln v ^spremstvu višjih častn kov pregleduje sovjetske postojanke. Vojnega ministra spremljajo tudi posebni .oddelki p->-1 cije, ki skrbe za njegovo varnost. Pot, po kateri potuje drže iz vim-stnih razlogov v največji tajnosti. Ni še ^nauio,
kdaj se bo Vorošilov vrnil v Moskvo dat osebno poioča Stal nu in vladi o r<.«ult? tih sve ega inspekc jskega potovanja.
Zaščita Leningrada
He^iiiKi, 30. jan. s. (krnska tel ag.) Po poicčJih iz sovjetske Rusije so sovjetske oblasti izdale pesebne varnostne u krope za letalsko zašč to Leningrada.
Meskva pripravlja
H3V0 ofenzivo
Helsinki, 30. jan. s. (Associated Press). Sovjetski bombniki so danes dopoldne zopet napadli mesto Viborg. Letalski alarm je trajal od 11.50 do 13.30. Ker sovjetska letala zadnje dni Viborg neprescano napadajo. smatrajo inozemsk. opczovalci. da se pripravlja na Karelski zemeljski ož ni kjer je zadnjih 14 dni vladal primercima mir, nova ve Kita sovjetska ofenziva. Sovjetski bombni napadi na Viborg imajo očitno nrjmen. da preprečijo finskim četam na fronti dovoz in zvezo z zale'.jem.
Na Ladožkem jezeru so sovjetske čete poskusile napad po zaledeneJi povi"šin: jezera na finsko utrdbo Fort Mansi. Sovjetske čete so b-le odbite in so imele velike žrtve.
Finska belo močra knjiga o pogajanjih z Rusijo
Hehlnki, 30. jan. br. Vlada je danes objavila belo-modro knjigo, v kateri je zbranih 35 dokumentov o predvojnih pogajanjih med Finsko in sovjetsko Rusijo. Dokumenti nai bi dokazovali pravilnost moralnih, političnih in pravnih osnov, na katere je Finska opirala svoje stališče pri pogajanjih. Več objavljenih dokumentov doslej javnosti še ni bilo znanih.
Danske rodbine za Hnske begunce
Kodanj, 30. jan. s. (F nska tel. ag.) Finski minister za socialno politiko Pade-borg, ki se mudi v skandinavskih državah, da organ žira pomoč za finsko prebivalstvo, je odpotoval iz Kodanja sedaj v Oslo. Pred svojim odhodom je Izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultati svojega obiska v danski prestolnici.
5000 danskih rodbin Je stavilo svoje domove na razpolago ra. fnsike begun.ee.
Važni razgovnd
med švedsko In Anglijo
Organizacija »omoči Finski in vpra^a»je švedskih dobav Nemč ji — Angleški predlogi
Sfn.V|,olrn 30 1an j (Havas) Iz dhbro čenih švedskih in anuleških k o?ov poročajo. da se vrše ta čas med Švedsko in Anglijo s posredovanjem diplomatskih za-stopn kov važni razgovori katerih težišče so nafrti o organizaciji in intenziviranju pomoči Finski. Aneliia ie v tei zvezi baje stavila razne pn?dloge kako bi se da! pospešiti tranzit voinega materiala in prostovoljcev iz zaveznikih držav preko Skandinavije na Finsko.
Drugo poglavje razgovorov med Anglijo in Švedsko pa se tiče blaga, ki ga Švedska dobavlja Nemčiji, kai je v navzkrižju z načrti angleške gospodarske voj ke proti Nemčiji. V prvi vrsti si prizadeva Anelija odvrniti v drugo smer dobave Šved kega železa Nemčiji in je v tej zvezi baje že stavila neke precizne predlose V dobro poučenih krogih zatriujejo da je Anglija >javila Švedski da je t:dno odločena voditi brez b?irno gospodarsko vojno prot: Nemčiji da oa se bo ozirala na težave, ki so jim zaradi tega izpostaviiene razne nevtralne države An?Iiia bo skušala te države čim bolj zaščitit; pred kvarn;m; posledicami gosp darske vojne prav tako pa jim je pripravi'ena nri«k«r;ti na pomoč v nevarnostih, kj jim groze tako z n< mške,
kakor tudi s Sovjetske strani. Isti poučeni
krogi zaključujejo svoje informacije s pripombo. da bodo neke dolečbe o tej zaščiti vnešene tudi v trgovinsko pogodbo med Anglijo in Švedsko.
P^ostovoljfia milica na Švedskem
Stockliclm. 30. jan. j. (Havas). Kakor poroča oficiozni list »Socialdemokraten«, je vrhovni poveljnik švedske vlade general Thornell v svojem, na švedsko vlado naslovljenem referatu o švedski vojaški pripravljenosti omenil tudi, da se pripravlja organizacija prostovo'jske milice, ki ji bo poverjena obramba dežele. Prostovoljske čete bodo pod kontrolo vojaških oblastev. Minister naredne obrambe je izjavil, da švedska vlada sedaj to vprašanje vsestransko proučuje. »Socialdemokraten« pripominja. da bo imela švedska prostovolj ka vojska iste dolžnosti, kakor jih imajo finski prostovoljci in da bo sestavljena samo iz ljudi, ki niso zavezani aktivni vojaški službi. Na drugi strani poroda list. da se je ustanovil poseben odbor, ki mu bo poverjena agitacija za vstopanie v novo ustanovljeno švedsko prostovoljsko vojsko.
Kons: snr i
| (M " "
h mej ! Rc^varijfc .j^ane«
Tragična smrt poljskega učenjaka
Kodanj, 30. Januarja AA. (Havas) »Extrabladet« poroča, da je znani poljski učenjak prof. Sledlecki. znan po svojih delih za Izpopolnitev podmornic, umrl v koncentracijskem taborišču v Dachehausenu.
mei Nemci j t in češko
Beograd. 30. jan s. (Havas) Nemška viada je obvestila vlade balkanskih d-žav. da bo češko moravski protek*orat v marcu ali apriu inkorporiran ne-nšk.-;mu carinskemu sistemu. Vse trgovinske pogodbe s protektoratom bodo 1. ap"ila izgubile svojo veljavo. Nemška vlada je izrazila upanje da bodo balkanske države pristale na pogajanja za ureditev novih gospodarskih odnošajev b protektoratom.
N«m inc"tlent; v Pragi
London, 30 jan. z. Kakor poroča agencija »United Press« Je prišlo včeraj na Vaclavskih Namestth v Pragi do novega resnega Incidenta Ob tej priliki je bilo aretirano 24 Cehov. Narodno socialistični zaščitni oddelki so priredili parado, pri kateri je sodelovalo okrog 2.000 mož. Precejšnja množica ljudi si je ogledovala nastop teh oddelkov. Nekaj Cehov pa se v smislu predpisov ni odkrilo, ko so korakali mimo njih praporščaki z razvitimi prapori. Prišlo je do demonstracij In aretacij.
Nadalje poroča agencija, da je poleg nekdanjega finančnega ministra Nečasa zbežal v Francijo tudi bivši češkoslovaški general Najman. Nadalje je zapustilo deželo okrog 20 nekdanjih višjih oficirjev. Aretiran je bil nekdanji kancelar dr. ša-mal, ki Je star 74 let. Očitajo mu, da Je bil v stikih z neko tajno organizacijo češke opozicije.
Nova slovaška
severna msja
B-atfslava, 30. Jan. A A. (DNB). Slovaški zunanji minister Durčanski in nem*ki poslanik sta včeraj v zunanjem min'str-stvu Izmerila ratlfikaciiske listine o nemško-slovaški obmejni pogodbi, sklenjeni 21. novembra 1939 v Berlinu. S tem je zdaj tudi forma'no potrjena nova elova-i ška severna meja.
Sibenik, 30. jan. o. Za dviganje rušilca j »Ljub'jane« se je poleg Tripkovičeve tvrdke iz Trsta javilo sedaj tudi podjetje Ni-1 kole Žica iz Splita. Kakor pa vst kaže, bo predvsem prcvzca dviganje potopljenega rušilca vejna mc rnarica sama, ki se bo tujih podjetij pos'uževa'a samo za pomoč. Na konferenci strokovnjakov pod predsedstvom admira'a Poliča je tvrdka Zic demonstrirala svoj novi sistem dviganja potopljenih ladij ter je predlagala, naj se uporabi tudi pri rušdlcu »Ljubljani«. Za sedaj še ni od'oceno na kak način bodo rušilec dvignili.
Kar^renca škcfov v Zagrebu
Zagreb, 30 jan. o. Dopo'dnc se je pričela pod predsedstvom zagreb:kega nadškofa dr. Stepinca seja poslovnega odbora jugo-slovenskega katoliškega episkopata. Na posvetovanje so prišli tudi nad kof dr. Uj-čič iz Beograda, nad kof dr. Šarič iz Sarajeva, škofje dr. Bcnifačič iz Splita, dr. Rozman iz Ljubljane, dr. Nvaradi iz Kri-ževcev, dr. Mileta iz Šibenika, dr. Srebr-nič s Krka in dr. Bur č iz Senja. Pos'ovni odbor razpravlja o aktualnih cerkvenih zadevah. Posvetovanja bodo trajala dva dneva.
G3leb iz Hcls:nkov ustreljen na Jadranu
Split, 30. jan. o. V bližini Novigrada so ustrelili galeba, o katerem so ugotovili, da je priletel iz Helsinkov, ker so našli na njegovi nogi prstan z značko tamošnjega zoološkega vrta.
Vremenska napoved
Zemunska: Hud mraz na severni polovici države. Oblačno po vsej kraljevini. Velika pooblačenost in rahlo naletavanje snega samo ponekod, v prvi vrsti v aeve-rozapadnih krajih.
Naši kraji in ljudje
Skupna smrt cceta in sina
Pretresljiv dogodek v Jelšanah v reški pokrajini
Reka, 30. januarja
V Jel-anah (re ka pokrajina) je že tri leta boleha! 7<Metni Josip h ro I Sesreča pa je hotela, da ]e dne i t m. nenadno obolel na pljučnici njegov sin Josip Frol, star 44 let Med sinovo kratko, a mučno boleznijo je oče ki se že dalj časa ni dvignil iz postelje nenadno vstal odprl vrata v sinovo sobo m se ustavil ob sinov, postelji. Pri-
, okrog je novica o skupni smrti očeta m si-i na \ zbudia iskreno obžalovanje Pokojni Josip Frol starejši je bil 30 let cerkovnik in starešina jelšanske farne cerkve Bil je v resnici vrl m* ž, ki je vedno zvesto in pravično opravljal svojo službo. Ko ga je bolezen priklenila na posteljo, ga je zvesto nadomeščal sin vse dotlej, ko je tudi njega napadla bolezen.
zor ie bi! pretresljiv. Močno izčrpani oče, ki se je s poslednjo življenjsko silo držal pokonci, ie nem stal ob hudo bolnem sinu. kakor da ga hoče vpra"ati, ah je že pripravljen da pojdeta skupno v grob Domača so jeh očeta tolažiti, da sm nikakor ni slab in da se mu bo stanje gotovo kmalu obrnilo na bolje
Poto'ažen se je oče vrnil na svojo bolniško posteljo Življenjska sila je popustila in ie jel starček takoj umirati. Naslednji dan ob 4 zjutraj je izdihni' svojo blago dušo Ni minila cela ura ko se je tudi nje govemu sinu stanje naenkrat poslabšalo in je odšel za očetom v večnost. Daleč na-
Dne 14. t. m. popoldne je pričal skupni pogreb kako čislana sta bi'a draga pokojnika Iz vseh vasi jeKanske fare se je zbirala množica ljudi. Žalostno so zapeli zvonovi. V zadnji pozdrav se je otožno oglasila »Vigred« Prikazali sta se dve krsti pred hišo, blagoslovitev sta opravila duhovnika gg Perkan in Zgur Vsa množica ie sledila pokojnikoma do skupnega groba kjer je bridko zadonela v slovo žalostink-.i »Blagor mu. .« Sin je zapustil bolehno mater in ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Skupno umrlima očetu in sinu bo trajno ohranjen lep spomin. Hudo prizadetim svojcem pa velja tudi naše odkritosrčno sožalje!
Starši v grob, otroci k sosedom
Turoben pogreb po plazu zasutih zakoncev Ranerjev
Maribor, 30. januarja
V ponedeljkovi številki »Jutra« smo lzč.pno poročali o pretresljivi smrtni nesreči vrh Sv. Urbana na našem obmejnem Kozaku. ki je terjala življenje vzornih zakoncev 441etnega posestnika Josipa Ra-nerja in njegove 291etne žene Marije. Včeraj popoldne ju je velika množica Kamni-čarov sosedov in tudi Mariborčanov spremila na zadnji peti iz Joštove h:še vrh Sv. Uibar.a na tamošnje pokopališče Ves potek pogreba ie nudil pretresljivo sliko, ob nmehnem joku 4 sirot so se orosile oči vseb pcg^ebcev V toplih besedah je nesrečnima žrtvama zime spregovoril v slo-
vo kamniški župnik g. Munda domači pevci a so ubrano zapeli žalostinko Bil je pogreb, kakršnega vrh Sv Urbana še niso videli.
Usodo štirih nepreskrbljenih sirot: 10 letne Marije, 91etne Elice 61etne Anice in 31etnega Ivančka bo vzela sedaj v svoje roke kamniška občina Kamniški župan g Lorenčič bo skušal zadevo urediti tako. da bodo po enega otroka prevzeli sorodniki o-:~oma bližni sosedje Sorodniki ki bodo prevzeli domačijo, bodo obvezani za skrb in dobro vzgojo nesrečnih otrok ki jih je usodno naključje tako rano oropalo ljubljenih staršev.
Žrtev velikega pltesu pri Zavrču
T jI dni so o&kofravali viniearko Terezijo Bratuševo
Maribor, 30. januarja
fte je obmejna javnost pod vtisom pretres! :ve tragedije pri Sv Urbanu na Koz aku katere žrtvi sta postala Jos. Ra-nei in ž?na Marija. 2e je prispela danes v M; ibor vest o slični usodi ki ie doletela vir^črrko Terezijo Bratuievo iz Korenjaka o r- "i vrču
E*-? tuševa je. kakor običajno, kadar je za 'el sneg čistila od snega dohod k hiši. ki je postavljena ob strmem pobočju ha'oškcga gričevja Sred; ^ela pa se je s stimega brega utrgal velik plaz, ki
je revico zasul in pokopal Domači so bili v skrbeh, ko je ni bilo domov. Obšla jih je trpka slutnja, da se je moralo nekaj zgoditi. Ko lo z^gledaii v bližini hiše ogromen kun snega, so zaslutili, da lo je zasul plaz Pričeli so razkopavati sneg Kako ve'ika množina sneea se Je valila po strmem bregu proti dolini lahko razberemo ob tem. da so morali domači m sosedje I tri dna razkopavati sneg. da so prišli do truola nesrečne viničarke četudi je bila komaj meter in pol pod snegom Njeno tvuplo so prepeljali na pokopališče v Zavr-ču.
pri Sv. Križu nad Litijo
Zgorelo je gospodarsko poslopje z dvema avtoma
Sv Križ, 30 januarja
Preteklo noč nas je proti jutru vrgel iz sna plat zvona Takoj so bili ljudje iz hiš, nekateri oblečen' kar /a silo. S stolpa je klical zvon na pomoč. Gospodarsko poslopje Hranilnice in posojiln ce pod cerkvijo je bilo že vse v p'amen.h Hitro so se znašli tudi gasilci Sreča je bila le v tem, da so strehe pokrite z dcbc'o plastjo snega ,n so bili re eva'ci takoj pri rokah Gospodarsko poslopje kjer je bila garaža avto-prevozn:ka g Dolinarja, je zgorela do tal in i njo tudi dva avtomobila, ki sta slu-
žila za prevoz na progi Litija-Sv Križ Bila sta to Fordov avtobus m luksuzna 6 sedežna limuzina Tatra K sreči sta Hranilnica in g Dolinar delno zavarovana.
Vzrok požara preiskujejo orožnik' Morda se je komu zahotelo bencina Splazil se je v garažo in odvil petelina pn bencinskem kotličku, pa se mu je vžgal bencin in je tat v strahu pred nesrečo zbežal, ogenj pa se je nato razširil še rui sosednj' avto in na poslopje. Podobna nesreča se je primerila nedavno pri Boriškovih v Litiji Bo-riškovi so prišli bolj pozno domov f to-
vornim avtomobilom. Zato niso potegnili avta v garažo, temveč so ga pustili kar pod šupo Domačemu h'apcu pa je tistikrat v vžigalniku zmanjkalo bencina Ko je žara na vstal z namenom da pojde v hlev kr mit živino, se je spomnil, da bi lahko ceno prišel do bencina Dvignil je pokrov ben črnskega kotlička Ker je bila tedaj še te ma se je s svečo primaknil prav do pipice v avtu in jo je odvil. Seveda je bila nesreča neizogibna, v tistem se je bencin vnel in nato tudi avto. Se šupa je bila brž v plamenih Okoli čine kažejo, da je bil tudi pri Sv. Križu tak nerodnež. Orožniki so aretirali nekega osumljenca Škodo cenijo na 100.000 dinarjev.
Virko Bon f
Krško. 30. januarja Po kratki bolezni je včeraj popoldn* umrl v krški bolnišnici ugledni posestnik gospod Vinko Bon. Rodil se je 1876 leta na Mirni. Kmalu potem se je njegev oče preselil v Gotno vas pri Novem m?stu. Od tam je prišel v Krško, kjer se je izučil v Štan-cerjevi trgovini. Kmalu nato ie odprl na Bučki trgovino Odtod Da se je leta 1897. preselil na Rako Poleg trgovine je vodil gostilno vse do leta 1917., ko je kupil v Krškem hišo in posestvo Martina Hočevarja Odtlej se je posvetil posebno vinogradništvu.
Svoje vinograde je obdeloval z vnemo ln veseljem Uspehi niso izostali, njegov vinski pridelek ie zaslovel daleč naokrog. Njegove razstave vin na ljubljanskem velesej-mu in pri kmetijski podružnici so bile znane vsem vinskim trgovcem po Sloveniji ln je prejel razna častna priznanja Vinko Bon je bil zaveden član Sokola in gasilske čete v Krškem Gasilski četi v Krškem in Velikem Podlogu sta ea počastili za lejse zasluge s častnim članstvom. Gospod Vinko Bon pa je bil tudi eden tistih starejših mož. ki je vsakokrat ob pravem času dokazal s svojim nastopom svoje odločno napredno prepričanje Zavedal se ie. da je možatost in značajnost prva vrlina, zato ni nikoli klonil, ostal je do zadnjega zvest napredni misli Bodi mu ohranien blag spomin. ugledni rodbini pa naše iskreno sožalje!
Oče UrizevačUih Statutov
Šmarje pri Jelšah, 30. januarja Z viška svojih 75 let motri svet in življenje vedno zvest stoični filozofiji g. dr. Josip Rakež v Šmarju pr Jelšah. Rojen 31 januarja 1865 v Železni Kapli na Koroškem kjer je v Celovcu dovršil gimnazijo, je študiral medicino v Gradcu Tu je vstopil v društvo »Triglava in za Trigiavane priredil pod psevdonimom J R. Mukolovecky,
privatni docent iz Odese, sloveče križevač-ke statute. Ti statuti so bili premnogokrat kamen spotike nasprotnikom, vsi pa. ki so spoznavali njihovo praktično vrednost, jim ne bodo odrekali velikega vpliva s pozitivnimi vrednostmi Da je in bo mladina v akademskih letih hotela uživati vso aka-
pregled
Ukrajinska kultura
Euhen Onaitkvj čigar italijansko slov n co ukrarnskega jezika smo pred leti pr' kazali v našem kulturnem pregledu je izda v Rimu 17b strani velikega formata ob segajočo knj'?o »Sludi di storia e di cultu ru uerama« Znani italijanski slavist Luigi Sft/rmi je prispeval predgovor k" v njeni označuie pomen te knjige »Ze cela leta se ukrajn=ko vprašanje — začenja prof Sa v ni svoj uvod - pojavlja kdai pa kdaj na ibzorju evropske zavesti in polit:ke Ob sleh^rn' nevarnosti nevihte na bližnjem ev ropskem Vzhodu, ob vsakem močnejšem spopriemu med interesi, ki prihajajo na tem ozemlju navzkriž v ign velesil postala I kranna aktualen argument Ne gie de na vso polem ko in propagando pa dokazuje že to dejstvo koliko življenjske sile rna ukrajin?ko vpra-"anje ki se vsiljuje tudi kot odločilen činitelj ravnovesja ali nadvlade na najbol, rievra'gičnem in nemirnem področju Evrope, kjer m'ade in stare rase *tare in nove kultuie neugnano i-če jo način medsebojnega sožitja in izravnavanja .«
Knjiga E Onaekega šteje več kakor deset študij ki se vse bavijo s problemi na roda či£?ar samostoim ebstoi nekaten prav tako trdovratno zanikujejo (Ukraj.nci so de! velikoruskega naroda«) kak"r ga dru gi branijo Onaekij je kajpak njegov vneti zagovornik V prv študiji razpravlja o Ukraiini glede na njen položaj in njeno funkcijo v Evropi. Je to nekak splošen
uvod v bistvena vprašanja ukrajinskega problema Pisec ga sklepa s trditvijo. »Ukrajinsko prebivalstvo sovraži ruski komunizem vendar pa tud' ne bi hotelo priti v oblast mednarodne plutokracije Hoče bit' neodvisno v političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu Ukraj;nski narionali-zem spreiema genialno italijansko koncep cijo korporativne države • Po današnjih zemljepisno političn.h spremembah ie upra vičeno vprašanje ali še kje obstoji kot množestveno gibanie tak ukrajinski nacionalizem kakor ga označuje p'«ec teh študij? V drugi študij' se bavi Onaekij z »ukrajinskim problemom v njegovem zgodovinskem razvoju« Je to poskus sinteze ukrajinske zgodovine, zgoščen v obseg kak-?n:h 22 strani Informativno je zelo dober: izraža pa zgodovinsko gledanje ukrajinskih raziskovalcev ki nasprotuje stališču ruskih zgodovinskih šol V predavanju »Ukrajina in evropska meja« razglablja Onaekij kul turno-zgodovinsko vlogo Ukrajine v nasprotjih med Zapadom in Vzhodom V nadaljnji študiji se bav z eti ično terminologijo vzhodne Evrope: razglablja z zgodovinskega zrelišča imena Rus Poljak. Ukrajinec. kozaki dr tet kaže kako so se v teku stoletij spreminjali in kakšne težkoče zastavlja marsikje danarr>ja etnična razmejitev Zanimiv je zgodovinski članek »Napoleon in problem ukraiinske neodvisnosti« O »Zelenem klvnu« ukrajinski koloniji oa Daljnem vzhodu izvemo iz nasled-
njega sestavka zanimive podrobnosti. Vsakega slavistično zainteresiranega čitatelja bo najbolj zanimala študija »Ukrajinski jezik v rodbini slovanskih jezikov«. Piscu je za izhodišče izjava ruskega carskega ministra Valujeva I. 1876. da ukrajinski jezik »ne obstoji, ni nikdar obstojal in tudi ne bo nikdar obstojal«. Onaekij je zbral mnogo lingvističnega in filološkega gradiva, da bi obranil in jasno dokazal obstoj ukrajin-ščine kot samostojnega slovanskega jezika. V uvodu se tudi bavi z odnosom jezika tn narodnosti. Etnološki značaj ima študija: »Verovanja šege in navade ukrajinskega ljudstva v odnosu do smrti« Takisto naslednja študija, ki razpravlja o »čarobnem krogu« v verovanju in v šegah ukrajinskega ljudstva Z etnološke stran pa je posebno zanimiva študija o ostankih poganske kosmogonije v ukrajinskem folkloru. Serijo študij zaključuje priložnjstni sestavek o značaju, stremljenjih in smotrih ukrajinskih umetnikov. Ob koncu so dodane bi-bliogiafske opazke m nekatere umetniške priloge.
Za informacijo o Ukrajini in Ukrajincih ter o njih stališču bo ta knjiga italijanščine veščemu čitatelju dobro rabila.	—o.
IngcUčeve „SiroteM na odru v Ptuju
Ko je lansko leto izhajala v »Našem rodu« Ingoličeva mladinska povest »Sirote« so mladi bralci cesto izpraševali avtorja, kako se bodo dogodki razvijali in kakšen bo konec. To je dokaz, da je bila vsebina m živahen način pripovedovanja mlademu svetu zelo všeč. čeprav je zgodba realistična in delema zapušča pota mladinske literature, nr katerih še vedno leži pravljični dih. Avtor sam in režiser g. Fr. Žižek sta
demsko svobodo tudi v družabnem pogledu ji ne more zamer jati nihče in slep bi bil. kdor bi hotel to zanikati, ko vidimo, da se to dogaja v nasprotju s sprejetimi načeli tudi drugje, le v prikriti obliki. In spraviti nekako disciplino v mlado družbo, je večinoma prav težko In to se je za nekaj rodov akademske mladine posrečilo križevačkim statutom m v tem je njihova vrednost, zlasti če še dodamo njihovo domoljubno usmerjenost Da jih je priredil za slovenske prilike, je zasluga Mukolovec-kega
Po opravljenih izpitih in praktikah se je nastanil dr. Rakež dne 2 septembra 1893 v Šmarju pri Jel;ah kot praktični zdravnik ter je kot ve^čak in človekoljub skozi desetletja prina:al odrešenje tja. kjer je bila njegova pomoč in zmožnost najbolj potrebna. ne da bi bil pri tem v skrbeh, kdo in kdaj mu bo hononral njegov trud. Sam idealist se je z idealizmom posvečal svojemu idealnemu pokPcu in ga stavil vedno v službo njegovemu varstvu izročene pokrajine. Poleg svoje stroke pa je živel ves v filozofiji in svetovnem slovstvu zasledo-
val do danes tudi najmanjše in najdrobnejše pojave v našem slovstvu, za kar sta ga njegov naravnost legendarni spomin, znanje jezikov in njegova klasična naobraženost v izredni men usposabljala Tudi sam je prijel za pero in se oglašal v »Ljubljanskem Zvonu« in s posebnim stetm v Triglavanskih I listih. V sleherni družbi pa je zbuja1 občudovanje z izbranimi svojimi govori tudi v latinščini, s svojimi recitacijami iz spomina. predvsem pa s svojim mirnim, širo-kegrudnim. vseumevajočim gledanjem na svet in ljudi, na njihova dejanja in neha-nja.
Tak je bil in tak je še danes dr. Josip Rakež, morda sedaj še z bolj poudarjeno filozofijo, kajti edino z njo je mogoče ohraniti v današnjih zmešanih časih tisto mirnost gledanja, ki tako zelo odlikuje tega 75-letnega moža V Šmarju vedo vsi. kaj je storil in pomenil za Šmarje vso svojo življenjsko dobo in zate mu žele skupno z njegovimi prijatelji po vsei slovenski zemlji, da ostane še dolge vrsto let čil m zdrav kot gospod duha v ponos našega i Šmarja!
Za 700*000 din dvanajst let pokore
Podrobnosti z velike razprave proti Štefanu Friedrichu
Murska Sobota. 30 jan Razprava proti sodnemu oficialu Štefanu Friedrichu. ki ga je državno tožilstvo postavilo na zatožno klop zaradi utaje in poneverbe varstvenega denarja pri okrainem sodišču v Murski Soboti, je vzbudila veliko zanimanje Štefan Friedrich je Sobcčanec. ki je bil splošno znan. saj je tu služboval od prevrata na okrajnem sodišču N;egova aretacija pred veliko nočjo je bila prava senzacija, ki se ji pa nihče ni čudil, saj je bilo znano, kako veselo življenje ie vrd:l V začetku je karalo, da je primanjkliaja d;n 300 000. kasneje pa je ta vsota narasla na 700 000 din V izpopolnitev včerajšnjega izročila, oddanega po telefonu, nai navedemo nekaj značilnih podrobnosti
Državni tožilec je sestavil obtožnico, ki obsega 48 tipkanih strani Včerajšnja razprava je privabila pred sodišče veliko množico občinstva, ki pa ni moglo dobiti prostora v dvorani Mali senat so sestavljali predsednik okrožnega sodišča dr Semec in sodnika Prohinar in Piškur Obtožnico je zastopal državni tožilec dr Juhart. obtoženca pa le zagovarjal ex offo odvetnik Franc Bajlec.
