St. 297 NMu PUM V Itfovu (tati tirati tu li puta) V Trstu, v petek 30. decembra 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik alvi Izhaja — ievsemšt ponedeljek — vuk dan ijtarij. — Uredništvo: ulica sr, fraačiifca Aslfikegs štev. 20, L nadalropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ntftvu. — Ncfrankiran* pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — jzdfjakij ia odgovorni urednik Štefan Oodlna Ustnik tiskarne Edinost — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol teta L 32.— ta cel»leto L 60.—. — Telefon uredništva ta uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trsta It« okolici po 20 stotiiik. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72«.«). — Ogiasi tr^ov^ev in obrtnikov m n HMlof osmrtnice, zahvale, poslanice Iti v*Wla po L 1.—, oj^sj đsnruii zn-oiov mm po L 2. — Mali oglasi po 2 J stot. bej»la, naj nanj L 2. — Ogiist* itaročnfsa In reklamadje senoSiUaio izklltičiis tiarami edina*«, v Trstu, uli^a -v* Frančiika Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Teielon aredništva in uprave TEMNI OBLAKI Kakor poročamo na drugem mesto, je eden najmogočnejših italijanskih finančnih zavodov (Banca Italiana di Sconto) ustavil svoje poslovanje. Ako hočemo pravilno presoditi ta dogodek, ne smemo prezreti, da je italijanska eskomptna banka bila glavna osnovateljica vseh onih ogromnih industrijskih zavodov, na katere se je naslanjala Italija v svetovni vojni. Z usodo te banke je torej tesno združena usoda mnogoštevilnih industrijskih podjetij in denarnih zavodov, en dober del italijanskega narodnega gospodarstva in posredno celo narodno gospodarstvo Italije. Morebitni polom eskomptne banke bi torej silno pretresel italijansko narodno gospodarstvo. Ako vpoštevamo vse to, nam bo jasno, da so odločilni krogi gotovo poskušali vse, da preprečijo prenehanje poslovanja cakoinptne banke; in ako so morali dovoliti, da je kljub vsem njih naporom vendarle moralo priti do tako usodnega koraka, je to znak, da je finančna moč Italije resno omajana. Kriza eskomptne banke je torej le naravna posledica splošne gospodarske krize v Italiji in bo bržkone pomenila uvod k še mnogo težji krizi Ako pride do poloma eskomptne banke, se oodo temu polomu sledili še nešteti drugi večji ali manjši polomi. Ali, ako se tudi posreči preprečiti polom in se bodo upniki vsaj deloma zadovoljili, bo ta bančna kriza vendarle zelo slabo vplivala na položaj italijanske industrije in narodnega gospodarstva sploh. Kriza eskomptne banke ni prišla nepričakovano za ljudi, ki se bavijo z narodnim gospodarstvom. Italijanska težka industrija, ki se je v ogromnih razmerah razvila ■ skoraj 400 milijonov lir i tekom svetovne vojne, ni bila posledica jen z gospodarstvom cc nih kožah. Videli smo, kako so se ogromni zavodi zapirali in potem prisiljeno zopet odpirali, da se prepreči katastrofa. Delavstvo se neprestano odpušča, brezposelnost narašča. Industrija se skuša rešiti s pomočjo zmanjševanja delavskih plač. A vse to ne pomaga nič. Ker potom naravne produkcije podjetja ne morejo uspevati in se vzdržati na površju, so si podjetniki skušali pomagati s špekulacijami. V časopisih čitamo neprestano o ponesrečenih špekulacijah in v njihovem spremstvu seveda o sleparijah. Imena velikih italijanskih zavodov »liva«, »Ansaldo«, »Elba«, »Temi« itd, dan za dnevom pojavljajo v časopisih združena so z raznimi »aferami«, ki so ena težja od druge. Glavni predstavitelji italijanske industrije se neprestano posvetujejo o njenem ozdravljenju. A vsa ta posvetovanja ostajajo brez vsakega pozitivnega uspeha. Velikim finančnim zavodom začenja vslec tega zastajati sapa, kriza v industriji povzroča splošno bedo, ta pa vpliva na po-kupno zmožnost vsega prebivalstva, ki neprestano pada. Zato hira seveda vedno bolj celokupno narodno gospodarstvo. Prva vidna posledica tega težkega položaja je bil preteč polom eskomptne banke. Drugi denarni zavodi ji niso mogli pomagati. Zato ni preostalo drugega, nego da se v vsej naglici izda kraljevi dekret, ki ga priobčujemo na drugem mestu, in ki banki dovoljuje, da sme zahtevati moratorij, ne da bi naznanila konkurz. Na ta način se je za sedaj preprečil konkurz tega velevažnega denarnega zavoda, čigar glavnica, z rezervami vred znaša in ki je tesno spo-cele države. Kako sten uradnik, Id bi ne mogel prenesti niti I izgubi. Moder računar se bo izogibal takih najmanjšega očitanja kake netočnosti v j kupčij. Della Torretta se je pa brez vsa-službi. i kc-ga obzira lotil svoje madžarofilske ak- Diplomatski urednik pri agenciji »Ha- j ci|e- dasi bi bil moral — če bi bil globoko vas« pravi, da Briand ne namerava ime- j misleč in moder državnik — vedeti, da novati nikakega naslednika Berthelota in | ™ora s to svojo politiko vpričo tako koč-da bo odpravil to mesto. Berthelotovo delo I W«*ega vprašanja zadeti ob zelo občutljive bo prevzel Peretti della Rocca, ki vodi :-----------------' " ' politična in trgovska dela. naravnega gospodarskega razvoja, temveč je to !e umetna tvorba vojnega položaja. Njen obstanek, obstoj in razvoj je bil odvisen le od vojne in po vojni je moralo popolnoma naravnim potom priti do krize. O tej krizi bi bilo sedaj odveč pisati, saj smo jo sami preživeli in jo preživljamo dan za dnevom; čutimo jo na svojih last- se stvari dalje razvijejo, je sedaj sicer težko predvidevati, vendar moramo biti pripravljeni na težke dneve. Težki in temni oblaki se zbirajo na gospodarskem obzorju in naše ljudstvo mora predvsem misliti na to, da se krepko gospodarsko organizira, da bo moglo lažje prenesti pretečo gospodarsko krizo. Jugoslavija Nove volitve v maju ZAGREB, 29. Zagrebški »Jutarnji List« doznava iz Bclgrada, da skuša vlada čimprej pripraviti teren za nove volitve, ki ©i se mogle vršiti že v mesecu aprilu, najpozneje pa v mesecu maju 1. 