Posamezna Stev. 60 vin.
Slev. 71.
PoStnlna plačana v gotovini.
v Ljubim, v neflello, ane 28, marca IS20.
»SLOVENEC« velja m poitl aa tb« atranl Jugoslavije la v LJubljani: u celo leto naprej. k 100*— se pel leti „ .. „ 53-— etri lete * .. „ 30 —
M • • M 10"—»
Šefa u en mesec
Za Inozemstvo eeloletao K140--
■ Sobotna Izdaja: s Se oele lete ..... K 20 — n taoiemstve..... 2S-—
LetO XLVHL
Inserati:
■noetolpna petitvrata t>t) mm ilroka In 3 mm visok* alt n|<
prostor) n .n^rat ... no K 3'— iradnl razglasi, poslana Itd.....po It 3'SO
Tri večjem aaročlln popust.
Ia)man|it oglas j 9/9 m ti bi 10
shaja vsak dan Izvzamii po* .edeljak ln dan po oraznlkn, «1» 5. ari zlntraj.
__Uredništvo je v Kopitarjevi ellol ktav. 6/UL
Rokopisi se ne vračajo; nelraaklrana pismo as ne sprejemajo. Uredn. telel. šiv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je t Kopitarjevi al. 8. — Hačun poitna hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino In it. 349 sa oglasa, avstr. la čeike 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uero. 7563.
Shod zaupnikov VLS.
Shod zaupnikov VLS se vrši 7. aprila ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju.
2.	Politične naloge stranke v bližnji bodočnosti.
3.	Gospodarske naloge stranke.
4.	Organizacija stranke.
5.	Resolucije zbora delegatov.
6.	Volitev načelnika in I. podnačelni-fca stranke.
Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki služi kot legitimacija.
Popoldne ob Štirih ima Jugoslovanska kmetska zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister Roškar in poverjenik Jan.
Isti dan in ob isti uri imata tudi Jug. obrtna zveza in Delavska zveza svoj občni zbor.
Na preddan shoda bodo posvetovanja delegatov posameznih organizacij V. L. S. V treh odsekih — v programatičnem, sociaJno-političnem in organizatoričnem bodo delegatje pripravil tvarino, ki se predloži zbora zaupnikov.
6. aprila ob 8. uri zvečer bo seja Vodstva VLS, pri kateri se izvoli n o -yo načelstvo VLS.
Tajništvo je že oričelo razpošiljati va-
Kh.
Tajništvo VLS.
Novo življenje.
Od skromnih početkov je moč vseslovenske ljudske stranke vedno bolj rastla, se razvijala in kazala svojo neizčrpno silo. Brez denarja, brez inteligence, da celo ob odporu lastnih pristašev je Janez Ev. Krek s svojimi sodelavci udaril močne temelje, na katerih stoji moderna ljudska stranka. Demokracija, socializem, krščanstvo — to so bile zvezde-vodnice mlademu pokretu. Tisoč rok je zagibalo v vzajemnem gospodarskem in prosvetnem delu, na tisoče kmetskih in delavskih mož je gradilo mogočno organizacijo krščanskega ljudstva na Slovenskem. Vstala je nova Slovenija, najkulturnejša dežela na vsem jugu in tista leta pred svetovno vojno je mlado krščansko gibanje prišlo do zmage in je začelo udejstvovati svoje načrte.
Vojna je mahoma ustavila vse delo. Vsi vemo, kake boje je V. L. S. imela med vojno, znano nam je, da je bila že obsojena, da se razpusti, a obstala je v vseh riajmračnejših časih, ker je s stranko bila spojena volja tisočerih slovenskih mož. A vojna je tudi naši stranki, kakor vsem, razdrla politično organizacijo, uspavala je prosvetno delo in kar je najvažnejše: Od
boja za Jugoslavijo in od vojnih grozot upehane množice je postavila pred nove, težke naloge. Ne samo to. Tekom vojne se je ljudsko mišljenje silno izpremenilo, silni dogodki, ki so Sli preko ljudstva, so zarezali globoke brazde v njegovi duši. Ko je iztrgala močna dunajska roka milijone mož in fantov iz domačo zemlje in jih vrgla v strelske jarke, je v tisočih, ki so prej žvižgali na demokracijo in politiko sploh, dozorelo spoznanje: Mi sami, ljudstvo, moramo dobiti odločilno besedo v državi, da bomo sami odločevali o svoji usodi.
Poldrugo leto je že, kar imamo lastno državo. Dobili smo nove pravice, z njimi novo dolžnosti. Težke, odgovornosti polne naloge ima ljydska stranka pred seboj. Kakšna naj bo naša država, da bo res ljudska država, ki se bo ravnala v svojih za. konih, upravi in gospodarstvu tako, da bo podpirala najširše plasti naroda? Kaj zahteva naš kmetski stan, ta jaka in sveža korenina državne moči, kaj pričakuje naš delavec od mlade države? Tisoč novih vprašanj stoji pred nami in treba je določnega in jasnega odgovora, da bo vsak strankin pristaš vedel, za kaj se bori.
Vodstvo Vseslovenske ljudske stranke je zato odločilo, da se sestane na velikonočno sredo 7. aprila v Ljubljani zbor zaupnikov. To bo pogled nazaj, pregled že dovršenega dela, obenem bodo pa ljudski zaupniki začrtali poti za bodoče delo. Dvojnega nam je treba: Velikega načelnega programa, ki bo, zasidran v krščanskem svetovnem nazoru, odgovarjal sodobnim socialnim, kulturnim in gospodarskim potrebam. Katoliški shodi so nam podali preizkušene smernice, novo nastale razmere bomo spravili v sklad z njimi. Druga naloga shoda zaupnikov je, izdelati delovni program, načrt za one naloge, ki jih moramo takoj v bližnji bodočnosti iz-vršiti.
Zborovanje zaupnikov ne bo šumna manifestacija, trdo in odgovornostipolno delo čaka naše može. V bojih preizkušeni somišljeniki, ki so skozi dolga leta nosili na svojih ramenih politično organizacijo, bodo mogli povedati svoje mnenje. Poleg njih bo imel besedo mlajši rod, ki je v vojnih letih poglobil svoje prepričanje in postal bogatejši na izkušnjah. Kmet in delavec, obrtnik in izobraženec bodo govorili o bodočem delu, najboljši in najraz-umnejši možje iz naroda bodo dali smer političnemu delu krščanskega ljudstva.
Somišljeniki! V dneh, ko si je krščansko gibanje na Hrvatskem prvič v zmagovitem pohodu priborilo trdne postajanke med ljudstvom, v dneh, ko stoji skoro vsa Dalmacija in Hercegovina v taboru ljudske stranke, vas kliče vaša stranka: Pridite na delo! Sedaj, ko je najvišji dan in beda
ljudskih množic največja, pridite, možje iz ljudstva, in izmerite pot, ki naj jo hodi krščanska ljudska stranka.
ISareidfiii pre«lsiaii-niltUD.
IZJAVA MINISTRA SPALAJKOVIČA.
V seji narodnega predstavništva dne 26. t, m. je podal namestnik zunanjega ministra dr. Spalajkovič naslednjo izjavo:
Gospodje! Z ozirom na takratno sejo in z ozirom na negotovost, kaj bo z bodočimi sejami, smatram za svojo dolžnost, da pri tej priliki iarečem nekoliko besedi o ouem vprašanju, ki nas toLiko interesira. (Čujmo!) Smatram to za svojo dolžnost radi pomirjanja celokupnega našega naroda, posebno radi pomirjenja onega njegovega dela, ki nestrpljivo čaka na tak pomirljiv glas glede negotovosti njegove usode. (Posl. Pe-šič: Zato bi bilo treba posebne seje.j Spalajkovič: Tiče se vprašanja, ki ga je stavil g. Petrovič, b smatram, da ima tukaj vsak od nas dovolj patriotizma, da bo poslušal do konca ono, kar moram danes povedati narodni skupščini. Nadejam se, gospoda, da vprašanje o kvorumu za Vas nima toliko važnosti, kakor jadransko vprašanje. V svoji deklaraciji je vlada rekla, koliko brige je povzročalo to vprašanje našim zaveznikom. Vlada je obenem izjavila nado, da se vprašanje približuje rešitvi, izjavila je tudi svoje zaupanje v pravičnost zaveznikov. Ali gospoda, imel sem priliko, da Vas poučim podrobno o posameznih fazah, skozi katere je šlo to vprašanje tekom prošlega leta, kakor tudi začetkom tega leta. Gospoda! Mogli bi presojati, da se uverite, da se nam je dosedaf v jadranskem Vprašanju delala sama krivica. K sreči so se v poslednjem času pojavili posebni znaki in indicije, ki kažejo, da bo rešitev tega vprašanja krenila na drugo pot. Mi tudi ničesar drugega ne zahtevamo. Ne bom tu ponavljal onega, kar sera govoril o izmenjavi not med nami in našimi zavezniki, posebno začetkom tekočega leta. Ustaviti se hočem samo pri zadnjem zelo značilnem znaku, pri izjavi, ki jo je podal predsednik italijanske vlade nedavno v parlamentu: »Zahtevali cmo, zahtevali bomo pravično rešitev vprašanja ter ne bomo nikdar zahtevali od Ju-goslovenov, kar bi bilo, ali kar bi se videlo kot krivica. Mi in naši sosedje imamo interes, da živimo v odnošajih dobrega prijateljstva in s tem se bo razreševalo vprašanje o mejah. Mi mislimo, da se bomo s trgovskimi pogodbami in intimnimi kulturni-r.ii odnošaji približali jugosloven^kemu narodu. Da bomo dosegli pravično rešitev, je potrebna resna diskusija v parlamentu. Prišel je trenotek velike odgovornosti v zunanji politiki in zavzeti mora svoje mesto
Hafnerjev članek »Kaj hočemo?.:, ki nas pri hlastajočem iskanju sreče m veselja skuša privesti v miren, tih i a adovolien pristan prelepe domačnosti. Besedam: »Fant! Ko boš nehal sanjati bolne sanie o gostilnah, pijanih plesih, lepi obleki, mehkužnem pohajkovanju, surovih pretepih, in ko boš začel umevati in ljubiti lepoto rodne zemlje, očetove hiše. domače cerkve, svojega poklica, bratskega živcema v domačih društvih in vitežkega obnašanja doma in zlasti v javnosti — tedaj boš Orel. takrat boš srečen,« bi pač težko imel še kaj pristaviti.