Kaj mn očita obtožnica
Friedrich Štefan je vstopil v drž službo v avgustu 1918 in je ves čas služboval v Murski Soboti Ocene je imel vsa leta prav dobre in odlične Polee plače ie imel redne mesečne dohodke tudi kot tolmač madžarskega jezika Zlasti je mnogo zaslužil s prevajanjem zemljeknjižnih izvlečkov, ker se je zemljiška knjiga pred zedinjenjem vodila v madžarskem jeziku Bil je tudi blagajnik pri Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev kjer ie prefemal za odpravljanje poslov 550 din mesečne nagrade Obdolženec sam navaja, da so znašali njegovi dohodki pred letom 1927 mesečno okrog 4000 din. po tem letu pa le 2500 din, ker se je zaslužek na prevodih znatno zmanjšal Leta 1932. se 1e oženil. Z ena je imela 200.000 din imovine, s katero je zgradila hišo v Murski Soboti
Kljub lepim dohodkom Da se obdolženec ni zadovoljil s oiačo Državni tožilec ga slika kot lahkomiselnega človeka, ki je zgodaj začel zahajati v vesele družbe raznih omizij, kjer je igral vlogo velikega ka valirja in je plačeval za vse omizje S pivskimi tovariši je prirejal avtomobilske izlete v okolico in trosil na veliko. Za ta način življenja so mu bila potrebna <=red«tva. ki so j>resegala njegove sicer lepe dohodke. Sredstva }e dobil na okrainem sodišču, kjer je postal leta 1927 vodja nespornega oddelka in denarne knjige ter režiser Kot tak je prejemal denarne pologe in druga nakazila. To ga je pahnilo nesrečo.
Prvi poseg v državne blagajno
je izvrSil leta 1927 Tedaj je pos'al Rdeči križ iz Beograda 100 srečk na sodišče v razprodajo Srečke so se prodajale po 10 din Razpečaval jih je Friedrich ki jih le prodal 30, 70 pa pridržal zase. Plačal lih je z državnim denar<em ki ga je dvignil iz sodne blaeajne Tako ie bil storlen začetek, ki je predstavljal le vsoto 700 din. Nato so posegi v državno blagajno rasli iz dneva v dan, iz leta v leto Sprožil se ie plaz in potegnil obdolženca v prepad Najprej se je mož lotil denarja varstvenih, zapuščinskih in skrbstvenih zadev Stranke so na sodišču v njegove roke polagale denar, ki ga je obdolženec spravljal v žep Ce je kaka poslana zadeva dozorela in so bila potrebna izplačila ie poneverbe starejših za-
delo dramatizirala za ptujsko gledališče tako. da pred zastorom (ki ga ie porisal g. Fr. Mihelič z glavnimi kraji iz povesti), pripovedovalec navaja vse one stvari, ki so potrebne za razumevanje posameznih prizorov. Tako so odmori med slikami izpolnjeni in brez presledka teče pred gledalci zgodba o štirih sirotah, o Slavku Štefu, Tinčku in Treziki. ki so jih trdi gospodarji in varuhi pognali v svet s svoio brezobzirnostjo. Novi dom najdejo v slabi kolibi, ki je stala v peščeni jami nedaleč od vasi. Tam žive nekaj časa sami zase. pomagajo drug drugemu, preživljajo se z miloščino ter doživljajo vesele in žalostne prigode, dokler jih jesenske povodnji ne preženejo iz zavetišča Pri tem izgubi nema deklica Trezika življenje. Konec pa je srečen kakor je mlademu bralcu všeč 2-vljenje ostale sirote bolj ali manj osreči. Prizorišče povesti je okolica Ptuja, vanjo segajo siromaščina Haloz in težave delavcev iz mariborske okolice
V trinajstih slikah, ki delno samo ilustrirajo dejanje, delno ga pa nosijo, je režiser poudaril in razvil predvsem scenično plat igre in z raznimi efekti napravil prav uspele stvari (scena pri poduanju drevja, tjtro-ci pod kozolcem in v jami povodenj i. p.). Pri tem pa je videti, kakor bi bil glavni namen režiserja da ustvari zanimivo in svojevrstno sceno, zakaj ostali dramski elementi igrajo pn njem drugo violino. S čisto preprostimi sredstvi doseza presenetljive realistične učinke in tudi igranje je večidel skladno s tem pojmovanjem. Le tu in tam uporablja režiser namesto stvarne razlage dogodkov kakšne surrealistične kretnje, s katernni hoče marsikaj povedati, a to se mu ne posreči vselej rako. kakor si zamisli (n. pr. scena n prizor s Srakico. igre otrok v peščeni jami, odkod vaščanov
dev kril z novimi in tako odpravljal upravičence z denarjem iz novih zadev Zdaj pa zdaj so pa nastopila večja i^ačila, za katera redni dotok denarja na sod šču ni zadoščal V takih primerih se ie obdo'že-nec zatekel k realizaciji skladov, vloženih pri podružnici državne Hipotekarne banke v Ljubljani Sklep je pripravil vsakokratnemu svojemu predstojniku v pedpis. Ker je užival sloves zanesljivega in odličnega uradnika. predstojn'ki niso postali pozorni na njegove manipulacije.
Plaz se utrga ...
Lansko pomlad b: sodišče moralo i7pla-čati vsoto 161.000 din iz izvršilnega sklada v Szaparvjevi zadevi. Sklad pa je bil izčrpan in Friedrich ie sam razkril svojemu predstojniku dr Sumenjaku svoje finančne operacije na sodišču Prosil je še rok 5 dni, da si bo nabavil gotovino in pokril primanjkljaj. ki je po njegovi prvi navedbi znašal okrog 300.000 din. Rekel je. da ima pripravljen sanacijski načrt kako izplačati ta denar Seveda pa denarja ni mogel dobiti in se je dal sodišču na razpolago
Preiskava je potem trajala skoraj pol leta. ker so se jx>kazali vedno novi primanjkljaji. Vsota manjkajočega danaria v raznih fond;h je dosegla 700.000 din Priznanje pred sodniki je bilo odkrito Po celodnevni razpravi je bil Štefan Friedrich obsojen na 12 let ječe
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in drevlh, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Ogl. reg. S. br. 50474-32.
Na akademiji s plesom društva »Dom visokošolk« v soboto 4. februarja ob 20. v Kazini bo plesala ga. Bravničarjeva Dvorakov »Slovanski ples«.
od mrtve deklice). Te stvari motijo zato, ker silijo iz okvira enotne zamisli, dasi so režiserju bržkone zelo ljube. Pokazalo se je tudi, da imajo daljši prizori, ki dajejo vsaj slutiti dramatično dogajanje, mnogo večji uspeh, kakor pa kratke, nekaj stavkov obsegajoče scene, v katerih se igralci ne morejo razviti. Mladi igralci so nastopali brez zadreg, starejši pa so pokazali tudi v majhnih vlogah svoje sposobnosti in tako s svoje strani pripomogli do lepega uspeha.
Prizadevanju avtorja in režiserja gre zasluga, da je Ptuj doživel krstno predstavo te prijetne mladinske igre.
— n
Svetosavski koncert v Mariboru
Maribor je tudi letos srečno proslavil praznik sv. Save. Pravoslavna občina je priredila v veliki Sokolsk: dvorani dopoldne šolsko proslavo, zvečer pa koncert z izbranim sporedom, na katerem so sodelovali mariborski glasbeniki: gg Analol Manošev-ski, operni pevec in član mariborskega Nar. gledališča, Oton Bajde, ravnatelj marib. Glasbene matice in dr Roman Klasinec, na-stavnik Glasbene matice. Dalje orkester vojne muzike 45. pp., pomnožen s civilnii mi godbeniki, pod vodstvom g kap. Josipa V Jiraneka in moški zbor »Jadran-Nanos«, pod vodstvom g. Ubalda Vrabca, nas ta v ai-ka Glasbene matice.
Koncert je otvoril orkester in podal pod mojstrskim vodstvom g Jiraneka niegovo »Fantazijo jugoslovenskih narodnih pesmi« in Brodilov »Srpski venac« Dve čedni stvarci, ki sta tvorili posrečen uvod k uspeli proslavi. — G. A. Mano?evski nam je podal tri pesmi: a) Hrističeoo »Elegijo«, b)
Spoštovanim naročnikom
Cenjene naročnike opozarja uprava »Jutra« na položnice, ki so jih prejeli, s pro-finjo, da jih porabijo takoj prve dni februarja za vplačiio naročnine. Na sprednji strani položnice je napisati naročnikov naslov tako, kakoi se glasi na naslovnem lističu izvoda, kl ga naročnik vsakodnevno prejema po pošti. Ako želite kakršnokoli spremembo naslova, označite to na zadnji strani položnice.
S tekočo naročnino blagovolite poravnati še morebitni zaostanek lz prejšnjin mesecev, da vam ne ugasne pravica do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja. Tudi za to leto smo sklenili z zavarovalno družbo »Zedinjeno zavarovalnico« pogodbo, po kateri družba izplača svojcem smrtno ponesrečenih naročnikov posmrtnino v znesku 10.000 din. Pogoj je, da naročniki niso bili v zaostanku z naročnino.
Neizrabljene položnice, če je bila naročnina že poprej plačana, naj blagovolijo cenjeni naročniki shraniti za prihodnjo priliko ali jih izročiti znancem, ki bi se na list naročili. Ponedeljska izdaja »Jutra« se plačuje z isto položnico kakor dnevna izdaja.

D o m
UPRAVA »JUTRA«.
osti
Ra^a ne svira • • •
Cim višji so predeli naše domovine, tem hujša zima in tako nam med drugim poročajo iz Ljubnega ob Savinji: Letošnja zima tudi nam Ljubencem hudo kljubuje. Zaradi zamrzlih voda je v zastoju predvsem lesna trgovina, saj že daije časa ne Obratuje nobena žaga. Nastala je znatna brezposelnost. Edino še delajo planinski delavci pri spravilu lesa. Občutno škodo trpijo pri tem tudi naši mizarji, ki imajo po večini stroje na pogon z elektriko. Toda ta na žalost že delj časa peša in je tudi že popolnoma opešala.
Z vodstvom naše elektrarne se ne moremo vsi člani v polni meri zadovoljiti, toda uvidimo, da se ne da pomagati, tudi ne pri najboljši volji, kadar nagaja višja sila Nekateri pa drugače izražajo svojo sodbo in eden takih prizorov je vreden, j d;* ga kratko opišemo.
Preteklo soboto zvečer je obiskala predsednika in tajnika naše elektrarne več;a diužba Klicala ju je iz stanovanja. Zakaj? Takole se je glasil poziv:
—Radio v spodnjem trgu ne svlra!...
I. kako bi jim tudi sviral! Saj ni bilo mogoče poslušati radia, če so se mudPi na pohodu po trgu. Stvar pa je vendarle bHa toMko resna, da je kazalo uvesti uradne j poizvedbe, o katerih se je dognalo, da so radio razločno slišali tisti, kateri so bili — j doma. Kot delničarji in zadružniki vpra- j šujemo. ali naj se ods'e.i vedno na cesti prepiramo o tem. aH radio v posameznih j de'ih trga ne svira in ali je zato tr«-ba j hoditi koga k'irat zvečer na odgovor Kaj k'lnb zimi in vojni še živimo v idiličnih časih!
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec Kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
• Rojstni dan kralja Borisa III. Včeraj i
je bratska Bolgarija slovesno praznovala 1 rojstni dan kralja Borisa III. Pod njego- : vim modrim vladanjem in v veliki meri j po zaslugi blagopokojnega Viteškega kralj?. Aleksandra I. Zedini*e!ja se je pričela politika zbliževanja med obema slovanskima državama na Balkanu, ki io ie pred tremi leti kronala pogodba o večnem prijateljstvu. Pogodbi ie sledil solunski dogovor z nerapadalnim paktom med balkanskimi državami in politika, ki sta ji kralja Boris in Aleksander utrla pot. usnešno rapreduie Pramiku bratskega boiearskeea naroda se iskreno pridružujemo tudi Jugosloveni in posebpi še Slovenci. ki smo v teh zadniih letih navezali z bratsko sosedo nninris^npjše kulturne in gospodarskopolitične stike.
NMSIM4\ ln NAJBOLJŠA
krepilna pijača Je
BERMET — VINO
CRMMA 12 FRISKE GORE
Sremski Karlovcl — Gostilničar]' nuditt tc špeHjalitPto svojim gostom V sodčkih Od 50 l naprei g a razpošilja
B. M A R I N K O V,
Sremski Kai lovci — Eruška gora
* Proiuoc-ja. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze bo danes promoviran za dokto.ja vsega zdravilstva g. Branko Šalamun, starejši sin uglednega ptujskega odvetnika in narodnega delavca dr. Fra-n,ja ša.amuna. Miadi d^ktorand je vse počitnice in ves prosti čas zadnjih let s pridom izkoristil, da je izpopolnil svoje znanje. in je po več mescev prakticiral v Parizu Pragi in po raznih tolnišnicah d:ža-ve. Od novega leta dalje se mudi v Rimu na specialnih študijih, ki se jim misli posvetiti. in iz Rima prispe tudi na promocijo v Zagreb Mlademu zdravniku iskreno čestitamo m mu želimo najlepših uspehov v znanstveni karieri.
Pravi San Fe^ro Mat* čaj,
vzpodbuja delavnost ledvic in črevesja. — Dobi se san* v originalnih zavojih i din 5.— in din 18.—.
DROGERIJA GREGOR!
Ljubljana, Prešernova 5.
*	Novi profesorji zagi ebšKe univei ze.
Z ouilckom bana bano v ine Hr vatske je bilo na zagrebški univerzi in na ostalih za-grebšk h visokih šolah imenovanih 15 novih profesorjev iin docentov. Med njimi Je podban dr. Ivo Krbek imenovan za nono-ramega profesorja upravnega prava in načeln k dr. Vladimir Franulič za privatnega docenta denarstva na vseučilišču, načelnik dr. Milko Lamer pa za izrednega profesorja gospodarske politike in denarstva na ekonomsko-komercialni visoki šoli. Odvetnik dr. Ivo Politeo, predsednik odvetniške zbornice, pa je bil imenovan za honorarnega profesorja delovnega piava na vseučilišču.
*	Poneverba blagajnika feremide ra*e. Pred dnevi smo poročali o aretaciji Meh-me.;a Ceremide, blagajnika pri centralni direkciji državnih ruuarsk:h podjetij v Sarajevu, ki mu je preiskovalna komisija ugotovila 25.000 din primanjkljaja v blagajni. čeienrda je bil aretiran, komis ja pa je nadaljevala delo in v nekaj dneh ugotovila, da manjka v resnici 70.000 din. Čeremida je priznal, da je vsoto pcneveril ta poneverbo kril z lažnimi potrdili a denar je potrošil po večini v družbi neke znane saiajevske dame. Vsa znam nja kažejo, aa bo vsola v teku preiskave še naias'a.
*	Za skrajna je delovnega ča*n pnWl šoferjev. V nedeljo je imela strokovna organizacija poklicnih šoferjev v Z grebu, v kateri so včlanjeni pretežno šoferji, zaposleni na av.obusih, tovo.nih a.tOnObJ.lh in taksijih, svoje rb^rovanje V resoluciji so zahtevali med drugim, da se ukine revizija voznih listov, da se posp ši usta no vitev bano inske avtošole ki bo abs 1 ira-iim šoferjem omogo"l a pol žij samost j nega cbrtnika, da se v odbor za prometne nezgode in ne.-reče priiegreta tudi šofei in avtomehanik in da naj delodajalci spo . štuj^jo pravi'n:k o polag. nju šoferskega izpita ter nared',o po kateri morata delati na avtobusih in tovornih avtomobilih po dva šoferja. Z izvajanjem te naredbe bi lrhko mn^gi nezaposl.-ni šofe ji pri>li do de'a in kruha, zapo-lenim pa bi se delav nik ki znaša zdaj po 15 včasih pa tudi dr 20 ur na dan, skrčil na zakonito mero.
Prohazkovo »Zvezde žarijo pokojno« in c) Hatzejevo »U Turčina djuivodica«. Vse tri pesmi so bile podane prav lepo, samo pri drugi se je poznala majhna nesigurnost in indisponiranost. V ostalem je njegov tenorski material zelo prijeten, v višinah sicer malo preozek, zato pa v srednji m nizki legi poln in lepo zveneč, rekli bi lahko, da je baritonalen. — Celist g ravn. O Bajde je na svojem mehko zvenečem instrumentu podal tudi tri stvari in sicer: Kjujev »Scherzando« in Glazunovi »Chant [ ministre!« ter »Špansko serenado« Vse tri j skladbe so bile podane z umetni ko zrelostjo, lepim tonom in tehnično dovršenostjo. Oba solista je sprem'jal na klavirju odlično g. dr. R. Klasinc. Škoda le, da ni imel na razpo'ago boljšega instrumenta — Mo ki zbor »Jadran-Nanos« smo po fuziji. ki se je izvršila med obema društvoma. sli.:ali v novi formaciji prvič na tem koncertu in reči moram, da so mladi Nano-sovci bivši zbor Jadrana zelo okrepili s svojimi mladimi glasovi. Zbor je podal pet pesmi: a) Krstičev »Grakni gavrane«; b) Mirkovo »Na trgu«; c) Gotovčevo »Omili mi«; č) Juvančevo »S'ovan«ko pesem« in na koncu »Himno sv. Savi« Ne vem, v čigavi obdelavi je himna bila izvajana, ker je na nekaterih mestih precej oddaljena od originala To je liturgična pesem in je original, čeprav mnogo preprostejši, znatno boljši in prepnčevalnejši. Mirkova »Na trgu« in posebno še »Hirr.na sv. Save« sta bili podani preveč razvlečeno. To se je čutilo posebno pri himni, ki bi v hitrejši in krepkejši izvedbi napravila mnogo večji vtis. V ostalem pa je g. U Vrabec iz tega novega zbora napravil že mnogo Prepričani smo, da bo zborov dirigent tudi novi zbor dvignil v doglednem času na umetniško višino nekdanjega »Jadrana«.
Zdi se, da bo nedo«tatek ki sem ga grajal ob priliki zadnjega simfoničnega koncerta, to je ona nesrečna zavesa, ki prikriva
odrsko steno kvaril koncer'e tudi v bodoče Tudi ob tej pniiki smo se lahko ponov no prepričali ko''ko |e 'k l 'a celotnemu zvočnemu efektu posebno pa čelovsketnu solu.
Po polurni zamudi Sf je zbralo dokaj le po število občinstva, ki ie počastilo ta tra dicionalni koncert v proslavo velikega srbskega prosvetitelja lzvaja'ci sporeda so bili deležni s strani poslu'a!cev toplega aplavza. — Morda so bile cene vstopnic le previsoke, da se marskdo nemara prav iz tega vzroka ni mogel udeležiti lepega koncerta	Prof K Pahor
Zapiski
»Zdravniški vestnik« je s pravkar izišlo januarsko številko nastopil 12. letnik V obilno ilustriranem zvezku prinaša med drugim razpravo dr. Vladimirja Trampu-ža »Kombinacija karcinoma ženskega spolovila s karcinomo dojke«, dr Robert Blumauer razpravlja o echlnococcusu v pljučih«, dr. Bona Kune o »ulcus eruris varicosum« v kirurgiji, dr. Zvonimir šu-šteršič objavlja »Kazuistlčni doprinos k poškodbam skočnega sklepa«, dr. Slavko Rakovec pa poroča o inkrustlranem tumorju mehurja. V rubriki »VejališJe za naše strokovno besedje ln izrazje« zagovarjata cand. med. Miro Pleterskl in Marijan žllič Plečnikovo medicinsko terminologijo iz »Repe ti torija«, ki jo je podvrgel kritiki dr. M. Cernlč. Obema branilcema prof. Plečnika je takoj odgovoril kritik dr. M. Cernič. Polemika je zanimiva tudi za Jezikoslovno zainteresiranega čitatel,ia, ne samo za medicinski svet. Pisec dobro označuje smisel teh terminoloških prepirov, ko zavrača duhovno izolacijo medicinske fakultete v Ljubljani, ki se kaže tudi v terminologiji. Ne v posebnostih — sklepa dr. Cernič — ne v izolaciji je poslanstvo naše medicinske fakultete; marveč v sodelovanju z vsemi, ki hočejo in morejo sodelovati, in v poveza-
•	Planinci pozor! Izletniške vozovnice veljajo pri vožnjah na državni železnici iz Ljubljane na Gorenjsko z vlakom, ki odpelje jutri, v četrtek, ob 15.40 uri iz Lj b-ljane proti Jesen.cam in za vlak. ki pelje v petek ob 5 40 uri zjutraj proti Jesenicam Za navedena dva vlaka kupljene iz.etniške vozovnice so veljavne za povra:ek z vlakom, ki pelje iz Gorenjske na praznik d-ne 2. februaria ob 20.33 uri Navedeni vlaki imajo zveze proti Boh njski Bistrici in Pla niči. Planinci, izkoristite ugodno pr liko ter se v čim večjem številu poslužujte navedenega vlaka!
•	Trije izmed osijeskih četvorfikov umrli
Pred dnevi smo poročali o četvorčkih. k jih Je rodila 371etna Rozalija Vajdova v Retfali pri Osijeku. Od sobote do ponedeljka so trije izmed malčkov umrli, a tud za poslednjega četvorčka je malo upanja ker je zelo slabe telesne konstitucije.
•	Za zaščito ot'ok za primer vojne so darovali: Jakob Ve.bič, Dolnli Logatec 100 din; Predilnica in tkalnica d. d. Maribor 200 din; Pakiž in tovariši, Ribnica 30 din; Svečama »Pax«, Ljubljana, 100 din; Tovarna olja in lakov, Medič & Zanki. Ljubljana, 100 din; Tovarna za pliše F Eifler, Ljubljana, 30 din; Lesna industrija F. Stare, Kolovec. 50 din; Ivan Rus. Lošk; potok. 100 din; »Eta«. tovarna gorčice in konzerv, Kamnik, 30 din; Tovarna lesovine in lepenke E. Pogačnik, Brezno. 100 din. Hvala! — Unija za zaščito otrok Ljubljana.
•	Smrt zaslužnega grafičnega de'avca
V	Zagrebu je umrl v 84. letu starosti Lju-oevit Wleser, eden najstarejših zagrebških tipografov. Pokojni VVieser, ki so ga Zagrebčani tud z ulice poznali kot mar kantno pojavo, se je vse življenje z vnem' udejstvoval v strokovnem gibanju črko stavcev in njemu gre levji delež zaslug za zeradbo tipografskega doma na vogalu Primorske ulice ln Ilice.
•	Zagrebški kolporterji so se organizi rali. V nedel„o je bila v Zagrebu ustanovna skupščina Pr.ega hrvatskega društva kol-porterjev, ki so ga prodajalci ii3tov usta novili z nan.enom, da oiganizirajo med sebojno pomoč v bolezni in smrti. Pravila ki jih Je potrdila tudi banska oblast, odrejajo da kolporter ne sme biti mlajši od 16 ali starejši od 60 let.
•	Lažni akvizilcr, ki je delPl s h'pn*>zo
V	Piedavcu v bjelovaiski okolici se je pred dnevi pojavil mlad separ, ki se je izdajal za Slavka šnajderja in je nastopal kot zastopnik zcg: ehške električne centrale oziroma njene bjelova.ske upia-ve. Hodil je od hiše do h še, nagovarjal gospodarje, naj se pr Javijo za napeljavo električnega toka, in pob lal manjše ali večje zneske nc ra'un. Njegova ukvizici-ja je med kmeti v Prefavcu vzbmVla tolikšno zanimanje, da so ljudje v trumah prihajali v občinski urad in vpraševali kdaj se bo elektrifikacija začela. Ko so z občne vprašali v Bjelovaru, pa je or\&o na dan, da je bil šnajder navaden slepar Posestnici Kati Seljančevi je izmamil 750 din pod pretvezo, da mara takoj odpotovati v Krlževce, od koder bo pr nesel ve l:ko obločnico, ki bo gorela sredi Predav-ca. Pozneje je ženska pripovedovala, da jo je s svojim govorjenjem povsem hipnotiziral in jo je spravil v taksno stanje da bi mu bila dala kolikor bi bil zahteval.
•	818 000 za 20 000 din. Pred okrožn'" sodišlem v Zagiebu že nekaj tednov tečr razprava proti funkcionarjem Pučke šte dlonice, ki je s svojim poslovanjem mno žico malih in slednjih vlagateljev ukamli za vse njihove prihranke. Najbolj pretres ljiv je primer nr.iado'etne Kate Crnkovi-čeve iz Slunja. katere oče je dolga leta delal v Ameriki in hčerki zapustil za doto vložno knjižico Srbske banke. Crnkoviče-va je nujno potrebovala 20.000 din poso-1ila a ker je sama nep!sn>ena je napro sila občinskega tajnika v Slunju naj ji stvar uredi Obč'nski tajnik je na podari nekega oglasa v l:stu poiskal Pulko šte diomeo. kjer je dobil na roko posojilo 20 tisoč din, kot garancijo pa je za ožil vlož no knjlž'co Sibske banke Se Istega dne -bilo je 27 junija 1934 - je Pučka štedio-nica hranilno knj:žico, kl se Je g!as:la na 318 000 din in ki je bila po tedanjem kur-zu vredna 72 do "5 odptotkov nonvnale. -^aMe p«-odn'a za 190 832 din to'«»j samo za 60 odst o'kov Posredovalcu prodaje wi{?mu Pavlu T v''' u. je Pučka fterlioni-
izplrčala 15 000 din provizije kar pomen* pri posojilu 20 r»00 din nič mom kakoi 75 odstotkov če Dri'tejemo še sTr>-5ke ki lih je Pučka štedioniea izpla^la nekemu svojemu zast -nn:ku za potovanip v Slnnj v znr^nr 1050 din in pa čisto iz euho ker 'e kn'i*'cc p odnla 11 odstotkov ood tečajem ie banka na vpe-n počpt-ku trsnsnkciip	570 rim sfo*kov
kar pri posojilu 20000 din nikakor ne na-
nosti s svetom'mi zdravstvenimi tokovi ^meniM je še č'anek dr J P nta ja »Dr Pavid Verlec« vpra'anjp in odgovore .n vrsto preg'ednih poro Ml iz zdi a vmške^a slovstva S poroči;} o zn- nsurnih sestankih zdravn Skih društev ;n s člankom dr J Cholevve »V spomin d.eh veliki Poljakov« se zaključuje številka tega dobro urejevanega strokovnega časopsa.
Za učenje slovanskih ježkov se zavze ma v najnovejšem »G asu Matiie S. p ke« (Novi Sad) inž Gjura Petrovič, ki pi*e med drugim: »V naš:h mes'.ih in ve':ih krajih po vsej Jugos"aviji obstoje f-anco-ski, angleški in drugi klubi ki jim je poglavitni smoter učenje tujih jezikov in širjenje tuje kultuie Menim, da se re motim, če trdim, da n'mamo noben ruskega, po'jskega, češkega, sla ensk^gi kluba z enakim namenom. Tisti nava*ča-jl, kl so zapustili šo^ke k'opi, n'ma jo večidel ne časa ln ne potrpljenja da bi so učili tujih jezikov Vendar bi se našM mnogi med njimi ki bi z veseljem vstopil' v take klube, da se nauče vsaj enega izmed slovanskih 1ez:kov. Da nismo tega te doslej storili, je krivna samo na*a s'ovan-ska nemarnost.« Pisec se nadalle zavzema za idejo, da bi se v vsaki srednji Soli obvezno poučeval kakšen slovanski Jez!k vsekako pa naj bi imeli dijaki srednjih šol pri'iko, da se vsaj neobvezno nauče katerega slovanskega jezika Zdi se, da ie glede tega v Sloveniji še najboljše urejeno; pri nas ne nedostaja zaželenih klubov ali društev in tudi jez'kovni tečaji za po samezne slovanske jezike se prirejajo red no že vrsto let.
