1 t h a| a vsako sredo. ¡Cene: Letno Din 32.—, polletno Pin 16.—, Četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovnl rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, EoroSka 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—J četrt strani Din 500.—, '/• strani Din 250.—, 'lu strani Din 125.-* Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=% Ko gre leto v zaton, se zaključujejo računi ter delajo bilance, ki izkazujejo ali izgubo ali dobiček. Iz njib se torej da razbrati gospodarsko stanje ne samo posameznikov, marveč tudi celih slojev in stanov. Bilance kmetov v naši državi — to velja več ali manj tudi za druge države — izkazujejo velik defi cit. Trudi in muči se, gara in skrbi, kar- pa pridela, prodaja od meseca do meseca v večje brezcenje. Ni nobenega normalnega razmerja med nizkimi ce nami kmetijskih pridelkov in med primerno visokimi cenami raznih potreb ščin, ki jih mora kupovati, in visokimi javnimi dajatvami. Tako se kmetu ve dno bolj udirajo tla pod nogami, njegovo gospodarsko stanje se slabša iz leta v leto. Ni to razveseljiva bilanca za nikogar: ne za kmeta, ne za druge stanove, ki so na kmeta navezani, ne za državo, ki ji je trden temelj zdrav in krepak kmetski stan. Tudi obrtnik preživlja težke čase, kriza tudi njega neusmiljeno davi in tlači, da komaj diha. Posamezne eksistence propadajo in z njimi se začenja tudi stan sam majati iin ši-biti pod težko pezo gospodarske in finančne krize. Siromak, in to velik siromak je delavec, ki ne poseduje drugega kot krepke roke in delovno moč. Toda dela ni, in kar se ga dobi, je nestalno in slabo plačano. In vendar se vsi ti mali ljudje: kmet, obrtnik, delavec, tepejo z življenjem in ne obupajo. Niso še vrgli puške v koruzo, vsak dan iznova prejemajo na svoje rame težki življenjski boj ter gledajo z optimizmom v bodočnost. Bilanca političnega razvoja v tem letu izkazuje v naši državi zadovolji-vejšii rezultat. JNS, ta zakleta nasprotnica ljudskih svoboščin in interesov, se je morala umakniti s politične po-w>rnice ter bila vržena med staro šaro. Da je nikdar ni bilo! Prava nesreča je bila za našo državo. S svojo nesposobnostjo in zlohotnostjo je zakrivila, da le je gospodarska in finančna kriza v naši državi razvila v take dimenzije, Kakršne bi ne bile potrebne. Slabo ded-ičino je prevzela dr. Stojadinovič-Ko-roščeva vlada, ki je stala pred razvalinami na vseh področjih javnega življenja, zlasti v gospodarstvu in politiki. Politično razsulo je vlada takoj začela odstranjevati ter graditi nov red, osnovan na brezpogojnem spoštovanju za-iconov, ki omogočujejo državljanom tfživanje svoboščin in pravic. Pripravljajo se tla resnični demokraciji, ki je edina sposobna pravilno rešiti pereče vprašanje notranje ureditve države, ki bo zadovoljila ne samo Srbe, marveč tudi Slovence in Hrvate. Upamo ter se trdno nadejamo, da bo vlada pokazala isto dobro voljo, razboritost in sposobnost za rešitev težkih gospodarskih in finančnih vprašanj, da se bodo začele celiti gospodarske rane, ki na njih krvavijo posamezniki in sloji, zlasti naš kmetski stan. Ako obrnemo pogled preko mej naše države v širni svet, ne bi mogli reči, da je mednarodna bilanca ugodna. Ko grmijo topovi na bojiščih, je to dokaz, da ni mednarodne vzajemnosti in skladnosti, Jki je predpogoj za ohranitev miru. Mir je bil v Evropi že prejšnja leta ogrožen. Čehoslovaški zunanji minister, sedanji predsednik države, dr. Beneš je označil zadnji dve leti kot kritično dobo za vprašanje miru. Voditelj italijanskega fašizma je opredelil leto 1932 kot nevarno. Da že takrat hi prišlo do zloma miru, je najbrž razlog v tem, iker vojne priprave še niso bile dovršene. Ko pa se je to zgodilo, je prišlo do vojne med Abesinijo in Italijo. > stališča krščanstva pa tudi s stališča človečanstva in kulture je obžalovati vsako vojno. Kakor ni pretep med posamezniki pravilna obramba pravice, tako tudi ne pretep med narodi, ki se vrši v obliki vojne. Komaj je preteklo 17 let, odkar je bila končana svetovna morija, že je v Afriki izbruhnila druga, da se izpolnijo ikolonijalne »težnje« evropskih držav. Kaj pa če se slične težnje nasproti manjšim državam zbudijo tudi v Evropi? In kaj če na daljnem vzhodu Japonci v zasledovanju svojih »pravičnih teženj« proti Kitajski zanetijo požar? Taka razmišljanja dokazujejo, da so na mednarodnem nebu zbrani temni oblaki. Stopamo pa preko praga novega leta v trdni nadi, da bo prelivanje krvi v Abesiniji kmalu končano ter da bo kmalu dosežen, kakor je rekel sveti Oče, mir pravice, resnice in ljubezni do bližnjega. Naj bi se pa tudi, kar se tiče ohranitve miru v Evropi, nikdar ne pozabile besede francoskega maršala Joffre-a, ki jih je rekel ob koncu svetovne vojne v francoski akademiji: »Nikdar naj bi se ne pozabilo, da morejo majhni in slabi na svetu le takrat živeti v svobodi, če so veliki in močni vedno pripravljeni, da postavijo svojo oblast in moč v službo pravice!« Srečno In veselo Novo leto 1936 želita cenj. naročnikom in čitateljem uredništvo in uprava „Slov. gospodarja" Za enkrat ustavljeno opeharjenje Abesincev. Zadnjič smo poročali, kako se je mudil angleški zunanji minister v Parizu. Cilj njegovega obiska je bil: mir med Italijo in Abesinijo na račun slednje. Zastopnika Francije in Anglije sta izdelala mirovni načrt, po katerem bi dobili Italijani od Abesi-nije mnogo več, nego so zasedli in sploh zahtevajo. S takimle mirovnim načrtom so hoteli nastopiti Angleži in Francozi v Ženevi. Predno sta sc upala angleški zunanji minister in francoski ministrski predsednik Laval pred Društvo narodov, sta razložila svoje mirovne pogoje pred zbornicama v Parizu in Londonu, kjer so pa bili drugega mnenja. Celotna javnost je obsodila, da bi bili Abesinci, ki so doslej zmagovali, opeharjeni in bi zgubili skoro polovico svoje države. Ko je videl angleški zunanji minister, da je francosko-angleški mirovni predlog mesto na odobravanje zadel na odpor, je podal ostavko. Tudi Francozu La-valu so se majala tla in njegovo stališče je zelo omajano. — V času, ko so hoteli Francozi in Angleži razdeliti abesinsko medvedjo kožo, so Abesinci izvojevali par sijajnih zmag. Na severu so prekoračili reko Takazo in ogrožajo tialijansko desno krilo. Zadnja poročila z bojišča so trdila, da so abe-sinske čete na severu blizu mesta Ak-sum in v okolici mesta Makale. Abe-sAnski cesar se je podal na severno bojišče, kar je znale, da se hočejo Abesinci resno lotiti napada. Manjše uspehe so dosegli Abesinci tudi na jugu, kjer se Italijani niti ne upajo na spregled. V očigled takim uspehom se je posta- Stran & SLOVANSKI GOSPODAR 27. cTecemEer 1933. vila celotna javnost na stran Abesin-cev in zaenkrat je propadel mirovni predlog1, kakor sta ga bila skovala v Parizu Francoz Laval in odstopli angleški zunanji minister. Kaj pa Mussolini? Vsakdo bi pričakoval, da se bo Mussolini oklenil z obema rokama francosko-angleškega mirovnega načrta, a je baš nasprotno istina! Mussolini je v svojih govorih v času, ko so mu ponujali Angleži in Francozi polovico Abesinije, ozmerjal prve s hinavci, Franciji pa je očital nehvaležnost. Ponašal se je, da bo Italija v boju za pravično stvar v Abesi-niji tudi gospodarsko vzdržala. S svojim bahavim nastopom je zapravil Mussolini še ono trohico naklonjenosti pri sosedih, katero je užival kljub vojni z Abesinijo. Tudi v velikem fašisti- čnem svetu ima Mussolini od dne do dne več nasprotnikov. \1I bodo poostrili sankcije napram Italiji? 