V naših fantih je treba naiprej vzgojiti ljubezni do domačije, treba jim užgati ljubezni do domačih šeg in navad, vzbuditi za nimanje in ljubavipolno umevanje navidez tudi najnepomembnejših dogodkov in stvari, ki pa s svojimi tisočerimi vezmi na srce neizmerno vplivajo. V tem duhu odgoiena mladina bo šele znala prav ceniti svoj dom, rodno vas in občino, takšen mož bo z veseljem, zanimanjem in s požrtvovalnostjo deloval v javnosti, ker le on more občutiti, kaj pomeni zanj beseda »domovina«.
Taka mladina ne bo begala v tujino, preveč ji bo mil in drag njen dom, kjer se bo gotovo znala primerno in koristno udejstvovati. Ravno iz tega sLnlišča moram dalje kar najtopileje p-ozdravit; sestavek »Naši sestanki* kakor tudi zelo posrečene in
vsaka stranka in vsaka oseba mora občutiti svojo odgovornost.«
Gospoda! To velja tudi za nas. Smatram, da je velika sreča, da je v tako težkem momentu narodno predstavništvo zbrano in ako bi tudi ne bilo nobenega drugega razloga, razen tega za nas teko važnega zunanjega problema, bi bil ta razlog zadosten, da se skliče narodno predstavništvo in da se skozi usta narodnih poslancev mora slišati glas naroda in da mora biti v inozemstvu vsakdo uver-jen, da je ves narod enodušen, kadar gre za njegove življenjske interese. Gospodaf Na vas je, da pretresete to vprašanje in da doženete, kaj so naši interesi v tem vprašanju, da izjavite svojo nado, da se vodi zanj briga, da bomo znali tudi mi braniti svojo rešitev, ki bo, kakor pričakujemo, zares utemeljena na pravici in pravičnosti, kakor je govoril g. Nitti, ker samo tako rešitev moremo sprejeti. (Burno ploskanje.)
Posl. Spinčič: Prosil bi za nekoliko besedi. Predsednik: Dopustite, da govori g. Pešič. Posl. Pešič: Gospoda! Po členu poslovnika ... (Velik hrup.) Posl. Gostin-čar: Sedaj, ko se govori o jadranskem vprašanju, hočete govoriti Vi o poslovniku, Vi ste izdajalec! Predsednik; Kaj ste rekli? Gostinčar: Rekel sem, da g. Pešič s svojim govorom o poslovniku ovira delo parlamenta. Predsednik g. Gostinčarju: Vj ste razžalili narodnega poslanca. Besedo morate vzeti nazaj! (Poslanci vzklikajo proti predsedniku: Vi tega niste čuli!) Predsednik; Gosp. Gostinčar je izrekel besedo izdajalec. Posl, Mihalovič: Tudi jaz trdim, da je izdajalec, da je izdajstvo, ako hoče kak poslanec govoriti o poslovniku takrat, ko se govori o jadranskem vprašanju. Predsednik: Pardon, ta seja ni bila sklicana za manifestacijo. Pera Jovanovič: To je revolta od strani skupščine; skupščina ima pravico, da revoltira. Predsednik: Ko jc g. Pešič začel govoriti, mu je g. Gostinčar vrgel grobo besedo. Poživljam g. Gostinčarja, da prekliče to besedo. Gostinčar: Prosim g. predsednik, izjavil sem, da gospodje, ki razpravljajo o poslovniku, ko je govor o jadranskem vprašanju, ovirajo delo parlamenta. Smatram vsakogar za izdajalca, ki v tako kritični dobi ovira naše delo. Predsednik: Gospod Gostinčar prosim Vas, da prekličete besedo, predla-lagal bom narodnemu predstavništvu, da Vas izključi od seje. Gostinčar: Protestiram! Predsednik: Vi nimate besede, besedo ima g. Pešič: Vsega skupaj sem izpre-govoril tri besede o členu 80. in ta mali gospod je skočil trikrat in trikrat vzkliknil: Izdajalec! Poživljam Vas, g. predsednik, da me branite žaljenja in klevete. Posl. Šimrak: Zakaj pravi g. Pešič Gostinčarju: Vi mali človek? To je velik človek. Posl. Pešič: Ponovno prosim predsednika za za-
tehtne »Migljaje« za fantovske poučne večere. Organizacija naj da fantom kolikor le možno dosti prilike, da se že zgodaj uvedejo v vse panoge javnega in gospodarskega delovanja, bo naj praktična šola za življenje.
Razume se, da tudi člankov strogo te* lovadne vsebine ne manjka, najdemo pa tudi tehtnih zdravniških nasvetov in nujnih navodil treznega življenja, med drobižem pa dobimo objave in vesti organizatorične-ga značaja, pregled slovstva ter razno drugo zanimivo drohnjav.
Tudi zunanjo opremo lista moram imenovati prav lično. O naslovni sliki sem že spregovoril; čedne so tudi naslovne arabeske ni risbe, pri inicialih bi želel med črko in podobo malo več medsebojnih vezi in živega stika. Marsikoga bodo motili prepovršno in preoglato izdelani obrazi, na drugi strani smo pa zadovoljni, da smo enkrat zopet dobili nekaj nenavadnega in novega.
Mnogo subtilnega, pa tudi programa-tičnega dela jc nakopičenega v -Mladosti«, dela, ki ne tiče in ne zanima le Orlov, iz njene vsebine smo marveč razvideli, da razpravija orlovsko glasilo o zares aktualnih stvareh in problemih, kojih poznanje in razumevanje je potrebno tudi najširšim krogom. Tu ne sodelujejo in ne gospodu« jejo le Orli: vsakomur, ki ima kal koriet-
TT
•J STE
„MSac9ost .
Krepak mladenič odločnih, silnih kretenj ter drznega, jasnega pogleda se kakor iz nič dviga iz tal proti višavam, ki je vanje uprt njegov pogled, kjer je. njegov cilj in njegovo hrepenenje: to je naslovna slika letošnje »Mladosti«, glasila slovenskega or-lovstva. Zdi se mi, da je vsa smer orlovskega gibanja, ki z mladosti lastno vnemo stremi za vzvišenimi vzori, jako lepo in posrečeno Izražena v tej simbolični podobi V nižavah ravno toliko, da ima tal, duh pa sili v zvezdne višave, kjer je pravo središče in težišče.
Kajti Orel ni in ne sme biti izključno telovadna organizacija, koje namen bi naj bil le gojitev jekleno-trdnih mišic. Človek ni le surova materija, in ustvarjen le za hip, Stvarnik je marveč položil vanj dih svoje lastne podobe, namenjen je tudi večnosti. Potrebna mu je zato poleg materielne tudi intelektualna, zlasti pa Še srčna kultura.
To nujno medsehojnost in potrebo je v jasnih potezah očrtal v prvi številki letošnje »Mladosti« F. S. Finžgar v članku »Ali naj je Orel kulturna organizacija?« Naj M pač noben raladinoljub. noben vzgojitelj,
zlasti pa še mladina sama ne prezrla zlatih resnic in z neizprosno logiko podaniji naukov, k nam jih je tu v dovršeni obliki nanizal naš pisatelj.
To hvalevredno in potrebno vspored-no gojitev srčne in dušne kulture povdarja enako določno tudi najnovejša dvojna številka »Mladosti«. Vitežkega obnašanja napram ženski in dekletu uči Orla v daljših izvajanjih vseučiliški profesor dr. Srebrnič, prof. Janežič pa podaja nekaj spominov na važno vlogo in velik vpliv, ki ga je imela mladež v javnem življenju ob veliki francoski prekuciji. Ambrožič navaja mlade bralcc in igralce na pravilno izbiro iger, ako hočemo, da naši odri izpolnjujejo ^voje poslanstvo. Gledišče naj bo izobraževali-šče, pa tudi sodišče naših zablod in pregreh ter naj nas hkratu navdušuje za naše cilje in ideale. Urednik lista sc je spravil nad čezmerno predpustno tiorcnjc. Z žgočim bičem je ošvrknil razna razvade, ne oziraje se ni na levo ni na desno, da bo marsikomu zvenelo po kosmatih ušesih.
Dr. Gregor Rožman svari v svojem spisu •'Dom veselja« našo mladino pred mrkim, zakrknjenim pesimizmom, navdušuje in dviga jo k pravemu krščanskemu optimizmu; Orel naj bo nositeij pravega in čistega veselja, ker pusto in prazno vesclia-čenle še ni resnično veselje.
Kol nekako dopolnilo temu smatram
ščito. Predsednik: Gospod Gostinčar! Ste li rekli besedo izdajalec gospodu Pešiču? Gostinčar: Ne! Pešič: Gospod pravi, da ni meni rekel, da sem izdajalec, vendar pa se ni enkrat, temveč trikrat obrnil proti meni in rekel: Vi ste izdajalec! Prosim Vas, ako ima pogum, da kljub temu, da je trikrat javno name adresiral to besedo, sedaj izjavlja, da tega ni rekel meni, potem je prav. Jaz jemljem to v vednost, slaba čast pa naj ostane gospodu. Nato protestira proti temu, da se razpravlja danes tukaj o jadranskem vprašanju, ko je to samo izgovor.
