Poglejte na številke poleg naslova za dan9 ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
IA NEKAJ VEC KOV
List slovenskih delavcev v Ameriki.
HA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izmti MlMt, nedelj la praznikov).
^ :: Čitajte, kar Vas zanim* H
telephone: CUeUea 3-1242
Keenicred na S*cmm1 ClnM lUllcr September 23th. 194« nt Ibt Post Office nI New York. N. V.. under Art of Canpca of March 3rd, 1879.
No. 83 — Stev. 83
NEW YORK, MONDAY, APRIL 28, 1941 — PONEDELJEK, 28. APRILA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
NEMCI V ATENAH
NEMŠKA ARMADA VKORAKALA V MESTO VČERAJ ZJUTRAJ. — PREBIVALCI SO MIRNO GLEDALI OKLOPNE ODDELKE, KO SO SE POMIKALI PO CESTAH STAREGA GRŠKEGA MESTA
Včeraj oh 9.25 do|>o!ilnc (oh .'1.25 zjutraj j>o nowyorškem rasti), tri tišine |n> pričetku bliskovito vojne na Biilkann jo nemška armada vkorakala v Atene, me>1o Sokrata in Platona, Perikleja in Deraostena.
Prebivalci, kolikor jih jo o»ta!o v mestu od 700,000 ljudi, o molče in s ponosno resnostjo s pro jo I i prve oklopne oilel-ko, ki so se pomikali po ulicah mimo siarodavnih tcmplov in drugih poslopij, ki pričajo o starodavni slavi (irkov.
Grška so je podala š«le po junaških bojih, ki so so pričeli / itnljan-kim vpadom 28. toktid-ra. Nemci so prihajali po zgodovinskih planjavah Maratona, kjer ko Grki Iota 4iH) pred
l istom | tolažili Perzijee.
Na Akropolisn im<l mestom vihra nemška sva^tika.
Angleži so odpotovali iz Aten
Ze v soboto so (Minil zadnji Angleži iz Aten in iz Grške. Ko so odhajali, s-o jih žono in dekleta okrasile z rdečimi cveticami in ljudje so jim plicali: "Na svidenje!*'
K jo *e nahaja Hitler in kdaj l*o zmagoslavno prišel v* Atoli«', j«' vojaška tajnost, znano pa je, da je bil včeraj vos dan Miru jugoslovanske meje. Nomska uradna časnikarska agen-tura naznanja, da je hi I Hitler včeraj v Celovcu, kjer ga je prohivalstvo navdušeno pozdravljalo.
Grška je 14. zavojevana država.
Ko so včeraj Nemci vkorakali v Atene, je bila v sedanji vojni osvoji na že 14. država in pod Hitlerjevo vlado je sedaj 2tM»,<MK>,<KH> prebivalcev.
Angleška armada, ki so je upirala severno od Aten, se je vkrcala na ladje in s« jo odpeljala na Kreto in Egipt. Ktr-moglavei p.i so (»omhardirali odhajajoče ladjo.
Dosedanje Hitlerjeve osvojitve
Izmed 14 držav, ki jih ima sedaj Hitler v oblasti, si jih je 11 pridobil s svojo armado, tri pa so kapitulirale pred nemško diplomacijo- Madžarska, Rmnunska in Bolgarska.
Dežele so bile osvojene po naslednjem redu:
1fW8—Avstrija.
lli;{9—/Vhostovaška in Poljska;
1940—Danska,	Norveška, Lukscnhurška, Holandska, Belgija, Francija, Madžarska, Rmnunska;
1941—Bolgarska,	Jugoslavija in Grška.
LAHI BODO PREVZELI POLJEDELJSTVO V JUGOSLAVIJI
Izdajstvo ugonobilo Jugoslavijo
Izdajalci so prerezali občevalne žice in divizije so bile odrezane
Giuseppe Tassinari, itali-| Tassinari. jans'ki poljedelski minister in j Dalje je Tassinari reke!, da živilski diktator je senatni ko- je vlada že preskrbela vse. da misiji naznanil, da bo fašisti-j bo Italija od sedaj imela do-eno pviljedeljsko ravnatelj-j volj žita in da kruh ne bo več stvo prevzelo poljedeljstvo v na nakaznicah. Italija ho celo Dalmaciji in Sloveni ji, da za- mogla veliko množino živeža gotovi dovolj živeža za Ita- J pos'lati Nemčiji, od katere bo v I jo." Te zasedene pokrajine so zameno dobila vojni mater-politično italjanske," je rekel I jal.
Poročevalec newyorškega u-glednega lista The New York Times C. L. Sluzborgor je bil v času, ko je nemška armad-i vdrla v Jugoslavijo v Jugoslaviji in se je umikal z četam ter skozi Biloje dospel na (trško, od tam je šel v Turčijo in sedaj iz Smirnc v M;Ji Aziji
NAČRTI GENERAL MOTORS CORP.
Korporacija ne bo letos izdelovala nobenih novih modelov, ker noče preveč obremeniti tovarn za stroje in orodje. — Prihranila bo do 40 nillijonov dolarjev.
General Motor
Corporation ]
naznanja, da jo odgodila vse, vse ugodnih posledi« načrte za nove (1943) modele.
"DELAVSKA TAJNICA NAJ RESIGNIRA"
Tako zahtva senator Byrd, ki pravi, da urado-vaxije Miss Perkins ovira narodni obrambni program. — Nekaj manj bo začelo že danes o-bratovati.
V soboto je bilo rečeno, da Oo že danes obnovljeno obratovanje v rovih mehkega premoga. To je baje oil j posredovalnega urada, kateremu je poverila delavska tajnica Miss Perkios uravnavo sjnira delavsko organizacijo in lastniki rovov mehkega premoga v južnih di-žavah.
Pogajanja so so v petek in soboto vršila za zaprtimi vra-
ka, ki traja že izza prvega a-prila, je resno ogrožala narodni obrambni program.
Demokratski senator Byrd iz Virgiiiije jo konei prejšnjega med tedna ostro kritiziral delavsko tajnieo Miss Perkins. Dejal jo, da s svojim iiradovanjem ovira narodni obrambni program ter da ji je že zadnji čas napraviti prostor kakšnemu :no-
poroča, kako je prišlo do razsula jugoslovansko vojske . () načrte za nove (1943) modele,| Veliko število izvežbamh de tem pripoveduje naslednje: ' ker noče preveč obremenit i to-! lavcev bo na razpolago voj: i Vpad nemške annede v Ju- vam za stroje in orodje.	j industriji, ker jim ne bo t roba
gosi« vi jo je v veliki meri pod-J Načrti za nove modele ^o o- j izdelovati strojev in pripra pirala ]**ta kolona, ki jo hičajno izdelani že organizirali maoedonski upor
izdelovati l*-24 me-i za nove modele; Priprave za i s pridržanjem starih mo<leže završone, lov bo korporacija prištedila
milijonov dolar
seoev vnaprej. niK.1. Bili pa so tudi laski a- ^ 1042 modele so genti.	itako 4>( narodni obrambni pro-1 od '!•> do 40
Komaj so se pričele sovraž- ^ram s te strani ne bo več pri- jev. nosti, ko so ti izdajalci že pro- 'zad^t.
rezali skoro vse glavne brzo-1 Gornjo izjavo je treba tako javne in telefonske zveze v jnž- j tolmačiti, da bodo že tekoče lini Srbi ji ter počenjali drugo j to začeli izdelovati 1942 mode. sabotažo. Vso to je bilo tako j,. ^ |Mm]0 tudi leta 1943 prl-dobro organizirano, da se nek i]; nespremenjeni na trg.
Po zatrdilu ravnateljev teira velikega avtnega podjetja bo imela ta odredba dvoje nad
ti. Poleg treh vladnih po>redo- ■ žil, ki bo imel dovol j poguma
valcev je bilo navzočih deset zastopnikov United Mine Workers ter osem zastopnikov jnž nib in severnih premogovnikov.
Kakor že zgoraj omenjeno, je bila vlada prepričana, da bo že danes (v ponedeljek) začeto nekaj manj obratovati. Tn to jo tudi že okrajni čas, kajti stav-
no veda t i par poštenih kapitalistom in delavcem v obraz.
— Včasi so zdi človeku, — jo rekel senator Bvrd, — kot da je John Tj. Lewis pravi delavski tajnik. Co noče M'«s« Perkins prostovoljno odstopili kot delavska tajnica, naj jo predsednik Itoosevelt prisili k odstopu.
•i ngleški konzul ni mogel odpeljati, ker je bil njegov avtomobil sabotaži ran.
Med ljudstvom s*o agenti osi še a razširjali strah pred Konici in armada se je popolnoma razkrojila, ker posamezni oddelki niso imeli med seboj ni kake zveze in agenti so jim govorili: "Nemci so »»Jdalj-ni samo še nekaj milj "
Iz tega raz'oga je jugoslovanska armada zapustila Bi-tolj eel dan prej, prodno -e je prvi Nemec pokazal blizu mesta in zelo utrjeni Babuna prelaz j«> bil puščen brez obram-b...
Jugoslavija je bila poglavitni steljer za obrambo Balkana. Ko se je Beograd odločil za vojno, je vsakdo meni!, da bo mogla jugoslovanska voj-
Zdi se, da bo<lo tudi konkurenčna podjetja sledila Gene ral Motors.
Uradniki Chryslerjove k or-poracije pravijo, da je družb:-z vojnimi naročili tako zapo ^iena, da no more niti mis'i4 i na nove mwlele, ki naj bi pii-sli jeseni na trg.
BEOGRAD SE DVIGA IZ RAZVALIN
Potniki, ki prihajajo iz Beograda, pripovedujejo, da.je jugoslovanska presioliea pokopala 0000 svojih mrtvih, da se dviga iz razvalin in da v mesto zopet počasi prihaja normalno življenje in red.
Nemško vojaški oblasti so postavile novo civilno upravo. Razvaline pospravljajo židje in srbski vojni ujetniki.
Popravljen je bil zojn^t razbiti vodovod in ravno tako električna razsvetijava. Vlaki pa še vedno ne vozijo, ker so bili porušeni mostovi in predori. Živil zelo primanjkuje.
SAMO AMERIKA MORE REŠITI ANGLIJO
Ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj v kvo-jetn govoru |»o radio rekel, da so vezi mod Anglijo in Združenimi državami vedno tesnejše in da bo Anglija zmagala s pomočjo Amerike.
rhurehill je rekel, da more Nemčija zmagati samo z osvojitvijo angleških otokov, ali pa odreže morsjco pot med Anglijo in Ameriko.
"Nemčija more izvojevnti zmago samo na za padu-, toda tam bo poražena," jo rekel. "Zlobnih Hunov jc nekaj manj kot 7U,(XKVX)0; nied temi so nekateri ozdravljivi, nekatere pa je treba ubiti; Anglija in Združeno države pa imajo 200 milijonov ljudi. Demokracije imajo nepremagljivo oblast nad morji in v kratkem bodo tudi dosegle premoč v zraku.