Monografijo Vojvodine le Irdalo Istori sko društvo v Novem Sadu Prva knjiga ki obravnava vojvodinsko zgodovino ot3 najstarejših časov do Vel'ke selitve, štej' skoraj 600 strani in je obilno ilustriran-
O Srbih v Dalmaciji Je IzS^ pri Ge Konu v Beogradu zgodovinska štud'1a d Luje Bakotlča: »Srbi u Dalmaciji od pad mletačke republike do uedlnjenjac
Danes nepreklicno zadnjikrat: Pretresljiv, krasen film po vsebini nesmrtne Pucci-uijeve opere. — Glavno vlogo igra in poje MauIA CEBOTABI. — Za smeh in razvedrilo: Paul Kemp in Lucie Englisch
PREMIERA MADAME BUTTERFLY
KINO UNION — TEL. 22-21
Predstave ob 16., 19. m 21. uri
Danes ob 16. in 19. uri nepreklicno zadnjikrat
Vessla pstejriha
z Micke j Rooneyjem in VVallace
Beeryjem! KINO SLOGA — TEL. 27-80
Ob 21. uri PREMIERA zabavne filmske komedije, polne humorja in iskrene življenjske vedrine:
S 5 pirsmi ©Lrcg sveta
Najveselejši film slavnega francoskega komika FERNANDELA
I BELA SMRT
| SAMO SE DANES!
Lepa živ^enjska drama polarnih lovcev! — Prekrasni naravni posnetki z Gronlanda ln Norveške. — Rene Deltgen, HJlde Sessak KINO MATICA, tel. 21-24 ob 16 , 19 in 21. uri
I
že rea'nega poslovanja. Mladoletna Kata "rnkovičeva je utrpela nad 202 000 din škode.
* Ponovno opozarjamo in vabimo na ve-iko maškarado »Vse okiogio« ki bo na pustno soboto 3. februarja v Soko skem lomu v Litiji. Sodeluje orkester »Svving lythem«. V baru in kabaretu posebna jodba. Okusna in od enem orig nalna de-toiacija bo gotovo p.esenetila vsakogar. (—)
Iz L^brjine
u — Napredni starešine pokojnemu tovarišu prof. Pavlu Grošlju. V ponedeljek zvečer so imeli napredni akademski starešine svoj tovariški večer, ki se je zlasti še pod svežim vtiskom veličastnega pogreba spremenil v svečano počaščenje pokojnega prof. dr. Pavla Grošlja. Poleg oredsednika starešinske zveze g. Ivana Vrančiča so prišli na sestanek mnogi od-'ični predstavniki napredne inteligence, med njimi univ profesorji dr Plemelj. dr. ■^aiovic in inž. Pehani. minister n. r. dr. Albert Kramer podžupan ir. Ravnihar. direktor Peisner. zastopnik Tiskovne zadruge dr. Fettich primarij prof. dr Zalokar predsednik Narodne odbrane dr Ce-ouder in dru?i. Topel spominski eovor je imel predsednik g Vranč;č Prof Prevar, direktor dr Breznik, dr Kramer. dr Fet-Hrh in dr Zalokar so iskreno obirali spomine na m'pdoctna leta ter na ozko sodelovanje ? polrnirvfc-nm nmv 78 prav z njegovim znaniern za kulturni in propvetni razvoj siovpn«:kf»<»a intelifpn^npea nara-3ča1a Vp«*er ie potepi v eloboki nietpti in tova*-;*kih spominih na nepozabnega dr. Grošlja.
Franca Mezka. ga Marija Jeras, Cesta na Loko je posala 100 din namesto cvetja pok. Antoniji Stiukelj-Ceškuti, mastna vrtnarija je pa v znamenje te odkupn ne položila na krsto preprost venec. Za pri-boljšek v stari cukrami je poslala tvrdka »Oki«, tovarna testenin na Celovški cesti 108., 30 kg makaronov: g. Bogomir Mo-toh, trgovec na Krekovem trgu, je darova! 5 kg kavine meJanice. 4 kg kavinih pridoaatkov ir 5 kg sladkorja; tvrdka Kovač, trgovina z živili na Poljanah, je poslala 30 kg čaja; pekarna I. Piskar s Tyr-ševe ceste je darovala 145 kg kruha, a veletrgovina z vinom Pio Radonič s Stare poti je darovala 11 1 vina za čaj. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom re-vežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Razstava alpin*k'h slik Eda Derža^ Ja bo odprta samo še nekaj dni, zato svetujemo kulturnemu občinstvu, da z obiskom ne odlaša. Pripominjamo, da so se dosedanji obiskovalci razstave prav pohvalno izrekli o Deržajevih delih. De:žaj razstavlja olja, akvarele in grafike. Na razstavo posebno opozarjamo naše srednje in meščansko-šolsko diiaštvo, kateremu je obisk, pod vodstvom gg. profesorjev in učiteljev omogočen proti znižani vstopnini. Za skupine je vodstvo po razstavi vedno na razpolago.
u_ Violinski koncert. V ponedeljek 5.
februarja bo ob 20. uri prvi violinski koncert letošnje koncertne sezone. Nastopila bo priznana Italijanska violinistka Lilija D"Albore. Ona je ve ika umetnica in brez dvoma najboljša violinistka med mlajšimi italijanskimi violinisti. Koncertirala je že skoraj po vsej Evropi. V Jugoslaviji je
SPORED
Društvo „Dcsn vlsokošolk" vabi na
akademijo s plešem
v nedeljo, dne 4. februarja ob 20. uri v Kazini BUFFET
JAZZ
n— Važno opozorilo za rezervne ofclr-«•• Danes bo ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice važno predavanje za rezervne ificirje V smislu naredbe komande dravske div :iiske oblasti je udeležba na tem iredavanju obvezna za vse rezervne oficirje glavnih redov (pehote artileri.ie. konjenice. inžpnjerije in letalstva) Pri vstopu je oddati ne l 8 pole nap'sano ime z vojaškim činom radi nadaljnje evidence ojne oblasti 5 seboi je prinesti »Potset-lik za rezervne oficire«.
MM««««*«««««H«M«««««M»4«M»M»*m**4
Gg. rezervni oficirji!
Vse kar potrebujete «J vsšc uniformo — dohitt najceneje pri tvrdki A. KASSIG, Miklošičeva c. 17, blizu glav. kolodvora.
u— Vi cfco rdHi-ovan.le 'j hl:anckepa nogometnega kluba Sportn klub Mars priredi na oustno soboto 3 febrjar:a v De-
avski 7b >rnic vo1 orvi spo'tni p'es Vsa Drired-.tev bo ood visokim pokroviteljstvom eosDodf. ministra vojske in mo-na-rice armijskesa senera a a Milana Di Ne-d ča. Marsovci k: so se v preteklem letu z velikim uspehom borili na relenem polju in se plasirali kot naibo\iši kb b za slo-ven=k-m ligašem so tudi to pot ponosni, da se bo ta niihova prva snortna p esna prireditev izvršila pod tako visok;m pokroviteljstvom To ie 7a p-ljan^-ki klub v njegovem komaj šestletnem ud-jstvovanju in za ves nie?ov trud in borbo za cb tanek krona in plačilo vsega, kar so člani unesli 73 živeli evoie^a klrba Pod skrbnem n?"* orstvom 'v vodstvom kh'boveffa p^d-sed '-a po^noda dr	p^rka r kl"b
j v dno nanredoval in tako bomo lahko ra i on?'no sphotn nHče ka* 7rnor° n->tin"n^ in skrbno orrravlienn delo katero bo p !š'o da i7ra-a na n-vem Marsovem plesu v Delavski zbornici.
LEPO DARILO za iiial a aH vojaka:
smo Izpopolnili s 1 Sivainin priborom z osriedalom ln poleg dobitf 4e 1 kom to letne^a mila 1 aparat za hritje. 1 čopič za oritje. 10 britvic. 1 milo za urit le 1 zobne Sčetko, 1 zobno pasto. 1 steklenico kolonske vode vse to za Din SO.— aKo želite da Vam nošliPmo pu pošti vplačajte gornii znesek plus din 4.— za prlnoročnino na ček rač 13285 ali v znamkah na naslov:
^oto Tourist — Lojze Smuč,
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8.
Protldraginjsid odbor vabi cbčin-
tvo, naj prijavlja konkretne pilmere i.ekrškov ali p: estopkov uredbe o pobijanju draginje ln brezvestne špekulacije testnemu poglavarstvu ali upravi policije, 'amo sodelovanje kenz umen tov z oblasti ah ko omogoči učinkovito izvajanje proti-raginjske uredbe v korist konsumentov. i.av tako pa tudi v varstvo trgovcev in •oducentov pred neutemeljenimi očitki, u— Za mestne reveže je darovalo osebje pošte Ljubljana I. ostanek 120 din zbirke za venec na krsto pok. vii. kontrolorja
turneja v februarju njeno prvo umetniško udejstvovanje v naši državi Koncert bo v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjiga:ni Glasbene Matice. (—)
u_ Ljubljanska filharmonija bo na svojem rednem koncertu v petek 9. febr. v unionski dvorani izvajal. Cajkovskega V. simfonijo. Smetanovo »Vltavo«. B avni-čarjevo »Belokrajinsko rapsodijo« in Bnra-novičevo plesno suito »Srce iz lecta«. Koncert bo dirigiral ravnatelj Hrvatske one-e g. Krefimir Baranovič. znani hrvatski skladatelj ln dirigent. To bo njegov prvi nastop v Ljubljani.
„_ JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20 bo v posvetovalnici seja centralnega odLora. Tajnik I.
u_ Ud "uženje brivcev In frizerjev vljudno obvešča cenjeno občinstvo kakor tudi svoje članstvo, da bodo obratovalnice v četrtek dne 1. februarja odprte do sedmih zvečer. Na Svečnico, 2. februarja, pa od doI 8. do 12. dopoidne. Uprava. ( —)
u— Zap°ra psov in mačk ukinjena. Ker so od zadnjega primera stekline v Ljubljani minili že trije mesci, je v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kržrih bolezni z 31. januarjem t. 1. ukinjena zapora psov in mačk.
u— Namesto cvetja na krsto prijatelja prof. dr. Pavla GroHja sta grspa in gospod prof. Alberi S5č darovala 100 dinarjev v »Zvončkov sklad« za zamejčke in lzse-Ijenčke.
u— Namesto veren na erob gospoda ar. Pavla Grofija je darovala rodbina finančnega inšpektorja gospoda Mlejnika 150 din za Rdeči križ. Iskrena hvala!
n_ Namest- cvetja na krsfo pokojnega
oriiatelia nrof dr. Pavla Groš'ia je daroval prof. dr. .Tovan Hadži Akademrkc~iu podpo-nemu dreštvu na univerzi kra'ja Aleksandra I. v Ljubljani 100 din.
u— L.jrdska univerza. Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes 31. t. m. bo ob 20. predaval g. dr. Josip Oho"e-wa o temi: Novotvorbe na p.sih. Skiop-i-čne slike. Vstop prost.
u— Na Svetnico ie ob'sk Gorenjce omogočen z iz!etn.:škiroi vozcvnicami. ki ve'iajo za naslednje vlake: v četrtek popoldne ob 15 40 iz Liubliane v petek na prazmk pa zjrtraj ob 5 40: povratek v petek zvečer z vlakom, ki prihaja ob 20.33.
n— Ob*ni zbor Prirodo-slovnega d-uštva
v Ljubljani bo danes, v sredo, ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
n— pif sadjarski in vrtnarski podvu»v>-cl Ljubljana I. bo predavaj danes ob 19. uri v kemijski dvorani na I. drž. rea1^ gimnaziji v Vegovi ulici g. Jože Kregar o vprašanju: Kako naj si ljubitelj namnoži gomoljne begoni,1e in vrtne gladio'e S skioptlčniml sl'kami. Vstop prost, člani in gostje vabljenL
u— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva v »lostah priredi drevi ob 20. v šoli v Mostah filmsko predavanje o sadnih škodljivcih. Vabljeni vsi sadjarji in vrtnarji.
u— Pri »Sočlnem« družabnem večeru v petek 2. februarja v Trgovskem domu ob 20. se bodo zbrali vsi Sočani in prijatelji ob skrbno pripravljenem sporedu, pri katerem nastopijo nsši odlični operni člani. Istranl z Istrskim ko'om sokolski orkester »Broadway«. Prosta zabava s plesom. Buffet p-vovrsten. nizke cene. Vstopnina samo 10 din. Obleka promenadna. Vsi dobrodošli. Zaradi sporeda prosimo priditl točno. (—1
u— Redni občni zbor Udruženja 'e-zervinh oticirjevf podoubora Ljubljane, bo v četrte*, 15. teLuuaija od 20. v uvorani Uaru^enja jugosioveiiSKiii mzeuj.ijev in aiii.ieiii.ov v zvezdi, Li. nausuopje. Pod-ouoor obenem opo*axja rez. oi.euje letnika 1J0» in m^ijae na sprejem v «*Kuvno vojsko siuzoo. PotUoouosu so na ogieu pil pouOUDOiU.
u— t>*'iu>tvo LK>m visokošolk. priredi 4. feluuaija od 20. svojo tialuc.oua.iio aka-ceiiuju s piesom v ixazdiu. is a ve^e-u Do g^c. ^jieuuva zapeia arijo iz ovoraKove »Kusauie« in bKeijan-evo vizijo. »jUc. iCiujcva bo zaig.aia na če.o, ga. Hiavm-\axjc.a pa Do zaplesala.
a— v aicKuv v c^er v soriškem domu v ^^.-panji vadi bo juti i zvečer ua ueoeii celi,..::«., urez v^io|/.uue. opozaijaino p.ijate-ije isec^anjcev, da poiuie ta ve«-er med nje. vauijc-m vsi, pa Ce na uebeu cetiteR gu^ujcjo ali ne. Zauava bo za vse enaku pi.je^aa .n postrežDa za vse enako iina.
u— V petek na Kurcbček, v nedeljo na P^.zevo. rrijave Putruk. (—)
u— lr-dneviu »muK p- eko Pohorja. Prijave samo Se danes ruimk. (—)
u— »Pomladansko veseije« bo letos že na pusoio soboto dne 3. feurua.ja aa ia-bo. u s pucetKom ob 21. uri. Vse se že pripravlja na ta večer, ko bodo tabo-ski prostori lazeveteli v najlepšem cvetju. To bo najuoij~a piii.ka ob majhni vscopauu poza ui ti na miaz in zimo. i—)
u— »V belim carsivu«, niašKarada So-koia Vič, bo tudi letos v ra^koano o«.ia»se-ni uvorarii Sokolskega doma na pustno soboto, 3. feb-uarja ob 20. un. i^asKarade viiKe^a boko.a so znane po svoji originalnosti in napnsiijeni zabavi, zato smo p.e-pi.čani, da tsouo tudi letos prišli posemiki na svoj ratun. Ig.al bo pri p.esu prvovrsten baleuon-jazz, v baru, dan_mgu in Miffetu pa bodo na razpolago vse aoorote po najU.zj.h cenah. Ges.o vseh, ki se bodo hoteli "nenii.no zabavat« na pustno soboto t»o: Vsi pojdemo v soko.ski dom na Vič!
u— Nov grob. V Jernejevi ulici 19. je umrla v staiosii 76 let gospa Katarina K nap.če va, zasebnica. Pogreb bo jutri ob 16. Pokojni biag spoaiin, žaiujoouii na^e iskieno sožalje!
u— Pridite k nam in prepričajte se, kakšen je praznik pravega oUoškega vese.ja in smena. Lička ža.e, srčeca žare, iskre očke sijejo kakor svetle lučke samega zadovoljstva. Mamice pripravite praznično oblekco svojih malih, papimato čepičo balonček au klobuček dobite pa lahko kar v Kazini pri pri-editvi: Otroški ringaraja, na Svečnico, 2. febiuarja popoldne ob pol 16. uri. v—)
iq— »Bohemski večer«, ki ga na pustni
to.ek p irede gleJališki igralci pri Mikli-ču, bo večer veselja in razposajenosti. Pester. iz vseh vetiov umetnosti sestavljen spored v izvedbi najpriljubljenejših gledaliških umetnikov bo nudil dovolj smeha in zabave, ki jo bo še stopnjeval neumorni koaferansje g. Daneš. Za so idno postrežbo in dobi o pijačo je posktbljeno. Vstopnice se dobe od 1. dalje pri dnevni blagajni v operi.
u— Vesel predpustnl večer v Mostah. Dramski odsek Sokola p.ireui danes zabaven večer. Začetek ob 8. v kino dvorani z obiirnim programom. Pridite vsi prijatelji smeha, ne to vam žal. Vstopnina nizka.
u— V Sen jakobskem gledališču bodo trinajstič ponovili zabavno in duhovito Nu-šičevo veseloigro »Ujež«. Igra je imela kar senzacionalen uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ponovitev bo na Svečnico in v soboto ob 20.15. V nedeljo bo prva popoldanska predstava te veseloigre ob 15.15. Ker je za p' edstave veliko zanimanje in je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. Vstopnice rezervirate lahko tudi pismeno na naslov: Šentjakobsko gledališče. Mestni dom.
u— TK Skala opozarja Svoje članstvo, da bo vozil v četrtek in »petek izletniški vlak. Odhod iz Ljubljane v četrtek ob 15 40 in v petek ob 5.40. Povratek v Ljubljano v petek ob 20.33. Vabimo članstvo, da se posluži teh vlakov.
Iz Celja
e— V prepiru ga .je usmrtil. pred tri-
članskiim senatom okiožnega sodišča v Cel u, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Mrk. se je zagovarjal včeraj 37-letni posestnik Franc Ogorcvec z Malega viha bl zu Globokega pri Brež:cah zaradi: uboja. Ogorevca je zagovarjal odvetnik dr. Emest Kalan. Franc Ogorevec je po naravi miren in dober, v vinjenosti pa postane razburljiv in surov. Dne 23. decembra je Ogorevec doma kuhaJ žganje in se pri tom up» jami. Ko je sedel zvečer doma v sobi 'n čakal na večerjo, je potrkal na okno Anton škotfca nakar so mu odiprld. škofea je bil prav trko vinjen. Sedel je na drugi konec mize nasproti Ogorevcu in se začel z njim raz,govar-'ati. Ogorevc je --ociudil Sko'c hruševca škofea pa je z~.hteval žganje in 'zvlekel i^pod suknjiča steklenico ter jo postavil na r>izo pred Ogorevca. Ogorevc mu je odvrnil, da nima žgrnta in da mu ga tudi ne dolguje, škofea pa je dejal, da mu ga dolguje za sekiro Ogorevc je pofasrr l škofei, da le dal sekiro nokemu Jožetu Hrvolu. škofea se je razburil. Dv'gnll se je izza m'ze in st^-vl proti Ogorevcu. Ogorevc je z-klfral sv-'i ženi JuT "ani, naj odpre vrata, in dejal, da mora škofea ven. Ogorev*.eva žena je nato odprla vrata vzela s seboj oticka ki je kričal na postelji, ln stopila z nilm iz sobe. Za njo je takoi odš^ tu M Ogo evčeva mati Terezija. Ogorevc je stopil k škof", vzel z mize kuhinjsk' nož ter zabodel škcfco v levo stran vratu in v levo st^-an prsi, pri čemer mu je pre' o^el srce. škofea se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Ogorevc se je za-goy-—al s siobranom in trdil, da je hotel škofea samo nrestrpS ti. Dejal je da n' ve'el. da je za^el s prvim sunkom šk-*oo v vrat. drugi sunek pa je bil zaradi tega tako močan ker se je škofea v trenutku, ko je Ogorevc zamahnil pognal proti Ogorevcu. Ogorevc je bil obsojen na 4 leta robi je. izgubo častn'h pravic za dobo 4 let in plačilo povp-očnlne v znesku 500 din. škofčevi vdovi Ani pa mora pečati 1.300 <Jin odškodnine. Ogorevc je kazen siprejel.
e— Prostovoljna ga^Pska četa v Gaberju je imela v nedeljo 28. redno skupščino ob lepi udeležb: članstva. Udejstvovanje te čete je bilo lani posvečeno predvsem podrobnemu notranjemu delu. izvežbanju mlajših gaslcev ta pripravam za nastop na gasrskem kongresu v Ljubljani, kjer si je gabrska gasilka četa priborila peto mesto članstvo se tudi živahno udejstvu-je v kultu rno-prosvetnem odseku, fci v celjski gasOsKi župd prednjači. Gasilska
j četa je prirejala poleg rednih mesečnih vaj tudi oddelne vaje za nastope pri požarih in za obrambo pred sovražn mi napadi iz zraka, četa je lani sodelovala pri gašenju 14 požarov. Ker je sedež čete v industrijskem predelu Celja, se čedalje bolj kaže potreba gradnje nove gasilske shram be. ker sedanja ne ustreza več. Po poročilih poveljnika, tajnka in orodjarja je poročal blagajnik g. Drago Gams. četa je imela lani 68 500 din dohocikov in 66.431 din izdatkov. Posebno živahno je deloval kulturno-prosvetni odsek. Vsak teden so b U članski sestanki z razpravami o organ zaciji gasilstva in drugih aktualnih vprašanjih, člani so gojili šahovsko igro n razne druge igre. Pevski odsek, ki ga vodi g. Aleksander Dragar, se razveseljivo uveljavlja in Je dosegel pri nastop h lepe uspehe. Kulturno-prosvetni odsek ima tudi lepo urejeno kn ižnlco s preko 350 knjigami, člani se knjžnice pridno poslužujejo. Odsek Ima precejšen mventar. Za predsednika čete je bil spet izvoljen g. Konrad Gologianc. za povelin;ka g Karel Košlomaj, za tajnika g. Ludvik Gn š"\k ki je obenem načelnik kulturno-prosvetne-ga odseka, za b'aga'nka pa g. Drago Gams. Predsednik. ta'n:k :n Vagajnk opravljajo že nad 15 let svoje funkcije. Gab:ska gasilska četa ima 50 rednih č'a-nov. med katerimi se gg. Konrad Golo-granc. Franc PuSnik, Jernej šarlah Ivan špeglič. Ignac Po'pečan, Anton Flor i, Hinko čuvan ln Štefan Bornšek i.^eistvu-jeio že 28 let v četi. Po ipomih članov je 300, poleg tega pa ima četa tudi lepo šte-vJo naraščaja.
Iz Mifibira
a— Angleški krožrk. Iz vrst marljivega Ang^škega kluba nam sporočajo, da je bila te dni slovesna otvoritev novih, krasno urejenih k"ubovih prostorov v Krekovi ulici 14. Otvoritvi so prisostvovali številni odličniki. Iskrene, to^e besede so spregovorili krožkovni p-edsednik prof. dr. Kotnik, učitelj angleščine Mr. Boughy in ravnatelj »English Reding Room« Mr. Frodsham iz Zagreba, ki je sporočil tople pozdrave zagrebškega angleškega konzula Mr. Rappa.
a— Pesniški So«oli bodo gradili »voj dom Na nedeljskem obr-nem zboru pesniških Sokolov je zaslužni starosta br. Srečko Krajnc izčrpno poročal o nakupu zemljišča za letno telovadišče. Spomladi bodo pričeli s planiranjem, v načrtu pa je tudi gradnja Sokolskega doma v okviru Petrove sokolske petletke. Občni zbor, ki se ga je udeležilo č^nstvo pri br. Keren<*iču v lep-m številu, je s nriznaniem vzel na znanje rakup zemljišča. Pri volitvah so bili izvoljeni: Srečko Krajnc starosta. Keren-čič podstarosta, črnko tajnik, Llkavec blagajni Babič načelnik, Lebaričeva načel-nica. Z občnega zbora so odpos^M agilni obmejni Sokoli iz Pesnice udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru.
a— Iz Studencev. Jutri, v četrtek, bo predaval v studenški Ljudski univerzi g. Rupert Lin tre r o temi: Vojna na morju. Pred predavanjem tedenske slike. Poslušalci Lludske univerze bodo prejeli že jutri vstopnice za prihodnje predavanje, ki ga prinravlja urednik »Totega lista« g. Bo-ž:dar Podkrajšek.
a_ Mariborsko vrem«. Tezenska meteorološka postaia napoveduje za mariborski okoliš pretežno oblačno in tiho vreme, ponekod bo še morda snežilo. Včerajšnja mi-n'malna jutm.ia temperatura je bila —8.4. Višina snega 43 cm.
a— Prihodnja opereta v mariborskem gledališču. Pod vodstvom kapelnika L. Herzoga in režiserja P. Rasbergerja pripravlja mariborska opereta uprizoritev znane Strnussove romantične operete »Cigan baron«.
I
Gospodarstvo
Naša trgovina z Nemčijo v preteklem letu
hllšče
DRAMA
reda 31.: Kupčija s smrtjo Red Sreda. *et'tek. 1. februarja: Na prisojni strani. Red četrtek.
OPERA "Veda 31 : Zaprto.
-et *ek, 1. februarja: T.umpacij vagabund. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
ŠENTJAKOBSKO GT EDALISCE
Začetek ob 20.15 Petek, 2. februarja: Uje". (Udruženje ju-
goslov. emincinlranih žen). Sobota, 3.: Ujež. (Udruženje emancipira-nih žen).
Nedelja, 4. ob 1515.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
^reda, 31.: zaprto.
četrtek, 1. februarja: Neopravičena ura. Znižane cene.
Iz Krhkega
kr— Vprizoritev Linhartove komedije
»Matiček se ženi«. Ljubitelje gledališča opozarjamo na pomembno predstavo, ki bo v proslavo 1501etnice vprizoritve prve slovenske igre. Dosedaj je naše občinstvo še vedno znalo ceniti delo dramatskega odseka in prepričani smo, da bo ob tej posebni priložnosti še bolj pokazalo smisel za slovensko dramatiko. Igra »Matiček se ženi« je do današnjih dni ohranila vso svežino ta zdrav humor ta je še vedno privlačna. kakor nekoč. Pred predstavo bo imel čian dramatskega odseka kratko predavanje o pomenu in važnosti pisatelja Antona Linharta za slovensko dramatiko. Prosimo cenjeno občinstvo, da zasede pravočasno svoja mesta. Začetek predstave dne 3. februarja bo točno ob 20. uri.
Iz Trbovelf
t— Pogreb gospe RobaveSove. V torek
so pokopali ob mnogoštevilni udeležbi prijateljev ta znancev priljubljeno domačinko gospo Justino Robavesovo, rojeno Pu-stovo, vdovo po železniškemu uradniku. Gospodu Ivanu Zavolovšku, urarju na Vodah, je umrl dveletni sinček, ki so ga pokopali. Iskreno sočustvujemo!
Iz Kočevja
kč— Občinski proračun. Na občini se sestavlja novi letni proračun, ki bo te dni predložen odseku. Pri tem je zanimivo, da še lanski proračun ni bil dokončno potrjen. Z našimi občinskimi proračuni je zadnja leta res velik križ!
★
Kranj. Na Svečnico bo ob pol devetih slovenska sv. maša v Narodnem domu v Kranju. Pred službo božjo se bodo blagoslovile sveče ter razdelile med navzoče. Vstop je vsakemu prost
Kakor smo že poročali, je znašala v preteklem letu aktivnost naše trgovinske bilance 763 milijonov din, medtem ko je bila trgovinska bilanca v prejšnjem letu aktivna le za 72 milijonov din.