Nato povzame besedo posl. Spinčlč: Vsi smo složni, da se reši jadransko vprašanje pravično in nikdar nc bomo rekli, da to vprašanje ni aa dnevnem redu. Kadar je to vprašanje v akutnem stanju, tedaj mora manifestirati ves parlament, da dobimo svoje, da Reke ne smemo odstopiti, da je otok Krk naš: moramo dalje manifestirati, da je otok Črez ns«, da js Lošinj naš. Ako tega ne dobimo, mm jc Kvarner zaprt. Manifestirati n^rsiro, Ida je tudi zemlja preko Vil*o*rc"c črte naša. Ves parlament mo-a ^"-life-stiratl, da pripada tudi Istra, Trsi ir Gotica nam. Prosim vas, da bi parlament čimprej manifestiral, da smo v tem vprašanju vsi složni. Posl. Pešič: Govorim zopet, da... ((Vzkliki: Zopet Pešič!) Predsednik: Pešič ima besedo. Posl. Pešič podaja v imer«u
ka in življenjska energija. Italija vlaga sedaj vse svoje moči, da ostane zvesta svoji demokratski zgodovini. Italija mora po svoji zemljepisni legi, po svoji tradiciji, po svojih koristih predstavljati ne samo silo ravnotežja, marveč tudi element zmernosti in zaščitnico načel pravičnosti V tekmi imperializmov, ki se 6krhajo, v tekmi v kateri se zde majhni narodi pohlepnejši, kakor veliki, v navzkrižju želja more Italija rešiti sama sebe in pomagati pri rešitvi drugih samo z dostojanstvenim vedenjem in poštenim pomirljivim delo. Želimo delovati popolnoma sporazumno s Francijo in Anglijo; zveza, nastala iz boli in nevarnosti, se mora utrditi v skupnih odg«-vornostih. Naši odnošaji so iskreni in prisrčni in noben oblak ne more zatemneti njih svetlobe. Po teh preprostih izvajanjih, ki imajo za nas prograrrno veljavo, so odveč vsa podrobna razpravljanja o vprašanjih zunanje politike. Da pa more Italija svobodno delati, da mere dobiti večjo pomembnost v javni politiki, je treba rešiti jadransko vprašanje. Nihče ne more obenem braniti kri-dčnih obtožb imperializma in pobijati imperialiste. Neclrladno vedenje raznih skupin je poostrilo jedransko vprašanje, j? razširilo napačne glasove, je prineslo seboj strup suma. Necdgovome osebe so tudi drprire^c zmanjšanju državnega ugleda in povzročile nered v srcih. Dogodki najmanj?« važnosti so sc pre
poslancev kluba Demokratske zajednice j tira vali iu se pretiravajo tudi danes
nastopno izjavo: V imenu kluba posl^nccv, kateremu imam čast pripada ii, ?mat~am, Ida fe rešitev jadranskega vprašanja zaed-niška in nerazdeljiva od nas vseh. V tre-notku, ko se otvarja vprašanje, kaj je na-ie, kaj smo kraljestvu pridobili, kaj je pod Bogom edino naše, se objemamo vsi v pbrambo naše pravice. Naša razdvojenost Iv skupščini nas ne bo nikdar privedla do tega, da ne bi vsi složni branili tega, kar §e v interesu nas vseh. Izjavljam, da more i vlada i vsi merodajni faktorji smatrati, ida stojimo v tem vprašanju z vami vsemi nerazdvojeni. Posl. Zlatič obžaluje, da mora konstatirati, da se je iz tega vprašanja napravilo partizansko vprašanje, da nikdar ne more dopustiti žalitve, ki jo jc
rmo iskali in še iščemo pravične rešitve in mi imamo isti pojem o pravičnesti nasproti nam in nasproti drugim: nikdar r.e
tednik omenil, da kršitvam mirovne pogodbe, ki jih je zagrešila Nemčija in ki so se v zbornici žc obravnavale, ne bo priznal nikakih olajšav. Maršal Foch je govoril nato o novih kazenskih in varstvenih odredbah. Ministrski predsednik Mil-lerand je dostavil, da zavezniki Nemčiji niso dovolili odposlati čet v nevtralno ruhrsko ozemlje, ker nimajo jamstev, da se čete umaknejo, ko bodo napravile red. Minit-trski predsednik je nadalje opozarjal, da ne odklanja sodelovanja z Nemčijo, a je zahteval, da poda Nemčija dokaz svoje odkritosrčnosti. Lažnjivi nemški militarizem, ki ie baš sedaj dokazal svojo eksi-stcrco, tvori največjo nevarnost za Francijo.
Nemčija.
LDU Berlin, 27. marca. (Dun. KU) Včeraj pozno v noč se vršeča pogajanja med tremi večinskimi strankami narodne skupščine so toliko napredovala, da par-lamc-ntarični krogi računajo z imenovanjem novega koalicijskega kabineta na jutrišnji dan. Po strinjajočih se poročilih listov, bo državna vlada najbrže takc'e sestavljena: Državni kancelar Hermann Mueller (soc. dem.), zunanje zadeve Lands-berg (soc. dam.) ali Brockdorff-Rantzau oziroma Bernsdorff (oba demokrata), finance Kune (centrum), pravosodje Haas Mi | (demokrat), narodno gospodarstvo Bauer
(soc. dem ), prehrana en član centra, javna dela Schmidt (soc. dem.), železnice Bell (centrum), pošta Giesberg (centrum), tyii-
bomo zahtevali, kar bi se moglo zdeti ali ! nister brez portfelja David (soc. dem.)
biti krivično za Jugoslavijo. V naši in na £ih sosedov koristi je, da živimo v prijateljskih odnošajih. in čim bodo vprašanj-« meja rešena, nameravamo pritegniti novi narod bližje k sebi s trgovinskimi dogovori in ustvrritvijo prisrčnih ku1 turnih odne-čajev. Vemo, da je mlad narod, ki je izšel iz dolgih bojev in dolgih zatiranj, večkrat nepotrpežljiv in svojiv Toda naše pošteno vedenje, naša trdna volja, da nočemo sporov, naša želja po ustvaritvi prijateljskih odnošajev, bodo pripomogli k razpršenju vsakega dvoma. Tekom razprave je po-
eden gospodov izrekel drugemu, rekoč, da ! trebno, da se jadransko vprašanje obširno je izdajalec. Nato prevzame besedo financ- ' ! U,"J" J"	t-t-i--	i-
ni minister dr. Jankovič, ki zahteva, da parlament z ozirom na žalostno finančno stanje čimprej reši dvanajstine. Obžaluje, da se finančni odsek še ni konstituiral in prod. g. predsednika, da ukrene vse potrebno, da se konstituiranje izvrši čimprej. Pred prehodom na dnevni red je izjavil predsednik: Ker ne vidim zadostnega števila prisotnih poslancev, ukinjam sejo in odrejam prihodnjo za jutri ob šestnajstih.
Hlffi & zmmi&M ložaiii.
pojasni. Vlada da prav lahko na razpolago objavljene listine in vse potrebne podatke za resno proučevanje. Želimo doseči pravično in pravno rešitev. Toda da se more doseči taka rešitev hitro, je potrebno, da se državi zadeva pojasni, in nič ai bolj koristno nego obsežna razprava v zbornici. To razpravo mi živo želimo.
italijanski ministrski
LDU Trst,, 25. marca. 0 zunanji politiki se je izrazil predsednik v italijanski zbornici po poročilih v listih tako-le: V obrambi koristi smo hoteli zasledovati ista splošna načela, katera smo odločno zastopali v svrho obnovitve evropskega življenja in vzpostavitve mednarodnih odnošajev. Mi hočemo, da bodi Italija sredstvo miru in ohranitve svetovnih delavnih pravic, b zato hočemo, ne samo želimo, živeti v odnošajih prijateljstva z vsemi narodi, zlasti z našimi sosedi. Vzajemne koristi imajo višjo in bolj bistveno veljavo, nego spori začasnega značaja. Vztrajali bomo, samo pri zahtevah, ki jih smatramo kot pravične za našo državo. Upamo, da se bo naše delo primerno cenilo. Uverjeni smo, da Italija ne sme biti vzrok zakasnitvi vzpostavitve mirovnega stanja v Evropi, od katerega je odvisno olajšanje življenskih težkoč. V naši zunanje politiki morajo pritrditi vse zdrave in žive demokratske sile. Nobena pogodba, noben dogovor ne omejuje našega delovanja; mi hočemo biti svobodna sila napred-
nega in tehtnega povedati ali svetovati, so odprti predali lista.
Kdor pa meni, da ni v to poklican, naj pa saj gmotno in moralno podpira našo mladino pri stremljenju za visokimi cilji s tem, da se naroči na njeno glasilo, ki stane za nečlane malenkost 25 K. Tekom leta si utrgaj na ta račun liter vina, tega pač ne boš težko občutil, niti opazil ne, imel pa boš zato prijetno zadoščenje in dvojno za-slnženje.
Katoliška mladež naj bo seme nove, zdrave družbe, tu naj se zbira zdrava, čila, vzorna in značana mladina, od nje pa naj črpajo vsi ostali navdušenja za vzvišene vzore. Mladina je kakor vosek, vzameš ga v roke in mu daš podobo, kakršno sam želiš. Zato trdim, da bomo imeli tako mladino, kakršno si bomo sami izoblikovali.