Churchill je tudi namignil, da l>odo ameriške bojne bojne spremljale parnike, ki bodo vozili vojni materjal v Anglijo, ko je rekel, da "ameriški narod ne bo dovolil, da je blago, ki ga. je izdelal, potopljen na dno morja. "Združene države so nam svečano obljubile svojo pomoč, ker njim ?ainim preti nevarnost."
V svojem govoru je tudi omenil junaške boje Grkov, ki so pogosto naklestili Lahe in so omagali šele tedaj, ko so jih Nemci napadli od zadej. In z zasnnebQm in zaničevanjem je rekel o MjuRsoliniju:
"Ta tepeni Šakal, Mussolini, ki je, da si re«i svojo lastno kožo, izročil Hitlerjevemu cesarstvu Italijo kot vazalko, se ošabno postavi poleg nemškega tigra ter vpije o svoji zma-
BALKANSKE ZMAGE BREZ DOBIČKA
Značilna sodba washingtonskih strokovnjakov. — Tekom borbe je bilo (porušenih več važnih jugoslovanskih rudnikov.
VAd zavzetja (irike in Ju- JEKLARNE NA gosiavije se gospodarski jkjIo-£aj Nemčije ne bo bistveno izboljšal. Ogromne izgube nikakor ne bo^lo pokrite z malenkostnim dobičkom."
Tega mnenja so uradni a-meriški gospodarski izvedenei v Wasliingtonu.
Nemške .zmage na Balkanu so bile v zvezi silnimi žrtvami iu stroški. Velikanska ozemlja so opustošena. Dovoz važnih produktov, ki se je vršil prav ilo nemškega napada bo za puecej časa ponehal.
Predvsem je pa porazno za Nemčijo dejstvo, da nimata niti Grška niti Jugoslavija petroleja in drugih za vojno važnih sirovin, ki bi jih bilo mogoče direktno porabiti.
Priznati jo treba, da jo pošiljala Jugoslavija Nemčiji poleg živil tudi razne kovine. I-stotako tudi Grška, ki je pa iz-vazala največ olja in sadja.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so se najhujši boji vršili ibatš v tistem jugoslovanskem ozemlju, ki je bogato bakra, cinka, svinca in železa.
Vhodi v rudnike so porušeni, stroji izven njih razdejani, h: poteklo bo preeej časa, prodno bo mogoče produkcijo zadovoljivo obnoviti.
Petdeset odstotkov jugoslovanskega izvoza je šlo zadnia leta v Nemčijo. Izvoz poljskih pridelkov je bil s?koro stoodstoten.
sačen, ko je brzojavi! dr. Mačku in je pod brzojavko podpisal ime svoje matere. Vsle.i tega je bil izgnan v Egipt.
Tri dni pozneje, ko prišel kralj Peter v Atene, je bi -lo jas*no, da je bila Jugoslavija na koncu. Do tedaj ni ni-kdo pričakoval, da se bodo Srbi nehali bojevati, toda vsled razglasa neodvisne Hrvatske je bila pot nemški armadi odprta in je prodrla do Sarajeva, ne da bi zadela na kak večji odpor. Tedaj so se tudi Grki nekoliko umaknili iz Albanije ter so z Angleži hoteli napraviti skupno Iron-to, misleč, da bo Bit oljski pre
ka zadrževati Nemce okoli ' laz zaprt. Toda Nemci so /.e
Strumc in medtem ko bi se na severu umikala, bi druga ar-
prihajali skozi Bitolj.
Angleži so upali, da bodo mo-
lilalia pričela ofenzivo v Alba- tgU na svoji prvi bojni črti za
niji. Grki so bili pripravljeni na ofenzivo in so upali, da bo-
drževati Nemce saj do konca maja, ko prično po planjavah
ZAPADU
Zdi se, da bodo v doglednem časii dobile zapadne države svojo lastno industrijo jekla. S konference v Beli.hiši se je vrnil znani inžinir Henry J. Kaiser, ki je prosil narodno obrambno komisijo za dovoljenje, če sme zgraditi tri velike jeklarne, ki bi veljale 150 milijonov dolarjev. Ena bi bila v Utah, druga na severoza-padu, tretja pa v južnem delu Oalifomije. Te jeklarne bi producirale na leto 1 milijon 250 tisoč ton jekla.
InŽinirja Kaisera jo spremil v Belo hišo demokratski senator Murdock iz Utah, ki je rekel pozneje: — Zdi se mi, da ni bilo glede vojne industrije še nobene tako važne konference kot je bila konferenca med predsednikom Rooseveltoni in inžinir jem Kaiser jem.
Kaiser je poudarjal, da ladjedelnicam ob zapadni obali večkrat zmanjka jekla. Nove jeklarne bi preskrbovale pre<lv se m ladjedelnice v državi Woshington in Californiji. *
Požar v rudniku
V železnem rudniku v Min-n o vi lie, N. Y., ki je last Republic Steel Corporation, je iz neznanega vzroka izbruhnil požar. Dokler ognja ne pogase ir popravijo vhoda, bo 150 rudarjev brez dela.
do Ttaljani pognani iz Albani- j Soluna komarji razširjati ma-ijo. Toda jugoslovanska voiska llarijo in bi ta bolezen davila ie bila slabo razpostavljena. | Nemee. Do tedaj so upali, da Poveljniki ob bolgarski meji j bodo na Grško pripeljali močno so prosili za ojačenje, toda ga \ armado in
"Komunisti morajo biti složni V9
V deportaeijskem procesu proti delavskemu voditelju II Bridgesu je pričal Patrick Wii-mont: — Ko je bil pred Udi Harry Bridges uradnik neke tra komunističnega lističa v Portland, Oregon, je rekel n.i nekem zborovanju: — Mi, kar nas je komunistov, moram«, skupaj držati. Mi moramo biti složni!
Ta izjava je nadaljni člen v verigi dokazov, da je bil I>ri d gos komunist. Ce mu bo pri procesn neovrgljivo dokazana pripadnost komunistični stran ki. bo deportiran, ker ni a me riški, pač pa avstralski državljan.
niso dobili. Jugoslovani se nikdar niso združili z Grki in o-fenziva v Albaniji se ni nikdar pričela.
Ko je Nemčija pošiljala močno armado na Bolgarsko, je bilo jasno, da bodo Nemci vdarili na Grško iz Bolgarske. Angleški vna-nji minister Anthony Eden je naglo odpotoval na Grško, od koder je obiskal Turčijo. Njegova naloga je bila zvezati Turčijo, Jugoslavijo in Grčijo v skupno odporno silo proti Nemcem. Tozadevna pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo pa vsled iz-daljalskega obnašanja tedanje jugoslovanske vlade niso u-spela. Turčija se je izgovarjala, da navzlic temu, da je v zvezi z Anglijo, ne moro poseči v vojno, ker je Anglija ni založila z orožjem, kot je bilo dogovorjeno, to pa zaradi tega, ker je Anglija v Flandriji izgubila ves svoj vojni mater
ja«.
Eden je tedaj isprevule?. d:i mora Anglija pomagati Grški in kmalu je pričelo prihajati angleško vojaštvo in vojni materjal v Pirej in Voios.
Poraz Jugoslavije pa n*» bil popoln, dokler ni njena vlada pol>egnila na Grško. Knez Pavle je ostal v Atenah kot gost kralja Jurija, dokler ni bil za-
Delavskar federacija proti amer. konvojem
V Montgomery, Ala., je izjavil predsednik Ameriške delavske federacije Win. Green, velike zaTog« voj- da ameriških pošiljatev v An-nega materjala iz Amerike.
Nemcem pa je mnogo pomagalo pri vpadu na Grško vohunstvo, kakor v Jugoslaviji. Grki so se bali zameriti Nemcem in so dovolili nemškim diplomatskim uradnikom, da so se prosto gibali i>o deželi, dokler ni prišel vpad. Nemško poslaništvo je imelo svojo , brzojavno zvezo z Berlinom in četudi so imeli Angleži ključ do tajne pisave, vendar brzojavk niso mogli vstaviti.
Največja tragedija pa jo -e-
glijo ne ibodo spremljale ameriške bojne ladje. Pred>*ednii; Roosevelt tega pod nobenim pogojem ne bo dovolil.
— Ameriško delavstvo, — j<-dostavil, — je podpiralo "lend lease" predlogo, o ameriških konvojih (oboroženem sprem
■stvii) pa noče ničesar sli-ati. *
"Amer delavstvo podpira Roosevelta"
Textile Workers Union of America (CI<>) ima v Nt \v Vorku svojo letno konvenci jo.
daj za Grke, ki so celemu sve-j (-voani crovor je imel linijski tu dokazali, da more junaško pred.^^lnik Emil Rieve ter reive premagati še tako velike	(1}| bodo amerjj;kj tieiav« i pžkoee. Grki rajši umirajo, j ■
težko*
•kot pa bi sklenili sramoten mir in tako so se mogli Angleži umakniti iz Grške.
Unija izključila dva komunista
John Green, predsednik Marine & Shipbuilding Workers unije (CIO), je izjavil, da sta bila iz glavnega odbora izključena dva uradnika zaradi komunističnih delavnosti.
To sta predsednik in poslovodja skupine, zaposlene pri Maryland Dry dock Co., v Baltimore, Md.
Izključena sta bila po temeljitem, dva dni trajajočem zaslišanju.
iwxlpirali predsednikovo politiko narodne obrambe, istočasno se bodo pa borili za primeren delež pri narodnem dohodku.
Prečital je pozdravno brzojavko predsednika Roosevelt a ter omenil, da so v Ameriki gotove vrste ljudje (s tem je mislil nekatere kapitaliste), ki si domišljajo, da so več ka-*{or ameriška vlada.
Ameriški delavci jim bodo ore j ali slej izbili take misli iz glave.
*
Uprava International Harvester CoM v Chicagu naznanja, da je dala 112 tisoč de-la-vcem na uro pet centov pri-boljška. ^
"4LAS K i ft O D IM — Heir Tort
Monday, April

" ±#6it j«m t:
GLAS NARODA
(▼oio or ni kopiji)
99
Owned ud PobUaiMd by SUrak PafcUAtag C^pmr, (A Oarporttfot). Frank Sakaer. PrnMnt; J. Lapabi, See. — Place o t boeineei of tha
eorpoeelloa ud .........of above officers: 216 WEST 18th 8TBBBT.
NEW YORK. N. I.
48th Year
"Olu Narode" le leaned every day except Saturday«, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $8.—. Advertisement on Agreement.
Za ceto leto velja list aa Ameriko In Kanado 96.—; ss pot leta $3. —; aa četrt leta 9190. — Za New York aa celo leto ST.— ; aa pol leta 93.50. Za Inocemetvo aa celo leto 97.— ; sa pol leta 93-SO.
"Glas Naroda** lakaja vsaki dan Icrsemil sobot, nedelj lo praznikov.