Tudi lani je bila na prvem mestu v naši trgovini z inozemstvom Nemčija, čeprav je izvoz v Nemčijo v decembru dosegel izredno višino 304 milijone din, je bil celotni izvoz v preteklem letu vendar nekoliko manjši nego v prejšnjem letu, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din):
Naša trgovina z Nemčijo skupaj z Avstrijo:
izvoz uvoz saldo
1937.	2209 2233 — 24
1938.	2120 1961 + 159
1939.	1762 2269 — 507 Naš izvoz v Nemčijo je bil torej lani za
358 milijonov din manjši nego v prejšnjem letu, povečal pa se je uvoz. Zato smo Imeli z Nemčijo za preko pol miljarde din pasivno trgovinsko bilanco, kar je pripomoglo k zman šanju salda naših klirinških terjatev v Nemčiji. Naš lanski izvoz v Nemčijo je predstavljal 32% celotnega našega Izvoza, medtem ko je šlo v prejšnjem letu v Nemčijo ta Avstrijo 42% celotnega na-
šega izvoza. Pri našem uvozu pa je znašal v preteklem letu delež Nemčije skoro 48% nasproti 39% v prejšnjem letu.
Seveda v gornjih številkah ni vpošte-van izvoj v češko-moravski protektorat. Do srede lanskega februarja so v statistiki vpoštevane seveda še številke za češkoslovaško republiko, kar pa ne more mnogo spremeniti celotne slike. Naša trgovina s češko-moravskim protektoratom se je lani razvijala takole (v milijonih din; z^ leto 1938 so vpoštevani podatki za Češkoslovaško):
Izvoz Uvoz Saldo
1938	398 530 —132
1939	769 309 +460
Naš izvoz v Ceško-Moravsko se je v
preteklem letu več nego podvojil, medtem ko je uvoz občutno nazadoval. Tako smo imeli s Ceško-Moravsko hudo aktivno trgovinsko bPaneo. Tej aktivnosti stoji nasproti pasivnost naše lanske trgovine z Nemčijo. Celotni naš izvoz v Nemčijo s protektoratom pa je znašal lani 2531 milijonov din, to je okrog 40% ce'otne»a našega izvoza. Ce!ofni uvoz iz Nemčije in protektorata pa je v lanskem letu do-se^et vrertnncf 2578 milijonov, to je 54% celotnega našega uvoza.
i 70.75 — 71.50 (71), 6"/o Sumske 68 — 69, 7% Etabilz. 97.50 den. (98), 7°/0 invest. 98.50 den., 7»/o Seligman 100.50 den., 7»/o Blair 88 den., 8a'0 Blair 95 den., Narodna banka 74C0 den., PAB 190 den.
Blagovna tržišča
Žito
-i- Chicago, (30. januarja). Začetni tečaji: Pšenica: za maj 96.25, za julij 93.625, za f september 93.25; koruza: za maj 56.25, za september 56.75.
-i- VVinnipeg, (30. januarja.) Začetni tečaji: pšenica: za maj 84.25, za julij 84.875.
Novosadska bi-g^v na bu> zu (6 J. t. m.) Tendenca nespr. — Pienica: baška okol. Novi Sad 196—198; gor b. 197- 193; srem 195—197; slavonska 195—197: ladja Tisa 200 — 202. Rž: baška 155 — 157.50. Oves: baški, sremski in slavonski 150 do I 152. Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 221 i do 122; nova pariteta Indjija 120 — 121. j Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270. s>6« 250- 260; »7« 210—220; »8« 135 do 140 Fižol: ba"ki sremski beli brez vreč: , 390 400. Otrobi: baški in siemski 123 do i 125; ban. 120—121.
Dalmatinski vinogradniki in trcšmna
na vino
V nedeljo je bila v Splitu lz"edna skupščina tamešnjega vinogradniškega združenja, ki je razpravljala o uvedbi državne trošarine na vino. Skupščino je vodil predsednik F. Bubalo, ki je sporočil, kaj je uprava združenja doslej ukrenila glede novih trošarinskih bremen, ki hudo zadenejo primorskega vinogradnika, ker je ta navezan na vinogradništvo. Po obširni debati, v teku katere so vsi govorniki postavili zahtevo, da se trošarina zopet ukine in da se na skupno akcijo pozovejo tudi ostali vinorodni kraji Dalmacije, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pravi v glavnem naslednje:
Vinogradniki smatrajo, da je trošarina na vino nepravična obremenitev, ker ovira oromet z vinom in potrošnjo vina. Dalmatinski vinogradniki žive skoro izključno od vinogradništva. Prej je država na področju primorske banovine dobivala od trošarine na vino okrog 3 mili,Jone din. Ko pa je bila uvedena pavšalna trošarina se je donos zmanjšal na dva ta pol milijona din. Po novih predpisih pa bo znašala obremenitev dalmatinskega vina s trošarino 50 do 60 milijonov din, pri čemer niso vračunane samoupravne trošarine. Če upoštevamo še samoupravne trošarine bo znašala celotna obremenitev dalmatinskega vina, ki pride v promet, preko 100 milijonov. Pri tem je treba poudariti, da znaša pri običajnem žganju s 25% alkohola tro-šarinska obremenitev 2.50 din pri litru pri močnem vinu, ki ima preko 16 stopenj alkohola, pa znaša trošarina 3 din pri litru Zaradi ukinjenja zemljarine malih kmetov se bo davčno breme Primorja zmanjšalo le za največ 1 milijon din. zato pa je pr'š'0 novo neprimerno večje breme.
Reso^cija dalje poudarja, da je siromašna Dalmacija že več let hudo prizadeta in trpi občutno škodo zaradi žitnega režima, ker mora pšenico In moko plačati po mnogo višji ceni, nego je cena na svetovnem trgu, ne upoštevajoč visoke želez-
niške p-evozne stroške. Prizadov žitni re-ž m obremenjuje Dalmacijo, vsako leto za okrog 150 milijonov din v korist velikih pridelovalcev žita ta v korist Prizado-vih fondov. Vsem tem bremenom pa stoji nasproti vrednost proizvedenega vina na področju Dalmacije, ki znaša brez trošarine le okrog 200 milijonov din. Vsi ukrepi ki se izdajajo za ublažitev težavnih gospodarskih razmer malega kmeta bodo brez rezultata, če se ne postavi na pravičnejšo osnovo vprašanje obremenitve kmečkih proizvodov, če se ne znižajo cene žitu na stvarno vrednost in če ne bodo poklicane ustanove, ki že vrsto let dvigajo cene žitu, intervenirale tudi pri prodaji kmetijskih pridelkov Dalmacije.
Iz nav ienih razlogov zahtevajo splitski vinogradniki, da se v vsej državi ukine trošarina na vino, da se predelava in prodaja vina organizira preko zadružnih ustanov, da se omogoči nabava žita za vse pasivne kraje po stvarni vrednosti, prištevši samo režijske in prevozne stroške, da se znižajo na minimum železniške tarifne postavke za prevoz živil v pasivne kraje ta se v tej zvezi ukinejo tako zvane »uputnice«, ker se z njimi vršijo zlorabe, da država takoj intervenira in izvede organizacijo produkcije, predelave in prodaje vina ta prepove potvarjanje vina ta nedopustno špekulacijo z njegovimi cenami ta nazi I, da se ne odvzamejo, dokler se ne ukine trošarina na vino, pridobljene pravice vinogradnikov v mestih in ostalih krajih Dalmacije, kjer so doslej vinogradnik5 lahko prodajali lastno vino na drobno brez trošarine, ta se omogoči neovirana prodaja kakor je to zajamčeno z zakonom tudi za ostale kmetijske proizvode.
Na skupščini je bilo nadalje sklenjeno, da se povišajo cene vinu za 1 din pri litru in da se pošlje v Beograd in Zagreb depu-tacija, ki se ji naj pridružijo tudi predstavniki ostalih vinorodnih krajev Primorja.
Zbornica za TOI namerava razpustiti obrtna združenja
Kakor čujemo, bo Zbornica za TOI v prihodnjih dneh razposlala dekrete, s katerimi se odreja razpust sedaj obstoječih strokovnih obrtnih združenj, na kar namerava ustanoviti skupna združenja \ večjih krajih Reorganizacija združenj naj bi bila zelo obsežna. Skupno število obrtnih združenj, ki jih je sedaj v Sloveniji 152. naj se v bodoče zniža na 50. Od teh 50 združenj naj bi bilo 14 banovinskih združenj, 4 strokovna združenja (po dve združenji krojačev in čevljarjev v Ljubljani in Mariboru) ter 32 skupnih združenj. Sedanja združenja ne bi imela več občnih zborov, temveč bi zbornica sklicala ustanovne občne zbore novih združenj, ki bodo izvolila nove uprave, te pa bodo imele predvsem nalogo postaviti strokovne tajnike.
Naše obrtništvo je Imelo od nekdaj močno razvito stanovsko organizacijo v strokovnih združenjih (prej zadrugahi. ki so imela tudi svoje zveze. Obrtni zakon predvideva sicer skupna združenja obrtnikov po srezih, vendar dopušča še staro organizacijo strokovnih združenj Po uveljav-ljenju obrtnega zakona so bile ustanovljene štiri zveze obrtnih združenj v obliki okrožnih odborov. Pred leti pa je zbornica razpustila te okrožne odbore in sedaj namerava razpustiti še strokovna združenja, vse to pa na način, ki je nedopusten. Strokovna združenja naj se razpustijo brez sodelovanja samih združenj in celo brez sodelovanja obrtnega odseka zbornice, ki bi moral o tem razpravljati in sklepati, pa od lanskega marca ni imel nobene seje več. Reorganizacijo hoče Izvesti na lastno pest, čisto po avtoritativnem principu sam predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin, ki ne smatra za potrebno. o tako važnem vprašanju vprašati za mnenje obrtni odsek, niti o vprašanju, kaj bo s premoženjem obstoječih združenj. Gcsp. Ogrin tudi ne vpraša obrtni odsek za mnenje o tem. kakšne koristi naj ima od take reorganizacije naše obrtništvo. V obrtniških vrstah je vest o nameravanem razpustu združenj vzbudila veliko vznemirjenje. Naše obrtništvo zastopa pravilno stališče, da smejo biti — če je reorganizacija res potrebna — za tak korak me-rodajne samo koristi obrtništva in nobeni drugi interesi.
Ca^^^fl^k« vesti
= Zadnji d»n za vložitev prijav zaradi ugodnosti pri odmeri °brambnega prispevka. Ker rok za vlaganje prijav za odmero obrambnega prispevka nI podaljšan, razglaša davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno naslednje: 1. Zaradi pravilne odmore morajo vsi davčni zavezanci, ki limajo 3 ali več Svih zakonskih otrok izpod 21 .leta starosti, vložiti v času od 1. do SI. januarja 1940. prijavo, v kateri je navesti imena in rojstne podatke otrok.
Prijave je treba kolkovati s kolkom za 10 din. Tiskovine ^ prijavo se dobe pri davčni upravi soba št. S. Prijave, vložene po 31. januarjem pri odmeri obrambnega prispevka ne bodo upoštevane.
= »Trgovinski glasnik« začne zopet Izhajati kot dnevnik. Beograjski tednik »Tr-govačke novinec, ki je glasilo Zveze trgovskih združenj v Beogradu, objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu, da bo , prenehal izhajati, ker začne v februarju ; zopet izhajati kot dnevnik »Trgovinski glasnik«, ki je bil do leta 1935 skozi 40 let glasilo gospodarskih krogov v Srbiji. Pred- : sednik Zveze trgovskih združenj v Beo- 1 gradu Nedeljko K. Savič poudarja v svoji j izjavi, da se že davno čuti potreba, da ima trgovstvo svoj dnevnik in ne samo tednik. Lani v oktobru je g. Savič stopil v stik s tremi najvažnejšimi trgovskimi organizacijami v Beogradu, kjer Je bilo sklenjeno, da skupno obnovijo »Trgovinski glasnik«, ki se mu umaknejo »Trgovačke novine«.
Borze
80. januarja
Na *ug**»V>ven?kih borzah notlra jo nemški ki rinškl čeki nespremenjeno 14 70 do 14 90. Grški beni so se v Zagrebu nudili ! po 32. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za de-1 ar.
Na zagrebškem efektnem tržšču Je Voma š>koda pri nespremenjeni tendenci notlrala 423 — 4?6 (v Beosradu 423.50— 424.50). ZakUtički pa so b'li zabeleženi v 6®/« dalmatinskih agrarnih obveznicah po 68.50 (v Beogradu po 71). V delnicah PAB po 195 in v delnicah Trboveljske po 245.
Devta*
Ljubljana. Ofclelnl tečaji: London 176 70 — 17990, Parz 99.85 — 102.15, Ne\v Tork 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387. Bruselj 750.50 —762.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.27 — 221.47. Pariz 123.40—125.70 New Tork 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Amsterdam 2901.17 — 2939.17, Bruselj 926.90 — 9r8.90.	j
Curih. Beograd 10, Pariz 10.10, Londrn 17.83, New Tcrk 446, Bruselj 75.65 Milan 22.50. Amsterdam 236.80, Berlin 178 80 ; Stockhoim 106.1750. Oslo 101.35, Koben-havn 86.10, Sof ja 5.30, Budimpešta 86, Atene 3.30, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 423 — 426, 4®/» agrarne 50 — 52, 4«/0 severne agrarne 50.50 — 52.50, 6®/0 be-gluSke 73.50 — 75.50 6°/0 dalm. agrarne 68 — 68.50 (68.50), 6% šumske 68 50 bl., 7*/, tavest. 98.50 den.. 7o/„ B^ir 87.50 den. i 8»/o Blair 95 — 98; deln ce: PAB 190 — 197 (195), Trboveljska 242.50 — 247.50, (245). Gutman 50 den., Osiječka lijevacnl-ca 160 bL
Beograd. Vojna Skoda 423.50 — 424.50, 4% severne agrarne 50.50 den., 6»/0 be- i glufike 76-50 — 78.75, 6*/» dalm. agr&me j
Nov sneg se nam cbsta
Ljubljana, 30. januarja.
Težko Je dandanes vremenskim prerokom. Na podlagi poroči iz vse kraljevine smo že napovedali likvidacijo zime, pa se je na lepem obrnilo in potisnila sta burja ta mraz, da nas bo spet izpodnaš^la poled ca. Vremenska opazovalnica na letališču pri Devici Ma ijl v Polju je drvi zabeleži la najnižjo te aperaturo —9, v popoldanskih urah se j*, živo srebro dvignilo samo tol ko, da je doseglo najvišjo stopnjo —4.3 pod večer. A mraz. ki se izrr.o-va uveljavlja nam najbrž ne bo v raz ča-ranje. Prehodno vreme, ki nas je obiskovalo te dni, Je zaneslo v mesto in na dežele celo vrsto sezonskih obolenj z gi"po na čelu, tako da je bila bolnišnica že pra-natrpana. Pošten mraz je še zm3rom mnogo boljši od začasnih sprememb, ki strežejo človeku po zdravju,
Danes je spet začelo pomalem snežiti, naletava pa tako vztrajno da mestn delavci snega najbrž ne bodo mogli tako kmalu spraviti z dnevnega reda. Nad 600 ljudi je zaposlenih pri oivažanju in pri čiščenju cest. Bregovi Ljubljanice so ponekod pošteno zatrpani in snežni skladi se bo ."o komaj v zgodnji pomladi dodob-a razstopili pod sončn'mi žaTki. Dosti sk bi ta dela prizadevajo hišn m lastnikom strehe. ki jih je treba čistiti belega bremvna. Tudi plazov^ s streh niso kar tako, trk V ni plaaovi utegnejo predstavljati tuairrs-no nevarnost za življenje mimoidočih. Zato ni čuda. da smo pretekle dni po mestu ta na periferiji lahko občudovali drzne p:emirje boljšega vremrna. ki so na strmih strehah z lopatami spravljali sneg v globino. Kuipi snega, ki so ga nam^ta-i na cesto, so* včasih zavrl' celo tramvaj f i promet, pa se ne smemo čuditi, da so bili tudi pošcem od časa do časa v veliko vniro. Pri nas gre'o pač precej po domače vse taksne reči.
Vsa okolica mesta se je spremenila v nekakšen raj bele opojnosti. Smuka je postala že pravdi narodni s~ort. staro in mlado se ji posteča v zmerom večjem številu. Sankanje, ki je b:Jo Ljubljančanom do nedavna še poglavitna zimska zabava, je polagoma postalo priviregij dece irrod 10 let. Smuka je ka pak prijetnejša in svobodnejša, a tudi zanio veljajo postave n že prenekateri smučar je doživel n-pi-jetno srečanje z očesom p?sfave, ko je vozil po prepovedanih poteh. V nek~m delu javnosti pa so še strožje giaie deležie smučarke, ki nosterajo v h'ačaih ta so hlače prinesle celo v civfno, dnevno modo. Zadnji čas se je razneslo po Ljui^jinfi, da so to prorfuVo mcžlko nečo pr'n3r"e k nam 2'din^e. Pa česa vsega nam Zidje so zakrivili! Kaj bi šele bilo. ie savmič rekel nekdo če bi ženske doble volPno pravico! Potem bi lahko vsrk dan sr'ča-vali poslanke v frakih ;n cilindrih. Pa bl nihče ne smel protestirati!
Tudi na DrSeft^kem je nevarnost plazov
Tržišče, 29. januarja
Pretekli teden je padlo po vsem Dolenjskem mnogo snega, kolikor ga po Do-leniskcm že več let ni bi'o. Vse ceste in pota so bila pokrita z debe'0 snežno plastjo, ki je ovirala vsak cestni promet, dokler n'so s snežnimi plugi odstranili snega in ceste od.orli premetu. Le cesta, ki vodi iz Mokronoga proti Sevnici, je še zaprta. Vodi precej časa ob potoku Mirna po ozki soteski, med zelo strmimi hribi in med divje romantičnimi pokrajinami. Odneha-nje mraza ta nastop od juge je povzročilo, da so se po strmem hribovju začeli trgati plazovi, ki so zasuli cesto na več krajih precej visoko, tako da je tod vsak promet onemogočen, dokler ne bo sneg odstranjen. Oviranje prometa na tej cesti je to-likani občutnejše, ker zaradi slab'h železniških zvez na tei p-ogi Trebnie—Sevnica prihaja ta cesta zopet do ve?1e veljave ln se več unora^Va zakadi h'tre1še zveze s Sevnico. Zaradi ukinjenja vlakov je združeno potovanje po novi wogi z veliko zamudo,' česar poslovni ljudje ne morejo u trpeti.
'S A K DAN E N A
Po zračni bitki
Francosko letalo, ki so ga Nemci sestrelili za fronto
Don Juan brez brkov
Wells za bombardiranje Berlina
V časniku »Laberty« zagovarja znani romanopisec Wells brezobzirno bombardiranje Berlina. To je po njegovih izvajanjih edini učinkoviti pripomoček, da se Nemčija zave »resnosti položaja«. Wells utemeljuje ta predlog z izjavo, da nikakor ne deli pretirano nežnih čustev drugih za nemško ljudstvo. To bi moralo končno občutiti, kaj počenja njegova vlada drugim narodom. Bila je velika nesreča za vse človeštvo, da niso Berlina že 1. 1918. temeljito bombardirali.
To vest je razširil Nemški poročevalski urad.
Reklama s humorjem
Pred sto leti je neka kosmetična tvrdka hvalila svojo novo lasno vodo na vse pre-tege, na koncu je pa dodala svarilo: »Varujte se uporabljati ta pripomoček brez rokavic, kajti preko noči bi vam na rokah zrasla gosta dlaka!«
Neka tehnična tvrdka na Dunaiu Je svoje blago pred nekoliko leti hvalila z besedami: »Naše spojke so ekonomične kakor dobra gospodinja, zanesljive kakor bemardinec in neuničljive kakor — davčni urad!«
Orientalski zelenjadarji ponu,1ajo svoje blago tako-le: »Kreša, nežna kreša! Ce jo stara ženska zvečer je. se zjutraj dvigne mlada in sveža!«
Originalno reklamo si je dovolila neka tovarna žebljev v Kalkuti. Najela je fa-kirja. ki se je obvezal da bo sedel in ležal ^amo na nienih žebliih Možak dobiva za to leno plačilo Naois poleg nieeove žeblja-ste postelje pripoveduie. da leži faklr samo na žebliih te in te tvrdke.
Dimniki brez hiš
Zaščiteni Washington
Zadnje bitke na Finskem kažejo svoje učinke v marsičem na nenavaden način. Vasi ln mesta bo grajena tam večinoma iz lesenih hiš. ki postanejo v borbah žrtev plamenov. Samo zidani dimniki molijo iz visokega snega
Svetilke na pasjih repih
V Italiji nimajo paragrafa, ki bi kaj takšnega
prepovedal
Kaj se lahko zgodi, če dvori moški istočasno štiridesetim mladim damam
Edvvin van Keuran, vodja višje dekliške šo'e v ameriškem mestu Flemingtonu, se je zdel samemu sebi neodoljiv s svojimi možatimi biki Danes pa je brez njih in tudi z njegovega mesta so ga spodili zavoljo okoliščin, ki so ga oropale tega moškega krasa To je bilo tako-le:
Edwin van Keuran je povabil najvišji razred svojega zavoda na zabavni izlet v V,"ashington in to pctovanje s štiridesetimi rečnimi, e!egantn:mi mladimi damami mu jc po vsej priliki udarilo malo v glavo. Začel je celi vrst; med njimi dvoriti tako. da so se vse razljutile proti njemu Mada dekleta so sklenila, da mu bodo pošteno zagodla, čim se bo ponudila prilika Ta p i lika se je ponudila ko se je družba v p.ostornem potovalnem avtu vračala. Po-
nosno je stopal van Keuran po vozu sem in tja ter se je nasmehnil sedaj tej, sedaj drugi lepotici. Ena izmed študentk je menila. da hoče igrati bržkone dona Juana in da bi bilo žc čas. da mu takšna poželenja preženejo Kakor da jih je sprožila vzmet, so se tedaj vsa dekleta zagnala nanj, ga podrl na tla. najdrznejše so mu snele ovratnico, čevlje ln suknjič in na zaenje so mu odrezale še brke, mu pobarvale ustnice in namazale obraz. Med to operacijo ni niti ena izmec' mladih dam spregovorila besedice. Potem so mirno odšle na svoja mesta, ugasnile luči ln zaspale Ko je svet zvedel za ta dogodek, je odredil strogo preiskavo, ki je odločila, da je takšen učitelj nevreden svojega mesta in so ga potem odslovili.
Nebesni p'sirji
Reklame z belim dimom na modro nebo — Nerodne
»tiskovne" napake
Nobeno nebo ni za napisno »desko« tako pripravno kakor ne\vyorškc. nebo in ker je tudi potreba po reklami v metropoli neizčrpna »višja pisalna umetnost« tam zelo cvete Tako imenujejo s šaljivo besedo umetnost rek'amnih letalcev ki rišejo z dimom in tveganimi obrati na ozadje neba ogromne črke in besede Medtem ko mesta kakor London in Hamburg že zavoljo pogoste megle mso pripravna za nebesno pi šarijo, predstavlja zlasti v jesenskih dneh temno modro newyorško nebc idealno ozadje za reklamne napise Tam imajo kak-"en ducat dobro plačanih pilotov ki obvladalo to umetnost in ki imajo tudi po sebno dovoljenje kot »precizijski letalci« za izvajanje svojega poklica Njih deloda ja'ci so velike og'asne agenture. ki so si nekod izmislile da bi tudi nebo izkoristile za rek'amne namene
Nebesna pisarija nikakor ni lahek posel Pi'ot ima sicer pred seboi karto, ki mu rabi kot predloga teda treba je posebne spretnosti da nariše črke točno in somer no Razen tesa |ih mora pisati od desne proti levi ne narobe, kakor običajno piše mo. in sicer v višini kakšmh 5000 m. Vsa ka črka mora stati najmanj 15 m više ne go tista pred njo. kajti drugače bi zračni vrtinci iz propelerja vsak znak sproti iz
brisali Uporabljati se dado samo posebno zgrajena letala in dim. s katerim se črke rišejo, se proizvaja z učinkom vročine 'z motoria na posebno tekočino ki teče v povečano izpusno cev Ta tekočina sestoji iz olja in kemikalij ki jih nebesni pisarji ču vajo kot svojo tajnost Sestava mora biti taksna da ostanejo črke na nebu najmani deset minut ne da bi se zabrisale
Nebesna tabla je že zato tako pripravna. ker se ti na njej ni treba omejevat- ir» ker ni nevarnosti da bi pisal na nje »pretej roba« Reklamna beseda z 10 do 12 črkanr se razprostira prilično 12 km da'eč a leta lec mora preleteti v ta namen približno I0< km dolg oprogo V splošnem porab'io za vsako črko kakšne štiri litre bele čarnvne pihalne tekočine toda napisi so vidn- poten do 10 km daleč Da tudi pri tej vrst- re klame ne gre brez smešnih dogodkov do kazuje nedavna tožba za odrkodn'no k- j< je vložila neka tovarna za kozmetične iz delke proti nebesnemu nisarju ki sp mu ie primerila pisna napaka tako da imena n«» kega pripomočka za nego 'as n' bilo mogo če pravilno brati Neki drug- nebesn' p'sa: b bil m iral naznanit' 'eta'skr. priredite* m jr namestu besede »Air Shovv« »zračn-prikaz«, napisa' besedo »Air Sow«. kar po meni »zračna svinja«
^nmast^mi čolni čez reko
Oddelek nemške vojske gre na zapadni fronti čez neko reko z gumastimi čolni
Ogromni kip Oeorgea W-»«hlngtona na new-vorški razstavi je zavoljo vremenskih vplivov nekaj trpel Sedaj so ga zaščitili z velikanskim ogrodjem, dokler ne ho razstava v bližnjem poietin spet odprla svojih vrat
Lj^sbszenski šepst
22 tis: že oseb
Bilo je med drugo in tretjo pr polnoči co so policijski uradniki v Mirburnu v dr šavi Nevv Je sevu in številne osebe ki s< navzlic pozni uri še poslušale rad;o v svo e presenečenje zasl'?ali iz zvočnikov nežn-jubezenski šepet med nekim mo*k*m ir neko žensko še nikoh piei ni amertšk-adio od'aial taksnega programa brer seh zadržkov
Takoj so odredih preiskavo m odkMl =o da je izvirale sladko šepetanje iz ne Kega po'iciiskoga avtomobila ki ie oi opremljen z oddajnikom Policist Filij Pierman ki je ime1 s'užbc v tem avtu k iil povabil vanj neko ljubeznivo damo pr em pa je porabil izk'iuč'ti tok Vi ime niti naimanjšpga pojma da njegov dvogo 'or z mično lepotico posluša kd"r le nočt
meC posiufalc: sr oilj tl7dj njegov: nep^ vredni predstojnik Pr<sledicf sr i'e zp esrei*neža pra- ža'<>stne Kpt jf nil ipo abil oddamo postaj«- nre^ potv^be čf-prav >ehote ir ker if bi1 posluša' -en pn^krbe •eliko zgražanje sc ga odpustili
Vlažne stsns
Vlažne stene iahk' -k. duieif /rcaUm r> sl'kan. Zrca » >ahk. K'ep •< snkr t nagubalo tn dobt iise To preprečen«, ia ta način da prtrdinm za v«, a L v..ga ikvi ra košček plutovine taki- da se slika po tem ne dotika vlažne stene
Stara plemenitašinia k' živ? v milanski ulici P'ceno v odlični vili ima kot nailjub šo stvar na svetu mično pek nško psičko t •menom »Torina« Stara markiza je sicer se vedno toliko krepka da more -vojo čet ve ronogo 'jubljenko v večernih jrah >ama povesti na običajn' »sprehod« a na žaiost je toliko kratkovidna da j; ie T trna k? kot razvajena žival nikakor ne u^oga na besedo na cest- uš'a Posebno opo<n >či Ho odhaja Tot-na na svoi zadnji «preh'>d se ie dogajalo pogostnma da ie pečka ah' rala «voie poti Tedaj ie mora'8 star ta mi vedno mena sobanca na pomoč da ita |o iskali Mar^ikak^na ura 'epega *pani« ie sobane- na ta način «la v nič d'>k'e- «.< n nekoč raziez-la n deia'a svoj- gospod nji »Privežite T^tim enostavno '<aksn svetilko na rep da boste videli kan. van uba ta'«
Markiza ie ta predlog sprpipia popoln" na revno označen .»a ip za Ki'umb"v ia'ce n it "ako- r» z* a a lek^-gs »lekT« mehan-ka Ta s- 'e misM svoie ve' lat o> i? zde'a nvčn< eifkt' rnr ^vet-'kr> « < if» pr^r-i' fotn na rep p k p 1nh-va'» *ok hatpnie r|fl ^avratn'c "M''?' <p •prehHia'a mark-za /veče» p. Pien«k ul ci * svet kai'-č' «e ns -'k< n fe i ^-la ni sen/acia /a irm •d< <V 'emvei1 na K< rst tud za v«e n=f n ns'C* v nav-f*der-'l'ci fCa-1a-k«il s«' * ven""'n>'7r /ugipdf T»fn- ' «vpt 'k- na 'f>nii 'e na«*fi nr^ Rabihtn v«t- if 3'ato »ulib• n renča' i« n moge n h '-- <pati
Nekol'k< tedn'>» te šl« Srez	p<
"em na 't- bik slnžkmi- neke »nscdn tranke dnv<»lj »n^«-- ž''a se 'e * »č-pa'Tin --'e;čam n neke n- 'noč' k« ie me'a T.