Vsakdo brez izjeme ie poklican in dol-Zan sodelovati, da se da tem mladim silam prava smer, da bo krmilo v pravih in trdnih rokah načelnega prepričanja, ko pride dan da bo treba odpluti na prostrano, od vseh mogočih strasti in zapeljivosti razburkane valovje življenja.	M*l.
LDU Beligrad, 26. marca. Kakor se
čuje, hoče vlada ukreniti pri zavezniških državah vse potrebne korake, da se čimprej izvede z naše strani okupacija Cari-broda.
LDU Beligrad, 27. marca. Centralna uprava je odstopila ministrstvu za prehrano v svrho preskrbe posameznih krajev
LDU Berlin, 27. marca. (Dun. KU) Včeraj se je vršil občni zbor, katerega se je udeležilo kakih 1000 obratnih svetov neodvisnih socialistov in komunistov. Zbor jc pojasnil svoje stališče proti sedanjemu položaju in sklicanju kongresa državnih svetov. Sprejeti so bili sklepi, ki zahtevajo, da mora splošna stavka toliko časa trajati, dokler se ne ugodi nastopnim zahtevam: 1. Protirevolucionarne čete nai sc takoj razorože in razpuste Kot take je smatrati one čete, ki so se proti delavstvu borile ali se še bore. 2. Častniki naj se aretirajo in postavijo pred delavsko sodišče. 3. Meščanstvu raj se odvzame vse orožje in izroči delavskim svetom. 4, Orožje naj se razdeli med organizirane delavce, nameščence in uradnik®. 5, Osnujejo naj se delavske brambe pod osrednjim vodstvom delavskih svetov. 6. Nemudoma raj se skliče kongres državnih svetov. 7. Izpopolnijo raj se volitve revolucionarnih obratnih svetov.
LDU Budimpešta, 27. marca. Ogrski korespondenčni urad javlja: Narodna skupščina je danes sprejela zakonski načrt glede žigosanja bankovcev.
LDU Budimpešta, 2C. marca. Ogrski korespondenčni urad javlja: V prvem bu-dimpeštanskem volilnem okraju je bila
15 vagonov slanine in 50 vagonov koruze, i danes izvoljena v narodno skupščino Mar-
ministrstvu za promet za pečuške rudnike 2 in pol vagona slanine, belgrajski občini vagon masti, vojnemu ministrstvu 100 vagonov moke in Gospodarski zvezi v Ljubljani 100 vagonov otrobov.
LDU Beligrad, 27. marca. V ravnateljstvu državne statistike se bo vršila 3. maja ofertua licitacija za dobavo vzorcev, navodil in pravil v svrho popisa prebivalstva in domače živino v vsem našem kraljestvu. Nabavilo se bo 15 milijonov »individualnih lističev«, in sicer 8 milijonov v cirilici ter 7 milijonov v latinici. Nadalje se bo potrebovalo 5 milijonov »družinskih listov za domačine«, po 100.000 vzorcev za popis krajev, kontrolnih tiskovin in tiskovin za popisovatelje, 20 milijonov vzorcev poročil o izvršenem popisu ter 5 milijonov kuvert in drugih tiskovin. Dobava mora biti izvržena v roku 5 mesecev.
LDU Beligrad, 27. marca. Na zahtevo finančnega ministrstva nam je francoska vlada stavila sporazumno z angleško vlado 15 milijonov frankov pri francoskih bankah na razpolago. Ta kredit je del posojila 50 milijonov frankov, ki ga nam dasta francoska in angleška vlada.
LDU Beligrad, 27. marca. »Politika« poroča, da se je po poslednjih poročilih izdelalo novih bankovcev v Parizu za 2 milijardi 9 milijonov dinarjev, v Zagrebu za 191.638.500 dinarjev in v Pragi za 550 milijonov dinarjev, torej skupno za 2.646,658.500 dinarjev.
FpastcSla.
LDU Pariz, 26. marca. (Dun. KU) V
seji poslanske zbornice je poslanec Cachin želel, nai francoska vlada pusti nemški revoluciji, da se normalno f*zvija. Ministrski predsednik Millerand je v svojem govoru na tozadevno interpelacijo zanikal, da obstoji med zavezniki kriza. Nadalje je omenil, da bodo zavezniki sovjetsko vlado priznali šele tedaj, ko prizna ona nacionalno suvereniteto v besedah in dejanjih. Zavezniki hočejo ustvariti življenja zmožno Turčijo. Glede izvedbe vrsaille-ake mirovne pogodbe ie ministrski pred-
gareta Slachta, ki pripada krščansko-naci-onalni zajednici.
LDU London, dne 27. marca. (DunKU - Brezžično.) Lloyd George je v svojem govoru o zunanji politiki na vprašanji As-quitha in Clynesa odgovoril: Obžalovati je, da se mir s Turčijo še ni sklenil, toda pri sedanjih razmerah to še ni bilo mogoče. Zavezniki so upali, da bodo Zedinjene države prevzele mandat nad Turčijo in se tedaj niso mogle poprej odločiti, dokler ne izvedo mnenja predsednika Wilsona, ki pa se mora glede tega posvetovati s senatom. Delitev Turčije je tedaj nemogoča, predno ne dospe odgovor iz Amerike. Dokler ni znano mnenje ameriške vlade, so zavezniki prisiljeni, zaključitev mirovne pogodbe odlagati. Zasedba Carigrada je pokazala glede amerikanskega vprašanja lep uspeh. Kakor se kaže, Amerika ne namerava prevzeti mandata nad Armenijo upati pa je, da ga sprejme Francija.
LDU London, dne 27. marca. (DunKU) »Daily Nieuws« poročajo, da je bilo po zasedbi'Carigrada doslej aretiranih 13 odličnih osebnosti, med njimi vojaški poveljnik v Carigradu Ali Seid paša. Vsi so bili odpeljani na Malto. Turška zbornica jfc za dobo zasedbe odgodena.
PolitlCne novice«
-f Volitve agrarnega zastopstva v Sloveniji. Vsled naredbe ministrstva ^a agrarno reformo z dne 4. februarja 1920, št. 121 »Uradnega lista« se imajo vršiti volitve agrarnega zastopstva za pripravo agrarne reforme v Sloveniji. Volilci. ki prihajajo pri teh volitvah v poštev, se dele na 5 različnih kategorij. Za uvrstitev volilcev v eno ali drugo kategorijo je merodajna površinska ploskev zemljišča, ki ga kdo poseduje. Jasno jo, da izid volitev, zlasti po kmetijskih občinah, ne bo dajal prave slike, alio ivman ori sestavi volilnega imeni-
ka nima na razpolago podatkov, koliko zemlje poseduje vsak posamezni občan. Da postavi volitve agrarnega zastopstva na pravo podlago, je glavno poverjeništvo za agrarno reformo že pred časom odredilo, da davčni uradi zberejo in vpošljejo podatke o posestnih razmerah v posameznih občinah. Ta operat bo dovršen v kakih 2 do 3 tednih. Glavno poverjeništvo bo na to razposlalo potom okrajnih glavarstev vsem občinam, ki prihajajo pri volitvah agrarnega zastopstva v poštev, seznam o posestnih razmerah v dotični občini in naroČilo, da se na podlagi in s pomočjo tega seznama sestavijo volilni imeniki, tn posamezni volilci po površini zemljišča, ki ga imajo, pravilno porazdele v posamezne kategorije. Le v tem slučaju bo mogoče pričakovati, da bodo volitve agrarnega zastopstva pravilne. V zadnjem času prihajajo na glavno poverjeništvo od strani občin, posameznih ineteresentov in političnih oblastev (okrajnih glavarstev) pogledom na volitve agrarnega zastopstva vprašanja za navodila, kako je sestaviti volilne imenike, kakšen je uradni obrazec, ki ga naredba predpisuje in podobno. Glavno poverjeništvo opozarja tem potom vse interesente, naj potrpe 5e nekoliko, da bodo predpriprave gotove, nakar se bodo izvršile volitve za cclo Slovenijo obenem.
+ Vprašanje odfjo?Ii!ve parlamenta. Belgrajska »Politika« piše o notranjem položaju nastopno: Predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pav-lovič je poslal vsem klubom pismo, v katerem jih prosi za njihovo mnenje glede odgoditvo parlamentarnih sej za čas velikonočnih praznikov. Klubi bodo danes odgovorili na to pismo. Trdi sc, da je okoli 30 poslancev, ki pripadajo vladnim strankam, zahtevalo od predsednika dr. Pavlo« viča, naj se seje narodnega predstavništva odgode za čas katoliških in pravoslavnih velikonočnih praznikov. — Klub demokratskih poslancev je imel sejo, na kateri je sklepal o predlogu predsednika dr. Pav-Ioviča. n?j se seje narodnega predstavništva odlože za tri tedne. Večina poslancev je bila proti tej odgoditvi ter zahteva, naj se to vprašanje predloži v rešitev parlamentu.
-f Pogajanja za koncentracijo. »Tribuna« z dne 27. t. m. piše med drugim: Pogajanja za sestavo koncentracijskega kabineta se bodo danes nadaljevala ter v političnih krogih verujejo, da se bodo direktna pogajanja med demokratsko in parlamentarno zajednico izvršila uspeSno. Govori se, da bo demokratska zajednica pristala na to, da obdrži bansko mesto v Zagrebu Hrvatska zajednica, mesto pod-bana pa bi dobili demokrati. Ko bi se dosegel sporazum glede vlade v Zagrebu, bi bilo vprašanje koncentracijskega kabineta v glavnem rešeno.