-CilAH NARODA." 919 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelacn 8—1242
Odbor za pomoč
IZZA KULIS VOJNE INDUSTRIJE
X ohramihiio-go»i>odars'ke fronte poročajo o naslednjih
razvoj ili:
Obrambni komisar William S. Knudscn je izjavil ameriškim senatom, da bodo Združeno države glede
Kakor .-o pričakuje, so bodo po vseh naselbinah v Združe-nih državah Ameriike organizirale skupine ali odseki, ki hi delovali za v pomor naftemu, v stari domovini trpečemu narodu. ki je bil napaden ter po sili potegnjen v vojni vrtinec, tako se je tudi v naši naselbini Slie-liolgan. Wis., organiziral odsek shehovganskih Slovencev in Slovenk za delo pri ameriškem Rdečo mkrižu.
Xaimen tega sestanku j«* bil da po t c 111 sodelovan; z a lifer i-škim Rdečim1 križem pomagamo >voji iMivi doniiovini, Ameriki, ki v isedanji sti<ki potrebuje	<poiuočit med torn pa 111 < 11 koristno naši -stari domovini, kateri je a mu riški Rdeči ki "ž naklonil že zna1 no jjojikm". Da pokažemo svojo hvaležnost za naklonjenost, izkazano od te človekoljubne organizacije naši stari domovini, smo organizirali "odsek," ki bo skušal pritegniti vse iSlovence in Slovenke v na^i naselb ni k sodelovanju.
<Sk!icn1cljica tega »hoda in voditeljica zborovanja je bila Mrs. MJary Prisjand, gl. predsednica Slov. Ženske Zveze. Zborovanje «e je vršilo dne 21. aprila v tn rkveni dvorani. Zastopana so bila sled- ca ženska društva, ki jih navajam po starosti: Materno društvo. Kraljica Majnika, št. 157. KSKJ, A-nferiška Slovenka št. K). SPZS, Podružnica- št. 1, S.Ž.Z., Dekliško društvo in Slov. An v Zdrn-/enske odpovedati rabi a ln- žen jo.
Na povabilo Mrs. Prisland so se udeležile tega zborovanja tudi -ledeč, zastopnice Rdečo-«ra križa: M* rs. Stan'ey Mrs. C. Wagner in Mis. Bru.no Hartman. ki so nan dale pojasnila, na kakšen način lahko pomagamo ter delujemo za a-moriški Rdeči križ.
Izvoljen je bil odlw>r7 ki vsebuje v>o predsednico gori onve-
pml
j iro.lukci.it* orožja iu niunicije prekosile dve katerikoli evropski dr/avi. Počakati je seveda Je še troha, da bo ameriška vojna produkcija v polnem razmahu.
Avtna industrija lx> s 1. avgustom prostovoljno omejila pritdukc jo privatnih avtomobilov za dvajset prooentov, tla iu> vojni industriji mogoče zajM>sliti čimveč izvožhanili delavcev.
Industrija jekla najbrž ne bo vpoštevala nujnega nasveta oziroma priporočila ameriške vlade, naj ne jMidraži jeklenih izdelkov.
— Produktivna možnost Združenih držav, — je izjavil Knnd-en, — je dosti večja kot pa produktivna možnost Nemčije. Lahko si* reče, da Amerika prekosi v tem pogledu katerikoli dve evropski državi. Vpoštevati je seveda treba, da je zdaj vse šele v začetnem stanju. Prodno lx> vojna industrija v polnem razmahu, 1k> treba Še marsikaj žrtvovati. Tako s*e ln>do morale naprimer minjaste kuhinjske posode.
Ker v Združenih državah ni prav dosti magnezija, a-1 miiinija in nekaterih drugih kovin, bo ž njimi najprej založena vojna industrija, docim sc bodo morali privatni podjetniki zadovoljiti s tistim kar bo ostalo.
Mornarica si mrzlično prizadeva zgraditi toliko ladij, da bo ž njimi zaščitila oba oceana. Ladjedelnico obratujejo štiriindvajset ur dnevno sedem dni na teden. Mnogo ladij je bilo zgrajenih dosti pr<*d določenim časom.
Razveseljiva je kretnja avtnih mogotcev, da bodo znian -a i produkcijo privatnih kar za celih dvajset odstotkov, da Im> mogoče oeuoev in jnzinirjer, za vojno industrijo.
V	zvezi s tem se je seveda takoj pojavilo vprašanje, či < bodo v-led skrčene produkcije avtomobili podražili. To j	Rose Slebir pi za zapis
m bo nedvomno zgodilo, toda nove cene nikakor ne IkkIo pretirane.
V	letu, ki se bo končalo dne 31. julija, tiodo proilucirali .*» milijonov 2<K> tisoč privatnih avtomobilov. Vsled 20 odstotnega skrčenja jih l»o prihodnje leto na trgu le 4 milijone 160 tisoč.
Pri predlaganem skrčenju je igralo nedvomno najvažnejšo vlogo dejstvo, da porabijo avtne tovarne ogromne množine jekla, gumija, stekla, niklja in svinca. Vsi ti produkti pa igrajo pri oboroževanju važno vlogo.
Jeklarski mogotci se bodo na vse kriplje protivili zahtevi vladnih izvedencev, da ne smejo podražiti jeklenih izdelkov. V to svrho se bodo poslužili izbomega argumenta. Nedavno so dali svojim delavcem na uro deset centov pri-boljška, kar znese na leto milijone in milijone dolarjev.
- Tj tega razloga, — dokazujejo jeklarski baroni, — je treba že vsaj nekatere produkte podražiti, predvsem pa belo pločevino.
Nuj se zgodi tako ali tako, nazadnje bo najbolj prizadeta le ameriška vlada, ker bo od jedrskih mogotcev dobila manj davkov.
Oe bo naprimer plačala Vnited* State? Steel Corporation svojim delavcem na leto 62 milijonov dolarjev več, ji bo treba plačati 39 milijonov dolarjev manj davka.
Tako že vsaj določajo sedanje davčne postave.
križ, bo pod nadzorstvom sledečih: načolnici za šivanje Mrs. Mary Prisland in Mrs. Julia1 Zorman; načel niča z*» pletenje Mrs. Mary J. Repenšok; načel-nica za obveze: Mrs. Marv Fa le.
Na tem-zborovanja seje tudii osvojil skfep, da se povabi vsa sloven-ka društva v naselbini, da bi se Slovenci v Skohoyirann sklepno organizirali za direktno pomoč naši stari domovini. Vsako društvo»bi nai jioslalo 2 zastopnika* na <ejo, ki se l»o vrši'a dno 28. maja zvečer v cerkveni dvorani.
Končno se je voditeljica sho-da zahvalila za udeležilo in obljubljeno sodelovanje.
Zalivala je bila zreči na tudi Rev. R. Potočniku, župniku našo slovenske fare z^. oznanilo v cerkvi in obljubljeno nadalj-iio pomoč.
(Za odwek shebovgaiiskih Slovenk A. R, K.
Johanna1 Mo lie r. tajnica.
Slieboygnn, Wis.
Ako Se nimate Rlaznikove Pratike za lete 1941, jo lahko dobite pri zastopniku "(ilasa Naroda" r Vaši naselbini. ali pa naravnost od Knjigarne Slovenie Publishing t «, 216 W. 18th Street. New York. — Stane 25 cento
Peter Zgaga

TOfNO ZNAMBXJE POM LAT) T
Kristusovo pismo
vsled tega porabiti veliko število izve- njenih društev z Mrs. Agnes pa tudi ogromno množine materijala , Oergisdh kot načolmca odbora.
Jo'hanna Mohar je bila izvoljena zii korespondenčno tajnico
nikarieo.
Delo, ki bo izvršeno za Rdeči
SMRTNA KOSA
X soboto, dne 20. aprila je v s'matoriju v Now Yorku umrl Viktor i 'agram. rojen v Nem Vorku. vStar je bil 38 let. Pobrala ga je suš-ica.
ZapuSča žimo in dva otroka te; stariše. brata Rev. Jožeta Cagrauvi, župnika <v T^i SaFle, III., ter srt-tro Elizabeto, omo-žono Ribič.
AJaša zaduši lica l>o jutri (v torek) v cerkvi sv. Cirila na 0<mi cesti v Now Yorkn ob 9. dopoldne, na kar bo njegovo
IZJAVA HRVAŠKEGA DIPLOMATA.
Bogdan Radica, š« f jngoslo-vnnskega Presbiroa pri poslaništvu v Washingtonu, kateri je edini Hrvat v jugoslovanskem poslaništvu, je včeraj izjav?!, da je dr. An:e Pavelič, voditelj separatističnega gibanja "najnavadiiojši izdajalec.*'
•"On je v službi,** je rekel Mr. R-adiea, "italijansko in nemške vlade ter nni bo nrav niialo Hvatov shdilo prostovoljno. Prepričan sem, da se vsak pošten Hrvat vznemirja ob sami misli, d« bi tak cltivek bil voditelj Hrvatov. Bival je več. let v Italiji, čakajoč priliki«, da začne separatistično gi-ba'n.'e.,,
R-adiea ne 'verjame novice, dn je dr. Maček, podpredsednik v'lnde kralja Petra, prešel k Pavoličovi vladi. "Jaz misHitf** je rekel Radica, 44da so te novico sanfo neiilška propaganda, ("'oprav sta abadva Hrvata, vondar sta osebna noprijato-lja. l>r. Mačtk je voditelj Hrvatsko Seljačko Stranke, katere ideologija je demokratska in proti fašistična. Ta stranka je pixltpii'aiia od vaLŠčanov, kateri predstavljajo v Hrvaški mnogo večjo in nločnejšo sknpino od-mestnih prebivalcev, čeprav bi morebiti meščani šli za Pave-iičeni, vaščanstvo mu bo sledilo samo le s in \>™\\ ?voji volji."	i
Radica je bif sotrudnik v 44Obzoru'' najstarejšem hrvaškem) listu. On je zavzemal položaj direktorja Presbiroa, ali jo po kratkem času moral pustiti to službo na zahteve nemške in italijanske vlade. Pred tem je skozi.G let sodeloval pri Ligi narodov v Genovi, kjer jo
Dr. Lion,-I Cassou, profesor na New York vseučilišču v New Vorku je predložil Classical Association of tli«' Atlantic States papirus, na katerem, je na oni strani ynsino, ki tja jo pisal Abgar t o pa Hi iz Edesse, Kristusu, katerega prosi, da bi ga ozdravil težke bolezni. Na drugi strani pa je pi-mo, ki ga je Jezus pi<al Abgaiju.
Papirus je našla ekspedicija Co It Aicheologieal Institute iz New York a pod razvalinami dveh cerkev v Auja Mafir. v južni Palestini leta 10*>G.
'Dr. Cassonova prestava teh pitonist .glasi:
Abgar, toparh nif^a Eiles-so. Jezusu, dobrotlj-vemn Od-rešenikn, ki se je pojavil v Jo-mzalemtu, pozdrav: —
Slišal sem o tebi in ozdravljenjih, ki .-i jih dosegel brez uporabe zdravil ali zelišč. Kajti rečeno je, da napraviš, daj vidijo, hromi hodijo, da očistiš gobave in iz-anjaŠ nečisto dufhove in hudiče in ila ozdraviš ljudi, ki jih tarejo kronične bolezni in da obujaš mrtvi. Ko sem vs« to slišal, som se prepričal, da je ena stvar izmed naslednjih dveh im>gočn: ali, da kot Bo?, ki jo stopil z netba, delaš te čudi že, ali .pa kot Sin Boga. In zaradi tega ti pišem in te prosim, da prideš k m"eni in ozdraviš n#>jo bolezen. Kajti slišal som tudi, da Judje godrnjajo nad teboj in ti hočejo storiti kaj hudega. Mbje ni sto je jako i lajhno, toda spoštovan i in je / njem dovolj prostora y.a oba."
