LIR 0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 1 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 LETO VI. ŠT. 24 (265) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 NOVI CENA 1500 Filibert Benedetič GLAS KORENIN: PREKINITEV NA ZVEZAH Danijel Devetak BLAGOR MEDVEDOM! Peter Szabo POJDITE DELAT! EVROPA JUTRI V tem času je veliko go vora o Evropi. Zadnji zanimiv dogodek je bil nedavni vrh Evropske unije v Goteborgu, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZDA George Bush. Sicer pa imamo celo vrsto pomembnih dejavnikov, ki so se v tem času izrekli o bodočnosti Evropske BUSH IN PUTIN NA BRDU DOSEGLA SPORAZUM O NOVEM OBDOBJU MED POGOVORI POHVALE IN POZORNOST SLOVENIJI Več kot 50 slovenskih goriških društev in organizacij je priredilo v torek., 19. junija, na goriškem gradu koncert kantavtorja Vlada Kreslina in Beltinske bande. Naj slovenska pesem pozdravi tisočletnico Gorice! Kronika prihodnjič. VLADO KRESLIN unije. Politična razprava o Evropi je v polnem teku. Vrh v MARJAN DROBEZ Goteborgu na Švedskem je seveda stvar zase, čeprav gotovo vseeno pomeni važno etapo na poti evropske izgra- V nasprotju s protokolom in dnje. Še smo lahko beležili druge dejavnike, ki so pravi običaji ob srečanjih državni-izziviza sedanjo dialektiko evropskega združevanja. Eden kov, ki državam gostiteljicam izmed teh je gotovo poseg, ki ga je konec maja imel fran- praviloma namenjajo le najnuj-coskipremier LionelJospin o splošnih evropskih zadevah, nejšo dolžno pozornost, so Znano je, daje Pariz že od zmeraj igral posebno vlogo v dvostranski pogovori predsed-Evropi. Bil je marsikdaj evroskeptičen (od generala De nika Slovenije Milana Kučana Gaulleja dalje), zagovarjal je seveda svojo vlogo, spo- in premiera Janeza Drnovška minjajoč na nekdanjo “grandeur”, ki je še danes Francija z ameriškim in ruskim predsed-ne more pozabiti. nikom trajali skupaj kar poldru- Kaj hoče danes Jospin? V bistvu se zavzema za Evropo, go uro. Pogovori na Brdu so ki naj bi jo predstavljale države-narodi. Sicer je podobno potekali v zelo sproščenem in sliko Evrope pred časom predstavil tudi nemški zunanji prisrčnem vzdušju, pri čemer minister Joschka Fischer. V obeh teh vizijah Evrope pa so sta predsednika nekoč sovraž-določene bistvene razlike. Francoski premier npr. pravi, nih si velesil vzpostavila ozra-daje Evropa najprej političniprojekt. Jospin tako nadalju- čje medsebojnega zaupanja. je: “Evropa je delo duha, družbeni vzor, vizija sveta". George Bush je na časnikarski Irska seje medtem na referendumu izrazila proti širi- konferenci ob koncu srečanja Ivi Evropske unije. To je vzbudilo veliko polemik, ki jih je dejal, "da je Vladimir Putin ve-Dublin kasneje skušal omiliti. Kaj menijo drugipolitčni lik voditelj države, ki postaja dejavniki Evropske unije? Tu bi lahko na kratko omenili partnerica ZDA". "Kakor hitro stališča današnjih vodilnih evropskih politikov o teh sem ga pogledal v oči - je do-vprašanjih, To so zlasti nemški zunanji minister Joschka dal - sem videl in ugotovil, da Fisher, francoski predsednik Jacques Chirac, britanski mu lahko zaupam". Ruski pred-ministrskipredsednik Tony Blair in nemški kancler Ger- sednik je bil bolj zadržan, a je hard Schroder. Bushu odgovoril s poklonom, Meseca maja leta 2000je Fischer dal vrsto izjav v zvezi "da je med njunim srečanjem z Evropo. V bistvu se je izrekel za neke vrsto evropsko fe- doživel veliko več, kot je priča-deracijo, o čemer smo takrat že poročali. Pri tem je še na- koval". vedel neke vrste parlamentarno vlogo evropskih ustanov, Namen srečanja na Brdu je kjer naj bi imel evropski parlament nov status z ohrani- bil predvsem ta, da se predsed- tvijo današnje zbornice, na drugi strani pa se zavzema še nika spoznata in si izmenjata za drugo zbornico Evrope narodov in državljanov, ki naj mnenja ter ocene o najpo- bi bila neke vrste evropski senat. membnejših mednarodnih Dober mesec kasneje je francoski predsednik Chirac vprašanjih, kot so, denimo, podal svoja stališča o evropski ureditvi in se zavzel za ameriški načrt o protiraketnem nekako Evropo uspešnosti. Poleg tega si je francoski drža- ščitu v vesolju, krizne razmere vnipoglavar zamislil nekako Federacijo držav narodov, na Balkanu, posebej v Make- verjetno še malo golističnega izvora. Britanski premier doniji in na Kosovu, boj proti Tony Blair (kije zdaj žel zmagoslavni volilni uspeh) pa se mednarodnemu terorizmu, na- je še lansko jesen zavzel za nekako Evropo svobodnih na- petost med Izraelom in Pale- rodov. Pri tem angleški premier pravi, da bi morala Evro- stinci oz. arabskimi državami, pa postati sicer neka velesila, ne pa nekaka naddržava. načrti za širjenje zveze Nato Premier Blair je mnenja, da bi v takem okviru lahko šlo ter okrepitev gopodarskih in tr- za močno Veliko Britanijo v močni Evropi. govinskih izmenjav med ZDA Tudi nemški kanclerje večkrat posegel v evropeistično in Rusijo. Predsednika sta o debato; med drugim zagovarja Schroder neko sofinanci- omenjenih in drugih proble- ranje različnih evropskih projektov, in to zlasti v kmetij- mih današnjega sveta ponovi- stvu. stran 2 la svoja, v marsičem že znana stališča in ocene, a sta pouda-ANDREJ BRATUŽ rila, "da se začenjajo bistveno drugačni, 21. stoletju primerni odnosi med državama. Zanje naj bo značilno ozračje zaupanja, ki naj bi omogočilo skupno reševanje problemov". Voditelja sta na Brdu "dobila mandat, da skupaj rešujeta probleme 21. stoletja", in se dogovorila, "da bodo vse sporne teme v prihodnje predmet skupnega usklajevanja in dogovarjanja". Novo ozračje in nov začetek naj bi v kratkem Slovenija je bila v soboto, 16. junija, zaradi srečanja predsednikov ZDA in Rusije, Georga Busha in Vladimira Putina, v gradu Brdo pri Kranju za nekaj ur središče sveta. Njeno zadovoljstvo in zadoščenje sta popolni; prvo srečanje predsednikov svetovne super-sile (tako označujejo ZDA) in svetovne velesile (takšen je sedanji status Rusije) je uspelo, bolj kot so pričakovali tudi največji optimisti, Slovenija pa je bila na vrhu na Brdu in tudi v obdobju priprav nanj deležna pomembne pozornosti, priznanj in pohval. utrdila tudi srečanja ministrov in strokovnjakov iz obeh držav, ki se bodo konkretneje lotili posameznih problemov, predsednika Bush in Putin pa sta se dogovorila, da se bosta letos i še dvakrat ali nemara celo i trikrat srečala. TUDI O SPREJEMU SLOVENIJE V NATO IN EU O Sloveniji je bilo v dneh pred srečanjem na Brdu, med sestankom njenih predstavnikov s predsednikoma Bushem in Putinom, pa tudi v časnikarskih zapisih oz. odmevih z vrha, veliko obravnav. Vsa razmišljanja so bila ugodna, razen nekaterih časnikarskih prispevkov v Avstriji, ki so izražali zavist nekaterih tamkajšnjih političnih okolij, ker je srečanje dveh velikih državnikov bilo zaupano Sloveniji, in ne, denimo, Avstriji. Predsednika Kučan in Drnovšek sta v pogovorih z Bushem in Putinom zatrdila, da bo Slovenija lahko dobra zaveznica obeh, ZDA in Rusije, tako kakor vsem drugim državam, ki si želijo mir, varnost, blaginjo in razvoj. Predsednik Bush je takšno namero posredno potrdil z izjavo na Brdu, "da je Slovenija ena izmed zgodb o uspehu v državah jugovzhodne Evrope". Sloveniji je polaskal tudi v izjavi dopisniku državne TV v ZDA Mateju Šurcu, ko je dejal: "Imel bom priložnost, da obiščem Slovenijo, državo, ki je pokazala, kaj je možno v demokraciji in kaj se lahko zgodi, če damo svobodi priložnost, da se uveljavi". Enako mnenje je imela predsednikova svetovalka za državno varnost Condoleezza Rice, ko je dejala, "daje Slovenija sama po sebi pomembna postaja za srečanje dveh predsednikov, vaša država pa je tudi upoštevanja vredna zgodba o uspehu". Predsednik ZDA ni natančneje govoril o možnosti, da bo Slovenija na prihodnjem vrhu držav članic Nata, ki bo proti koncu leta 2002 v Pragi, povabljena v to vojaško oz. obrambno zvezo. Toda nakazal je možnosti, da bi se to lahko zgodilo. Bush je, denimo, na Brdu dejal, "da podpira vključevanje Slovenije v evroatlantske povezave". Dodal je, "da imamo enotno željo za širitev Nata, kar je smotrna stvar. Seveda bodo morale države kandidatke izpolniti pogoje za članstvo. Navdušen sem nad napredkom Slovenije, in to bomo upoštevali na vrhu naslednje leto v Pragi". Pomenljivo je tisto, kar sta glede širitve Nata v Varšavi, ki jo je ameriški predsednik med svojo turnejo v Evropi tudi obiskal, v skupni izja- vi poudarila George Bush in poljski predsednik Aleksander Kvvasnievvski. Zvezo Nato sta označila za temelj "transatlantske varnosti" in se strinjala, "da bi morale biti poleg Slovaške in Slovenije kandidatke za članstvo v Natu tudi baltske države". Srečanje na Brdu je bilo v vseh pogledih vzorno organizirano in pripravljeno, za kar sta se Sloveniji zahvalila tudi predsednika Združenih držav Amerike in Rusije. Obisk in pogovore Busha in Putina je spremljalo več kot 1.100 časnikarjev z vsega sveta, približno polovica iz Slovenije in polovica iz tujine. STRAN 16 Janez Povše NIKAR ŠE VEČ OROŽJA Breda Susič NOVE NALOGE EVROPSKE UNIJE Jože Štucin MLADI IN OBETAVNI GLASBENIKI Alojz Tul POLITIČNO DROBLJENJE MANJŠINSKIH SIL Ivan Žerjal VOLITEV SE JE TREBA UDELEŽITI... Iva Koršič / intervju MARKO SOSIČ Jurjj Paljk O ČAKANJU _ OfiGAHl BERLUSCONIJEVA VLADA PRED PARLAMENTOM DRAGO LEGISA Vlada ministrskega predsednika Silvia Berlusconija seje na začetku tedna predstavila parlamentu, ki ji bo izglasoval zaupnico. O tem ni nobenega dvoma, saj ima nova vlada krepko večino v obeh zakonodajnih zbornicah. Berlusconi je imel programski govor najprej v senatu, ki je o zaupnici vladi glasoval v sredo, 20. t.m. Do konca tedna bo zaupnico izglasovala tudi poslanska zbornica. "Po sedmih letih se vračamo v to zbornico - je začel svoj govor ministrski predsednik - z enako voljo: hočemo spremeniti Italijo!" Slednja bo ohranila svojo dosedanjo politično usmeritev, toda nova vlada se bo odločno prizadevala za izvedbo pomembnih institucionalnih reform, pri čemer bo parlament opravil vse naloge, za katere je pristojen. Kar zadeva zunanjo politiko, seje Berlusconi skliceval na potek zadnjih srečanj v Bruslju in Goteborgu. S prvega je Atlantsko zavezništvo izšlo okrepljeno, ker so bili odpravljeni nesporazumi z vlado ameriškega predsednika Busha, na drugem srečanju pa je bila dejansko odprta zelena luč za širitev Evropske unije na vzhod, s čimer se Berlusconijeva vlada popolnoma strinja. Precejšnjo pozornost je govornik posvetil srečanju predstavnikom industrijsko najbolj razvitih držav (G8), ki bo v Genovi konec julija. STRAN 16 ČETRTEK, 21. JUNIJA POLITIČNO DROBLJENJE MANJŠINSKIH SIL ALOJZ TUL Letošnje parlamentarne in delne upravne volitve pri nas nam ponovno dajejo priložnost, da med drugim skušamo prikazati odnos pripadnikov naše manjšinske narodne skupnosti do le-teh, kar se kaže na eni strani v njihovi prisotnosti na kandidatnih listah, na drugi strani pa v njihovi opredelitvi za razne stranke in gibanja. Splošno znana ugotovitev je, da je naša manjšina za razliko od nemške manjšine v bo-censki pokrajini in francoske v Dolini Aoste strankarsko močno razcepljena, tako da o kakem njenem enotnem ali skupnem volilnem nastopanju spoh ne moremo govoriti. Prav tako je na dlani politična škoda, ki jo takšna razpršenost posredno in neposredno prinaša manjšinski skupnosti kot celoti. Ta pojav razdrobljenosti je prisoten ves povojni čas hladne vojne v obeh nazorskih taborih. Stanje se je nekoliko popravilo na t.i. demokratični strani s poenotenjem raznih skupin v okviru nove stranke Slovenske skupnosti okrog leta 1965. Pri tem je treba poudariti, da je šlo za združitev samostojnih slovenskih skupin, ki so načelno odklanjale vključevanje Slovencev v italijanske stranke katerekoli idejne usmeritve. V t.i. levem taboru pa je bilo in je še vedno veljavno načelo vključevanja tako italijanskih kot slovenskih članov v skupno stranko. Slovenskim članom se v večji ali manjši meri priznava neke vrste notranja avtonomija, seveda v skladu z ideološko usmerjenostjo in organizacijsko strukturo zadevne vsedržavne stranke. V zadnjem desetletju so se v levem taboru dogodile velike spremembe in nastopile nove delitve, ki so tako rekoč avtomatično zajele tudi slovenske pripadnike stranke. Tako imamo danes tri dediče nekdanje KPI: to so Levi demokrati, Italijanski komunisti in Komunistična prenova. SLOVENCI SKORO V VSEH STRANKAH V zadnjem obdobju so se pojavila nova krajevna gibanja in stranke, h katerim so pristopili tudi nekateri Slovenci, kar je povsem demokratično in legitimno. Toda vprašati se je treba tudi, ali je to za že tako okrnjeno manjšinsko skupnost politično smiselno in perspektivno. Kako škodljiva je za manjšinsko skupnost politična in strankarska razcepljenost, so zgovorno pokazale nedavne parlamentarne volitve, ko je sicer večina t.i. slovenskih političnih komponent nastopila v okviru širše povezave Oljke, a iste komponente se niso niti skušale dogovoriti za skupnega kandidata v senatorskem o-krožju, kjer je bila konkretna možnost za njegovo izvolitev. Spet je prevladala stroga strankarska izbira, ki so jo vsilila vsedržavna vodstva strank, namesto da bi izbiro prepustili manj- šini sami. Popolnoma je odpovedalo načelo, da je manjšina subjekt, o čemer tudi stranke, ki se štejejo za naklonjene, stalno govorijo. Pravkar so se končale volitve za obnovitev občinskega sveta v Trstu ter tržaškega in goriške-ga pokrajinskega sveta. Na volilnih tribunah slovenske deželne televizije smo imeli priložnost videti in poslušati poleg kandidatov tradicionalnih strank, ki imajo v svojih vrstah slovenske člane, tudi nekatere Slovence, ki so se v zadnjem času opredelili za nova politična gibanja, kot so Naprej, Italija (Forza Italia), Za tvoj Trst (Per la tua Trieste) ter Julijska fronta (Fronte Giu-liano). S tem v zvezi se marsikdo radovedno sprašuje, ali gre v danih primerih za tolikšno samozavestnost nekaterih pripadnikov naše manjšine, da želijo zanjo nekaj doseči v okviru novih gibanj in strank, ali gre za običajno krvodajalsko dejanje v političnem pomenu besede. Vprašati se je tudi treba, zakaj jih prvenstveno pritegujejo aktualni problemi in ne vprašanja manjšine, h kateri se sami prištevajo. Kot vidimo, drobljenje manjšinskih sil ne pozna nobenih zadržkov. Glas slovenskega volivca pride vsem prav, tudi tistim strankam in gibanjem, ki sicer ne kažejo kake naklonjenosti uresničevanju manjšinskih pravic. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 177 F A X 0 481 536 978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 3 65 473 FAX 040 775 419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA ITALIJA IN SLOVENIJA 80.000 LIR, INOZEMSTVO 120.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 150.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN 10647493 CENA OGLASOV PO DOGOVORU GOTEBORG / EVROPSKI VRH Z BUSHEM NOVE NALOGE EVROPSKE UNIJE BREDA SUSIC Vrh voditeljev evropske petnajsterice, ki je 15. in 16. junija potekal v drugem največjem švedskem mestu Goteborgu, bo mnogim ostala še dolgo v spominu. Najmočnejši vtis so na javno mnenje naredili nasilni izgredi manifestantov proti globalizaciji, s katerimi so opu-stošili mestno središče in s kamenjem obmetavali policaje. Ti so reagirali tudi s streljanjem, končni obračun šokantnih prizorov pa je bil 600 aretacij, o-krog 50 ranjenih oseb in splošno ogorčenje ter zaskrbljenost tako nad nasilnostjo manifestantov kot nad reakcijo organizatorjev. Vrh pa je s političnega vidika prinesel veliko pomembnih novosti. V prvi vrsti gre za potrditev širitvenega procesa Evropske unije, ki si je prvič uradno zastavila tudi časovne termine za sprejem najbolj pripravljenih članic kandidatk. Veliko težo ima odločitev, da bo Unija storila vse, kar je potrebno, zato da bo sama pripravljena na sprejem novih članic že do konca leta 2002, čeprav je odgovornost za uresničitev cilja petnajsterica v veliki meri pripisala kandidatkam samim. Napredek v širitvenem procesu bo torej odvisen od nadaljevanja intenzivnih priprav prosilk za članstvo. Na zadnjem rednem polletnem zasedanju decembra lani v Nici se vrh v sklepih ni izrazil o tem, kdaj naj bi se pristopna pogajanja končala, izrazil je zgolj upanje o sodelovanju prvih novih članic na prihodnjih evropskih volitvah leta 2004. V Goteborgu pa so datum zapisali črno na belem v zaključni dokument. Drugi pomemben dosežek vrha v Goteborgu pa je potrditev EU, da ostaja zavezana Kiotskim odločitvam o emisijah nevarnih plinov, ki povzročajo velike klimatske spremembe. Dan pred vrhom EU so se evropski voditelji - predsedujoči Persson, predsednik Evropske komisije Prodi in evropski "minister" za zunanjo in varnostno politiko Solana - srečali z ameriškim predsednikom Bushem, ki je prispel na svojo prvo evropsko turnejo. Goteborg je bila tretja postaja turneje, po obisku v Španiji in po vrhunskem za- sedanju zveze NATO v Bruslju. Pot ga je nato s švedske vodila še na Poljsko, turnejo pa je v soboto, kot znano, sklenil v Sloveniji, kjer seje srečal z ruskim kolegom Putinom. Prvi vrh EU in ZDA po zamenjavi ameriške administracije ni prinesel zbli-žanj pogledov na mednarodni protokol o zmanjševanju emisij nevarnih plinov, saj je Bush ostal pri svojih odločitvah o zavrnitvi Kiotskega protokola. Voditelji Evropske unije pa so potrdili odločenost izpolniti zaveze, ki jih ta predvideva. Tako bo Evropska komisija do konca letošnjega leta pripravila predlog za ratifikacijo protokola. Čeprav je Kiotski protokol le aspirin za planet, ki v resnici boleha za pljučnico, je vendarle pozitiven začetek prizadevanj za izboljšanje zdravstvenega stanja Zemlje. Čeprav se ga ne zaveda, je to morda prvi majhen, a pomemben rezultat, ki ga je doseglo ravno prej omenjeno sporno gibanje proti globalizaciji. Svetovni politični voditelji se bodo tudi na julijskem vrhu v Genovi pogovarjali o perečih temah, na katere opozarjajo ne samo zloglasno "ljudstvo iz Seattla", pač pa tudi drugi (v Genovi bodo na primer 2 tedna pred vrhom G8 protestirali mladi katoličani iz vse Italije): o revščini, razlikah med Jugom in Severom, črtanju dolga manj razvitih držav itd. 5 1. STRANI EVROPA JUTRI Poleg tega pa se zavzema za Listino osnovnih pravic, prav tako pa tudi za neko novo ovrednotenje evropskega parlamenta, ministrski svet pa naj bi zamenjala evropska zbornica držav. V pariškem dnevniku Le Monde smo lahko prejšnje dni brali veliko tehtnih člankov o Evropski uniji in njenem današnjem razvoju. Francoski ekonomist Jean Matouk je v daljšem razmišljanju o evropski dr- žavi oz. narodu med drugim zapisal: "Koliko velja Evropska unija v sedanjih oblikah? Samo neko stalno evropsko izvršno telo, ki ga nadzira parlament z močno demokratično podlago, lahko da to Evropi ter ji vtisne svojo vizijo trajnega razvoja". Isti avtor se po širšem razmišljanju ob političnem razvoju Evrope spominja na besede, ki jih je pred več kot sto leti napisal filozof Ernest Renan. Ta namreč ob mislih na nekdanje narode-države pripominja, da "ti narodi niso večni, nastali so in bodo propadli. Evropska konfederacija jih bo nadomestila". Zgodovina bo pokazala, kaj bo iz vsega tega nastalo. Kar zadeva širitev Evropske unije, je sam njen predsednik Prodi v Goteborgu odločno potrdil čim hitrejšo širitev na vzhod. Sam je bil nedavno v Sloveniji, kjer je med drugim dejal, da je sicer Slovenija že v Evropi. Tudi novi italijanski predsednik vlade Berlusconi je slovenskemu kolegu Drnovšku zagotovil, da Italija ne bo več pogojevala vstopa Slovenije v Evropsko unijo. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE NIKAR SE VEC OROŽJA Nikar še več orožja bi moralo postati geslo vseh ljudi dobre volje. Nikar še več orožja, kajti orožje ne prinaša miru. Orožje je orožje, kliče le vojno in je nasprotje vsakršnemu sporazumevanju med ljudmi. Te in podobne misli hi morale tako rekoč nujno stopiti v vse nas, ko je ponovno vse več govora o tako zvanem vesoljskem ščitu. Vesoljski ščit je raketni sistem postavljen v satelitsko krožnico nad zemljo, od koder je mogoče prestreči napadalne rakete in jih uničiti. Gre za novo uradno oborožitveno zamisel, ki namerava umestiti raketne konice v vesoljski prostor. Toda, in v tem je past, vesoljski ščit želi hiti obrambne narave. In ko rečemo obrambne narave, se nam prične dozdevati, da je takšno orožje blago in milo, da nikomur ne more storiti nič žalega, le ščiti nas pred morebitnimi sovražniki, ne vemo še sicer pred katerimi, vendar se bodo prav gotovo čez noč pojavili. V tem času, ko bi bilo mogoče z obstoječim jedrskim in kemičnim orožjem kar nekajkrat uničiti vsakršno življenje na zemlji. V času, ko hi lahko po težkih izkušnjah minulega stoletja začrtali povsem drugačne, na vsak način miroljubne smernice, se zdi zamisel vesoljskega ščita do skrajnosti osupljiva. Kot bi hoteli nekateri na-daljeva ti logiko ravnotežja strahu, po ka teri je mir možen samo tedaj, kadar se vsi drug drugega primerno bojimo, strah v kosti pa požene le orožje, torej dobesedna grožnja. Kot bi torej ho- teli nadaljevati logiko o sovražniku, ki nam streže po življenju in naj hi ga človek potreboval, sicer sam ni zdrav in mu nekaj manjka. Kot bi kar naprej dokazovali, da v bistvu potrebujemo razlog za lastno sovraštvo in zato tudi zunanjega sovražnika, v svoji bližini ali pa na tisoče kilometrov daleč. Tudi če bomo do zob oboroženi in neštetokrat vojaško zavarovani, še ne bomo varni. Še bolj se bomo hali za lastno varnost in še manj bomo zaupali tako zvanim sovražnikom. Po tej poti ne bo človeštvo prišlo nikamor, človečnost se ne bo poglabljala, mir ne bo nikdar trden. Zato je pravzaprav nenavadno, da se dviga tako malo glasov za smer, ki je nesmiselnemu oboroževanju popolnoma nasprotna, da je namreč tako slabo slišati glasove za vzpostavljanje resnično lepših in plodnejših odnosov med vsemi ljudmi in da so vzgibi človečnosti tako sramežljivi in plahi. Ne nazadnje nov čas odkriva povsem nove naloge, saj se svet vse bolj kaže kot prepad med bogatimi in revnimi ter kar kliče po edinem smiselnem orožju vseh časov, to pa je resnična solidarnost in iskren boj zoper revščino, lakoto, pomanjkanje in vsakovrstno odpravljivo trpljenje. Novi čas nam to prelepo smer naravnost ponuja in zato bi bilo še kako prav, da hi se vsi skupaj v novem tisočletju odločno izognili hladnemu objemu morebitne nove hladne vojne. AKTUALNO INTERVJU / MARKO SOSIČ SVETAL POGLEČTv PRETEKLOST IN PRIHODNOST Tudi v letošnjem letu je mimo vseh čeri pod jasnim, včasih malce oblačnim nebom ravnatelj in umetniški vodja - režiser in pisec občutenih literarnih del - Marko Sosič z dragocenimi sodelavci varno pripeljal v pristan sezono 2000/2001 Slovenskega stalnega gledališča, ki bo zaradi nekaterih zelo učinkovitih postavitev zapustila trajen pečat v zgodovini zamejskega gledališča. Igralci in tehniki so odšli na zaslužene - nekateri delovne - počitnice, ker se je zanje kot v vseh italijanskih gledališčih prekinila letna pogodba, ki bo spet stekla v jeseni. Uprava in vodstvo gledališča pa imata v tem času veliko dela pri načrtovanju naslednje sezone. Tako smo med enim in drugim delovnim potovanjem ujeli ravnatelja Marka Sosiča za pogovor o pravkar minuli sezoni; nanj je rad pristal in se mu zato iskreno zahvaljujemo. IVA KORŠIČ Minula sezona je prinesla marsikatero novost; med drugim je v njej SSG odprlo vrata italijanskim gledalcem z uvedbo abonmaja Ts simultanim prevajanjem oz. s podnapisi. Kako je gledališče premostilo tehnične težave v zvezi s tem in kakšen je bil odziv italijanske publike? Dve mandatni dobi lllyjeve občinske uprave sta ustvarili v Trstu neko ozračje srednjeevropskega, pa tudi kozmopolitskega mesta. Politična težnja je stremela po tem, da bi postal Trst živo, moderno mesto. Zato je bilo laže z našo zamislijo vključiti se v ta tok dogajanj, kot bi se lahko, recimo, pred petnajstimi leti. Ob podpori upravnega sveta SSG smo se lotili odpiranja italijanskemu delu prebivalstva. Tehnična izpeljava prevajanja je bila zaupana podjetju Underlight, ki jo je izvedlo zelo natančno. Prevodi so seveda zahtevali veliko organizacijskega in trdega dela. Velik zalogaj je bil to, a vesel sem, da smo ga uspešno opravili in da bomo z delom še nadaljevali. Kaj pa so slovenski gledalci menili o tem? Poleg pozitivnih so padle tudi kri-t'cne pripombe, češ da v italijanskem teatru ne bomo nikoli videli slovenskega podnapisa, ali kaka bolj pikra opomba, da se prodajamo. Vendar menim, da je bil ta podvig nujen za vzpostavitev tesnejšega stika z italijanskim življem. Vsa sezona je bila zasnovana v tem smislu. Prva predstava, Krvava svatba, je nekako podprla to odločitev in spregovorila z univerzal-nejšo govorico, ki ne sloni na samem jeziku, in zaradi tega je bil izbran režiser Damir Zlatar Frey s svojsko poetiko. Odziv mesta je bil izreden. Predstava sama velja za eno boljših produkcij letošnje sezone v deželnem merilu. Bo zaradi tega zaživela na odru tudi prihodnje leto? Prihodnjo sezono bo seveda še na programu. Prav v teh dneh se trudim, da ji zastavim pot gostovanj po Italiji. Le-ta bo možno izvesti prav zaradi vezi, ki so se stkale z ravnatelji italijanskih gledališč. Ti so se v minuli sezoni odzvali na moje povabilo, ko sem predlagal, naj se ena izmed rednih sej Združenja italijanskih stalnih gledališč organizira v našem gledališču. Presenečen sem bil, ko sem dobil pritrdilen odgovor predsednika Združenja, direktorja Piccolo teatro di Milano. Seja je bila res pri nas, od 13 ravnateljev jih je bilo prisotnih 11; torej velika večina. S svojo prisotnostjo so pokazali veliko pozornost do našega' dela, za kar sem bil zelo zadovoljen. Takrat so si tudi ogledali predstavo Krvava svatba, ki je bila odigrana izrecno zanje. Navdušila jih je in izrazili so željo, da bi SSG prišlo k njim v goste. Če bo šlo po sreči, bo SSG prvič v svoji zgodovini gostovalo v sklopu italijanskih stalnih gledališč. V letošnji sezoni je sicer že doživela veliko gostovanj po Italiji, tudi na raznih manjših ali večjih festivalih (Vicenza, Verona, Padova, Treviso), italijanska inačica otroške predstave Ti in jaz Mali me-do. Moram poudariti, daje pri teh gostovanjih treba pripisati veliko zaslugo organizacijski sposobnosti naše organizatorke, odgovorne za stike z javnostjo Valentine Repini, brez katere bj gotovo ne mogel izpeljati načrtovanih programov. Dejansko je ona moja Prva velika sodelavka; res smo imeli Pri izbiri osebe izjemno srečno roko in Prepričan sem, da čaka Valentino še dolga pot v našem teatru ali kje drugje. Kot sem prej omenil, pripravljam ob programiranju sezone pot predstavi Krvava svatba, ki bi morala živeti še celo leto 2002, da se bo uresničil zastavljeni načrt. Poleg formalnega stika na zgoraj omenjeni seji, je bilo treba poglobiti vezi z osebnim obiskom k vsakemu zainteresiranemu ravnatelju in iskati pravi pogoj, da se predstava dobro namesti. Obiskala naj bi Milan, Rim, l'Aquilo, Brescio, Mode-no, Prato, Bočen, ki je za prihodnje izrazil željo po slovenski predstavi oz. slovenskem tekstu, in še Palermo, če nam bo uspelo. Gostovanja bi se izvedla v sezoni teh gledališč, sicer izven abonmaja. Izmenjava s temi teatri ni možna, vendar obstajajo druge oblike sodelovanja, z drugačnimi poetikami, ki jih je mogoče zaslediti v nekaterih predstavah. In kako potekajo pogajanja? Obisk v Modeni me je npr. zelo ohrabril tudi glede drugačne zastavitve našega gledališča. S finančnimi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, in z majhnim številom osebja skušamo ohranjevati obliko slovenskega teatra, kot je v Sloveniji, s stalnim ansamblom. Tudi v bodoče lahko ansambel še tako deluje, vendar se da njegovo delovanje nekoliko preusmeriti in ustvarjati tudi v koprodukciji z Italijani, ki so pripravljeni za to. Pri njih namreč odkrivam bogat svet s seveda drugačno gledališko estetiko, ki se pa ne more posplošiti in razširiti na vsa gledališča, ki delujejo v Italiji. Italijanski teater sloni nekoliko bolj na zvezdništvu, ki je pa že v zatonu. Manj je poglobljen in igralsko manj izrazit, bolj teatralen kot naš. So pa tudi razlike. In ravno v teh razlikah bi se dalo najti neki skupen jezik z našim gledališčem. Ko že govorimo o Krva vi svatbi, kakšne odmeve je imela ta predstava v Sloveniji? V Sloveniji ni bilo posebnega odziva nanjo, saj pravzaprav nismo imeli nobenega gostovanja; Cankarjev dom se je sicer zanimal zanjo, a do predstave ni še prišlo. Slovenski gledališki svet se je v zadnjih dveh letih pokazal nekoliko bolj hladen do Freye-vih predstav, ker je mogoče že dodobra spoznal oblike njegovega umetniškega jezika. Jaz pa sem ponosen, da je Frey sploh delal pri nas. Sodelovanje z njim je obrodilo tako predstavo, ki je bila zelo dobro vabilo za italijansko govoreče gledalce; ti se niso približali našemu gledališču s strogo izpeljano slovensko dramo, ampak z delom, ki je imelo neki drugačen izraz, skupen našemu mediteranskemu temperamentu. Odpiranje SSG proti italijanskemu svetu pomeni morda neko zaprtost Slovenije do našega gledališča? Ne, pri tem ne gre za zaprtost ali odprtost Slovenije do našega dela, to je pač naša odločitev in zdela se mi je nujna za pridobitev večje samozavesti našega teatra, ki živi in deluje v Italiji v slovenskem jeziku, in menim, da lahko predstavlja Slovenijo v Italiji. Kar se pa tiče Slovenije same, je njena evforija vstopanja v Evropo zabrisala marsi- kaj in razvrednotila tudi marsikateri plemeniti stik. Govorim seveda o neki uradni kulturni politiki, ki se, po mojem, morda premalo zaveda pomembnosti slovenskega človeka na tej strani meje. Ko mej ne bo več, bo veliko težje delovati tudi za nas; to je paradoks, vendar takrat bo obveljala samo visoka kakovost (kar je morebiti tudi prav). Slovenija bi sicer morala urediti tudi odnos do samega tržaškega Kulturnega doma, do stavbe, pri kateri bi bilo treba najprej pri nas juridično razrešiti vprašanje lastništva. Slovenija bi po mojem mnenju morala poiskati pot k tehtnejšim prispevkom za kritje stroškov pri dokončavanju obnove Kulturnega doma. Da se vrnemo k minuli sezoni, kako so jo spremljali slovenski gledalci? Se je krivulja števila abonentov zvišala? Letos sem bil zadovoljen s številom vpisov abonentov, ki jih je bilo kar 3.216,v primerjavi s sezono 1999/2000 se je zvečalo njihovo število za 20%, in tudi z obiskom gledalcev, ki jih je bilo 49.102.V gledališče je zahajala nova publika. Pri predstavah je sodelovalo veliko mladih, in to je seveda dobro vplivalo na nov dotok gledalcev. S tem v zvezi bi rada vedela, če bo morda v prihodnje pod okriljem SSG delovala gledališka šola ali kaj podobnega, da bi imelo naše gledališče spet na razpolago nekaj domačih igralskih moči. Gledalci bi tako začutili, da je to gledališče res njihovo. Upam, da bomo z januarjem začeli s šolo, v kateri naj bi se izoblikovali mladi igralci iz Tržaške in Goriške. Sicer pa mislim, da morajo gledalci občutiti gledališče za svoje zaradi avtentičnosti izpovedi, ne glede na to, od kod prihajajo igralci. Za teater je nedvomno koristno, da ima kadre iz svojih vrst, vendar se je veliko igralcev iz Slovenije še globlje navezalo na ta prostor in teater, kot se lahko naš človek, ki je rojen tu. Namen je seveda, da se odpre gledališka šola, ki naj ne sloni na popoldanskih "počitniških" uricah za ljubitelje, pač pa da bo kvalitetna in da bodo v njej vzklile nove gledališke moči. Res čudno je namreč dejstvo, da imamo še kar veliko ljubiteljskih igralcev, skoro nič pa profesionalcev. Pred leti je precej naših mladih sodelovalo z gledališčem; vodstvo je podprlo njihov študij v Ljubljani, a morda ne dovolj korenito, da bi se vse dobro izteklo. Sicer njihov uspeh ali neuspeh ni bil odvisen od vodstva teatra, ampak od Akademije. Nekateri so bili sprejeti, drugi ne, eni so obupali. Mislim, da bosta letos neki fant in dekle poizkusila srečo na AGRFT. Gledališče si pač prizadeva, da bi mladi, ki se želijo priključiti naši gledališki hiši, našli svoj prostor v njej. SSG potrebuje tudi veliko sodelavcev, ki jih trenutno ne more zaposliti, ker finance niso rožnate. Moram poudariti, da je velika zasluga predsednika upravnega sveta SSG Filiberta Benedetiča, če vsa ta leta sploh shajamo z danimi finančnimi sredstvi. Morda nam bo uspelo dobiti kaj več od dežele, ki je ob občini in pokrajini soustanovitelj teatra. Občina je letos bila bolj pozorna do nas zaradi podnapisov, ki so nam prinesli nekaj več sredstev. Kako bo pa v prihodnji sezoni? Bodo štiri premiere v domači produkciji kot letos? Čeprav bo javna predstavitev nove sezone šele v septembru, lahko že sedaj napovem, da pet premier ni mogoče več izvesti, saj ob vseh ponovitvah in gostovanjih naš številčno skromni ansambel tega ne zmore. V Sloveniji imajo gledališča v povprečju trideset igralcev, mi pa jih imamo le deset; tudi tehničnega osebja je pri njih več. Sicer pa gledalci ne bodo v ničemer prikrajšani. V letošnji sezoni smo imeli, tudi v Gorici, nekaj zelo dobrih gostovanj, med temi ljubljansko Dramo zJezom. Goriški gledalci so z veseljem sprejeli to ponudbo, saj je z njo SSG izkazalo pozornost do njih. Nekateri se med letom niso peljali v tržaški Kulturni dom na predstave, ki iz tehničnih vzrokov se niso mogle seliti v goriški dvorani. SSG bo goriškim abonentom v septembru ponudilo še dodatno, "poletno" predstavo, ki jo je obljubilo ob koncu letošnje sezone. Goriški abonenti so tudi zelo lepo sprejeli pobudo, ki jim je nudila brezplačen ogled komedije Tistega lepega dne v izvedbi Primorskega dramskega gledališča v novogoriškem gledališču. V zvezi s tem bi vas vprašala, zakaj ni tesnejših stikov med “sosednima ” hišama, SSG in PDG? Po svoje lahko odgovorim zelo pragmatično ali mogoče bolj komplek-j sno, osebno. Mislim, da sicer ni posebnih zaprek pri sodelovanju obeh teatrov. Tudi v prihodnji sezoni bomo so-! delovali s Primorskim dramskim gledališčem. Toda v določenem trenutku ; se je prisotnost PDG pojavila v samem | Trstu ob Gledališkem vrtiljaku in pri j tem je organizator le-tega obšel naš j teater in to seveda je nepošteno in neprofesionalno. PDG namreč pozna j pogoje, v katerih deluje naš teater. To | vdiranje v naš prostor ni etično. Morda i to name tako negativno vpliva, ker sem I živel v Novi Gorici, tam deloval in poznam gledališčnike. Jaz sem po naravi manj "zvit", sedaj počasi to postajam, vendar si tega ne štejem v čast; poklic te pač vodi v to smer, da lahko preživiš. Normalno pa je, da ima Gorica tesnejše vezi s PDG, z delovanjem te-i atra onstran meje. Za trenutek se povrniva nazaj v preteklo sezono. Kako je bilo z ostalimi predstavami abonmajske ponudbe? Poleg omenjene Krvave svatbe, ki ima svojo specifično pot in je bila dobro sprejeta, čeprav so jo nekateri o-predelili kot mutasto, kar je izzvene- lo kot podcenjujoč odnos do našega delovanja, smo letos imeli še druge uspešnice. Ena izmed teh je Devetsto, katere premiera, sicer slabo obiskana, je bila v Gorici, v Trstu smo imeli vrsto uspelih ponovitev v pododrju. Druga je bila nedvomno Matiček, ki je bil nagrajen z veliko nagrado ob Tednu slovenske drame in je bil izbran za tekmovalni del prihodnjega Borštnikovega srečanja, na katerem bo SSG nastopilo po štirih letih odsotnosti. Velik uspeh je imela tudi vrnitev Borisa Kobala. Treba je poudariti tudi sodelovanje SSG z gledali-; ščem Miela pri projektu Raz/seljeni z organizacijo literarnih večerov -Miela je pripravila večere filmov in okroglih miz. Celoletno skupno delovanje se je zaključilo s predstavo Ellis Island, h kateri se je priključilo tudi gledališče La Contrada, ki jo bodo morda goriški gledalci videli prihodnje leto. Ta predstava je zaključila temo odpiranja našega gledališča italijanskemu obzorju tudi v družbi z drugim gledališkim in življenjskim tkivom mesta z zavestjo tega časa, ki ga sedaj živimo. Tema izseljeništva iz prejšnjega stoletja je še zmeraj žgoče aktualna in tudi Gorica ve marsikaj povedati o tem, saj je v središču novodobnega vala emigracije. Kaj bi nam lahko še povedali za naprej? So na obzorju kaki premiki v gledališkem ansamblu? Lahko že sedaj povem, da bodo v prihodnjih uprizoritvah prisotni vidni slovenski in tuji režiserji kot sooblikovalci naše sezone. Poleg gledališke bi zelo rad, da bi stekla še koncertna sezona, da bi se razvila razstavna dejavnost v sodelovanju z likovniki iz Trsta, da bi bila bogata, kakor je na Goriškem; Trst je skoraj nima oz. zelo malo. Mislim, da je Kulturni dom primeren tudi za to. Rad bi, da bi se začela prej omenjena gledališka šola na visoki profesionalni ravni. Lepo bi bilo imeti tudi bralno gledališče, ki bi ! omogočilo spoznati neuprizorjene dramske tekste, literarne večere, sre-; Čanja z avtorji itd. I 1 STRAN 16 3 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 4 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 KRISTJANI IIM DRUŽBA S V E T O P I I S E M S K A RAZMIŠLJANJA lili! E E bniun V L ITU R G I C N E M LETU C ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDEL/O ZA NEDEL/O VILJEM ŽERJAL ROJSTVO JANEZA KRSTNIKA, SRCE JEZUSOVO (22.6.), SRCE MARIJINO (23.6.) “Gospod meje poklical v materinem telesu... moja usta je naredil kakor oster meč. ” (Iz 49, 1.2) “Ti si me stkal v materinem telesu. ” (Ps 139, 13) “Odrešenika Jezusa... je... Janez s krstom pokore napovedoval. ” (Apd 13, 23- 24) “Janez je njegovo ime. ” (Lk 1, 63) Leta 1947 so v Qumranu ob Jordanu našli zakopane v pesku ali tudi sicer dobro ohranjene knjige/zvitke spisov SZ. Judje, ki so sveto varovali in prepisovali božjo besedo, so bili te dragocenosti poskrili po amforah in drugih posodah po votlinah ob Mrtvem morju. Poskrbeli so, da niso prišle v roke zlasti ne Rimljanov v ju-dovsko-rimski vojni (66-70 po Kr.), ki se je zaključila s klanjem Judov. Zgodovinar Jožef Flavij piše, da so podivjani rimski vojaki križali ujete Jude tudi na mestno obzidje, ko jim je zmanjkalo lesa za križe. Svoje barbarsko delo so končevali z meči in bodali (Starož.). Ker je bilo v Qumranu cvetoče meniško-puščavniško življenje (že 150 pr. Kr.), so tamkajšnji menihi dobro poznali okolico, da so jo imeli za primerno skrivališče svetih knjig. Domneva se, da je v Qumranu živela skupina Esenov. Eseni so se strogo držali postave. To se spozna tudi po ostrih besedah Janeza Krstnika, ki se jih je baje naužil med temi menihi SZ, ko je prebival v puščavi: pripravljal se je na svoje preroško poslanstvo. Toda že Izaija in Jeremija, a sorazmerno vsak prerok čuti težo preroške službe. Saj mora grajati nevero ljudi, ki so se vdali grehu, t.j. odpadu od živega Boga. Jeremija (na sliki) gori za Boga, a obenem doživlja hude notranje boje in stiske. Takole govori: "Zapeljal si me, Gospod, in dal sem se zapeljati. Premočan si bil zame in si zmagal. Ves dan sem v posmeh, vsi se norčujejo iz mene. Kadarkoli govorim, moram vpiti: 'Nasilje in zatiranje!' moram klicati. Zares, Gospodova beseda mi je ves dan v sramotenje in zasmeh. Če rečem: 'Ne bom ga več omenjal ne več govoril v njegovem imenu', je v mojem srcu kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh. Trudim se, da bi ga ugasil, pa ne morem... A Gospod je z menoj kakor strahovit junak" (Jer 20, 7-9.11). Tudi prerok Jona se skuša umakniti poslanstvu: boji se, zato se skrije, zaspi zaradi malodušnosti, beži od Boga (Jon 1,1-5). O Janezu Krstniku menijo nekateri, daje bil preoster, nemoderen, čeprav naj bi bil Jezus bolj strupen. A, če le preberemo, še bolje, če premišljujemo Matejevo 23. pogl., tedaj vidimo Jezusovo neizprosno besedno bičanje farizejev in njihove izprijenosti. V njej so pobesneli proti njemu: obsodili so ga na smrt. Nič manj se niso znesli nad največjim prerokom SZ, nad Janezom, ki mu že ime govori: "Bog je milostljiv". Zaradi stvarnosti si prikličemo v spomin nastop tega preroka za čistost vere v Boga, ki zahteva življenje po veri ali vsaj priznanje svoje grešnosti ter trden sklep za poboljšanje. Janez je namreč ostro grajal propalost kralja Heroda Antipe. Herod je bil sin Heroda Velikega. Vladal je od 4. pr. Kr. do 39. po Kr. v Galileji in Pereji. Njegova nečakinja Herodiada ni bila žena njegovega brata Filipa (Mr 6, 17), marveč njegovega polbrata Heroda Filipa. Ta je povečini živel v Rimu. Iz tega zakona je imela hčerko, Salomo, ki pa se je pozneje poročila s Filipom. Herod Antipa je zavrgel svojo prvo ženo, ki je bila hčerka sosednjega arabskega kralja Areta (gl 2 Kor 11, 32) zato, da bi poročil svojo svakinjo, ki je bila obenem njegova nečakinja, t.j. Herodiado. Zaradi tega se je zapletel v vojno, ki pa se mu ni posrečila, kar so farizejsko-judov-ski krogi imeli za božjo kazen za njegov zločin proti zaprtemu Janezu (NT UW 1971, 151-JF1, Starož. 18, 5). Krvoskrunstvo, razuzdanost, ponočevanja, pojedine in popivanja, umori: vse to ni moglo neopazno mimo javnosti. Tudi Elija je podobno preganjala Jezabela s kraljem Ahabom, a se prerok ni uklonil (1 Kr 16,29 nss) Janez ni mogel molčati, rabil je tudi trdo govorico: "Gadja za lega!" že nasproti množici (Lk 3, 7). A je postalo nevarno, ko je spregovoril proti takim vladajočim, kot so bili Herod in njegovi. Celo Jezus imenuje Heroda "lisjak" (Lk 13, 32). Herodu je Janez zabrusil v obraz: "Ne smeš imeti bratove žene!" (Mr 6,18). To ga je stalo glavo. Sam Jezus imenuje Janeza največjega od teh, ki so se rodili iz žena (Mt 1,2-6). Janezova veličina je v tem, da je pričeval o luči, da bi po njem vsi prejeli vero. Ni bil on luč, ampak pri čeval naj bi o luči. Glagol pričevati pa pomeni za Janeza isto kot dati življenje, preliti kri za luč, za Jezusa, za Boga (Jn 1, 6-8). Oče Zaharija je v Svetem Duhu zapel ob rojstvu sina Janeza: "In ti, dete, se boš imenoval prerok Najvišjega... po prisrčnem usmiljenju našega Boga" (to pomeni v hebrejščini ime Janez Lk 1, 76.78) Vsi preroki SZ so kazali na Janeza, on pa je vsem preroškim in vernim ženam ter možem pokazal, jih usmeril v Jezusovo srce, ki je krvava priča Očetove skrivnostne ljubezni. Vsi verni, še posebej starši, naj bi tudi ob čudovitem srcu Matere Božje in Janeza Krstnika (Lk 1, 50- 54) pričevali o luči, o ljubezni, o življenju, o prisrčnem usmiljenju našega Boga. FURLANSKI PATER LUIGI SCROSOPPI SVETNIK TO JE PRAZNIK SVETOSTI JURIJ PALJK V nedeljo, 10. junija, so po vsej Furlaniji opoldan zvonovi vseh cerkva dolgo in slavnostno zvonili in tako na najlepši možen način oznanili vsej krajevni Cerkvi in drugim ljudem, da je sveti oče Janez Pavel II. na Trgu sv. Petra v Rimu med jutranjo slovesnostjo povzdignil na čast oltarja patra Lui-gija Scrosoppija, furlanskega patra, ki je svoje življenje v celoti posvetil najbolj potrebnim in najbolj šibkim. Tri tisoč vernikov iz goriške, videmske in pordenonske škofije je odšlo v Rim, da bi prisostvovali imenovanju patra Lui-gija Scrosoppija za svetega in se na Trgu sv. Petra v Rimu veselili, da imajo tudi Furlani sedaj novega svetnika, ki je bil zares živa priča svetosti že v času življenja. Prav to svetost in življenje po načelih evangelija so izpostavljali vsi, ki so spregovorili o patru Scrosop-piju. Furlanska krajevna Cerkev je odšla v Rim že dva dni pred slovesnostjo na Trgu sv. Petra, saj so imeli tudi verniki goriške nadškofije v Vatikanu že v soboto, 9. t.m., možnost prisostvovati lepi slovesni akademiji v čast Luigija Scrosoppija v veliki dvorani Pavla VI., v t.i. dvorani Nervi. Vernike so v Rim spremljali videmski, gori-ški in pordenonski škofje in skupaj so v lepi vatikanski dvorani spremljali Praznik božje Previdnosti, kot so poimenova- li slovesno akademijo, med katero so zavrteli tudi film o patru Scrosoppiju z naslovom Oče, ki so ga pripravili na deželnem sedežu RAI v Trstu. Med slovesnostjo je nastopila tudi godba iz Orzana, ki jo je vodil Nevio Lestuzzi. "To je pravi praznik svetosti!" je vzkliknil sveti oče Janez Pavel II., ko je dan kasneje pred množico vernikov z vsega sveta proglasil pet novih blaženih in med temi tudi patra Luigija Scrosoppija za svetnika. Luigi Scrosoppi se je rodil v izjemno revni družini 4. avgusta 1804 v Furlaniji, ki je bila v času njegovega rojstva izjemno revna pokrajina. Tam so takrat razsajale razne epidemije in seveda veliko pomanjkanje, lakota in revščina. Ko je Luigi Scrosoppi postal v takih okoliščinah duhovnik, se je sklenil v celoti posvečati najbolj revnim, najbolj potrebnim in seje zato posvetil varovanju zavrženih in odrinjenih, od vseh zapuščenih mladih deklet, katerim je gmotno in moralno pomagal. Ustanovil je posebne zavode in skupnosti, v katerih so se ta dekleta učila brati in pisati, a tudi opravljati gospodinjska dela, šivati in vezenja, ki je bilo v tistih časih izjemno cenjeno. Prav sredi teh deklet je nastala redovniška skupnost Sestre božje Previdnosti, ki je še danes zelo dejavna in pomaga najbolj potrebnim povsod po svetu. Po zgledu svetega Filip-pa Nerija se je tudi novi furlanski svetnik Luigi Scrosoppi v celoti posvetil duhovnemu poglabljanju krščanske vere in služenju najrevnejšim. Umrl je 3. aprila leta 1884. Kot je znano, je potreben vsaj en čudež, da se lahko kdo razglasi v Cerkvi za blaženega. Tudi v imenu patra Luigija Scrosoppija se je že dogodilo več čudežnih in za sodobno medicinsko znanost nerazložljivih ozdravljenj. Tako je v nedeljo, 10. t.m., med verniki, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra, da bi prisostvovali papeževi j razglasitvi novih blaženih, stal tudi Peter Changu Shitima iz Južne Afrike, ki pripisuje svoje ozdravljenje od okužbe s smrtonosnim virusom HIV in bolezni za AIDS-om prav novemu svetniku Scrosoppiju. Sicer pa je sveti oče Janez Pavel II. to nedeljo proglasil pet novih blaženih, med temi je vsekakor veliko zanimanje vladalo tudi za prvo novo arabsko blaženo v modernem času, ki ji je bilo ime Rafqa Coboq Ar-Rayes in je v nedeljo v Rim privabila več kot deset tisoč vernikov, ki so molili in prepevali v arabskem jeziku. Poleg arabske blažene in Furlana Scrosoppija je sveti oče povzdignil na čast oltarja še tri italijanske predstavnike Cerkve, to so: Teresa Eustochio Ver-zeri, Agostino Roscelli in Bernardo da Corleone. Bernard iz Corleona je bil velik svetnik, ki se je rodil kot Filippo 6. februarja 1605 in je živel precej divje življenje, saj je imel več dvobojev, v katerih je tudi hudo ranil nekega svojega nasprotnika, preden je postal redovnik, svetniško živel in umrl v Palermu 12. januarja 1667. Agostino Roscelli se je rodil v Liguriji, v kraju Bargone pri mestecu Casarza Ligure 27. julija leta 1818. Postal je duhovnik in znamenit spovednik. Svoje delo je posvetil obrtnikom in še posebej vsem delavkam, ki so takrat