12. december je bil določen kot začetek poostritve kazenskih odredb proti Italiji. V poostritev sankcij spada predvsem prepoved uvoza petroleja v Italijo. Ravno v času, ko bi bilo moralo razglasiti Društvo narodov zaporo petroleja, sta priromala francoski ministrski predsednik Laval in angleški zunanji minister Hoare s ponesrečenim mirovnim načrtom. Glede poostritve sankcij je prišlo v Ženevi do zastoja, ker je bilo omajano stališče francoske in angleške vlade. Sedaj, ko je propadel omenjeni mirovni predlog, bo Anglija sigurno zahtevala izvedbo nadaljnih kazenskih odredb. «na ffiflflRHPttiP v // in starostna onemoglost ima svoj vzrok v po-c Jcti manjkljivem kroženju krvi. Vsled tega je dol- žnost, čistiti prebavne organe, tako kakor moramo čistiti vsak stroj, če hočemo, da redno deluje. In če nastopijo motnje, kakor pomanjkanje teka, nerazpoloženje, zgaga, motnja v jetr'h, vranici in ledvicah, zaprtje — potem dobro prečistite telo s prznano naravnim PLANINKA-čajem BAHOVEC, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte v lekarnah izrečno PLANiNKA-čaj BAHOVEC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov: Lekarna Mr. Bohovec, Ljubljana. S. br. 14.212, 10. VII. 1934, ia Reg. S. br. 12.590, 20, le naložene ogromne kazni. Tudi izobe-šenje Kristusove zastave se smatra za zločin, ki se najstrožje kaznuje. Tako je bil obsojen župnik Muth v Raschei-du, ker je dal izobesiti na 30 m visokem drogu 8 m dolgo Kristusovo zastavo. Obsodba: 15 mesecev ječe. Z njim je tudi bilo obsojenih 25 kmetov. O teh rečeh nemški narodni socialisti v naši državi ne govorijo. Njihova usta so polna same hvale za hitlerizem. Misijam v Abesiniji. Njihovo delovanje je vsled vojne kajpada otežkočeno. Italijanski člani misijonov so kakor je razumljivo, vsi odpotovali. To vedo domačini in zato ne kažejo proti drugim misijonarjem in misijonarkam nobene sovražnisti. Ostali so v Abesiniji fran- KATOUSKUM Borba proti katoliški cerkvi v Nemčiji. Ta borba se vodi smotreno in z zlobno vztrajnostjo. Glavna tarča napadov je katoliška mladinska organizacija. Nedavno je njena centrala v Diisseldorfu »Mladinski dom« bila po-zorišče najstrožje preiskave. Nenadoma se je pojavilo v domu 10 uradnikov državne tajne policije, ki so preiskali vso hišo, in iker niso nič obremenilnega našli, so odšli. Kmalu pa jih je prišlo 56, in da bi kaj storili, so aretirali 120 katoliških dečkov in deklic, ki so prišli kupovat misijonske marke. Seveda so jih morali čez nekaj ur pustiti na svobodo, ker niso nič po zakonu prepovedanega storili. Uradniki tajne državne policije so potem zaprli in uradno zapečatili »Mladinski dom« in sosedne zgradbe, v katerih so osrednja vodstva katoliških mladinskih organizacij ter uredništva katoliških mladinskih listov. Nemško-nacionalna svoboda! Obenem je bil konfiisciran ves denar, ki je bil darovan za katoliške misijone v inozemstvu. Hkratu so zaprli podpredsednika škofijske katoliške mladaniške organizacije g. Jokoba Klemena. V njegovi sobi so našli poročilo, ki našteva vsa zla dejanja oblasti proti katoliški mladinski organizaciji ter za vsa dejanja rr vaja dokaze. To stvarno poročilo fcmatrajo narodno-socialistični mogotci kot veleizdajo, ki zahteva najstrožjo kazen. Kako postopajo sodišča zlasti proti katoliškim duhovnikom in redovnikom, dokazujejo strašne obsodbe v takozva-nih deviznih prekrških, v katerih so bi- ooski misijonarji in usmiljene sestre sv. Vincenca Pavelskega. Njihovemu delovanju vlada ne dela nobenih ovir. Neka usmiljenka je nedavno pisala svoji vrhovni prednici pismo, (ki jo v, njem zagotavlja, da se ji ni treba za usmiljene sestre nič bati. Obenem poroča ta sestra o živahnem kretanju vo-jaikov v glavnem mestu Addis Abebi. Ljudje prihajajo v to mesto trurnoma, Tukaj dobijo orožje in strelivo in druge potrebščine. Potem odpotujejo na bojišče, njihovi poglavarji jezdijo mezge. Abesinoi so imenitni pešci. Iz Addis Abebe do italijanske Eritreje je 650 km, Abesinci prepotujejo to dolgo pot v 14 dnevih. Potujejo bosonogi. Ker je pokrajina v nekaterih delih zelo gorata, se morajo vzpenjati na višine 2000 do 3000 m brez vsake poti, z brega navzdol in zopet navzgor. To vse prenesejo brez težav. Ti ljudje niso nikjer pokazali kakšne sovražnosti proti katoliškim misijonom, ki jim je cesar Ila-ile Selassie jako naklonjen. Boljševiki — nepobclšijivi brezbož- niki. Ruski boljševiki so s svojim komunizmom upropastili ruski narod ter ga treščili v brezdno bede in pomanjkanja. Niti jim ne pride na misel, da bi odpo-moglii ljudsiki bedi. Razvoj gre vedno nižje in vedno globlje, samo da se izpolni program, začrtan od nemškega židovskega pisatelja Marksa. V tem so torej boljševiki dosledni: za ljudstvo na morejo in nočejo storiti ničesar. Nudijo pa mu kot nadomestilo nekaj, kar bi naj odvrnilo splošno pozornost od vseobčno bede, to je boj zoper Boga in vero. In tudi v tem so dosledni. Z vprav peklen' sikim sovraštvom hočejo iztrebiti iz Ru-? sije vsak verski pojav. Radi tega so jim poseben trn v peti cerkve. Izdali so novo odredbo, po kateri je od 1. decembra naprej strogo prepovedano graditi v Rusiji kakšno cerkev ali kapelico. In da bi s cerkvami in kapelicami počasi izginili tudi duhovniki, so izdali tudi ukaz, da se ne smejo ziidati šole za vzgojo duhov-sikega naraščaja. V vseh javnih knjižnicah in čitalnicah ne sme biti nobene knjige verskega značaja. Tak je boljševizem povsod: ljudstvo prezira, vero zatira. Osebne vesti. Smrt dveh starih in zaslužnih mož. Od Sv. Vida nad Valdekom poročajo: Pred kratkem sta umrla pri nas dva moža visoke starosti. Martin Čerejak v starosti 87 let, mož starega jekla, dobrega srca in globokoveren. Drugi mož, ki nam ga je vzela mrzla jesen, pa je Jurij Merhar. Umrl je v starosti 83 let. Bil je dolgoleten načelnik cerkvenega konkurenčnega odbora. Kot tak je dobro razumel svojo vlogo. Za njegovega načelovanja se je mnogo popravilo in pripravilo pri župni cerkvi in pri po-družni cerkvi sv. Ruperta je skoraj na lastne stroške priskrbel nove orgije, le neki župljan mu je nekaj malega prispeval k novim orgijam. Pri župni cerkvi je pa prenovil zvonik. Ko Je dobila župna cerkev nove zvonove, je mnogo prispeval, zato so mu pa zvonovi kot znak hvaležnosti tako milo peli mrtvaško slovo. Z duhovniki je živel v najlepši slogi i.n ljubezni, vsled. tega so ga tudi duhovniki visoko spoštovali. Užival je splošno med župljani ugled in spoštovanje. Dal Bog še več takih mož! Nesreče. Požari krog Rač. V Spodnji Gorici je napravil ogenj na gospodarskem poslopju Franca Kovačiča 10.000 Din škode. V Trničah je uničil požar ostrešje na hiši posestnika Ivana Kalčiča. Zgorelo je tudi gospodarsko poslopje. Škoda znaša 30.000 Din. Smrt pod drevesom. V gozdu Meka pri Gornji Bistrici v Prekmurju sta podirala, brata Žaliga iz črensovcev drevje. Izpodsekani hrast je obvisel na drevju. Brata sta prežagala drevo na dvoje, da bi ga oprostila ovir. Preža- gano deblo je padlo na zemljo in pritisnilo Matjaža Žaligo tako, da je bil pri prič; mrtev. Nenavadna nesreča je doletela Marijo Litrop v Prekmurju. Šla jo v klet po žganje in ko se je vračala, se je udarila ob sod, luč (petrolejka) ji je zdrknila iz rok. Sten je močno zagorel, ko se je vazlil petrolej iz petrolejke in zajel konoplje, da so se vnele. Litropova je hotela pogasiti goreče konoplje, toda nenadoma se ji je vnela obleka, da je bila vsa v enem plamenu. Ko so prihiteli na njene klice ljudje, je ležala že v nezavesti in s strašnimi opeklinami po vsem telesu, da je po dveh dneh v hudih mukah zaprla za večno svoje oči. Nesreča mlade ženske je zbudila veliko sočutje pri vseh, ki so jo poznali. Bodi ji dobri Bog plačnik za njene muke! Železniška nesreča. Brzemu vlaku Praga—Dunaj je pri uvozu na postajo Baranovice iztirila vsled prenagle vožnje lokomotiva. Pod lokomotivo je obležal mrtev strojevodja, dva kurjača sta se rešila s skokom. 20 potnikov je bilo ranjenih. Razne novice. Občinske volitve v Št. Ilju v Slov. g. Ker se je občina Kaniiiža iz jareninske župnije svoj čas priklopila k občini Št. IIj in so se tako meje občine spremenile, je banska uprava razpisala nove občinske volitve, ki se vršijo v nedeljo dne 19. januarja 1936. Priključitev in nova občina. Notranji minister g. dr. Anton Korošec je podpisal uredbo o izločitvi Zagojičev v okraju Maribor desni breg iz občine Markovci in priključitvi k občini Ko-rošnica ter uredbo o ustanovitvi občine Radvanje pri Mariboru. Po tej uredbi se iz dosedanje občine Studenci izločijo kraji Gornje Radvanje, Spod. Radvanje in Nova vas ter se iz njih osnuje nova občina Radvanje s sedežem v Sp. Radvanju. Prijeti cigani. Pred dnevi so zaprli orožniki iz Tišine v Prekmurju 6 ciga nov. Ti so vlomili sedaj, ne sicer pri nas, ampak v sosednji Avstriji v neko trgovino in odnesli precejšnjo množino manufakturnega blaga. Vrednost ukradenega blaga je bila precej visoka. Sedaj se bodo cigani morali pokoriti z zaporom. Vinska razstava In sejem dne 18. t. m. v Ormožu je ob veliki udeležbi interesentov po-itekla zelo povoljno. Razstavljenih je bilo vsega skupaj 213 vrst vina, katere je vse poskusila in ocenila posebna strokovna komisija. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je letošnji pridelek ormoško-ljutomerskih gori« zelo dober ter ga odlikuje zlasti harmoničen '«kus ter i;m aroma. Vina 14 razstavljalcev so bila ocenjena odlično, nad polovico razstav-Jjenih vrst pa prav dobro. Prijavljenih kup-Čaj se je sklenilo na sejmu za 741 hI vina. Mnogo interesentov pa je razsatvljena vina le poskusilo in zaznamovalo za poznejše nabave. Vsi udeleženci pa so se izražali po livalno o razstavi! sami ter povdarjali zlasti svoje zadovoljstvo, da se je priredila v Or-tnožu. Zanimivo je, da so interesentje prihajali v precejšnjem Številu še naslednja dva jdni po razstavi v mnenju, da Ista že traja Jn bi mogoč« bilo dobro, da se taka prireditev ^ bodoče raztegne na več dni. Novo leseno cerkev so dogradili v Mostah pri Ljubljani kot spomin na evharistični kongres. Cerkev, ki je bila slovesno blagoslovljena 27. decembra, je stala 60.000 Din. S prostovoljnim delom so pričeli letos sredi oktobra in hiša božja je naglo zrasla. »Naš gozd.« Zelo priročno knjigo za kmetovalce In gozdne posestnike j« pravkar Izdala Mohorjeva družba v Celju. Knjiga ima naslov »Naš gozd« in jo je poljudno spisal Inžener Mirko Sušterič. Knjigo toplo priporočamo! Žepno ogledalce s sliko g. dr. Korošca zahtevajte v vsaki trgovini . Trgovci naj jih naročijo v Tiskarni sv. Cirila. Tudi organizacije JRZ naj jih skupno naročijo. Cena je Din 2.—. Igra za dom ln družbo. V dolgih ziimskih večerih v družinah in društvih večkrat ne znajo nobene razvedrilne igre. Izšle eo posebne zabavne igre: št. 1: Sah, št. 2: Človek ne razburjaj se!, št. 3: Damska Igra, št. 4: Mlin, št. 5: Domino, 6t 6: Tombola, št. 7: Kitajske uganke, št. 8: Igra 15, št. 9: črni maček, 6t. 10: Zložljive kocke. Vsaka teh iger stane samo Din 2.— in obsega vse potrebno pripravo kot tudi tiskano navodilo, kako se igra. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Vsakemu brezplačno pošljemo seznam naših knjigi Pišite ponj! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja Specialist za kirurgijo dr. Černlč. Prosta izbira zdravnikov. 10 Obžalovanja vredni slučaji. Smrtna žrtev tihotapstva. V Murski šumi ob madžarski meji v občini Pi-nica so pozvali graničarji v noči dva tihotapca na stoj. Ker se nista odzvala klicu, so padli streli. Eden je bil smrtno zadet, drugi se je udal. Drugo jutro je ugotovila komisija, da gre za Franca Zadravec in Ivana Kerovec, poljska delavca iz Podturna v Medžimurju. Tihotapila sta iz Madžarske 35 kg tobaka. Kerovec je bil ustreljen, Zadrav-ca so zaprli. Pri gotovih boleznih žolča in Jeler žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna FRAMZ-IOSEFOVA grenka voda prebavo in pospešuje izpraznje-nje črev. Ivliniške izkušnje potrjujejo, da do-ma&e zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz Josefova voda pomešana z nekoliko vroče vode. Reg. po min. soc. pol. In nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. 1935. Takim tičem je vsako pomiloščenje zastonjl V Celju na SlomšekoVem trgu je bilo ukradenih knjigarniški name-ščenki 10.200 Din. Policija je kmalu ugotovila, da je izvršila tatvino deteljica: 221etni brezposelni krojaški pomočnik C. iz Drobnega dola pri Laškem, njegov 251etni brat Karel in neki 281etni italijanski državljan StankoV. Prva dva sta bila pred kratkem izpuščena iz zaporov na podlagi amnestije ali pomilostitve. Obsojena sta bila radi tatvin, katere sta izvršila v Celju in v Trbovljah. Po tokratni tatvini so se trije tičkl vozili v avtomobilu v Št. Jurij ob južni žel., v Hoče in v Maribor ter nazaj v Celje, kjer so enega prijeli. Cemasftfte&i DINAR tableta Aspirina in bolrttof ti vai! Kot tMiiito pr+t ponaredbaml noei vsaka tableta Aspirina utisnj«« Say«fj«v kril Ko je bil eden pod ključem, so aretirali Se druga dva v Drobnem dolu. Uzmoviči so imeli pri sebi od 10.000 D samo Se 250 Din. Lov na divje prašič« in usodepoln strel. Iz PiSec nam pišejo: Dne 15. dec. so naši lovci imeli zelo srečen dan in dober pogled. Šli so nad divje prašiče, Jih videli pet ln enega tudi okoli prinesli. G. sreski načelnik Poklukar mu je upihnil življenje. Ker pa se je 8» nekoliko obotavljal napraviti testament, je padlo po nJem že tudi več drugih strelov. Kdaj bomo to golazen iztrebili in od nas pognali, da nam ne bo delala več škode ? Ustreljen prašič mora biti trileten in je precej težek. Lovci so si ga odpeljali v Brežice. Družba fantov ki so bili na zgoraj omenjenem lov-gonjači, je na uspeh lova popivala p* zno v noč. Pridružili so se jim tudi nekateri drugi. Okrog eno po polnoči pa so naenkrat odjeknili streli iz gostilne g. Šularja. Pivci so se sporekli, sprli in udarili. Gostilničar jih Je pognal iz gostilne, a to jih je podžgalo, da so začeli razbijati po šipah in tudi drugače groziti. Da bi jih pregnal, je gostilničar parkrat ustrelil za njimi v noč. Odjeknili so streli in Presker Mihael je obležal mrtev s prestreljeno aorto. Kaj pač naredi podivjanost fantov, ki jo še podneta demon alkohol! Eden v grob; drugi v zapor. Vsi pa želimo, da bi sc vsi naši fantje spametovali in se ravnali po Slomšekovem reku: Po pameti ga pijmo, da pameti no zgubimo! Pojasnjen vlom. V Ljubljani je bik vlomljeno v avtogaražno delavnico »Desa« na Tyrševi cesti. V noči od 28. na 29. november je odklenil neznan vlomilec vrata delavnice in je odnese' iz dobro zaklenjene blagajne 65.000 I v bankovcih. Strokovnjak je ugotovil, da je bil vlom izvršen s pravimi ali ponarejenimi ključi. Da bi bil odvr-njen sum tatvine od uslužbencev, sc je vršila temeljita preiskava. Policija je kmalu prijela neko deklino, ki se ji prenaglo preoblekla in se okrasila z uro. Prijeta je priznala, da ji je dal denar trgovska pomočnik, ki je po areta* ciji priznal vlom. Izpovedal je, da je v noči ukradel prave iključe avtogaraž-nemu blagajniku in je z njimi prišel v garažo in v blagajno. Pri aretiranemu so našli še 40.000 Din. Oba krivca je policija predala ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Še pravočasno aretirana nevarna družba ponarejevalcev bankovcev. V kaznilnici v Požarevcu v Srbiji so se spoznali: bivši trgovec M. Nastič iz Vršca, ki je bil obsojen radi goljufije in ponarejanja na 4 leta ječe; Živojin Stanko-vič, na 12 let radi uboja obsojeni trgovec iz Smederevske Palanke, in na 15 let radi umora kaznovani Stojče Miše-vič iz Štipa. V ječi so skovali načrt za ponarejanje bankovcev na veliko. Stan-kovič je dal družbi na razpolago 150.000 Din za nabavo potrebnega materiiala, Milutin Nastič je nagovoril kot ponare-jevalskega strokovnjaka mehanika Viljema Šmida, ki je bil tudi zaprt v Požarevcu. Prvi je prišel na svobodo Šmdd. Nastanil se je v Zaječaru in je nabavil z zgoraj omenjeno svoto vse potrebno za ponarejanje. S časom so prilukali na svobodo tudi ostali člani družbe. Šmid je izborno izdelal 170 stotakov in Nastič ee je napotili z njimi v Beograd, da bi jih pustil presoditi od posebnega strokovnjaka. V Beogradu so Nastiča zaprli radi nekih prejšnjih grehov in ob tej priliki so našli potvorjene stotake. Prijeti je vse priznal. Preiskava je dognala, da jo hotela družba spraviti v promet za 20 milijonov dinarjev potvorjenih stotakov, od katerih bi stal ponarejevalce komad 2 Din. Izpred sodišča. Cerkveni rop pred sodniki. Našim čitateljem je še v živem spominu cerkveni rop, ki je bil izvršen v taberna-kelj rajhenburške bazilike. Koj drugo jutro po vlomu je bil v vlaku proti Za-grebu izsleden pravi krivec v osebi 30-letnega delavca Ludvika Blažič. Omenjeni je rojen v Trnovem, pristojen