+ Iz irskega narodnega gibanja. London, 24. marca. Pri včerajšnjem pogrebu nedavno umorjenega župana Mac Curtain* so bila zastopana vsa mestna zastopstva Irske izvzemši Belfasta. Zadušnico je pelo 40 duhovnikov. V sprevodu je korakalo 20.000 prostovoljcev, katerih častniki so nosili krsto ovito z zastavo sinnfeinovcev.
4- Nova grupacija strank v Angliji. Tudi na Angleškem je vojna razmajala stare stranke in koalicija, ki je vladala državo med vojno, je razpadla. Lloyd George je zasnoval novo stranko, »narodno de. mokracijo«, ki je pretekli teden službeno razglasila svojo ustanovitev. Stranko tvo-rijo°unijonisti z Bonar Lawom na čelu in
£a del liberalcev, ki so pripadali tej koa-ciji. Angleški parlament bo imel torej tri velike stranke: Lloyd Georgejevo narodno demokracijo, liberalce z Asquithom na čelu in delavsko stranko.
evne novice.
— 25 letnico škofovanja je 18. t. ra.
praznoval kotorski škof Fran Uccellini, ki si je tekom teh let nabral veliko zaslug za cerkev, duhovščino in vernike. Otvoril je škofijsko semenišče in za klerike ustanovil na »Otoku« počitniški dom; popolnoma je prenovil stolnico sv. Trifuna, ustanovil dekliški konvikt v Ercegnovem, osnoval podporni zaklad za onemogle duhovnike itd. Ob 25 letnici so se mu poklonila duhovščina in svetni odličnjaki ter mu izrazili hvaležnost in spoštovanje.
_ Seja Kat, tiskovnega druStva se nadaljuje v torek, 30. t. m. ob 4. uri popoldne,
_ Osebne vesti. Minister za finance
je z naredbo z dne 27. februarja 1920., št. 90, podelil finančnima tajnikoma Matu K i-š i č u in Bogomilu K o s e r j u naslov in značaj finančnega svetnika, nadalje imenoval finančnega tajnika Maksa pl. L a -s c h a n a in Štefana Sušca za finančn. svetnika v VII. činovnem razredu, finančne komisarje Hinka Perneta, Josipa M o s e t i z h a in dr. Ernesta Močnika za finančne tajnike v VIII. činovnem razredu. orovizornega finančnega konc;pist» Ivana "V o 1 č i č a za finančnega kim-sarja v IX. činovnem razredu, proviij.na iinan-koncipista dr. Frana S te g e n S k a in ■ Antona Ma t eliča za previzorna
nančna komisarja v IX. činovnerci razredu, finančna konceplna praktikdrtte dr. Ivana Merslaviča in Ludovika Z e p i č a za irovgorna finančna kon^ipista v X. činov-nem razredu.
—	Slovenskemu učiteljstvu v vednost. »Učit Tov.« zopet grdi Slomškovo z\*ezo, da še ni ničesar storila za ustanovitev stanovske organizacije. Znane so vsemu učiteljstvu resolucije krščanskega učite' ttva, kjer se pozdravlja ustanovitev take organizacije. Odbor Slomškove zveze je p is«,) Zavezi, da naj pošlje svoje za-sloptrke. da se popravijo pravila Unije 'n sploh določijo pogoji, pod katerimi bi bilo stanovsko združenje mogoče. Zaveza na vse to še sploh — odgovorila ni. Za vse pametne ljudi ,e s tem zadeva menda dovolj pojasnjena.
_Podružnica SZ za kočevski okraj
zboruje dne 8. aprila v Kočevju v Soli ro prihodu vlaka. — 1. Predava o vzgoji filozof Ambrožič. — 2. Važne stanovske zadeve. Pridite vsi!	(k)
—	Poljski vicekonzulat v LJub'.j«n« poriva vse poljske državljane, ki stanujejo na področju deželne vlade za Slovenijo in Istro in ki bi hoteli preseliti se na Poljsko s svojimi rodbinami in pohištvom, da se oglasijo osebno ali pismeno pri gori omenjenem vicekonzu^.atu v Ljubljani, hotel »Union«, soba št. 2.
—	Proti pristranskim trgovcem. Deželna vlada je dobila poročilo, da oddajajo nekateri trgovci, prekupci in neupravičeni prodajalci živila in druge vsakdanje potrebščine le svojim strankarskim pristašem, oziroma, da jih ne marajo prodajati drugim ljudem. Ker je v sedanji prehranjevalni krizi skrajno nemoralno in nedopustno tako postopanje, da bi živele nekatere plasti prebivalstva in stranke na račun drugih, je odredila deželna vlada vse potrebno, da se zadeve nemudoma preiščejo in krivci najstrožje kaznujejo.
_ Dar. V časten spomin rankega dr.
Bretla, ki je imel lov v Vratih, je darovala gospa dr. Bretlova 1000 (tisoč) kron revežem v Mostrani in na Dovjem, in lovska družba »Triglav« v Ljubljani je darovala v isti namen 200 kron. Iskrena hvala!
_ Začasno nemško-slovensko kemično terminologijo kot preddelo za bodoči jugoslovanski znanstveni in tehnični slovar namerava izdati kemični institut ljub-ljasike univerze in vabi tem potom vse interesente k sodelovanju- Zbirke izrazov, nasveti itd. naj 6e v uporabo izvolijo poslati kemičnemu institutu univerze v Ljubljani, realčno poslopje.
—	Sestanek dunajskih visokošolcev ae vrši v ponedeljek 29. marca. Definitivni dogovor radi izvoznic. Transport gre 7. aprila ob 4.15 zjutraj. Prijave na Fr. Schiff-rer, Konresni trg 6/IIL do 4. aprila samo po pošti. Vsak udeleženec naj priloži 2 K za režijske stroške,	(k)
—	Velikanski požar. V noči med 2. in 23. marcem je v Dvorski vasi pri Vel. Laščah nastal velikanski požar. Zgorelo je 12 posestnikom 23. poslopij. Uničeno je razen živine prav vse, ves živež in obleka. Prizadeti so popolnoma brez vsakih sredstev. Njih beda je tem večja, ker je tu že itak veliko , omanjkanje živil. Požar je nastal vsled neprevidnosti neke žene, ker je zakurila peč že več let zapuščene hiše. Škoda se ceni okoli 1 milijona kron. Zavarovani so samo za 12,400 kron,
—	Bivši civilni monterji in mizarji ae-roplanske eskadrile (aero radionice): gg, Tomšič Josip, Tornič Filip, Graul Ivan, Remškar Filip, Maček Ignac, Magerl Avgust, Skarza Alojzij, Bradeško Ivan. Kuko-vec Josip. Vidmar Franc, Kovič Avgust, Perme Ivan« Bevk Ciril, Gajšek Ivan, — naj se zglase v petek 26. ali soboto 27. ali pondeljek 29. marca 1920 pri aeroplanski eskadrili radi zopetnega sprejema v avijati-čno službo. Komandant poručnik av. pilot Jo&ip Kos,
—	Roparski umor v Zgornjem Kašliu. žrtev roparskega napada v Zgornjem Kaš-lju Marija Perdan je v bolnišnici na s sekiro ji zadanih ranah umrla in je bila v navzočnosti preiskovalnega sodnika g. dr. Ivana Likarja 27. t. m. sodno raztelešena.
—	Z Dolenjskega. V kratkem so izvršili neznani zločinci tretji rop na poštnem uradu. Njih prva in največja žrtev je bila suhorska pošta, potem so napravili nati-homa nočni obisk pri poštnem uradu Šent Vid pri Stični in pred nekaj dnevi so vlomili v sevniški poštni urad, ki stoji tikoma orožniške postaje. Odprli so troja vrata z vitrihi ter odnesli dve blagajnici na polje, kjer so ji lahko nemoteni in neopaženi odprli in oplenili. Naslednji dan so našli ljudje eno blagajnico razbito pol ure daleč v smeri proti Metliki, drugo pa pol ure vstran v smeri proti Črnomlju. Poleg razbitih bla-gajnic je ležalo razno vlomilno orodje, kakor: dleta, kladiva, sekire itd. V uradu pa bo z eno besedo povedano vse razmetali, celo škartni papir iz leta 1917. so prebrskali. Odprli so vsa priporočena pisma, med katerimi pa je bilo precej rodnljskih pisem. Prebrskali pa so zato vse, ker so iskali denar. a vsa njih natančnost je bila brezuspešna, zakaj denar, ki ga je bilo približno 15,000 kron, je bil usodno noč drugje na varnem, ker poitariu ie bilo Se v oreživem
spominu, kaj so napravili roparji s suhor-sko poštno blagajnico. Tatinska drhal je pač odnesla pisemske znamke v vrednosti okrog 650 kron ter g, poštarju čisto nov letni suknjič. G, poštar ima zato vsekako občutno škodo. Še večjo škodo pa so napravili roparji, kakor smo zgoraj omenili, sukorski poštaricl. Vzorno je vodila svoj urad in zdaj ta strela z jasnega neba na nje mlado življenje. Uboga žrtev! Želja vsega ljudstva je, da bi že vendar prišla roparska drhail pravici / rokel
—	Velika železniška talvlna. Med vožnjo z Dunaja v Maribor je bil na kolodvoru v Mariboru ukraden trgovcu Leopoldu Sar-belu z Dunaja zaboj, v katerem je bilo 615 svilnatih rut, ki so vredne 200.000 kron. Okradeni trgovec ie dobil pri raznih trgovcih 200 njegovih rut, katc« je prodaial neki žc'ezničar. Varnostni organi so enega sokrivca tatvine aretira'i,
—	Splošni jugoslov^peM učiteljski kongres se vrši 23. maja t. 1. v Belgradu.