delale v obrtnih delavnicah. Leta 1876 je ustanovil red Sester Brezmadežne Marije, umrl je 22. oktobra leta 1902 kot svet človek. Teresa Eustochio je bila po rodu iz Bergama, kjer je živela na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, ko se je popolnoma posvetila težavam vseh tistih mladih, ki so ostali zapuščeni na cesti. Bila je tudi ustanoviteljica reda Hčere svetega srca Jezusovega. Rafqa Coboq Ar-Rayes seje rodila v Libanonu v kraju Him-laya leta 1832. Sveti oče se je je med homilijo spomnil kot žive priče "ljubezni do Boga in bratov", zanjo pa je v Rim prišel tudi sam maronitski patriarh Sfier, da bi tudi sam prisostvoval molitvi zanjo, ki je med letoma 1885 in 1914, ko : je umrla, strašno trpela za hudo boleznijo, a je vse trpljenje lepo in svetniško prenašala. Tudi zato je sveti oče med angelskim češčenjem dejal, da kristjani ne smemo pozabiti, "kako je vsakdanje pričevanje in vsakdanje krščansko življenje tako veliko sredstvo evange-lizacije, da zanj ni nobene prave primerjave!" Za kroniko povejmo še to, da je sveti oče Janez Pavel II. v skoraj triindvajsetih letih, odkar je na čelu Cerkve, imenoval 1220 novih blaženih, in to na 124 bogoslužnih slovesnostih. Prav tako je imenoval 451 svetnic in svetnikov, in to na 42 slovesnostih. Seveda je bil sveti oče zaradi tega ravnanja deležen velikih kritik tudi znotraj same Cerkve, a sam pravilno vztraja na tem, daje le lepo krščansko življenje največja in tudi edina oblika oznanjanja evangelija in Resnice. In kdo lahko bolje današnjemu razdrobljenemu sodobnemu človeku spregovori o krščanskem načinu življenja, če ne prav sveti ljudje, tisti, ki so pričevali Kristusov nauk s svojim življenjem in plemenitimi dejanji? Med njimi je od sedaj naprej tudi Furlan, pater Luigi Scrosoppi, in od predlanskega leta tudi prvi slovenski blaženi škof Anton Martin Slomšek, kar kaže tudi na to, da je sedanji veliki papež izredno pozoren tudi na maloštevilne narode, kakršna sta furlanski in naš slovenski. NOVA KNJIGA PRI ZALOŽBI BRANKO POT IZ PEKLA MAMIL Zasebna založba Branko v Novi Gorici, ki izdaja predvsem knjige s področja domoznanstva, je predstavila novo delo z aktualno vsebino. Gre za knjigo 35-letnega Tomaža Goloba iz Šmartnega v Goriških Brdih z naslovom Ponovno rojen in s podnaslovom Pot iz pekla mamil. V njej opisuje svoje življenje polno težav, napak in preizkušenj, ko je kot trinajstletni fant začel uživati alkohol, nato pa postopno tudi mamila. V sebi je imel še toliko volje in samozavesti, da se je odločil za zdravljenje, in sicer v terapevtski skupnosti Srečanje, ki jo je leta 1963 ustanovil duhovnih Pietro Gelmini, bolj znan pod imenom Don Pierino. V Novi Gorici je taka skupnost Srečanje začela delovati v januarju 1995. Tomaž Golob je pet let svojega življenja prebil v terapevtskih skupnostih duhovnika Gelminija, bodisi na Kostanjevici v Novi Gorici kot tudi v raznih krajih v Italiji. Tri leta se je zdravil, potem pa se je zaobljubil duhovniku Gel-miniju, da bo kot izraz trajne hvaležnosti za vse, kar mu je nudil med zdravljenjem in pri iskanju vsebine in smisla življenja, postal njegov sodelavec pri zdravljenju uživalcev mamil. Tako kot ozdravljeni uživalec mamil že dve leti pomaga pri delovanju raznih terapevtskih skupnosti. Trenutno prebiva in dela v skupnosti Srečanje v kraju Teracine pri Neaplju. Tomaž Golob je ob predstavitvi j knjige v Novi Gorici v sredo, 13. t.m., udeležencem pripovedoval podrobnosti o svojem življenju, ko je ob uživanju mamil spoznaval nesmisel takega življenja in je že razmišljal o samomoru. Potem pa je z močjo lastne volje in s pomočjo terapevtske skupnosti, ki jo je ustanovil duhovnik Gelmini, krenil na novo pot, ki mu je omogočila zdravljenje in ozdravitev. V knjigi, ki je ena redkih s tako vsebino, ki je doslej izšla v Sloveniji, sta poleg izpovedi Tomaža Goloba iz Šmartnega v Brdih objavljena tudi življenjepis Pietra Gelminija ter prikaz in razvoj terapevtske skupnosti Srečanje, ki jo je on ustanovil in je sedaj razširjena v Italiji, Sloveniji in v drugih evropskih državah, pa tudi po ostalih celinah. M. ROMANJE BOLNIKOV NA BREZJE V soboto, 23. t.m., bo na Brezjah vsakoletno, že tradicionalno romanje bolnikov, starejših in invalidov k brezjanski Materi Božji. Letošnje romanje bo vodil ljubljanski pomožni škof msgr. Andrej Glavan, navzoči pa bodo tudi drugi slovenski pomožni škofje, s katerimi bo so-maševalo veliko slovenskih duhovnikov. Romanje invalidov, bolnikov in starejših k brezjanski Materi Božji je izjemno dobro obiskano, saj se na Brezjah navadno zbere več kot deset tisoč romarjev. Kot je znano, organizira romanje vsako leto, letos bo romanje že 33. po vrsti, mladinska revija Ognjišče. Udeležujejo se ga tudi verniki iz naših krajev, še posebej bolniki in invalidi, za katere je na Brezjah zgledno posrbljeno, saj Ognjišče pripravi izjemno število mladih, ki na romanju pomagajo bolnikom in invaldom. Z ŽALNE SEJE POZDRAV MSGR. DR. KAZIMIRJU HUMARJU Tiho se je poslovil od nas steber slovenstva in vodilni duhovnik povojne dobe na Goriškem: Kazimir Humar. Ga ni Slovenca na Goriškem, da bi ga ne poznal, da bi ne sledil desetletja njegovi tiskani besedi v/ Katoliškem glasu in Mohorjevih knjigah in da bi ne črpal iz njegovega znanja. Humarjevo mišljenje je bilo jasno in načelno. Saj ni čuda, izpopolnil si je znanje v središču krščastva in na tem je gradil svoje življenjsko poslanstvo od vojnih časov, ko so bili marsikateri duhovi zbegani, do zavezniške uprave, ko smo go riški in tržaški Slovenci, ločeni od matične države v svobodnem okolju izpričevali vrednote, ki jih je onstran meje zatiral novonastali sistem, tuj slovenski duši in kulturi. Dr. Humar je videl edino možnost obstoja naše manjšinske skupnsti v organiziranem udejstvovanju. Bil je pobudnik in duša mnogim društvom, znal se je prilagoditi okoliščinam, uspešno voditi - če je bilo treba, ali pa uspešno sodelovati pri naših kulturnih, cerkvenih in šolskih organizacijah ter v javnem življenju. Dr. Humarja sem spoznal v gimnazijskih letih za časa druge svetovne vojne. Mladim študentom nam je bil duhovni vodja, profesor, organizator, svetovalec. Njegovo stanovanje na Corte S. Ilario 7 je bilo vedno vsem dostopno, preprostim in učenim, mladim in odraslim, revežem, beguncem in seveda pri-morski duhovščini. Četudi smo imeli razgibano skupnost, nas ni bilo veliko, zato ni bil zadovoljen, ko smo nekateri odšli v novi svet. Onstran meje nam niso bili naklonjeni, saj nismo želeli njihove finančne podpore. V mestu pa ni bilo veliko zanimanja za manjšinsko vprašanje. V takšnem okolju je dr. Humar jasno videl nujnost primernega kulturnega središča: Katoliški dom. Tudi v tem je bil gonilna sila. Nedvomno, brez finančne pomoči ameriških Slovencev do tega bi ne prišlo, vendar po njegovi zaslugi je prišlo do sodelovanja z novim svetom. Ko se poslavljamo od slovenskega duhovnika, ki je najgloblje oral na našem ozemlju, si obetamo in smo prepričani, da bo mlajši rod nadaljeval z njegovim življenjskim delom, ki ga je tako vzorno vodil dobrih 50 let. Svojcem, sobratom duhovnikom, in vsem, ki so s pokojnim sodelovali za obstoj slovenske manjšine in slovenske kulture na Goriškem, v imenu slovenskega veleposlaništva izrekam globoko sožalje v trdnem upanju svetlejše bodočnosti za Slovence na Goriškem. ,,c DR. KAREL BONUTTI, VELEPOSLANIK RS PRI SV. SEDEŽU SPOMIN NA NASE IZSELJENCE IN ZDOMCE NEDELJA SLOVENCEV PO SVETU TELOVO V VATIKANU Prvega julija letos se bo obhajala tako imenovana nedelja Slovencev po svetu, ko se bomo pri maši spomnili vseh ljudi, ki so tako ali drugače zapustili svojo rodno domovino in odšli v svet, kjer danes živijo z novimi družinami. Namen tega praznika je v tem, da bi se pri nedeljski maši spomnili vseh, ki so zaradi gospodarskih ali političnih razmer doma odšli v svet, daleč od doma, kjer je velika nevarnost, da se kot Slovenci izgubijo. Podatek, daje takoj po drugi svetovni vojni Slovenijo zapustilo več kot dvesto tisoč ljudi, je seveda že sam zase dovolj zgovoren, kot je naravnost neverjetna ocena, da danes zunaj meja slovenske države živi okrog pol milijona Slovencev, se pravi petina vsega naroda. "To je velika narodova rana," je zapisano v sporočilu Rafaelove družbe iz Ljubljane, ki zato nagovarja vse kristjane, naj bomo do slovenskih izseljencev strpni, dobrohotno razpoloženi in prijazni, saj izseljenec doživlja drugače domovino, kot pa jo tisti, ki je doma ostal. Velika nevarnost za izseljene slovenske ljudi je asimilacija, ki jo dobro poznamo tudi pri nas, pa čeprav smo zadnje čase priča vse večjemu zanimanju otrok izseljenih ljudi za domovino staršev, za slovenske korenine. Na tem področju lahko Cerkev naredi zelo veliko, tudi slovenska Cerkev. Zato bo nedelja Slovencev po svetu priložnost, da molimo za vse slovenske izseljence, se jih spomnimo, morda našim izseljenim sorodnikom pošljemo ! slovenski časnik, knjigo, pozdrave, jim pomagamo navezati stike s slovenskimi izseljenskimi duhovniki, jih povabimo na vseslovenska romanja ali kaj podobnega. : Predvsem pa je pomemb- no, da se izseljeni Slovenci ne počutijo tujce, ko se vrnejo v domovino, kije medtem postala drugačna, kot je bila, ko so jo zapustili. Zavedati se moramo namreč, da je vsak Slovenec po svetu dejansko naš ambasador, tudi zato je res lepo, da slovenska Cerkev zgledno j skrbi zanje. PRAZNIK SV. REŠNjEGA TELESA Žal se tudi krščanski prazniki spreminjajo, saj nekateri niso več zapovedani in se tako zgodi, da tudi verniki nanje vedno bolj pozabljamo, vpreženi v delo in vsakdanjik. Eden takih praznikov je Telovo, Corpus Domini, praznik Sv. Rešnjega Telesa, ki v Italiji ni več zapovedan praznik, in so bile zato pri nas procesije v nedeljo, po četrtku, 14. t.m., ko je bilo Telovo. Sv. oče je vseeno na praznik Sv. Rešnjega Telesa obhajal slovesno mašo na odprtem pred rimsko bazjliko sv. Janeza Lateranskega. Že po tradiciji je bila po maši tudi procesija od Late-rana do bazilike sv. Marije Snežne. Med homilijo seje sveti oče navezal na pomen Rešnjega Telesa: "Nadaljevati moramo po naši poti in vedno znova začeti pot pri Kristusu, se pravi pri Evharistiji... Hodimo torej naprej velikodušno in pogumno in pri tem iščimo občestvo sredi naših cerkvenih skupnosti. Na tej hoji za Kristusom se moramo z ljubeznijo in nesebičnostjo posvetiti vsem, še posebno tistim, ki nas najbolj potrebujejo!" POZIV K UDELEŽBI DRAGI SLOVENSKI ROMARJI V LURD! Bliža se čas, ko bomo 12. julija odpotovali z "modrim vlakom" v Lurd k Materi Božji, ki nas vsako leto tako pričakuje. Občutek pa imam, da Slovenci mislijo, da so s smrtjo msgr. Franca Močnika izgubili vodnika za to božjo pot, katero je on sam tako zelo ljubil. A ni tako! Slovenski romarji so vedno dobrodošli. Organizacija Unitalsi preskrbi vedno slovenskega vodiča in slovenskega duhovnika. Mesto msgr. Močnika je nadomestil gospod Karel Bolčina. On je sedaj naš duhovni asistent in vodja. Tako kot vidite, smo Slovenci preskrbljeni kot vedno. Mladi hudovnik g. Karel Bolčina nas bo letos prvič vodil kot duhovni vodja k Materi Božji v Lurd in prepričani smo, da se bo tudi on navezal kot njegov predhodnik na naše bolnike in na že tradicionalna romanja bolnikov v Lurd. Letos bomo imeli na romanju v Lurd kar šest prostovoljk slovenskih sester, ki bodo v pomoč tako pri organizaciji kot tudi v oporo našim dragim bolnikom. Prepričani smo, da nas bo msgr. ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 Franc Močnik spremljal z molitvijo in bo tudi v nebesih vesel našega romanja. Zato, dragi romarji, bolni in zdravi, ne zamujajte te priložnosti, ker naša Nebeška Mati nas čaka z odprtimi rokami, da se k njej zatečemo, potožimo vse svoje gorje in ji izročimo hvaležni tudi svoja velika in mala vsakodnevna veselja, a najvažnejše pa je, da si naberemo duhovnih moči za vsakdanje življenje. Vsakoletno romanje v Lurd k Materi Božji je bolnikom v u-teho in zdravim v oporo, vsem pa romanje v Lurd pomeni več kot le krajši izlet, saj med romanjem veliko molimo in smo tudi drugače deležni duhovne prenove. Za bolnike in za zdrave, spremljevalce bolnikov in vse udeležence romanja je gotovo doživetje, ko se v Lurdu zberemo v molitvi na kraju, kjer se je prikazala Mati Božja. Doslej smo slovenski 'romarji redno hodili na to romanje in je zato prav, da bo tako tudi letos. Romanje v Lurd bo od 12. do 18. julija. SLOVENSKE SESTRE IZ ORGANIZACIJE UNITALSI SVETNIK TEDNA BREZBRIŽNOST, KI ZBUJA STRAH 23. JUNIJ SILVESTER CUK I .^rr rArACm ■ JOŽEF CAFASSO, VODITELJ DUHOVNIKOV V Turinu, glavnem mestu italijanske pokrajine Piemont, so v 19. stoletju sijale tri svetle zvezde - tri izredne svetniške osebnosti: Jožef Cottolengo (17116-1842), ustanovitelj znamenite Male hiše božje Previdnosti, kjer se že nad 160 let iz dneva v dan dogajajo čudeži nesebične ljubezni do bližnjega; Janez Boško (1815-1888), ustanovitelj salezijanske družbe, ki se posveča plemenitemu delu vzgoje mladine, in današnji godovnjak Jožef Cafasso, voditelj duhovnikov in prijatelj jetnikov. Med duhovniki, ki jih je vodil, je bil tudi don Bosco, ki je rad povedal: "Njemu se imam zahvaliti za vse. Bil mi je oče in svetovavec, vodnik in pomočnik." Don Boško, ki je napisal prvi življenjepis Jožefa Cafassa, je tudi dejal: "Mislim, da je res težko najti med svetniki koga, ki bi v svoji osebi združeval toliko modrosti, izkušenj v človeških zadevah, velikodušnosti, duševne sile, treznosti, vneme za božjo čast in zveličanje duš, kakor nam izžareva iz duhovnika Cafassa." Bil je sin premožnih kmečkih staršev v kraju Castelnuovo d'Asti pri Turinu, kjer se je rodil 15. januarja 1811. Zaradi njegove male postave in grbavosti so ga sošolci nekaj časa zasmehovali, ko pa so spoznali njegovo izredno dobroto, so ga iskreno vzljubili. Leta 1833 je bil posvečen v duhovnika. Zdaj je uresničeval tisto, kar je govoril že kot bogoslovec:"Kdor postane duhovnik, se proda Gospodu, zato ga na tem svetu ne mika nič bolj kakor prizadevanje za večjo čast božjo in zveličanje duš." Iz teh besed je mogoče razumeti njegovo življenjsko geslo: “Postani svetnik, da prideš v nebesa in da pomagaš v nebesa tudi drugim." Po mašniškem posvečenju je odšel v Turin, da bi izpopolnil svoje bogoslovno znanje. Zavračal je mrzli janzenizem, ki je tedaj moril duhovno življenje marsikod po Evropi. Kot profesor moralke je oznanjal evangeljski nauk božjega usmiljenja in odpuščanja. V zavodu, kjer je deloval, si je prizadeval vzgojiti duhovnike, ki bodo imeli posluh za ljudi, med katerimi bodo kot Kristusovi poslanci delovali. Za najnevarnejšega sovražnika duhovnikov je imel to, kar je neposredno nasprotovalo duhu evangelija - duhu posvetnosti. Kot učitelj in duhovni voditelj je z velikim uspehom vzgojil cele generacije sposobnih duhovnikov v Piemontu. Svoje poučevanje je potrjeval z delovanjem. Vsak dan je prebil več ur v spovednici. Posebno skrb pa je posvečal jetnikom, zlasti na smrt obsojenim. Mnoge je spremljal na zadnji poti in zaradi tega so ga imenovali "duhovnik obešencev". S svojo izredno dobroto in ljubeznijo, prijaznostjo in dobrohotnostjo je dosegel, da so vsi pred smrtjo prejeli zakramente. Ko jih je videl umirati, je govoril:"Prepričan sem, da za take ljudi ni več nobenih vic." Vse njegovo življenje je bilo priprava na smrt, ki je bila zanj prehod v večno slavo. Vsak dan je molil molitev, ki jo je bil sam sestavil: "Gospod, moj Bog, še zdaj sprejmem vsako smrt tako, kakor bo tebi všeč, z vsem strahom, trpljenjem in bolečinami, s popolno vdanostjo in pripravljenostjo." Jožef Cafasso je umrl za pljučnico 23. junija 1860 v Turinu v petdesetem letu svojega življenja. Za blaženega ga je razglasil papež Pij XI. leta 1925, med svetnike pa ga je prištel njegov naslednik Pij XII. leta 1947. Častijo ga kot zavetnika jetnikov in jetnišnic pač zaradi tega, ker se je odlikoval v skrbi za jetnike. BLAGOR MEDVEDOM! DANIJEL DEVETAK Zdi se, da je varstvo družin, otrok, žensk in starejših nekaj pozabljenega, zaprašenega. Bolj "moderno" je se boriti za pravice živali ali dreves. Najhujše pa je občutiti splošno brezbrižnost, molk demokratičnih sistemov in medijev glede grozljivih krivic, ki se dogajajo kje daleč od nas, danes, leta 2001. Gre za tišino, ki zbuja strah. Vsi, tudi kristjani, vemo, da se dogajajo nečloveške družbene krivice. In molčimo križem rok. Pomislimo npr. na Kitajsko. Kako moremo živeti mirno svoje življenje, če vemo, da je tamkajšnji krvoločni režim v zadnjih 30 letih povzročil 150 milijonov nasilnih žrtev? Da je pobil samo leta 1989, po demonstracijah na trgu Tienanmen, tri tisoč ljudi? Da je vedno ista tiranija v genocidu na Tibetu (ki se še vedno nadaljuje) že poklala 800 tisoč oseb, ki - kot je povedal Dalai Lama - "niso bile le ustreljene, ampak trpinčene, križane, zadušene, zažgane, potopljene, obešene, zapuščene brez hrane, vržene v vrelo vodo, pokopane žive, razčetverjene ali obglavljene"? Kitajska je znana tudi po tem, da je v njej največ smrtnih obsodb. "Krivca" največkrat ujamejo in ustrelijo kar v istem tednu; pogosto je pri ustrelitvi prisoten tudi kak kirurg, ki takoj po strelu opravi svoje in nekaj ur kasneje se v bližnji kliniki funkcionar stranke veseli presajenega organa... Dovolj? Ne še! Ena najbolj pošastnih tragedij, ki se dogajajo na Kitajskem, članici Združenih narodov (!), je smrt tisočev o-trok, katerih "krivda" je ta, da so se rodili deklice. Se vedno obstajajo mesta, katerih pločniki so dom in grob za preštevilne otroke brez otroštva in u-pa prihodnosti. Znana je kitajska "politika sinčka edinčka", ki jo je Peking sprejel že leta 1980: vsak par lahko ima le enega o-troka oz. dva na kmečkem podeželju, če je prvi deklica ali handi-kapiran otrok. In kitajske oblasti z veseljem ugotavljajo, da bi jih sedaj bilo 300 milijonov več, ko bi ne izvajali te politike. Trenutno jih je 1,27 milijarde, leta 2050 naj bi jih bilo 1,6 milijarde, nakar naj bi začelo število prebivalcev počasi upadati. Ker ima na Kitajskem vsak par raje fantka kot punčko, se prepogosto dogaja, da se odloči za splav, komaj zve, da je še nerojeni otrok deklica, ali da komaj rojeno ubije oz. kar preprosto zapusti na cesti v strahu, da bi oblast izvedela za rojstvo tega ne-pr-vega otroka, ali v želji, da bi se prej ali slej rodil fantek; in ljudje hodijo mimo teh nebogljenih in nagih trupelc z rokami v žepu... Deklice v "najboljšem" primeru zaprejo v sirotišnice, ki so bolj podobne lagerjem; tam jih zaradi življenjskih razmer povprečno umre vsaj 50%. Februarja letos je VVashing-ton Post poročal o 30-letnem kmetu v pokrajini Yunnan, ki so ga funkcionarji "družinskega načrtovanja" obesili z glavo navzdol, mučili z ognjem in bičali ter na koncu usmrtili. Zakaj? Ker ni hotel povedati, kam se je skrila njegova žena, osumljena nosečnosti brez dovoljenja... Tišina se nadaljuje. Številne države - zaradi ideoloških ali komercialnih razlogov - previdno molčijo, ko gre za spoštovanje človekovih pravic na Kitajskem. V morju brezbrižnosti se je dvignil glas. Pred nekaj meseci se je italijanski vladni podtajnik odpravil na kitajsko ambasado v Rimu in ostro protestiral. Proti čemu? Proti trpinčenju medvedov, ki jih na Kitajskem, vklenjene v ozke kletke, izkoriščajo za dragocena zdravila... 6 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 KNJIŽEVNIKI Z OBEH STRANI MEJE NA PREMSKEM GRADU V ZNAMEN JUZAVEZ AN O STI KORENINAM OSREDNJI GOVOR NA PREMSKEM SREČANJU KNJIŽEVNIKOV GLAS KORENIN: PREKINITEV NA ZVEZAH (i) FILIBERT BENEDETIC RAZMEJITVENE ČRTE V NAS IN IZVEN NAS Vprašanje vzpostavitve komunikacijskih zvez za pretok in posredovanje besede med narodi postaja čedalje bolj akutno na čezmejni ravni človeške kulturne samobiti. Tradicionale razmejitvene črte na političnem zemljevidu so samo le pretveza za ohranitev babilonskega stolpa etatistične prevlade mogočnikov. Na globaliziranem tržišču je svetovno bogastvo ustvarilo povsem drugačne razmejitvene črte, ne več zarezane v robovje površinsko opredeljenega obsega držav, pač pa presekane na višinski ravni boga kapitala. Tu pretvorniki in zveze delujejo brezhibno. Pod tem nivojem se odvija svetovna drama razkoreninjenja, umiranja in etničnega čiščenja, s kakršno se lahko soočamo tudi v tem našem malem ozemeljskem prostoru, od nekdaj že prepletenem z vsakovrstnimi razmejitvenimi črtami tostran in onkraj državnih mejnih pregrad. Slovenska besedna ustvarjalnost je v tem pogledu najbolj ogrožena, ne le v tako imenovanem zamejstvu, kjer je manjšinska narodna skupnost stalno podvržena bolj ali manj tihi asimilaciji, ampak tudi v tako imenovani matični domovini, kjer prevladujejo merila tržne uravnilovke. Ko mi je bila pred kratkim poverjena čast, da pripravim - tako rekoč na vrat in na nos - referat za srečanje primorskih književnikov tu na Premu, me je zajela panika. Spomnil sem se tistega prvega srečanja, ki se je po eni strani odvijalo v srhljivem vzdušju razkroja Jugoslavije, po drugi pa v zanosu osamosvojitvene epopeje Slovenije. Občutek imam, da je od takrat minila cela večnost. Trenutek večnosti v enem samem izdihljaju ali molk na prekinjenih zvezah. Beseda molka se je v tistih dneh prilepila na našo dušo in v njej otrpnila, kakor žlahtni-na v presnavljanju ob pričakovanju bisernega rojstva. Toda ta proces ni ne samoumeven ne časovno opredeljiv. Ko sem se vendarle odločil, da zberem svoje misli in jih za to priliko uredim v pismeni obliki, sem nenadoma obtičal pred tem našim molkom. Vodilna misel je namreč vseskozi pozorna na glas korenin, vendar ta glas ostaja zaprt v nedrju mamice zemlje, dokler ga narod ne udejanji z besedo v izrazu svoje kulturne samobiti. Govor je seveda o usodi slovenskega človeka in njegovih korenin v življenju na meji. Narodna zavest, materina beseda, domoljubje, narodnoobrambni naboj, vsi ti pojmi, s katerimi so generacije in generacije utemeljevale kulturne vrednote svoje narodne samobiti, so v primežu tržne uravnilovke danes postali staromodni. Zajela me je panika, ker imam občutek, da novi časi niso več dovzetni za pesniško besedo, vsaj za tako ne, s katero poustvarjamo izročila slovenskega duha v stvarnosti življenja na obrobju, pa vendarle tudi v središču, kakršno je to naše. Istočasno sem pomislil na vse tisto gradivo, ki se je nagrmadilo v meni na gledališkem in radiotelevizijskem področju ob utemeljevanju izročila in vrednot glasu korenin. S tem sta povezana vsaj dva momenta stalnega in mukotrpnega procesa, ki sem ga neposredno doživljal v boju za priznanje Slovencev v Italiji: zgraditev Kulturnega doma v Trstu in njegova otvoritev leta J964 na podlagi Londonskega memoranduma, sicer kot skromno povračilo za Narodni dom, ki so ga fašisti požgali J 3. julija leta J920, obenem s tem priznanje Slovenskega stalnega gledališča z njegovo vključitvijo med državna javnopravno priznana gledališča, ter uvedba slo- venskih televizijskih oddaj na deželnem sedežu italijanske radiotelevizije za Furlanijo-Julijsko krajino. Proces pub-licizacije Slovenskega stalnega gledališča je formalno trajal 13 let, slovenske televizijske oddaje so stekle 20 let po reformnem zakonu, ki ga je italijanski parlament odobril leta 1975 in v katerem so bile predvidene televizijske oddaje v slovenščini. Navezujoč se na te svoje izkušnje, ne morem