na ikr ig »eh- snet ib-čam en^k .n? •<! tru^č te - h-trin n «e?k -ir prn^čipn •h T i^-n ko» -ppji >. <vft-,k<- vred P it-r
zatulila »tara >narlv /a e ^a>.-«-šča'« - užk nia pa « n 'n ''a ia ^ i' n' ">inerls'a št- 't-jk< -k. k^epk i n i< mem-»eMr. Sedak nu^o \ oda 'f ons1: ten. ^'a1 ore^ <ad"a " pr <" ?»- r»r'šl< henem ve' •1 a i 't me »c-e ian S- -t k sc 'nw	oa-fl•»•■>»la v k^t^reg
i bil« razbrati 1a ie » lta''i nrep^veif
nn natikati psom svetilke na ren, in tako
s«' morali služkinjo obsodit- na povračilo stroškov za instalacijo svetilke na primerno odškodnino za bolečine in na preklic »stare bedakinje« ter drugih podobnih izrazov Toda obenem so ukrenili, da so se vs lastniki psov v Picenski ulici sporazumeli za določen urnik po katerem bodo vodili svoie pse na spiehode ob večerni ur ko bo Totma na cesti pa bodo morali bit vsi drugi psi doma da ne bo hrupa. N-aiveč slave m dobčka pa ie imel od vse snar elektromehanik k' ima v-se premalo dasa da bi moge ustreči vsem naroči'o n »repnih svetilk« kajti v Milanu je dovolj starih dam z maihmmi razvaien nu psički. Mož bo moral svoj obrat povečati
ANEKD fi T
Marža B'ik'her se ie namenil da bo len-k ni.ist pred Panzom nf>gna' v zrak Pru < nos'an;k it pnše1 k njemu m ga skušal "efinviir'ti ia t>i tega ne ril spo'o;il nu je tud zre^n« željo kneza Ta''e\ an Ja t m' st >sta Jel
»V moph »k^pib m? ne pregovori no-diplomat « ie .Kigovonl B iicher >a p-mičite knezu TaHevrandu da 'man ru 1 az nek< željo O h' stopi' pred az »rrebtvijo op >am ostbn< na most b mi ^'l<> to še posebno ljubo.«
»Daj sem ji rokavice za kuhanje Prevečkrat si ie opekla roke!«	(Judge)
MICHEL lti.XACO:
25
Don luan
KOM AN
Tedajci so se vrata odprla, več mož je vdrlo v izbo tn Zan Poterne in Bel-Argent sta ravno še utegniia odskočiti v ozadje Kakor dva preplašena šakala sta prhnila skozi okno, ki je gledalo na polje, ter izginila v noč
Eden izmed pnšlecev lep starec silne rasti, se jp sklonil h Klotarju in sočutno vzmahnil z rokami
Ta mož je bil guverner don Sancho de Ulloa .
XIV
Dvanajst cesarskih zlatnikov
Ko smo tako razporedili ljudi in dogodke ki so kasneje vplivali na življenje dona Juana Teno ria in Leonore de Ulloa se lahko vrnemo k donu Juanu zadnuč smo ga videli ko je s svojim *lugo Jakominom Corentincm odjezdil za Leonoro iz Se-vilie
Preskočimo Španijo in dobršen kos Francije ter dehitimo dona Juana dnf sedemnajstega decembra v Perieueuxu da se udeležimo mesov^h nekatoli žko drznih pustolovščin b'tke ki io ie do^i nrot' moistru Fairenlu Ni nam znano zakai nekateri drugi pisci molče o tem pripetljaju Mi ne mri mo utajevati ne črt, ki utegnejo zbuditi trohico so-
čutja z donom Juanom ne dejanj ki nam ga kažejo kakor brezvestnega srečelovca
Dne 17 decembra je torei dospel v Perigueux ko je pravkai zvonilo poldne
Mlada lahalka ki ie diriala dve sto korakov pred njim je tisti mah zavila za ulični vogal in izginila Ljudje so obstajali in gledali za njo tolikanj zavzetna je bila njena lopota in toPkanj mil >genj jj je žarel v očeh Nihče je ni spremljal ^ila je sama čisto sama!
Ko je izginila ie don Juan čeprav ni bilo videti ia bi jo bil gledal, nalahno prebledel in zavzdihnil
»Solnce je zašlo!« je zamrrnral »Do jutri bo v moii duši noč Kako žalostno!«
»Oh gospod « se je oglasil Jskomin. »to. kar vam mam povedati je še vse bolj žalostno!«
Nenavadna vnaniost tega Jakonrna Corentina terja da ga na hitro predstavimo bralcu Bil je mršav in švigliast; s svojimi dolfrmi nopami dolgim vratom in dolgim nosom ie še naibolj naPko-val žerjavu v Lafontainovi basni Tudi z zamiš-'ienostio je bil podoben žeriavu: zdelo se je da venomer tuhta o nekakšni katastrofi In res bila njegovem živlieniu huda stalna katastrofa Ta '--^ctrnfa ip bil — nieeov nos
Dolpost Cprprt;rpvega popv te bila t^ko npvpr-^tna da 1'knm'r s triH^c^fm' 'eti n' nno^o] r-3V	vrsn^r in ie vs^k d^n mova vr»rs5p.
- al n»r?vn k»ko se ie mnoln rokaz^ti toli rpdo--lorro T? octri šiljast1' r^OS k; mu ie ?frlpj i? obraza kakor puščica, se mu je kar prilegal; Jakomin
jt porabljal tn četrtine svojega življenja v to da ga je sti me jbčudeval — ne v ogledalu temveč
neposredno' — in cd samega ogledovanja svojega lpstnega nosu se ]e bil že v ranih letih navadil
^kileti
Kar se tiče značaja moramo Corentina zatožiti da ie bil neko I ko klepetav Drugače pa m bil neumen in kmalu bomo videli da je bil zlatega srca Za zdaj doaaimc le toliko da ie bil Corentino prav za prav Corcntin in roien Parižan Kakšne okoliščine so ga bile privedle v Sevilic in kako se je bil oklenil dona lusna bomo še zvedeli
»Gospod « ie nadaljeval »novica je od sile ne-všečna a kar ie res je res odkar sva na poti zapravljate denar k?kor obsedeni in ga razmetavate vsrkomur samo ne meni Ko sem snoči na vaš ukaz plačal zlatrrk za večeno ki so nama io bili zaračunali tri libre — res je da ie bila natakarica kaj prijazna in močno zalega telesa — in sem nato obrnil na^no mošnio sem videl da nama ostane za pot v Francijo od katere sva še sto milj daleč, bore srebrniak za šest liber «
»Kako sto milj! Mar nisva tu na Francoskem?* »Gospod Francija je Pariz'« je rekel Corentin • Toda ost^niva pri stvari Ondukaile vidim skromno vozn;ško posti Ipo in pj^holi pametno bo. da se ■ra dppe? ustaviva tpm Jutri oa «
T^konvn 'e ckrep-.*i1 obrpz k-kor bi hotH reči da bo iutri *s!t?>v dpp in da s' bosta morala gospodar in s'u®» zategniti pas ako jima čudež ne pomorp i? zagate »Gospod,« je končal, »potrkal bom na vrata te
siromašne gostilne razen če se vam zdi prebogata za naiu dva Kdor premore samo srebrnjak za šest ,;ber «
»Cujte gospod.« je don Juan vljudno ustavil meščana ki je šel mimo »ali bi mi hoteli pove-lati katera je najimenitnejša gostilna v tem mestu?«
»Kakopak gospod plemič.« je vneto odvrnil me-čan <>Takšna hiša ie gostilna Pri Vesonskem stolpu' ki slovi po vsem Perigordu in kjer se ustavljajo najvišja gospoda «
»Ta bo prav za naju,« je rekel Juan Tenorio in zahvalil
Čez deset minut je razjahal pred gostilno mojstra Faireola, ki je kazala kaj imenitno lice Gostilničar. častit in dostojanstven, toda kratkoumen mož mu je prišel naproti
»Hm hm « ie momljal sam pri sebi, »en sluga pa nič založnih konj, to pomeni maihno plemstvo in prazno mošnjo; saj jih poznamo Vaša svetlost,« ie dejal z lahnim naklonom, »evo me na voljo.«
Juanovemu tankemu ušesu je zazvenela ta -svetlost« kakor počen zlatnik Pogledal je mojstra Faireola in ga premeril od glave do nog. Gostilničar se ga je kar ustrašil.
»Svetlost!« je zaieclial.
»Izvrstno1« ie vzkPkni] Teror^o in se zag^ohotal. To je že boljše In zdaj mi pokažite svojonajlepšo cobo «
Gostilničar ga ie odvedel po Širokih kamenitih stopnicah. Ko sta prišla na mostovi, je hotel kreniti naprej v drugo nadstropje.
Sporaium in volitve
Nadaljevanje polemike o časovni prednosti volitev ali reorganizacije države — Dr. Krek o položaju
»Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. Mačka, nadaljuje razpravo o tem aii je treba izvršiti preje definitivno reorganizacijo države ali pa volitve v narodno skupščino, in bi potem šele ta dala končno novo podobo notranji ureditvi države. Organ dr Mačka ugotavlja, da se sporazum od 26. avgusta sploh ni dotaknil vprašanja števila banovin, in nato izvaja:
»Dr. Maček je ponovno izjavil, da bo ob
uredb ob priliki podpisa avgustovega spo razuma, pri tem pa niti z besedico ne čr hne, da polemizira z dr. Mačkom, ki Je deja!, da se bo razpravljalo o ustanavlja nju ostalih banovin in nadaljni preureditvi države, »ko bo sklicana skupščina.« Nn vprašanje novinarjev, zakaj ne prej je dr Maček dejal: »Prečkajte tekst sporazuma' V sporazumu je jasno povedano, da mora narodna skupščina, ki se bo izvolila, pri-
seg banovin* Hrvatske povsem drugačen, j praviti vse potrebno za preureditev vse
de bo poieg nje ustanovljenih več avto n mnih edinic ali pa samo slovenska in srbska. Zaradi tega tudi ni bilo končno rešeno vprašanje obsega banovine Hrvatske. Res je, da je bila po sporazumu od 26. avgusta sprejeta odredba, da se lahko izvede spajanje posameznih banovin in spremeni njihov obseg. To pa še ne pomeni, da se mora to zgoditi pred volitvami. Ta uredba je imela služiti za ustavno osnovo za poznejše spremembe po volitvah, ki bi jih odobrila svobodno izvoljena narodna skupščina Drugačno to'mačenje tega dejstva je mogoče samo takrat če sta s tein sporazumni obe pogodbeni stranki. Zaradi tega nimajo prav tisti, ki pravijo, da je bila reorganizacija vse drža\ne zaje in:cc predvidena že s sporazumom od 26. avgusta.«
»Poborniki za reorganizacijo države že pred volitvami pozab jaio tudi na to, da je bil sklenjen sporazum v času največje zunanjepolitične napetosti in to predvsem zaradi pomirjenja Hrvatov in ' krepitve države. Ako prihajajo danes z zahtevami, na katere Hrvati ne morejo pristati, potem delajo proti namenu, zavoljo katerega je prvenstveno prilo do sporazuma Ni Hrvata, ki bi lahko pristal na sedanji obseg banovine Hrvatske v slučaju, če bodo v državi samo tri upravne edinice. Naj nihče ne misli, da so kraji, ki so nase'ieni z muslimani, prepuščeni okupaciji sedanjih po-bornikov za nepravilno rešitev državnega prob'crna Tako postopanje z muslimani in-digmra vsakega Hrvata, ker muslimani ne m rejo hiti državljani druge vrste Muslimani imajo vso pravico, da se pri volitvah izjasnijo v kntero banu\ino žeic priti. To pa bodo lahko storili samo na svobodnih volitvah «
»Poleg tega — zaključuje list — morajo biti banovine tudi gospodarske edinice. Banov na Hrvatska v sedanjem cbsegu ne more trajno obstojati in so j1 potrebni še nekateri kraji za gospodarsko izgraditev. Ker ti kraji niso srbski, ni opravičenih razlogov, da bi morali Hrvati pristati na sedanj obseg banovine Hr\atske. «
»S'ovenec« ji po svojem pisanju in svoji taktiki prav zmSilen. S svojo kampanjo za preured ter države in ustanovitev banovine Srbije in Slovenije pred volitvami je izzval razumljivo reakcijo Zagreba in t;ska HSS. V* redu bi bilo, da bi sedaj možato zastopal svoje mišljenje in z odprtim vizirjem primerno odgovarjal na ostre zagrebške pripombe in odgovore. Pa se seveda ni zgodilo tako. Sicer kliče Hrva- • odnošajih.« tom v spomin tekst kraljevskih ukazov in |
države. Potem pride na vrsto vprašanje ostalih banovin.«
Obzirnost je vsekakor lepa stvar, poseb no v politiki. Žal ni bilo o njej sledu v »Slovencu« pred decembrskimi volitvami, kadar je bilo govora o dr. Mačku in njegovih prijateljih. Danes pa imajo gospod je pred njim tak respekt, da si ga niti ne upajo imenovati, ko polemizirajo z njim ter mu dokazujejo, da nima prav in da tie pozna teksta sporazuma, ki ga je sklepal on sam z g. Cvetkovičem.
V tem respektu pred dr Mačkom 90 šli gospodje v Kopitarjevi ulici celo tako daleč, da so pozabili na to, kar-so pred tednom dni sog'asno sprejeli na seji izvršnega odbora JRZ. Takrat so po referatu g. ministra dr. Kreka sklenili: »Stranka srna tra, da je neobhodno potrebno pred kakršnimikoli volitvami dovršiti organizacijo in preureditev vseh delov države in državne zajednice po nače!:h narodnega sporazuma. tako da bodo vsi deli države enakopravni in zadovoljni.« V včerajšnjem »Slovencu« pa čitammo na kraju sibilske polemike z dr. Mačkom sledeči stavek: »V vprašanje volitev za hrvatski sabor pa se ne maramo vmešavati, ker je to izključno hrvatska zadeva___«
V nedeljo je imel minister dr. Krek govor na zborovanju železničarjev JRZ. Deja' je med drugim:
»V notranji politiki smo se z vztrajnim in konstruktivnim delom dokopali do državne mize. Naš slovenski program, program ljudske samouprave je Cvetkovičeva vlada sprejela za oficielni državni program. V zgodovini bo Cvetkovičeva deklaracija, ki jo bo podal pomladi, važnejša kakor pa ona, ki je bila podana 26. avgusta lanskega leta. Novi politični program je bilo novo nebogljenče, na katerega je prežalo 199 sort Herodov, tako n. pr. Herod centralistične miselnosti, ki je v Jugoslaviji vladala skozi 20 let. Tudi naša miselnost nas je ovirala v delu za avtonomijo. Vendar pa smo Slovenci razumeli težak položaj, kakor tudi to, da je hrvatski način propagande in uveljavljanja idej popolnoma drugačen kakor naš in v Beogradu včasih popolnoma nesprejemljiv Danes prznava vsa jugoslovenska javnost, da smo Slovenci šli od početka na pravo pot, po kateri gredo sedaj tudi ostal'.«
Končno je g. minister še dejal, da se je »vojna nevarnost odmaknila od naših meja ir da »stojimo z našimi sosedi v dobrih

e 11 z k ©
Fosvetsva&fa staro-radikalov
V	nedeljo zvečer se je vrnil v Beograd prvi podpredsednik Narodno radikalne stranke g. Miša Trifunovič, ki se je mudil v Nišu. pri šefu stranke g. Aci Stanojevi-ču in je razpravljal z njim o akciji za zbiranje radikalov. V ponedeljek dopoldne je sklical g. Trifunovič sejo izvršnega odbora NRS. Seja je bila na stanovanju bivšega ministra dr. Ninčiča in Miša Trifunovič je na njej poročal o svojh razgovorih z Aco Stanojevičem in o navodilih, ki mu jih je ta dal za bodočo taktiko stranke.
Po seji izvršnega odbora so člani odklanjali vsako izjavo o akciji za zbiranje radikalov.
V	ponedeljek popoldne je obiskal g. Miša Trifunovič šefa demokratske stranke g. Ljubo Davidoviča in imel z njim daljšo konferenco.
»iar 3-2-/13 2vi pogoji
za združitev radikalov
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poroča
iz Beograda, da je Aca Stanojevič v načelu odobril nas'ednje določbe za združitev vseh radika'sk:h skupin:
Osnuje se Jugos'oven=ka rad'kn'n?i stranka, v katero vstopijo vse rad;kalne frakcije, nadalje SLS, na kar je dr Korošec že pristal, in bržkone Jugoslov. muslimanska organizacija. Predsednik nove stranke naj bi bil Aca Stanojevič, prvi podpredsednik M ša Trifunovič, drugi podpredsednik Dragih Cvetkovič, tretji podpredsednik dr. Anton Koro'ec in četrti podpredsednik dr Džafcr Kulenovič. Vse to naj bi se izvršilo takoj po končani konferenci Ba!kan-ske zveze, nakar bi sledila rekonstrukcija vlade. V novo vlado bi zopet vstopili tudi dr. Koro"ec, iz sedanje staroradikalske skupine pa M "a Trifunovič, dr. Momčilo Nin-čič in še en član vodstva.
Stranka bi razširila svoje udejstvovanje na vse ozemlje države. Njen program naj bi bil program stare radikal, stranke. Stranka bi se že takoj v začetku izrekla za definitivno preureditev države pred kakimi volitvami, kar ba pomenilo, da v tem pogledu sprejema stališče JRZ.
Dr. Marko vis o radikalih
O radikalskih smernicah v bodoči politiki razpravlja dr. Maikovičev organ »Delo« in prihaja do zaključka, da akcije dr. Markoviča ni smatrati za zbiranje radikalov v tem smislu, da bi se poskušala ustanoviti še ena radikalska skupina več. Dr Markovič je že ponovno javno povedal, da o ustanavljanju kake njegove posebne skupine ne more biti niti govora, to tem bolj. ker so dobili vsi radikali, ki stoje za Aco Stanojevičem in glavnim odborom, skupaj pri zadnjih volitvah največ 80.000 glasov. »Delo« potem nadaljuje:
»To Število ne predstavlja niti desetine tiste sile. ki jo je svoj čas predstavljala Narodno radikalna stranka med narodom. Dr. Markovič nima s svojimi prijatelji nobenega interesa še bolj razbijati radikal-
ske vrste, ki so imele po decembrskih volitvah 1938 vsega dva poslanca. Izgledi Narodno radikalne stranke za prihodnje volitve v narodno skupščino niso pri sedanjih okornostih prav nič povoljni, akoravno bi nastopili vsi rr.dikali složno in kompaktno.«
Vre tis: os t lastite države
Bivši predsednik Samostojne demokratske stranke g. Adam Pribičevič ie napisal v svojem »Seliačkem kolu« zopet n?kai tehtnih br?sed o tem. kaj ima sleherni med nami od svoje države Takole beremo v njegovem članku:
»Ljudje bo>ji, bodimo pametni in se zavedajmo, da smo gosp darji v svoji hiši. kjer imamo prvo in zadnjo besedo samo mi in nihče drugi. V tej državi prihaja na ša deca do svo.i:h mest in do svojega kruha. V Jugoslaviji jc okoli 3CC.C00 državnih in samoupravnih namcštcrcev. Pomislimo, keliko je bilo naših ljudi v javnih službah ko smo bili podaniki tujih, nam sovražnih držav. Pomislite kaj bi b'lo s temi 300.000 ljudmi in njihovimi rodbinami, če bi izgubili svojo državo. Prisluhnite samo glasovom in vestem, ki prihajajo iz Češke in Poljske pa se zanvslite. kai nas bi vse čakalo, če bi prenehali b ti sv. bodni Pomislite tudi na to, da sl:di danes voj s e-mu in poltičnemu zavojevanju dr "a v in narodov tudi gospodarska sržnost. Pog^j-te okoli sebe in ponv'?l:te. če bi tuj: okupatorji. kdorkoli bi že bili. pustili raše kmete na plodn h poljih Vojvodine. Savo-nije in po drugih rodovitnih krajih naše države. Zato pravim še enkrat: B-dite ra-metni. ljudje bo?j;, in čuvaj e krov. ki smo si ga zgradili za ceno tolikih žrtev nad našimi glavami. Lahko ga popravljamo in izboljšujemo. Toda za nebono ceno ne smemo dopustiti, da bi ga nam kdo nad glavo rušil.«
Vojske malih držav
Armijski general Zivko Stanisavljevič, ki je znan posebno Mariborčanom, kjer je bil i pred leti komandant pehotne bngade je napisal za beograjske liste članek o značaju vojsk malih držav. Odlični general opozarja da mora biti pripravljena na vojno tudi najbolj miroljubna drža\a, in med drugim piše:
»Narodi, ki niso pripravljeni na vojno, morajo računati s tem da bodo izgubili slej ali prej svojo svobodo in neodvisnost. Na vojno morajo biti pripravljene tudi male države, ki vodijo sicer v vsakem pogledu miroljubno politiko ter žele ohraniti v sporih velikih in močnih držav povsem nevtralno stališče. Kako gleda svet na male države, ki so pripravljene boriti se za svojo neodvisnost in neokinjenost svojega j ozemlja, s tem daje najlepši primer Finska, ki se je spustila v borbo z neštetokrat močnejšim sovražnikom. Morda bo v tej borbi podlegla, toda eno je že danes gotovo: če bo kak narod nagrajen pozneje za svojo hrabrost in požrtvovalnost v borbi za svojo svobodo, potem bo to gotovo v prvi vrsti finski narod.«
1 »Primer, kako ceni svet borbo malih držav in narodov za svobodo in neodvisnost je bila tudi borba male kraljevine Srbiji ki je sprejela borbo z desetkrat močnejši)* sovražnikom ter ga dvakrat težko porazila na svojem ozemlju. Ti dve bitki sta bi! kapital, iz katerega je vzniklo zedinjenji n osvoboditev Jugoslovenov. Male držav, norajo imeti relativno močne vojske i p( tevilu i po kakovosti. Zaradi tega mora 10 biti tudi žrtve, ki jih dopnnašajo za svo e vojske, relativno večje kakor pri veli kih državah. Vojske malih držav moraj' biti v pravem pomenu besede narodne voj •ke in mora sodelovati pri njihovi izgradnj n spopolnjevanju ves narod z vso svoj« moralno, fizično in materialno silo.«
Obnova posebne muslimanske stranke?
Kakor smo poročali, je izzvalo živahne pozornost, da se sedanji drugi podpredsednik JRZ, minister dr. Džaler Kulenovič, ni udeležil seje izvršnega odbora JRZ, na kateri je bila sprejeta znana resolucija. »Hrvatski dnevnik« je takoj takrat ugoto vil, da se minister dr. Kulenovič s to resolucijo ne strinja. Sedaj javlja glasili, ministra dr. Laze Markoviča »Delo«, da je dr Kulenovič tiste dni konferiral v Sarajevu s predstavniki raznih muslimanskih skupin in da je pri tej priliki bila naglašena potreba, »zbrati v politično enoto vse muslimane na muslimansko verskem programu, da se ustvari 20 letni muslimanski program « Ta program je vsekakor avtonomija Bosne in Hercegovine. Predstavniki muslimanov so poudarili tudi željo, da se »v povoljnem trenutku začne tudi s formalnim organiziranjem muslimanske stranke in da se prekine zveza z dosedanjimi kombinacijami, čim bi one le v najmanjši meri ovirale prizadevanja za izvedbo znanega muslimanskega programa.
»Delo« obžaluie te sarajevske sklepe in smatra, da verski moment ni v nobenem oziru primeren služiti za merilo v političnih vprašanjih. Izraža unanje. da se bo dal ta novi pokret izlečiti »s primernim razčiščenjem in r rpglobitvijo pravega smisla sporazuma.c
Muslimani v Južni Srbiji
Muslimanske množice v Južni Srbiji, ki jih tvorijo v glavnem Arnavti, so politično zelo neobveščene. V njihovem imenu nastopa in razpravlja skupina begov, ki se zbirajo okoli Ferad bega Drage. Pri volitvah 11. decembra se je zvezal z Feradom takratni predsednik JRZ dr. Milan Stoja-dinovič ter so Amavti korporativno glasovali za listo JRZ.
Sedaj se oglaša muslimanski list »Naš dom«, ki izha,ja v Skoplju, in svari muslimane v Južni Srbiji, naj ne slede več Ferad begu in njegovim prijateljem, češ da vodijo čisto osebno politiko in nimajo nobene politične linije. List apelira na vse jugoslovenske stranke, naj se raje posvete političnemu delu med muslimanskimi masami v Južni Srbiji, kakor pa da sklepajo tik pred volitvami politične kravje kupčije z begi okoli Ferad bega.
JRZ v £unavski banovini
Včeraj dopoldne je bila v Novem Sadu seja banovinskega vodstva JRZ za dunav-sko banovino. Na seji je bil tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkoviča z ministroma Bešiličem in Tomičem. Po seji objavljeni komunike pravi, da je izvršni odbor v celoti od( bril poMtiko vlade Cvetkovič-Ma-ček in da si bo na vso moč prizadeval, da jo na svojem področju čim bolj popularizira. Cim bodo vremenske razmere dopuščale, bo stranka priredila po vsej banovini konfercnce in javne shode.
Gonja proti dr. Masaryku
Kakor se da posneti iz pisanja »Vlajke« (Prapor), glasila čeških fašistov, se je na češkem znova začela gonja proti Zidom in prostozidarjem, češki fašisti pri tem izredno ostro napadajo tudi pokojnega Ma-saryka, ki mu očitajo ne samo članstvo v prostozidarski loži, marveč celo židovsko pokolenje. Ta bajka o židovskem pokolenju Masarvka je stara in so si jo njegovi nasprotniki izmislili v času znamenitega Hil-sr.erjevega procesa, v katerem je Masaryk nastopil proti izmišljenim očitkom tako zvanih židovskih ritualnih umorov. Faši stični list je posebno nasproten spomenikom Masaryka, ki še stoje v različnih čeških mestih in so stalno okrašeni s cvetjem. List ostro graja to češčenje, imenujoč ga malikovanje nevrednega framasona.
V zvezi s svojo kampanjo je »Vlajka« objavila tudi spisek članov praške prostozidarske lože, morala pa je prinesti že Obilo popravkov raznih uglednih osebnosti, ki trdijo, da si je »Vlajkn« izmislila te obdol-žitve in dn nikoli niso bili člani kakršnekoli prostozidarske lože.