—	Plovba na Neretvi v nevarnosti. Splitska »Nova Doba« opozara, kako se dno Neretve že še?t let ne trsb', vsled česar postaja plovba po reki vsak dan nevarnejša; ako se bo trob'jenj? še da'je zanemarjalo, bo v —5 mesecih struga tako zablatera, d* bo vs*k promet na reki nemogoč. S tem še bodo Dalmaciji zaprla zadnja vr°'a, rkozi katera dobi-a živež,
—	Boji mid in oro^iM. Med fjl-c^pci in oro^riki so se priče'! biti cb deircrkaciiski črti ood Raftovcem pravi bo'i. Orcžriki so pri Zalerrlogu ustavili 4 tihotapce, kntori so bili oboroženi z Ma«n-licheroami; dva tihotapca sta vrgla puški proč in se vdrli. dva sta pa zbežala. Tam so tihotapci ftreTali na orožnike, kaleri so tudi streljali in so enega tihotapca ustrelili. ___
UubSIansk** novice.
lj LjudsM oder. Danes dopoldne ob pol cnajsvik je vaja za » M r a k «. — Vse one, ki so pri premijeri pomagali za kulisa-m i, prosimo, da pridejo gotovo tudi k n o -ccjšni predstavi.
I, Danes popoldne ob štirih priredi naraščaj Orla Ljubljana v Ljudskem domu Finžgarjevo igro, »Ptičji kralj« s telovadbo in deklamacijami. Vabimo vse prijatelje mladine I	(k)
lj Slomškova zveza. Literarni odsek ima se.o v torek 50. t. m, ob 4. uri popoldne v Mostah. K seji naj pride tudi g. Lavtižar!
lj Mestni drobiž. Na opetovana vprašanja javlja mestni magistrat, da se drobiž mestne občine po 20 vinariev dobiva še vedno pri mestni blagajnici ob običajnih uradnih urah.
ll Ljubljanska vojaška godba sprejme več godbenikov in pripravnikov, (Glej in-serat.)	(k)
ij Pogrebno podjetje Ivonkordia v deželni bolnici v Ljubljani spre;ema zopet naročila za pogrebe iz deželne oolnice. (k) lj Ljubezniva gostoljubnost. Iz Ptuja ,e prišel Jože Zajko iskat dela v Ljubljano. Ni dobil dela, stanovanja pa tudi ne. Končno mu je rekel Segurin iz Bače, da ga pri svojem gospodarju ua Lepi poti prenoči. In pelal ga je v šupo in mu rekel: »Delavsko knjižico mi dal in kovček, da ga spravim pri gospodarju.« In zaklenil ga (e v šupo. Ko se je Zajko drugo jutro zbudil, je našel odklenjeno šupo, pred vrati je ležal razbiti kovček, obleke in čevljev ni bilo več notri, pač pa delavska knjižica; Segurin je pa izginil z Zajkotovimi rečmi, kaiere ,e menda za prenočišče zaračunal, ne da bi bil v tem gospodarja obvestil.
lj Ta.vine. Ivani Steiner na Obrežni stezi št. 1. so bile ukradene črne hlače vredne 1000 kron na hodniku, ko se je služkinja, katera jih je snažila, za trenutek odstranila. — Pekovskemu mojstru Štefanu Spotarju na Poljanski cesti je bila ukradena vreče bele moka in 25 štruc belega kruha. — Tatovi še vedno kradejo suknje, ker ljudje ne pazi,o na nje, V kavarni »Ilirija« je bila ukradena suknja pisane barve z belo podlago vredna 1000 kron; nekemu polkovniku na Domobranski cesti pa iz stanovanja civilna suknja vredna 1200 kroo.
lj Obsojeni verižniki. Nadkomisar Ger-zinič je obsodil mesarja Ivan Milerja na teden zapora, ker je prodajal kilo mesa po 26—28 kron,— 200 kron globe in 5 dni zapora je bila obsojena trgovka Micika Bcr-gant, ker je prodajala liter mleka po 4.50 K. Ker je verižil z manufakturo, je bil obsojen Edvard Krisrtan na 200 kron globe in štiri
dni zapora.
lj Z Vodnikovega trga. Na cvetno soboto je bilo izvedenih na Vodnikovem trgu 6 žepnih tatvin,
lj Koj se vse kradel Vlomljeno je bilo h Goričnik Elzi v Gradišču; vlomilci so vzeli 2 vojaška površnika, 1 flobertovo puško, 1 šivalni stroj in fotografični aparat.
lj »Ste zaslužila palico!« pravi nadsvet-nik Vedernjak, ko vstopita v sodno dvorano Ivan Dolenc in Alojzij Ambrožič, katera sta 20. januarja letos ukradla Ravniku v Nomenju konjsko opremo in jo skrila pod sedež voza, na katerem sta vozila pujske. Sodba: oba sta zagrešila prestopek in sc obsodila na 5 dni zapora«
lj Poizkušen vlom. Neznani vlomilci so poizkušali vlom,iti v skladišče Karla Princa na Staiem trgu št. 2, Zločinci so z železnim drogom vlomili prva vrata, nato so pa ušli, ker so se prestrašili patruljujoče državne varnostne straže.
FemcJs?!;©
Opera,
28.	marca, nedelja: »Netopir«, Abonement izven.
29.	marca, ponedeljek: zaprto.
30.	marca, torek: »Ksenija« — »Pa-gliacci«. Abonement C.
31.	marca, sreda: »Jongler«. Abonement A.
1.	aprila, četrtek: zaprto.
2.	aprila, petek: zaprto.
3.	aprila, sobota: zaprto.
4.	aprila, nedelja; »Mignon«, Abonement izven.
Drama.
28.	marca, nedelja; »Vrag«, Abonement izven,
29.	marca, ponedeljek: zaprto, nement E.
30.	marca, torek: »Protekcija*-, v prid obolelemu članu g. Ločniku. Abonement izven,
31.	marca, sreda: »Golgota«, Abonement D.
1.	aprila, četrtek: zadrto.
2.	aprila, petek: zaprto.
3.	aprila, sobota: zaprto.
4.	aprila, nedelja popoldne: »Golgo-ta«, Abonement izven.
4. aprila, nedelja zvečer: »Trnulčica«. Abonement izven.
MANIFESTACIJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA ZA JADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU Beligrad, 27. marca. Na današnji seji narodnega predstavništva je predsednik dr. Draža Pavlovič v popolnem soglasju z vsemi klubi prečital nastopno izjavo: Začasno narodno predstavništvo naglaša ponovno nestrljivo pravico našega naroda na njegovo samoodločbo na vsem njegovem nerazdeljivem narodnem teritoriju. Odobrava stališče, ki ga ]e zavzela kraljevska vlada v svojem poslednjem odgo-j voru, ki ga Je predložila naša delegacija na ! mirovni konferenci zastopnikom Velike Britanije In Francije. Narodno predstavništvo je uverjeno, da bo sedanja vlada, kakor njeni predniki, neomajno vztrajala na obrambi življenjskih interesov naše države, ki so trdno spojeni z rešitvijo jadranskega vprašanja, ter izraža na ta način solidarnost vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v tem vprašanju.
KOMUNISTIČNA AGITACIJA V SLOVENIJI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Maribor, 27. marca. Danes zjutraj so aretirali v Špiljah absolviranega tehnika na dunajski tehniki V. F., ker so našli pri njem okrog 100 raznih komunističnih brošur katere je hotel vtihotapiti v Jugoslavijo. Odvedli so ga v Maribor, kjer so ga zaslišali in potem izpustili.
OBČINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM.
flzvirno poročilo »Slovencu«.I
Djakovo, 27. marca. Pri občinskih volitvah v Djakovu so komunisti porazili socialiste in demokrate. Socialisti in demokrati so skupaj dobil 3 mandate, komunisti 4, Hrvatska zajednica 6, ljudska stranka 5.
Djakovo, 27. marca. Pri občinskih volitvah v Gorjamincih pri Djakovu je dobila ljudska stranka večino mandatov.
Djakovo, 27. marca. Pri občinskih volitvah v VrŠovcih in Putrovcu je dobila ljudska stranka vse mandate.
Županja, 27. marca. Pri občinskih volitvah v Sikirevcu, okraj Županja, je dobila ljudska stranka vseh 12 mandatov, demokrati in socialisti niti enega.
HRVATSKI KOMUNISTI PRED VOJNIM SODIŠČEM.
Ponesrečen revolncijonarni provrat.
Ilrvtrno oorofilo »Slovencu«.I
Zagreb, 27. marca. V Zagrebu se vodi pred vojnim sodiščem razprava proti obtoženim komunistom, ki so hoteli povzročiti v Jugoslaviji revolucionarni prevrat. Danes ob pol 9. dopoldne se je nadaljevala pred vojnim sodiščem razprava proti Alfr. Diamandsteinu in tovarišem. Diamand-stein vstraja pri svojih prejšnjih izpoved-bah ,ki jih jo podal pred policijo in preiskovalnim sodnikom. Priznava, da mu je bil znan načrt, po katerem bi se imel izvesti komunistični prevrat, kako je stotnik Metzgcr imel v Zagrebu organizirane i .stotnije, ki bi v trenutku prevrata zasedle vso važne zgradbe. Zatem je izpovedal. da so zarotniki imeli 42 strojnic in dosti muriicije. Imeli so tudi med letalskim osobjem svoje pomočnike. Za svoje sodelavce je navedel nekega Čopiča, o katerem pravi, da je bil duša komunistič-
nega gibanja na Hrvatskom in v Slavonijt. O Metzgorju, ki je bivši avstrijski stotnik, izpove, da se je pridružil boljševikom, tla bi zrušil sedanjo državo samo iz mržnje proti Srbiji in ne radi komunističnih idej. Diamandslein je dal Metzgerju denar, da bi deloval med vojaki. Nato je Diamandstein navajal, kako je do2el v Jugoslavijo. Za boljševiskega prevrata na Mažarskem je bil v Budimpešti, kjer so je seznanil z Matuzovičem, komunističnim agitatorjem v Budimpešti, ki ga jc nagovoril, da bi pričel v .Jugoslaviji širiti in pripravljati revo« lucijo. Dobival je iz Mažarske denar, ki ga je delil v Zagrebu posameznim ljudem. Tako je dal Avgustu Cesarcu 10.000 K za lista »Istino« in »Plamen«. Cesarec je pobegnil iz vojaškega zapora. Drugi obtoženec Todorovič ki je v podzemeljskem komunističnem zbirališču in ministrstvu imel resort ministra za zunanje stvari, jo baje znorel, tako da danes ni prisostvoval razpravi.