mimo ugotovitve, da je naša obstojnost odvisna ne le od kulturnih ustvarjalcev v naj-I širšem pomenu besede, ampak v veliki meri tudi od kulture politike, če že ne od same državne oblasti. V vseh svojih javnih nastopih, in teh je bilo veliko - ne samo po službeni obveznosti - sem razvijal temeljna načela o vrednotah narodne identitete v izrazu materinega jezika. Sloje za stalnico tako v okolju žive stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot v širši stvarnosti radiotelevizijskega združenja Alpe-Jadran, še posebej v deželnem in vsedržavnem merilu delovanja italijanske javne radiotelevizije ter združenja evropskih radiotelevizij CIRCOM. V svojih nastopih sem vedno izhajal iz napisanega besedila. Govoriti napisano besedilo je bilo vselej moje glavno izhodišče. Besedna ustvarjalnost, tako kakor vse druge umetnosti, gotovo ni stvar improvizacije, zlasti ne take, s kakršno se ponašajo mnogi vsiljivi besedičarji, bolj ali manj zadrti nepoklicani improvizirani politikarji. V gledališču sem pravzaprav začel svojo življenjsko pot. Tu sem našel svoj dom, ki me je kot izraz samobitne podobe slovenske ustvarjalnosti popeljal v razsežnosti kulturnega svetovljanstva. Drugi svoj dom sem našel na Radiu Trst A. Posredo-i vanje sporočila umetniške besede je tedaj zame postalo moralni imperativ. — DALJE NA REŠETU POLETJE NA RADIU Večina poslušalcev zaradi službe ali šole lahko prisluhne slovenskemu radiu samo ob določenih urah ali dnevih. Nekatere oddaje, ki jih ponavljajo v različnih časovnih terminih, imajo seveda več možnosti, da pridejo do njih kot oddaje, ki gredo v eter samo enkra t. V letošnji sezoni, ki gre od jeseni do poletja, niso na primer dobile prostora za ponovitev v jutranjih urah zanimive oddaje, ki so bile na sporedu v torek, ob 18. uri. Težko je tudi razumeti, zakaj so radijske igre na sporedu samo ob sobotah ob 18. uri. Dramatika predstavlja z jezikovnega in umetniškega vidika najvišjo stopnjo radijske produkcije, predstavlja tudi produkcijo, ki verjetno največ stane, zato bi bilo smiselno, da jo radijska hiša valorizira in ponudi čim širšemu krogu poslušalcev. Zakaj so bile letos ukinjene ponovitve Male scene v nedeljo po poročilih ob 14. uri, ostaja za navadne poslušalce nedoumljiva skrivnost. Humoristično obarvane oddaje, ki so se zdaj vsidrale v tisti čas, so bile namreč že leta na sporedu ob 11. uri dopoldne, kar je bilo ob zelo primerni uri. junij se bliža koncu in s tem tudi že ustaljena shema programov, ki so nas spremljali vse od oktobra. Z julijem se bo spremenila programska slika oddaj -upajmo samo, da ne bo preveč okleščena in osiromašena. V poletnem času ima veliko potencialnih poslušalcev več časa na razpolago za poslušanje sporedov Radia Trst A. Prisluhnili jim bodo, če bodo v njih našli to, česar pri drugih postajah ne najdejo. Gre predvsem za kvalitetne govorjene oddaje. Upam, da jih bo letos kaj več kot v lanskih poletnih jutranjih sporedih, ko je bila od 9. do 12. ure na sporedu sama glasba. Iz bogatih radijskih arhivov bi lahko spet ponudili poslušalcem zelo veliko kvalitetnih posameznih oddaj ali celih ciklusov. Pa tudi v sezoni, ki se izteka, se je nabralo veliko oddaj, ki bi jih bilo vredno ponoviti. Naj omenim samo nekatere: Čisti studenci otroštva, Nova branja slovenske prisotnosti v Trstu, oddaja o Istranih, ki so odšli po svetu, Veš, poet, svoj dolg, nekatere oddaje Heureka, itd. Upam tudi, da ho Odprta knjiga v poletnem času dobila kak boljši časovni termin, kot ga ima zdaj, in da bodo otroci letos ohranili tudi med počitnicami svoje oddaje (če se dobro spomnim, jim je bilo lani med počitnicami namenjenih reci in piši20 minut na teden). Prepričana pa sem, da bo v poletnih mesecih poleg ponovitev in kontaktnih, predvsem počitniško obarvanih oddaj, vsaj nekaj na novo napisanih in prvič predvajanih oddaj. Vse novosti bomo kmalu spoznavali sproti, ko bomo oddaje poslušali. Vendar pa mislim, da bi morali programisti pred nastopom poletne sezone po radiu in v tisku opozoriti poslušalce na novo razporeditev oddaj, na nove oddaje, nove sodelavce... Pravzaprav je neumno pisati zdaj o upih za programe v poletnih mesecih -ti so že pripravljeni in moje pobožne želje jih ne bodo spremenile. Najbolje je torej počakati, kaj nam bodo prinesli. Vesela bi bila, če bi presegli moja pričakovanja. ——— TE) GMD: UMETNOST V DSI Knjiga o slovenski likovni umetnost na Goriškem v 20. stoletju bo gotovo osvojila marsikaterega ljubitelja lepega. Knjigo Umetnost XX. stoletja na Goriškem in v Posočju je Goriška Mohorjeva družba že predstavila skorajda povsod, sedaj je na vrsti še Trst. V ponedeljek, 25. t.m., bodo ob 20.30 o slovenskem deležu na področju likovne umetnosti in o knjigi govorili v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. MLADIKA ŠT. 3/4 BOGATA BERA Mladika 1 i V prvih junijskih dneh je izšla nova številka tržaške revije Mladika. Posebno pozornost namenja kulturnemu podvigu založbe Mladika, ki je izdala knjigo o jezikovnih spomenikih zgodnje slovenščine iz rokopisne dobe slovenskega jezika. Na ta pomembni kulturni dogodek za ves slovenski prostor namiguje slika na platnici, posvečena knjigi in avtorju prof. dr. Nikolaju Mik-hailovu. Z njim se je v tej številki pogovarjala Ivanka Hergold. Rojen v Moskvi, se je 1.1990 odselil v Italijo in živi na Južnem Tirolskem. Trenutno je predstojnik slovenistike na univerzi v Vidmu. V knjigi je posvetil pozornost dobi od 14. stol. do 1.1550: objavil je in zgo-dovinsko-lingvistično predstavil nekatere zgodnjeslovenske rokopise iz 14., 15. in 16. stol. Profesor opaža, da je slavistika močno podcenjevala vlogo rokopisov v obdobju med Brižinskimi spomeniki in Trubarjem. Njihov obstoj so nekateri strokovnjaki razlagali kot naključje, dobo pa kot stoletje beležk brez literarne tradicije. Kljub majhnemu številu spomenikov pa je pomembno, da so nastali na več različnih krajih slovenskega jezikovnega prostora in da zadevajo različne sfere vsakdanjika. Po mnenju avtorja to dokazuje latentno kontinuiteto slovenske pismenske tradicije že od Brižinskih spomenikov dalje. Pisec uvodnika Obratna desno razmišlja o nedavnih parlamentarnih volitvah v Italiji in o premikih med volivci: kritičen je do Oljke, ki ni znala najti skupne govorice v levem taboru in si je zapravila zmago. Na krajevni ravni je situacija boljša, pravi pisec, saj smo Slovenci spet dobili zastopnika v parlamentu. Za literaturo se nadaljuje objava nagrajenih prispevkov na literarnem natečaju Mladike. V branje se ponuja črtica, nagrajena s prvo nagrado, Odeja Tržačanke Majde Košuta, ki opisuje dramatično doživetje iz življenja zamejske družine in ki jo označujeta živo podajanje in realističen opis. Poezijo na religiozno tematiko je prispevala Bruna Pertot. Peter Merku je v spominih na starše prišel do enajstega nadaljevanja. Ivo Jevnikar v rubriki Iz arhivov in predalov objavlja prvi del junaške in tragične zgodbe Lojzeta Sivca; gre za pismo staršem, ki ga je Sivec sestavil I. 1943, preden so ga Angleži s padalom spustili v Slovenijo. Medalja v numizmatiki je naslov članka Mitje Peta-rosa: ob kratkem zgodovinskem pregledu se pisec osredotoča na opis medalje, ki jo je društva Valvasor izdalo ob 1000-letnici prve omembe Gorice. Saša Martelanc se spominja priljubljene radijske napovedovalke Jute Kraševec, ki je umrla marca letos. Antena nudi v branje zanimive vesti iz zamejstva, zdomstva in matice. Veliko je predstavitev knjig in ocen razstav. Mladim so namenjene pisane strani Rasti. Priloga prinaša opis srečanja mladinskih društev manjšin EZ, ki je potekalo aprila v Košicah na Slovaškem in katerega se je udeležila tudi skupina Mladih v odkrivanju skupnih poti. Zanimiv je tudi intervju z mlado tržaško umetnico Martino Krapež, ki je pred kratkim izdala CD ploščo. V soboto, 16. t.m, pozno zvečer so se na Premu pri Ilirski Bistrici zaključila 15. Premska srečanja, ki jih vsako leto v Kettejevem kraju organizira Združenje književnikov Primorske v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ilirska Bistrica. Na premskem gradu so se že ob 15. uri zbrali književniki z obeh strani meje, saj Združenje primorskih književnikov združuje slovenske literate iz Slovenije in Italije. Na razstavnih stojnicah so knjige prodajali predstavniki založb Abram iz Branika, Branko iz Nove Gorice in Žbrinca iz Sežane. Ob 16. uri pa je dr. Filibert Benede-tič, nekdanji direktor slovenskih kulturnih programov na sedežu RAI v Trstu in današnji predsednik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, nastopil s svojim razmišljanjem na temo G/as korenin: Prekinitev na zvezah! (Razmejitvene črte v nas in izven nas). Njegovo razmišljanje bomo objavili v našem tedniku zaradi aktualnosti o-bravnavanih tematik v celoti. V svojem uro in pol dolgem posegu je dr. Filibert Benedetič dodobra razčlenil položaj slovenske besede in slovenskega človeka v Italiji in pa seveda povezave in pomanjkanje le-teh med matičnim narodom in slovensko manjšino v Italiji. Med debato, ki je sledila Benedetičevemu razmišljanju (začenjamo ga objavljati tu spodaj v podlistku), se je oglasilo več književnikov, ki so Benedetiča spraševali predvsem potankosti o odnosu med matico in manjšino in seveda tudi o odnosu med slovenskimi in italijanskimi literati v Trstu. Sledilo je literarno branje, saj so iz svojih, v lanskem in letošnjem letu izdanih knjig prebirali svoje pesmi Aldo Žerjal iz Pliskovice, Ismet Be-kric, bosanski pesnik, ki živi v Ilirski Bistrici, Boris Pangerc iz Doline, Ivko Spetič Magajna iz Ilirske Bistrice, Jasna Peršolja iz Rodika in pesnica Brkinov ter Magdalena Svetina Terčon iz Sežane. Letošnja, že 15. Premska srečanja je zaključila gledališka predstava članov skupine kulturnega društva Zgb-Ijena legija iz Ilirske Bistrice, ki so predstavili številnemu občinstvu črno komedijo Dejana Ujčiča in Aleksandra Borenoviča Brkinska tragedija. )UP SCGV EMIL KOMEL / GLASBENI POKLON OB KONCU ŠOL. LETA MLADI IN OBETAVNI GLASBENIKI NAGRADNI KONCERT PRIMORSKA POJE V GORICI JOŽE ŠTUCIN Gorica - Produkcije, ki jih ob koncu šolskega leta pripravljajo glasbene šole, so prvenstveno namenjene staršem, učiteljem in seveda vsem, ki želijo spoznati prihajajoče mlade generacije glasbenikov. Nekako v tem duhu so se predstavili tudi učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in pripravili dva koncerta. Na prvem, 5. junija, smo občudovali najmlajše, v sredo, 13. junija, pa so svoje poustvarjalno mojstrstvo izkazali nekoliko starejši glasbeniki. Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž je bila ob tej priložnosti go, tem večje učencev in z njimi tudi uspešnih nastopov. Vodstvo SCGV Emil Komel se teh potreb zaveda in skuša zagotoviti pestre programe. To smo opazili že v naslednjih točkah. Najprej je flavtistka Martha Populin odlično izvedla Casellov Scherzo, pianisti Simone Bais, Neva Klanjšček, Carlo Corazza in Maja Furst so predstavili dele opusov glasbenih velikanov Beethovna, Chopina, Skrjabina in Lizsta, Paganinijevo in Bachovo skladbo za violino pa je izredno občuteno zaigral Peter Gus. Od pihalcev smo tokrat slišali le oboista Matija Faganela. Koncertia oboo in godala (klavirski nadomestek spremljave je korektno odi- pOTO BUMBACA prav lepo zasedena. Ne brez razloga. Koncertni spored je namreč obetal zanimivo predstavitev in pester program. Uvodoma smo prisluhnili ljubkemu in sproščenemu petju Mladinskega zbora SCGV Emil Komel, ki ga vodi Damijana Čevdek. Ob klavirski spremljavi Valentine Pavio so zapeli tri pesmi slovenskih skladateljev Kalanovo Cregčev Peter, Habetovo Potok je slekel senčno obleko, še posebno lepo pa je zazvenela skladba Janija Goloba Pustite nam ta svet. Zbor je glasovno lepo postavljen, glede na skromno število pevcev prav lepo zveneč, verjetno pa ne bi bilo nič narobe, če bi se poskusili tudi v preprostem večglasju, saj otroci očitno pojejo z veseljem. V svet instrumentalne glasbe nas je tokrat uvedla Debussyjeva genialna stvaritev Clair des lune, ki jo je zelo občuteno zaigrala pianistka Eliana Humar. Glasbene šole se v zadnjem obdobju soočajo predvsem s problemom čim širše ponudbe. Nekoč je glasbena šola pomenila pouk klavirja, pa mogoče še violine in petja, danes pa so potrebe precej večje. Cimveč glasbil, petja in plesa je na razpola- grala Martina Hlede) je bil pravi balzam za uho. Faganel ima zelo lep ton, smisel za interpretiranje in prefinjeno intonacijo. Zelo doživeto je ob spremljavi pianistke Ingrid Silič dve ariji zapela Alessandra Schettino. Verdijeva in Puccinijeva romantika sta zaživeli v polnem sijaju belcanta, sopranistka pa je patos in gorečo strast velikih o-pernih skladateljev predstavila z čarom in kultiviranim petjem. Vsekakor izvedbeno boljša v višjih kot nižjih legah, kar naj zveni kot kompliment. Koncertni večer, v katerem so se vsi nastopajoči izkazali kot zavzeti in talentirani učenci svojih učiteljev (naj jih tokrat vsaj naštejemo: Valentina Pavio, Sijavuž Gadžijev, Jurij Križnič, Michela de Castro, Fabio Devetak, Franka Žgavec in Macri Simone), je sklenila odlična pianistka Maja Furst. Njena izvedba Rapsodije št. 14 Franza Liszta je bila prava virtuozna popotnica za naslednje šolsko leto. Izziv vsem, tako učencem kot učiteljem, da skrivnost poučevanja ne bo nikoli dokončno razodeta, mladi pa so še po definiciji brezmejna bitja, željna širjav in daljav sveta. SLOVENSKO PESEM MORAMO GOJITI IN LJUBITI "To je izjemen kulturni trenutek, je praznik ne le za nastopajoče, ampak za vse, ki verujemo v to, da je pesem nekaj zelo pomembnega... Slovensko pesem moramo gojiti, ceniti in ljubiti." To so besede ravnatelja Slovenskih programov na Deželnem sedežu RAI za F-Jk v Trstu Igorja Tute, ki jih je spregovoril prejšnji petek, 15. t.m., na slovesnem nagradnem koncertu Primorska poje 2000. V Kulturnem domu v Gorici je namreč potekal izvrsten glasbeni večer, na katerem so nastopili trije najboljši primorski zbori, ki so na sedmem tekmovanju radijskih posnetkov znane zborovske revije dokazali, da sodijo v sam vrh naših zborov. Med organizatorji že znanega tekmovanja so Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, regionalni RTV center Ko-per-Capodistria Radio Koper, RAI Radio Trst A - deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino Slovenski program, RTV Slovenija, Zveza pevskih zborov Primorske, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZSKP, ZCPZ Trst. Na sedmem radijskem tekmovanju Primorska poje 2000 so bile predvidene tri kategorije. A kategorija z obveznim programom tokrat ni bila razpisana, tako so mešani, moški in ženski zbori ločeno tekmovali v B kategoriji (prosti program), v C kategoriji (ljudska pesem) pa so vsi zbori tekmovali z zborovsko obliko ljudske pesmi ne glede na sestavo. Prav je, da navedemo odlikovane zbore, ker so še enkrat dokazali na eni strani odlično kakovost, na drugi pa so potrdili, da ima revija Primorska poje v našem kulturnem obstoju nepogrešljivo vlogo, saj združuje zborovske sestave tostran in onstran meje in utrjuje zavest naše skupne pripadnosti enemu in istemu kulturnemu življenju. V B kategoriji se je med mešanimi zbori najbolje uvrstil MePZ Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič) z 91,6 točke, drugo mesto si je zaslužil MePZ Obala iz Kopra (Ambrož Čopi) z 91,4 točke, na tretje pa Komorni j>evski zbor Nova Gorica (Ambrož Čopi) z 90,6 točke. Najboljši moški zbor v isti kategoriji je bil Komorni moški zbor Izola (92,9), ki ga je lani vodil Matjaž Sček, drugi je bil Kvintet Ventus iz Vipave (86,3) pod umetniškim vodjo Vlasto Lokar-Lavrenčič, tretji pa Moški pevski zbor Razpotje iz Cola (82,5), ki ga vodi Ivan Trošt. V skupini ženskih zborov se ni nihče uvrstil na prvo mesto, drugo je zasedel Dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča (83,6), ki ga vodi Damjana Leskovec, tretje pa Komorna skupina Inke Poljubinj (82,8), katere umetniški vodja je Majda Lužnik. V C kategoriji (ljudska pesem) si je prvo nagrado prislužil MePZ Obala FOTO BUMBACA V NIZU POLETNIH KONCERTOV V OGLEJSKI BAZILIKI NASTOP ZBORA BEOGRAJSKEGA PATRIARHATA Tudi letos organizira fundacija društva za ohranjanje oglejske bazilike niz poletnih koncertov. Pomemben del te vsakoletne koncertne sezone predstavlja tudi zborovska glasba z nastopi vrhunskih evropskih zborovskih sestavov. Tako je npr. Pred dvema letoma v oglejski baziliki pel državni simfonični zbor iz Moskve, ki je podal izbor iz bogate ruske pravoslavne nabožne zakladnice. Letos pa bo gostoval zbor srb-sko-pravoslavnega patriarhata in stolnice iz Beograda, ki bo nastopil v starodavni oglejski baziliki v torek, 3. julija. Zbor, katerega uradno ime je Prvo beograjsko pevsko društvo (Prvo Beogradsko Pevačko Društvo), je nastal leta 1853 in od vsega začetka neguje bogato srbsko narodno izročilo. Do leta 1945 je bil tudi protokolarni zbor srbskega in jugoslovanskega kraljevega dvora, tako da so bili do tistega leta njegovi zaščitniki in pokrovitelji srbski kralji in knezi ter patriarhi. Od leta 1945 je pokrovitelj zbora srbska pravoslav- na Cerkev s svojim patriarhom na čelu. Repertoar zbora je seveda od vsega začetka vseboval v prvi vrsti srbsko-pravoslavno duhovno in narodno pesem, a je posegal in še vedno posega tudi v svetovno nabožno in posvetno zakladnico. V svoji zgodovini je nastopal širom po Evropi in pel znanim evropskim vladarjem (avstrijskemu cesarju Francu Jožefu, ruskemu carju Nikolaju II., nemškemu cesarju Viljemu II., turškemu sultanu Abdulu Hamidu idr.). Nastopal je na dobrodelnih koncertih in na raznih tekmovanjih, kjer je odnašal visoke uvrstitve in prve nagrade, pel pri kronanjih srbskih kraljev in ustoličenjih patriarhov. V določenem obdobju je slovel kot I eden najboljših zborovskih sestavov na svetu. Danes poje zbor ob nedeljah in praznikih pri službi božji v % * »O ijf 4 0 iz Kopra (A. Čopi), ki je dosegel 91,6 točke, na drugem mestu je pristal MePZ Hrast (H. Lavrenčič) z 90,8 točke, na tretjem pa MePZ Postojna (Matej Penko) s 85,6 točke. Večer prvonagrajencev, ki sta ga zelo profesionalno povezovala Tamara Stanese - za Radio Trst A - in Branko Laginja - za Radio Koper -, je s klenimi besedami uvedel dolgoletni zborovodja in predsednik ocenjevalne komisije Ivo Jelerčič. Povedal je, da se je ta oblika pevskega vrednotenja dobro o-prijela. Tekmovanje je sicer pravi antipod množičnosti revije; gre za njeno dopolnjevanje, pogled na kakovost primorskega zborovstva. In mnogi udeleženi zbori so - vedno po mnenju Iva Jelerčiča - dokazali, da imajo res dobro strokovno vodstvo in primeren sestav. Zadovoljen s presenetljivim odzivom sestavov je predsednik zaželel, da bi pevska vnema naših zborov uspevala tudi v prihodnje. Po začetnem govorniku je stopil na oder Mešani pevski zbor Obala iz Kopra, odličen sestav, ki deluje že več kot 20 let. Pod vodstvom Ambroža Čopija je najprej zapel elegantno skladbo Gibbonsa, mojstra angleške polifonije in orglarja kraljeve hiše iz 17. stoletja, nato zahtevne Tri duhovne zbore ruskega skladatelja nemško-judovskega rodu Alfreda Snit-keja in živahni Psalm 108, delo mladega zborovodje. Sledil je krajši nagovor dr. Damjana Paulina, predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete, sopri-rediteljice tekmovanja. Primorska poje, je dejal Paulin, ima v našem prostoru žlahtno kulturno poslanstvo, saj briše meje in nas združuje. Letos je na 28 koncertih nastopilo kar 170 zborov, kar je brez dvoma zavidljiv uspeh. Nagradni večer pa je tokrat potekal v Gorici tudi zato, da bi se spomnili 1000-letnice prve omembe Gorice in Solkana. Pomembno je, da se spomnimo obeh mest in tudi s to kakovostno prireditvijo obeležimo goriški jubilej, saj beograjski stolnici in v dvorni kapeli patriarhata. Pevovodje zbora srbskega patriarhata so bili tudi najvidnejši predstavniki iz sveta srbske in jugoslovanske glasbe. Naj omenimo samo skladatelje Kornelija Stankoviča, Steva-na St. Mokranjca, Davorina Jenka, Kosto Manojloviča in Stevana Hri-stiča, slavnega dirigenta Lovra Ma-tačiča in številne druge. Danes vodi zbor Darko Jovanovič, ki je za koncert v oglejski baziliki izbral spored, sloneč na skladbah, ki sojih napisali nekdanji dirigenti zbora: Josif Marinkovič, Marko Tajčevič, Stevan Hri-stic, Stevan St. Mokranjac, Vojislav Ilič, Miloje Milojevič, Georgije Maksimovič, Miodrag Govedarica, Sve-tolik Paščan Kojanov, Kornelije Stankovič in Stanislav Binički. ■iz je občinska uprava obšla slovensko prisotnost in organiziranost v našem mestu in s tem, da ni pristala na skupno "čezmejno" praznovanje, izgubila dragoceno priložnost. Dr. Paulin je nato podelil predstavnikom nagrajenih zborov v C kategoriji priznanja in glasbene vilice, simbol tekmovanja, kot jih je na podstavku iz kraškega marmorja oblikoval Pavel Hrovatin. Nato ja zbor Obala zapel še dve Lebičevi pesmi. Drugi je stopil na oder Komorni moški zbor Izola, ki je nastal pred 15 leti in ga v zadnjem letu vodi VValter Lo Nigro. Tudi ta sestav je presenetil občinstvo s svojo visoko kakovostjo v dobri interpretaciji tudi zahtevnih skladb Emila Adamiča, Pavla Šivica in Alda Kumarja. Zapel je tudi milo Can-zono zborovodje in živahni Potrkan ples Josipa Pavčiča, še prej pa je na odru spregovoril že omenjeni Igor Tuta v imenu Radia Trst A in kolege, direktorja Radia Koper, Leona Horvatiča. Pesem spremlja vsakega posameznika in vsak posamezen narod, je razmišljal Tuta. Kaj vsega je pomenila za nas Slovence v težkih in veselih trenutkih! Zato so koncerti najboljših naših zborov res pravi prazniki; od teh se lahko vedno česa novega naučimo. Dodajamo: škoda, da se tega očitno ne zavedamo dovolj dobro, saj je bilo med občinstvom v dvorani Kulturnega doma zelo malo ljudi, še zlasti prav malo Goričanov, ki bi morali dobesedno navaliti na tako kakovosten glasbeni večer. Verjetno je poletje že tu... Igor Tuta je tudi podelil že omenjena priznanja odlikovancem iz B kategorije. V tej se je v skupini mešanih zborov najbolje izkazal MePZ Hrast iz Doberdoba, ki je kot tretji odlični primorski zbor tudi sklenil večer. Ta zbor je seveda v velik ponos vsem goriškim Slovencem, saj pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča že kar nekaj let žanje odlične uspehe, kjerkoli že se pojavi. Omenimo, da je trikrat nastopil na reviji Naša pesem in vsakokrat odnesel zlato plaketo mesta Maribor; julija lani pa ga je zveza USCI razglasila za najboljši zbor v naši deželi. Pevci so se tokrat predstavili z deli goriških in tržaških avtorjev, in sicer z Balado Š. Maurija, molitvijo Tebi, Gospod S. Jericija, rezijansko Ta na Sarte P. Merkuja, ljudsko beneško Petelinček je zapieu v priredbi zborovodje in z ljudskimi motivi iz Benečije v priredbi Danieleja Zanettovicha. Tudi tokrat je zbor Hrast dokazal, da se z veliko vnemo loteva prav vsakega izziva, ker mu enostavno gre za to, da bi se stalno izpopolnjeval in rasel v kakovosti. Preden je zapustil oder, je spregovorila nekaj besed še Alenka Flore-nin, podpredsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Zbori so za zamejce veliko bogastvo, je rekla, saj bogatijo naše narodnostno in kulturno življenje. Vsi ti zbori, ki prihajajo iz naše dežele in matične domovine, naj kot neobhoden dejavnik še naprej gradijo enotni slovenski kulturni prostor. Zato: naj