v Komen na Krasu in je bil zaposlen kot 'delavec v Zagrebu. V noči je odprl s Rekordni polet angleške letalke Jeane Batton preko Atlantika. Letalka je rabila iz Dakara v Afriki v Južno Ameriko 15 ur in 15 minut. ponarejenim ključem vrata bazilike t°r vlomil z dletom v tabernakelj. Odnesel je dva ciborija ter veliko mon-štranco v skupni vrednosti 9000 Din. Na tabernaklju je povzročil 1500 Din škode. Obtoženi je pred sodniki pri- znal zločin. Načrt za bogoskrunsko dejanje je zasnoval v Zagrebu. Vzel je s seboj Antona Kurnika, očeta peterih otrok, ne da mu bi bil povedal, kaj namerava. K urnik je bil oni večer tako pijan, da je zaspal pri cerkvi in ie bil' Amerikanska Rdeči križ obvazuje abesinsks ranjence. Nemci so slavili v Numbergu lOOletnico nemških železnic. Na sliki vidimo poleg prve lokomotive pred 10Q leti današnjo najnovejšo. Največje ameriško potno letalo za 14 p otnikov in 7 mož posadke pri poskušnji vožnji nad zalivom v San Francisko. Blažič sam na delu. Lopov je odlomil od svetih posod dragocene dele in jih vtaknil v žep, manjvredne pa je zakopal na njivi, 400 korakov od cerkve, kjer so jih po aretaciji našli. Blažič je bil obsojen v Celju dne 19. decembra na 10 mesecev strogega zapora, po odsluženi kazni pa na izgon v Italijo. Obsodba dveh roparjev in vlomilcev. Pri Velkavrhovih na Brezjah pri Dobrovi sta se v noči 28. januarja t. 1. priplazila v hišo: Angel Fabjan, 261etni pek. pomočnik iz Italije, in Dominik Zakraj-šek. Najprej sta vse prevrgla na podstrešju, kjer pa nista naletela na zaže-Ijeni denarni plen. V veži sta grozila s kuhinjskim nožem domači hčerki, ki jima je izročila iz strahu za življenje 7 kovancev po 50 Din. Oče in hčerka sta začela klicati na pomoč in res sta prihitela dva soseda, pred ¡katerima sta pobegnila tolovaja. Oba razbojnika sta bila 11. XII. v Ljubljani obsojena: Fabjan na 10 let in trajen izgon iz Jugoslavije, Zakrajšek na 12 let robije. * šlovcnsha Kraiina. Delavski dom. Poročali smo že na tem mestu pred kratkim glede zastoja gradnje Delavskega doma, ki naj bi služil kot zavetišče Številnim sezonskim delavcem spomladi in poleti. Sedaj, kakor poročajo, je Borza dela ,v Ljubljani nakazala prvi obrok brezobrestnega posojila v znesku 350.000 Din. Vodstvo in nadzorstvo je prevzela soboška občinska uprava. Tako bo gradbeno vodstvo v dobrih rokah. Tudi sedanji načrti Delavskega doma 66 bodo v toliko spremenili, da se bodo namesto projektiranih privatnih etanoivanj dogradili prostori za siresko načelstvo. S tem se počasi uresničuje večletna želja sezonskega delavstva po lastnem zavetišču in zadostnih uradnih prostorih ekspoziture Javne borze dela v Soboti. Na tisoče sezonskih detlavcev je (hvaležnih za vneto delo za gradnjo Delavskega dama soboški občinski upravi, j Kaj bo z občino Mačkovci? Vasi so vložile proišnje, ene, da bi se priključile v Puconce, Tteumatične bolečine, gilit in isias odstranijo »Nibol« tablete. Zakaj bi trpeJi bolečine revmatiama, gihta in iSiasa, ko to ni potrebno. Vzemite še danes »Nibol« tablete Mr. Bahofvec, ki Vam odstranijo muke. Enako se »Nibol« tablete uporabljajo kot izvrstno sredstvo pri boleznih vsled prehlada, pri hri-pi, bolečinah v boku, pri glavo- in zobobolu. Zahtevajte v vseh lekarnah samo prave »Nibol« tablete Mr. Bahovec v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20.—, ali pa 40 tablert, za Din 34.—, z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike. druge v Križevce Itd. V petek dne 20. t m. je imel občinski odbor sejo, kjer so tudi govorili o tej zadevi. To je ena izmed občin, ki ima zelo visoke doklade, veliko nad 100%. Občina ima še vedno veliko dolga radi šole in gasilskega doma. Kakor smo že poročali, bi bila najbolj pravična rešitev, da hi bil sedež oboine v Pečarovcih, kateri bi se naj pridružili šalameinci, ki so tik Pečarovec, pa pripadajo v Puconce.- — Čudno je tudi to, da hodijo katoliški otroci iz Šalamenec v šalo v Pečarovce, evangeličanski pa v Puconce. Ko so merili daljavo od Šalamenec do Puconec in Pečarovec, so pravilno merili le do Pečarovec, dočim 90 merili proti Puconcem s političnimi metri in so tako izmerili večjo razdaljo do Pečarovec in so tako določili ti vasi šolski okoliš Puconce, čeprav vsak ve, da je bližje v Pečarovce. Pa katoličani svojih otrok ne pustijo v Puconce v šolo. Občina Puoonoi pa noče nič prispevati za šolo v Pečarovcih. Naj oblast a tem nekaj naredi! Sv. Sebeščan. Danes pošiljamo »Slovenskega gospodarja« tudi v VaAo faro na ogled. To Pri Hemoroidih (zlati žili) zaprtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba Franz-Joscfovc " grenke vode prijetno polajšanje. Reg. po min. soc. pol. in nar. idr. S-br. 15485, 25. V. 1935. številko lahko obdržite In še eno vam pošlje mo zastonj. Dobro preglejte naš časopis, ki že 69 let brani katoliško Cerkev. V listu dobit« vse, kar želite in kar je potrebno siromašna mu človeku. Naš list je strogo krščanski. liha j a vsak teden na 16 straneh in stane letno samo 32 Din. Šlriteljstvo za faro sv. Sebeščan na je prevzel g. Bejek, vaš duišiui pastir. Kdor želi naročiti »Slovenskega gospodarja«, naj M oglasi v župnišču. Naročnino lahko plačujete tudi mesečno pri širitelju. Vsak teden bo pri-: našal naš list novice iz vašega kraja, zago* varjal bo vaše potrebe, da bodo zvedeli ca vaše želje tudi tisti. M vam lahko pomagajo, saj pa ima naš list blizu 30.000 naročnikov. V vsako našo hišo »Slovenskega gospodarja«l Gornja Lendava. Praznik Brezmadežne j« bil tudi za nas lep slovesen dan. Marijin« družba se je polnoitevilno zbrala okrog obha-Jiillne miize z mnogimi drugimi Marijin/mi častilci. V Marijmo družbo je bilo sprejetih 7. novih članic. Sprejema se je udeležilo veliko ljudi in slovesnost je bila res Marijina, vesela in prisrčna. Veseli smo vsi, da nam je Bog dal novih članoiv, kii so se odločili za Marijino življenje. — Banski svetnik je postal naš rojak' Bačič Franc. Z veseljem smo sprejeli to vesi in želimo novemu g. svetniku obilo blagoslova pri njegovem delu. Pričakujemo od njega, da bo zasitotpal naše interese in težave odločno in vstrajno na svojem novem mestu. — Starci umirajo kar po vneti. Pokopal« smo v par dnevih tri stare korenike: Husar Mihaela in Su-hič Matijo iz Radovec ter Škaper Mihaela iz Doličev. Naj počivajo v miru! — Sezonski delavci so se vrinili. Kar živahno je postalo spet pri nas. Vrnili so se delavci iz tujine. Pravijo, da še ne bi bilo tako hudo, samo palirji da Jih strašno mučijo. Čudno to, ali ne more borza dela napraviti:1 temu konec? Delavci so z gospodarji zadovoljni, trpijo pa zaradi domačih ljudi, palirjev. »Bolezenski dopust« naših nacionalcev. Zanimive stvari se godijo pri nas. Tudi mi nii smo bili kar tako za slavnega režima ptičevi Velike gospode in zaipovedovalce smo imeli, Širite „Slov. gospodarja!" Puškin — abesinskega pokolenja. Rusko časopisje sedaj spominja na dejstvo, da se je pretakala po največjem ruskem pesniku Puškinu abesinska kri. Puškinova mati je bila nečakinja Abesinca, ki se je pisal A. P. Han-nibal in je prišel na dvor ruskega carja Petra Velikega. Puškin sam, ki je umrl leta 1799, je opisal zgodovino svojega starega očeta, ki je bil znan celi Rusiji pod imenom »zamorec Petra Velikega«. Vse ga je občudovalo, ženske so silile za njim in ko-nečno je poročil rusko plemenitašinjo. Ko je umrl leta 1781, je bil general ruske arm%ie. Najbrž izvirajo zveze Januš Goleč: 23 Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih. — (Konec.) Vrata so se odprla in pred onemoglim je stal Takini, poglavar indijanskega plemena. Ne da bi se posebno začudil, se je siklonil k tujcu, kateri mu je obračal od las in brade zakriti obraz, iz kojega globoko udrtih oči je strašil glad . », Glavarju je bil obraz neznan. »Kedo si?« je vprašal. »Me ne poznaš? — Gruber.« »Uff!« je kriknil Indijanec presenečeno in po kratkem odmoru je še dostavil: »Imaš zlato?« »Da, a kaj te to briga, če umiram pred vrati tvoje hiše!