bila oba upokojena kot nam eščenca SAZU , vendar sva se šele po dolgoletnih prizade­ vanjih m ogla z družino nastaniti v Ljubljani. Z disertacijo K o lo n iza c ija S e lš k e d o lin e je nakazal bodoča zgodovinska raziskova­ nja sorodne vsebine: na domačem loškem področju (K o lo n iza c ija P o lja n sk e d o lin e , B i­ ten j, P o s e s tn e ra z m e re v S e lš k i do lin i, Š k o fja L o k a in lo šk o g o sp o s tv o , delo, ki mi ga je nakazal že 1.1928 in ga izdal 1. 1979 ob tisočletnici rojstnega mesta); izven tega podro­ čja na Slovenskem (F re is in ška žu p a n ija D o v je , Z e m lj iš k a g o sp o s tv a v o b m o č ju fre is in - š k e d o le n js k e p o se s ti , Z e m lj iš k a g o sp o s tv a v L ju b lja n i in n je n i o ko lic i). Posebej je izdal v zajetni knjigi u rb a r je fr e is in š k e šk o fije . Na celotno področje Slovenije pa se nanašajo v knjigi G o s p o d a rsk a in d ru ž b e n a zg o d o v in a S lo v e n c e v v prvem delu objavljene razprave o kolektivni kmečki posesti od razm er v pradomovini do vpliva marčne revo­ lucije 1. 1948, o enotah individualne kmečke posesti od prvega obdobja po preselitvi do zadnje vojne, v oblikah poljske razdelitve od najstarejših časov in o kmečkih naseljih od sistem atične kolonizacije do zadnjega obdobja, ko so nekatera že podlegla urbanizaciji in se združila s sosednjim m estom; medtem ko je v drugem delu prikazal podložniške obveznosti do zemljiških gospoščin od njihovega nastajanja do zemljiške odveze 1. 1849. K er v svojih študijah upošteva mimo historičnih momentov tudi geografske razlo­ ge, pom enijo njegovi spisi tudi obogatitev naše agrarne geografije. R. Savnik Nagrada in priznanji Prof. dr. Vladimir Bračič je dobil za pomembne raziskovalne dosežke na področju regionalne, predvsem socialne geografije (Vinorodne Haloze; Ptujsko polje; Gozdne Haloze) nagrado Sklada Borisa Kidriča za leto 1984. Za dosežene uspehe pri delu na področju civilne zaščite, v zvezi z uspelim posveto­ vanjem O ogroženosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč, sta dobila: prof. dr. Ivan Gams Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in mag. Milan Orožen Adamič Zlato značko civilne zaščite. Čestitamo! Posvetovanja in seminar Posvet o vprašanjih standardizacije geografskih imen v jezikih narodov in narodno­ sti SFRJ 8. — 9. marca 1984 v Sarajevu Posvet je organizirala Podkomisija za toponimiko in terminologijo pri Zvezi geo­ grafskih društev Jugoslavije ob pomoči Geografskega odseka Prirodnomatem atične fakultete v Sarajevu, kjer so tudi bila predavanja. Pri organizaciji je imela vidno vlogo predsednica podkom isije prof. dr. Natalija M a s t i l o . Posveta se je udeležilo 30-40 geografov in jezikoslovcev, od drugih strok pa so bili bolj zastopani kartografi, manj zgodovinarji, pravniki itd. Uvodni referat je imel načelnik Vojnogeografskega inštitu­ ta iz B eograda dr. M . P e t e r c a, ki je že zastopal našo državo na zasedanju m ednaro­ dne konference za standardizacijo geografskih imen v 1.1977 v A tenah (to telo deluje v okviru Ekonom sko-socialnega sveta O ZN ). Poročal je o dosedanjih m ednarodnih in dom ačih prizadevanjih za standardizacijo in o nalogah, ki čakajo Jugoslavijo. L. 1985 bo treba na zasedanju regionalne skupine za vzhodno Srednjo in Jugovzhodno Evropo predložiti slovarje geografskih term inov, ki se javljajo na naših topografskih kartah, kartografsko prikazati ozemlja eno, dvo in trojezične rabe zemljepisnih imen, kar u ra­ dno ponekod v državi še ni urejeno. Predhodno pa bo potrebno standardizacijo uskla­ diti m ed republiškimi oz. pokrajinskimi komisijami za standardizacijo toponimov, predvsem im ena krajev. Do začetka 1984 pa je tako komisijo ustanovila samo SR M a­ kedonija. Sledil je referat zastopnikov iz uredništva Enciklopedije Jugoslavije — I. G ö s t l a in B . F e l d b a u e r j a . Z usklajevanjem z republiškimi oz. pokrajinskimi uredništvi so pri