živi Primorska poje! DD 7 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 8 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 ZADOVOLJSTVO SLOVENSKE STRANKE KRAJEVNE UPRAVNE VOLITVE IN SLOVENCI NA TRŽAŠKEM JE SSk IZVOLILA VSE SVOJE KANDIDATE V prvem krogu upravnih volitev na Tržaškem so bili vsi kandidati stranke Slovenske skupnosti na listah Oljke izvoljeni v tržaški in miljski občinski svet, v tržaški pokrajinski svet ter v rajonske svete v tržaški občini. V prejšnji številki smo že poročali, da so bili v tržaški občinski in pokrajinski svet oz. v miljski občinski svet izvoljeni vsi trije kandidati SSk: Nevo Radovič je drugi izvoljeni v pokrajinski svet na listi Oljke, Peter Močnik je četrti v tržaškem občinskem svetu, miljski volivci pa so še enkrat nagradili dosedanjega predstavnika SSk Danila Savrona, ki bo še naprej edini slovenski svetovalec v miljskem občinskem svetu. Šavron je tudi svetovalec, ki je prejel največje število osebnih preferenc. S tem v zvezi pokrajinsko tajništvo SSk v tiskovnem sporočilu izraža veliko zadovoljstvo, tudi zaradi velikega uspeha, ki so ga želi njeni kandidati na volitvah v rajonske svete v tržaški občini: Zoran Sosič in Aleksander Mužina sta požela velik uspeh v vzhodnokraški konzulti, Peter Starc in Henrik Lisjak sta uspešno izvoljena v zahodno- kraški svet, Aleksander Furlan, Igor Švab, Boris Slama, Edvard Krapež in Sergij Petaros pa krijejo vse mestne konzulte, tudi osrednjo, kjer ni bilo od leta 1997 nobenega Slovenca (leta 1993 je bila v konzulto v mestnem središču izvoljena pokojna prof. Laura Abram, na volitvah leta 1997 pa kandidatki SSk dr. Katji Dolhar ni uspelo, da bi bila izvoljena). Pravzaprav, piše v sporočilu slovenske stranke, so izvoljeni, ki jih je predlagala SSk, v mestu skoraj povsod edini slovenski predstavniki. SSk, piše še v komunikeju, se toplo zahvaljuje vsem volivcem, ki so podprli kandidate, ki jim je skrb za razvoj naše skupnosti med prvimi nalogami; čestita izvoljenim in jim vošči uspešno delo. Istočasno pa apelira na vse, ki jim ni vseeno, če bosta za župana in za predsednika pokrajine izvoljena kandidata, ki sta do Slovencev odprta, ali pa druga dva kandidata, ki sta jim nasprotna, da se zagotovo udeležijo drugega kroga volitev. Vsak glas bo zlata vreden, se zaključuje tiskovno sporoči- lo SSk. PROSEK-KONTOVEL TOPEL SPREJEM ZA NOVEGA ŽUPNIKA MATJAŽ RUSTJA Pred kratkim je tržaški škof Ravignani imenoval g. Jožeta Špeha, župnika na Kontovelu in kaplana v Barkovljah, za župnijskega upravitelja na Proseku. Po smrti g. Rudija Bogat-caje namreč proseška župnija, ki združuje poleg Proseka še Gabrovec, Proseško postajo in naselje Girandole, ostala brez dušnega pastirja. Škofov odlok je bil sicer predvidljiv, saj hudo pomanjkanje duhovnih poklicev močno krči versko življenje v župnijah, tako da je danes neizogibno združevanje marsikaterih župnij. Na to pot sta stopila tudi Prosek in Kontovel, nekoč zbadljiva soseda, danes pa sopotnika z enim dušnim pastirjem. Velja pa poudariti, da ostajata Prosek in Kontovel še vedno dve ločeni župniji. V sredo, 13. junija, je Godbeno društvo Prosek nastopi- lo na trgu pred cerkvijo sv. Martina v sklopu tradicionalnih srečanj Zaigrajmo skupaj na Proseku. Večer pa ni bil le zadnji pozdrav domačemu občinstvu pred poletnim oddihom, pač pa tudi prvi pozdrav novoimenovanemu župniku g. Špehu. Večera seje udeležil tudi škofov vikar Franc Vončina. Po uvodni skladbi so predstavniki vaških kulturnih, športnih in prosvetnih organizacij izrekli dobrodošlico novemu župniku, ki je sicer že v letu 1990 bil za nekaj mesecev v proseški fari. G. Špeh se je v pozdravnem nagovoru najprej zahvalil številnemu občinstvu za topel sprejem in podčrtal, da se prava pot do uspehov vije le preko skupnega razumevanja in dela v medsebojnem spoštovanju. Nedvomno pa je v prijetnem večeru zavzemal prav posebno mesto tudi blagoslov društvenega prapora. Narodne noše in botri (najstarejši aktivni člani godbe Drago Ukmar, Dino Terčič in Slavko Luxa ter predsednik proseškega odbora za ločeno upravljanje Bruno Rupel) so pozorno sledili obredu. Na sporedu je bil nato še drugi del koncerta, ki ga je brezhibno vodil Aljoša Starc, večer pa se je zaključil ob domači kapljici v prenovljeni župnijski dvorani, ki predstavlja tudi zadnji trud pokojnega župnika Bogatca. Še isti konec tedna so se Kon-tovelci in Prosečani spet srečali ob slovesnosti sv. Rešnje-ga Telesa. V jubilejnem letu 2000 sta pokojni g. Bogateč in g. Špeh sklenila, da bosta imela Prosek in Kontovel skupno procesijo, ki se bo izmenično podajala v eno ali drugo vas. Lani je dež preprečil, da bi se procesija sklenila na Kontovelu, letos pa je lepo vreme pospremilo številne vernike do proseške cerkve. Mašo je daroval g. Špeh, ki je v nagovoru izpostavil smisel krščanstva, to je ljubezen do Boga, do samega sebe in do bližnjega, j Egoizem ali greh današnjega sveta nas vse bolj odvrača od ; bistva, da se izgubljeno zapiramo v nesmislih, ki nam kratijo ravnovesje. Kamen na kamnu palača, pravi stara modrost; vogelni kamni iskrenih človeš-! kih odnosov gradijo prostrano in udobno hišo prihodnosti. VOLITEV SE JE TREBA UDELEŽITI V ČIMVEČJEM ŠTEVILU! IVAN ŽERJAL To je poziv, ki ga v zadnjih dnevih slišimo vedno bolj pogosto. Med drugim je bil izrečen tudi na večeru z razgovorom o izidih upravnih volitev na Tržaškem, ki je bil v Peterlinovi dvorani in katerega sta priredila Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Ob moderatorju Rafku Dolharju so za predavateljsko mizo sedeli štirje izvoljeni predstavniki: Peter Močnik, Nevo Radovič in Danilo Šavron, ki so bili kot predstavniki Slovenske skupnosti izvoljeni v tržaški občinski in pokrajinski ter v miljski občinski svet, in Igor Dolenc, ki je kot slovenski predstavnik stranke Levih demokratov bil izvoljen v tržaški občinski svet (med občinstvom pa je sedelo več bivših in sedanjih izvoljenih predstavnikov SSk in LD). V nedeljo, 24. t.m., se mora čimveč ljudi udeležiti drugega kroga volitev za tržaško občino in pokrajino, drugače obstaja nevarnost, da se vrnemo v obdobje izpred dvajsetih let. Desni sredini namreč £ * M A FOTO KROMA ne manjka veliko, da prekorači mejo 50 odstotkov glasov. U-deleženci večera so podali -vsak s svojega zornega kota -analizo prvega kroga volitev, v katerem je desnica že dokončno zmagala v Miljah, kjer bo še naprej upravljala tamkajšnjo občino. Levosredinsko zavezništvo - v prvi vrsti Oljka - je bilo precej deficitarno na področju komuniciranja, kjer pa se je desnica - predvsem v slučaju njenega tržaškega žu- panskega kandidata Roberta Dipiazze - kar odlikovala. Poleg tega seje o nekaterih kandidaturah odločalo po čisto strankarskem ključu, z vrha, ne da bi se upoštevale želje prebivalstva na teritoriju. Precej slabe krvi je povzročilo t.i. "legitimiranje" desnice s strani LD (tarča ostrih kritik je bil zlasti pokrajinski tajnik Spada-ro, a tudi vsedržavno vodstvo stranke) in omejevanje števila slovenskih kandidatov na le- vosredinskih listah. To je sicer spadalo v strategijo poskusa razbitja desnice, kar pa se o-čitno ni obneslo, nasprotno, ker je ravno levica (poleg nje pa še prej Berlusconi, ne nazadnje pa tudi volivci sami) legitimirala Nacionalno zavezništvo, le-to v očeh volivcev ni več predstavljalo nevarnosti. Zato je zares krvavo potrebno, da se prepriča čimveč ljudi, naj v nedeljo gredo volit. Saj v primeru zmage desnice Trsta ne bosta upravljala toliko Dipiazza in Scoccimarro kolikor ponovno stari liberalno nacionalni krogi, ki so že predolgo zavirali razvoj. Kaj pa Slovenci? Žalostno dejstvo je, da so marsikateri pripadniki naše narodne skupnosti glasovali tudi za desno sredino in celo za Nacionalno zavezništvo. Vendar kljub temu ostaja še vedno neko trdo jedro, veliko upanje pa predstavlja t.i. zbor izvoljenih predstavnikov slovenske manjšine, ki je izvolil tri člane paritetnega odbora. To bi lahko bil pravi slovenski forum: če pa še ta propade, potem lahko zares gremo vsak po svoje in amen. SLIVNO / V NEDELJO, 17. JUNIJA, ODKRITJE PLOŠČE DR. DORČETU SARDOČU PRI DELU ZA NAROD NI NOBENA CENA PREVISOKA Nedeljsko popoldne je bilo soparno in jug je nosil temno fronto oblakov od Gradeža in Kopra. V Slivnem pa so se zbirali ljudje, da bi se na 13. obletnico smrti poklonili spominu dr. Dorčeta Sardoča, enega ustanovnih članov TIGRA, človeka, ki je šel skozi vrsto konfinacij in zaporov, ki je bil na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt, a je bil v noči pred usmrtitvijo pomiloščen in obsojen na strogo ječo na otoku Santo Ste-fano. Ob odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši so se zbrali, da bi se spomnili osebnosti, ki si je pred, med in po vojni za edino vodilo svojega dela postavljal strogo narodno korist, kar je glede na nedeljski odziv za mnoge še vedno pomembno merilo, ki naj odlikuje človeka. Na nedeljsko svečanost sta vabila Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske in Sklad Dorčeta Sardoča, ki sta tudi postavila spominsko ploščo. Sliven-ci pa so se izkazali, saj so uredili okolje in poskrbeli za pogostitev številnih udeležencev spominske svečanosti. Slavnostni spored so uvedli Fantje izpod Grmade, ki so pod vodstvom domačina Iva Kralja zapeli Nedvedovo Domovino, in sicer kitico, ki govori o milem kraju, kjer je ležal v zibelki,... Spored, ki ga je povezovala članica upravnega odbora Sklada dr. Dorče Sardoč Vera Tuta Ban, se je nato nadaljeval s pozdravom predsednika Društva TIGR Franja Bandlja. Poudaril je vlogo, ki so jo imeli tigrovci pri ustvarjanju vsenarodnega upora proti fašistični Italiji, in napove- :■ Ji f W FOTO KROMA dal postavitev velikega spomenika tem prvim protifašističnim bojevnikom na Velikem Cerju. V imenu Sklada dr. Dorčeta Sardoča in kot podžupanja občine Devin Nabrežina pa je prisotne nagovorila prof. Mariza Škerk Kosmina, ki je izrazila veselje, da se v občini odkrije še eno obeležje legendarni osebnosti, kar naj potrjuje tudi sedanje rodove in v njih utrjuje vrednote, za katere se je boril dr. Sardoč. Samo spominsko ploščo sta odkrila Sardočeva hči dr. Vera in nabrežinski rojak Bernard Jazbec, ki je bil med fašizmom tudi sam soudeležen v ilegalnem boju. Tudi šempolajski župnik g. Franc Švara seje pred blagoslovom kratko spomnil tistih let, ko je bilo prepovedano vse, kar je bilo slovenskega. Prisotne pa je pozval, naj se tudi v sedanjem času zgledujejo po doslednosti in odločnosti, ki so jo izkazovali dr. Sardoč in osta- li v boju za slovenske pravice, začenši z vračanjem svojih priimkov v originalne slovenske oblike. Slivenski rojak, gledališki igralec Alojz Milič, je nato prebral krajši odlomek iz knjige Tigrova sled, ko Sardoč kratko spregovori o svoji družini in rojstnem kraju. Slavnostna govornica je bila Lida DebeljakTurk, ki je kot radijska urednica leta 1980 posnela z dr. Dorčetom Sardočem cel niz oddaj o njegovem življenju in delu za znamenita Četrtkova srečanja. Te spomine je nato tudi uredila in izdala v knjigi Tigrova sled. Njen nastop je bil občuten in obenem poglobljen prikaz človeka, ki so ga označevale velika strogost do samega sebe, nepopustljivost in vztrajnost, ko je šlo za uveljavljanje narodnih pravic. Pri delu za narod, je poudarila govornica, mu ni bila nobena cena previsoka in v tem doslednem boju za pravico do obstoja in proti rodomoru, je dosegel dr. Sardoč držo, ki jo lahko označimo za univerzalno in občečloveško. V prepričanju, da se je boril za zmago pravice in proti krivični oblasti, je celo svojo obsodbo na smrt sprejel kot logično posledico tega boja in je zato na predvečer usmrtitve mirno zaspal. Značilen za to legendarno osebnost je bil tudi povojni molk in umik z javnega prizorišča. Šele po letu 1980 je z radijskim pripovedovanjem prekinil ta molk in s tem še bolj odmevno nagovoril nas vse. Medtem so se nad Slivno zgrinjali oblaki in ravno ko je bil govor pri kraju, je še enkrat zagrmelo in ulila seje ploha, tako da so se udeleženci, ki so v Slivno prišli od blizu in daleč, umaknili k gostoljubnim Terčonovim, da bi se program nadaljeval. Ploha pa je bila presil-na, tako da so le Fantje izpod Grmade še odpeli Aljažev Triglav in Vstajenje Primorske ter zaključili slovesnost, na kateri bi moral nastopiti še mladinski zbor Kraški slavček, v imenu Slivencev spregovoriti Ivo Kralj, krajši odlomek iz Sardočevi spominov pa naj bi prebral še Gregor Pertot. A kdor je poznal dr. Sardo-: ča, je ob vseh zapletih menil, da bi bil s takim koncem spomin-j ske svečanosti prav vesel, saj j mu tudi za življenja ni bilo do časti ali posebnih priložnostnih | besed. Tokrat ga je zadrege rešila ploha. Tako kot je dež osvežil naravo, pa naj izražene misli poživijo med nami narodni ponos in zavest, da je delo za narod potrebno! —— MT IZLET KLUBA PRIJATELJSTVA V SLOVENSKE KONJ ODKRIVANJE ZANIMIVOSTI IN LEPOT ŠTAJERSKE a iz Škocjana, Slovenski zvo- ki iz Rogaške Slatine, Štajerski objem iz Celja in Izvir iz Dobrne. Dan kasneje, 7. julija, se bodo ob isti uri pomerili ansambli Gorski cvet iz Vipavske doline, Vaški veseljaki iz Dobja pri Planini, Trio Pavlič iz Železne Kaple (Avstrija), Lipovšek iz Velenja, Dinamika iz Desternika, Alfons Mišček iz Nove Gorice, Simon Plazi iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, Celjski vitezi iz Celja, Fantje spod šodra iz Šmihela pod Nanosom, Marjan Drofenik iz Šmarij pri Jelšah, Mesečniki iz Ljubljane, Boris Razpotnik iz Domžal, Tornado s Ptuja. Finalni del Festivala, ki bo gotovo privabil v vinorodno vasico ogromno ljudi od vsepovsod, bo v nedeljo, 8.julija, in sicer z začetkom ob 17.30. Krona nedeljskega srečanja pa bo, po podelitvi nagrad, nastop izjemne, mlade, a več let ustaljene skupine Čuki. Komisijo za glasbo bodo sestavljali Berti Li- pusch, Franc Lačen, Danilo Čadež, Janez Per, Tullio Možina, Zoran Lupine, Florjan Lango, Valentina Humar in Mihael Corsi; komisijo za besedilo pa Irma Rauh, Milan Jež, Lenard Katz in Franka Padovan, slednja bo podelila nagrado za najboljše besedilo, ki jo letos prvič poklanja društvo umetnikov iz Slovenije SAZAS v višini enega milijona lir; za ozvočenje sta zadolžena Mice Karov in Niko Klanjšček. Napovedovalca sta že ustaljeni sliki tega tekmovalnega trodnevja, in sicer Betka Šuhel in Janez Dolinar. Naj ne pozabimo, da bo letos v pevski sobi Sedejevega doma razstavljal goriški in daleč na okrog cenjeni umetnik Robert Faganel. Ljubitelji narodnozabavne glasbe in vesele družbe ste torej vabljeni od 6. do 8. julija v Števerjan, ki vas bo v najlepši obleki toplo sprejel. OBISK GIMNAZIJCEV V NAŠEM UREDNIŠTVU Tik pred zaključkom šolskega leta so nas pred časom o-biskali dijaki iz novogoriške gim-nanzije. Ta obisk je postal že tradicionalen, saj nas je pred leti prof. slovenskega jezika Marija Mercina, ki je izjemno aktivna tudi v slavističnem društvu, zaprosila, da bi predstavniki slovenskih ustanov v Gorici slovenskim dijakom iz Nove Gorica prikazali življenje in delo slovenske skupnosti v Gorici in okolici. Zato na novogoriški gimnaziji vsako leto pripravijo ob koncu šolskega leta izlet po "slovenski" Gorici, saj dijaki o-biščejo kulturne ustanove, gredo v Kulturni dom, KC L.Bratuž, si ogledajo Katoliško knjigarno, pridejo na obisk v naše uredništvo. Namen vodstva novogoriške gimanzije je, da njihovi dijaki od blizu spoznajo naše delo, da nas spoznajo in zvedo kaj več o našem življenju, ki poteka vzporedno z njihovim, a ga od njihovega loči državna meja. Na uredništvu je naš tednik in njegovo ustanovitev, njegov pomen in njegovo usidra-nost v slovensko stvarnost v kratkem posegu prikazal odgovorni urednik Novega glasa dr. Drago Legiša, ki je še posebej poudaril pomen slovenske tiskane besede za ohranjanje in razvoj slovenske manjšine v Italiji. Jurij Paljk pa je spregovoril novogoriškim dijakom o sami stavbi, v kateri je naše uredništvo na Placuti in je ena najstarejših slovenskih stavb v javne namene, kot je povedal tudi nekaj več o Goriški Mohorjevi družbi in njenem velikemu poslanstvu. ZAKLJUČNA PRIREDITEV V VRTCU M. FABIANI BITI PRIJATELJ JE NAJLEPŠE! Med raznimi prireditvami, ki so poživile konec delovnega leta naših malčkov, je bila še posebno prisrčna v otroškem vrtcu M. Fabiani v Gorici v petek, 15. t.m. Otroci so pripravili staršem, nonotom in drugim sorodnikom prijetno presenečenje. IZLET SKUPNOSTI DRUŽIN SONCNICA V KEKČEVI DEŽELI Skozi vse šolsko leto je k njim ob urah dodatne glasbene dejavnosti, ki so jo z navdušenjem podprli starši, zahajala prof. Irena Pahor. Z njo so se malčki naučili veliko pesmic, tako da so lahko nastopili v glasbeni pravljici, ki je bila kar dolga, saj je imela dva dela. Zamisel za uprizoritev pravljične zgodbice Svetlane Makarovič Pod medvedovim dežnikom se je utrnila učiteljici Ani Ceščut, ki jo je tudi režijsko izpeljala, seveda s sodelovanjem kolegic Vesne Cargnel, Laure Kocjančič in Anamarije Kodrič. Pisane rožice na travniku, metuljčki na pšeničnem polju, zeleni grmički, drevesa polna sadežev so bili pisana kulisna podoba pravljice, v kateri so nastopale poleg dobrega medveda, ki je nadvse cenil prijateljstvo, nič kaj prijazna lisica, srnica, zajček, veverica in miška. Blagi medved je pod svoj ogromni rdeči dežnik povabil vse premražene živali, potem ko jih je lisica nevljudno, ostro zavrnila. Zgodbico z jasno poudarjeno poučno mislijo je le-Po zaigralo in v njej zapelo, za-rajalo in spremljalo z orff instrumenti (zelo zanimiv je bil nekakšen bobenček s peskom, ki je pričaral dež) 14 večjih otrok, ki letos jemljejo slovo od vrtca. Ostali malčki so pa sedeli ob strani in glasno peli Bitenčeve in Voglarjeve pesmice, ki so spremljale vsebino. Pripoved je povezovala učiteljica Anamarija, medtem ko so ostale vzgojiteljice v ozadju pazile, da vse dobro teče. Pri električnem klavirju je igrico spremljala prof. Dina Slama. Ona je spisala in uglasbila vseh šest pesmic, ki so jih otroci zapeli vsi skupaj ob koncu prizorčka in z njimi pod energično taktirko Irene Pahor pokazali, kako uglajeno in zbrano so se naučili prepevati. Omeniti je treba, da so v igrici otroci bili oblečeni v zelo lepo izdelane kostume in nosili so izrazite maske-glave nastopajočih živali. Za vse to je poskrbela Milena Vogrič, kuharica Vilma pa je pripravila vabljivo dišečo zakusko, na katero so bili ob koncu povabljeni vsi številni prisotni, ki so burno ploskali pridnim izvajalcem. Prof. Nadja Marinčič se je v imenu staršev zahvalila učiteljicam - pa tudi profesoricama Slami in Pahorjevi ter neučnemu osebju - za požrtvovalnost in trud, ki so ga vložile v prireditev, in na splošno v svoje delo, ki je preseglo meje strogega učnega programa. ——— IK KATI ARNSEK V Gorenjsko oziram se skalnato stran... Tako kot pravi pesem, smo se tudi mi ozirali proti Gorenjski, ko smo se v nedeljo odpravljali na izlet. Vse je kazalo, da je pred nami siv, deževen dan. Nad nami je grmelo in se bliskalo, vseeno pa smo upali, da nam bo vreme vsaj popoldne naklonjeno. In tako je bilo. najdaljše reke v Sloveniji. Krajša pešpot po gozdu nas je pripeljala do močvirja, kjer iz tal vre zelenkasto - modra voda, ki doteka tja pod ledeniškimi grobljami iz okoliških hribov. Dobršen del priteka iz krnice Tamar, kjer je izvir Nadiže s slapom. Ko smo se zopet zbrali, smo šli v Planico, znano po svojih smučarskih skakalnicah. Od tam smo se odpravili po gruščnati poti v krnico Tamar, kjer sre- $ Kmalu po našem prihodu v Kranjsko Goro je dež ponehal, ko pa je izza oblakov pokukalo sonce, smo bili srečni. Posebno so bili navdušeni otroci, ker se jim je uresničila želja, da se v spremstvu vodičev in skupinice staršev odpravijo pod Škrlatico in Prisojnik, v Kekčevo deželo. Medtem ko so se otroci srečali z junaki ene od zbirk čudovitega slovenskega pripovedništva, smo se ostali odpeljali proti Zelencem, to je izviru di grbinastih travnikov stoji dom v Tamarju. Čudovite skalnate stene obdajajo krnico, iz pečin pa vre slap, katerega voda se kmalu potem zgubi v produ. Domov smo se vračali polni lepih občutkov in toliko bolj zadovoljni, saj nam je bil kljub vremenski napovedi podarjen lep dan. Gotovo so se zvečer naši otroci odpravili spat kot mali Kekci, ki se varno počutijo v zavetju vile Škrlatice in Prisanka. DAROVI ZA SLOVENSKE misijonarje: v spomin na dr. Kazimirja Humarja darujejo stolniške pevke 400.000 lir. ZA DRUŠTVO Tržič: Zora Devetak Laurenti, Tržič 150.000 lir. OB SREOANJU otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla darujejo Franka Žgavec, g. Franc Pohajač in Franko Černič 100.000 lir za mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. OBVESTILA SLOVENSKA LJUDSKA knjižnica Damir Feigel je odprta s poletnim urnikom, ki bo veljal od 18. t.m. do 14. septembra, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. Knjižnica bo zaprta od 30. julija do 17. avgusta. SVET SLOVENSKIH organizacij - Gorica sporoča, da bo v ponedeljek, 25. junija, stopil v veljavo poletni urnik, po katerem bo urad odprt samo dopoldne od 9. do 13. ure, in to do 31. avgusta. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO ul. Brolo v Gorici vabi športna društva in kulturne ustanove, da predstavijo do 30. junija ponudbe in programe, ki jih bodo učitelji vključili v šolske vzgojno-izobraževalne načrte. VATRIJliKC L. Bratuž je razstava Spomini v črnobelem Emila Doktoriča. Fotografije si je mogoče ogledati ob prireditvah do 24. t.m. (0481 531445). OBVEŠČAMO VSE, ki bi se želeli udeležiti potovanja z Novim glasom po Andaluziji, naj pohitijo z vpisom do konca junija. V primeru, da do tega datuma ne bo zadostno število prijav-Ijencev, bo potovanje odpadlo. GORIŠKO ROMANJE v Lurd z UNITALSI bo letos vodil nadškof od 12. do 18. julija. Informacije in vpisovanje za slovenske udeležence: Joana Nanut (telefonska številka 0481 21419 ali 0481 520233). SKLAD MITJA Čuk obvešča, da se je začelo vpisovanje v poletna središča. Na Goriškem: Doberdob: od 18. junija do 13. julija od 8. do 17. ure v osnovni šoli. Sovodnje: od 30. julija do konec meseca avgusta na os- novni šoli. Informacije in vpis: Damjana Češčut (tel. 0481 82087 oz. mobilni telefon 0335 5952551). MLADINSKI PEVSKI zbor Vrh sv. Mihaela vabi na kresovanje v ponedeljek, 25. t.m., ob 20. uri na Largo na Vrhu sv. Mihaela in na celodnevni izlet v Gar-daland, ki bo 28. t.m. Inf. Neri-na tel. 0481 882451. V MALI DVORANI Kulturnega doma je na ogled razstava Koledar Aztekov slikarja El Pidia iz Mehike. Razstava, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s KZ Maja, bo odprta do 30. t.m. od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter ob večernih prireditvah. NAD KNJIGARNO naTraviku se pospešeno obnavljajo prostori, kjer bo sedež našega u-redništva, GMD in likovne galerije. Obveščamo, da so močno zaželjeni darovi in prispevki! Denar sprejemamo tudi na naši upravi. ■EMZ39H Dne 76. junija sta se vpečan-ski cerkvi poročila pevka in članica društva Rupa-Peč Damijana Čevdek in Robert Jug. Člani domačega društva jima voščijo obi- lo sreče na skupni življenjski poti. Na fakulteti za elektronsko inženirstvo na tržaški univerzi je z odliko in pohvalo diplomirala Ana Osvald-Tommasi. Čestitajo ji mož Danilo in vsi domači. Dr. Valentina Pahor je uspešno opravila državni izpit za komercialistko. Iskreno in iz srca ji čestitajo upravni odbor Katoliškega tiskovnega društ\'a in upravni in nadzorni odbor Fundacije Gorica. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava našega časopisa. V ponedeljek, 18. junija, je uspešno opravila državni izpit za komercialistko dr. VALENTINA PAHOR Iskreno ji čestitajo in se z njo veselijo vsi tisti, ki jo imajo radi. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES V SODELOVANJU S KROŽKOM ANTON GREGORČIČ vabi na SLAVNOSTNO PROSLAVO OB 10. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Slavnostni govornik bo poslanec Lojze Peterle, predsednik prve vlade v samostojno Sloveniji. Prisoten bo tudi g. Srečko Lisjak, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Sledil bo kulturni program Četrtek, 28. junija, ob 20.30 v Sedejem domu v Števerjanu NASTOP MEPZ HRAST Dan po nastopu na nagradnem koncertu Primorska poje, ki je bil v petek, 15. t.m., v Kulturnem domu v Gorici (o tem pišemo na kulturnih straneh), seje MePZ Hrast iz Doberdoba podal na "daljše" gostovanje v Quinto di Treviso, kjer so nastopili na 21. izvedbi revije ljudskih pesmi, ki jo je organiziral tamkajšnji zbor Voci del Sile. Večer sta sooblikovala še istoimenski domači zbor in zbor La Rocca iz Brescie. Do-berdobci so s sklopom ljudskih pesmi občinstvu predstavili 1 1 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 značilnosti ljudskega petja Slovencev v Italiji od Milj do Trbiža. Zelo številno in prijazno občinstvo je z zanimanjem prisluhnilo Merkujevima Ta na Šarfe in Jnjen čeua jtigna’, Ku-marjevim Pesmim od ljubezni in kafeta in Viloti ter priredbama Hilarija Lavrenčiča Petelinček je zapieu in Danieleja Zanettovicha Konjička imam pru bistrega. Po pozdravih podžupana in župana so se ob sklepu od občinstva skupno poslovili vsi trije zbori z najbolj značilno alpinsko pesmijo La montanara. -ač 12 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 NOVI GLAS / St. 24 2001 BENEŠKA SLOVENIJA GORIŠKA KRONIKA NASTOPIL HONSELL ZAKLJUČEK TEČAJA SLOVENSKO? Sl, CRAZIE! TEČAJNIKI ODKRILI BELO LJUBLJANO IVA KORSIC Šolske klopi so v prejšnjih dneh zapustili tudi tečajniki, italijanski - sicer skoro vsi s slovenskimi koreninami v rodu -starši ali celo nonoti otrok, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce, že tretje leto je namreč potekal v organizaciji Odbora staršev didaktičnega ravnateljstva Gorica v učilnicah OŠ O. Župančič tečaj slovenskega jezika in kulture Slovensko? Si, grazie!, ki je obsegal dve stopnji, začetniško in nadaljevalno. Razreda začetnikov sta vodili učiteljici in univerzitetni vja, se poklonili Prešernu in se ozrli proti Primičevi Juliji. Po kosilu so se podali na Kongresni trg, se ustavili pred NUK-om, si ogledali Križanke, se zazrli v Ljubljanico, če bi morda ugledali ošabno Urško ali urnega Povodnega moža, in pripešačili do Trga republike, kjer jih je čakal avtobus. Na njem so potem veselo prepevali nekatere pesmi iz slovenske ljudske zakladnice z zabavnimi refreni. Ob povratku jim je preostalo še nekaj časa, da so pred mrakom lahko občudovali znamenitosti Rakovega Škocjana z njegovim čudovitim naravnim mostom. Skupina udeležencev pred znamenitim Robbovim vodnjakom na Starem trgu pred Mestno hišo v Ljubljani študentki Majda Gergolet in Daša Hoban, nadaljevalni razred pa prof. Marjan Vončina. Vsi trije so vestno in prizadevno skušali čim bolje približati slovensko kulturo in seveda slovenščino obiskovalcem, ki jih je bilo na začetku kar 52. Iz različnih razlogov so se nekateri umaknili in tako je tečaj uspešno končalo 45 rednih slušateljev. Med letom jim je OS pripravil Kulturni dan in povabil univerzitetno profesorico Lojz-ko Bratuž, ki jim je ob tisočletnici Gorice predavala o Gorici v slovenski književnosti. Ker so tečajniki med letom izrazili željo, da bi obiskali slovensko prestolnico - nekateri namreč niso še nikdar bili v Ljubljani -, je OS oz. njegov resnično zavzeti in vsestransko neutrudni tajnik Andrej Fajt poskrbel tudi za to. Tako so se v soboto, 2. t. m., odpeljali z avtobusom proti Ljubljani. Že med vožnjo jim je lepote Vipavske doline razkazovala gospa Mihaela, Slovenka, žena tečajnika Agosti-na, ki se je ponudila, da bo vodila izlet. Ko so prispeli v Ljubljano, jim je izčrpno orisala zgodovino mesta. Najprej so se povzpeli na Grajski grič in si ogledali grad ter si "napasli" oči ob pogledu na spodaj ležeče mesto. Ljubljana je očarala še posebno tiste, ki so jo prvič gledali. Z Ljubljanskega griča so se spustili v staro mestno središče in prehodili njegove najznačilnejše trge in ulice. Obiskali so stolnico, Plečnikovo tržnico, šli preko Zmajskega mosta inTromosto- S tem nepozabnega dne ni bilo še konca. Namesto da bi od-brneli domov na Rožno dolino, jih je pot zanesla na kmečki turizem Pri Rijavčevih v Šempasu. Tam so se jim pridružili še tisti, ki se izleta niso mogli udeležiti. Ob domačih dobrotah se je razvezal jezik in prijetno vzdušje se je še stopnjevalo. Tečajniki so prejeli pergamentna priznanja, učitelji pa darilca kot zahvalo za trud in potrpežljivost, ki so ju vložili v šolsko delo. Sami so izrekli zahvalo Andreju Fajtu, ki jim je bil zmeraj na razpolago za katerokoli informacijo ali uslugo. Zahvali tečajnikov se iskreno pridružujejo tudi člani Odbora staršev, ki se zavedajo, da je Andrej tudi letos opravil res veliko brezplačnega garaškega dela. V pogovoru so tečajniki menili, da bi se, če bi bilo mogoče, v prihodnje nadaljevalni tečaj končal z nekakšnim "izpitom" in seveda s pravo diplomo. O tej možnosti se bodo odborniki OS podrobneje pogovorili z voditelji tečaja in pa seveda z gospo ravnateljico Mirko Brajnik, saj se kakovostna pobuda, sicer samostojno, odvija v šolskih prostorih pod okriljem ravnateljstva. Omeniti velja še to, da so obiskovalci navdušeni nad potekom tečaja in da ga bodo prihodnje leto spet obiskovali, saj se z voditelji dobro razumejo. Med samimi tečajniki so se v prijetnem okolju spletle lepe prijateljske vezi, ki se krepijo ob skupnem spoznavanju slovenske stvarnosti. NAJMLAJSI REKTOR Profesor Furio Honsell je no- vi rektor videmske univerze. Po izvolitvi profesorja Strassolda v palačo Belgrado je bilo novo i-menovanje neizbežno, saj sta funkciji rektorja in predsednika pokrajine nezdružljivi. Honsell se je rodil v Genovi 1.1958, od I. 1990 poučuje na videmski univerzi formalne metode informatike. Po izobrazbi je matematik, diplomiral je na univerzi v Pizi I. 1980. Furio Honsell je po vsej verjetnosti najmlajši rektor na italijanskih univerzah, gotovo pa je prvi rektor, ki prihaja iz sveta informatike; lahko se ponaša z zavidljivim kuriku-lumom, saj je v sklopu univerze ob profesuri opravljal odgovorne funkcije, med katerimi velja podčrtati prorektorat. V NEDELJO, 1. JULIJA PRIHAJA ARENGO Gorska skupnost Nadiških dolin prireja četrto obnovitev zgodovinskega Arenga Beneške Slovenije, ki bo v nedeljo, 1. julija, v Špetru. Prireditev se bo pričela v jutranjih urah v farni cerkvi, s slovesno peto sveto mašo in birmo z nadškofom Battistijem, ob 17. uri pa bo slovesna paraliturgija z domačimi zbori. Prireditev se bo nato nadaljevala s sprevodom po vasi, ki ga bodo sestavljali godba, v stare noše oblečeni stažisti in predstavniki občinskih uprav, do zgodovinske cerkvice sv. Kvirina, kjer se je sestajal veliki Arengo. Tu bodo upravitelji s starim volilnim sistemom vpiče-nja palic izvolili velikega župana. Sledila bosta nastop pevskih zborov iz nadiških dolin ter predstava beneškega gledališča. Prireditev bo že v petek uvedlo praznovanje vaškega patrona s slovesno mašo ob 20.30, v soboto pa bo ob 20.30 v občinski dvorani v Špetru koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice. Med koncertom bo tudi podelitev nagrad Srebrna laštra beneškega Arenga, ki jih Gorska skupnost podeljuje osebnostim, ki so se posebej oblikova- li v družbenem in kulturnem življenju Nadiških dolin. OD SOBOTE, 16. JUNIJA ŽIČNICA ZA SV. VIŠARJE Kot vsak junij se tudi letos oglašamo z zadnjimi novostmi, ki prihajajo iz Svetih Vi-šarij. Letošnja poletna sezona na Svetih Višarjah se je začela v soboto, 16. junija. Poleti bo še obratovala stara žičnica iz Ovčje Vasi, tako da se bodo lahko dokončala gradbena dela na novi žičnici iz Žabnic. Kabinska žičnica iz Ovčje vasi bo torej obratovala vsak dan do 9. septembra ob koncu sezone pa še ob sobotah in nedeljah do konca septembra. Urnik ostaja nespremenjen in sicer od 9. do 17.15 ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.15 ob nedeljah in praznikih. Svete maše bodo na sporedu vsakdan ob 11. uri in ob 12. uri, ob nedeljah in praznikih pa tudi ob 9.15, 10. in ob 15. uri. Za slovenske vernike bo tudi letos posebno dobro poskrbljeno, saj bo stalno na razpolago slovensko govoreči duhovnik, bodisi za Sveto mašo, kot tudi za spovedi. Družba Promotur s Trbiža pa nam ponuja posebno ugoden paket, ki ga sestavljata povratna karta za žičnico ter kosilo (en obrok in pijača) v eni izmed gostiln na vrhu in ki stane samo 31.000 lir. ZAPUOJMO NA SRED VASI V soboto, 9. junija, je Kulturno društvo Rečan priredilo tudi letos priljubljeno in posrečeno zborovsko srečanje z naslovom Zapuojmo na sred vasi. Gre za domač in prisrčen koncert domačih zborov, ki se zberejo na sredi vasi in se predstavijo s slovensko pesmijo in melodijami. Letošnje srečanje je bilo na Lesah, poteklo pa je živo in vese- lo. Nastopili so trije pevski zbori, in sicer MePZ Rečan z Les, MePZ Tri dolin iz Kravarja in MePZ Sv. Lenart iz Podutane. Večer sta popestrili tudi igralki Beneškega gledališča, ki sta z monologom vzbudili smeh in veselje. Na koncu pa so popestrili večer tudi štirje domači harmonikaši. Zapuojmo na sred vasi je bil tako lep praznik domače glasbe, pesmi in slovenskega jezika. IZ ŠPETRSKEGA OKROŽJA V špetrskem okrožju je na pokrajinskih volitvah levosredinski kandidat Pressacco prejel 3362 glasov, t.j. skoraj štirideset odstotkov. Dosedanji pokrajinski svetovalec Firmino Marinig, ki je kandidiral na listi Socialistov, je prejel 1314 osebnih preferenc, kar pomeni 17,1 odstotkov. Odstotki in glasovi pa niso zadostovali, tako da odslej slovenska narodna skupnost ne bo razpolagala s svojim svetovalcem. Strassol-do je v danem okrožju prejel 4183 glasov, to je 49,6 odstotkov. Seveda o tistem na meji, ki ga danes, hvala Bogu, ne doživljamo več tako travmatično kot pred leti. Predvsem za to, ker dolgih vrst na meji med Slovenijo in Italijo skorajda več ni, če seveda odmislimo dolge vrste tovornjakov, ki pa so razred zase in včasih dolge vrste na državni meji, in to ob petkih in sobotah zvečer, ko gredo "mase puščat denar v Perlo", kot hi rekel prijatelj, ki ne more razumeti iger na srečo. Pa teh mas zadnje čase ni veliko in je zato vsako čakanje na meji več kot le paranje živcev, saj ga doživljamo kot nesramnost in poniževanje, kar seveda tudi je. V soboto, 76. t.m., je bilo na Premu na gradu srečanje primorskih književnikov, katerega sem se seveda udeležil. Kot časnikar sem seveda vedel za "vrhunsko srečanje med ruskim in ameriškim predsednikom v prelepi Sloveniji, a sem vseeno mislil, da živim v normalnih državah, saj me že od malega pitajo s tem, kako je slovensko-italijanska državna meja “najbolj odprta meja v Evropi". Kot človek, ki dobesedno živi na meji, ki mejo jemlje kot danost, saj sem razdvojen med Gorico in bližnjo Slovenijo, ki jo imam za svojo duhovno domovino, sem seveda vedel, da bo na državni meji med državama, v katerih dejansko živim, malce poostren nadzor, kot se za srečanje med dvema političnima in gospodarskima velikanoma spodobi. Tudi zato sem odšel na pot z avtomobilom na Prem zgodaj, toliko zgodaj, da sem sklenil tudi pozdraviti kolege, ki delajo na tržaškem Radiu Trst A, kar sem storil. Potem sem sklenil oditi čez mejo preko Bazovice, ker je ta mejni prehod manj poznan, kot je tisti na Fernetičih, in tam se je začelo. V Bazovici sem kar malce debelo gledal, ko sem z avtom obtičal v vrsti že GLOSA JURIJ PALJK O ČAKANJU sredi vasi. Prepričan, da se je dolga vrsta naredila samo zaradi kake prometne nesreče, sem vztrajal in ura je seveda "delala tika-taka", kot poje slovenska pesem. V dolgi koloni vozil sem imel čas za razmišljanje, ko pa se vrsta ni in ni premaknila naprej, sem začel le dvomiti vase in v "najbolj odprto mejo v Evropi". Vključil sem radio in preko slovenskega radia Val 202 zvedel, da je med Italijo in Slovenijo "samo malce bolj povečan promet", kot sem lahko podrobno sledil tudi vsem poročilom o ru-sko-ameriškem vrhu, slišal, kako je bila Laura Bush, "prva dama ZDA naravnost navdušena nad Bledom, kamor so jo pospremile slovenske dame"; zvedel sem tudi, kaj so dame jedle v hotelu Toplice, in tudi slišal do onemoglosti, kako se Bush in Putin sprehajata po "prelepo urejenem parku na Brdu pri Kranju". Čakal sem na poročila o prometu in še enkrat mi je dekle po radiu povedalo, da ni nikjer nobenih zastojev, samo "na mejnih prehodih med Italijo in Slovenijo je povečan promet". Tako sem poslušal radio in vstajal iz avta, preklinjal "najbolj odprto mejo v Evropi", se pogovarjal z mlado slovensko družino iz Ljubljane, ki ni vedela več, kaj naj stori, ker je imela s seboj malega fantiča, starega štiri mesece, in deklico, ki je imela tri leta, in seveda otrokoma ni bilo ljubo sedeti v avtu pod vročim soncem. Zato ju je mama nekaj časa vozila gor in dol po cesti, ki pelje iz Bazovice do Lipice, a otroka nista imela kdo ve kakšnega smisla za občudovanje kraške gmajne in sta se zato začela dreti kot ne vem kaj. Končno se je v avtomobilski koloni le našla stekle- nica vode in otroka sta se pomirila, le včasih sta še pojokala, njun oče pa mi je povedal, kako ježe bil pred tem na Fernetičih, a da se tam sploh ni premaknila dolga kolona vozil in je zato obrnil na Lipico. Tako smo čakali in čakali, po telefonu sem v Gorico sporočil ' slavnostnemu govorniku na Premu dr. Filibertu Benedetiču, naj gre čez mejo že na Goriškem, in to po kakem stranskem prehodu, s prepustnico seveda, ki je sam nikdar nisem imel. To je tudi storil in je zato lahko prišel na Prem pravočasno, medtem ko sem sam na meji v vrsti stal skoraj štiri ure. Toliko je res, da se tako dolgega čakanja na meji skorajda ne spominjam več, saj tudi v časih železne zavese ni bilo podobnih | vrst, razen takrat, ko so Nemci v dolgih kolonah poleti naskakovali Dalmacijo, a od tega je ostal samo še spomin, saj so vojne na Balkanu prekinile tovrstne kolone najbrž za vedno, kar so seveda s pridom izkoristili predvsem Grki in Španci; tam se sedaj pridno namakajo j poleti nemški turisti. Končno sem tudi sam prišel do toliko željenega mejnega prehoda, na lastne oči videl, kako je moral vsak voznik odpreti prtljažnik, da bi vanj slovenski carinik bežno pogledal. Da ni imel ničesar nikjer videti, je drugo vprašanje, kot je tudi postranskega pomena čisto vsem nava-j dni m zemljanom razumljivo dej-'i stvo, da noben sovražnik ameriškega ali ruskega predsednika ne bi šel na pot v trenutku, ko sta se že sprehajala po "prelepi peščeni potki na Brdu pri Kranju, v protokolarnem objektu, kjer je bil nekoč večkrat gostitelj maršal Tito". Carinika, ki me je tako gle- dal, da me v bistvu niti videl ni, nisem nikdar prej videl in ga najbrž tudi nikdar več ne bom, ker je bil od drugod, s Kranjskega doma, kar se je videlo tudi po njegovi nenavajenosti pregledovanja prtljažnikov. Naj bo! Se enkrat sem doživel državno mejo tako, kot je ne maram doživljati, saj je tako čakanje poniževalno za vsakogar, tudi za ovce, ki jih prevažajo na tovornjakih, kaj šele za ljudi. Že velikokrat smo napisali, da nam je "najbolj odprta meja"pri vsakodnevnem življenju bolj v muko kot v kaj drugega, da dejansko ne obstaja noben razlog za vsa-kodnevno pregledovanje in vohunjenje za državljani tako Slovenije kot tudi Italije. Na njej smo že doživeli marsikaj in bomo gotovo še veliko, saj ne kaže, da bi v kratkem meja padla, in sam sem celo prepričan, da tako kmalu tudi ne bo. Če pa že ne državna meja, pa zagotovo ne bo tako kmalu padla meja, ki se nam je vsem skupaj, ki na njej in z njo živimo, zgradila v glavah. Gre za tisto mejo, ki loči matičnega Slovenca od zamejskega Slovenca, gre za tisto mejo, ki stoji še danes, mogočna kot berlinski zid, ko gre za sodelovanje med občinama Gorice in Nove Gorice, za tisto mejo, ki zamejca bremeni, da bi se podajal v matično državo kot v svojo domovino, ker se hote ali nehote počuti drugačnega od ma tičnega Slovenca. Govorimo o tisti meji, ki jo je državna vtisnila v našo zavest, da se ne znamo med sabo pogovarjati in misliti, kot da državne meje ne hi bilo. Ko čakaš na državni meji skoraj štiri ure, da se boš udeležil kulturne prireditve, seveda ne misliš na "najbolj odprto mejo", ker veš, da je ni. 25. MAJ, DAN DRŽAVNOSTI PREJELI SMO V V UGOTAVLJANJE OKOLIŠČIN VOJNE ZA SLOVENIJO SLOVENIJA IN MEJA V PIRANSKEM ZALIVU MARJAN DROBEZ Petindvajseti junij je v Sloveniji državni praznik. Tega dne leta J991 je namreč parlament sprejel listino o osamosvojitvi, naslednjega dne pa je Slovenija slovesno razglasila samostojno. Letošnje obeleževanje praznika bo odražalo dvoje pomembnih dejstev. V Sloveniji so tudi politične stranke spoznale, da je treba osamosvojitev, skupaj z vojno za Slovenijio, bolj ceniti in upoštevati, hkrati pa se morajo prenehati polemike med protagonisti tedanjih dogodkov o tem, kdo je bolj in kdo manj zaslužen za osamosvojitev, ki je omogočila miren in uspešen razvoj demokratične države. Spodbudno je, da o tem soglašata tudi Janez Janša in Igor Bavčar, operativna voditelja vojne za Slovenijo, kar sta poudarila pred dnevi v posebni oddaji državne TV. Pred letošnjim praznikom je v Sloveniji izšlo več novih knjig oz. pričevanj o dogodkih pred osamosvojitvijo in po njej. Druga dela pa še pripra-vljajo. Tedanji notranji minister Igor Bavčarje v omenjeni TV oddaji povedal, da ima o osamosvajanju zbranih zelo veliko dokumentov in drugega gradiva, ki ga bo objavil v knjigi. Svojo knjigo o dogajanjih v vojni za osamosvojitev pripravlja tudi brigadir Tone Krkovič, komandant brigade MORIS, ki je imela nalogo zaščititi slovensko politično vodstvo. Brigadir Bogdan Beltram, ki je z enotami teritorialne obrambe branil obmejno območje na severnem Primorskem pred napadi oklepnih in pešadijskih enot jugoslovanske armade, je pred praznikom, 25. maja, za naš list povedal, da je zbral vse potrebne listine in druge dokumente, da bo v svoji knjigi spominov lahko opisal in utemeljil dogodke, ki so v letih 1990 in 1991 potekali na Goriškem, "in so bili zelo zapleteni". Ob desetletnici slovenske države bodo v naslednjem šolskem letu v vse slovenske šole uvedli domovinsko vzgojo. Ta predmet bo politično in idejno nevtralen, poudarek bo dan ljubezni do domovine, ne pa do politikov in ideologij. Na ljubljanskem gradu je Arhiv Slovenije pripravil razstavo o razvoju slovenske državnosti, z naslovom Od sanj do resničnosti. Strokovno jo je pripravil zgodovinar prof. dr. France M. Dolinar, ki je v katalog razstave napisal tudi naslednje misli: "Ob malone 1400-letni navzočnosti slovenskega naroda v prostoru med Alpami in Kolpo, Panonsko nižino in Jadranom, se zdi morda komu nepotrebno praznovati komaj deseto obletnico slovenske državnosti. In ven- dar gre za izjemen dogodek narodove dozorelosti, ki je do danes niso uspeli doseči niti nekateri številčnejši narodi od nas. Naša razstava sicer retrospektivno kaže na prehojeno pot, vendar mora biti naš pogled usmerjen v prihodnost. Prehodili smo dolgo in težko pot. Uspešno smo premagali vse ovire na tej poti. Zato Slovenci tudi v prihodnost zrimo s podobno odločno voljo in medsebojno slogo". ITALIJA JE SLOVENIJO VIDELA KOT SAMOSTOJNO DRŽAVO Na razstavi o razvoju slovenske državnosti, ki jo je pripravil Arhiv Slovenije v stanovski dvorani Ljubljanskega gradu, so predstavljene tudi nekatere listine o dogodkih pred, med in po vojni za Slovenijo. Tako prvič zvemo za zapis o razgovoru predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in predsednika Izvršnega sveta Lojzeta Peterleta s predsednikom republike Italije Francescom Cossigo, ki je bil 3. novembra 1991 v Novi Gorici. Glede priznanja nove države Slovenije je Cossiga dejal, "da jo Italija v perspektivi vidi kot samostojno državo. Slovenijo bo Italija priznala skupaj z drugimi državami članicami Evropske unije. Zaradi ravnotežja na Balkanu bi Italija rada videla, da bi se ohranila vsaj ohlapna povezava med republikami nekdanje Jugoslavije, vendar Slovenija ni balkanska, pač pa srednjeevropska država in bo sama odločala o tem, če bo ostala povezana z republikami bivše SFRJ". ! Seveda je razvoj pozneje šel svojo pot in Slovenija se je postopno oblikovala v samostojno državo, ki ima zdaj tudi normalne odnose z novimi državami, ki so nastale na ozemlju razpadle skupne države. Iz publikacije o vojaški zgodovini, ki jo izdaja Center za vojaškozgodovinsko dejavnost pri Generalštabu Slovenske vojske ter v zadnji številki , obravnava priprave na vojno j leta 1991, povzemamo nekaj misli iz sestavka podpolkovnika profesorja Karla Nanuta. Nanašajo se na značaj in pomen vojne za Slovenijo. Pou-j darja, "da je v več knjigah opisana osamosvojitvena vojna v Sloveniji, vendar se mnogi pisci iz generalskih krogov in političnih vrhov v Beogradu radi ognejo izrazu vojna, ker nočejo priznati, da so Jugoslovanska vojska in velikosrbski načrti doživeli vojaški poraz. Tudi v Sloveniji se mnogi ogibajo dejstva, da je bila v Sloveniji vojna, zato so za nekatere ustreznejši izrazi: oboroženi boj, vojaška akcija, oborožena intervencija ali vojaško posre-' dovanje Beograda". REFERENDUM V SLOVENIJI DRUŽINA, TEMELJNA CELICA DRUŽBE V Sloveniji je bil v nedeljo, 17. t.m., referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zahtevalo ga je 34 poslancev iz političnih strank des- NA SODIŠČU V LJUBLJANI VINKO LEVSTIK OBSOJEN nosredinskega bloka. Omenjeno spremembo je 19. aprila letos sprejela večina strank, ki tvorijo sedanjo oblast v Sloveniji. V njej so uzakonjena skrajno liberalna stališča in načela glede zdravljenja neplodnosti in umetnega oplojevanja. Neposredni povod za referendum je bilo določilo, da so do umetne oploditve upravičene tudi samske ženske brez partnerja, torej ženske, ki nasprotujejo zanositvi po naravni poti. Kampanja pred referendumom je bila zelo spolitizirana in pogosto tudi izpod kulturne in civlizacijske ravni. Spomenka Hribar, ki je vodila Odbor za svobodno odločanje, ta pa se je zavzemal za potrditev spremembe zakona, je dejala tudi naslednje: "Neki ljudje ozke pameti in majhnih dušic bodo poskušali z referendumskim glasovanjem preprečiti, da bi imele možnost in pravico do biomedicinske pomoči pri zanostivi tudi samske ženske". Zoper spremembo zakona so se izrekli skoraj vsi slovenski ginekologi, porodničarji 'n ostali zdravniki, v posebni skupni izjavi pa tudi Slovenska škofovska konferenca, Konferenca redovnih ustanov in Svet katoliških laikov Slovenije. V tem dokumentu je zapisano, "da katoliška Cerkev zagovarja družino, ki temelji na medsebojni osebni podaritvi moža in žene in njuni odprtosti za rodovitnost. Medsebojna podaritev moža in žene je edini naravni in ustrezni način spočetja novega življenja. Samo tako so lahko zajamčene vse otrokove pravice. To je tudi etični okvir in podlaga za zdravljenje