Jezusov odgovor:
Pomlad naznanjata koledar in pratika, sonce jo očituje s svojo večjo toploto, podaljš;i-ni dan jo javlja in narava jo oznanja s svojim brstjem iu cvetjem. Jaz pa tako dolgo ne verujem v pomlad, dokler ne dobim po pošti pisma naslednje ali pa že v.-, a j si i č ne vsebino :
—Preljutbi moj Zgaga : Tebi, ki si razumen človek, h j/ki poznaš tajnosti ženske die še, Tebi, edinole Tebi naj razkrijem svojo srce, svoje čudne občutke, svojo bol in svojo radost.
Mati narava so je pretegnila in prebudila, zvončki zvončki ja jo, trobent ice trobenta jo. drobne tičire skačejo po vejah, ponoči se pa razlega za-togol mačji mijavk. da človek niti spati ne more.
Pa kdo bi spal v tem krasnem pomladnem času, ko ter-
ja narava od vsakega živog bitja, naj doprinese svoj del« na oltar ljubezni.
Hop, sva že skupaj, Zgagi kar nekaj me jo spreletelo, k som zapisala to besedo, ki ni-nelioma zveni v meni, včas kot poskočna polka, največkrat pa kot pogrebni marš. Ta ko čudno veselo-r/alostno-ki slo-sladko ini je pri duši, da n. vem, kaj bi počela.
Napoči krasno pomladno ju tro. V pol s panju mi seže roka, da hi objela ljubljeno bitji polog meno, toda seže v prazm in išče v praznem. Takrat h najraje zatulila, da bi ve-brezsrčni svet slišal moje gor
Ali nisem usmiljenja in po milovanja, vredna? Povej rui Zgaga, ker si že večkrat rekel da veš, kaj je neizpolnjeni koprneli je.
In ko zahaja sonce, bi se rada skrila v košat grm ter za-duhtela kakor pomladna vijolica. In od drevesa do drevesa hi rada letala ter se zibala na in i blagoslovljeno tvoje mesto,' vejiej kakor drobna tičica, pa
_„ .	I
Iv! ess a po i 114 mi. Itiagoslov-
1 j< n si, ker >i veroval v mene, četmli lile nisi videl. Kajti pisano je o meni. da oni. ki >o me videli, nimajo zaupanja v mene, da pa oni, ki me ni o videli, bodo verovali v m ne in mi z:i-utpali. Ker pa si pokaza zaupanje v mene. 1h» za tvojo zdravje v vsakem ?ziru vso preskrbljeno. Z oziroin na moj prihod k tebi, o katoiem mi f »i -šeš, pa seni dolžan izpolniti one dolžnosti, vsled kat: rili me je • sem poslal moj Oče. in kadar bom to storil, me bo vzel k sebi i
-em menda malo pretežka, ker se najdebelejša veja vlomi po»l menoj.
Sama ne vem, kako bi rekla, kaj mi je. Približno tako kot pravi narodna pescni: "Tički po zraku letajo, ribe«' po vodi plavajo, vsaka ima svoj zaljubljeni par. Jaz sem pa ena uboga revna stvar. .
J a, tako je z menoj: — Jaz
sem pa ena uboga revna stvar t»
Povoj mi, Zgaga, kako je to. da moškim ni nič več za Ijn-
moj Oče, ki m-e je poslal. Todaj pošiljam ti onega svojih učen-
1 bežen? Kje so časi, katerih
ie kakor v megli spominjam.
cev, kite bo ozdravil bolezni in I kn > hi,a i,no^oniu »j*ul>ezen ti ho dal večno življenje in mir P™ 1,1 P^avitna postava? vs. m tvojim in ki bo napravil Kai I)a dandanes -' Moški tvoji- jne^to varno, tako da -i [najprej vpraša žensko, koliko ga ne bo osvojil nob» n tvoj so
truplo prepeljano na pokopa- «ik.rjto ]zrjx™X svoje proti-fa-
I i šče
sv
ADMIRAL HORTHY PRI HITLERJU
Madžarski regent admiral Nikolaj Horthy se je včeraj sestal s Hitlerjem v njegovem glavnem ?tanu na fronti. Horthy je Hitlerju razložil, katere dole Jugoslavije zahteva za (Madžarsko.
Madžarska armada je že zas eilla Banat, severno od Beogra da okoli Novega Sada, kjer je precej Madžarov.
Velika na jk1 t ost pa nastaja med Madžarsko in Romunsko in sicer prvič, ker je Madžarska zasedla jugoslovansko zemljo, in drugič, ker jo morala lansko loto Rumunska vsled odločitve Nemčije in Italije odstopiti večji del Transilvanije Madžarski.
Trojico. .
Pokoj,] njegovi duši, njegovim ostalim (pa maš' iskreno so žal je!
šistieno oln-utko. Radica je bil preteklega septen<bra postavljen na sedanje mesto v "Washingtonu, H. C.
"Jug. Kurir."
Veliki Atlas sveta
Jugoslovani pri Angležih •
Kot poroča angleška Reuterjeva časnikarska agentura iz Kaire v Egiptu, so jugoslovanski vojaki in aeroplani dospeli na osrednji vzhod in so se pridružili angleški armadi, da s<i bore proti državam osišča. "Jugoslovane fco prebivalci navdušeno pozdravili in ravno tako tudi angleški vojaki.
V Jugoslaviji je veljavna, lira
AJufcsolini je v zasedeni Sloveniji vpeljal lačko liro.
Vojujoci se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, 8 katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, fci
bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančnosti izpolnili vas svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI » GLASA NABODA", 2X6 West 18th St, New York.
""Pisnuo Jezusa K t stusa. Sinn božjega, Abgaiju, topa rim v E.Vssi: — Bodi blagoslovljen
v razni k. Zato sem pisal lo pisnjo s svojo roko in ga zapečatil s svojim pečatom'."
.NPnoi^i cerkveni učenjaki o-monjajo to pismo, toda sedaj je prvič prišlo pepoluo besedilo na dan. Daije je ro'< no, da je bi i Ahgar šejk dežele Osrhoono, čije glavno mesto je bila Kde--sa ozdravljen po Jezusovem križanju in vnobovliodu in sicer. da ga je ozdravil njegov učenec Atldai. katerega jo k A-»gar ju poslal apostol Tomaž. Prebivalci so sprejeli krščanstvo v drugem stoletju.
V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarj'a. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.
DARILNE POSILJATVE
v ITALIJO
V LIRAH: -
MUK--I2JS	MO LIR .....'$21.75
1M UK---lili 1060 LIR____$43.**
tm LIR--UJM SMO IJR__$85.M
3M LIR--IUJI
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-pwf—», da m tm darilne poiiljatve pošlje petem CABLE ORDER. Na la naiia je inar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba peeebej plated
$1 —
nam t Evropi nI mmt v DOLARJIH, ttHTci
v Italijo aakazatl »r Hrah.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
u « rOTNlAKl o D DRL B K s s:
216 West laik StMt, New York
ima na banki, koliko zasluži in ee dobi poldrugo plačo overtime. In ee mu po pravici i>o-ver še ni zadovoljen in bi j<» najraje vprašal, koliko vaga in koliko porkeapsov poje za Vere rjo.
Ali je t o kakšna romantika, ali je to kakšno spodobno govorjenje.' I)a jih h- sram ni, ker so tako malo kulturni!
Jaz »eni v tem pogledu popolnoma drugačna. Kaj mi jo mar, koliko moški zasluži in kaj dela. Poglavitno jo. da jo zdrav, mlad in močan in da i-ma samo meno rad ter nobene druge ne pogleda. Rečem pa, da bi mu slaba predla, če bi kakšno drugo pogledal.
Kako je kaj v New Yorku z nntškimi, Zgaga? Pravijo, da jih je tam na milijone, takih in takih. t*'e jih je res na milijone, bi se pa izplačalo iti v New York pogledat, kajti kar Je tukaj naokrog moškega spola, je večinoma vse že več ali manj povoženo. Med izbir-ki so ros no splača izbirati.
Nekaj bom morala ukreniti Še to pomlad, ker bom sicer skopmela. Ali bi me ne bilo škoda, Zgaga? Žal, da te ne poznam osebno in ti mene ne. V pismih pa, saj veš, da ni mogoče vsega tako natančno povedati.
Pomlad, pomlad, kako si krasna in čudovita! Vsako živo bitje prevzameš s svojo vonjavo, svojim brstjem in cvet-jem ter z lji/beznijo, ki sem jo bila jaz na svetu tako malo deležna.
Povej mi, če je še kaj upanja, Zgaga? Ali bom ob svojem petdesetem letu res obsojena na najhujšo usodo, ki more žensko zadeti—na večno de-vištvo?

If__U1
Mon3ay, "Apni Ž8, l
^BTXSPVCJBNH
T TJIOMPSOX:
'Tako jo bolje.'* jo dejala st.ežnizca, **,zdaj ste lopo umiti in počesani. Saj veste, svo-jenlu nr >žu morate pokazati, da ;knbimo za vas.'*
'•On to dobro ve," jo dejala aro spa Kaveva. "V vsakem pisma, ki *?m 11411 ga pisala, mu opisujem to."
*4 Koliko pi>om sto mu pisali f*' jt- vprašala sosira. "Xi-soiii vas vidola da bi ntfnogo pi-
* '"Ki 10 samo," j«* odgovorila gosipa Kavova 7. utrrjenim nasmehom. "In nisem prepričana, da ga bo mogel prebiati. Kar so tiro uiojo pisavo, in nje-irovega »branja stavim, da so bo |x,'št no s|R»trl. priden jo bo ra*l:ral."
**<iotovo >Ik> vesel. da jo dobil pi nio," jo nfcnila sestra.
'■Zdaj ko som to prostata, bo labko t malo delni," jo dejala gospa Kavova. "Najbrž jo jo ii"koliko zanemaril.**
"Kaj jo zanemaril?" je lili o vprašala sestra.
*4Rožo," jo odgovorila i^o-Kavova * * AT«r>j mož ima ze- razcvetela,*' je dejale sestra, lo rad rože. Bolj mi-Ii na rože VO11 bo pa gotovo pomi-lil. kakor name.** 1	jdr» sem ncfcoliko ovenela." je
"Tega lvo v er.ianiem," je pripomnila go>pa Kavova snie-pri pomnila nostra.	i je. Zadnje dni nisi 111 ni o kaj
jo nadalio\a a gosna 1 |>od*bnn n;ži." Kavova, "morda nekoliko "2c zvoni," je dejala se-tra. pretiravam vendar pa veste. "Odhajam, potrebujete ga ei-kaj nlislinl. f'e >i vtejM- moški Isto za solve." lea i v -glavo, je zaman vsak j ""Preveč štorklja po hodni-trud izbili mu to iz nie. "Nf^jlki:. To so njegovi škornji. Po-nr»ž ir< ji rože že dobrih t ride- vsod jih poznam." -•••t let in v-ako leto jo bolj na-j "Kar naprej. go>-|vo l Kav." v umi nanjo. Ko -p d 1 »1 7. nji-ljo dejala .sestra. "N motite
svojo ženo v njenem mi -
Mož z rožami
"»Kaj vi nimate redi rož?"