Enciklopediji uspeli uresničiti načela o rabi zemljepisnih imen, ki jih proglašajo v okviru OZN. Po teh načelih so pisana zemljepisna imena že v prvem, v slo­ venskem jeziku izdanem zvezku, ki bo nujno naletel na odpor nekaterih naših jeziko­ slovcev, saj precej odstopa od pravil Slovenskega pravopisa 1962 in še bolj od Predlo­ ga za novi slovenski pravopis (1981). Tega smo mnogi kritizirali na javnem posvetu 18. m arca 1982 v okviru Znanstvene sekcije GDS. M ednarodna zasedanja že omenjenega telesa za m ednarodno standardizacijo, sklepe in naše naloge je obrazložil tudi B. Z a š o v, ki je zastopal Jugoslavijo na konferenci 1982 v Ženevi. Za mnoge ude­ ležence, tudi jezikoslovce in geografe, so bila poročila o m ednarodnih prizadevanjih za standardizacijo novost. Ni čuda, če je posvet o svojih sklepih predvidel izdajo prevede­ nih sklepov tega m ednarodnega organa, v katerem naj bi aktivneje sodelovala tudi na­ ša država, ki se zavzema za dekolonizacijo v vseh oblikah. Jezikoslovci so v glavnem referirali o historični toponimiki. Čeprav njihovo raz­ pravljanje ni bilo povsem naravnano na cilje posveta, ki je bil sklican v podporo ustano­ vitve jugoslovanske zvezne in republiško-pokrajinskih komisij za standardizacijo, nam je vendarle mnogim odprlo vpogled, kakšno bogastvo, pa čeprav tu in tam še sporno, se skriva v toponim ih. Eden od njih je celo predlagal, da naj bi toponime proglasili za kul­ tu rne spomenike. Če ne več, so ti referati vsaj povečali odpor proti samovoljnemu spre­ m injanju krajevnih imen, kot jih govori domače prebivalstvo. Manj v referatih in bolj v diskusijah pa je del jezikoslovcev zavračal ideje o dvo ali trojezični rabi krajevnih imen v mnogojezičnih predelih Jugoslavije (n.pr. za Novi Sad). Žal nam jezikoslovci niso predstavili vsega dela, ki so ga dosegli pri strokovnem zapisu ledinskih in drugih topo­ grafskih imen. Več smo v tem pogledu izvedeli od kartografov, ki so na povojno topo­ grafsko karto 1 : 25.000 v državi vpisali okoli 383.000 geografskih imen. Na osnovni geodetski karti Slovenije jih bookoli 170.000. Od slovenskih jezikoslovcev se je posve­ ta z referatom o odprtih vprašanjih pisave zemljepisnih lastnih imen v slovenščini ude­ ležil prof. dr. Jože T o p o r i š č i č . V glavnem je zagovarjal stališča iz Načrta pravil za novi slovenski pravopis (1981). Ker je pisec teh vrstic v referatu o prizadevanjih za ure­ ditev geografskih imen v okviru GDS kritiziral nekatere postavke iz tega Načrta, se je razvila živahnejša diskusija kot na prim er po referatih albanskih zastopnikov s Kosova o njihovi toponom astiki. O d slovenskih geografov je referiral še dr. J. K u n a v e r o stanju in problem atiki toponim ov v nenaseljenih (gorskih) območjih Slovenije. M akedonski geografi so referirali predvsem o toponomastiki v zahodni M akedo­ niji, kjer žive poleg Albancev in pravoslavnih Makedoncev še muslimanski M akedon­ ci, ki so bolj od drugih ohranili staro slovansko toponomastiko. Več referatov so pri­ spevali kartografi, ki so, podobno kot nekateri geografi, poudarjali potrebo po ustano­ vitvi republiško-pokrajinskih komisij za standardizacijo geografskih imen. D ober refe­ ra t sta prispevala sarajevska geografa R. G a š p a r o v i č o slovarju in atlasu toponi­ mov Bosne in Hercegovine za srednji vek in 16. stoletje ter M . M i š k o v i č o topo- nomiji dela Bosne in Hercegovine na karti 1 : 25.000. Slednji je izvedel zanimivo ana­ lizo toponim ov iz karte, kar kaže posnemati. V svojih sklepih je Posvet zahteval od geografov povečano popularizacijo načel o standardizaciji geografskih imen doma in v mednarodnih odnosih, več dela pri raziska­ vah toponim ov, predvsem pa ustanovitev republiških in pokrajinskih komisij, ki naj bodo interdisciplinarne po svoji sestavi. Geografi, ki smo preko GDS predlagali ustrez­ nim slovenskim organom tako interdisciplinarno komisijo, pričakujemo od nje obliko­ vanje tistih načel o rabi zemljepisnih imen, za katere smo se večidel zavzemali na našem javnem posvetu 18. marca 1982. Pri tem zasledujemo načela praktičnosti in tudi m oralna načela o vrednosti imena, kot ga govori domače ljudstvo. I. Gams Simpozij »Arktični in alpski kras«, Oslo, 1. do 15. 