neplodnosti". Referenduma seje udeležilo le kakih petiintrideset odstotkov upravičencev, od teh pa se jih je zoper omenjeno spremembo zakona izreklo nad 72 odstotkov. Za spremembo se je izreklo 26,36 odstotkov upravičencev od tistih, ki so glasovali. V Sloveniji torej ostaja v veljavi zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je bil sprejet 20. julija 2000. Ta zakon prepoveduje umetno oplojevanje samskih žensk in tudi uvoz semenskih celic iz tujine. • ■ M. Tudi pri nas je seveda odjeknila vest o tem, da je bil znani goriški gostinec, lastnik hotela Euro Diplomat v Gorici, Vinko Levstik v Ljubljani minuli teden na sodišču obsojen na dvanajst let zapora za zločin, ki naj bi ga zagrešil med drugo svetovno vojno kot pripadnik domobrancev. Vinka Levstika sta na ljubljanskem sodišču branila odvetnika Hribernik in Starman, ki sta takoj po obsodbi že povedala, da se bosta na obsodbo gotovo pritožila. Vinko Levstik je na prostosti, doma v Gorici. Obsodbe ni slišal, ker je zaradi bolezni ostal doma. Tožilec je sicer zanj zahteval petnajst let in tudi pripor zaradi suma, da bi obtoženi lahko pobegnil, kar pa sodišče ni sprejelo za verjetno. Vest o obsodbi Vinka Levstika je imela velik odmev v Sloveniji in pri nas in tudi mi zato ob tej obsodbi, ki je zaradi premajhnega poznavanja obtožnice in sodbe ne bomo ocenjeva- li, kar tudi ni naša naloga, ugotavljamo isto, kar je na dan obsodbe povedal za osrednji televizijski dnevnik RTV Slovenija prof. Justin Stanovnik, ko je dejal, da sam ne namerava komentirati sodbe, da pa se sam sprašuje, kako je lahko v Sloveniji danes obtožen nek človek za domnevne zločine, medtem ko morilci in ubijalci po drugi svetovni vojni zverinsko pobitih ljudi nikdar niso in tudi ne kaže, da bodo odgovarjali pravici. Seveda predstavniki manjšine z zaskrbljenostjo vse to opazujemo tudi zato, ker nas škodoželjni in nam nenaklonjeni italijanski krogi še danes zmerjajo z genocidnim narodom. Tudi mi se zato upravičeno sprašujemo, kako je mogoče v demokratični državi Sloveniji še danes verjeti vsem tistim nekdanjim partijskim voditeljem, ki so bili zraven, ko so pobijali v Kočevskem Rogu, na Teharjah in drugod, da ničesar ne vedo o tem. Vemo, da so takrat pobili več kot dvanajst tisoč zvečine nedolžnih ljudi in to brez vsake sodbe. Nekateri svojci pobitih še danes zaman čakajo mrliške ste, večina pa jih niti ne ve, kje so njihovi očetje, možje, sino- vi končali svojo pot. Ko ugotavljamo, da je resnična sprava za sedanjost in prihodnost Slovenije nujno potrebna, seveda ne moremo mi mo dejstva, da take, osamljene obsodbe, kot je nedavna obsod-! ba Vinka Levstika, gotovo ne prispevajo ničesar k resnični spravi na Slovenskem, nasprotno: prilivajo samo novega olja na že tako nikdar pogašeni srd med ljudmi, ki jih je za vedno razdvojila druga svetovna vojna. ———JUP Podpisniki smo veseli slehernega napredka pri reševanju odprtih vprašanj v meddržavnih odnosih s Hrvaško in pozdravljamo vse napore, ki stremijo za njihovo čimprejšnjo rešitvijo. Glede na to, da se bliža termin, ko naj bi se vladi dokončno dogovorili o rešitvah teh odprtih vprašanj ali pa jih prepustili mednarodni arbitraži, želimo v zvezi z mejo na morju posredovati javnosti ta naša stališča. Prost dostop na odprto morje in upravljanje Piranskega zaliva so pravice, ki gredo Sloveniji po nasledstvu, sajjih je uživala že v prejšnji skupni državi. Zato menimo, da se tem pravicam ne more in ne sme odpovedati. Tudi Hrvaška Sloveniji teh pravic ne more odvzeti. Če ji pa jih iz kakršnihkoli razlogov ne želi ali ni v stanju uradno potrditi, potem naj se 1 za določen čas zamrzne sedanje stanje ter počaka na boljše i čase. Pričakovati je namreč, da j bo ta spor v morebitnem jutrišnjem skupnem evropskem domu zgubil svojo ostrino ter bo \ lažje rešljiv. (Za Mnenjsko gibanje za Slovensko Istro: Ado Butala, Milan : Gregorič, Karlo Kocjančič, Lucijan Pelicon, Silvan Prodan, Jože j A. Hočevar). I Koper, 5.6.2001 PREJELI SMO IZJAVA V ZVEZI S KOCJANČIČEVO NAGRADO Podpisani člani in somišljeniki Mnenjskega gibanja za Slovensko Istro smo neuradno zvedeli, da so trije župani Slovenske Istre na enem izmed svojih rednih delovnih srečanj sprejeli sklep, da se spričo problemov okrog pravilnika za leto 2001 ne razpiše nagrada Alojza Kocjančiča, o čemer naj bi v kratkem sklepala tudi pristojna komisija za razpis in podelitev nagrade. Z nameravano, domnevno začasno prekinitvijo razpisa nagrade se ne strinjamo iz sledečih razlogov. Prvič je Kocjančič s svojim delom postavil enega najlepših duhovnih spomenikov Slovenski Istri. Drugič s svojim likom simbolizira Kalvarijo, ki jo je moralo prestati avtohtono prebivalstvo Slovenske Istre, da se je obdržalo na tem prostoru in ohranilo svojo nacionalno identiteto. Tretjič je izpričal izredno človeško dostojanstvo s tem, kako je prenašal svojo usodo, v krivično pozabo potisnjenega pesnika in duhovnika. Zato ni KONCERT IN RAZSTAVA NA GRADU RIHEMBERK POBUDE ZA PONOVNO OVREDNOTENJE 13 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 čudno, da je njegov lik na začetku slovenske pomladi zaža-; rel kot komet na nebu ter da se je okrog njega začelo zbirati staro in mlado ter bi tako prekinitev razpisa nagrade žalila čustva ) avtohtonega slovenskega prebivalstva tega prostora ter vseh tistih priseljencev, ki so Kocjanči-I ča tudi sprejeli za svojega. Me-1 nimo namreč, da problemi vzve- i zi s pravilnikom nagrade, ki jih tudi sami poznamo, ne opravičujejo prekinitve njenega razpi-\ sa. Kajti pravilnik, ki je bil dovolj dober za razpis in podelitev osmih nagrad, je zanesljivo uporaben tudi še za deveto nagrado ter ima komisija medtem dovolj časa, da ga do naslednje nagrade dopolni. Zato jo pozivamo, da se čimprej sestane ter razpiše nagrado tudi za tekoče leto. (Podpisniki: Ado Butala, Mi-lan Gregorič, Karlo Kocjančič, Lucjan Pelicon, Evgen Pečarič, Silvan Prodan, Jože A. Hočevar) Koper, 5.6.2001 Arhitekt Aleš Vidič iz Nove Gorice, ki je najemnik srednjeveškega gradu Rihemberk, si prizadeva za obnovo tega spomenika kulturne in zgodovinske dediščine in za njegovo ovrednotenje. Tam vsako leto prireja koncerte, razstave in druge prireditve, ki privabljajo obiskovalce z območja Nove Gorice in od drugod v Sloveniji, pa tudi z območja Gorice v Italiji. Tako sta v soboto, 9. junija, v gradu priredila koncert violinist Črtomir Šiškovič, ki spada med najvidnejše slovenske glasbene poustvarjalce, in harhi-stka Simona Mallozzi iz Parme. Sedaj pa je v gracki Rihemberk na ogled razstava akvarelov likovnega umetnika Dimitrija Kodriča iz vasice Brje pri Braniku (nekdanjem Rihemberku). Umetnik je prehodil zanimivo in razgibano življenjsko pot. S sedemnajstimi leti se je od doma skrivaj čez mejo podal v Italijo, od tam pa se 1.1960 izselil v Avstralijo. Tam je opravljal razna dela. Bil je tudi med t.i. "mož-; mi iz Snowya", to je priseljenskimi delavci, ki so sodelovali pri gradnji sistema jezov v avstralskem Snežnem gorovju. Likovno umetnost je Dimitrij Kodrič vzljubil že zgodaj v mladosti, resno pa se ji posveča že skoraj | trideset let. Doslej je imel prek dvajset samostojnih razstav, vsako leto pa sodeluje pri približno tridesetih skupinskih razstavah po vsej Avstraliji. Leta 1983 je med tisočimi slikami na natečaju v Geelongu prejel prvo nag- I rado. Od 1.1986 je član najsta-, rejšega avstralskega likovnega društva Victorian ArtisLs Society. Svoje akvarele je pred leti prvič predstavil tudi v Sloveniji. ' M. 14 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 ITALIJANSKO PRAVO OBRTNIŠKO DELO V VEČOSEBNIH KAPITALSKIH DRUŽBAH NA PRIMORSKEM SE OHRANILA NAVADA DRAGOCENI SONČNI IN SOČNI SADEŽI DAMJAN HLEDE V prejšnjih tednih smo že omenili glavne novosti, ki jih je za obrtniške družbe uvedel zakon številka 57 z dne 5. marca 2001, ki je bil objavljen v Uradnem listu številka 66, dne 20. marca 2001, in je vstopil v veljavo 4. aprila letos. Takrat smo ureditev obrtniških družb tudi uokvirili v njihovo zakonodajno zgodovino in jo povezali z drugimi obstoječimi normami. Z omenjenimi novostmi je narejen za obrtniško dejavnost zgodovinski skok: z njimi je dokončno presežena nujnost, da mora biti sam obrtnik, ki svojo dejavnost izvaja v večosebni družbeni obliki, neomejeno odgovoren za svojo dejavnost. Ne moremo pač reči, da je ta možnost že obstajala z uvedbo obrtniške dejavnosti v obliki enočlanske kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo (zakon številka 133/ 1997). V tem primeru je resda bilo obrtnikovo osebno premoženje ločeno od družbenega podjetniškega premoženja, dejansko pa se istočasno obrtnik kot edini član ni mogel posluževati solidarne odgovornosti drugih članov. Se manj je bila ta možnost uresničena s priznanjem delovanja obrtniške dejavnosti v obliki osebne komanditne družbe (isti zakon številka 133/1997), saj so v tem primeru morali po zakonu biti vsi člani komplemen-tarji (tisti, ki imajo za družbene obveznosti neomejeno o-sebno odgovornost) samo obrtniki. Možnost ustanavljanja več-osebnih kapitalskih družb z omejeno odgovornostjo bo odslej to omogočala. Družbam z omejeno odgovornostjo bo odslej priznana obrtniška kvalifikacija v prisotnosti sledečih pogojev: večina članov (ali, v dvočlanskih druž- bah, vsaj eden) bo morala v podjetju izvajati pretežno o-sebno delo; v rokah bo morala imeti večino družbene glavnice ter večino v občnem zboru in upravnem organu. S tem je nakazana tudi druga velika novost: obrtniška družba bo lahko ojačila svojo finančno strukturo, ne da bi s tem morala izgubiti svojo tipično razsežnostno značilnost male družbe, ki je večkrat osnovana na družinski skupno-| sti. Novi zakon namreč po eni strani omogoča, da se v istih rokah večine članov - obrtnikov osredotočijo kapital, vod-l stvo, organizacija in uprava ter da se ohrani funkcionalna prednost dela nad kapitalom. Istočasno pa po drugi strani dopušča, da se obrtniška družba odpre zunanjemu kapitalu in tudi raznim drugim oblikam bančnih kreditov. Odprta ostaja vsekakor možnost, da se upravne funkcije - v mejah, ki jih predvideva ta zakon - poverijo tudi drugim subjektom, torej članom, ki niso obrtniki in, če to možnost predvideva statut v skladu s členom 2487, 1. odst. civilnega zakonika, tudi ne-članom. Nemogoče pa je, da bi uprava bila v celoti ali v večini poverjena članom, ki niso obrtniki in v družbi ne sodelujejo osebno, ali ne-članom. Tradicionalni vzorec obrtniške dejavnosti je torej ohranjen z načelno ohranitvijo funkcionalne prednosti dela nad kapitalom v razvojnem procesu. V glavnem to pomeni, da bo moralo v vsakem primeru delo, ki ga obrtnik o-pravlja v proizvajalnem postopku, imeti količinsko prednost nad ostalim delom, ki ga bo slednji opravljal v družbi in ki bo lahko zaobjemalo upravne, računovodske, trgovinske, izvajalne, organizacijske posle, itd. UVELJAVLJENO PLAČILNO SREDSTVO BANČNI ČEK IN IZPOLNITEV OBVEZNOSTI Bančni ček je družbeno u-veljavljeno plačilno sredstvo, ki je v zadnjih časih spričo kreditnih in dolžniških kartic nekoliko izgubil na razširjenosti, ostaja pa še zmeraj nezamenljivo sredstvo za plačevanje visokih denarnih vsot. Na splošno lahko rečemo, da je bančni ček plačilno sredstvo v službi posestnika denarnih vsot na bančnem tekočem računu. V glavnem obstoji v plačilnem ukazu določene vsote, ki ga posestnik računa naprti banki v prid tistemu, na katerega je ček naslovljen, ali na njegov ukaz ali na prinesitelja. Vedno pogosteje se dogaja, da upnik ne sprejme čeka v plačilo. To pa zato, ker sprejetje čeka ne pomeni še dokončne izpolnitve in posledične ukinitve obveznostnega razmerja, do katerega pride samo, če se ukaz, ki je predmet emisije bančnega čeka, uresniči, torej takrat, ko banka nakaže oz. izplača upniku vsoto, ki je predmet emitiranega čeka. To pa je pravno utemeljeno bodisi po členu 1197 civilnega zakonika, ki pravi, da drugačen način izpolnitve obveznosti izpolni in ukini obveznostno razmerje samo takrat, ko je ta drugačna izpolnitev izvedena; bodisi po členu 58 zakona št. 1736/1933 (zakon o čekih), po katerem vzročni zahtevek ostane kjub emisiji in izročitvi čeka, razen če ni dokazano, da je z emisijo bilo novirano začetno vzročno razmerje. V tem smislu je tudi vsa sodobna sodna praksa, ki je večkrat poklicana, da odloča o teh vprašanjih. ........ DH Na Primorskem se je vse do naših dni ohranila navada, da ljudje marsikje še gojimo limone, čeprav dandanes te agrume dobimo v vsakem letnem času po sorazmerno nizkih cenah in zato sploh ne moremo govoriti o gospodarskih razlogih za gojenje. Se vedno pa je gojenje smiselno in lepo, če nam je citronovec z zimzelenim listjem in lepimi prej temno zelenimi, nato pa živo rumenimi plodovi v veselje. Limono so tudi svojčas gojili za okras, a predvsem so bili lepi rumeni plodovi gospodinjam v veselje, ko so pripravljale pecivo in potice, da so lahko odišavile te dobrote. Pogosto pa so limono uporabljali v zdravilne namene, saj prekuhana in močno sladkana limona koristi pri trebušnih motnjah. V manjši meri so uporabljali limonin sok za okisanje zelenjave, medtem ko je bila za otroke prava nagrada, ko je mati pripravila sladko limonado. A to so bili drugačni časi. Danes pišemo o citronovcu, ker je od konca junija dalje primeren čas, da lahko cepimo divjake ali da citrono in druge arume precepimo. Cepili bomo na oko. Najprej poiščemo primerno točko na podlagi in z ostrim cepilnim nožem zarežemo v lubje v obliki velike črke T ali križa. Nato na letošnjem poganjku, ki smo ga odrezali na matični rastlini, ki jo želimo razmnožiti, poiščemo primerno razvito rastno oko in ga odrežemo, tako da mu pustimo tudi vsaj dober centimeter listnega peclja. Previdno odstranimo nekaj lesa, da bo imel cepič pod očesom čim več lubja. Nato s hrbtno stranjo noža privzdignemo lubje na rezi, ki smo jo že prej nare- dili, in previdno vstavimo tako pripravljeno oko. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo očesa. Rano prevežemo s cepilno elastiko ali rafijo. Po potrebi bomo cepljeno mesto prevezali; ko odpade listni pecelj, pa pomeni, da se je rana zarasla in da je oko živo ter bo pognalo. Ko požene in se razvije, moramo ostali del podlage nad cepljenim mestom odrezati, da se nova rastlina lahko prosto razvije. Na divjak citronovca, ki smo ga vzgojili iz semena, lahko cepimo tudi druge agrume, se pravi bodisi pomaranče kot mandarine ali kitajske mandarine in druge vrste, ki spadajo k isti družini. Pri starih citronovcih bomo poskrbeli, da jim dognojimo in odstranimo tiste poganjke, ki niso zaželeni za razvoj krošnje. Skrbeti moramo tudi za dognojevanje in redno zalivanje, saj je kakovost plodov zelo odvisna prav od zadostne količine vode. V primeru daljšega sušnega obdobja bomo vse vrste citronovcev zalivali na razdaljo 6-7 dni. PRIZNANJE FRANCU ŠIVICU IZ ŠEMPETRA UGLEDNO PRIZNANJE ZA SLOVENSKO ČEBELARSTVO EMIL BOŠKIN Letos maja je potekal v španskem mestu Azuqueca de He-nares prvič mednarodni natečaj čebelarske fotografije. Udeležilo se ga je prek 200 naravoslovnih fotografov z vsega sveta. Za nas Slovence je razveseljivo, da je osvojil prvo mesto in s tem denarno nagrado 500 evrov Franc Šivic, član foto kluba Diana in častni član čebelarskega društva Šempeter pri Gorici. V Šempasu ima lastno fotogalerijo, ki jo vsako leto obišče veliko ljubiteljev te zvrsti fotografije iz domovine in tujine. Sredi julija, ko bo krajevni praznik, bo odprl posebno razstavo najnovejših posnetkov, ki jih bo konec oktobra pokazal tudi svetovni publiki na mednarodnem kongresu čebelarjev v južnoafriškem mestu Durban. Franca Šivica poznajo kot naravoslovnega fotografa zlasti bralci revije Moj mali svet, saj že vrsto let mesec za mesecem ureja v njej svojo rubriko in jo lepša z izbranimi fotografijami zlasti iz sveta čebel. Poznajo ga tudi mnogi italijanski čebelarji, posebno raziskovalci s področja čebelarske znanosti od univerz v Catanii do Turina, saj je član posebne komisije italijanskega ministrstva za kmetijstvo, ki nadzira delo vseh italijanskih raziskovalcev. Ekspertno skupino sestavljajo nekdanji eminentni raziskovalci čebel in jo vodi nekdanji rektor videmske univerze prof. Franco Frilli. Za slovensko čebelarstvo je vsekakor priznanje, da deluje v okviru omenjene skupine, ki je neposredno podrejena ita- lijnskemu ministrstvu, tudi naš človek. Franc Šivic vodi tudi slovenski odbor za pripravo svetovnega kongresa Apimondia, ki bo konec avgusta 2003 v Ljubljani. Po mnenju direktorja kongresne dejavnosti Cankarjevega doma Srečka Peterliča bo to največji mednarodni kongres, kar jih je bilo doslej v Sloveniji. S svojimi predavanji po Evropi in zlasti z uspešnimi nastopi na mednarodnih fotografskih razstavah Franc Šivic, sicer diplomiran inženir gozdarstva, že zdaj na svoj način obvešča svetovno čebelarsko javnost in jo vabi, da se čez dve leti udeleži velikega srečanja vseh ljubiteljev čebel v Ljubljani. Vabi pa tudi ljubitelje naravoslovne fotografije, da obiščejo njegovo galerijo v Šempasu (odprta je ob sobotah), kjer se bodo lahko seznanili tudi z zanimivoo čebelarsko stroko in se oskrbeli s sladkimi ter zdravilnimi čebeljimi pridelki. STROŽJA NAVODILA KORISTNA POBUDA NOVA PRAVILA ZA REKLAMO ŽIVIL Evropska zveza je sprejela strožja pravila za javno podporo, ki jo posamezne države nudijo reklamnim ponudbam živil. V veljavo bodo stopila s prihodnjim letom. Evropske države bodo lahko podpirale promocijo le tistih visoko kakovostnih živil z navedenim izvorom, ki odgovarjajo strogim kriterijem pridelave in predelave. Javna podpora za promocijo živil bo torej možna, če bo zajemala cel sklop istih proizvodov, npr. sir, vino ali oljčno olje neke določene dežele. Paziti pa bodo morali, da ne bi na kakršenkoli način omogočili prepoznavnosti kakega posameznega proizvajalca. Druga pomembna točka novih pravil prepoveduje kakršnokoli negativno obliko reklame. To pomeni, da reklama ne sme vabiti možnih kupcev, da izberejo domači proizvod namesto drugega iz ostalih držav članic petnajsterice, češ da gre za objektivno boljši pridelek ali da primerja kakovost enega proizvoda na račun ostalih. Zanimivo je, da bodo lahko evropske države javna sredstva, po uvedbi obveznega etiketiranja mesa, namenile tudi za promocijo govedine, in to v višini od 50 do 70% stroškov. Pri določanju višine prispevka bodo lahko upoštevali vzrejne pogoje in več sredstev namenili rejcem v goratih predelih držav. PREVELIKI DAVKI DUŠIJO RAZVOJ IGRALNIŠTVA V igralnicah ob slovensko-italijanski meji so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi nova italijanska vlada pod predsedstvom Berlusconija omogočila ustanovitev novih igralnic v deželi F-Jk. Le-te bi namreč povzročile zmanjšanje obiskov v slovenskih igralnicah. O tem so govorili na sestanku med predstavniki družbe HIT v Novi Gorici in Kluba primorskih poslancev sredi maja v Novi Gorici. Predstavniki Hitovega vodstva so slovenske poslance seznanili s stanjem v igralništvu ob slo-vensko-italijanski meji in ob tem izrekli zaskrbljenost zaradi neustrezne zakonodaje in pretiranih davčnih obremenitev. BELICA, VESTNIK ZA OLJKARJE V BREGU Občina Dolina oziroma njeno odborništvo za kmetijstvo je poskrbelo za koristno pobudo: pred kratkim je izšla prva številka, ki je zaenkrat še poskusna, Vestnika za oljkarje v Bregu. Dvojezičen list, ki nosi naslov Belica - Bianchera, na prvi strani prinaša uvodnik, novici o razstavi oljčnega olja na letošnji Majenci in o sprejemu občine Dolina v združenje Mesta olja. Na drugi strani pa so objavljene vesti o raznih pobudah na Tržaškem in na vsedržavnem nivoju. Obenem je tu kratek zapis o značilnostih oljke belice, prispevek o pravilnem shranjevanju olja ter o opravilih v oljčniku čez poletje. Zanimiva je tudi novica, da bo uprava občine Dolina prihodnje leto brezplačno razdelila med oljkarje petsto sadik belice in s tem skušala pospešiti razvoj oljkarstva v občini. Vestnik Belica ima tudi prilogo, in sicer poročilo v italijanščini o delovanju Združenja Mesta olja. BS KONEC JUNIJA IN ZAČETEK JULIJA POHITIMO PRED ZAPADLOSTMI Kmečka zveza v tiskovnem sporočilu opozarja na nekatere zapadlosti v zvezi s plačevanjem davščin in pristojbin ter z vpisom v zemljiški kataster. Tako 30. junija zapade rok za plačilo davka na zgradbe in zazidljive površine ICI. Dne 2. julija pa zapade rok za vpis v zemljiški kataster za vse kmečke zgradbe, zgrajene pred 11. marcem 1998. Po tem datumu bo treba vse kmečke zgradbe vpisati v kataster stavb (Catasto Edilizio Urbano) po metodi Docfa. Omenjena zapadlost velja samo za kmečke zgradbe v smislu člena 9 zakonskega odloka št. 133/94 ter zakonskega odloka predsednika republike št. 139/98, kot so npr. bivališča, namenjena osebam, ki delajo na kmetiji oziroma strumentalne zgradbe, namenjene kmetijskim dejavnostim (kleti, hlevi ipd.). Ne gre vsekakor zamenjati zgoraj omenjenega roka z 31. decembrom 2001, ko zapade rok za vpis v kataster za vse zgradbe, ki niso kmečke oziroma ki ne služijo več kmetijski dejavnosti (stanovanjske hiše, kleti, hlevi ipd.). OB 40-LETN ICI DELOVANJA NA GORIŠKEM OLYMPIA PRED OBČNIM ZBOROM Letos goriško športno združenje Olympia praznuje štiridesetletnico delovanja in jutri, v petek, 22. t.m., bodo člani športnega združenja ob 20.30 imeli svoj občni zbor na sedežu združenja v Drevoredu 20. septembra v Gorici; občni zbor, na katerem bodo pregledali športno delovanje zadnjih dveh let in se tudi dogovorili, kako naprej. Prav zato smo v naše uredništvo povabili na kratek pogovor predsednika športnega združenja Olympia Mateja Terpina, da bi nam povedal nekaj več o občnem zboru. nih kategorijah. Obe članski vrsti nastopata v odbojkarski C ligi. Rad bi pa še posebno poudaril dejstvo, da imamo letos tudi skupno ekipo s Sočo iz Sovodenj in mislim, da bomo to sodelovanje še poglobili in ga povečali. Ste zadovoljni z letošnjo odbojkarsko sezono? Jasno je, da smo malce več pričakovali od ženske članske ekipe, ki je začela prvenstvo v C ligi dobro, bila več časa na drugem mestu, a so dekleta v končni fazi prvenstva popustila in tako na koncu zasedla šesto mesto, ki je po mojem premalo za možnosti, ki jih naša dekleta imajo. Moška članska ekipa pa je končala prvenstvo na četrtem mestu, prav tako v C ligi, v kateri nastopajo odbojkarski klubi iz Furlanije-Julijske krajine. Imate v vašem združenju poleg odbojke tudi kako drugo dejavnost? Prav rad povem, da je poleg odbojke, ki je naša glavna športna panoga, pri Olympii možno vaditi tudi moderno telovadbo. Trenerka Mija Ce-ščut je odlično začela z otroško telovadbo, medtem ko Damja- KOLESARSTVO / GIRU DMTALIA OB ROBU na Češčut uči tako imenovano hip-hop telovadbo, kije sodobna telovadba, pri kateri se otroci učijo modernih plesov in sodobnih telovadnih prvin na osnovi sodobne, moderne glasbe. Obe trenerki sta v enem samem letu dosegli lepe uspehe in mislim, da bosta dobro nadaljevali s svojim delom, za katerega je veliko zanimanja. Kako pa je s sponzorji, sfinancami? Imamo svoje dobrotnike, sponzorje, ki nam pomagajo; to so Kmečka banka za žensko člansko ekipo, medtem ko je podjetje Agraria Terpin glavni sponzor za moško člansko ekipo. Imamo seveda tudi tako i-menovane tehnične sponzorje: podjetje Kosič, še posebej bi omenil športno trgovino K2, a tudi podjetje