■"Oli. da," je odgovorila gospa Kavova. "Toda mož mi komaj dovoli dotakniti so jih. CV pa mi še dovoli odtrgati jih no-k »j, jo to kakor glavni dobiček v loteriji. Toda najlepših bi se za nič na svetu ne upala dotakniti. To so mu kakor otro-ei."
""No, torej," je dejala sestra, to ga vsaj od vrača od krčme."
"■'Odvrača ga pa tudi od doma," jo pritrdila go* pa Kavova. "Presaja jih in eoni in če vzgoji f »osebno lopo. jo |w>kri-je s senčnikom. Za lepo rožo jo pripravljen stori i več kakor je storil kdaj koli zame."
4*Sleh. rui dan je vprašal po vas,'' je dejala sestra.
"To je razumljive." jo pripomnila gospa Kavova. "Raj nima nikogar, ki bi miu pošteno izdrl t.111 iz roke. <'p bi mu jih no izdirala jaz. In imel vse roke otočene."
•"K< prid danes, mu lxmi lailko povedala, da bo njegova .11 ijHopŠa roža knjalu zopet
Gorila—gospodar pragozda
^Guverner afriške kolonije Sierra Leona je dal svojčas n enakemu raziskovalcu dr. R. Arfhurstherju posebno dovoljenje za odstrel dveh goril v Mendeneki krajini. S šestimi veslači, je dosegel neinlški raziskovalec po teden dni trajajoči naporni vožnji rob pravega pragozda. Vest o njegovem prihodu se je hitro razširila in poglavar v krajini Gbandiji ga je prišel obiskat, da bi mu ponudil svojo pomoč p,-i lovu na povodne konje. Kele ko mu je gost sporočil, da je pričel samo z namenom ustreliti dve gorili, ki jim pravijo doma« ini v onih k nri i h "babooni", je prišel poglavar v zadrego in z veliko obzirnostjo nvu je končno pojasnil, da ne more verjeti, da ima res nantlen ustreliti baboo, na, kajti gorile so domačinom svrte živali, in zato bi na mestu ubili vsakega lovca, ki bi gorilo ustrelil. Ker je pa dobili!-" ™ 1 -i-mu	, ti. I o so bili zamorc i
poglavar povelje, raj gosta
"Oh da, de klic" je odgovoril Kav. "Preden midoš domov, bom znal pripraviti pe čenko, kakor vsak drugi. Kako dolgo se pa mora vreti juha v ponvi * Kadar začnem meso rezati, se mi izmuzne na tla."
•''Oh, ti neroda." se je za-smejala. go-pa Kavova. Stavim, da bo v ponvi oglje, ko pridom domov."
*4Počuti« se že bolje, za to se zanimaš niti za dom niti zame," je dejal Kay.
Ajl; si poravnal račun za premog?" je vprašala gospa Kavova.
'"X«e brigaj so za to, kaj smo dolžni ljudem, naj so sami bi i- ščiti in ker je imel m niPki rarz-ga jo za to, kaj smo jim dolžni." iskovaiec priporočilo z visokih
nepričakovanega. Orjaška o-piea je nekaj časa nnnio stala, roke je imela povešer.e ob telesu, njene oči so dobile čuden izraz, končno se je obrnila in odhlačala nazaj v pragozd.
Več minut so se slikali glasni kriki in od vseh strani odgovori nanjo, potem je pa za via dala v piagozdu zop; t tišina.
T11 zanvorci so zapustil' presenečenega raziskovalca. V teh oikolnostih bi bil njegov protest kaj malo za legel. En zamorec mu jearr.il puško, drugi torbo z naboji, potem so pa po večini izginili. .
Pozneje je d r. Art burst her Cflih 17 diii iskal isto ali drugo gorilo, jva ni nobene našel. Po prihodu v Freetowen so je pritoži! guvernerju. Stari guverner ga jo mirno poslušal, potem mu odgovoril: "Progi gospod, proti temu so ne da nič ukreni-
]>1 rnena -veta.
ZGODOVINSKI ROMAN
svetovnoznane;ga poljskega romanopisca
Henrika Sienkiewicza
po posebni ceni
MALI VITEZ
Vezane $3.25
NAROČITE PRI:
44To jo na ros zanimiv fcnnjl-o«k " .io Miritila sestra.
•*Ha, zanj '* jo nr'.trdila gospa Kavova. "Toda jaz ga komaj vidim, kndar <ein doma. Se p; eden irro na delo odide na vrt, |mi oltedu pa ji* zoj»ft takoj tani"
prpve*' m.*'
In m

4'Kako se počuti vprašal Kav nekam plaho, ko jo jo tolažil Kav. ?o sestra odšla.	••lini razstaviti."
4'To bo potem, ko i>om zopet labko dtlala," je odgovorila gospa Kaveva. Jaz s torn nisem računala."
44No, kaj ^em ti pravil! So bomo že kako izmotali iz toga! fV '»o začneš ti brigati za to. si smivo škoduješ."
"Zdaj nisem za nobeno rabe " je dejala go>pa Kav va.
44Kar mirno sedi,*' je dejal Kav. Prijel jo je za roko in odvrnil pogled, da bi ne opazi! žalostno modrikastih žilic na nji. 44Ničesar u< potrebujem toliko, kakor Imeti te zopet doma. Ni važne, ali boš lahko .Velata ali ne. Zdravnik mi jo dejal, da ne ve. zafcnj bi no nlogla povsem okrevati še preden mine leto dni. Vse bo zopet v rodu. , če si ne boš preveč belila giave. .
K'Saj ne bom mogla iz bolnice pred razstavo." jo dejala gospa Kavova. .
"Vse je v redu. dek!ič moj," 44Saj no m i-
4* Počutim se kakor starka,'* — je odgovorila go<pa Kavova. *4l\ako pa kaj ti? A«i kuhaš sani!"
Slovensko Amerikanaki Koledar za L 1941, Veli-ka Blasnflcora PratOca za 1. 1941, in Priročni At-iu (38 barfiHiib zemljeridor) — skupaj $1.
"Kaj no misliš razstaviti.
saj si mi vendar dejal, da nima
v tem času nihče tako » i »
roz
'Že ros, toda razstaviti jih no mislim.**
Moja IkvIozoh bi te no smela pri tem ovirati."
'Saj lrte ne ovira, toda rož ne razstavim."
razstaviš jih !' *
•"N'r, dok or ti tu" jo od-irovoril Kav. (Mhite! jo iz so-l»e iu prinesel veliko košaro. Po čakaj, da razvozom te j entv nč-ke.*'
*jO. jej! Kako krr-no diši! N: jih bilo treba nositi som! Vem. da ti krvavi -rco, če jih moraš toliko natrgati."
"Kaj pa misliš p nfeni! Tu mi n»žo prav tako lepe, kakor povsod Hmjwl."
»4Sestra H«i vsa iz s-»b , ka jih zagleda." je dejala !?*wpa Kaveva.
*4To jo Piinaidona, tale tu pa Zlata Plivlis. Ali si videla kdaj lepšo rožo, od tole! Mar ni to prava slika?"
'Tale je karminov lesk. T^ah-ko bi jih zdaj natrgal mnogo."
144Stavim, da lvom ohranila nekatere iznvod njih tu do konca razstave " je dejal® gospa Kaveva.
*4Prihodnje leto si bom pa to ražje nadomestil," se je opravičeval Kay.
44Že zvoni, fant moj."
Kay se je sklonil vez posteljo in poljuibil ženo na oči. "Zbogom, deklic moj," je 'za&epetal.
4»Za to, kar sem prestala s teboj, je to vredno," je zašepe tal a gospa Kavefva. .
U4Ali niso krasne?" je dejala sestra. "Saj >em vam pravila, da bo mislil na vas."
"Jaz sem mu pa pisala, da po trefltiujeni nekaj sadnega soka in jajc," je dejala gos|>a Kayeva. "In nato je poxabil."
mest, mu je poglavar predhural nnj se lajo omeji na povodne konje.
(Hrojicneč redkih lovskih trofejah, je krenil nemški raziskovalec še istega večera na pot. Zvedel jo. da mora biti gorilska družina približno en dan hoda daleč v pragozdu. K« r je imelseboj dobre lovce, je bi prepričan, da no bo t<"žko ustreliti gorilo, kajti te opice se drže navadno cele dneve na istem mestu. Zvečer istega dn - je res zagledal staro gorilo, pa je bilo še pretenuio, da bi jo iHgel uspešno zasledovati. Zato je postavil s svojimi lovci šotore ob potočku. d:» bi navsezgodaj .zjutraj krenil na lov. Zjutraj ob štirih so pospravili • voje stvari in krenili proti vzhodu, dokler se ni pojavil domačin, ki jim je vr s razlmr-
kriva go-kovaloe je moral napraviti precej velik ovinek, če jo hotel proti ivo vetru do goril. Ko ji pa st. pal čez majhno trato, je navalila nanj lepili1 t°l!Pn domačinov. Pobili -o <ra na tla. mu iztrgali puško, ter z v. "zali roke in noir«*.
Mo.nde. Njim jo gorila
Prepričani so. da jih gorila ščiti. Oni znajo baje tudi govoriti z njo. (iotovo so ji torej svetovali, naj vn» pu-ti pri mti-ru in zbeži naza j v pragozd iii gorila jih je ubogala, /a svo Io osebo tega ne veriamem. toda v pragozdu se dogajajo čudovite reči. Gorila j. pravi j gospodar pragozda. .
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York
SMUČI STARE ŽE 5000 LET.
TOŽIL JE TURŠKEGA NASILNIKA
iSkamlinavski nap.«11 poznajo >mnči od pradavnih časov. Služil* so v vojnih časih vojakom v boju. ko! sredstvo za nagio premikanje. Nazira
ZAUPANJE KRALJICE MARIJE.