1922. Železniška konferenca za Balkan BELGRAD, 29. Dne 2. januarja 1922 prične v Belgradu poslovati konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju železniških zvez med ju gos!, kraljevino ter Grško, Bolgarsko in Turško. Ta konferenca se ima smatrati kot nadaljevanje bernske in salzburške konference. Na konferenci bo do zastopane vse štiri prizadete države. Konferenca bo sklepala tudi o vprašanju iipremembe voznih redov, ki naj bi stopili v veljavo s 1. junijem 1922. Po incidentu v Šibeniku BELGRAD, 28. Na današnji seji ministrskega sveta je sporočil minister notranjih del nadaljnje podrobnosti o zadnjih dogodkih v Šibeniku in Splitu. Italijanska vlada zahteva, da jugosl. država kaznuje krivce incidenta v Šibeniku. Vrhu tega je stavila Italija zahtevo, da se izkaže italijanskim vojnim ladjam v prisotnosti višjih zastopnikov jugosl. civilnih in vojaških oblasti čast v zadoščenje zaradi omenjenih dogodkov. Medtem so prispele v dalmatinske luke še nekatere italijanske vojne ladje. Italijanski poslanik Manzoni je pri ministrskem predsedniku Pašiču vložil protest zaradi dogodkov v Šibeniku. Po kratki diskusiji je ministrski svet odločil, da ima najpreje višji uradnik ministrstva notranjih zadev odpotovati v Šibenik ter se tam informirati o incidentu in kako je nastal ter potem referirati vladi, ki bo na podlagi tega referata storila nadaljnje sklepe. Listi objavljajo dolga poročila o dogodkih v Šibeniku in zahtevajo, naj jugoslovenska vlada odločno nastopi proti temu, da bi italijanske vojne ladje še nadalje ostale v dalmatinskih prista-lisčih. Rusija Litvinov ai bil povabljen v London. LONDON, 29. Reuterjeva agencija objavlja o-le noto: Zanika se oficiozno vest, da je bil Litvinov povabljen v London od angleške vlade. O vseh vprašanjift, ki se tičejo Rusije, se razpravlja potom Krasina. Štiri ruske divizije mm finski uaefL HELSINGFORS, 29. Sovjetska vlada je kea-entrirala ob finski in kareltjski meji tri ali $tiri infanterijske divizije, v vsem kakih 114)00 2»oŽ, Dan po Boiiču se je baje udeležilo orožnih rtj 30.000 mož. Danes je streljanje ponehalo m vse je mirno. Italije Moratorij RIM, 29. »Gazzetta Uffictale« je objavila odlok od 28. t. m , s katerim se zopet uveljavi 827. člen trgovinskega zakonika za zadružne kreditne zavode, in za delniške družbe ali za komamtitne družbe na deleže, katerih glavnica je znašala. ^ turiut 4 glasom zadnjih bilanc najmanj 5 miljonov. | njegov sklep Omenjeni 827. člen določa, da lahko trgovec še pred naznanitvijo konkurza zahteva moratorij, ako je v stanu konkurz opravičiti v smislu člena 819., to je ako lahko dokaže, da so se plačila ustavila iz tehtnih, nepredvidljivih ali kakorkoli opravičljivih izrednih razlogov. Z 827. členom stopijo v veljavo tudi vse določbe, na katere se člen sklicuje. Odlok podrobno določa, kako se imajo v primeru moratorija zadržati prizadete stranke in sodišča. V veljavo stopi odlok z dnem razglasitve ter se bo predložil parlamentu, da ga spremeni v zakon. Posledica tega odloka je bila, da je Italijanska eskomptna banka takoj ustavila plačila. Ustanovitev konsorcijn m trgovino , * Rusijo MILAN, 29. Italijansko - ruska trgovska zbornica, ki ima svoj sedež v Milanu, je nameravala ustanoviti že leta 1920. konsorcij industrijalcev in proizvajalcev za uvažanje poljedelskih strojev in orodja v Rusijo. Sedaj gre za ustanovitev kon-sorcija, pri kateren> bodo zastopani vsi večji italijanski proizvajalci, naj pripadajo katerikoli vrsti' produkcije, samo da so direktno prizadeti pri trgovini z Rusijo. Včeraj se je vršila prva seja odbora za ustanovitev tega konsorcija. Raineri italijanski zastopnik na konferenci ▼ Cannesu RIM, 29. Pred sestankom v Cannesu se bo vršila te dni v Parizu pripravljalna seja, na kateri se bo razpravljalo o važnih gospodarskih vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference ▼ Cannesu. Italijo bo zastopal na tem sestanku Raineri, minister za osvobojene pokrajine, Francijo g. Loucher, minister za odškodnino, Anglijo pa minister za trgovino. Ansllia Odhod angleške delegacije v Cannes LONDON. 29. Reuterjeva agencija pravi, da bo večji del angleške delegacije za Cannes, sestavljene od 10 članov, zapustil London v nedeljo zjutraj. Delegacija bo gost francoske vlade. Francoski ia italijanski konzul protestirata proti napadu na imetje njunih državljanov PARIZ, 29. Listi javljajo iz Kaira: Francoski in italijanski konzul sta protestirala pri oblastvih in policiji proti napadom na ' njune državljane. Zahtevala sta, naj se ukrenejo potrebni ukrepi, da se taki napadi ne ponove več. KAIRO, 29. Položaj je normalen. Tramvajski promet se deloma vzpostavil. Javne koči* je vozijo. Tudi v Portsaiau se je začelo redno delo. _ NemtiJa Nemčija odklanja očitke odškodninske konusi je BEROLIN, 29. Spričo očitka odškodninske komisije, da je zakasnela izročitve dolgovane množine premoga že tretja pre-kršitev mirovnih določeb s strani Nemčije, je izdala Wolfova agencija poročilo, v katerem ugotavlja t o-le: Hud mraz, ki je pritisnil proti koncu minulega novembra, je bil vzrok, da se ni moglo poslati v ruhr-sko kotlino dovolj železniških vozov. Tako se ni mogla preskrbeti z dovolj premoga država, kakor se tudi ni mogel dati zaveznikom neovirano dolgo vani premog. Merodajna ministrstva so naredila vse mogoče, da bi zagotovila izročitev premoga. Tvegala so celo, da se ustavi poslovanje v nemških industrijskih podjetjih. Dne 25., 26. in 27. -1, m. je bila izročena določena množina premoga. Dne 27. t. m. je bilo celo izročenih 43.792 ton premoga. Wolfova agencija ugotavlja, da so odškodninski komisiji prav dobro znani na->ori nemške vlade, da bi redno izvrševa-a vse svoje obveze, in bodo torej vsi poizkusi, da se prepreči primerna rešitev tega vprašanja, zastonj. Francija Demisija glavnega tajnika za vnanje stvari Berthelota PARIZ, 28. Berthelot, glavni tajnik za vnanje stvari, je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem ga prosi, naj sprejme njegovo demisijo. Berthelot je utemeljil svojo prošnjo s tem-le pismom: »Gospod predsednik, že vtretjič prihajam s prošnjo, da me oprostite mojih funkcij kot glavnega tajnika ministra vnanjih stvari. Več kot 20 let sem častno služil svoji državi in moja vest mi pravi, da si nimam nič očitati Spoštovanje, ki so ga mi izkazovali vsi moji predstojniki brez izjeme, mi je v veliko tolažbo. Toda ponovna napadanja, nesramna obrekovanja, neslane obtožbe proti meni zaradi poloma v neki banki, v kateri je bO moj brat ravnatelj, mi vsiljujejo strah, da ne bom imel več pred tujci, proti katerim moram vsak dan braniti francoske koristi, dovolj ugleda, da bi mogel ie nadalje služiti državi Spričo tega dejstva smatram za svojo dolžnost, da predložim svojo demisijo. Trikrat ste odklonili mojo prošnjo in ste me tudi branili s prisrčnostjo, katera me je globoko ganila.