Multiservice in tiskarno Budin. Jasno pa je, da je naš glavni sponzor, če smem tako reči, Svet slovenskih organizacij, v katerega smo včlanjeni. Tudi mi imamo, kot vsa športna društva pri nas, težave z denarjem, tudi zato, ker imajo športna društva malo dostopa do javnih sredstev. Kaj boste na občnem zboru posebnega predlagali? Sodelovanje s Sočo naj bo še bolje organizirano, kot se moramo zavzemati tudi za vedno tesnejše sodelovanje s Kulturnim centrom Lojze Bratuž in seveda predvsem skrbeti za najmlajše. A o vsem tem bo že odločal novi odbor. Sicer pa prisrčno vabim vse naše člane, naj se jutri, v petek, 22. t.m., gotovo udeležijo občnega zbora Olympie. —— ZUT MOTOCIKLISTIČNA DIRKA V ŠPANIJI ROSSI IN BIAGGI OD BESED K DEJANJEM Tako bi lahko pokomentirali dogajanje po motociklistični dirki za Veliko nagrado Španije, ko sta slovita in trenutno najboljša dirkača Valentino Rossi in Max Biaggi v "najtežjem" razredu do 500 kubičnih centimetrov v nedeljo, 17. t.m., v Barceloni po dirki med stopanjem po stopničkah do zmagovalnega odra s pestmi obračunala med seboj. Tudi v Novem glasu smo že pred časom pisali o tem, kako se mladi in trenutno zares najboljši dirkač na svetu v najvišjem ter najprestižnejšem razredu motociklističnih dirk Valentino Rossi in nekdanji svetovni prvak v nižjih razredih Max Biaggi med seboj dobesedno ne moreta videti in se zato ob vsaki priliki zbadata. Kdo se ne spominja vseh tiskovnih konferenc, na katerih je mlajši in veliko boljši Valentino Rossi zafrkaval na vse pre-tege nekdanji obet in današnjega "večno drugega" Biag-gija, češ da je dober samo za tekmovanja v četrtliterskem razredu, češ da si ne upa pritisniti na plin in podobne stvari? Kdo se ne spominja grdega 'n umazanega udarca Maxa Biaggija pred časom med dirko pri 220 kilometrih na uro, ko je hotel Rossija dobesedno vreči z dirkalne steze, ker ga je le-ta nič kaj lepo prehiteval? In kdo se ne spominja več, kako je pred tedni Italijanska motociklistična zveza poklicala oba kentavra na pogovor, po katerem so dejali, da sta se med seboj pogovorila, vse uredila in še nekaj takih sočnih in iz trte zvitih cvetk so takrat povedali? V Barceloni je v pollitrskem razredu s prvega mesta dirko začel Valentino Rossi, ki je bil najboljši na sobotnem merjenju najhitrejšega časa. Dirko je Rossi izjemno slabo začel, a je najbrž prav to pomenilo zanj dobro izhodišče, saj je vražji fant začel prehitevati vse pred seboj, s petnajstega mesta se je v manj kot desetih krogih prebil do vrha in Biaggija pustil daleč za seboj. Na končnem tretjem mestu je pristal nekdaj velik up italijanskega motociklizma, tudi sam svetovni prvak v nižjih razredih in danes samo še dober voznik v najvišjem razredu Loris Capi-rossi. Vse je bilo nared za veliko italijansko slavje, saj je trojna italijanska zmaga zares nekaj izjemnega in kronisti se spominjajo, da so jo podobno zadnjič videli leta 1970, ko je slavil petnajstkratni svetovni prvak in legenda motociklizma Giacomo Agostini, za njim pa sta se takrat uvrstila še dva italijanska dirkača. Pa se le ni izšlo tako, kot so italijanski motociklistični navijači in navdu- r šenci pričakovali, ker sta se na tesnih in polžastih stopničkah do zmagovalnega odra začela Rossi in Biaggi najprej zbadati, nato pa sta končno le prešla k dejanjem. Med podeljevanjem pokalov za trojno zmago je med njima vladal led, kar se je tudi na daleč videlo, kot so bližnji očividci tudi videli, da je imel eden pod očesom rdečo podpluto, drugi pa opraskan obraz. Tretjeuvrščeni Loris Ca-pirossi je dejal, da je to nečastno in grdo ravnanje, mi ne rečemo ničesar več, a samo dodajamo, da je to odraz današnjega moto-športa, ko je pomembno le zmagati in, kot pravi stara pesem: Zmagovalec vedno pobere vse! In sedaj smo tu in beremo in poslušamo, kako je spet Italijanska motociklistična zveza poklicala oba dirkača na zagovor, kako jima je naročila, naj nehata z medsebojnim obtoževanjem in seveda tudi s prete- pi, ki da ne spadajo v "čisti svet motociklističnih dirk". Če seveda odmislimo za vedno in ne samo za trenutek ta zares odvečni "čisti svet motociklističnih dirk", ki ga nikdar ni bilo in ga seveda tudi ne bo, ker je pri moto športih vedno zraven veliko, preveč denarja, potem povejmo, da je velika tekmovalnost med vrhunskimi dirkači nekaj običajnega, ker gledalci uživajo-uživamo, ko jih vidimo, kako dajejo vse in še več, kot bi smeli, od sebe, kako se po njihovih žilah pretaka na litre adrenalina, ki ga sami seveda doma pred televizijskim ekranom ne potrebujemo. Mimogrede povejmo še to, da si je njun dvoboj na stezi v Barceloni ogledalo samo v Italiji po televiziji šest milijonov ljudi in že ta podatek pove veliko, morda celo veliko več, kot pa smo si sami pripravljeni priznati. ZUT UNIFORMIRANI SLOVENCI SPET NA OPČINAH TER DOPING MED MLADIMI ERIK DOLHAR Slika ob sliki, pa še res je. V taki nekdanji rubriki s takšnim naslovom edinega zamejskega dnevnika bi se verjetno znašla ta slika oziroma fotomontaža. Sliko partizanov, ki skozi Opčine korakajo proti Trstu maja 1945, sem našel v Muzeju za pa bi si nihče ne mogel privoščiti, da bi novico obelodanil tik pred krajevnimi upravnimi volitvami in tako naprtil krivdo občinski ali pokrajinski upravi, ki morata skrbeti za vzdrževanje cest. Kolesarji na Opčinah so bili res videti nekoliko slabe volje, pa tudi na pedale niso pritiskali s preveliko vnemo... novejšo zgodovino v Ljubljani, slovenskega policista na motorju na Opčinah maja 2001 pa sem ujel v svoj objektiv med krožno kolesarsko dirko po Italiji. Prijatelj, računalniški izvedenec, je potem še pristavil svoj lonček ali poskrbel za svojevrstno izvirno fotomontažo. Kakorkoli že, kakšno navdušenje je na Opčinah zavladalo ob prihodu slovenske policije na mogočnih motornih kolesih in avtomobilih znamke BMW! Italijanska motorna kolesa Guzzi in avtomobili Alfa Romeo, tudi po postavi policistov, sploh niso bili kos "našim". Občinstvo, ki se je zbralo ob na novo poimenovani Dunajski cesti, pa je ta prihod primerno nagradilo s ploskanjem. Zavihrale so tudi zastave osnovnošolskih otrok. Kolesarji so tako stopili v ozadje. Drugače bi tudi ne moglo biti, saj smo nanje čakali več kot pol ure. Od kod zamuda? Nekateri trdijo, da so že v Jesolu star-tali z zamudo, kot tam-tam pa je s Proseka na Opčine prišla vest, da gre veliko zamudo kolesarjev pripisati skupinskemu padcu, ki so ga doživeli ob izhodu iz Proseka, kjer so popravljali cestišče. Ko bi bilo to res, NOGOMET: ROMA PRVAK! Po dolgih letih so rimski navijači nogometnega kluba Roma le dočakali tretji naslov najboljšega v italijanskem nogometnem prvenstvu A lige. Furlanski trener Fabio Capello je dokazal, da je trenutno zares e-den najboljših trenerjev na svetu, saj je to njegov šesti naslov; štirikrat je zmagal z Milanom, enkrat z Real Madridom in sedaj še z Romo. Veliko slavje v Rimu je bilo po poročilih nekaj izjemnega, saj je v Večnem mestu odšlo na ulici več kot milijon ljudi: V odločilni tekmi je Roma premagala Parmo s 3 -1. Poražena ekipa pa je kljub temu na četrtem mestu, medtem ko se je na končno drugo mesto uvrstil NK Juventus iz Turina, tretje mesto pa je pripadlo lanskemu prvaku, drugemu rimskemu moštvu, Laziu. Edina deželna ekipa Udinese je obstala v A ligi, vendar še ni rešeno vprašanje italijanskih potnih listov, ki naj bi jih nezakonito imeli nekateri nogometaši iz t.i. Tretjega sveta. 15 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 A povrnimo se k Slovencem na krožni kolesarski dirki po Italiji. Poleg že omenjenih slovenskih policistov in, kot je že poudaril kolega ZUT, zlasti kolesarjev, so se že spet izkazali tudi organizatorji obeh etap, ki sta prešli Slovenijo. Pa tudi občinstva ob cesti ni bilo nikjer toliko kot v Sloveniji! Verjetno je to ena od idealnih vizitk Slovenije v prizadevanju za vstop v združeno Evropo. Doping. Rak rana tudi krožne kolesarske dirke po Italiji. So to sploh še športniki? Kaj pa športni duh, v katerem bi bilo treba vzgajati doraščajočo mladino? Ko mi je nekdo povedal, da se prijateljček (nomi-na sunt odiosa ali po naše: greh se pove, grešnik pa ne) ukvarja z agonističnim, tekmovalnim, celo vrhunskim kolesarstvom, so se mi kar naježili lasje. Med izletom sem si tudi ogledal gričevnato območje v Venetu, med Trevisom in Padovo, kjer večina ekip "vzgaja" mladino na kolesu. Dovolj je pogledati te mlade športnike v oči, pa lahko vsak spozna, da ta mladina jemlje tabletke, poživila, imenujmo jih pač, kakor želimo. Groza! SREČANJE O CUPI jadralni klub Čupa skupaj z Ribiškim muzejem tržaškega primorja prireja dne 30. junija ob 15.30 na sedežu v Sesljan-skem zalivu srečanje ljubiteljev morja in naše zgodovine z naslovom Korak v preteklost: ve-slajmo na čupi - tradicionalno plovilo slovenskih ribičev. Ob tej priložnosti bosta dva častna člana Ribiškega muzeja, Valentin Caharija Babčev in Vladimir Gruden Martinčičev iz Nabrežine, potomca naših starih ribičev, ki sta še sama veslala na čupah, pokazala in učila veslanje na čupi. Ob isti priložnosti bo zainteresiranim dana možnost, da poskusijo ter občutijo čar veslanja na čupi. OBVESTILO ŠPORTNO ZDRUŽENE Olym-pia vabi na občni zbor, ki bo v petek, 22. t.m., v spodnji dvorani krožka Anton Gregorčič (Drevored 20. septembra 118, Gorica). Prvo sklicanje ob 19.30, drugo sklicanje ob 20.30. Vabljeni! Kako bo potekal občni zbor? Na občnem zboru našega športnega združenja bomo najprej poslušali predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, pregledali delovanje našega športnega udejstvovanja v zadnjih dveh letih in skušali tudi ugotoviti, kje bi se dalo bolje delati, se bolje organizirati in biti še bolj prisotni v goriškem in seveda tudi širšem prostoru. Prav tako bodo vsi trenerji podali svoje poročilo in pregled opravljenega dela, saj so se prvenstva v vseh kategorijah končala, kot bodo tudi pripravili že načrte za naprej. Vseeno pa je glavni namen občnega zbora predvsem ta, da izvoli nov odbor, iz katerega bomo kasneje izvolili vodstvo in tudi novega predsednika, ker sam nameravam sicer ostati v odboru, a bom mesto predsednika pustil komu drugemu, ker je tako bolje za vse. Novi predsednik namreč pbičajno prinese svež veter in Je poln novih moči, kar je seveda tudi pri Olympii več kot zaželeno. Boste ob štiridesetletnici priredili še kako posebno slovesnost? Ne, tudi zato ne, ker smo že priredili dober mednarodni odbojkarski turnir, o katerem je tudi Novi glas poročal, in predvsem zato ne, ker je sedaj že konec odbojkarskega tekmovanja, saj so pred nami počitnice. Koliko aktivnih članov je pri Olympii? Deklet in fantov, ki se ukvarjajo z odbojko, je pri nas o-krog 120 in seveda imajo na občnem zboru vsi pravico, da volijo novo vodstvo združenja. Imamo tri dekliške ekipe in tri fantovske, ki nastopajo v raz- 16 ČETRTEK, 21. JUNIJA 2001 AKTUALNO Z 2. STRANI BERLUSCONIJEVA VLADA Italija bo poskrbela za reden potek tega mednarodnega srečanja in bo dovolila, da bodo tudi nasprotniki tovrstnih srečanj lahko povedali svoje mnenje, ne da bi se pri tem posluževali nasilnih sredstev. V nadaljevanju je Berlusconi v bistvu ponavljal, kar je bil že povedal med volilno kampanjo. Tako je omenil novosti, ki jih njegova vlada namerava uvesti na področju davčne in pokojninske politike, govoril o šolstvu in reformah kazenskega ter civilnega zakonika ter obeh postopnikov in se zavzel za učinkovito ter sodobno javno upravo, ki naj ne zavira zasebne pobude, temveč jo vzpodbuja in podpira. V tej zvezi zasluži največjo pozornost, je dejal, informatika, ki bo čedalje pomembnejši dejavnik na področju gospodarstva. Na koncu svojih izva- S 1. STRANI JE, KAR JE janj je zagotovil, da bo pred počitniškim odmorom predstavil parlamentu zakonski osnutek, ki naj uredi njegov veliki hendikep, to je konflikt interesov, saj je sam podjetnik z mnogimi interesi na javnem področju. Berlusconi seveda ni niti z besedico omenil problematike narodnih oz. jezikovnih manjšin, kot tudi ni posebej obravnaval odnosov s sosednjimi državami. Poslušalec je imel jasen vtis, da ima pred seboj govornika, čigar miselnost je na las podobna iznajdljivemu in solidnemu podjetniku. To pa je za politika odločno premalo, kajti, kot je pred leti napisal politolog Ernesto Calli della Loggia, "Za strastjo politika, ki hoče doseči nekaj več od mesta v parlamentu, mora stati ideja. Ta pa ima opraviti s sugestijo srca in domišljije, z upom, s snovjo, iz katere so narejene sanje". NOVA VLADA FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Dežela Furlanija-Julijska krajina ima novo vlado. Za predsednika je bil izvoljen RenzoTondo, ki politično pripada gibanju Naprej, Italija in je doma iz Tolmeča. Nasledil je Roberta Antonioneja, ki je bil izvoljen za senatorja in je podtajnik v zunanjem minstrstvu. V novi deželni vladi štirje odborniki pripadajo Severni ligi, trije Nacionalnemu zavezništvu, trije pa gibanju Naprej, Italija. V prejšnji vladi ni bilo predstavnikov Severne lige, ki so vlado podpirali od zunaj. SMRT ZNANEGA POLITIKA Zadet od možganske kapi je pred dnevi v Rimu umrl dosmrtni senator Paolo Emilio Taviani. Star je bil 88 let. Se 30. maja je kot najstarejši senator predsedoval prvi seji novoizvoljenega senata in vodil dela do izvolitve novega predsednika Pere. Taviani je bil eden vodilnih mož nekdanje krščan-skodemokratske stranke in zavzemal vidna mesta v vladi. Med drugim je bil notranji in obrambni minister. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil pri partizanih v Liguriji, kjer je skupno s slovenskim primorskim protifašističnim bojevnikom Tonetom Ukmarjem (1900-1978) poveljeval enotam, ki so osvobodile Genovo. Po vojni je bil predsednik Zbora prostovoljcev za svobodo (CVL), ki je združenje katoliških partizanov. Pokopali so ga na državne stroške v Rimu. MIP 199^9Y9 POJDITE D EL AT! *. Predsednik Bush si je zaželel, da bi Slovenijo še kdaj obiskal, ker "je krasna dežela in bi se lahko povzpel na Triglav". Žena ameriškega predsednika Laura je popoldne, medtem ko je njen soprog imel pogovore na Brdu, v spremstvu Štefke Kučan, soproge slovenskega predsednika, obiskala Bled. "Res mi je všeč, to je prekrasen kraj, imela sem se čudovito", je bila navdušena prva dama Amerike. Ob srečanju predsednikov ZDA in Rusije so v Sloveniji sprejeli izredno ostre varnostne ukrepe. Izvajalo jih je okoli 2 tisoč policistov, sodelovali pa so tudi varnostniki iz ZDA in Rusije. Več organizacij civilne družbe, tudi z udeleženci iz tujine, je v Ljubljani pripravilo mirne demonstracije zoper globalizacijo ter proti predsednikoma držav. V Ljubljani se je 25 aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace priklenilo na ograjo ameriškega veleposlaništva z napisi v rokah, ki so predsednika Busha pozivali k ustavitvi protiraketnega ščita. Nekaj fantov je poskušalo priplezati na drugo stran ograje, a se je to posrečilo le dvema. Policija je takšne namene preprečila in protestnike aretirala. Na Kongresnem trgu je stojnico, v obliki tanka iz lepenke, postavila slovenska sekcija A-mnesty International. Podpise zoper smrtno kazen in trgovino z orožjem so predsednikoma ZDA in Rusije sproti pošiljali po faksu na Brdo, potem pa še na ameriško in rusko veleposlaništvo v Ljubljani. Daleč najmnožičnejša sobotna demonstracija z okoli 600 u-deleženci pa je bil t.i. Festival upora. Med temi protestniki so bil tudi udeleženci iz Hrvaške in nekaterih drugih držav. Najhujši incident je bil na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči, kjer so slovenski policisti ustavili skupino protestnikov Ya Basta iz Trsta. Hoteli so se udeležiti protestniških akcij v Ljubljani, a jim tega niso dovolili. Prišlo je do prerivanja, policisti pa so začeli mahati z gumijevkami. Zaradi tega so se protestniki z avtobusom premaknili na italijanko stran prehoda, tam naredili kordon in za eno uro prekinili promet na Fernetičih. Proteste v Ljubljani ob srečanju Bush-Putin je ocenilo tudi vodstvo slovenske policije. Generalni direktor policije Marko Pogorevc je dejal, "da v primerjavi z drugimi državami, ki so gostile podobna srečanja, nismo pretiravali". Direktor uniformirane policije Stanislav Veniger pa je menil, "da so z izvajanjem poostrenih ukrepov na mejah preprečili, da iz tujine ni prišlo toliko protestnikov, kot bi jih verjetno lahko bilo". V Sloveniji so izredno zadovoljni zaradi uspeha srečanja na Brdu pa tudi spričo sklepa najvišjih državnikov EU, sprejetega v Goteborgu 16. junija, "da se bodo pogajanja z najbolje pripravljenimi kandidatkami za sprejem v evropsko povezo lahko končala do konca leta 2002". V vzdušju naraščajoče samozavesti se v državi pripravljajo na slovesnosti ob dnevu državnosti, 25. junija, ko bo Slovenijo obiskal tudi nemški kancler Gerhard Schroder. ii m S 3. STRANI SVETAL POGLED V PRETEKLOST... Moja želja je, da bi bilo delovanje čim bolj bogato na različnih nivojih. Žal, v naslednji sezoni bo odsotnih nekaj pomembnih igralcev, ki so se odločili, da za eno sezono ne bodo sodelovali z našim gledališčem, a verjamem, da se bodo po izteku le-te, vrnili. V tem času bo treba seveda poskrbeti za nadomestne moči. Bo v prihodnje gledališče še skrbelo za naše šolarje in dijake? Seveda. Slovensko stalno gledališče bo nadaljevalo delo po šolah, ki ga izvaja že tri leta. To bo pomenilo precej truda in organizacije pri vzpostavitvi stikov s profesorji, dijaki, učenci... Abonmaja Morski pes in Zlata ribica bosta še zmeraj na razpolago mladini in otrokom. SSG poskrbi vsako leto za otroško predstavo, in sicer enkrat za nižjo, drugič za višjo starostno stopnjo. Poleg tega ponuja tudi gostovanja. V gledališču je še veliko živih otroških predstav. Zgodba o Mačku bo npr. še vedno obiskovala šole. Z Devetsto in z Zgodbo o mačku sem zaključil neko tesnejše, režijsko sodelovanje z igralcem Jankom Petro-vcem. Morda bom nadaljeval z drugimi igralci. PETER SZABO Bush in Putin sta se srečala v Sloveniji in tako podelila tej državi pet minut slave. To vse vemo in se s tem nimam namena preveč ukvarjati. Zanima me predvsem manjši dogodek. Slovenski policisti so na mejnem prehodu na Fernetičih ustavili in zavrnili en sam avtobus (ali je bil še kakšen?) mladih demonstrantov, ki so hoteli priti do Ljubljane in tam demonstrirati proti Bushu in kdove še čemu. Pri tem so slovenski policisti bili precej nasilni in slišati je bilo tudi nekaj zgražanj. Kaj si lahko mislimo? Jaz si mislim svoje. Iskreno rečeno, me vse to pleme iz Seattla, ki ga potem srečujemo še v Pragi, Goteborgu in kdove še kje, neskončno moti. Prvo: proti čemu protestirajo? Proti vsemu hkrati: globalizaciji, revščini, onesnaževanju, vojaški prevladi ZDA itd. Cilj je torej nejasen. Vedno bolj me spominja na zmedeno italijansko levičarsko mladino, ki vpije, da bo inti-fada zmagala, pa jim ni jasno, kaj sploh je intifada in zakaj bi morala zmagati, ter nosi transparente s Che Guevaro, ki jih je naslikal najbolj komercialni ameriški umetnik Andy VVarhol. Nekam protislovno, kajne? In oni bi radi rešili vse probleme sveta naenkrat čisto po otročje: to nam ni prav, s tem se ne strinjamo, torej je treba vse spremeniti in to takoj, na silo: vse bomo razbili, vse zažgali, vse pretepli, potem pa bo vse v redu. In tu smo pri drugi točki: je razbijanje, požiganje, pretepanje res edini način, da kaj dosežeš, ali pa gre le za spuščanje prevelike količine mladostniških hormonov in energije? Nasilje namreč ni nikoli rešitev. Prava rešitev bi bila resna pogajanja z resnimi programi, toda to je preveč naporno, to zahteva zavzetost, študij itd. In zaradi tega me "Seattlovci" toliko bolj motijo. Tretje: pravijo, da so levičarji. Kakšni levičarji neki! Vse to dogajanje me spominja na odprto pismo, ki ga je leta 1968 Pier Paolo Pasolini naslovil študentom. Vsi so si pričakovali, da se bo postavil na stran študentov, saj je bil levičar. On pa je branil policiste. Prav zato, ker je bil levičar. Za študente, ki so se potegovali za neki totalitarni komunizem, se je kmalu izkazalo, da so »očkovi sinčki« iz premožnejših meščanskih družin, ki se upirajo družbi in njenemu ustroju iz čiste mladostniške zdolgočasenosti. Ljudje, ki pa se vsak dan ukvarjajo s socialnimi problemi, so prav tisti policisti, ki jih je oblast bila prisiljena poslati proti razbijaškim študentom. Tako kot tedaj, tako tudi sedaj ne gre za nič drugega kot le za boj med očeti in sinovi. Ne boste me prepričali, da si lahko pravi levičar, revni študent, ki ga skrbi prihodnost sveta, ki hoče kaj narediti za boljše življenje človeštva, lahko privošči potovati po vsem svetu in spremljati vsa srečanja ministrov današnjih velesil! Jaz si tega ne morem privoščiti: čaka me delo, pa tudi denarja nimam toliko. Ti »levičarji« pa si privoščijo razgrajaške počitnice v Seattlu, pa v Kyotu, Pragi, Goteborgu itd. Žal mi je, tega nikakor ne morem opravičiti ali razumeti. Pridejo in razbijejo kak McDonalds, ker je simbol "ameriškega imperializma". Delno se strinjam. Slovenska politika zaprtosti, ki komajda spusti kako multinacionalko v Slovenijo, se mi zdi dobra. Življenjski standard v Sloveniji je veliko višji od standarda v katerikoli vzhodnoevropski državi. To je torej res. Toda vse te McDonaldse odpirajo posamezniki in, če neki samozvani levičarji razbijejo McDonalds, ki ga vodi Janez Kranjski v Ljubljani, so s tem o-škodovali Janeza Kranjskega in ne a-meriške multinacionalke. Ampak tega "Seattlovci" ne vedo, ker, če niso delali, ne vedo, kaj je služba, kaj je boj za vsakdanje preživetje. Sklepam, da jim tudi študij ne gre prav najbolje od rok, saj porabijo večino časa za potovanja po svetu. Nekega dne pa bodo najbrž nekako dokončali študije in njihovi "ateki" bodo poskrbeli za delovna mesta na visokih položajih in še vedno ne bodo vedeli, kaj pomeni služba navadnemu smrtniku. So torej slovenski policisti bili preveč nasilni? Sploh ne, če me vprašate. Vsaka država mora poskrbeti za svojo suverenost. Slovenska policija je že imela nekaj manjših težav s slovenskimi protestniki. Zakaj bi jih morali še uvažati? Zakaj bi morali dovoliti, da nam iz tujine prihajajo razgrajači, vse razbijejo in se še vrnejo domov, vse to pa samo zato, ker ne vedo, kam bi z lastnimi hormoni, in ker se ne znajo s svojimi vplivnimi očki pogovoriti doma? Moj odgovor tej zmedeni mladini je naslednji: pojdite delat, potem se lahko pogovorimo! Do takrat pa vas bom moral imeti za nezrele otroke, ki ne vedo, kaj hočejo, so pa pripravljeni narediti vse, da bi to dosegli. V SPOMIN NA DOGODEK JO JE IZDALA POSTA SLOVENIJE BUSH IN PUTIN NA ZNAMKI Pošta Slovenije je dogodek svetovnega pomena, kot je bilo srečanje Busha in Putina v soboto, 16. junija, v Ljubljani, obeležila s priložnostno poštno znamko. Izšla je v četrtek, 14. junija, torej dva dni pred njunim srečanjem. Znamka z nazivno vrednostjo 107 tolarjev ima izredno vsebinsko vrednost, saj gre za dogodek, ki presega vse dosedanje državniške obiske v samostojni Sloveniji. Oblikovalec Miljen-ko Licul je za motiv izbral ameriško in rusko zastavo; v spodnjem delu je postavil v ospredje Zmajski most oz. silhueto Ljubljane. Znamke so natisnjene v bloku z eno znamko, ki jo na modri podlagi obkrožajo zvezde-vesolje, in v polah po 25 znamk. Poštna znamka je naprodaj v vseh poštah v Sloveniji. — M.