8. 1983 Simpozij, ki je bil predvsem ozko strokovno srečanje, je nadaljevanje srečanj, ki si slede že vrsto let in združujejo ta krog raziskovalcev, jih seznanjajo z novejšimi dogna­ nji, predvsem pa skušajo čim podrobneje predstaviti določen tip krasa. Tako srečanje je bil pokongresni simpozij »M o rfo lo g ija p o le d e n e le g a kra sa « 1977 v Lancastru (A nglija), pokongresna ekskurzija 1981 po krasu kanadskega dela Skalnega gorovja, tok rat pa je bila na vrsti Norveška. O rganizator srečanja je bil norveški krasoslovec in speleolog Stein Erik Lauritzen s sodelavcem a E. Oestbye (vodja norveškega »Projekta za raziskovanje krasa«) in C. Lund. Poleg om enjenega Projekta so srečanje finančno podprli tudi norveški zasebni in državni skladi, med njimi »Sklad F. Nansena«, Oddelek za varstvo okolja in muzej v M o i Rani. N a srečanju se je zbralo okoli 30 udeležencev iz 8 držav: Norveške, Švedske, Veli­ ke Britanije, Francije, Poljske, Z D A , Kanade in Jugoslavije (J. Kunaver s Pedagoške akadem ije v Ljubljani in A. Kranjc z Inštituta za raziskovanje krasa ZR C SAZU v Po­ stojni). Simpozij sta sestavljala dva dela, t.i. referatni del in ekskurzija. Prvi del je bil k ratek , a vseeno zanimiv in tudi močno koristen kot uvod in priprava za ekskurzijo. V prostorih Zoološkega inštituta Univerze v Oslu je v poldrugem dnevu 16 preda­ vateljev predstavilo arktični in alpski kras z najrazličnejših vidikov. Gostitelji so sezna­ nili udeležence s stanjem krasoslovja na Norveškem ter s potekom » P ro jek ta za ra z is­ k o v a n je k ra sa « . Poročali so o ledenodobni kronologiji na podlagi ugotavljanja starosti kapnikov in o podledeniškem zakrasevanju (S. E. L a u r i t z e n), o jamah v riekarbo- natn ih kam ninah ( I . S c h r o e d e r ) , o preučevanju jamske favne (E. O e s t b y e) ter o varovanju kraških znam enitosti (L. E r i k s t a d). Ostali udeleženci so poročali o podledeniškem zakrasevanju, vplivu ledu na zakrasevanje in odlaganje sedimentov v jam ah te r o »k r a š k ih « o b lik a h v s a m e m le d u iz K a n a d e (C. S m a r t) in s Spitzbergov (M. P u 1 i n a), o razvoju jam tekom pleistocena v ZD A (J. M y 1 r o i e), Angliji (S. G a 1 e), v P irenejih (M. B a k a l o w i c z ) , o koroziji in speleogenezi v alpskem krasu (A. P a l m e r ) ter o jam ah v filipinskih gorah (C. M o u r e t). Udeleženca iz Slovenije sva predstavila morfologijo kraškega površja na Kaninu (J. K u n a v e r) in speleolo- ške značilnosti slovenskih A lp (A. K r a n j c ) . Glavni del simpozija je bil 12-dnevni ogled norveškega krasa s posebnim poudar­ kom na ledeniškem preoblikovanju in jam ah. Vse karbonatne kamnine na Norveškem so paleozojske starosti in prekristalizirane oziroma metamorfozirane, tako da gre v glavnem za kras in jam e v marm orjih. Imajo pa tudi podzemeljske jame v nekarbonat- nih kam ninah. V južnem delu dežele je kras močno razpršen, tu in tam se sredi norm al­ nega reliefa pojavijo zakraseli pasovi ali leče m arm orja in ne moremo govoriti o »kra- škem površju«, pač pa so obilno zastopani kraški pojavi. Zaradi obilnih padavin (o tem smo se sami prepričali, saj ni bilo dneva brez dežja!) in obilnega dotoka agresivne vode z neprepustnega okolja, so marmorji intenzivno površinsko in podzemeljsko zakraseli. V eč krasa, predvsem pa v večjih strnjenih površinah, je na severu, največ med mestom Mo i R ana in Lofoti, to je tostran in onstran polarnega kroga. Pot nas je vodila preko sredogorij skrajnega juga do najvišjega pogorja Jotunhei- m en te r dalje na sever v gorske doline okoli planotastega ledenika Svartisen in dalje čez polarni krog v fjorde okoli mesta Fauske. Poleg mikro in mezo površinskih kraških