« Berthelot zaključuje, poudarjajoč, da je .....V, ker ou je ve- Avstrija Gobelinske dragocenosti se dajo kot zalog za posojilo DUNAJ, 29. Uradno se javlja, da je avstrijska vlada dosegla od odškodninske komisije dovoljenje, da lahko porabi Gobelinske dragocenosti kot zalog za posojilo 3 miljonov šterlingov. Gobelinska zbirka vsebuje nad 500 sijajnih draguljev ki so bili prej last cesarske hiše. Njihova vrednost se ceni nad 250 miljonov zlatih frankov. Osrska Madžarski slavospevi Italiji BUDIMPEŠTA, 29. Listi navdušeno zdravija jo noto generala Ferraria o izročitvi Šopronja m okolice Madžarski. «Pester Lloyd» pravi, da se. ima pripisati izročitev šo pronja Madžarski le politiki italijanskega mi n istra vnanjih stvari. Posla niska stran? in izzvati nepovoljna razpoloženja proti svoji državi v državah, od katerih prijateljstva je t veliki meri odvisno vse bodoče gospodarstveno življenje Italije. Radi hipnega političnega uspeha je Della Torretta spravil v nevarnost življenske interese Italije. V notici o »slabem računarju« smo rekli, da ni daleč dan, ko bo italijanski narod klical na obračun nesrečnega predstavnika svoje države in njenih interesov pred vnanjim svetom. Ga že kliče. Že se oglašajo z neugodnimi sodbami celo njegovi nedavni slavitelji. Isti »Piccolo«, ki sicer rad vihti svojo kadilnico pred vsakim italijanskim ministrom in ima le hvalo za njegovo politiko, je v svoji torkovi številki s presenetljivo odkritostjo izpovedal: grešili smol »Kar se je zgodilo te zadnji dni — misli na sestanka v Pragi in Lani — zahteva našo največjo pažnjo. Čehoslovaška politika ima dva jasna namena: da strni slovanske narode in da pride do prijateljskega sporazuma, ako že ne do prave zveze, z nemškim narodom... Vesti, ki prihajajo od zanesljivih strani, kažejo, da utegne imeti praška politika izdatne uspehe.« Tako jadikuje »Piccolo«. »Piccoloc kaj težko prebavlja sporazum med Čehoslovaško in Poljsko, potem stremljenje Čehoslovaške za sporazumom z Rusijo, njen dogovor z Avstrijo in po isti črti z Jugoslavijo. »Piccolo« navaja tu besede ^Češkega Slova«: »Ta manifestacija enotnosti slovanske politike * bc najboljše jamstvo za slovansko vzajemnost in za demokratični ideal nove konfederacije v srednji Evropi« Potem nadaljuje: »Dosežena sporazuma med Prago in Varšavo ter Prago in Bel-gradom kakor tudi nameravana med Prago in Sofijo ter Prago in Moskvo udej-stvujejo načrt slovanske politike — zvezo slovanskih narodov —, sestanek med Hainischem in Masarykom pa bi utegnil biti prvi korak velikega načrta slovansko-nemške politike! Čez Dunaj bi mogla če-hoslo vaška politika dospeti do slovansko-nemške zveze.« je uresniči! žetev I »Piccolo« zvoni rek: kakršna setev, taka po točil Dnevne vesti Tudi mi smo Tržačani V članku, ki se odločno upira navalu različnih elementov iz južne Italije, da odjedajo tu kruh doma-činem, Tržačanom, izvaja »Emancipazio-ne« med drugim: »Priznavamo, da morajo imeti bivši bojevniki prednost na delu. Toda vsak v svoji lastni deželi, v svojem lastnem mestu. Kajti nezmiselno smešna in blazna bi bila že misel sama, da bi nekega lepega dne padlo semkaj sto- ali dvesto tisoč bojevnikov, ki bi zahtevati dela in zaslužka. Bila bi to neka vrsta preseljevanja narodov, ki ne bi imelo nič skupnega z odrešitvijo... Trst je bil odrešen, ni pa bil zavojevan. To se pravi, da so Tržačani državljani, enaki vsem drugim, četudi so morda poprej nosili uniformo, ki smo jo vsi preklinjali. Nihče nima torej pravice — tudi če je bivši bojevnik —- da bi prišel semkaj in velel Tržača-nu: Odstrani se, ker si Avstrijec, Če je bil Trst odrešen, mora živeti po isti uredbi glede sprejemanja na delo, kakor je določena po drugih mestih. V Milanu so prvi Mflanci, v Rimu Rimljani, v Trstu naj bodo prvi Tržačani. In še le potem drugi Italijani! Smešno bi bilo, če bi moral tržaški delavec v Jugoslavijo ali Kitaj le zato, da bi mogli semkaj —- drugi, iz kraljestva. — Pravilno je, kar piše »Emanci-pazione«. Eno pa ne odgovarja dejstvu. Rečeni list naglaša, da je bil Trst vedno italijansko mesto. Dokaz za to je veliko število dobrovoljcev iz Trsta, ki so med vojno služili v italijanski armadi Ne, to ni dokaz. Vse tiste dobrovoljce je dala večina mestnega prebivalstva. Poleg te večine pa živi tu od davnine slovanska manjšina. Izlasti v okolici Trsta, ki tvori z mestom isto občino, je danes razmeroma več starih, pravih patricijskih družin, nego pa med današnjim italijanskim prebivalstvom mesta. Naši ljudje so torej tudi pravi Tržačani, ki jim gredo iste pravice in posebno še tudi prednost pred tistimi priseljenci, ki jih »Emancipazione« tako odločno odklanja. Tržačani smo, državljani Italije, in zahtevamo zato vse pravice domačinov, predvsem pa zahtevamo za naše ljudi enako pravico do dela in zaslužka, kakor bodo morali enako vršiti vse dolžnosti do občine in države. Tostran « aH »onstran« meja? Fašistov- po ia izročitev šopronja Madžarski. PARIZ, 29. Konferenca poslanikov je razpravljala o ljudskem glasovanju v šopronju. O-odobrila je predlog, naj se Šopronj izroči dne 1. januarja Madžarski Amerika Francija ne popušča od svojih zahtev LONDON, 29. Reuterjeva agencija javlja iz Washingtona: Francija bo baje vztrajala pri zahtevi 330.000 ton pomožnega brodovja in 90.000 ton podvodnjkov. Angleška