Dr. Simon  Šubic: Ali bivajo ljudje na bližnji zvezdi Martu?
87
Jupitrov tempelj, od drugih treh stranij pa hodniki (porticus) z dorskim stebrovjem.
Na notranji strani še stoje nekaki podstavki, ki so nekdaj nosili kipove znamenitih Pompe-jancev.
Tudi tukaj so še popravljali, kakor kažejo kupi tesanega kamenja. Templov je veliko, pri nekaterih se še dado razločiti posamezni deli, vendar nobeden ni klasičen. Ko bi hotel čita-teljem podati sliko grškega templa, ne bi opisoval pompejskih hramov, marveč n. pr. Po-sejdonov tempel v Pestu, južno od Salerna, kateremu je jednak le še atenski Parthenon.
Gledišči sta v Pompejih dve, ki se prav nič ne   razločujeta  od   jednakih   stavb   po   drugih
[Najznamenitejši pa so tisti prizori, pri katerih se črte — prelivi — tako izpremene, da vidimo namestu jedne po dvoje Črt. Take dvojne črte se pokažejo večinoma po minuli povodnji severne polkrogle.
Kaj je vzrok, da se črte podvoje in kako se podvoje, to še ni dognano.  Kar sem z vsem
tekoči, jednako dolgi Črti. Tako popolnoma vštric tečeta ti Črti, da bi dejal: šine na železni cesti imam pred očmi. Jedna teh črt stoji dostikrat ravno nad prejšnjim prelivom, druga na strani, pa je Čisto nova. Ko se prikažeta ti dve Črti, ni zapaziti več nikake nepravilnosti in   nikake   krivine   starega   preliva.
starih mestih. L. 63. ju je potres jako poškodoval.
Zunaj mesta se nahaja amfiteater za gladi-jatorske borbe. Ima podobo elipse in je nekaka majhna slika rimskega koloseja. Tukaj so imeli igre ne le Pompejanci, ampak tudi prebivalci sosedne Nucerije. „Ob neki priliki so se sprli in pobili, kakor nam Tacit pripoveduje. *) Pompejanci so sicer zmagali, a rimski senat jim je na deset let prepovedal gladijatorske borbe. Hujše kazni  ni mogel najti!
Ko bi hotel ostale zgradbe opisovati, zašel bi predaleč, povedal pa malo novega.
*) Ab excessu divi  Augusti XIV., 17.
dušnim in telesnim naporom doslej pozvedel o preČudni podvojitvi prelivov, to vama razložim, kakor sem si z dobro vestjo sam pre-tolmaČil to stvar.
V kratki dobi nekaterih dnij dobi namreč preliv ves izpremenjen obraz. Namesto jedne temne črte stopita  na   prizor   dve,   vštric
Včasih pa se prikažeta podvojeni črti na obeh straneh starega preliva ter gresta po svojih novih potih. Oddaljenost podvojenih Črt (te od one) je kaj različna: nekatere stoje po 300 in več kilometrov vsaksebi, druge le po 50 in manj kilometrov; njihova debelost ali širokost pa se vrsti in izpreminja od trideset do kakih sto
Ali bivajo ljudje na bližnji zvezdi Martu?
(Spisal  dr. Simon  Šubic,  profesor  na  vseučilišču  v  Gradcu.)
(Konec.)
Dvojne črte na Martu.