« Indijanec je prezrl sirovi odgovor. »Ne smeš s kletvico na jeziku preko praga moje hiše«, je pojasnjeval poglavar. Po krajšem oklevanju je prijel onemoglega za roko in mu pomagal na noge. Gruber se ni branil, ni več vpraševal, ampak se je čudil sam pri sebi, kaj se bo zgodilo z njim, ker ga je pričel Indijanec vleči proč od hiše. Kaj naj to pomeni? Ali ga je hotel odpeljati Takini iz strahu pred prokletstvom zlata kolikor mogoče daleč proč od svoje hiše, da bi zmrznil v snegu? Tako je pač zgledalo, saj ga je gnal pod roko okoli hiše proti koncu vasi in sicer dokaj korakov. Postal je pred leseno bajto. Vrata so bila za-metena od snega, katerega sta morala pregabati. Nato je odrinil Indijanec zapah in odprl duri. Notrajnost koče je bila temna ter mrzla. Nemec je čutil, kako ga je poglavar potisnil na stran in ga prisilil na ležišče. Da je še razprostrl po njem hišni gospodar par kož, tega se na smrt utrujeni ter izčrpani ni več zavedal. V grozni zmedi so oživeli pred njim še enkrat strahoviti doživljaji — dnevi polni lakote ter največjih naporov in še hujše noči od pobega iz zlate soteske. Posebno nepopisne so bile noči, polne po« norelost vzbujajoče samote, v katerih je sedela poleg njega pošastna postava umorjenega. Če pa ni bilo drv za ogenj in se je pregrizel skozi odeje v ude mraz, potem je znal, da sedi mrtvi tovarii To se je delalo na vse strani. Shodi, zborovanja, družabni večeri raznih imen, nastopi, zabavne prireditve, plesi, vse pod zastavo slavne ideje nacionalcev. In so prišle zanimivejše Stvari, recimo volitve. To je bil pravi mačji ples. Po nekaterih občinah so vodile glavno agitacijo in »strogo kontrolo« pri štetju glasov kar naeionalke različnih imen. Gospodje so se ponižali in obiskovali naše kmetovalce In delavce in )'h gonili na volišča. Po volitvah so ti slednji sicer imeli mir pred gospodo, sami so pa delali v svojih strankah neslavnega spomina naprej. Vračali so se vedno po pondeljkih oh prvi zarji domov, prežeti če bolj «ideje jugoalovanstva in stranka. Pa glejte! Kriza režima je prinesla tudi našim gospodom krizo nacionalizma. Vse so začeli opuščati in najbolj so pri tem prizadeti naši gostilničar}', ker ni nič več nacionalnih veče rov in zabav. Vse je nehalo, samo Jugoslavija je ostala. Kako pusto in prazno je po naši Krajini. Doma po sobah čepijo in si ob »Ju tru« (prej ob »Glasu naroda«) vzbujajo spomine. Tu in tam se oglasi še violina ali kla \i'r z ono znano: »Pa kak lušno je blo . . .* Ta ali oni si na tihem šepeče: Pravzaprav sem bil tudi jaz »klerikalec« in nisem to, kar sem bil za časa režimov. In če kateri pove to če na glas pri kozarcu vina, je vsaj malo zabavljanja in smeha- Tipičen primer »bolezenskega dopusta« naših nacionalcev imam» gotovo v Gornji Lendavi. Od vsega ogromnega truda za idejo JNS je ositalo menda samo to, da ta ali ona oseba napravi od časa do časa kakšen škandal, enak onemu na Hidvegu pri Soboti. Vse počiva. Društva nacionalcev so opustila sestanke, družabnih večerov ni več, Povesti ¥ Ido 1930. V prihodnjem letu bodo v »Slov. gospodarju« imeli čitatelji kar dve povesti in sicer obe iz domačega življenja. Prva povest bo »Svete gore« in bomo v zgodovinskih slikah gledali življenje in delovanje slovenskega naroda, ko je zidal božjo pot na Svetih gorah. Vsi, ki ste že kedaj bili na tej božji poti, bodite naročniki, da boste imeli tudi za poznejše rodove shranjeno povesti Druga povest pa bo iz Dravske doline in bo imela naslov »Očetov greh«. Vsebine vam ne bomo povedali naprej, vemo samo to, da boste od številke do številke komaj čakali nadaljevanja. samo plesna šola bo baje še ostala, ki pa ne bo več v znamenju ideje JNS, kakor je to bila prej. Nič več ne delamo, samo premišljujemo, tako govorijo. Tu in tam še pride do malega prepira, ker noben noče veljati več za vodjo nacionalcev. Pa so se tudi resno skregali in sedaj 60 si v laseh. Drugače pa počivajo z lepo mislijo: ker nismo ničesar dosegli z delom, bomo mogoče kaj koristili z nedelavnostjo. Izvrstna misel, v»aj naši ljudje spoznavajo, da Jugoslavija le ni tako strašna, kakor so nam jo predstavljali nacionalci in se vračamo .vel k složnemu delu za našo državo. — Opazovalec. DRUŠTVENE iožfe Dele nai blagoslovi našo prosveto! (Piše T. C., Šmarje pri Jelšah.) Zjasnili so se naši obrazi, ko je bila zopet osvobojena naša katoliška pro- sveta. Oživela je zopet med mladino težnja po izobrazbi in omiki in tako se jo začela celiti rana, ki so jo povzročili neprijatelji ljudske prosvete. Naše ljudstvo si bo dobro zapomnilo tiste, ki so mu hoteli uničiti njegove prosvetne zaklade, ki jih je zbralo organizirano izobraževalno delo pretekle dobe. Nikdar ne bomo pozabili, da so sovražniki naše krščanske in narodne prosvete, ki se imenujejo naprednja-karje in svobodomislece, prišli iz vrst bivše demokratske in bivše kmetijske stranke. Ko to poudarjamo, se moramo obenem zavedati, da je naša dolžnost rešiti našo kmečko mladino iz mreže ta-kozvanih svobodomiselnih in naprednih prosvetnih organizacij, v katero so jih zapletli protivniki katoliške prosvete. Tovariška je ta dolžnost. Pope«. Ijimo slovenske kmečke fante in de-* kleta iz gostiln, kjer se izobražujejo z vinom in plesom, v naše katoliške pro-. svetne dome. Tam so jim na razpolago sredstva prave izobrazbe, pa tudi prave zabave, po kateri človeka ne boli glava. Ne obsojajmo zapelj&ncev, rešimo jih iz rok zapeljevalcev. Ko bo vsa kmečka mladina zbrana v naših društvih, bo tudi prenehala med mladino tista surovost, v katero je padel znaten njen del. Bral sem v »Slov. gospodarju«, da se naši nasprotniki po svojih listih kaj radii zgražajo nad posurovelostjo podeželske mladine, nad pretepaštvom itd. Tudi mi take žalostne pojave obsojamo. Ne moremo pa dovoliti, da takšne posurovele in pretepaške elemente podtikajo našemu mladinskemu pokretu. Ne, niso naši. To so sinovi njihovega naprednjaškega in svobodomiselnega duha. Ko bi bili naši, ko bi stali v vrstah dejavnih katoličanov, bi dobro vedeli, da morajo sebe premago-vatij da ne smejo ne preklinjati, ne klafati, ne še pretepati. Ker jim je gostilna ljubša kot nas prosvetni dom^ stj nc morejo otresti pokvarjenih tovariš šev, vedno bolj jih obvladuje duh po-surovelosti in pretepaštva. Zato pa slovenska kmečka mladina, vsa v naše prosvetne organizacije! Naj bi božje Dete, ki je s svojim prihodom luč prineslo na svet., bogato blagoslovile» velevažno delo, ki se vrši v naših pro-i svetnih domovih! Ptuj. Marijina dekliška družba pri očetih minoritih v Ptuju je priredila v nedeljo dna za njim. V takih slučajih so mu gomazeli ledeni mravljinci po hrbtu in od strahu ni upal, da bi se bil ozrl. Skovik sove? Da, njegova pamet bi ga bila rada prepričala ter uverila, da gre za krik sove, a on sam je vedel bolje in tudi čutil. Ni bil naravni glas ptice in temnega gozda ,ampak smrtni stok tovariša, kakor ga je slišal, ko mu je sunil nož v hrbet in je brizgnila temna kri v njegovo zločinsko roko! Gruber se je spominjal prav na rahlo, da je bil Takini že enkrat pri njem v noči ali na večer ter mu je ponudil hrane. Nekaj je zavžil od ponujenega okrepčila in je nato zaspal še precej mirno. Tudi sedaj je nekaj jedel in je pokazal Indijancu, ki ni razumel angleščine, naj postavi ostanek na ognjišče. Preveč oslabljeni želodec se je protivil, da bi bil pospravil kaj več od ponujenega. Franc se je počutil kakor v napol omotici. Ne toliko radi neizmernih naporov minulih tednov, kajti tem se je bilo jekleno telo privadilo, ampak veliko bolj radi tega, ker je sedaj on, ki je prebil tedne in tedne zunaj na prostem, zopet eno noč prespal v zaprtem prostoru in pod streho. Zrak v zmerno ogreti izbi je bil neprijetno vlažen ter dušeč. Pometal je s sebe kože ter odeje in se pognal z ležišča. Najbolj ga je plašila trenutna negotovost, če mu niso zmrznile noge. Že zvečer se mu je zdelo, da niso več njegove. Ko jih je po spanju postavil na tla, so ga sicer bolele, vendar se je pretakala po njih kri, kakor bi gomazelo na tisoče mravelj. Najhujše ga torej ni doletelo. Da ni bil ob noge, se je imel zahvaliti samo dejstvu, ker se je tudi v najhujšem zimskem vremenu mudil