in japonska delegacija si bosta baje pridržali način svojega postopanja pri predložitvi svojih zahtev. KakrftB s?tev, tuko žetev! Prišlo je, kakor je moralo priti. Pokazalo se je zopet, da so dane razmere, stvari določujoče sile vsekdar močnejše, nego vse umetnosti in prevejanosti kake slepe, politike. Roka, ki je še nedavno blagoslavljala vnanjo politiko ministra Della Torretta, se že umika m dviga se druga s svarečo kretnjo, ki opozarja na storjene pogreške. Menimo vnanje politiko Italije, kakor se je izrazito uveljavila v sklepih konference v Benetkah, katere |>osledica je bilo zadržanje Italije pri plebiscitu v zapadni Ogrski oziroma v Šopronju in njegovi okolici To glasovanje je kar Madžari odkrito priznavajo in s čimer se je Italija ravno-tako odkrito ponašala — je odločilo Madžarski v prilog. Kar je sledilo potem, je zgodovina zadnph dni, ki priča, da je Della Torretta državnik in diplomat zelo — da se blago izrazimo — površne narave. Prav tak, kakor smo ga označili mi: kot nesrečnega lovca, ki lovi zajca in prikliče — volka, in kot slabega računarja, ki pri zasledovanju svojSt ciljev računa le s tem, kar utegne pridobiti, ne pa tucfc s tem, kar lahko pri svofssn podjetju — »Piccolo« očita italijanskemu časopisju, da je obračalo premalo pozornosti sporazumu med Prago in Dunajem. In sedaj pride velika izpoved, ki ni za|ska stranka v Trstu je sprejela ta-le sklep: ministra Della Torretto nič kaj laskava j »Tržaški > fascio« veliča plemeniti nastop sodba: »Sestanek med Hainischem in Ma-1 mornarjev, ki so na ladji »Audace« bra sarykom je bil brez dvoma velika pogreš- nili čast Italije in protestira obenem z naj-ka italijanske politikel Kar je dosegla Ita-1 večjo energijo proti neprestanim izziva-tija s sestankom v Benetkah, - je brez I njem s strani Hrvatov v italijanskih me-dvoma izgubila s čehoslovaško-nemškim stih Jadrana. Zahteva od vlade enkrat za dogovorom. Avstrija, navezana na Čeho-1 vselej največjo odločnost pri zavračanju slovaško in s tem tudi na Jugoslavijo, j jugoslovenske nesramnosti, ter si pridržu tvori najhujšo nevarnost za naše politične I je, da bo vse Slovane, ki žive ▼ mejah in trgovinske interese na Jadranu in za I Italije, smatral odgovorne za vse podlosti, pomirjenje nemškega in hrvatskega ire-j storjene na škodo naše časti in našega dentizma. Izgubili smo že nadzorstvo nadl narodnega dostojanstva.« avstrijsko industrijo in izgubimo ga morda! V tej obliki je bil objavljen sklep v vče-tudi nad železnicami. In drugi, ne mi, Irajšnjem »Piccolu«, dočim se besedilo bodo izkoriščali električne energije, s ka- j sklepa, kakor je bilo objavljeno v včeraj-terimi obiluje Nemška Avstrija in ki nam Snji številki »Popola di Trieste«, od »Pic-jih je bila ponudila na sestanku v Rimu I colove« redakcije bistveno razlikuje, minulega meseca aprila.« I »Piccolo- rabi namreč besede »gli slavi Tako zveni jadikovanje »Piccola«. Ven- j che vivono en tro i confini d'Italia« (Slova-dar ne obupuje, marveč opozarja na sred- ne, ki žive ▼ mejah Italije), dočim se stvo, ki bi moglo prečrtati praške načrte z isti odstavek v »Popolu di Trieste« glasi Nemško Avstrijo. Italija naj hitro priskoči »gli slavi che vivono oltre i confini d'Ita Nemški Avstriji z denarjem na pomoč ter lia« (Slovane, ki žive onkraj mej Italije), naj brani Nemčijo do zadnjega pred polj- Ako odgovarja »Popolova« oblika resnič-skim navalom! In pa še to: Italija naj nemu sklepu Nacionalne fašistovske stran* ustvari blok iz vseh dežel, ki imajo, ka- ke, tedaj se nas stvar ne tiče. Če pa od kor Italija, protislovenske interese! Prijgovarja »Piccolovo« besedilo avtentične-tem misli na Avstrijo, Madžarsko in Ro-jmu sklepu stranke, tedaj n^m mora zasta-munsko. Zaključuje: »Panslavistična ne-j ti sapa, ko smo prečitali ta »sklep«, ki varnost je prehuda, da bi mogli mirno!bije v obraz vsaki pravičnosti, vsaki lo-gledati na delovanje praške vlade!« | giki, človeški pameti in tudi čustvu člo- Ali niso ti ljudje popolnoma slepi? V j vekoljubja. Vprašali bi lahko to vročekrv-svoji lastni državi imajo Jugoslovene in j no gospodo, naj nam povedo, kako je mo-kraji, v katerih poslednji živijo, so z ozi- glo priti v Šibeniku do izzivanj proti Ita-rom na svoj zemljepisni položaj neizmer-1 lijanom, če je to mesto — italijansko?! sedo »Piccola?. — pomiriti slovanski ire- j lije, odgovorni za to, kar se dogaja v kaki dentizem, a v ta namen priporočajo Italiji drugi državi?! Kar proglaša fascio, ni le politiki slepega sovraštva proti Slova- skrajno krivično, marveč nasprotuje tudi nom! Če je gospod Della Torretta nesre-| čustvom najbolj enostavnega človekolju-čen lovec in slab računar, pa mu je »Pic- bja. Kaj bi rekla ta gospoda, ako bi za colo« najnesrečnejši svetovalec. Govori o vse tisto, kar se je nam ta dogodilo te-storjenih grehih in vendar zahteva, naj kom. zadnjih par let, morali odgovarjat* Italija nadaljuje z zgrešeno politiko»1 A vsa Italijani, ki žive v Jugoslaviji? Uverjenl neverjetna slepota, {»ovršnost in nesklad- smo, da bi^v Trstu ogorčeno protestirali nost sedanje italijanske vnanje politike se Nič nimamo proti temu, da gospoda za* zrcali v dejstvu, da sedaj na ves glas kli- htevajo od vlade odločno postopanje; ali čejo na boj proti isti Čehoslovaški, kate- da groze nam z maščevanjem radi dogod-ro so še pred malo tedni na kolenih pro- kov, ki nismo z njimi v nikaki zvezi, to je sili prijateljstva! Ali hočejo na ta način naravnost nezaslišana krivica. In tako >ogato češko trgovino odvrniti od Ham- mora soditi tudi vsak pravični in trezne burga in jo vsmeriti na naš Trst?! Ubogi misleči Italijan. Na odgovorna oblastva laš Trst! Ravno on, ki preživlja strašno pa stavljamo vprašanje, ali se res nič ne trizo, iz katere ne ve nihče rešitve, ravno zavedajo, do kakih strašnih posledic bf * J^Trat naj pride pod kolesa politike moralo priti v teh naših krajih, če bi do->ella Torrette! In slepota se kaže v tem, pustila, da bi se praktično izvajala grožđa si domišljujejo, da bi