t^avac 5121282
Beorrrad, 30. jan. p. V veterinarski službi so bili premeščeni višji veterinarski svetnik Lojze škof lz splitskega v novljonski srez, Ignac šlajpah iz križevskega v djev-djelijski. Stanko Arlco iz Vukovara k ban-ski upravi dunavske banovine, Milin Rajšp iz novliinskerra srera v Veliko Kikindo. ter višji veterinarski pristav Jakob Roman iz radjevskega v jadranski srez.
V tehniški službi pa sta bila premeščena višja tehniška svetnika ir.ž. Janko Kuko-vec iz Noverra mesta v Celje in Pavle Mi-klavec iz Ljubljane v Novo mesto.
Razveljavljen je bil ukaz. s katerim je napredoval irž. Anton Dietrich pri banski upravi v Ljubljani za tehniškega svetnika v 4/II.
S1!ko neurje eta Japonskem
Tokio, 30. jan. s. (Reuter). Severoza-padna Japonska Je doživela danes najstrašnejše neurje zadnjih 50 let. Več hiš se je zaradi snega poruSilo. Doslej so našteli 50 mrtvih. V Tokiu nasprotno vlada največja suša. že od 25. decembra dalje nI deževalo.
Poplave v Grčiji
Atene, 30. jan. br. Poslednje dni so nastale v Grčiji velike poplave, ki so povzročile prekinitev prometa tudi na glavni železniški progi Atene—Solun. Se davi je bilo treba vzdrževati potniški promet na nekaterih delih te proge z avtomobili. Vse kaže, da bo popravljanje proge trajalo 10 dni.
SPOR7
Pred revijo smučarske mladine
Od petka do nedelje bo v Planici v izvedbi SK Ilirije serija tekem za vsa mladinska državna prvenstva
V dnevih od 2. do 4. februarja bo v Plači že drugič mladinsko državno prvenstvo j vseh smučarskih disciplinah — razen v muku. že lani je bila udeležba na tem ekmovanju ogromna — sodelovalo je v seh tekmah okoli 270 tekmovalcev — le-os pa bo to število doseglo najmanj 300, em bolj, ker so se letos zanje prijavili tuli iz Celja in Maribora in bržkone bo pri-Ho tudi nekaj Hrvatov.
Tekmovalci, stari 19 let in manj, bodo .1 to državno prvenstvo razdeljeni v raz-ične kategorije, kar velja predvsem za :eke ln skoke, v slalomu pa bodo vsi tekmovali v skupnem razredu. Ta mladinska •■kmovanja so prinesla našemu smučar-itvu že od lani na letos zelo lepe sadove, saj so najmočnejši juniorski tekmovalci že v teku letošnje sezone vidno ojačlli senior-ske vrste. Najbolj se Je med temi postavil Illrijan Janez Rožič, ki je letos prvič tekmoval med seniorji ln preteklo nedeljo v Zagorju osvojil naslov prvaka LZSP v klasični kombinaciji. Tudi lanski juniorski prvak Horvat se Je tamkaj prav dobro plasiral. Med lanskimi mladimi skakači sta bila najboljša Tine Mulej in Leon Bukovnik, ki sta bila tudi letos na vseh tekmah na najbolj vidnih mestih. Skratka, iz vrst te naše mlade generacije prihaja iz leta v leto nov tekmovalni rod, ki bo krepko izpopolnil seniorske vrste in polagoma prevzel mesta za današnjimi državnimi repre-zentanti v tej panogi.
Najbolj zanimiva bo med letošnjimi tekmami prav gotovo skakalna prireditev, na kateri bo na obeh manjših skakalnicah na-
stopilo — tako računajo — okoli 150 kačev. Prireditelj — SK Ilirija — se je a velikimi žrtvami pobrigal tudi za številna darila, med katerimi je tudi nekaj krasnih pokalov in dragocenih praktičnih daril. Med njimi je podaril pokal tudi direktor »Politike« g. Vlada Ribnikar — za najbolj uspešni klub vse prireditve. Pokroviteljstvo nad prireditvijo sta prevzela minister za telesno vzgojo Tomlč in ban dravske banovine dr. Natlačen.
Med dosedaj prijavljenimi so zastopani razen nekaterih manjših vsi naši najmočnejši smučarski klubi Ilirija, SmK Ljubljana, Bratstvo, Mojstrana, Skala itd. Računajo na udeležbo 15 klubov. Vse udeležence opozarjamo, da bo izletna pisarna za te prireditve poslovala v rateški šoli, kjer naj se vsi tekmovalci prijavijo takoj po prihodu v Planico. Za udeležence je dovoljena polovična voznina, Id velja z običajnimi formalnostmi od danes do vključno ponedeljka 5. februarja. Kdor izmed njih reflektira na cenejšo prehrano ln stanovanje, naj se takoj pismeno prijavi na naslov: SK Ilirija, Rateče-Planica. Skakalnice bodo za trening odprte že od petka dalje ln bi bilo seveda v interesu vsaj skaka-čev, da po možnosti prispejo v Planico dan ali dva pred tekmo.
Priprave za letošnjo revijo smučarske mladine, ki bo pokazala, da je delo na terenu najplodonosneje naloženo baš pri mladini, so v polnem teku. Prav bi bilo, da bi ta prireditev našla primeren odziv tudi pri občinstvu, ki se v zadnjem času le tako težko ogreje za obisk prireditev na snegu.
Občni zbor SK železničarja
Maribor, 28. januarja
Važna nacionalna obrambna naloga pripada tudi športnim društvom. V Mariboru se zavedajo te naloge predvsem odlični predstavniki in organizatorji železničarjev športnikov, ki so združeni v SK Železničarju. Na to svojo organizacijo so lahko ponosni, saj šteje 1608 članov in saj je to ena najmočnejših športnih organizacij v državi sploh. Sinoči je imel naš mariborski SK Železničar v svoji kiubovi dvorani na stadionu 13. redni letni občni zbor. Klena ter izčrpna poročila o vzornem delovanju v pretekli poslovni dobi so podali agil-ni predsednik inž. B. Uran, marljivi tajnik g. Jenko, nadalje g Konrad za nogometni odsek. Mazi za teniški odsek, Knehtl za šahovski odsek, Pirnat za zimskosportni odsek. Glavič za kolesarski odsek, Pod-pečan za lahkoatletsk' odsek, zatem gospodar Arsič. blagajnik Podpečan, g. Ve-ras je poročal o uspešni akciji glede obveznic in g. Bačnik. ki je v imenu nadzornega odbora predlagal upravnemu odboru razrešnico s posebno zahvalo klubovemu gospodarju, tajniku in blaga miku Vse sekcije so v smislu poročil delovale odlično in smotrno. Klubov dolg se je znižal v pretekli poslovni dobi za 13 162 din. Kiubovi dohodki so bili 83.242.70 din. izdatki pa 83.072.60 din. Posamezne sekcije so bile sicer pasivne, vendar pa se je njihov primanjkljaj lahko kril iz dohodkov članarine. Klubovo premoženje izkazuje vrednost 273.705 15 din, vrednost nepremičnin je 236.905.25 din. vrednost inventarja vseh sekcij pa 36.800 din.
O podrobnih klubovih uspehih je mariborska nacionalna in športna javnost dobro poučena. Z občnega zbora so poslali naši že!ezn;čarji sportr ki udanostno brzojavko Ni Vel krahu Petru II., pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo naroda in prometnemu ministru Občni zbor sta s toplimi besedami pozdravila g. Bačnik za UJNŽB in g. llubl za »Dravo«. V okviru občnega zbora je izročil klubov predsednik inž. Uran najuspešnejšemu klubovemu nogometašu vratarju Špangerju dragoceno spominsko darilo, ki ga je poklonil kavarnar g. Josip Majcen.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: inž. B Uran predsednik. Evstahij Jošt I. podpredsednik. Emil Hiibl II. podpredsednik, Josip Jenko I. tajnk Gaspar Aršič II. tajnik. Franc Podpečan I. blagajnik, Franc Radelj II. blagajnik. Andrej JanžekoviČ I. gospodar Drago Čiiek 11. gospodar, Josip Fišer. Franc Lovrec, Vlado l.ešmk, Franc Gujznik, Ernest Frangež in Rudolf Stein-bifhler odborniki. Za nače'nike posamezni sekcij so bili izvoljeni. Konrad za no-gcm-tno, Podpečan za lahkoatletsko, Glavič za kolesarsko Pirnat za zimskosportno, Mazi za tcni:ko in Knehtl za šahovsko sekcijo. V nadzornem odboru so: Josip P>'ažič. Ludvik Prebil. Josip Bačnik in Martin Veselko, v razsodišču pa inž. Jože Za-vršn;k, inž Ignacij Vidic. dr Andrej Korene nn in kavarnar Josip Majcen.
Občni zbor, ki je trajal komaj 2 uri, ie pokazal strnjenost in vzorno disciplino naših železničarjev športnikov, ki so si z vztrajnim in požrtvovalnim delom zgradili krasen stadion, v katerem krepi svoje telo okoli 500 aktivnih športnikov železničarjev.
V neka] vrstah
Po zadnji odločitvi bo pokalna tekma med BSK in Gradjanskim, ona četrta in tako zrlo odločilna za pokal predsednika vlade Cvetkoviča, namesto to nedeljo odigrana šele v nedeljo 11. februarja. Na igrišču v Zagrebu je mnogo snega in ljudje Gradjanskega nimajo možnosti, da bi trenirali.
V	Starem Bečeju so imeli te dni važno konferenco zaradi organiziranja drsalnega športa na jugu. Zastopniki vojvodinskega drsalnega podsaveza so se sporazumeli 8 predstavniki Beograjskega teniškega kluba, da je ustanovitev srbskega drsalnega saveza s sedežem v Beogradu nujno potrebna. Ustanovni občni zbor tega drsalnega foruma, ki bo pomenil važen novum v našem drsalnem športu, je določen za nedeljo 4. februarja.
V	nedeljo zvečer je tragične smrti umrl v Stari Pazovl nadarjeni ln komaj 19-Ietnl boksar Žika Atanackovid, ki je prišel tjakaj zaradi treninga tamkajšnjih boksarjev. Pri slučajnem incidentu v nekem lokalu je
dobil več vbodljajev z nožem ln Izdihnil med potjo, ko so ga peljali v bolnišnico.
V Rimu je v 46. letu starosti umrl slav> ni italijanski sabljaški prvak ln večkratni olimpijski zmagovalec Nedo Nadi. Pokojni je zmagal v floretu in sablji na dveh olimpiadah, ln sicer leta 1912. v Stockhol-mu in leta 1920. v Anversi. Nedo Nadi jo bil znan tudi kot odličen športni pisec.
Med raznimi strokovnjaki, ki bo sestavljali lansko svetovno lestvico najboljših teniških Igralcev, se je zdaj oglasil tudi sam Punčec, in sicer iz Indije beograjski »Politiki«. Punčec pravi, da bi morala lanska svetovna lista imeti naslednji vrstni red: 1. Riggs (Amerika), 2. Bromwich (Avstralija), 3. Quist (Avstralija), 4. Punčec (Jugoslavija), 5. Mac Neill (Amerika), 6. Parker (Amerika), 7. Van Horn (Amerika), 8. Cooke (Amerika), 9. Henkel (Nemčija), 10. Tloczynski (Poljska). — O samem sebi pravi Punčec, da je treba pravično ceniti tudi njegove uspehe. Nazadnje ni tako lahko osvojiti prvenstvo Evrope, zmagati nad Bromwichom in Henklom, polfi-nalistom iz Wimbledona ter še nad mnogimi drugimi....
Velika skakalna tekma
bo v nedeljo 4. februarja na skakalnici ▼ Betnavi pri Mariboru. Bo to po presledku več let ena največjih športnih prireditev v neposredni bližini Maribora. Prireditev organizira mariborska zimskosportna podzveza in bodo tekmovali za prvenstvo Maribora. Kakor doznamo, se bodo tekmovanja udeležili tudi nekateri najboljši skakalci z Gorenjskega.
Smučarski klub Ljnbljana opozarja svoje članstvo, da bosta na progi Ljubljana-gl. kol. proti Gorenjski s priključkom na Tržič, Rateče m Bohinj vozila tale izletniška vlada: dne 1. II. z odhodom ob 15.40 in dne 2. II. z odhodom ob 5.40. Vrnitev v Ljubljano dne 2. n. ob 20.33. Zaradi polovične voznine in ugodnih zvez priporočamo članstvu to ugodno priložnost. Smuk!
SK Ljubljana. Vsi aktivni igralci, ki ne trenirajo na igrišču, morajo priti danes ob 18.30 na trening v telovadnico Sokola m, Bežigrad.
JZSS opozarja vse smučarje, da bo od četrtka ob 15.40 veljala enaka ugodnost kakor za izletniške vlake ob nedeljah, prav tako tudi za vlak v petek ob 5.40 s povrat> kom v petek ob 20.33.
SK Ilirija opozarja vse klube, da bo njena tekma v smuku po novi progi z Mece-snovca z mednarodno udeležbo — v nedeljo 18.
»Flustrovane sportske novosti« štev. 5. izšle. Vsebina: Najboljši smučarji Jugoslavije so z Jesenic. — BSK je popolnoma pripravljen za nastop proti Gradjanskemu. — Hašk nekdaj, sedaj in v bodoče. — Na občnem zboru Hrvatskega kolesarskega saveza. — Prva mednarodna regata na Rl-jeki Dubrovački. V vsej državi samo še ▼ Osijeku plačujejo mestni davek na športne prireditve. — Slovenska nogometna zveza in njeni štirje podsavezi. — Vrhovni nogometni savez je javno zboroval vsega 45 minut. Itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz raznih športnih panog. Posamezne številke so po 1.— din.
Sreda 31. januarja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesel'1 zvoki (plošče). —12: Iz raznih operet poišče). —12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi 13.02: Sramel »štirje fantje«. — 14: Poročila.— 18: Mladinska ura: Reportaža iz ljublj. mestne plinarne. — 18.40: Smoter slovenske narodne zavesti (prof. E. Kocbek).— 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Vzgojna prednost naižTh pesmi. — 19.40: Objave. — 19.50: Iz rastlin zdravja in moč (dr. Maks Vrafber). — 20: Klavirski trio (prof. J. Ravnik, prof. J. Slajsin prof. C. šedJibauer). — 20.45: Plošče. — 21.15: Slovenski vokalni kvintet (pesmi Rista Savina). — 22: Naipovedfl, poročila.
—	22.15* Valčki ln polke (plošče).
Beograd 18.05: Petje. — 19.40: MuzJka
za ples. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20: Prenos iz Ljublja^ ne. — 22.20: Plesna muzika. — Pr*g» 19.2«: Pester spored. — 20.20: Orkester, flavta, harfa. — 21.25: Romance. — 23: češka glasba. — 8<>flja 18: Pester glasbeni spored. — 19.50: Operni prenos. — 22.30: Bolgarska glaSba. — Dunaj 16: Mali orkester. — 20.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22: Plošče. — 23: NaSat koncert — Berlin 20.15: Pester spored.
—	23: Simf. kcncert. — 24.10: Nočna oddaja,
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
P« .iO par ui besedo. UW &. davka ta v»ak ogla« ln enkratno pri ■tojbino Dtn 3. sa Stfro al) dajanje naslovov plačajo oni. ki IA<Vj«.
•Illžb. Najiimnjftt tiirat-k u t-iiUratin. olijavo iij;Ihm» IMii 12___ Dopisi
In >.enitv<* <if cura^uiinjii po Din t.— ta vtutko hntnlu, Din 3. davka ca vkhM oglar ln enkratno prtstnjhlno Dtn 5 za Stfro alt datanje
naslovov Najmaiijftt r.nrwk ca enkratno objavo oglasa IMn 20___
Vsi ostali oglasi <w eara^unajo po Din 1.— mi h*9M«l<>. Dtn 3 davka Ca vsak ogla* tn enkratno pristojbino Dtn 5 za fllfro ali dajanje Oaslovov Najmanjši znesek n enkratno otpjavo oglasa Din 17.—.
3 tonski Ford
na oglje, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrsten«.
2076-10
200 do 300 tisoč din
pO Ojlia U-;e tr^ovsK.0 pi-djetje Ponudbe prosim pod »Si-urno. na ogl. odd. Jutra.
1781-16
Stanovanje 2 sob
kopalnica, plin, v centru, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.
2078-21a
Sobo odda
Sluibo dobi
Uradnico
za industrijsko podjetje zmožno knjigovodstva, stro.eplsja dobro raču narlco z znanjem nemškega jezika iš emo. — Nastop takoj Ponudbe s sprllevall na Fran Kotnik, lesna industrija in opekarna, Verd pri Vrhniki.
1816-1
Žensko pisarniške
Frizerka
mlajša, išče mesto trimesečne prakse. Naslov: Fain Slavka, salon Petrič, Tržič.
2051-1
Frizerko
samostojno moč, spreimem takoj ali pozneie. Plača prvovrstna. Erznožnik Pavle, Skofja Loka.
2064-1
mlajšo, z znanjem Italijan čine v govoru in pisavi ter po možnosti francoščine. sprejmem takoj v službo. — Ivan Predem, Kranj.
1784-1
Samostojen
gospod
išče za takoj dostoino, zanesljivo inteligentno dekle iz boljše družine, katero zna dobro kuhati in oprav lja tudi ostala gospodiniska dela Prednost imajo one, ki govore hrvaško ali nemško. Izčrpne ponudbe z re ferencami na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesliiva in boljša«.
2042-1
Hlapca h konjem
va enega kmečkega dela in vožnje po mestu sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hlapec«.
2050-1
Postrežnico
sprejmem od jutra do treh popoldan, ki zna malo kuhati. S kolesom prednost. Sv. Petra cesta 27-1.
2048-1
Plačilno in
natakarico
potrebuiem za takoj. V po-štev pridejo samo dobre za mOC delo Hotel Novak, Jesenice.	2079-1
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaii, oddelki od pol 7 do 8 in od pol 8. do 9. zvečer Pouk tudi po diktatu Tečaji od I do 4 mesce — Novi tečaii se prično 1. februaria. Šolnina zelo nizka. Moderna in največja strojepisnica ■ Vpiso vanje dnevno do 8. ure zvečer Christolov učni zavod, Ljubliana. Domobranska cesta 15. tel. 48-43.
1869-4
Lokali
Poslovne prostore
primerne za pisarne, ordinacije, atel eje ln s lč-no, v prvem nadstr ju poleg Flio;ca takoj oddam. Informacije daje I. Knez uocsposvet-ska 1, dvorišče.
1938-19
Trgovski 'okal
I lep, nov, poleg Flgovca | oddam Informacije da-I je I. Knez. Gosposvetska c. 1., dvorišče.
1937 19
Slaščičarskega
pomočnika
mlajšega, finega lelavca — spreimem za Ljubljano. — Poštenje predpogoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten slaščičar«
2070-1
Frizerko
dobro, sprejmem takoj. — Mihael Kostanišek. Maribor, Studenci, Aleksandrova štev. 43.
2074-1
Klavir
poučuie izurena pedagoginja. Gre tudi na dom poučevat. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Temeljita uspešna metoda«.
2041-4
Službe išče
Mesto hišnika
oskrbnika išče samski, spo	u.mu
soben vrtnarskih, hišnih in " drugih del. Naslov v vseh ska cesta Li' poslovalnicah Jutra
2029-2
Prodam.
Masko
novo, za gospoda ali damo prodam. Omerza, Tyrševa cesta 6-1.
2080-6
Radio
Radio aparat
modern. Telefunken. malo rablien. nap-rodaj. Ogled od 2.—1. ure poro!H"e. Mal;č. Liubljana VI, Ru
V Celju
na promet.ii ulici lšie-mo majhen lokal za pisarno za vej let. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Vsakega prvega denar..	1810 19
Trgovino
mešanega blaga v večiem | trgu tik farne cerkve, oddam z zalogo takoi v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2043-19
Mlada kontoristka
z dveletno prakso, vešča vseh pisarniških del. dobra
2063-9
Avto, moto
Razprodaja
stroiepiska z znaniem nem- več rabljenih in novih ra-ščine in srbohrvašč ne. išče dio aparatov od din 300 do namestitve. Ponudbe na 4.000 Ponudbe na ogl. oc-| odd. Jutra pod šifro odd lutra pod šifro »Iz-»Dobra, vestna moč«. I redno poceni«.
3066-2	2040-10
Diosob. stanovanje
takoi oddam. Poizve se v trgovini Pezdit, Grad:šče.
2022-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in s souporabo kopa' i ce, oddam za tako-ali z marcem. Cena din 500 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2077-21
V „JUTRUU*
Gospoda
spre-mem na stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah J utra.
2049-23
Opremljeno sobo
za dve osebi takoj oddam zakonskemu paru ali dvema gospod čnama. Toman, Resljeva cesta 30.
2052-23
Sredi mesta
oddam opremljeno sobo nediiaku. Poseben vhod s stopnic, elektrika, parket, lončena peč. Naiemnina din 300. Prečna uPra 8.
2065-23
Na Mirju
oddam komfortno, strogo separirano solnčno in mir no sobo. Marmontova 27.
2055-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
in kabinet, ozir. dve sobi. iščem. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »S 1. februar-tem«.	2030-23a
Visokošolec
išče snažno sobo s souporabo kopalnice, s hrano in družinskim stikom, blizu glavnega kolodvora. Plača točno vsak mesec naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden resen«.
2067-23a
Opremljeno sobico
ali kabinet, iščem v centru Ponudbe na ogl odd. pod »Skromno in
čisto«.
2060-23»
štiri brzine
in to 8, 16, 24 in 64 slike v sekundi kakor tudi možnost slikanja posameznih slik (trik) ima samo kmoaparat Movikon K 8 tvrdke Zeiss Ikon. S posebno kaseto s»e vlaganje filma 7,5 metra vrši zelo priprosto. Po porabljen.h 7,5 m se mehanizem avtomatično ustavi ter je treba kaseto samo obrniti, da se mehanizem oprosti za nadaljnje posnemanje.
Movikon K 8 ima sloviti Zeiss Sonnar 1 : 2 f=l cm.
Vse nadaljnje tehnične podatke kakor tudi aparat si zamorete ogledati v vsaki boljši foto-trgovini, a prospekte lahko dobite pri tvrdki M. Pavlovic — Benograd, MU. Draškoviča 9, pošt. pret. 411.
I
NAJLEPŠE ČTIVO
R a vi jen* ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUT1N RavMeti: ČRNA VOJNA
■■■■■■■■■HHHIIMHi
Thompson; SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA«'
LJUBLJANA — BN AFLJEVA UL. 6
..uaekaliNo olje težko dobivate:	Pomagajte sami sebi!
OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE I
»REGENTOL«
aparat za regeneriranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam
nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE ! ZA USPEH JAMČIMO!
Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezider Eislei. Beograd, Vojv. Gligora St. 15.
Tei 41949.
| G. Th. Rotman	~ |
SAMBO IN PETER POTUJETA
59/60
Dejal je, da bi krdelo nosorogov zlahka dohitelo Arabca in ga prisililo, da vrne velbloda. »Ni slaba misel,« je odvrnil gospod Debeluhar ter obrnil voz; »počakajte me kar tukaj!«
Kmalu nato se je vrnil s celo čredo nosorogov, ki so dirjali pred njim. Za-bičil jim je, kako in kaj, ter ukazal
Sambu in Petru, naj zlezeta vsak na enega izmed nosorogov. Nato se je dirka pričela; drevili so kakor burja, navkreber in navzdol, da se jim je kar kadilo izpod nog. Gospod Debeluhar jo je v svojem vozičku naglo ubral za njimi, dr. Tolstonog pa je mirno ostal na mestu in čakal...
JL
Razočarana mue?ka
Pismo spreiel Hvala. Pridite č"trtek ob 20. uri. Kavarna Union. Smučir
2053-24
Kratek klavir
železna konstrukcija, 1 dolg klavir, dobro ohranie.v ma hagon- furnir. pod ceno proda tvrdka IV. KACIN Domžale.
1873 26
VSAKOVRSTNE
stroje za obdelavo lesa!
posebno 3 <o 4 «ransKe skdhelmke naihol st kvalitete izvanredn«, kratkoročno dobavlja
Peter Angelo
d. i o. i Liubliana. Pražakova 8.
Stružnico
vrtalni stroj, stroj za variti ln kcvačnlco v dobrem stanju kupim takoj Ponudbe na Ivan Prešern, tov., Kranj
1783-29
ragocenosti
Fižol za kuho
dobite poceni pn
Sever & Komp..
Gosposvetska cesta 5, 16J7 33
fiEEEPEDi
REŠITELJ MALE OBRTI
Člektro univerzalna ttroi
* vsako mizarsko delavnico I
SREBRO. DRAGE KAMNE to vsakovrstne
ZLATO
kupuje r>o najvišjih cenah IOS. EBKRLE.
Ljubljana. Trr&eva t •m ara hotela »Slon.

V vseh strokovnih trgovinah gospod....
nnmnnnnnrocnc OTOMANE
po din 320.— nudi
R. RADOVAN
tapetnih Mestni i r g IS
»jaaaanncocociL
KlISEJE
m
vtCBAJvNt
lUGOGUAtlKA

Dio 7.000.
Dobava i? zaloge Mizarski moistei Gnr videm Dobrepolie. niše £ahvaliuiero se v/am z» dobavljeni stroi i-OKTUNA Ni uroiu zdeluiem vsa polnitve oa io stavbna dela ic ie res rešitei. mal< obrti.
Peter ANGELO D Z O . Z.
LJUBI JANA.
Pražakova al 8.
Razglas.
OBČINA DOMŽALE, okraj kamniški, objavlja v smislu § 8. gradbenega zakona, da bo
regulacijski načrt za trško občino Domžale
in uredba o njega Izvajanju razgrnjena na javni vpogled v času od 15. februarja do 15. maja 1940 ob torkih, sredah, četrtkih in petkih v posvetovalnici občine Domžale od 8. do 12 ure dopoldne.
Pripombe zoper regulacijski načrt ln uredbo morajo predložiti interesenti občini najdalj v 15 dneh po izteku roka. sicer jih občina ne bo upoštevala.
Zoper regulacijski načrt in uredbo kot obči program za zazidavanje so dopustni ugovori:
1.	glede kršenja zakonskih predpisov ln postopanju
in
2.	glede ogrožanja javnega Interesa po občinskem oblastvu.
UPRAVA ORČINE DOMŽALE,
dne 29. januarja 1940.
Umrla nam je v 76. letu starosti naSa ljuba soproga, dobra mama, stara mama, gospa
KNAPIČ KATARINA
zasebnica
Pogreb blagopokojne bo v četrtek, dne 1. februarja 1940 ob 4. url popoldne iz hiše žalosti, Jernejeva ulica štev. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 30. januarja 1940.
Globoko žalujoči: PAVLE — soprog; IVAN, PAVLE, FRANC — sinovi; MARIJA, poročena JERŠEK, FRANJA, ANTONIJA, por. GVARDJANCIC — hčere; MAJDA ln MILENA — vnukinji; JANEZ — vnuk, ter ostalo sorodstvo.
a s p e b o %
m oglas
v
»JUTRU«
ZAHVALA
Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so našemu nadvse ljubljenemu soprogu, očetu, staremu očetu in tastu, gospodu
Josipu Mayerju
darovali cvetja ter nam bili v tolažbo, se najiskreneje zahvaljujemo
Maša zadušnica bo v sredo 31. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški.