PRrTFI TIHOTAPCI BANKOVCEV.
LDU Split, 27, marca. (DDU) V Za-dru so oblasti prišle na sled družbi špekulantov, ki je vtihotapljala avstrijske tisočake v zasedeno ozomlie. Aretirani so dr. Karel Hoeberth v Zadru, njegov brat dr, Edmund Hoeberth v Trstu, uradnik pristaniškega urada Rougier, uradnik Lloy-dove agenture Depinouente, trgovec Cor-nosia ter trgovca Cadel, sedaj v Trstu in Godining, sedaj v Turinu. Te aretacijo so zbudi'e veliko pozornost, zlar-ti dr, Hoe-bertha, ki je eden voditeljev italijanske stranke in član mestnega zastopstva,
STAVKE V ITALIJI.
LDU Genova, 27. marca. (Dun. KU) Poročajo, da so strojniki stopili v stavko, ker so se pritegnili k delu mehaniki in kurjači, ki pripadajo vojaškim formacijam. V Napolju je prišlo včeraj zopet do spopadov mod četami in stavkujočimi; pri teh spopadih je bilo nekoliko oseb ranjenih
BREZŽIČNO TELEFONIRANJE.
_ LDU Berlin, 27. marca. (Dun. KU) »Morgenpost« javlja, da se je s sedaj do-gotovTjeno postajo za brezžično telefoniranje dosegla jasna brezžična telefonska zveza z Rimom.
EWm
Dne 7. t, m, je požar upepelil v Precf-trgu pri Radovljici osmero posestnikom hiše, gospodarska poslopja, hleve, skoro vso hišno in gospodarsko opravo, poljedelske stroje, skoro vso obleko, perilo in obuvalo, nekaj živine in prešičev.
Škoda znaša okoli 750.000 K, zavarovalnina je le malenkostna.
Vsled požara jc prizadetih 9 rodbin z 51 rodbinskimi člani. Vsi ti so v skrajni bedi, po svoji lastni moči si nc morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod.
Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov po vsej Sloveniji.
Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju in pri načelniku pomožnega odbora, županu Ivanu Valant v Pred-trgu.
Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu« in odkazali svojemu namenu.
V Ljubljani, dne 25. marca 1920.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjemštvo za notranje zadeve.
Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r.
Orlovski vesi'^1^.
Seja vadtfsljskega zbora O. Z, se vrši danes ob 10. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni, lit. nadstropje. Seja zelo važna, pridite gotovo. — Ivo Pire, podnačelnik.
pr Mrak, drama v treh dejanjih, spisal Peter Petrovič, To dramo bo ponovil danes ob osmi uri zvečer Ljudski oder. Drama je najboljše Peter Petrovičevo dslo, krepke dramatične sile, ki izzveni v zadnjem dejanju kot v oddih v poezijo narave, ki vpliva blažilno na srca. Tragika, ki je ostala tudi v tem delu, je komaj slutena. Dejanje drame opisuje tragiko v vojni oslepelega, domov se vrnivšega moža, ki spozna, kako je bil varan, a si v groznem mraku svoje slepote ne more pomagati. Tragika v tem delu je silna in učinku oča. Glavno vlogo Ilija Vujina igra g. M;lan Skrbin-šek kot gost, ki je vodil tudi režijo drame. Vstopnice se dobijo v predproda,i gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici danes dopoldne in cel dan v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu.
pr Iz pisarne dramskega gleda'i5ča. V torek dne 30. t. m. se vrši v dramskem g'e-daVšču v korist našega obolelega člana I g. Pavla Ločnika predstava »Protekcija« iz-
ven abonementa in zadnjikrat v sezoni. Z ozirom na dobrotvorno svrho se obisk predstave si. občinstvu kar najtopleje priporoča.
pr Prireditev Slov. dijaške zveze (S. O.) v Unionu dne 25. t. m. Naprošen sem bil naknadno, naj poročam o zborovem petju. Ugotoviti moram najprej, da vseh pesmi nisem slišal; toda pri teh, kolikor sem jih, sem dobil vtis. da Marij Kogoj kot dirigent kaže iste posebne lastnosti, ki ga označajo tudi kot skladatelja in — last, not least — kritika z izrazito zavestno samostojnostjo. Pred vsem boj vsakršni šabloni, širokim masam se laskajoči vsakdanjosti. Kot podlago temu je postavil poglobitev in iz nje izvirajoče uporabljanje vseh, tudi najneznatnejših elementov, da s pesmijo ustvari v poslušalcih čim globlje, čim resneje občutje. Zato mora vsaka kitica dobiti svojo interpretacijo, vs?ka vrstica, vsaka beseda, vsak posamezni zlog svoji teži primeren izraz, vsaka količkaj vižna glasbena misel, vsak posamezni ton v kateremkoli glasu se mora dvigniti irrad drugih, ki se vdano pred niim ponižajo za najmanjšega izmed bratov katerikoli hip stopijo v ozadje. — To so ob kratkem načela, kakor nam jih je petje njegovega malega dijaškega zbora (samo 12 pevcevj jasno obrazložilo. Seveda tako podrobno, v najtanjše malenkosti, ki so komaj še zaznavne, radikalno posegajoče delo zahteva od učitelja in učencev skrajne napetosti in pazljivosti, eato je čisto naravno in potrebno, da niti
zbor niti dirigent pri nastopu ni rabil not, kar je za naše razmere nekaj novega.
V tehniško-pevskem oziru so bile seveda težave s pevskim materialom, ki v glasovni kvaliteti šele dozoreva, tako da je tudi dirigent sam pomagal, pri čemer se pa redno rado zgodi, da semtertje nekoliko preizrazito vmes poseže. Prav tako nam je ta koncert vnovič podžgal željo, naj bi se to, kar je dognal dr. Breznik glede vokali-zacije in izgovarjave sploh, začelo praktično uvajati; zakaj na nekaterih mestih smo slišali preveč izrazit primorski dialekt z nekoliko preširokimi e in razpotegnjenimi i. Sicer pa je bilo vse temeljito premišljeno, skrbno pripravljeno, vestno naštudirano, tako da je zbor kljub malemu številu, kljub velikanskemu prostoru po svojem discipliniranem nastopu in samostojnem pojmova-r ju napravil na poslušalce oči vidno najboljši vtis.	Fr. K.
pr Šeikov — Merjasec — Rozova. Naslovna trojica je zadnje čase priredila koncert iz ruske glasbene literature, o katerem p-i zlasti radi pomanjkanja vsakršnih vsporedov ne maram poročati obširneje. Peli so soicnap^ve in odlomke iz ruskih oper, katerih avtori so bili: Mussorgski, Racbmaninov, Čajkovski, Rimski, Korsa-kov in še nekateri drugi. Izvajanje je bilo dobro. Pevci rutinirani. Najbolj značilnega in izdatnega pevca se je pokazal bari-tonist Selkov, ki me je spomnil brilantne-ga petja r.olistov ».Scale di Milano«. Človek bi re moral potruditi, če bi ga hotel po
| zaslugi pohvaliti. Njegov glas je od brona. Če poje vedno tako, je za opero, kjer sodeluje, pravi zaklad. Prav dobra sta bila tudi ostala dva gosta. Rozova ima poleg dobrega glasu dobro mero čustva, ko poje. Zato jc njeno polje dvakrat dobro. G. Merjasec ie kot basist vpoštevanja vreden pevec, kakršnih enega bi rabili na našem odru. Te pesmi in odlomki iz ruskih oper na eni strani, a na drugi strani petje trojice je za ta večer nudilo dovolj, da naše zanimanje ni zaspalo. Moja želja bi bila, da komponist Dimitrijev komponira nekoliko bolje.	Marij Kogoj.
g Nove omejitve prometa. 1. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic Trst sporoča, da so izključene od sprejema in odprave vse pošiljke za Milano, ki so določene v tamkajšnjo ocarinjenje. Prevzamete lahko le one pošiljatve za Milano, pri katerih označi odpošiljatelj v mednarodnem tovornem listu, da se vrši ocarinjenje pri osebnih carinskih odpravah na posebnih tirih in navede v tovornem listu tudi ime lastnika te carinske agenture,
2. Avstrijske državne železnice ne prevzemajo do nadaljnega v Leobenu nikake-ga tovora izvzemši pokvarljivo robo in živil. Ker so v Avstriji že vse postaje prenapolnjene t zaustavljenim blagom, se zadrži vse od prevzema izključeno blago v
postajah in se ne sprejme na novo razun živil in pokvarljive robe nikakih pošiljk za avstrijske državne železnice preko Leobena. 3. Sprejemanje in od pošiljanje tovornega blaga za Ljubljano glavni kolodvor se zaradi velikih zaostankov začasno ukine. Izvzeti so le premog in živila. Že sprejeto se še odpošlje. Sprejemanje in od-pošiljanje tovornega blaga za Italijo oz. zasedeno ozemlje je zaradi velikih zaostankov začasno ukinjeno. Izvzeti so le vračajoči se beguncL
Prošnja. Moj mož Anton Gabršček je služil pri železniškem polku in se nahajal koncem vojne na Reki, bolan za malarijo. Zadnjič je pisal 23. oktobra 1918 iz Dra-ča v Albaniji. Prosim vse njegove tovariše, ki vedo kaj o njem, da me obvestijo. Karolina Gradišnik, Bistra, p. Borovnica, Notranjsko.
Našla se je denarnica z manjšo vsoto, Dobi se Stari trg lla — pritličje desno.
Za pravnike: V zalogi Jugoslovanske
knjigarne je izšla ravnokar krasna zbirka mladinskih pesmi pod naslovom »Bob za mladi zob«, zbral Cvetko Gol ar. Zbirka nudi najlepše bisere slovenskih mladinskih pesmi in ima tudi zelo lično in primerno zunanjo opremo. Cena vezanemu izvodu z draginjsko doklado vred 12 K. —-Za praznike ni primernejšega berila pridnim šolarjem.
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida in odpravljene eo bolečine! 6 dvomatih ali 2 veliki {pecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad ( krone.
Želodec Vam ni v reda? Nekaj toravih Fellerjevih Elza-krogljicl Te to dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravi Salzam 12 steklenic 36 K. — Prava ivecuka tinktura 1 velika steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg St. 134. Hrvatska.	C
Tamnniam krompir za gnol. Franc ftulllbillflul Bitenc, Vižmarje št. 75 p. Št. Vid nad Ljubljano.
l7nnh la se 18-m' v mestu ru*
iLljUu lu mena kuverta v kateri je bila večja vsota denarja Pošten najditelj naj jo odda g. Riharju, Mengeš.
Ija Ha^nn se sprejmejo 3 osebe. Na-ilu lil DUU slov pove uprava lista pod Stev. 1233.
I njraj v prometnem trgu ali večjem L" ni? J kraju Slovence, se išče za ta-knj al! pozneje, oziroma se kupi tudi hiša s kakim lokalom. Ceni. ponudbe pod „Mešano blago" na Anončni zavod Dr a? o Bescijak, Ljubtjana Cankarjevo nabrežje 5.
Pr8°eda opvd n spalno soiio S
va ulica štev. 7.
Ri^aliOPlPa Naskvv °pove uprava lista pod št. 1231.
Išče se ^a cfcinflifanjn in hrano iz gospodično OlUuUiUlijb vso osKrbo pri boliši družini. Plača postranska stvar. Ponudbe pod strogo nadzorstvo na upravo Slovenca.
Vreče zs f* * mi sloie fr
po najvišii ceni Jos'p FSsirliar, Ljubljana, Dolenjska c. 5.
slflsiovflDie m deželi
zemliišča vzamem v najem kjerkoli v Sloveniji Predpogoj je 4 do 5 sob in pritikline. Dopisi se prosto pod dobra najemnina na Anončno »»krper.ici-jo, Al. MateUS, Ljubljana frcpq irg 3.
ra dobro ohranjen napol pokrit | 1U ilo voz ln en koleseij. Ponudbe ie poslati na upravo Slovenca pod šifn »VOZ« 1197.
Proda se
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na? preljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak gospod
Matevž Pečnik
kantiner Sentpeterske vojašnice,
po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob % 7. zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabljenega bo v ponedeljek. 29. marca, ob 4. uri popoldne iz Sentpeterske vojašnice.
Ljubljana, 27. marca 1920.
Pavla Pečnik roj. Adamčič,
soproga. Marija Pečnik, mati; Angela Legiša roj. Pečnik, Anica, sestri; Jože Legiša, svak.
takoj parpl stroj še v
obratu, porolnoma kompleten, z visoko stoječim stabilnim kotlom, 3 m visok, 90 cm debel 15 konjskih s'l ter do 7V* atmosfer. Na slov pove upr. tega lista pod St. J215.
urnimi
pisarno v Ljubljani združeno s tajniškimi posli. Ponudbe pod „0" 12W na upravništvo.
Večjo množino, sveže izbrane
v Ljubljani, St. Peterska vojašnica, sprejme godbenike za fiauto, klarinet, gosli ln gozdni rog. Visoke plačo. Sprejmejo se tudi pripravniki (elevi). Kapelnik DR. JOSIP ČER1N, Gospo-sveftska cesta št 14.
MaiiilJa Trenz javlja v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog
dr. Ferdinand Trenz
štabni zdravnik v pokoju
dne 22. marca 1920 po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal in bil pokopan dne 34. marca 1920 na miro-dvoru v St. Jerneju.
Vsem, ki so dragega ranjkega spremili k zadniemu poiHtku, zlasti preč. gg. duhovnikom in slavni požarni brambi, kakor tudi dariteljem lepih vencev izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Draškovec poleg Št. Jerneja, dne 25. marca 1920.
se odda kg po kron 250. Na ogled je na Vodnikovem trgu 5 na dvorišču v Ljubljani. £amo osebna kupčija.
IrtnarJa
dobrega, solidnega za gojit«7 cvetic na debelo, išče delniško društvo v Splita Sprejem, odnosno nastop službe tskoj. Ponudbe in spričevala naj se pošljejo na prof Bradanovič, -pllt, 'modlauina ul ca 32.
rtrtll
i j grahore in grah
se dobi najcene e in najbolje v trgovini s semeni
SEVER & Komp., Ljubljana
Wolfova ulica štev. 12.
oblastveno poverjeni stavbni Inžener
LJubljana,
Hilšerjeva ulica št. 7.
Specialno stavbeno podjetje za .betonske, Seleznobaton-Bke ln vodne igradbe.
Izraba vodnih
pohištvo
iz orehovega lesa za jedilno sobo — predvdjm izdelek takoj na prodaj v Mengšu št 48 Ogleda in kupi se v ponedeljek 29. t. m. v Menggu.


Tziijitiijici!
Nemško govorečo gospodično is dobre rodbine, zdravo, zmožno jezikov (francosko ali anglešuo), se išče k 4 otrokom boljše krščanske rodbine na Hrvatskem. Absolvirana vzgojiteljica otroškega vrtca ima prednost. Dobra hrana in stanovanje. Nastop takoj. Ponudbe s "liko, zdravn. spričevalom in navedbo željene plače 6e prosi pod Vzgojitel'ica na Anončno ekspedicljo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.
Sprejme se
ženska
vajena vsega dela na polju in pri živini. Naslov pove uprava „Slovenca„
pod štev 1225.
Prodam dva lepa, visoka,
bela konja
lipicanca. Naslov prodajalca pove uprava „Slovenca" pod št. 1226.
suha, mebka in trda, žagana in cepljena, dobavi in pripelje na dom Slabet »Jak Kolodvorska al. 31.
Novost! - - Novost!
edino sredstvo za ohranjenje in zboljšanje podplatov, poveča njih trpežnos* za 100 o/o t j. z malo stekl. za 7 K pri-hranite par podplatov. Zastopnike išče. mo. Razpošilja kemik FR. 0ENČ1Č ln dr. Mojstrana.
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino dražba impez v Ljubljani, Krekov trg 10.
rekfc in
priporočam 1 lekarnam, dro-genjam, zdravlliščam Itd.
Eterično lelKiao olje lelkin-eksiraki
genjam, zdravili____
MfllillOV SOR^natenTia0
debelo onim, ki razpolagajo t sladkorjem.
Sodne esence in kompo-
7iriiP za izdelavo pokalic so friUljU vedno razpoložljive za sodavičarje.	600
Potnik Srečko,
Ljubljana, Slomškova ullen 27.

|
Odvetnik
dr. Friderik Luckmann
ima pisarno v Ljubljani, Gradišče 4fll.
> m I ^ i h. A m » um n-V.l-Ail"


V globoki žalosti, toda vdani v bož|o voljo, naznanjam v svojem in v imeou svoje pohčerienke vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pretresujočo vest, da mi je včeraj popoldan ob 5. uri moja ljubljena, d bra žen ca
Antonija Ažman roj. Lah
po kratki mučni bolezni, stara 40 let, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Blag spomin zvesti, dobri ženi.
Zemeljski ostanki preljube pokojnice se pokopljejo v petek dne 26. sušca ob 4. uri popoldan.
Svete ma^e zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Ingenuina .n Albuma na Koroški Beli.
Javornik, dne 25 sušca 1920.
Mija Ažman,
pohčei jenka.
Fran Ksav. Ažman,
žalujoči soprog.
# KOLONUflLNO , r-
Najcenelia dobava na debelo
.FRUCTUS'
d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje
JI
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ul. 12. Telefon 106. Brzajarl: Fmottis.
______ i	mr i
ŠPECERIJSKO
Razpis*
Sprejme se zanesljiva in dobro izvežbana
lica gospadinfstoa
za zdravilišče »Vojaški dom« v Rogaški Slatini.
Prednost imajo one, ki so že služile v sličnih zavodih. Plača po dogovoru.
Pismene ponudbe s spričevali do 20. aprila 1920 na „Po-verjeništvo za socijalno skrb" v Ljubljani.
m
veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana (Kolizej)
tel. interurban 131.
Velika zaloga slivovke, troplnjevca, brlnjevca, ruma, konjaka in likerjev po najnižjih eenah.
Pri odjemu celih vagonov izjemne cenel
Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.