mogli z nekoliko nja v gori navedenem sklepu?! Naglašamo miljom pripraviti Nemško Avstrijo, da se še enkrat: državljani smo, katere je oblast« izneveri podpisanim. dogovorom, sklenje- vo dolžno ščititi! nim za daljši roki! Stvar je pač taka in nič drugačna: v j Km, u_____«- _ t . . ... , Bm^du se je ponovila^godovinaIf^o^t^ koroškega pkbiscUa. Tu m tam je ita- bUgovolijo čimprej vposlati nmbitJb^pSoK ijanska politika dosegla svoj namen: na j nabranimi aneski vred. — Odsek um pomoč tontfkem proti Jugoslovenom, v zapadni j Istri t Trst«, hL Sv. Fračiška 20 L » škodo Nemcev. In tu in tam ae mm "Stran TI »EDINOST« VOLILCII Rok za predložiter otoka (/c-k«M) proti odbitTi reklamacije «a Tpis ? volilni imenik zapade po treh dneh prejema re- 2:«— J_l:_ le___»___11____n __- V Trsili, dne 30, decembra 192!, iitve dalje. Komur je reklamacija odbita, nai se zglasi še isti dan ▼ našem uradu. — Urad Po). . Bržkone je bila italijanska eskomptna banka s svojim kapitalom precej močno udeležena pri delniški družbi «Ilva», ki je vsled nevarnih špekulacij in ogromnih sleparij svojih upraviteljev izgubila lepo svoto miljonov. Radi sleparij so nekateri delničarji «llve> že 10. t. m. zahtevali od državnega pravnika aretacijo glavnih upraviteljev poel. Luzzatta, Maksa Bondija in Cezarja Pere in uvedbo kazenskega postopanja proti njim. Poslanska zbornica v Rimu je radi le zadave uničila mandat posl. Luzzatta, ker se je izkazalo, da je «Ilva» dala velike svote denarja za izvolitev svojega upravitelja Luzzatta v rimski parlament. Odlok glede zaprtja banke je prišel od glavnega vodstva iz Rima, tn sicer radi tega, ker so drugi bančni zavodi odkazali eskomplni banki denarno podporo. Banka zahteva za sedaj začasni moratorij tn upa, da bo mogla svoje upnike popolnoma zadovoljiti. Seveda je temu težko verjeti in se take vesti razširjajo le v ta namen, da se po-tolažijo upniki. Poloni eskomptnc banke bi povzročil težke posledice v italijanskem na rodnem gospodarstvu. To vedo zelo dobro tudi '/si oni bančni zavodi, ki so eskomplni banki odkazali finančno podporo. Ker so pa to mo rali storiti, je to gotov dokaz, da je položaj te banke jako kritičen. Druga seja gospodarsko - trgovskega odseka posvetovalne komisije v Trstu. V sredo se jc vršila na generalnem civilnem komisariatu druga seja gospodarsko-tr-govskega odseka, na katerem se je razpravljalo o brezposelnosti. Poročal je dr. Puecher. Sklenili so, da sc raztegne zakon proli brezposelnosti na nove pokrajine in predlagali vladi, naj začne v naših krajih nekatera važna javna dela. Druga točka dnevnega reda se ni mogla več ob-ravnati in se je prenesla na prihodnfo >ejo. Povišek doklade na takse. Finančna direkcija objavlja: (Štev. 11-657/126-20). Z najnovejšim kr. odlokom se na vsem anektiranem o-zemlju zviša prispevek v korist invalidom, borcem in vdovam z otroci: od 5 na 15 centc-simov pri vsaki liri direktnega davka in od 15 na 20 centesimov pri vsaki liri kolkovne in pristđ/binske takse. Iz lega sledi, da se zviša s 1. januarjem 1922. prodajna cena kolekova-nega paprrja, kolekovanih pol, znamk, kole-kovanih listkov, bar.derolov in puncev, in sicer za 20 centesimov za vsako celo liro vrh nominalne vrednosti. Posebej se še opozarjajo tisti, ki se jih lice, da velja povišek omenjenega prispevka na 20?J tudi za kolkovno takso na dragolje. Od 1. januarja 1922. dalje bodo torej morali prodajalci draguljev zaračunati 20 centesimov doklade od vsake cele lire ali dela lire zneska takse, ki se likvidira ob prodaji, in sicer ne glede na frakcije 5 centesimcv doklade. Prodajalci so prej ko slej dolžni registrirati v dnevniku znesek 20 odstotne doklade pri vsaki prodaji posebej, da se koncem vsakega meseca lahko javi uradu za register. Skupni znesek dcklade se mora navesti ločeno od zneska takse. Na fakturi za kupca se pa lahko zaračunata ta dva zneska skupaj. Naznanitev vprežne živine, vozil in opreme. Tržaški municipij objavlja: V zmislu odredbe genralnega civilnega komisariata za Julijsko Krajino od 21. oktobra 1921. štev. VIT. 741/2303 se posestniki vpreženih živali (konj, mezgov, volov in oslov), vozil in opreme še enkrat pozivajo, naj svojo posest municipiju čim prej naznanijo, ako lega še niso storili na prejšnje pozive. V nasprotnem primeru se bodo kaznovali po zakonu. Naznanja se v sobi štev. 22 v uradu na trgu UmU 4:1 od 9 do poldne. Občinskemu tajniku t Ntrtagak Neki gospod, ki biva že delj časa vTrstu, je naprosil ponovno občinski urad v Marezi-gahf naj bi mu izdal domovnico, ki jo Je nujno potreboval za vpis v tržaški volilni imenik. Pisma je pošiljal vedno priporočena. Dolgo je pričakoval odgovor ali domovnico. Slednjič je nekega dne prejel poziv, naj pošlje podatke o družini, da ga zamore občinski urad vpisati v seznam oseb, pristojnih v občino. Storil je "tudi to, ponovno prosil in urgiral zatem svojo domovnico. Nazadnje je prišel čas, ko so drugi srečnejši vlagali prošnje, a pozneje reklamacije za vpis v volilni imenik tržaške občine on pa še danes čaka, seveda — brez volilne pravice. Nočemo na dolgo razpravljati o tem predmetu. Krivec, ki je zakrivil, da je zgubil državljan, občan itd., volilno pravico, naj opravičuje svojo krivdo, kakor hoče, opravičil se bo težko. Mi mu za sedaj le povemo, da je navada vljudnih ljudi, da vsaj odgovarjajo na prošnje. Vsi naročniki «Gor. Matice* v Trstu se poživljajo, da pridejo po plačane knjige. Razdajajo se danes v petek od 5. do 6. ure popoldne. Opozarjamo, da se razdajanje knjig zaključi nepreklicno danes. Silvestrov večer. V soboto 31. t, m. se priredi v dvorani Delavsk. Kons. društva pri Sv. Jakobu tradicrjonelni «poslovilni večer» sia-rega leta. Na programu, ki obsega več točk, bo solopetje (gč. Kraljeva), balet pod vodstvom g. Bizjaka, skupine našega naraščaja, slika ter burka-enodejanka, ki jo vp:i-zore Člani dramatičnega odseka mladinskega društva «Prosveta». Nastopi tudi naš na novo oživljeni pevski zbor cllirija? z raznimi točkami. Tombola, šaljiva pošta ter