■	"""T --- al
jen pov» dal, kje se si riia. NennJŠki rstzisk«
N;. neki risbi na .<kaii iz hro nasto dobe je upt>dobljon poieir ladje, sani in bogov tudi prvi Mod Srbi polagoma -zumira- ^-iičar. Stoji na dveh dolgih, jo predstavniki tisteofi stareira ozkih deskah, ki ^t;, oč,vidno pokolenja, ki je moralo pod	v ^^ ,oki Pa "J1*'
turško oblastjo pretrpeti mno- j vira um-«, palico. Njegova skh -go hudega. Ob veliki udeležbi I"*™ podava priča, da je bil piebivalstva so te dio nokopali ;n?MM,oI>:-i 11 ,,w*<, n;l-!o vožnjo, v Tet ovil daleč na okoli. zna-j'p;. risba, stara 4'HKt lot. nam
d\o - mati kralja Petra II., kraljica Menija- kaPra s»« na-htija na Anglo-kein, kjer se zdravi |h. prstani 1« žki boh"/.-11 jo. tla <» sntuči azij>koga po !ni. >li^ila vesti .. napadu na rokla. n: trx'no. To <0 poka-(.Jugoslaviji , je izjavila -lede«'e: zala znaii-tvona raziskavniija. j "Jaz hoam velik«, zaupanje
v <voje«ra sina. kralja Petra TI.
nega s to'n tnika Koeeta Antiča S:ričanca. ki jo pred leti pokazal nrtnavadon pogum. Prvi se je upal javno obtožiti pri pašj Afizu v Skopim zlogi;;.--noga tetorvskega na-ilnika Ju-l
kaž«». da -o bili ljudje -pretili smučarji že v pradavnih ča^ih.
P-votne -ninej !»•*«- najdene
in v iz 11 od > klanje strašne Ivor-be, katera jo s -iio vrinjena mo-jen kii narodu, rut itn veliko ! bo:, da je Beograd, jugoslovanska prestolniea. vkl.iub temu, da je bil proglašen za odprto mesto, bil brozolKtirno bombar-diran. Izražam svojo iskreno Ij'.tbezon in sočutje za trpeče ljudstvo, katero je postalo žrtev toga nečloveškega zločina, filoboko H-iii užaoščena, ker nw ntoja hfdezeu začasno pri-
sufa bega Redžeea-Paš;,*a.	MJde!
vasi
»Koče Antič -o j«- r«MJil v S: ričinu iota t >4*1. N*#*davno tik pred sini t jo. je praziu>v:t! 10*Motni rojstni .i n Njegovo življenje je bilo bin 10 v< Nič niso poi miga I o grožnjo v. zo!o 7J| Ilinii v>j K„ IUI|
Iti i. t. seje njegov ih*-o oženil z'1" ' trp . moko Sultani jo. ki je bila prav,"1 M1 mrira. zal;v. vendar s let -tarejša «»rl ji*-«.»«i!
nda r tako ime, 10 va nog;:
*ll.
lrijtožjimi kaznim*. Domačini so se delali, kakor da sploh ne razumejo. Obenem so pa im-
zili, da bi mu no storili nič hn- > n;H,r;l j„	lM|knpitijd kazn i
doga. Tako je eŽ-d dobre četrt jy:i j,MMH> grobov. Zaroka in jnordij-k h ure na tleh v ujetništvu zamor-j I>on>k:|	Tlfr,r.,j:l „;ti „)uav
cev. ko so w naenkiat za«Vle| ,jt l|a y t.||ei|| sflIlfc(. tl t\uev na drugi -t ran i trato močno majati vejo. Vu ž*- jo zsisliša« zan^olklo srdito romanje in iz gostega ve,:**vja se j" pri valila velika gorila. Bil je orjaški samec, ki jo obstal s -i'oko inlpr-tiini očmi na robu trato in kazal loven ost rt	Kazi —
kovaloe -o je gorilo ustrašil.
i'-' od-'Tejemo v«*Zi»Ve. _*e ličili oblika povsem 44ai*odorna.** Te 11:1 '»tarojse -muči -«» ozke. dol-v sredini dob 'ejšo. torej
»*k tirnega tega -o biii najd« tivičn« i- tam. k; ' Kisba m -ka ah ' i Iz kam»Miite da -o -n n iztiri* iarodov. .
nn Sv-edskom uvod i/knpaiiinn kieptr nn tnjiiev !n prepr« ouje. mi. Polarna analiza je i^.ka-[»!:• bi bll.-i \ domovini in da bi
i a z mojim ljubile narodom te usihIo|m>!ne ."ase t» žkili pre-i*'kti-*-nj.
Toda z I m v / jo pom »č :o imam veliko zaupanje v končni izid
-1 lan » l «r Jje. v lirsi*>mst In si-
r 1 iu •
duh «Mlp ra mojeg:i naro-r -adiel jalno Inabrost jn-\an-ke voj-ke. vdanost -i -T re aih-"a kralja.
tb. g *• nji. Bog nam
k«-r je na nove-to ž preža! nekdo drugi, ki jo jo In.te ugrabiti. K«n*e Antič je kmalu po |Nirnki odšel	-vetu. kakor
mnogi njegovi rojaki. Ko umi je brio let, je v Tetovu In okolici -trahovito g» -p*Nlar:l zloglasni •liipiif In-g. K«k-o A liti"-. ki je nabml	-V' tu /.»• preeej ry.ki»-«*nj. j»- t«» ik«» •• I h ganul. da >• n;i-** -pi' v «»U ill './"tljeVaile k
va2no ZA naročnike
kajti v kolikor je i*>7na navale teh živali, je v o« let. da Ivo aro rila zdaj i« zdaj pl.vnila nanj.J	z;itir;»n»
Tr. res jo je takoj ubrala Prntl ( kraje. Podal -o je v Skoplje 1 njemu Napravila j«' nekaj ko- flin;koiiiii višjemu -odnikii. pa ni kov, poteiifc -o je pa ustavila, j - \fI7u jIIM.|	iH.„ vzrok
7M to. Ko je bil na. proč Krn-e Antič prišel -v domačo vas, ga je srečat Jusuf lwg. ki je prav takrat obiskoval vasi, nad katerimi je imel oblast. Tz-iljeval je denar in pretepal ugledne srbske može kar na cesti. J>a-siprav so ga rojaki rotili, naj ne pojde v Skoplje, ker da bo potem: še hujše, je Koče Antič vendarle na lastmo pest krenil tja. 44Če ne onuejiš ali ne vza-rneš Jusiif 11 begu oblasti, min borrt sam sodil in ga ubil!" je rekel sodniku. Turški višji sodn-fk je dal takoj nato poklicati zloglasnega nassilnika k sebi, sillno ga je ozmerjal in mu omejil oblast. Srbsko prebivalstvo je bilo kar iznenadeno in zadovoljstvo je bilo vedno večje, ker se osranuočefti nasilni k Jusuf beg ni več apal uganjati svoje hudobije. Zato bo še dolgo ohranjein spomin na starega Antiča, ki mu je kljub turškim nasiljen\ uspelo učaka-ti nad 100 let.
P<>i*g wub>ta >- r»z*».li. » -»••	tot*®(hiIw u^ru^nioc. Pr»»
jit>*Tilka	m«-—'-. tiru^»	u» .r»-tjii ; « le*«. LHi q*eb pfibra-
Dlif. MtM«rrfeti*-c» •it'la In	t'r-«ia».> »1«	uruM*
b» pnTiVarni niu.iii	tr aan niiM> oidivl ua ail >•
l«n |iMiji«> u^-BU ra«tn('i>'tr. v V»šrit kraju ali Uurmo teti abrfiipalkwf, k«j;h tm*-na m, tirana z vkrliou rWacn: krr m u|»ra»l-Abl «tu*kilt 0!-{ firur* mvlt-tn*. kjer J* k-i sadili rojakov MM IJnib. /j*i"|Bk In» V am tar vil i*'•.»•> ta Ha^ou lum^Blaa,
poskočila in zač; la gugati. A nni-lednjem trenutku je stopil edefi izmed zaznloreov naproti.
Bil je brez vsakega orožja. Približal se ji je na 20 korakov, potem se je v rgel nu tla in začel kričati. To je bil znani zn*k, 44ko ko engoloj bvamn ma kuniia ki.,J kar pomeni: "Vidim te gorila, nismo tvoji sovražniki!"
lin tedaj se je zgodilo nekaj,
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin
Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški »bor. Pesmarica vrfebuje 103 pesmi. ■— Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
CAUtOlCiU: Sail Franu*1".
i'Q-t'ia. »VOrf t unc. Wa:»«ik)urj, Jt J.
1X1 »I AN A:
Indianapolis: Frank Zu|jai»^i« ILLINOIS :
Chicago, J. BevClfc
Cicero, J. FaDiaa (Chlcsgo, Otearo
in Illlnola) Joiiet, Jennie Bam blob La SaHe. J. Spellcb Mascoatab. Frank Aagnatln North Chicago In Waukejran, Wariek MARYLAND:
Kltzmliier, Fr. VoOopiTaa MICHIGAN :
Detroit. L. Plakw MINNESOTA:
Chisholm, J. Lukanich Ely. Job. J. Peahel Breleib, Loula Goata .Gilbert, Loula Veaael Hibbinie. John PovBa MONTANA: Ronndup, M. M. Pan Ian Waaboe. L. Champa NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck WBW YORK: Brooklyn, A^hnj Srd Onwinda Karl Stnriaka
Falla. Frank Maul«
OHIO: Barberton,
rUf iattd. JUiua Bobck. Ck
litir. Javiti ibMilt. *Hemnt. Aalva I>-ra«rr. Ijouia Haiaat.
j' >KI>;« : ; ur«f« City. 4. 1PENNSYLVANIA:
Hum-iot, John Jrrvlkai Confuaiiugh, J. Brrufft Cor(*rdale la okoU<-a. Mra.
Exfiort. LoaSa Farrell. Jerry Okorn Forest City, Mstb
Fr. Blodnlkar Oreensburg, r'rank Novak Homer City. Fr. Ferenclmk
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, John Ptlwk Krayn, Ant. TauielJ Liiserne, Frank Balloch Midway. Jcuii 2nst Pittsburgh in okolica. PUIIp Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. MUnr West Newton, Joseph Jovaa . WISCONSIN. Milwaukee, Weat All!«, Ft. Sheboygan, J
WYOMING: Rock Springs. Laaia Diamoudrlile, Joa KoiM
la. katero je prejel QTBAVA
LAS 9 i B O D I" -New Yori
Monday, April 28, 1941
I7BTXH0VCJ1N Wim

: ROMAN :
Francoski spisair CHAM POL. — Preložil: LEVSTIK.
Ankara, prestolnica Turčije
utirani
na
Iu izbruhnila j} pozabiv^a na uro, na kraj in nemara celo -veuoka svoje zaupnosti.
44Vzel tt»i.i je življenje, ugiabil nii ga je in ga stri kakor
Ankaro so zgradili v resnici sredi prazne stepe. Mesto se vleče vzdolž cue nine velikopotezno zgnijene ceste. Včasih so le .posamezne hiše, včasih celi majhni mestni predeli, ki stoje levo in desno od te ce-I'ste. Po utemeljitelju nove § Turčije so ji dali ime Atatur-kov bnlvar. 7.a hišami in mestnimi predeli se širi sama stepa, ki sega do ograj malih vrtov okrog hiš. "Nova Ankara šteje sedem-
igračo, kateie se j<> naveličal! Vsakoršnc stiahop^tnosti in najst !et. Ob ustanovitvi nove
turške r publike je jnistaia naselbina v srednji Anatoliji prestolnica, lii a so sicer dru-ga. boljša in pri jaznejša mesta, ki hi zaslužila prej to čast nego stara Amrora. ki se jo gnetla na troh gričih <lvigajočih se iz
izdajstva je bil zmo/en proti nilcui. Ali nimam prav, da ga sovtažim, ali pa nisem dolžna sovražiti t"
"Pomirite	jo dejal Tonlaž, ki je bil videti tudi sam
Zeio ganjen. "Vsaj jaz ne morem verjeti . .