čisto na prostem. Ako bi bil prebil noči pod šotorom ali pod kako drugo streho, bi bile noge brezpogojno zgubljene. Je bil itak čudež, da se to na zgodilo. Po tej ugotovitvi je bil mirnejši, četudi je še bil zelo oslabljen vsled gladovanja ter naporov, kojih posledice je začel prav občutiti šele po par urah nemotenega nočnega miru. Za postrežbo mu poslanega Indijanca je poslal z naročilom, naj mu prinese v kočuro ostanek opreme, katero je bil ostav.il pri poglavarju, predno sta odrinila s tovarišem p_Q zlatp.. Čutil je potrebo, s. Ikol&ojc &o ruskega carskega dvora z abesinakim iz do* be omenjenega Ilanni-bala. Znano je tudi, da se je Tekle Ilava-riate, sedajni zastopnik Abesinije v Ženevi in pred kratkem zastopnik neguša v Parizu, vojaško vežbal v Rusiji. Lepa abesinska zmaga. Na južnem bojišču so dosegli Abesinci lepo zmago nad močnim oddelkom italijanskega generala G razi a ni. Zmagovitim abesinskim oddelkom je poveljeval že večkrat omenjeni preizkušeni gen«ral Vehib-paša. ItaUj&nii eo najprej bombardirali iz zraka abesineke postojanke in ao bili prepričani, da &Q ss Ab$« 15. decembra lepo In dobro uspelo proslavo Brezmadežne. Spored j« bil lep tn dobro Izveden. Dekliški otroški zbor je krasno zapel :venček narodnih pesmi pod spremstvom ter vodstvom svojega pevovodje. Kot druga točka je bil govor gdč. Lojzke Horvatičeve, ki je v lepem In navdušenem govoru razpravljala o dolžnostih kongregantke in dolžnostih katoličanke v danaJšnji dobi v okviru KA. Kot tretja točka je bila igrana igra Salomon-Vovkova: »Vrata«. Vsi igralci so storili svojo dolžnost ln tako povzdignili to lepo proslavo v čast Brezmadežne do viška. Mestno gledališče je bilo nahito polno z okoliškimi ljudmi, kjer je bila proslava ob treh popoldne. Sv. I»avT®nc na Dravskem polju. Po daljšem molku lahko vendar poročamo razvese-ljivejše vesti. Dne 1. decembra je naše Katoliško prosvetno društvo s svojim občnim zborom združilo lepo Slomšekovo proslavo in spomin izseljencem, našim bratom in sestram ,v tujini. Šolska mladež je prav lepo izvedla točke od »mladih vojakov« pa do ganljive sklepne »molitve«. Upamo, da bo začelo prosvetno društvo z živahnim delom tako v odsekih kakor z nastopi: vsi dobro in razumni naj se mu uri družijo! — Veselo iznenadenje nam je v nedeljo dne 15 .decembra pripravila celokupna Marijina družina s proslavo Brezmadežne. Ob času, ko se navadno začno ivečernice, se je pričela ta prireditev v dvorani z zborno molitvijo dn deklamacijam^ tem pa Je sledila duhovna ¡igra »Izvoljena 'devica« s prelepo vsebino. In za lep sklep smo šli vsi v cerkev k litanijam in blagoslovu. Te proslave je Marijina družina zares lahko vesela! Le še večkrat kaj podobnega, tla se marijanski duh v našli mladeži vedno bolj poglobi! Remšnik. V soboto pred ad ve m tam smo obhajali žalostno slovesnost. Frica Koležnika smo djali v grob. Komaj 21 let je bival med Strah ima velike odi Če koga slišimo kažljati, se kaj rada priplazi iz naše podzavesti misel: »Jetlko ima!«, čeprav še ne pomeni vsak kašelj jetike. Jasno pa priča, da nekaj ni v redu v grlu, sapniku ali v pljučah. Zato je treba biti na oprezul Naši predniki so nabirali smrekove vršičke, pa so se z njimi zdravili. Nam pa to ni več potrebno. »Smreka« bonboni, ki ublažujejo vsak kašelj in hripavost, zrahljajo katar in olajšajo izločanja sluzi, so sestavljeni namreč iz smrekovega ekstrakta in drugih preizkušenih domačih zdravil. Dobe se v vsaki lekarni v zavitkih po Din 4.— ln Din G.—. Pišeco. Slomšekovo proslavo smo na lep in dostojen način obhajali v nedeljo dne 15. dec. Saj se vidi, kako naše verno ljudstvo hrepeni, da bi služabnika božjega kmalu tudi na oltarju častilo in tako Imelo tudri javnega pri-prošnjika v nebesih. Dal Bog, da bi se to že kmalu zgodilo! — Letos se zopet vrši pri nas kmetijsko-nadaljevalni tečaj. Kolikega pomena je to za kmečko mladino, dokazuje že lepa udeležba pri zadnjem tečaju. Upamo in želimo prav iz srca, da bi nmel tečaj obilo uspeha. Zanimivo pri vsem je pa to, da se sedaj zopet lahko poučuje nauk o krščanskem življenju v okvirju tečaja, kar se pod JNS režimom ni smelo. * Društva uredite knjižnico! Najbolje je ure jena, ako imate dovolj dobrih knjig. Obrnite se na naše knjigarne, radevolje vam bomo šli do skrajnosti na roke za dobavo knjig. Najbolj uspevajo knjižnice, ki imajo celotno zbirko Kari Mayevih romanov. Ne pozabite pred zimo nakupiti knjig v Cirilovli knjigarnah v Mariboru in Ptuju. nami, resen, delaven, izobražen, a nenadoma mu je neizprosna jetika prerezala nit življenja. B I je glavna opora že priletnemu očetu, skrben član družine, izveiban v lesni trgovin ni, a sedaj ga nI več! Vse žaluje, dragi Fric, za Teboj in Ti želi večno veselje, kakor tudi, da se nekdaj vidimo v nebeški domovini! fit. Peter pri Maribora. V Ruperčah v naSt žuipniji je umrla dne 14. decembra posestnica gospa Gornik Terezija, stara 75 let. Naj v miru počiva! Llmbuš pri Mariboru. Marijina družba lim-buške fare je nepričakovano im nenadno izgubila vrlo, pridno in pošteno članico Marijo Krušne, služkinjo pri g. Antonu Nekoviču, šolskemu upravitelju v pokoju na Laznici pri Limbušu. Pokojni ca, ki je bi la šele v 19. letu starosti, je po pardnevni bolezni na hitri pljučnici podlegla vkljub zdravniški pomoči in domači negi težki bolezni. Rojena in krščena je bila pokojnica na Pristavi v srezu Šmarje pri Jelšah. Bila je vzorno dekle, poštena, pridna ter v svojii službi izredno priljubljena. Na njenem zadnjem potu na lim-buškii mirodvor eo jo nosile njene sosestre Marijine družbe ob preleipi udeležbi domačih, sorodnikov, Lazničanov in drugih. Ob odprtem grobu polnem cvetja, katero je rajna tako iskreno ljubila, se je v imenu vseh navzočih, zlasti Marijine družbe, v prelepih besedah poslovil vlč. g. župnik Andrej Bračič, želeč vrli Mimiki, vzorni članici Marijine družbe v naročju Marijinem večni mir in pokoj. Sveti naj ji večna luči Sv. Trojica v Halozah. V Gruškovju je dn~ 19. t. m. umrl veleposestnik Jakob Šega, br;. župana občine Podlehnik. Bolehal je že več mesecev na jetiki, kateri je podlegel, star komaj 34 let. Zapušča vdovo brez otrok. — V soboto smo pokopali Jakoba Vidov« č, posestnika iz Gru.šikovja. Bil je vojni invalid; na posledicah bolezni in ran, ki jih je dobil v svetovni vojni, je umrl. Zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok, Miroljubnega možu so vsi spoštovali in radi imeli! Ponikva ob južni žel. Dne 10. decembra smo pokopali blago krščansko mater Marijo Dobrajc, ugledno pocestnico v Cecinjem. Umrla je v celjski bolnici po dvojni operaciji in silnih bolečinah. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica sorodnikov in znancev iz štirih župnij. Zapustila je žalujočemu možu štiri nepreskrbljene otroke, katerih najstarejši ima ©Sprla noi in dan so groba vrata. ®____Si i ¡mmsramssRBi&imKB, sinci umaknili iz postojank, predno je bil izvršen zračni napad. Italijanske čete so kar brezskrbno prodirale za tanki. V bližini Ne-galija pa so se nenadoma pojavili močni abesinski oddelki, ki bo napadli 3000 mož broječo italijansko skupino od vseh strani. Italijani so bili obkoljeni in vnel se je boj za življenje ln smrt. Abesinci so zaplenili vse tanke, 13 oklopnih avtomobilov, panogo strojnic, navadnih pušk, streliva in bo sestrelili veliko sovražno bombno letalo. Italijane so pobili do zadnjega. Le par sto mož italijanskih čet, domačinov iz Somalije, ki so takoj po na-fcgdu Abesince^ prešli mu dovoljevala sredstva, se spremeniti v človeku podobno bitje. Ko je zapustil sluga bajto, je opazil Franc, da je bilo že zelo pozno v jutro, kajti sneg je pošiljal k njemu v izbo odsev medle dnevne luči. Ogledal se je po koči. Rila je opremljena za silo in najbrž določena kot prenočišče za tujce, ki so bili slučajno primorani mimo naselbine. Po vrnitvi sluge s.e je lotil Nemec obnove svoje zunanjosti. Kup zlatih zrn, s katerimi si je bil natrpal žepe ob pobegu iz zlate soteske, je bil slkopnel med vrnitvijo za polovico. Nikakor ni smel tvegati, da bi bil preplaval ono nevarno ožino gorske reke, kjer sta bila s tovarišem ob tovorne ¡konje, s tolikim zlatom po žepih. Po daljšem oklevanju je zakopal odloženo zlato na gotovem mestu, kjer ga bo zopet dvignil, kakor hitro se bo povrnil po temeljitejši pripravi v zlato sotesko. Zaloga obleke, katero je bil pustil pri poglavarjevih, ni bila velika; na noben način bi pa ne bil segel po kosu oblačila, ki je bilo last umorjenega tovariša! Za silo je zadostovala lastna oble- ka, za katero je zamenjal capje, v katerem se jo bil vrnil. Z veliko težavo se je še obril ter se vrgel na ležišče, da bi si še nekoliko bolj odpočil noge i" premislil, kaj bi mu bilo storiti za bodočnost. Pri razmotrivanju: kaj in kako bo za naprej, ga je zmotil nenaden vstop glavarjeve hčerke. Ko je zagledala Ihasa upadla lica in iz globin le medlo se svetlikujoče oči, jo je sipreletel strah. S silo je potlačila ter premagala bojazen in se je približala ležišču z besedami: »Oče mi je zaupal, da si se vrnil. Si našel sotesko?