vse, kar spada k pozemskim zabavam bo, seveda, na dnevnem redu. Po polnoči bo dano naši mladini, da si obguli par podplatov. — Ker bo nastavljen tudi bife, sc naprošajo tem potom narodni trgovci ter naše gospe, da bi prihiteli na pomoč s kakim darom. Darove sprejema gostilničar ■ Konsuranega društva--> pri Sv. Jakobu, Zvišanje cen za nedeljsko vožnjo po železnicah. Rimska ^Gazzetta ufficiale» je objavila zakonski odlok od 15, decembra 1921., s katerim se odpravlja zvišanje cen za nedeljsko vožnjo po železnicah. Za železnice pa, ki so v privatnih rokah, za tramvaje in vožnjo po morju z jadrnicami. Odlok stopi v veljavo v nedeljo po objavi v uradnem listu. Dobre premise in krivi zaključki. V tedniku »Chicuti e Potenza^, ki izhaja v Camerino, je opisal neki Venanzoni Pietro doživljaje in vti-ske svojega trimesečnega Hvanja med Slovani v Bazovici. Naše ljudstvo opisuje kot dobrodušno, po* slušno, ki spoštuje italijanske zakone. Ugotavlja pa, da se ti poslednji menjajo z vsakim novim komisarjem. Zato si ljudstvo včasih želi prejšnjih zakonov, ki so bili sicer železni, ali vendar cnovrstni, ker Slovani vidijo, «da mi Italijani imamo preradi mnogor besed in malo dejanj.» Za časa avstrijske vladavine so bili v Bazovici — pripoveduje Venanzoni — le trije orožniki, danes pa jih je tam 20 in stotnija pešcev. To je nepotreben aparat za tako dobro ljudstvo! Ti Slovani so zvesto vdani svoji zastavi, imajo jo v vsaki hiši. In ko je prvikrat zapla-polala italijanska zastava na vojaškem poveljstvu, so ti ljudje povpraševali, kaj da je ta zastava m kaj da predstavlja? Italijanski listi se ne prodajajo. V Bazovico prihaja en sam izvod «Piccola» in še ta le za vojaštvo, za ljudstvo pa je v obilni meri preskrbljeno z znano -^Edinostjo?. aas I potom malega itevila [ušea __0 Italijan-1 1 skih knjig, ki jik je razdelilo šolsko oblaitvo. | proti večeru je vstopil v ljudsko kavarno v"u- Vendar se nas (Italijanov) Se boje ter gledajo na častnika in Italijane s aekim strahom često bežijo- in se skrivajo za kaka ktina vra ta. To ljudstvo nima nič zavidati Italijanov radi njihovega jezikovnega zM-nja, kajti vsak skromen Slovan pozna po tri jezike, dočim vsak Italijan smatra za svojo dolžnost da preklinja le v svojem jeziku. Glasba je na prvem mestu. Pesmi so melodijozne, domotožne. Vsaka gostilna ima svoj orkestron na razpolago občinstva. Iz tega se da sklepati, da duša naroda,, ki ljubi glasbo, ne more biti hudobna. Treba ga je le vzgajati, mu slediti, ga proučevali, i-meti potrpljenje z njim in odpravljati njegove hibe, tudi če so neznatne. a * * me Pisec ni povedal nič novega, Opisuje le v priprosti besedi svoje vtiske. «mor v ljudski kavarni. Včeraj NOVE POSTELJE L i- • a . P«1.vedsko kavarno v u- volnene žimnice 130. lici Arcata it. 3 221etni pleskar Albert Segara. " stanujoč v zagati Romagna št. 3, se vsedel za miso in si naročil skodelico kave. Ob tistem Času je bila kavarna obljudena, S Časoma se je pa kavarna ispraznila in v njej je ostal le pleskar in par starih možakarjev. Tedaj je po tegnil iz žepa steklenico strupa, ga zlil neopaže-no v kavo in jo nato zavz.il v par požirkih. Kmalu potem se je začel pleskar zvijati od neprenesljivih bolečin. Tedaj so ga zapazili navzoči gostje in mu priskočili s kozarcem vode na pomoč. Na lice mesta je bil telefonično pozvan zdravnik rešilne poslaje, ki mu je iz-pral želodec ter ga dal nato odpeljati v me-stno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX. oddelek. Njegovo stanje je opasno. Dozdeva se, da si je hotel končati življenje radi družinskih razmer. Aretirani tatovi. V božični noči, ko so kro- 95.— vzmeti L 60.—• .iz morske travej ponočne omarice, umivalniki, schif-; lonniers, omare in popolna spalna soba poi zmernih cenah. Fonderla 3. 235*7 SPALNE SOBE od L 1600.— naprej, obedn* L 3500,—, pisarne L 3000.—, lepe stolice zi\ gostilne. Zaloga pohištva dunajskih tovarn, Via Udine 25. 2358 to nikaka globoka študija o duševnosti našega _________ ljudstva. Pripoveduje le stvari, ki so vidne žili po mestu krokarji, je naletela patrula kr vsakemu priprostemu očesu. Glavno pa je, da j stražnikov v zagati sv. Eufemije na tri «noČne ni prišel med naše ljudstvo s tistimi grdim delavce», ki so se med seboj jezili in marljivo razkladali Marfn 9 noko lfnAiio K n an >init]riJtil! Čuda stvar je — pripoveduje dopisnik nadalje — z napisi na trgovinah in gostilnah. Poprej so bili samo slovenski, sedaj pa slovenski in italijanski. Tržaškim fašistom ne ugajajo slovenski napisi, italijanski pa Se manje, ker niso ,na prvem mestu. Zato prirejajo svoje pohode z grožnjami, orožjem, hrupom. Prebivalstvo je zahtevalo od poveljništva posadke, naj mu pove, kaki naj bodo napisi na trgovinah in gostilnah in ono se bo pokorilo vsakemu ukazu. Poveljništvo pa ni znalo nič odgovoriti, ker je preveč birokratično zakrneno in še danes ni nikake odredbe v tem pogledu. Zakaj se ne ukrene potrebno? — vprašuje dopisnik. Kaj se sploh ukrepa sedaj v Julijski Krajini? Zadošča en sam površen pogled na industrijalno življenje v Trstu, da vidimo, da to življenje — umira! Otroci so zdravi in krepki in so poverjeni skrbi vestnih učiteljev. Začenjajo spoznavati med Italijani malone splošnimi predsodki, a celo z mržnjo proti našemu ljudstvu. Prizna va, da je to naše ljudstvo dobro in da duša njegova ne more biti hudobna. Priznava, da to nase ljudstvo narodno čuti, da je kulturno in da v poznavanju jezikov celo daleč prekaša Italijane. Znamenit se nam vidi zaključni od stavek, ker daja trpko lekcijo sedanji upravi in Italijanom sploh, ko pravi namreč, da bi morali to ljudstvo spoznavati in ga proučevati. Indirektno jim govori trpko resnico, ki jo mi vedno naglašamo, da so prišli napireč semkaj popolnoma nepoučeni, brez vsakega poznava^ nja ljudi, krajev in razmer, da so prišli semkajj z povsem krivimi domnevami in predsodki Mislili so da bodo imeli tu opraviti s kakimi divjaki, neukim ali celo barbarskim ljudstvom in da je treba to ljudstvo brzdati