Ona se je nervozne zasiiK'jala in nadaljevala silovito: "Ah, tudi vi ?e postavljate na njegovo stran proti meni, odohiavate njegovo ravnanje — iti me obtožujete!
••Vas hr obtoži val .* Nikoli! Reči hočem le. da še1 mrzlično okuženo ravnine. Bine morem pritrditi, da hi se bil našel pod sotneem človek, ki 1 n so celo br>ljša in strateško lil hii zmožen pozal t« vas in va« prevarati.**
Si mor. a ga je pigled.da. zaemlena nrid ognjevitostjo te-rrv edeovo'a. 'lomažev otlkritosrčni ohraz je pričal o mna-vadni r?i7'jurjennssti njc/vvo <vetle oči ^o se v mraku čudno ble^te'e in v M'-i-ti . n vzkliku lini je ušlo preko u>tnic:
" Ali. «la -em h:| j:iz na Riliardovem ;.»ue>tu! Ko bi do-v<»11! i um n*, da vas -\ioim Muhiti!*'
Simona ni e'ia ničesar več. Od skočila je bila, kakor i!u ie stopila na :lv ipiiona, iu zhe/»'a je po drevoredu; ves plamene t:».l;šna
obraz ji ; <;bs*ala "*c
II ;» kasneje je *tala pred hišo. In ni mogla vrniti prt d	in služabnike.
Brž j«' phmi'u .»a za j \ drevored odkoder je bila prišla. Xe!.d" ;e prihajal <-d nasMiotne strnili; bil je Tomaž. Nemudoma se je obrni.; in se naglih korakov zatekla čisto v ozadje vrta, s trdn'ur sklepom, da ostane tam, -zunaj, dokler ne no5*:iMie j<> v>e luči v hiši in ne odide zadnji tujec. iti:s i. da h' rtopi'a p>e<L Tomaža, ji je vrela kri. je, da ji jo ta <
bolj zavarovana mesta nego stari, mednarodni ne!urški Carigrad. Toda v Ankari je turška revolueija doživela junaško dobo. Proslavila se je kot s oi?ož njenega ghwvnega stana. kot strateško sredi išče, kot srdež velikega revolucionarja in ti zgodovinski dogodki so jo napravili za giavr.o mesto.
fNCe^lo jo nliralo \-zrasti tako rekoč iz niča. Xiče.-ar ni bilo tu, kar bi določalo kot sedež vlado. Vsako upravno poslo-
pje. vsako ministrstvo, vsako Ze ob saiivi banko, trgovine, stanovanje, so Zdelo se ji <} unorali priboriti v stopi, kaj-lovl zadal najbolj krvavo žalitev ki jo je do-jt; stara Angora je ležala in še h tela v njenem živi tnju. Pretirani 1 >e je, govoriti o ljubez- stran od novega mesta, kot ni nji. ženi <m.geira. In glej. kakor da ni Še dovolj ponižana, .-nekaj (popolnoma drugrga. V .j«' v nj< ni bhžini vzmknila senra. Nekdo je na vrtu — in je ne- .codenina r-tih lotili novo tur-nrara poslušal .
'Kilo je?'* ;e • nrašala in -sitoma poizkusila dati svoje-."»iu dHitečemn glas: ?a!ji»o barvo. .
*J'jtz samo • — k «reči---"
Potmi so V. spoznavna" Osmina, toda njegova zadnja
's''da »o je spravila v zndrevo.
tVimi pravite
sreči?" jc vprašala, da -o takoj za-
ške zgodovine se ta stara Angora na treh gričih, okrog svo-
jega gradu in s svojimi starimi se dužiTŠkimi zidavi ni mogla preliti z novo Ankaro, ki je rasla v stopo. Na to pa tudi nihče ni misiir, kajti na ozadju starega mesta se odraža jasno, ka^kš-on simbolmi pomen naj bi in«olo novo mesto: simlbol za turški 'preobrat <xl islamskega kulturnega kroga in za pre-u <uiei i tov k evropski kulturi. Tako jo nastalo mesto z najmodernejšimi načrti, z najmodernejšo izvedbo in arhitektrvniko.
To jo m sto s sodobnimi in najsodobnejšimi hišami, ki so do-'oma imenitno zadete, druge pa malo mnnj. toda v svo.ii celoti n rod stovl.pi jo f »r dobo tega, kar lahko do eže človeška volja in ži a vos t.
Dober poznavalec niodonnc Turčije je ugotovi!, ,ia so v tej novoturški prestolnici v 17. letih njene zgoilov.ine gradili in postavlja l*i vin"* nego prej v šest sto letih turško zgodovino v vsej Anatoliji. M ose j pa je »v jnovi Ankari prav malo. Namesto lega so širni vrtovi," parki in gozdovi akaoij v okolici, ki jih jo bilo fieba ustvariti z velikanskimi napori. Vsako drevo zrn o je bilo treba tu dan za dnoni, loto za letom za ivati, da "so korenine končno .segle dovo'j globoko v kraška tla in do (naravno vlage. Najbolje se kaže razvoj Ankare pač v razvoju Števila njenih prebivalce. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli skoraj lHO.OOO iu « bivaleov. V času, ko jo Ankara pred 17. leti postala pro-stolnica, jo živelo t:im komaj kakšnih 40,000 ljudi.
1SCEM POMOČNIKA
DA ZASLU2I $50 DO $125 NA TEDEN IN V E C
hočem moža. da >11 pomaga prodajati na najhitrejši način, ki je danes mogoč.
tak mož mora imeti odločnost, pori do in voi^io slediti navodilom. izvežranost v prodajanju sicer mnogo pomaga, toda ni neobhodno potrebna. ker vas bom jaz i čil in pokazal. kako je mogoče kaj prodati. delali boste po jasnih navodilih— kolikor boste mogli. dobrodošel 4k avtomobil. toda ne neobhodno potreben. ako živite v newarki' ali jersey city ali okolici.
zglasite se ob torkih in petkih od 9 do 13. soba štv. 408. 60 park place. newark vprašajte za mr. remmell.
3x
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Nmjnovej&a ftrrtovna ENCYKLOPEDIA. v kateri more vsakdo kakorAneffakoU poklira najti ras-lago vsake bmede spada jote v njegov« stroko.
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO )'EZANA — SkORO NEVERJETNO JE, I»A JE MOCOČE TAKO NAJIHiPOLNEJf»>» KNJIGO dobiti za tako zmerno ceno.
CENA SAMO $2 (Poštnina plaCana.)
;
KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
Ameriško poslaništvo se seli
|mI'izkinsili nov voja-ki aero-p'jm. ki dosegel bi-zino («20 milj na uro:
tla so figovimi / diamanti li -7. Londona v Južno Afriko;
<la je v so verni Finski zirorol velik mlin v krnin To ni;
Ameriško poslaništvo jo v pogajanjih z madžarskimi in nemškimi oblastmi za posebno podonavsko ladjo, ki bo odpeljala ameriški diplomatski zbor in druge A meri kance iz Beograda. Vseh Anierikan-eev v Beogradu jo okoli 50. V
Beogradu pa bodo še vedno o-stali prvi tajnik poslaništva Robort MaeAteen, drugi tajnik James C. H. Bonbright iu dva uradnika zagrebškega kon zidata Karl L. Rankin in pod-konzul John L. Talna n.
Jugoslovanski (letalci v Moskvi
V Moskvo jo 10. aprila do- "mogoče videti v družbi ruskih spelo 2.'» jugoslovanskih lotal-j lotaloev v popolni uniformi v e<*v in častnikov. Sfd;»j jih jo'nookm liotedu v Moskvi.
SLOVENSKI ŠPORTNIKI
K >d zakladriiiškcgn urada v Wit hingtonn smo sprejeli prošnjo, da pošljemo imena slovenskih odličnih špoi tnikciv.
gotovi, kaj bi utegni sun iti.	1
Osmin j' ni o<l«r »voril. Korakal je poleg nje ia začutila«
i., da io metri navzlic temi in 'i nri vsem nicnrm pritvarianiu	","1.,,N"
, - v. . • " * i * • -i i	,vor uan> i»a imena niso znana,
.-»rodura v dn*o. >--ito pa |e naenkrat izpregovoril z brez-	, . . .. .
, , ,	zato iHizivamo športnike, ka-
.•1'zirno oknitnost,;».• • •	. ' . » » \ . . . ,
t4,r i i - i v ,„	kor tudi nase športna k uho, da
44 I orr i tako dalee ste zr?	, . . 1 ,
Zini-1:* njegovih b^wl ni mogla razumeti napačno; vendar pa *>e od nj ga ni mogla nadejati tega krivi«črega sumn in te n utemeljene /. ižlitve. Odgovorila j«' z veliko ošabnostjo.
•'•Kaj hočete s »om reči!"
O-min ^e niti ma o ni menil za njen uuovor. Kritiko in| sarkastično je nadaljeval, bičajoč jo z besedo za besedo kakor z ud a rej korobača:	.
"Toit;* ni dov >li. da ste preirnr.li tega nesrečnega Ri-inrda. in !ra pušv*at^ >.ivot: i t t nemara eelo umirati v zapušče-nesti in (^l)iipu; se goljufati ga je treba! Xe, to jo nevredno."
Ob tem nopi ičt,l'ovaneni napadu so je Sunoirt užaljena tn ra/srjeria uprla-
<4Teda s kakšno pravico,** je za vpila, <4v čigavem imenu yovorite tako?"	*
O-iiiin so ni da1 zmotiti.
<4S pravico i>i ijate1 jstva, v iiiM-uu pravice. Zavzemam se za lioK« g!i. ki j<k odsoten, in ki nihče ne brani njegovih in-terosov, pač j»a >e v-akdo naslaja s tem, da ga žrtvuj::. Žrtev -to m vedrina tmli sama, ki jiravzaprav ni-te ziMo-žni izbijati si pravo pot in >o braniti preti drugimi. Zagrešil sem neprevidnosti. »Ia s*.m vas obodril k tistemu žalostnemu ]>o-pot.A-.inju, ki je bil-> vzrok vseh vaših lutsreč. Noči:ni, tla bi «e o gtirje nadaljevalo do katastrofe. Resnica je vsekakor sretLstvo do rešitve, ;> nihče se ne upa zateči k nji. Brezobzirno in kruto, kakor sem lekel vašemu očetu, svojomm stare-: iu prijatelju: ''Uničnj^ š se!'" ]»o»XH^jni vam, otroku, ki ga Iju-bini: 'Togimijate se'"' \[ mi boste zameri i, in mučno mi bo. Moda morda vas taKe rešiti* in spravim na pot <lo sreče. To je vse, čeNar si želi 11."