LJUBLJANA, dne 30. januarja 1940.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Sokol
Sokol Polje je ponovil v nedeljo 28. t. m. igo »Deseti brat«. Uprizoritev je izbo-no uspela. Brata Jaka Hribar in Zajic kot ceseti brat in Krjavelj, sta bila skorajda neprekosljiva; br. inž. Reš impozantna pojava; Kvas in Marjan, br Ivanuš in "liloš Jenko, sta prav dobro poda a mladeniča, ki se borita za svojo izvoljenko. Originalno poiavo Dolefa je igral br Po-tušek z vso svojo igralsko rutino Br. Ivan H.ibar v osebi Obršfaka. je poživil igro s prijetnim baritonom. S. P.'jevčeva in Hromčeva ljubeznivi deklici, sta se ljubko uveljavili. O drugih bratih in sestrah velja povedati, da so tili vsi na svojem mestu. Igra je bila dobro naučena in dobro podana, živahna in pestra je zadovoljila vse navzoče. Po'no zasedena dvorana ie pričala da si želimo še mnogo takih iger. Upamo, da nas bo režiser br. inž Reš kmalu razveselil s kako tako predstavo. saj smo deželani željni lepih prireditev. (—)
Načrlništvo Sokola Po'je razpsuje za Svečnico dne 2 februarja II. smučarske tekme v teku za člane, članice, moški in ženski naraščaj in moško deco ter vaoi vse smučarje, ki so člani SKJ (izkazati se morajo s sokolsko legitmacijn), da se tekem udeleže. Tekmovalci naj se javijo do 9. ure v Soko^kem domu. odkoder bo skupni odhod na start. Na-'boljši prejni?jo larila in plakete. Načelništvo (—1
Sokolsko društvo Novo mesto je imelo 24. t. m. v veliki dvorani sokolskega doma občni zhor katerega se je udel"ž;lo 149 članov in članic. Starosta je pozdravil župnega odposlanca br. Silver;,ia Pak^ža in brate tn sestre, ki so se zbrali, da priznajo in potrdijo svojo sokolsko vero, kar je prav posebno potrebno v času najhujšega nasprotovanja sokolstvu. Omenil je p'e?a-n jan je sokolstva na Češkem. Moravskem S^vaškem in Poljskem. Soko^kim bratom, do katerih so zaprte vse poti. je po-"'al po cesti src. ki je ne more nihče in nič zadelati zagotovila zvestobe in ljubezni. Pristavi: je, da sokolstvu tudi v Jugoslaviji nekaj let sem ne prizanašajo. Sokolstvo le tudi pri nas črn madež. Vkljub vsemu oa mora biti geslo vseh Sokolov: »Ne bojte se! Ne vdajte se! Saj pravi pregovor: Svaka sila do vremena!« Podčrtal je, da je lanska društvena uprava opravila dosti dela. To bi bilo še v večji meri mogoče, če bi se naše razumništvo zganilo in se ne oklepalo samo svojega poklica, kakor da se ga vse drugo nič ne tiče. Res ie. da je učeni staD zaničevan, kakor je spoznal že Prešeren Saj je razumništvo slabo plačano. Vrh tega vsakega tarejo skrbi, kaj še bo. Vendar je vse preveč črnogledosti, malodušnosti in naveličanosti V času kakršen je današnji, je potreba več skupnosti in dobre volje, odločnosti in na-petja vseh moči naroda. Sedaj bi moralo veljati geslo: Vsi za enega, eden za vse! Za to je pozval vse žive na delo mrtvim bratom in sestram pa je zakl:cal »Slava!« Nato so se razvrstila poroiila društvenih odbornikov Kt je govoril župni odnoslanec br Silverij Pakiž ki je priporočal popo'no strnienost, edinost in slogo, neustrašnost in pogum in zavračal strahopetstvo in mlačnost se je začela razprava o poročilih. predlogih in proračunu za leto 1940. Vsa poročila, predlogi in proračun so bili soglasno sprejeti. Lanska društvena uprava je bila z nekaj novimi člani predlagana soglasno župni upravi v imenovanje. Društveni starosta je sklenil občrii zbor z besedami: »Ne bojmo se! Ne vdajmo se! Vztrajajmo!«
Sokolsko društvo Dolnji T^gatec že go vrsto let so poznane in splošno pnljub-ljene prireditve logaškega Sokola, predvsem pa tradicionalna predpustna prireditev Tudi letos se je morala up'ava odločiti za to prireditev, ki bo na predpustno soboto, 3. februarja, v vseh prostorih obširnega logaškega Sokolskega doma. logaški Sokol izda ogromne vsote v socia^e svrhe. predvsem pa za številno deco zato mora iskati potrebna sredstva, ki jih pa lahko nudi le predpustna zabava. Letos bo veliki sokolski p^ v prostorih, v katerih se vrše dekoracije pod vodstvom akademskega kiparja Stanka Dremlja s sodelovanjem skoraj vsega članstva. Igrali bodo trije prvovrstni jazz-orkestri. ples bo pa tudi letos otvorjen s Kraljevim ko^m. železniške zveze so na vse strani nadvse ugodne, nedeljske povratne karte, v domu pa pripravljene preoblačilnice za zunanje goste. V Logatcu je bilo še vedno prijetno, tudi letos bo, zato vabimo vse Soko!e in prijatelje društva, da pohite v čim večiem številu dne 3. februarja na veliki sokolski ples v Dolenji Logatec. Zdravo!

POSTRANSKI ZASLUŽEK do 1 .ooo Din in ve« mesečno
zamore doseči vsakdo, v vsakem kraju, ako je pošten, pismen in le malo marljiv. — Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na anončni biro HINKO SAX v Mariboru.
m«

SmučI kompletno s palicami za otroke din
150, za odrasle od din 195. BANJAI, LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20
KAMENČKE
v žolču, ledvicah in sečnem mehurju topi io leči nnhuve oolečine.
DURRAVKA ČAJ
Mnogi so ie ozdraveli, poskusite it »i. -
I Ska ti din 30.—. Izdelaie Kem. farm. taboratorii: lekarnaria Mra Ivana Andr.jiča M O S T A R
__R S. bf. 14471 25/V. 1938.
KUPILI BI takoj r
1—2 polstabilni
LOKOMOBILI
novejše produkcije, rabljeni, a dobro ohranjeni — popolnoma sposobni za obrat normalnega učinka 200— 400 HP. s stopnjičasto rešetko Kurjenje z drvmt zažeijeno. a ne pogoj. — Ponudbe s točnim opisom z navedbo kraja, kje se iokomobill nahajata nasloviti na Kašička. rtd.. Zagreb VI. pošt pret 22.
Urejuje Davorin Kav i jen. — Izdaja ia konzorcij »Jutra« Stanko VirauL — La Narodno tiskarno d. d. kol tiska rnarja Fran Jeran — Za inaerauu del je odgovoren Aioj2 Novak. - Vsi v Ljubljani.
u— Redili občui zbor Luruženja fe-zer« uji uncujet, pououuora L>juoiju.ne, bo V ceLiteK, io. Iču. Uaija UU iiu. v uvoiaru Lui učenja	miie^j^ jev u
aniitciitov v ^vezui, 11. nauaUopje. Pod-oui/or outiiem opo^tu^a rez. oi.cu.je letnika i^uo ji ru-aj~e na spiejein v ukuviio voj«aivo siuzoo. rouiouiijiu so na ogleu
P±i pOuiJUuOiU.
u— LsiusLto Dom vi^okošolk priredi 4.
leoii^aija od iu. svojo tra^-c ^uaino aKa-Cfci.iiju a p.eoom v i».awj. i.,a ve«*e-u oo ^^iC.i^va zapeia arijo iz uvoraKove m bKe.jati-cvo vcsijo. ude. Ježeva do zai^-aia aa ce.o, ga. Bravm-caijc.a pa do zapisala.
u— v u.cKov v o^cr v soKoiske;n domu v k^j.uiij. v**3! do juti i zvečer aa ueoeii celi«..;.., uitz v^io^uiue. o±,oz.a±j^iiio p.ijate-Jje t.Lcpaiijcev. da poince ta večer med nje. va^ij^ni vsi, pa ce na debeli cetriek gouiijCjo ali ne. ^.auava bo za vse enako piijejia .n pusirezoa za vse enaiio ima.
u— V ptiek na liuresčeii, v nedeljo na Poiževo. i-rijave i-utmk. (—)
u— Tr»duevni smuk p-eko Pohorja, prijave samo še danes ±-uuuk. (—)
u— »^oniiadanaiio ve^eije« bo letos že na pustno soboto dne 3. februarja na izboru s pnčetkom ob 21. uri. Vse se že pripravlja na ta večer, ko bodo tabo-ski prostori i azcveleli v najlepšem cvetju. To bo i najboljša piiltka ob majhni vstopitini pozabiti na mraz in zimo. i—)
u— »V belem carstvu«, mašKarada Sokola Vič, bo tudi letos v razkošno okrašeni dvorani Sokolskega doma na pustno soboto, 3. febiuarja ob 20. uri. iaaškarade viškega Soko.a so znane po svoji originalnosti m neprisiljeni zabavi, zato smo p.e-•"i.čam, da bodo tudi letos prišli posetniki na svoj račun. Ig: al bo pri plesu prvovrsten taleton-jazz, v baru, dancingu in buffetu pa bodo na razpolago vse doDrote po najnižjih cenah. Ges.o vseh, ki se bodo hoteli imenitno zabavati na pustno soboto bo: Vsi pojdemo v sokolski dom na Vič!
u— Nov grob. V Jernejevi ulici 19. je umrla v starosti 76 let gospa KatarJia Hnapičeva, zasebnica. Pogreb bo jutri ob 16. Pokojni biag spomin, žalujočim naše iskreno sožaije!
u— Pridite k nam in prepričajte se, kakšen je praznik pravega otroškega veselja in smeha. Lička žare, srčeca žare, iskre očke sijajo kakor svetle lučke samega zadovolj- , stva. Mamice pripravite praznično oblekco svojih malih, papirnato čepičo balonček ali klobuček dobite pa lahko kar v Kazini pri prireditvi: Otroški ringaraja, na
Svečnico, 2. februarja popoldne ob pol 16. j uri. (—)'
u— »Bohemski večer«, ki ga na pustni torek p-irede gledališki igralci pri Mikli-ču, bo večer veselja in razposajenosti. Pester, iz vseh vetiov umetnosti sestavljen spored v izvedbi najpriljub!,ienejših gledaliških umetnikov bo nudil dovolj smeha in zabave, ki jo bo še stopnjeval neumorni konferansje g. Daneš. Za solidno postrežbo in dob:o pijačo je poskrbljeno. Vstopnice se dobe od 1. dalje pri dnevni blagajni v operi.
u— Vesel predpustni večer v Mostah. Dramski odsek Sokola prireci danes zabaven večer. Zaoetek ob 8. v kino dvorani z obzirnim programom. Pridite vsi prijatelji smeha, ne to vam žal. Vstopnina nizka.
u— V Sen jakob^kena gledališču bodo trinajstič ponovili zabavno in duhovito Nu-šičevo veseloigro »Ujež«. Igra je imela kar senzacionalen uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ponovitev bo na Svečnico in v soboto ob 20.15. V nedeljo bo prva popoldanska predstava te veseloigre ob 15.15. Ker je za predstave veliko zanimanje in je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. Vstopnice rezervirate lahko tudi pismeno na naslov: šentjakobsko gledališče. Mestni dom.
n— TK Ska'a opozarja Svoje članstvo, da bo vozil v četrtek in petek izletniški vlak. Odhod lz Ljubljane v četrtek ob 15.40 in v petek ob 5.40. Povratek v Ljubljano v petek ob 20.33. Vabimo članstvo, da se posluži teh vlakov.
osE>odarstve
Naša trgovina z Nemčijo v preteklem letu
Naše gledališče
DRAMA
Sreda. 31.: Kupčija s smrtjo. Red Sreda. Cetitek, 1. februarja: Na prisojni strani. Red četrtek.
OPERA Sreda 31.: Zaprto.
četrtek, 1. februarja: Lumpacij vagabund. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Petek, 2. februarja: Uje". (Udruženje ju-
goslov. emmciDiranih žen). Sobota, 3.: Ujež. (Udruženje emancipira-nih žen).
Nedelja, 4. ob 15.15.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava.
Kakor smo že poročali, je znašala v preteklem letu aktivnost naše trgovinske bilance 763 milijonov din, medtem ko je bila trgovinska bilanca v prejšnjem letu aktivna le za 72 milijonov din.
Tudi lani je bila na prvem mestu v naši trgovini z inozemstvom Nemčija. Čeprav je izvoz v Nemčijo v decembru dosegel izredno višino 304 milijone din, je bil celotni izvoz v preteklem letu vendar nekoliko manjši nego v prejšnjem letu, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih din):
Naša trgovina z Nemčijo skupaj z Avstrijo:
Izvoz uvoz saldo
1937.	2209 2233 — 24
1938.	2120 1961 + 159
1939.	1762 2269 — 507 Naš izvoz v Nemčijo je bil torej lani za
358 milijonov din manjši nego v prejšnjem letu, povečal pa se je uvoz. Zato smo imeli z Nemčijo za preko pol miljarde din pasivno trgovinsko bilanco, kar je pripomoglo k zmanjšanju salda naših klirinških terjatev v Nemčiji. Naš lanski izvoz v Nemčijo je predstavljal 32% celotnega našega Izvoza, medtem ko je šlo v prejšnjem letu v Nemčijo in Avstrijo 42% celotnega na-
šega izvoza. Pri našem uvozu pa je znašal v preteklem letu delež Nemčije skoro 48V nasproti 39% v prejšnjem letu.
Seveda v gornjih številkah ni vpošte-van izvoj v češko-moravski protektorat. Do srede lanskega februarja so v statistiki vpoštevane seveda še številke za češkoslovaško republiko, kar pa ne more mnoge spremeniti celotne slike. Naša trgovina s češko-moravskim protektoratom st je lani razvijala takole (v milijonih din; z-x leto 1938 so vpoštevani podatki za Češkoslovaško);
Izvoz Uvoz Saldo
1938	398 530 —132
1939	769 309 +460
Naš izvoz v Ceško-Moravsko se je v
preteklem letu več nego podvojil, medtem ko je uvoz občutno nazadoval. Tako smo imeli s Ceško-Moravsko hudo aktivno trgovinsko bilanco. Tej aktivnosti stoji nasproti pasivnost naše lanske trgovine z Nemčijo. Celotni naš izvoz v Nemčijo s protektoratom pa je znašal lani 2531 milijonov din. to je okrog 46% celotnega našega izvoza. Celo'ni uvoz iz Nemčije ln protektorata pa je v lanskem letu dosegel vrednost 2578 milijonov, to je 54% celotnega našega uvoza.
» 70.75 — 71.50 (71), 6%, §ums>ke 68 — 69, 7% stabillz. 97.50 den. (98), 7°/0 invest.
108.50 den., 7o/0 Seligman 103.50 cen., 7<>/o jlair 88 den., 8"/0 Blair 95 den., Narodna .anka 74C0 den., PAB 190 cen.
Blagovna tržišča
žito
+ Chicago, (30. januarja). Začetni tečaji: Plenica: za maj 96.25, za julij 93.625, za september 93.25; koruza: za maj 5G.25, za september 56.75.
-I- VVinnipcg, (30. januarja.) Začetni te-jaji; pšenica: za maj 84.25, za julij 84.875.
-I- Novosadsiia bicgoviia bs> za toJ. t. :n.) Tendenca nespr. — Pienica: bajka kol. Novi Sad 196—198; gor b. 197—199; rem. 195—197; slavonska 195—197: ladja risa 200 — 202. Rž: bažka 155 — 157.50. Oves: baški, sremski in slavonski 153 do ;52. Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 167.50 — 172.59. Koruza: baška nova 221 do 122: nova pariteta Indjija 120 — 121. Ioka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 300—310; »2« 280 do 290; »5« 260—270, -6« 250—260; »7« 210-220; »8« 135 do 140. Fižol: baški sremski beli brez vreč: 390 -400. Otrobi: baški in sremski 123 do 125; ban. 120—121.
Dalmatinski vinogradniki in trošarina
na vino
Poročila II. izdaje
iosradn
Politični in gospodarski problemi na dnevnem redu
Bern, 30. jan. br. Nocojšnji listi z vedno večjo pozornostjo slede pripravam za beograjsko konferenco stalnega sveta Balkanske zveze. Objavili so tudi naslednji program konference: 1. ponovna potrditev stroge nevtralnosti Balkanske zveze; 2. proučitev odnošajev s sosednimi državami, ki niso članice zveze, torej z Bolgarijo in Madžarsko, s katerima naj bi se predvsem po prizadevanju Jugoslavije doseglo tesnejše sodelovanje; 3. podrobna razprava o najaktualnejših gospodarskih problemih.
Italija in rumtmska nafta
London, 30. jan. z. Tu prevladuje vedno
bolj vtis, da hoče Nemčija za vsako ceno pridobiti rumunsko vlado, da bi dosegla znatno povečanje produkcije vseh za Nemčijo važnih surovin. Dr. Člodius, ki se mudi v Rimu, je v razgovoru z zastopniki italijanske vlade načel vprašanje rumun-
skega petroleja in vztraja na tem, da bi j članek, v katerem ugotavlja, da sta se se rumunske dobave petroleja povečale j dr. Clodius in dr. Guido S<riim?dt pred
tudi Italiji. V zvezi s tem je postavil neke zahteve napram Italiji, zaradi katerih sc razgovori naleteli na precejšnje težave.
Italija sama vztraja na tem, da se uvoz petroleja iz Rumunije v Italijo ne zmanjša v prilog Nemčije. Italija zahteva sedaj namesto 650.000 ton petroleja, kakor določa trgovinska pogodba z Rumunijo, milijon ton. V januarju je prejela namesto 130.000 ton le okrog 20.000 ton. Ker hoče Italija biti vojaško pripravljena na vsako eventualnost, je razumljivo, da ne more
Prvo tolmač« Hitlerjevega govora
London, 30. jan. s. (Reuter.) V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da je bil nocojšnji govor kancelarja iHtlerja namenjen v glavnem za domačo porabo. Argumenti, ki jih navaja govor o vzrokih vojne, so že znani in se ne skladajo s stališčem, ki ga o tem zavzemajo zavezniki, i Mesto v govoru, ki govori o popolni skladnosti nemške in italijanske politike, predpostavlja, da potem Italija popolnoma so- ; deluje s Sovjetsko Rusijo, s katero je Nemčija sklenila zvezo. Glavno vsebino govora tvorijo napadi na Anglijo, pa tudi na Francijo. To kaže. da so tudi nemški uradni krogi končno prišli do spoznanja, da Anglije in Francije ni mogoče razdvojiti
Večerno francosko
vojno poročijo
Pariz. 30. jan. br. Nocojšnje 298. vojno poročilo vrhovnega poveljstva francoske vojske pravi: Zapadno od Saare je prišlo do živahnejšega delovanja patrulj. Na tem področju je bilo na obeh straneh v akciji tudi topništvo.
Napadi na konvoje
London, 30. jan. s. (Reuter). Današnje bombne napade na ladje v bližini angleške obale je izvedlo približno 20 nemških bombnikov, in sicer na daljavi 800 km. od j Aberdeena do Kenta. Doslej še ri poročil, I da bi bili raoadi povzročili škodo aH žrtve. Nanadenih pa je bilo večje število trgovinskih ladil. tudi v konvojih, nadalje zopet neka svetilna ladja in neka pomož- , na vojna ladja. Napadi so se vrstili ves j dan vse do 17. in okrog poldneva je bilo Ob obali Northumb erl anda v borbi z dve- '
V nedeljo je bila v Splitu izredna skupščina tamošnjega vinogradniškega združenja, ki je razpravljala o uvedbi državne trošarine na vino. Skupščino je vodil predsednik F. Bubalo, ki je sporočil, kaj je uprava združenja doslej ukrenila glede novih trošarinskih bremen, ki hudo zadenejo primorskega vinogradnika, ker je ta navezan na vinogradništvo. Po obširni debati, v teku katere so vsi govorniki postavili zahtevo, da se trošarina zopet ukine in da se na skupno akcijo pozovejo tudi ostali vinorodni kraji Dalmacije, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pravi v glavnem naslednje:
Vinogradniki smatrajo, da je trošarina na vino nepravična obremenitev, ker ovira promet z vinom in potrošnjo vina. Dalmatinski vinogradniki žive skoro izključno od vinogradništva. Prej je država na področju primorske banovine dobivala od trošarine na vino okrog 3 milijone din. Ko pa je bila uvedena pavšalna trošarina se je donos zmanjšal na dva in pol milijona din. Po novih predpisih pa bo znašala obremenitev dalmatinskega vina s trošarino 50 do 60 milijonov din, pri čemer niso vračunane samoupravne trošarine. Če upoštevamo še samoupravne trošarine bo znašala celotna obremenitev dalmatinskega vina, ki pride v promet, preko 100 milijonov. Pri tem je treba poudariti, da znaša pri običajnem žganju s 25% alkohola tro-šarinska obremenitev 2.50 din pri litru pri močnem vinu, ki ima preko 16 stopenj alkohola, pa znaša trošarina 3 din pri litru. Zaradi ukinjenja zemljarine malih kmetov se bo davčno breme Primorja zmanjšalo le za največ 1 milijon din. zato pa je prišlo novo neprimerno večje breme.
Resolucija dalje poudarja, da je siromašna Dalmacija že več let hudo prizadeta in trpi občutno škodo zaradi žitnega režima, ker mora pšenico in moko plačati po mnogo višji ceni, nego je cena na svetovnem trgu, ne upoštevajoč visoke želez-
Zfeornica za TOI namerava
razpustiti obrtna združenja
Kakor čujemo, bo Zbornica za TOI v prihodnjih dneh razposlala dekrete, s katerimi se odreja razpust sedaj obstoječih strokovnih obrtnih združenj, na kar namerava ustanoviti skupna združenja v večjih krajih Reorganizacija združenj naj bi bila zelo obsežna. Skupno število obrtnih združenj, ki jih je sedaj v Sloveniji 152. naj se v bodoče zniža na 50. Od teh 50 združenj naj bi bilo 14 banovinskih združenj. 4 strokovna združenja (po dve združenji krojačev in čevljarjev v Ljubljani in Mariboru) ter 32 skupnih združenj. Sedanja združenja ne bi imela več občnih zborov, temveč bi zbornica sklicala ustanovne občne zbore novih združenj, ki bodo izvolila nove uprave, te pa bodo imele predvsem nalogo postaviti blokovne tajnike. Naše obrtništvo je imelo od nekdal moč-■ no razvito stanovsko organizacijo v stro-ma angleškima lovskima letaloma sestre- kovnih združenjih (prej zadrugaht ki so
pristati niti na to, da bi se njen uvoz petroleja povečal le zaradi reeksporta v Nemčijo, niti na to, da bi se zmanjšal v neposredno nemško korist.
Nemški gospodarski pritisk na R&mumjo
Budimpešta, 30. jan. z. Po informacijah poročevalca švicarskega lista »Basler Nachrichten« je nemški poslanik v Bukarešti dr. Fabricius, ki se je preko nedelje mudil v Berlinu, spet dospel v Bukarešto, kjer je imel včeraj in danes pomembne razgovore z rumunskimi državniki. Kakor vse kaže, je dal v imenu svoje vlade Ru-muniji vsa formalna zagotovila, da Nemčija nima nikakih sovražnih namer proti Rumuniji. Na drugi strani se Nemčija zmerom bolj zanima za rumunska naravna bogastva. in sicer ne samo za petrolej in žito. nego tudi za druge surovine. »Pester L!oyd« je danes objavil zanimiv
! kratkim v Bukarešti pogaiala za organizacijo sodelovanja rumunske in nemške težke industrije. Nemška industrija bi bila prinravjjena dobaviti Rumuniii za eno milijardo lejev orožja in streliva. N^mci pa zahtevam.. da se velike rumunske tovarne v Pešici in Knnstanci preosnujejo tako, da b<">do organizirane povsem po zgledu pemških Hermann Goring Werke. Ta rreosnnva nai b? se dovršila že do marca. ko se bo najbrže vojna v Evropi silno poostrila.

ljeno nemško letalo tipa Heinckel. Drugo nemško letalo je bilo poškodovano v borbi nad Firth of Forthom, tudi ko je hotelo napasti neko trgovinsko ladjo.
Pogajanja z Italijo in Nemčijo
Beeograd, 30 jan. p. Pojutrišnjem odpotuje v Italijo delegacija naše vlade, ki se bc z zastopniki italijanske vlade pogajala o tehnični strani italijanskih dobav nekaterih surovin za našo industrijo. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na dobavo bombažnih prediv ter še nekaterih drugih surovin in polizdelkov. Delegacija se bo ustavila najprej v Milanu, od tam pa bo krenila Še v Rim.
Beograd, 30. jan. p. 2e dva dni se tu mudi nemška gospodarska delegacija pod vodstvom svetnika nemškega zunanjega ministrstva dr. Schiffrerja. ki bo nadaljevala že v decembru pričeta pogajanja glede naših predvojnih dolgov Nemčiji.
Sredi februaria se bo sestal stalni jueo-slovensko-nemški trgovinski odbor. Običajno se ta odbor sestaja spomladi ip jeseni. Tokrat se bo sestal prej zaradi tega, ker namerava Nemčija 1. aprila vključiti Ceškomoravski protektorat v svoj carinski sistem. Na zasedanju odbora bodo razpravljali o našem izvozu na Češko, o spremembi kontingentov in o plačilnem prometu.
Dr. Mač?k v avdienci
Beograd, 30. jan. p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je danes popoldne sprejel v avdienci podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka.
Inserlrajte v „JUTRU"
imela tudi svoje zveze. Obrtni zakon predvideva sicer skupna združenja obrtnikov po srezih. vendar dopušča še staro organizacijo strokovnih združenj Po uveliav-Ijenju obrtnega zakona so bile ustanovljene štiri zveze obrtnih združenj v obliki okrožnih odborov. Pred leti pa je zbornica razpustila te okrožne odbore in sedaj namerava razpustiti še strokovna združenja. vse to pa na način, ki je nedopusten. Strokovna združenja naj se razpustijo brez sodelovanja samih združenj in celo brez sodelovanja obrtnega odseka zbornice, ki bi moral o tem razpravljati in sklepati, pa od lanskega marca ni imel nobene seje več. Reorganizacijo hoče izvesti na lastno pest. čisto po avtoritativnem principu sam predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin, ki ne smatra za potrebno, o tako važnem vprašanju vprašati za mnenje obrtni odsek, niti o vprašanju, kaj bo s premoženjem obstoječih združenj. Gcsp. Ogrin tudi ne vpraša obrtni odsek za mnenje o tem. kakšne koristi naj ima od take reorganizacije naše obrtništvo. V obrtniških vrstah je vest o nameravanem razpustu združenj vzbudila veliko vznemirjenje. Naše obrtništvo zastopa pravilno stališče, da smejo biti — če je reorganizacija res potrebna — za tak korak me-rodajne samo koristi obrtništva in nobeni drugi interesi.
-vesti
= Zadnji dan za vložitev prijav zaradi ugodnosti pri odmeri obrambnega prispevka. Ker rok za vlaganje prijav za odmero obrambnega prispevka ni podaljšan, razglaša davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno naslednje: 1. Zaradi pravilne odmore morajo vsi davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več ž vih zakorakih otrok izpod 21 .leta starosti, vložiti v času od 1. do 31. januarja 1940. prijavo, v kateri je navesti imena ia rojstne podatke otrok.
niške prevozne stroške. Prlzadov žitni režim obremenjuje Dalmacijo, vsako leto za okrog 150 milijonov din v korist velikih pridelovalcev žita in v korist Prlzado-vih fondov. Vsem tem bremenom pa stoji nasproti vrednost proizvedenega vina na podicčju Dalmacije, ki znaša brez trošarine le okrog 200 milijonov din. Vsi ukrepi. ki se izdajajo za ublažitev težavnih gospodarskih razmer malega kmeta bodo brez rezultata, če se ne postavi na pravičnejšo osnovo vprašanje obremenitve kmečkih proizvodov, če se ne znižajo cene žitu na stvarno vrednost in če ne bodo poklicane ustanove, ki že vrsto let dvigajo cene žitu, intervenirale tudi pri prodaji kmetijskih pridelkov Dalmacije.