« Gruber je pokimal. Imel je za bolj umestno nemo pokimavanje v očigled vprašanjem, ki so šo morala slediti. »Imaš zlato?« Franc je samo pokimal. »Kje je ostal Lavison?« je vpraševala naprej in iz njenega glasu je donelo nekaj kakor strah, da pač ni vse v redu. Obraz moža pred njo je zgleda! tako čudno in ni razodeval zmagoslavnega iz, 18 let, najmlajši 4 leta. Bog tolaži težko prizadeto Dobrajčevo družino, umrli materi pa daj večni mir! Ratanska vas pri Rogaški Slatini. V cve-tu fcivljenja je zapusti l evet znani in 6poštovani Remšn-k. Razgledni stolp kliče vsem, ki so mu pripomogli k iivljenju, srčni: Bog povrni, prosi pa tudi, da ga podpirate tako dolgo, da se utrdi, to je, da plača dolgove! Ne pozabite na sv. Pankraeija in razgledni stolp! Št. Peter pri Mariboru. Zahteva po odcepitvi občine Št. Peter od sedanje občine Košaki 6e nekaterim vedno ne da miru. Veli ko skrbi dela ta zahteva tudi občinskemu odboru občine Košaki, ki je o tej zahtevi sklepal preteklo nedeljo, ko je bila ta zadeva na dnevnem redu. Naša zahteva temelji na gospodarskem in šolskem stališču. Okoliš občine se naj ujema e okolišem župnije. Zadeva ee že po krivdi občine Košaki zavlačuje pet mesecev in vse se poskuša, da bi zahteva Šentpeterča-hov ostala brezuspešna. Upamo pa, da bo sedaj oblast napravila konec temu. Št. Peter pri Mariboru. Zahteva po zopetni upoetavitvi samostojne občine Št. Peter nekaterim pač ne da miru. Znašla se je družbica, ¿f nikogar ne predstavlja in ničesar ne po- enl, ki pobira podpise proti zahtevi velike /ečine Šentpeterčanov po samostojni občini in ta dosedanjo občino Košaki. Bodi povedano ysem, da je samostojna občina Št. Peter gotova stvar, in da bo ves trud nasprotnikov samostojne občine šentpeterske zaman. — Shod JRZ, ki bi se naj bil vršil preteklo nedeljo, je preložen na poznejši čas, kar bo pravočasno ¡razglašeno. St. Peter pri Mariboru. Mohorjeve knjige so le došle. Skrbeti pa moramo, da se število Mohorjanov za prihodnje leto že pomnoži. — Ker se bliža Novo leto, bo treba obnoviti na- j fočnino za naše liete in nabirati nove naročnike. Vsaka hiša in druiina mora biti naročena na »Slovenskega gospodarja«. Kar pripravite tiste dinarje za naročnino! Anton Plevčak v starosti 77 Tet. Zapustil je žalujočo mlado ženo, svoje dobre starše, dva brata in tri sestre. Ohranimo ga v hvaležnem spominu! Žalujočim sorodnikom iskreno sožalje! Hajdina. Naša župnija, ki šteje 4000 duš, ima dve občini: Breg dn Slovenja vas. Svoj čas se je mnogo govorilo, da bo prišlo do združitve obeh imenovanih občin, a sedaj bo treba počakati, kako se bo razvijal Ptuj, ki je v odvetniku g. dr. Remcu dobil novega: župana. Brežani se še vedno brani jo mesta in bi kar najrajši ostali samostojni. Življenje ee je za spoznanje olajšalo, ker se je mogel vnovčiti poljski pridelek, zlasti krompir, a v splošnem je ostalo pri starem, to je, pri tarnanju in potrpljenju. — Prosvetno gibanje gre svojo pot, pri čemur se posebno odlikuje Dekliška zveza. Tudi življenje s Cerkvijo se utrjuje, saj ima naša fara kar tri gg. kaplane, patre kapucine iz Ptuja, ki ob vsakem vremenu prihajajo na pomoč. Tudi učiteljstvo bodii. zahvaljeno, zlasti gospa Sancinova, da našo šolsko mladino tako vztrajno vadi v lepem petju nabožnih in narodnih pesmic. Tako bo po skupnem prizadevanju 'in v složno-sti med starši ter vzgojitelji mladi naš rod lepšo bodočnost doživel in jo v srcu uži val. Sv. Trojica v Halozah. Miklavž je odšel, a parklni so ostali po Halozah in obiskujejo kleti in kurje hleve. Tudi druge reči niso varne pred njimi. Orožniki pridno zasledujejo haloške parklne, ki bodo dobili v Ptuju »pod belo zastavo« primeren hladen kotiček. Št. Vid nad Valdekom. Podružna verkev sv. Ruperta je dobila nov prelit zvon, ki je bil slovesno blagoslovljen od domačega g. župnika dne 17. novembra t. 1. Takrat je bila velika slovesnost pri Sv. Rupertu. Kumovala sta zvonu cerkvena ključarja ondotne cerkve Jožef Meh, po domače Legner, in Jožef Obermut, po domače Krežan. Da se je slovesnost lepo obnesla, gre hvala in zahvala obema. Stari zvon je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, pa ga je ista na lastne stroške dala preliti pri zvonarni Biihl v Mariboru. Zvon lepo poje in je v veselje tukajšnjim župljanom. Župna cerkev dobi v kratkem novo obhajilno mizo, ki je nujno potrebna. Dobri župljani so zato navdušeni, ker' vedo, kdor za cerkev kaj da, Bogu na obTesti posodi. — V dmevih 11., 12. in 13. januarja 1936 ja pri nas tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Šoštanj. Nedavno je v krogu svoje družine v Šoštanju obhajal 701etnico svojega življen-skega dela zaslužni in blagi g. Martin Tro-bina, oče ljutomerskega g. kaplana. Ko ob-stojimo ob življenjski dob; zaslužnih mož, 69 spominjamo obenem tudi njih del in zaslug, ki so jih položili kot žrtev Bogu, domovini in družini. Skrito, a bogato delo, ki ga je vršil jubilant, so vzgleden kažipot številnim so* vrstnikom. Rojen leta 1865 v Prelogah pri Šoštanju, ee je že kot mlad fajit udejstvoval v katoliških društvih. Pozneje je stopil v državno finančno službo, v kateri je ostal ves čas do prevrata, ko je stop i v zasluženi pokoj. Številne žrtve, ki jih je položil g. jubilant na oltar domovine, ker je bil vedno zve^t sin slovenske katoliške matere, so priča' neomajne značajnosti. Zvesto je služil ves čas Bogu in domovini, deloval vedno za njen blagor, saj je bil med drugim že pred svetovno vojno dolgo časa član Slovenskega pevskega društva v Trstu, Že več let pred svetovno vojno in do danes nepretrgoma je bil naročnik našega »Slovenskega gospodarja« in mnogih drugiii katoliških časopisov. Veliko njegovo delo se kaže tudi v vzgoji otrok, ki jih je skupno z nepozabno gospo soprogo tako lepo vzgojil. Ob 701e«.tara žlahta«. Ta potem deli občinske dobrote po geslu: najprej domačim, a drugim če kaj ostane. In sedaj se vprašamo: kako dolgo še? — V nedeljo po Božiču pa pride k nam g. sreski cestni načelnik in mestni župan A. Mihelžtt iz Celja. Ob dveh popoldne bo govoril na shodu pri g. Fazarincu. Tja ga gremo poslušat vsll — Eden od občinske opozicije. Vojnik. Krajevna organizacija JRZ Škofja-vas-Vojnik priredi v nedeljo dne 29. decembra, ob 8. uri v posojilnični dvorani v Voj-niku političen shod. Govori župan mesta Celja g. A. Mihelčič in drugi. Naj ta shod pokaže, da emo, ker so mislili, da nas ni več, in da si znamo kovati našo politiko samit — Krajevni odbor. Bizeljsko. V nedeljo dne 15. decombra se je vrš.il pri nas shod JRZ. Shod je ¡bil izredno dobi\Q obiskan. Med obiskovalci so bili Številni JNSarji, kakor tudi pristaši prekosotel-ske politike. Govorila sta gg. dr. Ogrizek Iz Celja in banski svetni1.; župnik Tratnik iz Rajhenburga. S temeljito podanimi govori je bilo ljudstvo nadvse zadovoljno ter je soglasno odobravalo njihova izvajanja. Po nedeljskem shodu je pričakovati velikega preokre-ta v političnem življenju na Bizeljskem. Tudi naše ljudstvo zna dobro presoditi, komu naj zaupa in komu ne. Bizeljanci se obema gg. predavateljema najlepše zahvaljujemo za trud. Videm ob Savi. Predstava Timmermannovih »Treh kraljev« se bo vršila v dvorani K atol. prosvetnega slovenskega društva v nedeljo dne 29. decembra, popoldne po večernjcah. Svetinje. Tukaj smo zopet otvorili knjižnico Prosvetnega društva, ki je bila zaprta proti naši volji. G. dekan je v krepkih besedah orisal stanje društva med prepovedanim časom. Naši nasprotniki so grozili, da si prilastijo knjižnico in vso našo premičnino. Le odločnemu nastopu našega predsednika in g. dekana se moramo zahvaliti, da ee to ni zgodilo. Knjižnica, ki posluje vaško nedeljo po rani sv jmaši, je na novo urejena in bogato izpopolnjena z najnovejšimi ¡knjigami. Dekla za župnišče se išče v Savinjski dolini. Naslov v upravi lista. 