V njegovih bet-odaii je tlrhtHa resnična ganj« nost. ki je naglo potolažila Sir.'onino jezo; zazdelo se ji ie, da w pod- to navidezno odurnostjo skriva ]»rvo resnično sočutje in prvo, zares nesebične «prijf.te'jstvo, ki so ji je doslej ponudilo.
Ko sta dospela z (Asminonn do klopi pod divjo trto, kjer je sedela ravnokar, »e jc spustila na svoj prejšnji prostor, skrila lice med dlanmi in zaihtela:
iporoeijo svoje naslove na naslov: Irvin Sulda, »l.vecttir Foreign Language Radio Division Treasure l> partment, \Va?4i-I ingt< n. 1 >. (*.
GRUZINSKA AKADEMIJA I Angleški poslanik na Madžarskem na potu domov ZNANOSTI.	.
Bivši angleški poslanik v Budimpešti Owen St. Clair O'
DODEKANEŠKO OTOČJE.
Otok Oastello Rizo. o kato-ren< pišejo, da se je te dni na njeirf izkrcalo nekaj britanskih vojakov, je eden izmed dvanajstih otokov Ffcodekaneza. J^eži na južni strani ALale Azije. -Stojo 12.000 prebivalcev večinoma -	, ,
v,	, ^ , . , se 3000 ob rekov
črnsko narodno ti ter ima glav-|T^
no inaiselbino Cast al i osso. ftrki
imenujejo otok z imenom M<eis.
Tlodeka ]»omeni ]>o grško dvanajst in naziv se točno pri-leijra dejanskemu istwi'u otokov na jugozatpadni strani Malo Azijo. Največji med njimi je Rod, na katerem so tudi .nahaja sedež upravnih oblasti. Jtalija jo zasedla dodekaneško otočje leta 1911, za časa libijsko vojne. Z mirovno pogodbo v Ouchvju je Turčija odstopila dodekaneško otoke Italiji, v Lausanni pa je bilo lota 1923 to stanje potrjeno.
no buli jo v svet. To je rezultat tisočer nemških zažigalnih in eksplozivnih ibonrfh. Poleg drugih zgradb je bil hudo poškodovan tudi neki kinematograf. v»č restavracij pa je docela iz-j brisanih s površja zemlje. Vendar pa jo tr ha priznati, tla število človeških žrtev v primeri s silovitostjo napadov ni bilo j veliko. .
Ljudem ki so jim rila razdejana bivališča, so začasno dodelili prazna stanovanja, mnogi pa so tudi odšli Iz mesta. Bolnišnica jo poslale bolnike na deželo po določenem načrtu še proden so je začel prvi na-napad. Takoj po pm em napadu so prispelo v Swansea "leteče ambulance*' mod katerimi je bil tudi on ameriški voz, ter so raz lelilo mod naj]>otrobnoj-tople hrane Ko so zjutraj po napadu prispeli trgovci pred svoje trgovine, so bili že vi i požari poga-šoui.
•Svet ljudskih poverjenikov Sovjetske unije je pooblastil i Mallev se je iz Moskve odpo-svot ljudi kih poverjenikov v,]jai po trans-sibirskem oks-Omziji, naj v Tiflisu ustanovi j prosll s SV0j0 ^eno in hčerjo akademijo znanosti. Otvorilaltor pos]anjškini osobjom v se bo še te pomladi.
•Y Tifli.su »so iiiKeli doslej po-lei? veseučil išča nied dmgim zaivod za geofiziko, zavod za fiziologijo in astrofizika ni observatorij. Med gruzinskimi znanstveniki sta zaslovela *z!a-j ti zgedovinarja I>žavahiiŠvili | in IJjžaiuišjj;
dragocena arheološki, tlela, da lie ktmik Melikišvit*, geolog JJžanaelidze. fiziolog Boritašivi-ti in tliugi. Tudi matematika, botanika i>n fizika so zastopano z uglednimi znanstveniki. Nova akademija naj postane eon- v 4/1 lotu vi:k" svojih mo/
Anglijo skozi Ameriko. Anglija je prelomila diplomatske zveze z Madžarsko, ko je Madžarska stopila v tabor o>i-šča.
MOŠKI NA VIŠKU MOČI.
t'gotovi jono jo, da je mc«ški na višku svojih moči v staiosti +0 do 50 let. To veja za tolos-111° in duševne sile. Statistični ki «ta objavila j po<]atki „.,ni kažejo, da lahko pričakujeny> od pesnika najboljše deio v 44. letu. od fizika in komika v 40. od razr-kovaloa v 46., r>d glasbenika pa v 4^. letu Tudi gledališki igralci so
trala za vse grnziiusko znanstveno deTo. .
in slave, sevrda če jo zaslužijo. Fiozofi lustvarjajo najboljš.i
dela v 50. 'otu. uuilematiki v 56. letu, zgodovinarji v 57. letu, naravoslovci pa v 5*. letu.
Seveda so tudi tu izjeme, kakor pri vseh pravilih, toda splošno hihko rečemo, da ustvarijo v 75 primerih od 100 moških svoja najboljša dela v zrora j ort( n jenih letih. Morda lahko ponjaknemo največji razlitih du-rvnili sil celo za mokaj let naprej. To vel ja zla-1 i za pesnike, ki ustvari .jo pogosto v zadnjih letih svojega življenja najhipša dela.
<4Sij ni to, kar ntfislite! na scirt ..."
Vsi so motijo. — Tako nesreč-
'•Potom je tem bojo!'' je vzkliknil Osmin. • "Ako vam je hutlo, je snamenj«. da i mite srce in da še lahko premislite, «ar ste storili!*'
■
•'Si j nisem stoiila ničesar! AR sem, odgovorna za zlo, s katerim ime obsipavajo <irugij Vsega so kiive okoliščine, tlrugi ljudje in Riherd san^ da,'Rihard pred vsemti!'*
<>*min je poizkušal ustavljati jwtokov njenih solz in ob-dolsitev. M irno je pogleda! na wro in dejal ž kratkim in jasnim gia om, kakor m m:* š*lo za uradno izadevo:
t4Z<laj nimava časa da bi se pogovarjala. Vi ste mi zaupali s. oje, in t udi jaz vant do'gujem svoje. Ali hočete priti jutri dopoldne k menit*' k
"K vam!*' je pono/ila Simona presenečena. "Kam pa? V pisarno
(Nadaljevanje prihoanjiC.)"
VELIKA TATVINA V NIČI.
V Xioi ,so okradli letno vdovo nekoga hivtšesa konser-vatorja muzeja v Kairu. Odnesli so ji dragocenosti in delnico v vred»nosti več^nego 2 milijona • frankov. M-ed ukradenimi dragocenostmi je izredno drag nakit, med njim darila sinm^kega kralja in carja Nikolaja IT., ki ju je vdo«va prejela od obeh vladarjev. Doslej niso /na<šli za storilo: nobenega sledu.
PANORAMA RAZDEJANJA.
'Rfhvard .Toib, posebni dopisnik United Pro s, poroča, da je angleško pristaniško mesto Swansea po trešh zaporednih nemških borrflmih napadih po-tlobhio panorami razvalin razdejanih cerkva, .sol, in drugih poslopij. Okenska krila praz-
SLEPARSKI GRADITELJI.
Preti nedavnim so je v Bukarešti izačela obravnava proti arihtektoma Cantacuzin in A-ehimi, ki sta zgradila znani hotel "Cailton**, katcii se jo sesul ob potresni katastrofi iin pokopal po<l seboj ogromno število človeških žrtev. Vzporedno z arhitektoma sta obtožena tudi gradbena podjetnika Karel in L»eopo!d Ohindel, ki sta soodgovorna za zrušen je 12-nadstroylne zgradbe.
Obtožnica dolži navedene, da so zakrivili smrt 140 d-ob. Pri obravnavi je zastopanih 144 zasebnih toži t olje v. Dižaivni tožilec, ki zastopa obtožnico, zahteva, da se pozovejo kot soodgovorni škodljivci tudi člani gratdbanega odseka pri mestni občini v Bukarešti, ki je dala dovoljenje za gradnjo stavbe s tako problematičnim materialom. Glavna razprava bo trajala več dni in vsa rumunska javnost pričakuje z napetostjo kako te bo iztekla.
ČE SE NE VES, ZDAJ IZ VES:
da je francoski maršal Peta iln prispeval 15,000 pezet za žrtve ognja v španskem, San-tandru; 'da so v Združenih državah
Poučni spisi
■Baraci!3iraatnfflBBHK!Bt» J®; :t:iui;.TamjiRiBWBiJiiB; i :niittttuj> a rKi;?* f r; a: hk; p • un iutin:iuiuaniiimd> smn fii im; air.cii(m&K::.£i.ti] n i : i
ANGI E&KO SLOVENSKO BBRil.O. SenarU dr.
r. J. Kern. veuo'	Cena $2.00
BOlHrfl DRŽAVLJANI naj jiar«*» kojitic« — "Haw to betone s »Jtizeo «f Ue United buim".
V tej knjlcl so »■« pojaaolla lo aako-ul mm Dmaeljeor	Cena 35c-
IMMAf I 2IVINOZORAVNVK, apl>«l Fraujo Dolar. 278 strani. Cena trda vei Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega žlvlunrejra; opis raznih bolezni In zdravljenje; slika.
GOVEDOREJA. Spisal K. S slikan**
■jegvart. 143 strani. Cena
$1.-
knjica o LEPBH vedenju. (Urh.nl) V tu.
Crna .75c
KN.TTOA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50c.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Prve. s slikani 168 strani.
Knjlca ma mlekarje In ljubitelje Blekarstva apiob.
Cena
NAJVEČJI SPISOV NIK. — IfVfl »trmil.
50c
■■■i
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. ki A JAK. Trlja deli: 102. 141. i:« strsnl. Cens mebko ršm Poljuden ln natančen opH odkrit la novega sveta. Spla se ^lla k*kor zanimiva povest tor je seatatIJen |k> naJlnilJAlb vlrlb.
Cena 50c
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. 231 ar... Priročna knJIUca. ki vsebuje vse. kar J« pri nakunn in prodaji ttotrebno.
Cena 75c
PROBLEMI SODOBNE KILOZOMJE Spisal dr. K Veber. 341 etranl. Knjigo toplo prlimrotamo vsakomur, ki se hoče seznanili s glavnimi črkami sodobne fUozoflJe.
t>o» 50c
SLOVENSKO NK.MSKI SLOVAR. Sestavil Dr. K. nradne. — 625 strani.
C«a $1.25
Cena
N ANK HKOI»L:iV|r ZlVALl t PODOBI In BESEDI. 0|>Iki*I Krim Rrjave«-. 224 Ht^anl. Brofl.
Cena 25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO 2M strani. Vea... Knjiga je namenjena v prv! vrsti aa stavbno, umetno ln atrojno kljuka v niča rat rn t»r flele* aollvarstvo.
umni Čebelar. Spisal Frank l^ikuiajrer. 1«3 strani.
Ct
$1-
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Seatavll n. PudkraJSek. — 437 strani.
ZDRAVILNA ZELlfiČA. «2 strani.
Cena
25c
Slovenic
216 W. 18th Street
Cena $1._
Naročite pri:
Publishing Company
New York, N. Y.