z bičem, neizprosno strogostjo. Ugotovitve tega itali janskega pisca kriče, kako zgrešena je bila vsa okupacijska politika od prvega začetka in kako zgrešena je tudi danes po aneksiji! Slepci hočejo voditi ljudstvo, ki bistro vidi in intenzivno čuti. Kaka uprava je to, če se ljud stvo upraviteljev boji in beži v strahu pred njimi, kakor ugotovlia to Venanzoni kot trimesečen očividec?! Hujša sodba se ne more izreči o kaki upravi. Vendar nas je grenko razočaral tudi ta gospod Venazoni. Pada namreč v kričeče proti slovje s svojimi lastnimi izvajanji in ugotovitvami1. Hvali naše ljudstvo, pravi, da je ves tisti orožniški aparat proti njemu nepotreben priznava, da je to naše ljudstvo bistro, inteligentno in zvesto vdano svojemu rojstvu, da živo narodno čuti. Vendar priporoča moralič no — nasilje proti njemu. Kajti, kaj drugega nego nasilje bi bilo, kar bi hotel on, ko vzklika: «Bisogna provedere* — treba poskrbeti, ukreniti potrebno, da bodo n. pr. v čisto slovenski, narodno zavedni Bazovici javni napisi italijanski in da se bo — to je pravzaprav zmisel njegovih besed —• v šolah poitalijanče-valo! Mari ne bi bilo to najhujše: nasilno pa čenje narodnega, značaja teh krajev in rop slovenskih duš?! Tako postopanje bi bilo ka kor trda pest na mehko oko na njegovo lastno priporočilo, naj bi Italijani to ljudstvo spoznavali! Vsekakor pa je napisal marsikako resnico kar mu bodi v posebno priznanje. Kaj zna čilno pa je, da je svoje vtiske izza trimeseč nega bivanja med Slovani priobčil v malem, i talijanski javnosti menda povsem nepoznanem lističu. Iz tega se more sklepati, da so predali večjih, merodajnih italijanskih listov še vedno zaprti — glasom sresnice o našem ljudstvu da so ta glasila še vedno za najbolj nesrečno politiko napram našemu ljudstvu — za politiko biča, ki nas krvavo tepe na duši in — tu pa tam tudi na telesu! Edini pravilni in pošteni nasvet, ki bi ga bil moral dati Italijanom na podlagi svojih. izvajanj, bi bil ta-Ie: bodimo temu dobremu, inteligentnemu ljudstvu nacijo-nalno pravični brez vsakih pridržkov in za vratnih misli — zares svobodoljubni na podla gi tistih načel in vzvišenih idej, na podlagi ka terih je prišel tudi italijanski narod do svojega osvobojenjnja in narodnega ujedinjenja! Pevsko društvo «Hirtfa». Danes 30. t. m. točno ob 20lA se bo vršila pevska vaja. Pridite vsi. — Tajnik. Iz triaikega življenja Nesreča. 471etni Otaviajn Bonino se je vče raj zjutraj lahko poškodoval med delom i aOfficine Eletriche deH'Isonzo» v Rojanu. Bonino je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli Holanctec Roman <29) ♦Kako službo bom pa opravljal jaz?* je p6~ praial Filip. «V čem vam lahka koristim?« «Za sedaj ne bo treba mnogo. V slučaju viharjev vas pa bomo rabili, kajti takrat potrebujemo krepkih ljudi. Sedaj pa opazujte, da se na ta način priučile svojemu poslu. Prosil bi vas, če hočete prepišite dnevnik, ki ga moramo voditi, da ga predložimo nadzorniku družbe in potem mi boste prišli prav še v marsičem, da boste le enkrat preboleli morsko bolezen, kateri zapade vsakdo, ki še ni bil na veliki vodi. Zalo vam priporočam, da knejte vedno pri sebi robec in pa steklcnico žganja. No, sedaj pa moramo sprejeti in pozdraviti faktorja vsemogočne družbe. Mynhcer Hillebrant — izstrelite!* Zagrmeio je. Ko se jc dim porazgubil, se je prikazal Čoln, iz katerega je stopil superkargo, ki je dal odvesti na krov več zabojev z začetnimi črkami in grbom velikega podjetja. Uradnik je bil suhoten možiček z uvelim obrazom; na glavi je imel zlato obrobljen, trioglati klobuk, izpod katerega so se vili po ramenih lasje ogromne lasuje. Oblečen je bil v škrlatnordečo žametno suknjo z velikimi žepi. Njegov beli židani telovnik je bil pošit z raznobarvnimi cvetkami in je segel skoro do kolen. Hlače je imel iz črnega atlasa, nogavice pa so bile iz bele svile. Ce k temu dodamo Še lepe čevlje z zlatimi zaponkami, nazobčene rokavnice in odlično palico s srebrnim ročajem — potem ima bralec popolno sliko obleke gospoda Jakoba Janga Stroom, superkarga veleČastite družbe. Vedel se je zelo oblastno in kapitan s svojim moštvom vred ga je obkrožal še le v primerni razdalji. Vsi so bili zelo resni, kajti predobro so vedeli, kako moč ima gospod superkargo, ki je užival veliko spoštovanje in tudi stran. Toda Mynheerju Stroom u očividno ni preveč ugajalo na krovu, zato ga je kapitan odvede] v kajuto. Ladja pa se je pripravila na odhod. V tem hipu pa se je oglasil iz superkar-gove kajute zvonec. < Kaj neki to pomeni?» se je skrbno vprašal kapitan Kloots, ki je stal na sprednjem delu ladje in kadil, «Mynbeer Vanderbecken, aK greste pogledat? => Filip te je med ponovnim zvonenjem podal v zadnji del ladje, stopil v kajuto in zagledal *Kaj pa je, gospod» je vprašal i «Kaj da je?» je zastokal Mynheer Stroom. »Pokličite mornarje z orožjem! Hitro! Hitro, gospod! Ali naj se pustim razkosati in umoriti? Za božjo voljo, hitro, hitro, ne čakajte! Poglejte kaj prihaja k mizi! Moj Bog! Joj! Joj!s je kričal superkargo, ki mu je menda že pohajala pamet. Filip je pogledal v naznačeno smer. Na svoje veliko začudenje je zapazil malega medveda, ki se je igral z superkargovo lasuljo, me-tajoč jo sem in tja in jo lizal. Sprva je bil tudi Filip nekoliko prestrašen; toda potem je spoznal, da ni živalica nevarna, sicer jo gotovo ne bi imeli na krovu. Toda navzlic temu se Filip ni upal živali približati, ampak je poklical kapitana, ki je napravil konec vsemu dogodku. «Ven, ven, cigan£ek» Je za vpil nad medvedkom in ga zapodil iz kajute, nato pa se jel opravičevati: Mynheer Stroom, iskreno obžalujem. Tu je vaša lasulja. Mynbecr Vander-beeken, zaprite vrata, da se v sobico ne pri- našal Filip, tepe ta žival.» Kake or hitro so se zaprla vrata med gospodom Stroomom in predmetom njegovega strahu, se je mali mož vsedel v udoben naslanjač in si nadel lasuljo. Nato je zavzel zapovedujoč pri mizi sedečega superkarga, ki je trepetal od nastop, udaril s palico po tleh in se razjezil: nedopovednega strahu in še vedno vlekel zai «Mynheer Kloots, kaj naj pomeni ta malo-vrvico pri zvoncu. Ker je odložil lasuljo je bfl|niarnost, ki ste jo izkazali napram superkargu videti zelo smešen. mogočne družbe ?» razkladali blago z neke kočije. Ko so zagledali možakarji može postave, so pobegnili, pustivši na mestu, in sicer pred hišo št. 4, zaboj sukanca. Razume se, da so se spustili stražniki za tatovi in aretirali dva izmed njih, dočim jim kočija zginila izpred oČL Možakarja, ki se pišeta Josip Sorsa in Roman Nannino, sta bila odpeljana na policijo, kjer sta bila zaslišana. Izjavila sta, da sta ukradla omenjeni zaboj sukanca v skladišču Josipa Padovana v ulici della Sanita št. 15. Pozneje je bil aretiran tudi koči jaz Albert Sametz, ki je prevažal u-kradeno blago. Vsi trije aretiranci počivajo sedaj v zaporu. Tatovi v stanovanju. Predsnocnjim so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Eduarda Suliča v zagati Cristoforo Colombo Št. 1 in odnesli 250 lir v denarju ter drugih stvari v skupni vrednosti 15 tisoč lir. Tatvina je bila javljena na policijskem komisariatu v ulici A. Vespucci, Ar dnino Del Col oproščen. (Porotno sodišče.) Dne 27. in 28. t. m. se jc vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava proti Ar-duinu Del Colu, ki je — kakov smo že o tem poročali — ustrelil dne 24. julija t. 1. štirikrat proti zapeljivcu svoje sestre Voiantiju. Porotniki so na vprašanje, ali je Del Col kriv posku-šenega umora ali ne, odgovorili enoglasno z nakar je sodni dvor obtoženca oprostil. HIŠA, enonadstropna, moderna, pripravna /a vsako obrf, z vrtom, poleg vodna sila, ob prometni cesti v Ljubljani in posestvo v Celju obstoječe iz enonadstropne hiše s 3 objekti, 25 arov zemlje, oddaljeno 10 minut n^l mesta. Obe posestvi se ceno prodata. Na-, tančnejša pojasnila daje lastnik J. Medvedi v Ljubljam, Stari trg 26/1 od 1—6 pop. 2353 ZLATO in srebrn« Icron« plačam v&S kot drug* kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 45 [v blliii^ drvenega trga). 44 HIŠA, z gostilniško, trgovsko in tobačno koii-sijo, vinogradom, travnikom, njivami in kostanjevim gozdom, se proda pod ugodnimi pogoji. Hiša stoji ob cesti Štanjel-AjdovtčmM in nudi krasen razgled po celi vipavski dolini. Ivan Vrtovec, Šmarje. 2356 UČTELJ ali učiteljica se išče za podučevaiije; slovenskega jezika na podlagi itali&jnŠčiiic« Cenjene ponudbe pod «SIovenŠčina» na u-pravništvo. 235?: HIŠA v MerŠah, občine Materija, v jako šče se prodi J. Drožina, do- brem stanju in zemljišče _se proda po ugodni' 1h ceni. Pojasnila daje Vremski Britof. adež 20. 5338: AUTOMOBIL, dobro ohranjen, 30 HP, s sedmimi prostori, porabi 16 litrov bencina n« 100 km prodam za 16.000 lir aH zamenjana drugo blago. Berne, Trst, Via dell'OJmo J, l 234« KORESPONDENT, eventuelno tudi gospodična samostojen,'za srbo-hrvaščino po možnosti tudi za slovenščino, išče tvrdka Milan. Cenjene ponudbe pod Šifro «Milanov na upravništvo «Edinosti», 2346 Vesti z Gorlikesa Opat je celo. Bralno in pevsko društvo Kras» v Opat jem selu priredi letos prvič po vojni »Silvestrov večer». Torej 31. t. m. ob 7. uri zvečer vsi na krov! Vstop prost. Zabave bo obilo. — Darila se hvaležno sprejemajo. — Nadeja se obilne udeležbe — odbor. Vesti Iz Istre Pevsko im bralno društvo «SIavec > v Ric- «"»1^1» priredi dne 31. t. m. v prostorih gostil-nie Antona Senica Silvestrov večer z igro, pe. tjem, godbo in plesom. Pričetek ob 8. uri zveč. DAROVI — V počeščenje spomina pok. hčerke rinke daruje Marija Štolfa L 25.— za vojn rote. Denar hrani upravništvo. Da-vojne si- Sorsna oarožlla, Tečags V Trstu, dne 29. decembra. • • • • • • • • • ■ Jadrtnskt btnfta Cosulicli.... Dal mati a . • • • Gerolimich • • Libers Triestlna • Lk>yd • • • * • Lunino • • • « Martinolich • • • Oceani a • • • • Prem ud a .... Tripcovidi • • • Ampelea . . • • Cement Dalmatia •••«*•■.*«•• Cement Spalsto • •*•*•»«*•*•• Tuja valuta na tržaškem trg«; ogrske kroke..... avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone • dinarji • • • • • • • Iejt marke . • • • • • > dolar]! • • • » • • francoski franki * » • Švicarski franki ... angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoieoni • « • • 130 283 200 1500 470 1320 700 !31 248 345 241 600 3&1 255 —. 3.65 3.80 —.45.--.52 32.75.— 33-50 i 34.50.— 35.50 j 15.75.— 30.— ) 12.40.— 13.40 23.10 — 23.40 187 -.-188.— 452— .— 157.— 97.25— 98.— 112.—.—114.— 89.50 90.— ZGUBILA se je potnica na ime Prehauo Anton. Najditelj naj je prinese proti nagradi v upravništvo. Svari se pred izrabo. 2322 POZORI Srebrne krone lo zlato ^o na cenah plačuje edini grosist Belleli Vita Madonnina 10. I. 28 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kaSlju.i prehlajenju in influenci se dobiva v lekarni, v II. Bistrici. & Srebrne kron© kupujem in plačujem po cenah, ki jih drug? ne moreje plačati, (1018) Via Pondares št. 6, I | Hajilaitiii slrosiii M »i. Tržaška posojilnic In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradufe v Svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jth obrestuje Hali oglasi UKEBURANA sobica se odda uradnika ali tr-govcu. Via Petrcnio 2/1._2353 11 zimske, trpežne, se prodaja za L 120 — Via Petronio 2/L 2354 v večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ur« za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-07. Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog Ivan Bergant lupan m vtlapoMstnik na Ravnjah pri Štjaku, dne 28. t m., mirno v Gospodu zaspal. Itogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 31. t. m., ob 8. url zjutraj iz hiše žalosti v Ravnjah Št 9. RAVNJE, 29. decembra 1921. 1023 Žalujoča soproga. - |J||\nAMCli tk B Ay|/A ■ I Beosratf, Celje, Dubrovnik. Rotor, Kranj, UuIh I JADKAN^KA DMNI\M • i m Maribor, mmt, OpaftM, Sarajevo, sprejema vloge m branilce knjižice, Um In tfn* fWi m aUafoiaejilml mi {m in,Mft' totoUOTk Trst, Men. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^H I Poslovne zuzeznenl vefjloil kraflotn-ln hozenutoo