Iz nav denih razlogov zahtevajo splitski vinogradniki, da se v vsej državi ukine trošarina na vino, da se predelava ln prodaja vina organizira preko zadružnih ustanov, da se omogoči nabava žita za vse pasivne kraje po stvarni vrednosti, prištevši samo režijske in prevozne stroške, da se znižajo na minimum železniške tarifne postavke za prevoz živi) v pasivne kraje in se v tej zvezi ukinejo tako zvane »uputnice«, ker se z njimi vršijo zlorabe, da država takoj intervenira ln izvede organizacijo produkcije, predelave in prodaje vina in prepove potvarjanje vina in nedopustno špekulacijo z njegovimi cenami in nazi-. i, da se ne odvzamejo, dokler se ne ukine trošarina na vino, pridobljene pravice vinogradnikov v mestih in ostalih krajih Dalmacije, kjer so doslej vinogradnik' lahko prodajali lastno vino na drobno brez trošarine, in se omogoči neovirana prodaja kakor je to zajamčeno z zakonom tudi za ostale kmetijske proizvode.
Na skupščini je bilo nadalje sklenjeno, da se povišajo cene vinu za 1 din pri litru in da se pošlje v Beograd tn Zagreb depu-tacija, ki se ji naj pridružijo tudi predstavniki ostalih vinorodnih krajev Primorja
Prijave je treba kolkovati s kolkom za 10 din. Tiskovine za prijavo se dobe pri davčni upravi soba št. 8. Prijave, vložene po 31. januarjem pri odmeri obrambnega prispevka ne bodo upoštevane.
= »Trgovinski glasnik« začne zopet Izhajati kot dnevnik. Beograjski tednik »Tr-govačke novine«. ki je glasilo Zveze trgovskih združenj v Beogradu, objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu, da bo prenehal izhajati, ker začne v februarju zopet izhajati kot dnevnik »Trgovinski glasnik«, ki je bil do leta 1935 skozi 40 let glasilo gospodarskih krogov v Srbiji. Predsednik Zveze trgovskih združenj v Beogradu Nedeljko K. Savič poudarja v svoji izjavi, da se že davno čuti potreba, da ima trgovstvo svoj dnevnik in ne samo tednik. Lani v oktobru ie g. Savič stopil v stik s tremi najvažnejšimi trgovskimi organizacijami v Beoeradu. kjer je bilo sklenjeno, da skupno obnovijo »Trgovinski glasnik«, ki se mu umaknejo »Trgovačke novine«.
Borze
80. januarja
Na tufrostovenpklh borzah notirajo nemški kl rinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 32. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za do^ar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voina škoda pri nespremenjeni tendenci notirala 423 — 426 (v Beogradu 423.50— ^24.50). Zaključki pa so b>li zabeleženi v 6»'o dalmat'nskih agrarnih obveznicah po 68 50 (v Beogradu po 71). V delnicah PAB po 195 in v delnicah Trboveljske po 245.
Devize
LJubljana. Oflcielnl tečaji: London 176.70 — 17990, Par:z 99.85 — 102.15, Nevv York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2349 — 2387. Bruselj 750.50 —762.50. Tečaji n« svobodnem trga: London 218.27 — 221.47. Pariz 123.40—125.70 Nevv York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18. Amsterdam 2901.17 — 2939.17, Bruselj 926.90 — 938.90.
Curih. Beograd 10, Pariz 10.10. London 17.83, Nevv Ycrk 446, Bruselj 75.65 Milan 22.50. Amsterdam 236.80, Berlin 178.80 Stockholm 106.1750, Oslo 101.35, Koben-havn 86.10, Sof ja 5.30, Budimpešta 86, Atene 3.30, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 423 — 426, 4®/. agrarne 50 — 52, 4»/o severne agrarne 50.50 — 52.50, o«/0 be-gluške 73.50 — 75.50 6«/0 dalm. agrarne 68 — 68.50 (68 50), 6% šumske 68.50 bi., 7% Invest. 98.50 den., 7«/„ B'alr 87.50 den. 8°/0 Blair 95 — 98; deln ee: PAB 190 — 197 (195), Trboveljska 242.50 — 247.50, (245). Gutman 50 den., Osiječka lljevaoni-ca 160 bi.
Beograd. Vojna škoda 423.50 — 424.50, 4% severne agrarne 50.50 den.. 6«/» be- j gluške 76.50 — 76.75, 6»/, dalm. agrarne j
Nov sneg
se nam obeta
Ljubljana, 30. januarja.
Težko je dandanes vremenskim prerokom. Na podlagi poročil is vse kraljevine smo že napovedali likvfrianff> zime, pase je na lepem obrnilo in '^Itumila sta burja in mraz, da ttis bo spet izpodnašnla poledica. Vremenska opazovalnica na letališču pri Devici Mariji v Pel ju je davi zabeležila najnižjo temperaturo —9, v popoldanskih urah se je živo srebro dvignilo samo toliko, da je doseglo najvišjo stopnjo —4.3 pod večer. A mraa. ki se Lzno-va uveljavlja nam najbrž ne bo v razočaranje. Prehodno vreme, ki nas je obiskovalo te dni, je zaneslo v mesto in na dežele celo vrsto sezon sikih obolenj z g1.''po na čelu, tako da je bila bolnišnica že pre-natrpana. Pošten mraz je še zmerom mnogo boljši od začasnih sprememb, ki strežejo človeku po zdravju,
Danes je spet začelo pomalem snežiti, naleta va pa tako vztrajno da mestu delavci snega najbrž ne bodo mogli tako kmalu spraviti z dnevnega reda. Nad 600 ljudi je zaposlenih pr1! odvažanju in pri čiščenju cest Bregovi Ljubljanice so ponekod pošteno zatrpani in snežni skladi se bodo komaj v zgodnji pomladi dodobra razstopili pod sončn mi žarki. Dosti sk .bi in dela prizadevajo hišn:m lastnikom ctre-he, kl jih je treba čistiti belega brecn na. Tudi plazovi s streh niso kar tako, tr.kš-ni plazovi utegnejo predstavljati tudi resno nevarnost za življenje mimoidočih. Zato ni čuda. da smo pretekle dni po mestu in na periferiji lahko občudovali drzne p'onirje boljšega vremena, ki so na strmih strehah z lopatami spravljali sneg v globino. Kupi snega, ki so ga nam;tali na cesto, so včasih zavrl celo tramvajsf.d promet, pa se ne smemo čuditi, da so bili tudi pešcem od časa do časa v ver ko jviro. Pri nas gredo pač precej po dema-če vse tak'ne reči.
Vsa okolica mesta se Je spremenila v nekakšen raj bele opojnosti. Smuka je postala že praVl narodni aport. staro in mlado se ji posveša v zmerom večj?m številu. Sankanje, ki je b Jo Ljubljančanom do nedavna še poglavitna zimska zabava, je polagoma postalo privilegij dece irr>o j 10 let. Smuka je kajpak prijetnejša 5n svobodnejša, a tudi zanjo veljajo postave in že prenekateri smučar je doživel n-prijetno srečanje z očesom p~sfave, ko je vozil po prepovedanih poteh. V nekam delu javnosti pa so še strožje graie deležne smučarke, ki nrster-ajo v hlačah ln so hlače prinesle celo v civilno, dnevno modo. Zadnji čas se je ra-neslo po Ljubijanč, da so to prorfulo mefiko nošo prnas^e k nam 2!din-ie. Pa česa vsega nam židje niso zakrivili! Kaj bi šele bilo. ie zadnjič rekel nekdo, če bi ženske doble vclPno pravico! Potem bi lahko vsak dan sr~ča-vali poslanke v frakih in cilindrih. Pa bi nihče ne smel protestirati!
Tudi na Dilss^feeai je nevarnost plazov
Tržišče, 29. januarja
Pretekli teden je padlo po vsem Dolenjskem mnogo snega, kolikor ga po Dolenjskem že več let ni bilo. Vse ceste in pota so bila pokrita z debelo snežno plastjo, ki je ovirala vsak cestni promet, dokler niso s snežnimi plugi odstranili snega in ceste odprli premetu. Le cesta, ki vodi lz Mokronoga proti Sevnici, je še zaprta. Vodi precej časa ob potoku Mirna po ozki soteski, med zelo strmimi hribi in med divje romantičnimi pokrajinami. Odneha-nje mraza in nastop odjuge je povzročilo, da so se po strmem hribovju začeli trgati plazovi, ki so zasuli cesto na več kralih precej visoko, tako da je tod vsak promet onemogočen, dokler ne bo sneg odstranjen. Oviranje prometa na tej cesti je to-likanl občutnejše, ker zaradi slabih železniških zvez na tej progi Trebnje—Sevnica prihaja ta cesta zopet do večje veljave In se več uporablja zaradi hitrejše zveze s Sevnico. Zaradi ukinjenja vlakom je združeno potovF"-'? do novi t""ogi z veliko zamudo, česar pr^lcvni ljudje ne mole jO utrpetL
VSAK DAN ENA
Po zračni bitki
Francosko letalo, Id so ga Nemci sestrelili za fronto
Don Juan brez brkov
Wells za bombardiranje Berlina
V časniku >Uberty« zagovarja znani romanopisec Wella brezobzirno bombardiranje Berlina. To Je po njegovih izvajanjih edini učinkoviti pripomoček, da se Nemčija zave »resnosti položaja«. Wella utemeljuje ta predlog z izjavo, da nikakor ne deli pretirano nežnih čustev drugih sa nemško ljudstvo. To bi moralo končno občutiti. kaj počenja njegova vlada drugim narodom. Bila je velika nesreča za vse čkrveStvo. da niso Berlina že L 1918. temeljito bombardirali.
To vest je razširil Nemikl poročevalski urad.
Reklama s humorjem
Pred sto leti Je neka kosmetlčna tvrdka hvalila svojo novo lasno vodo na vae pre-tege, na koncu je pa dodala svarilo: »Varujte se uporabljati ta pripomoček brez rokavic, kajti preko noči bi vam na rokah zrasla gosta dlaka!«
Neka tehnična tvrdka na Dunaju Je svoje blago pred nekoliko leti hvalila s besedami: »Naše spojke so ekonomične kakor dobra eospodinja, zanesljive kakor bernardinec in neuničljive kakor — davčni urad!«
Orientalski selenjadarjl ponujajo svoje blago tako-le: »Kreša, nežna kreša! 6e Jo stara ženska zvečer Je, se zjutraj dvigne mlada in sveža!«
Originalno reklamo si Je dovolila neka tovarna žebljev v Kalkuti Najela Je fa-kirja. ki se je obvezal da bo sedel ln leta' samo na n lenih žebUih Možak dobiva za to leno plačilo Napis poleg njeeove žeblja-ste postelje pripoveduje, da leži fakir samo na žebljih te in te tvrdke.
Ljubezenski šepet za tisoče oseb
Bilo je med drugo in tretjo po polnoči to so policijski uradniki v Mirburnu v dr žavi New Jerseyu in številne osebe ki so navzlic pozni uri še poslušale radio, v svoje presenečenje zaslišali iz zvočnikov nežni ljubezenski šepet med nekim moškim ir neko žensko še nikol' prej ni ameriški -adio oddajal takšnega programa brez vseh zadržkov
Takoj so odredili preiskavo in odkrili so. da je izviralo sladke šepetanje iz ne Kega poMcijskega avtomobila ki je bi opremljen z oddajnikom Policist Fihy Pierman. ki je imel službo v tem avtu je bil povabil vanj neko ljubeznivo damo. pri tem pa je pozabil izkliučiti tok Vi ime niti najmanjšega pojma da njegov dvogo vor z mično lepotico posluša kdor le hoče -» med poslušalci s( bili tudi niegovi nepo vredni predstojniki Posledice so t:i'e za lesrečneža pra« žalostne Kei je bil ipo •abil oddamo postajo ore* potrebe čepra\ nehote in ker je bil posluša'••em priskrbel -.'eliko zgražanje sp ga odpustili.
Vlažne stene
Vlažne stene lahko ■ik.-duiem zrcalom in slikam Zrca'a iahkr oslep'o slike ve i nagubam m dobe lise To preprečimo na ta način da prttrdim< za v*aV vnga okvi ra košček plutovine tako da se slika po tem ne dotika vlažne stene
Kaj se lahko zgodi, če dvori moški istočasno štiridesetim mladim damam
Edwin van Keuran, vodja višje dekliške gole v ameriškem mestu Flemingtonu, se je zdel samemu sebi neodoljiv s svojimi možatimi brki. Danes pa je brez njih in tudi z njegovega mesta so ga spodili zavoljo okoliščin, ki so ga oropale tega moškega krasa. To je bilo tako-le:
Edvvin van Keuran je povabil najvišji razred svojega zavoda na zabavni izlet v V/ashington in to potovanje s štiridesetimi iničnimi, elegantnimi mladimi damami mu je po vsej priliki udarilo malo v glavo. Začel je celi vrst' med njimi dvoriti tako. da so se vse razljutile proti njemu Mlada dekleta so sklenila, da mu bodo pošteno zagodla, čim se bo- ponudila prilika. Ta prilika se je ponudila ko se je družba v prostornem potovalnem avtu vračala. Po-
nosno je stopal van Keuran po vozu sem in tja ter se je nasmehnil sedaj tej, sedaj drugi lepotici. Ena izmed študentk je menila, da hoče igrati bržkone dona Juana in da bi bilo žc čas, da mu takšna poželenja preženejo Kakor da jih je sprožila vzmet, so se tedaj vsa dekleta zagnala nanj, ga podrl na tla. najdrznejše so mu snele ovratnico, čevlje in suknjič in na zadnje so mu odrezale Se brke, mu pobarvale ustnice in namazale obraz. Med to operacijo ni niti ena Izmet' mladih dam spregovorila besedice. Potem so mirno odšle na svoja mesta, ugasnile luči In zaspale Ko je svet zvedel za ta dogodek, je odredil strogo preiskavo, ki je odločila, da je takšen učitelj nevreden svojega mesta in so ga potem odslovili.
Nebesni pisarji
Reklame z belim dimom na modro nebo — Nerodne
»tiskovne" napake
Nobeno nebo ni za napisno »desko« tako pripravno kakor newyorško nebo in ker je tudi potreba po reklami v metropoli neizčrpna. »višja pisalna umetnost« tam zelo cvete Tako imenujejo s šaljivo besedo umetnost reklamnih letalcev ki rišejo z dimom in tveganimi obrati na ozadje neba ogromne črke in besede Medtem ko mesta kakor London in Hamburg že zavoljo pogoste megle niso pripravna za nebesno pisarijo. predstavlja zlasti v jesenskih dneh temno modro newyorško nebo idealno ozadje za reklamne napise. Tam imajo kakšen ducat dobro plačanih pilotov, ki obvladajo to umetnost in ki imajo tudi po sebno dovoljenje kot »precizijski letalci« za izvajanje svojega poklica Njih deloda jalci so velike oglasne agenture, ki so si nekoč izmislile, da bi tudi nebo izkoristile za reklamne namene
Nebesna pisarija nikakor ni lahek posel Pilot ima sicer pred seboj karto, ki mu rabi kot predloga toda treba je posebne spretnosti, da nariše črke točno in somer no Razen tega )ih mora pisati od desne proti levi ne narobe, kakor običajno pišemo. in sicer v višini kakšnih 5000 m. Vsaka črka mora stati najmanj 15 m više nego tista pred njo. kajti drugače bi zračni vrtinci iz propelerja vsak znak sproti iz-
brisali Uporabljati se dado samo posebno zgrajena letala in dim. » katerim »e črke rišejo, se proizvaja z učinkom vročine it motorja na posebno tekočino ki teče v po večano izpušno cev Ta tekočina sestoji iz olja in kemikalij ki jih nebesni pisarji ču vajo kot svojo tajnost Sestava mora biti takšna da ostanejo črke na nebu najmanj deset minut ne da bi se zabrisale.
Nebesna tabla je že zato tako pripravna. ker se ti na njej ni treba omejevat' iti ker ni nevarnosti da bi pisal na nje »prelco roba« Reklamna beseda z 10 do 12 črkami se razprostira prilično 12 km daleč s leta lec mora preleteti v ta namen približno 10»' km dolg oprogo V splošnem porabno za vsako črko kakšne štiri litre bele čarovne pisalne tekočine toda napisi so vidn' potem do 30 km daleč Da tudi pri tej vrst' re klame ne gre brez smešnih dogodkov do kazuje nedavna tožba za odškodnino ki j< je vložila neka tovarna za kozmetične iz delke proti nebesnemu pisarju ki se mu ic primerila pisna napaka tako da imena ne kega pripomočka za nego las m bilo mogo če pravilno brati Neki drugi nebesn' pisat bi bil moral naznaniti letalsko prireditev in je namestu besede »Air Shovv« »zračni prikaz«, napisa' besedo »Air Sow«. kar po meni »zračna svinja«
" rutnastisni čolni čez reko
Oddelek nemSke vojske gre na zapadni fronti čez neko reko z gumastimi čolni
Zaščiteni Washington
Ogromni kip Georgea Wi»hlngton» na new-vor&kl razstavi je zavoljo vremenskih vplivov nekaj trpel Sedaj so ga zaščitili z velikanskim ogrodjem, dokler ne ho razstava v bližnjem polotiu spet odprla svojih vrat
Svetilke na pasjih repih
V Italiji nimajo paragrafa, ki bi kaj takšnega
prepovedal
Dimniki brez hiš
Zadnje bitke na Finskem kažejo svoje učinke v marsičem na nenavaden način. Vasi |a mesta so grajena tam večinoma iz lesenih hiš. ki postanejo v borbah trte* plamenov. Samo zidani dimniki molijo lz visokega snega
Stara plemenita*inja k' živi v milanski ulici P*ceno v odlični vili ima kot nailjub ki stvar na svetu mtčno pekinško psičko z •menom »Totina« Stara markiza je sicer še vedno toliko krepka da more -vojn četve ronogo ljubljenko v večernih urah povesti na običaini »sprehod« a na žaiost je toliko kratkevdna da ie T''trna ki kot razvalina ž'val nikakor ne u^oga na besedo na cest- ušla Posebno opmnoči »to odhaja Torina na svoi zadnji spreh<>d se I« dogajalo pogostoma da ie ps-čka ub' rala svoje poti Tedaj je morala s'ar ia mi vedno njena sobanca na pomoč da sta jo iskali Mar«ikaMna ura lepega -.panja je sobaric na ta način šla v nič dok'e. st n- nekoč razjez;la >n dejal? svoji g(rspod nji »Privežite Totin' enostavno kakšn svetilko na rep da boste videli kam van uha ia'«
Markiza ie ta predlog spreie'a popolno ma resno označila ga ie iv Kolumbov, laice -n ie fakoi pozvaa nekeos elektro mehan'ka Ta S' ie mislil svoie vetidar ps i? izdelal mično elfktr čno svetilko k- » i»* pritrdi' Tot-n- na rep :r k- ie "}ob'val? fnk •z bateriie na zavratmci Od*'?: se t sprehajala mark'za zvečer po P'iensk ul' ci s svetlikaiočo se ps.čko n to i- rela -»a mr senzaciis za mim«Mdočp temveč na ia 'ost tud- za vse p«e ;n nc,c^ v naveden ulici Kadarkoli so t- i*etv eronožc zaeleda 'i Torino -s svetilko na repu ie na«ta' pra vi Babilon vse je !a>aln tulilo 'n renčal« la ni moge1 nhče spati
Nekoliko tednov ie <1r brez nesreče po rem pa 'c bilo služk-nj: neke sosedni stranke dovolj obomž ls se ie s sčipalmm Kleščam 'n neke polnoči ko je mela T.> rina okrog sebe spet >h'čaini o»V ensk oa si- trušč je » hitrim n"«ežk^m pre^čipn 'a Fo^-n- kns repa s svetilko vred Torin* ie zatulila stara mark-za 'e zavr-ščala služkinja pa si n mogla kai ia bi ii nr ooveda'a še n<*ko ik< krepk 1 n io 'meno vala »«taro bedak njo« St-veda ie priš'a ^ltenr. stvat pred kadija pr'č je pršit henem ves Milan ie -me' ve-el dan S<«1 mk so zaman skal' paragrafa ? katerega b' bilo razbrati da ie v Itahorer>oveda
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
no natikati psom svetilke na ren. In tako
so morali služkinjo obsodit: na povračilo stroškov za instalacijo svetilke na primerno odškodnino za bolečine in na preklic •stare bedakinje« ter drugih podobnih izrazov Toda obenem so ukrenili, da so se vs lastniki psov v Picenski ulici sporazumeli za določen urnik po katerem bodo vodili svoie pse na spiehode ob večerni ur ko bo Totina na cesti pa bodo morali bit vsi drugi psi doma da ne bo hrupa. \ajveč slave in dob.čka pa ie imel od vse stvar- elektromehanik k» ima ^se premalo časa da bi moge ustreči vsem naročiloo • repnh svetilk« kajti v Milanu je dovolj starih dam z maihmmi razvajenimi psički. Mož bo moral svoj obrat povečati.
A N E K D ©TA
Maria. BUicher se je namenil da bo Jen-~k most pred Parizom pognal v zrak Pru-^k poslanik jt prišel k njemu in ga skušal r>regnvor-ti da bi tega ne «*cnl. sporo:il no je tud zrečnij željo kneza Talieyran-1a da li most osta' cel.
• V mojih -klepih m<* ne pregovori no-^en diplomat.« je odgovoril B.iicher »a ^p-iročite knezu Tallevrandu da imam tu-1 iaz neke željo & bi stopil pred raz-strel'tvijo on sam osebno na most, bi mi to še posebno ljubo.«
»Dal sem ji rokavice za kuhanje. Prevečkrat si je ojsekla roke!«	(Judge)
M1CHEL ZCVACO:	25
Don Juan
KOM AN.
Tedajd so se vrata odprla, več mož je vdrlo v izbo. m 2an Poterne in Bel-Argent sta ravno še utegnila odskočiti v ozadje Kakor dva preplašena Šakala sta prhmla skozi okno, ki je gledalo na polje, ter izginila v noč.
Eden izmed prišlecev lep starec silne rasti, se je sklonil h Klotarju in sočutno vzmahnil z rokami
Ta mož je bil guverner don Sancho de Ulloa .. .
XIV
Dvanajst cesarskih zlatnikov
Ko smo tako razporedili ljudi in dogodke, ki so kasneje vplivali na življenje dona Juana Teno ria in Leonore de Ulloa se lahko vrnemo k donu Juanu zadnjič smo ga videli ko je s svojim slugo Jakominom Corentinom odjezdil za Leonoro iz Se vil je
Preskočimo Španijo in dobršen kos Francije ter dohitimo dona Juana dne sedemnajstega decembra v Perigueuxu da se udeležimo njegovih nekatoli gko drznih pustolovščin bitke ki io ie dobil proti moistru Faireolu Ni nam znano zakaj nekateri drugi pisci molče o tem pripetliaiu Mi ne maramo utajevati ne črt, ki utegnejo zbuditi trohico so-
čutja z donom Juanom. ne dejanj, ki nam ga kažejo kakor brezvestnega srečelovca
Dne 17 decembra je torej dospel v P£rigueux ko je pravkai zvonilo poldne
Mlada jahalka ki je dirjala dve sto korakov pred njim. je tisti mah zavila za ulični vogal in izginila Ljudje so obstajali in gledali za njo tolikanj zavzetna je bila njena lepota in tol;kani mil >genj ji je žarel v očeh Nihče je ni spremljal Bila je sama čisto sama!
Ko je izginila ie don Juan čeprav ni bilo videti, da bi jo bil gledal, nalahno prebledel in zavzdihnil
»Solnce je zašlo!« je zamrmral »Do jutri bo v moji duši noč Kako žalostno!«
»Oh. gospod « se je oglasil Jakomin. »to. kar vam imam povedati je še vse bolj žalostno!«
Nenavadna vnaniost tega Jakomina Corentina terja, da ga na hitro predstavimo bralcu Bil je nnršav in švigljast: s svojimi dolgimi nopami dolgim vratom in dolgim nosom je še naibolj naliko-val žerjavu v Lafontainovi basni Tudi ? zamiš-'ienostio je bil podoben žeriavu: zdelo se je da venomer tuhta o nekakšni katastrofi Tn res ;e bila v njegovem živlieniu huda stalna katastrofa Ta '-otpctrofa ie hil — nieeov nos
Dolgost Corertippvega nosu ie bila t?>ko never-etna da Jakomin še s tridesetimi leti ni mo^el ->rav verjeti vpnio in ie vspk dan znova vpraševal naravo knko se ie mni?la ookazati toli radodarno Ta os+ri šiliasri nos k' mu ie Stripi 17 obraza kakor puščica, se mu je kar prilegal; Jakomin
je porabljal tri četrtine svojega življenja v to da ga je strme občudoval — ne v ogledalu temveč
neposredno! — in od samega ogledovanja svojega lastnega nosu se je bil že v ranih letih navadil ški leti
Kar se tiče značaja moramo Corentina zatožiti da je bil nekoliko klepetav Drugače pa ni bil neumen in kmalu bomo videli, da je bil zlatega srca Za zdaj dodajmo le toliko da je bil Corentino prav za prav Corentin in roien Parižan Kakšne okoliščine so ga bile privedle v Seviljo in kako se je bil oklenil dona Juana bomo še zvedeli
»Gospod « je nadaljeval »novica je od sile ne-všečna a kar je res je res odkar sva na poti. za-pravliate denar kakor obsedeni in ga razmetavate vs?komur samo ne meni Ko sem snoči na vaš ukaz plačal zl?tn'k za večerjo ki so nama io bili zaračunali tri libre — res je. da ie bila natakarica kaj prijazna in močno zalega telesa — in sem nato obrnil naiino mošnjo sem videl, da nama ostane za pot v Francijo od katere sva še sto milj daleč, bore srebrniak za šest liber«
»K?kr sto milj! Mar nisva tu na Francoskem?« »Gospod Francija je Pariz!« ie rekel Corentin »Toda ost^niva nri stvari Ondukaile vidim skromno vozniško postilno in np^boli pametno bo. da se 73 d?nes ustaviva tpm Jutri oa .«
Jpkonvn ie «kremžil obraz k»kor bi hotel reči. da bo iutri žaltav dan in da si bosta morala gospodar in slupa zategniti pas. ako jima čudež ne pomore \7 zagate »Gospod,« je končal, »potrkal bom n« vrat« tc
siromašne gostilne, razen če se vam zdi prebogata za naju dva Kdor premore samo srebrnjak za šest
liber . .«
»Čujte gospod,« je don Juan vljudno ustavil meščana ki je šel mimo »ali bi mi hoteli povedati katera je najimenitnejša gostilna v tem mestu?«
»Kakopak, gospod plemič,« je vneto odvrnil meščan. »Takšna hiša je gostilna Pri Vesonskem stolpu' ki slovi po vsem Perigordu in kjer se ustavljajo najvišja gospoda.«
»Ta bo prav za naju,« je rekel Juan Tenorio in se zahvalil
Čez deset minut je razjahal pred gostilno mojstra Faireola. ki je kazala kaj imenitno lice Gostilničar, častit in dostojanstven, toda kratkoumen mož. mu je prišel naproti
»Hm hm.« je momljal sam pri sebi, »en sluga pa nič založnih konj, to pomeni majhno plemstvo in prazno mošnjo; saj jih poznamo Vaša svetlost,« je dejal z lahnim naklonom, »evo me na voljo.«
Juanovemu tankemu ušesu je zazvenela ta »svetlost« kakor počen zlatnik Pogledal je moistra Faireola in ga premeril od glave do nog. Gostilničar se ga je kar ustrašil.
»Svetlost!« je zaiecljal.
»Izvrstno'« ie vzkliknil T*»rorio ln se zagrohotal. »To je že boljše. In zdaj mi pokažite svojonajlepšo sobo.«
Gostilničar ga je odvedel po širokih kamenitih stopnicah Ko sta prišla na mostovi, je hotel kreniti naprej v drugo nadstropje