1420 Sprejme so služkinja srednjih l«t, ki Je vajena tudi kuhe, opravljanja vseh hišnih del ter vrta. Naslov v upravi lista. 1423 Prodam konja. Šober štev. 43, Brecelj. , 1421 Starinarna »pri kmetu«, Maribor, Koroška cesta 17, prodaja In nakup etarih oblek in pohištva._1*19 Vodno turbino poceni prodam. Borštnar, LJu-i bljana, Pražakova ulica 8. „Slov. Gospodar" stane celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vssaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej po velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm' Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih .'nseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Vlničar s 4 delavnimi močmi se sprejme s februarjem. Večletna «pričevala. Naslov v upravi lista. 1350 Viničarja, popolnoma veščega vseh vingradniš-kih del, tudi pripravljanja amerikank, kakor tudi kletarstva, sprejme za vinograde v Bučki gorci: Anton Cvenkel, Sv. Peter v Savinjski- dolini. 1316 Clrlleva knjigarna v Mariboru 25% znižana cena na vse knjige, časopise in muzikalije nemškega izvora. Dr. Franz Haibach: Neue Exhorten, für Haupt- (Bürger-) und Mittelschulen, broš. Din 55.— P. Jos. Schryvers: Meine Mutter, vez. Din 35. — Dillersberger Josef: Der neue Gott, Ein biblisch-theologischer Versuch über den Epheserbrief, kart. Din 63.— J. E. Georg: Eheleben und Kindersegen, Methode Smulders. Auf Grund der Entdeckungen, von Ogino und Knaus, kart. Din 52.— Kröpfl Josef: Katechesen für die Oberstnfe, I. Band: Glaube und Hoffnung, 1. Lieferung: Katechese 1 bis 25, broš. Din 60.—. Fat tinger: Der Katechet erzählt, I. Band, vez. Din 100.— Fattinger: Der Katechet erzählt, II. Band, vez. Din 130.— Katholische Aktion und Seelsorge, kart. Din 30.— Pf liegler Michael: Der Religionsunterricht, I. Die Theologie der religiösen Bildung, kart. Din 96 II. Die Psychologie der Religiösen Bildung, kart. Din 96.— Sodarslse pomočnike »prejme takoj pri prosti hrani, stanovanju ln perilu: Fran Repii, Ljubljana, Kolezijska ulica 13. 1363 POSESTVA: Ugodna nakupna prilika. Lepo kmetsko posestvo v Jarenini v Slovenskih goricah, v izmeri 27 orlaov, h kateremu »pada tudi 27 oralov vediki gozd v obS"ni Somatu, ki se tudi posebej proda, j« takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. Natančnejše informacije «e dobi v pisarni dr. Kieser Karla, odvetnika v Mariboru, Aleksandrova 14. 1373 RAZNO: Hranilne knjižice ugodno kupimo. Ponudbe na: Bančno kom. zavod Maribor. Za odgovor Din 2.— znamk. 1322 Afrik na veliko in malo dobavlja po brezkon-kurenčnih cenah samo Franjo Novak, Maribor, Koroška 8, Vetrinjska 7. 1352 Svinjske kože, jajca, surovo in kuhano maslo in vse poljske pridelke kupuje, ter sončnice, bučnice in rips za prvovrstno olje zamenjuje. Najugodnejši nakup vseh potrebščin za vsakogar v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. 1331 PIŠITE ŠE DANES! Ostanki mariborskih tekstilnih {«vam brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket seirija B« izključno zimski topli flanell in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suk-no, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko sukno in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. V6i paketi poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na „KOSMOS" razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvoža-kova cesta 1. 1003 1 Oglasi v „Slov. gospodarju" imajo najboljSi uspeh! v & > d « > w & M 73 0 & © i & (8 6N - a «i s 4) > 0 »ir U ft M >« g» 9 & ? S g (D H s Izboljšajte okus klobasam z dodatkom specN jalne dišave Aromatln. 1250 Izdelovanja posteljnih odej ii vate, volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri od Din 68.— naprej, ilovak, Maribor, Koroška cesta 8. 1298 Hrastova stiskalnica (preša) v dobrem stanju na prodaj proti vinu ali jabolčniku. Vinograd Fram, Avg. Žlahtič, ali v trgovini Maribor, Vetrinjska ulica 18. 1370 Kmetjo, dobro zamenjate bučnice za buča» olje v tovarni bučnega olja J. Ilochmiiller, Maribor, Taborska ulica 7. 1391 Hranilna knjižice mestne hranilnice Ormož kupimo takoj. Ponudbe na Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40. 1414 Naznanilo in svarilo! Kot pravni zastopnik Pucher Ivana, posestnika v Jarenimi v Slov. goricah, naznanjam, da Verblač Alojzij, ki biva na posestvu mojega klijenta, ni upravičen prodati kaj iz tega posestva, zlasti tudi ne les iz gozda v Šo-matu, visled česar vsakogar svarim sklepati z njim kakršnekoli kupčije, ker jiih moj klijent ne bode priznal in napravil odgovornim tudi kupce. 1372 Dr. Kieser Kari, odvetnik, Ma-ribor. Ugoden nakup! Otročja jopice po 10, 15 ln 20 Din dobite v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinska ulica 15. 1291 X B Jnhl o % A- ®fbI„ i» po«- °bla61- vas dooxu naloga ^ÄoVen.k 1264 'i Bifzptan I POUK ilGRfiflUU 'j M EÍH El&HER0i? zM.'MABlBDRtfiGs r-jg», tovarne glasbil —-- g!lll!!l!t!!iiHI!l!illl!!!l[I!iiiil!ilii@lill!ll!!!fig i Kraljeve siikef i ® Iiile so nove kraljeve slike, ki edine imajo odobreujo kot oflcijelne. — Cena istim, tiskanim v barvah: velikost v cm 80 X 40X32 17X20 Din 100-— SO — 10 — v eni barvi tiskanim: velikost v cm 80XC0 40X50 18X24 Din 60 — 40-— 10-— Občine, krajevni šolski odbori, uradi in drnštva naj te sliko čimpreje naročijo v Tlsharnt sv. Cirila v ftartboru ali v Plutu! ® SI i^iiuiiiftiijüsiiiuiiijm^siiiiifiiiiiifsiiiiifiiiiiiií^i Stran 14. SLOVENSKI GOSPODAH 27. occemner ¥ Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni: 4 m molina za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 20.—, 4 m kam-brika Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24.—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Di 30.—, 4 m flanele za perilo Din 22.—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo z lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka Franc Dobovičnik,s Celje, Sffl Kdor v »Slovenskem gospodarju« oglašuje, uspeha gotovo se raduje! ftlokofte, oMchc, zimske suknje, triko perilO, pletene f opice it. d. nudi ugodno 1U6 JAKOB LAH !l!ll!lllllllli!!!l!!l!!lllll!!l!l!ll!!l!lll Maribor, OI. irgr 2 ! Hranilnica Dravske banovine naribor I I Centrala: Maribor Podružnica: Celic l { v lasmi novi palaCi na oglo nasproti pošle, prej Jnžnošla- J * Oosposhe-Slovenshe ulice. 2 fersha hranilnica. j i Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj \ j varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim 4 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. -------------------------------------- ------------------------------------„B VSA K PREVDAHEN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI 16? : V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELIE palača Ljudske posojilnice. 6L. ZASTOPSTVO: NARIBOR Loška ulica 10 krajevni zastopniki v vsaki fari! VZAJEMNI ZAVAROVALNIC Naš 1 Javnosti Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la ¿ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,590.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne ~odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škede. SpodnfcStalerska ljudska posojilnica v Maribora. Tiskar: Tiskarna »v. Cirila V Mariboru, predstavnik Aibin lj.rovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru, m Izdajatelj; Tiskarna K. Cinla, predstava^: Franc Ilrastel] y Mariboru. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana