teto IL Ljubljana, ponedejlek 26. januarja 1920. ■BHigGMaHDBaMRMBM Štev. 20. Iti! si c* Ml. I Bral pil ktl . K 2S*~ mmm.i Q“— a iimc.. ( r» ZtlMMMNam li ena: MII itavHka30 vin. NEODVISEN DNEVNIK P& mesna Številka 30 vin. Za žensko volilno pravico. ^Mrsini mannestaeija krMaaskega delavskega žeastva. Prelest proti Italifanskemu Imperializmu. jjl. ' i '»MS 26. jan. Včeraj sc je v ve-Otenlf °rani Uniona« vršilo velikansko ^^**tačno zborovanje krščanskega de-**«<« žeoatva za žensko volilno Vlco. pra- na v V?raaa z galerijo je bila nabito pol-ieiti l delavk in služkinj je mani- ra*° *a svojo pravico. Ženstvo je na joi z največjim ogorčenjem obso- k*Dil ?.edeOK>kraiično početji liberalnih aHtta l°Y služabnikov soci- vciii V’ delavsko ženstvo hočejo oropati pravice. r 4«, ^ ie otvoril g. Škrbec, nakar je d i a Tjl* služkinj govorila Minka S a g a -^ • 1Utemeljila je potrebo in upravičenost * volilne pravice. Kat UOenu delavk je govorila Uršula *o Č?JLT' ki je poudarjala, da je delav-vto«eil8tYo dovolj zrelo za politično delo-saBL»M°^*to' 80 sedanji politiki poka- M JOUko _____1___1! ____!;___J.l______ j ®til RV1V i®««* VLS govoril prof, Bogu- toliko nezrelosti v svojem delovanju, Aer je dr, Korošec bil v Belgradu za- I.................. UjU, .S®*c. Poudarjal je, da ima ženska ^^*^J» interes na dobri ali slabi upravi je j., države, Socijalna demokracija so SVO> program. V Mestnem do- to Dr ^ ^ dnevi sicer zahtevali volil-j^^^^nco za ženske, a v Belgradu se ji Se kr2!°’ pravice delavskega ženstva j^dino le VLS pošteno in odkrito. Hib Jr°kratično postopanje sedanjih vladata **** *e vidi v njihovem absolutiz-tev vVuirf^evanju valute. Zahtevamo reši- V razmeriu 1 L kakor tudi H|_ ureditev vprašanja vojnih poso-tem je delavstvo v prvi vrsti soc. delavstva je go-‘Van Gostinčar, ki je pozdravil zbor kršč. delavskega ženstva v imenu kršč. del. organizacije. Z viharnim odobravanjem so bile sprejete nastopne resolucije: Krščansko delavsko ženstvo odločno protestira proti sistemu, da bi se dala volilna pravica le nekaterim privilegiranim ženskim slojem. Kakor moramo vsi v ena ki meri nositi bremena, moramo uživati tudi vsi v enaki meri politične pravice. Krščansko delavsko ženstvo pozivlje vse demokratične stranke, da se bore za žensko volilno pravico. Odločno obsojamo nameravano zamenjavo krone za dinar v razmerju 1 : 4, ker bi taka ureditev najbolj zadela delavske stanove. Krščansko delavsko ženstvo najodločneje obsoja italijanski pohlep po našem ozemlju in dela odgovorno za vse neuspehe nase politike sedanjo samodržko vlado. Zborovanje je zaman skušalo motiti kakih 50 socialnih demokratov, katerim je ženska /straža pri vratih onemogočila njih delovanje tako odločno, da so reveži morali prezebati na cesti. Po zborovanju se je razvil veličasten manifestacijski sprevod ženstva pred deželno vlado, kjer so odposlanke hotele izročiti predsedniku dr. Žerjavu sklepe ženskega zborovanja. Dr, Žerjava pa ni bilo najti, nakar so pustile odposlanke resolucije v njegovi pisarni, Med viharnimi klici: Dajte nam žensko volilno pravico! Volilno pravico hočemo! se je mimo in resno razšel manifestacijski sprevod. Krščansko delavsko ženstvo je govorilo! Od te zahteve ne odstopimo, dokler je ne izvojujemof \ Proti italifanskemu imperifalizmu. jev s»Wku... 26. januarju. raznih kra-stvo^ Ven*)e prihajajo vesti, da prebival-brez razlike strank složno draosk * pro^ italijanskemu nasilju v ja-vprašanju in proti ententnemu Ljubljani so včeraj dopoldne ^astc-n ^ Priredili v znak protesta veli- nur0dJii,pr?testni sprevod z zastavami v $avn;5, ki se je premikal po Slavni}, „]• . “ i “ I* prei ^ariii ca“ mesta. Na Kongresnem m ^ eoi trgu ter pred deželno vlado so govorniki spregovorili ogorčene besede protesta proti italijanskemu nasilju in bodrili k složnosti in vztrajnosti. V Mariboru in Ptuju sta se včeraj vršila velika protestna shoda, katerih se je udeležilo na tir soče ljudi. Tudi v Belgradu so včeraj akademiki sklicali manifestacijsko zborovanje, na katerem je govorilo 12 poslancev vseh strank. V Ljubljani se vrši protestni shod danes zvečer ob 6. uri v »Unionu«, Uspehi bol ; ševllcov. i410, Stockholma da ;e , • Uradno sovjetsko poročilo javlja, čih mesto Mohilev zavzeto po ~de- ?rmadaa~4j ia *užni *ronti i€ boljševiška k. Na\. faVena 60 vrst od Črnega mor-avk*5ki fronti so že povsod predeča L. reito. Don. V Sibiriji je dosegla —^ avalerija kitajsko mejo. Molitve na Ogrskem. Budimpešta, 25, jan. Po pred-S^didaturah se že lahko razvidi, ** da .i izid volitev. Sklepni rezultat *o bj|, ° g°tove mere sklepati. Do danes jjktih J?*lasno kandidirani v sedmih vo~ »loka a^b člani krščansko-socijalnega *l*«nkeV °®mib volilnih okrajih člani 5°totiki ?laBh poljedelcev in v treh okrajih tolcey i,,102 franke. Stranka malih polje-**• Mol Postavila 135, krščansko-socijal-1« postavil 120 kandidatov. ^e^žba i*01' ^ Budimpešti je nj ,cev zei° Živahna. Mir in volit daljen. V največ okrajih Dq iev miri v ponedeljek nadalje-?°^asnib *več*r se je imelo že 20 se nah;?! (nih rt'2Vltatov’ Med vol>e'’ J^^r i_ rila ministrski predsednik mirovne delegacije ^ hujska. v ^ LuaSSf4?’ ‘i4- iaa- (DDU.) Italija-»* dttL v 2«4ru skupščino, na kateri je d’ Aununzijev poslanec Venturi izročal oozdrave in poročal, da so sklenili na Reki spustiti najzname-nitejge objekte v zrak, ako bi imela Reka pripasti Jugoslaviji. V zvezi s tem se čuje, da so zadrski Italijanaši sklenili, da Zadra ne pustijo brez krvi. D’ Annunzio se pripravlja, da z eskadiilo udari na Split za namenom, da zavzame Dalmacijo. Vsako nedeljo se zader-ski prostovoljci oblačijo v uniforme, se vežbajo zunaj mesta in se vračajo /-godbo v sklenjenih vrstah, pojoč vsakovrstne pesmi proti Jugoslaviji 1 Za zvezo z Nemčijo. Ifl)U Dunaj, 25. januarja. (DuiiKUj Po iniciativi narodno - demokratske stranke je bila popoldne z geslom »Lakota ali priklopitev« manifestacija za združenje z Nemčijo. Ko je govorilo več govornikov, se je sprejela ta-le resolucija: Pozivljemo vlado in narodno skupščino, stopiti na pot, katero beda in narodna volja zaznamujeta nujno. Stopiti možato precl zmagovalce in recite: »Naš narod se uničuje! Vi veste, da mu ne morete pomagati. Pustite nas k našim bratom, pusttite nas k nemški državi in ne pretiravajte stvari, da obupano ljudstvo ne podiv proti vaši volji mejnikov, ki ga ločijo od materine dežele.« Sirite »Večerni list"! Dr, Jwkt Bnje Ljudstvo na] govori! Usodepolna ura že bije. Za cvetno nedeljo oevobojenja »e pripravlja veL petek razkosanje našega m hrvatskega naroda. S hladnokrvnostjo, kakor bi šlo za kako afrikansko pleme, razpravlja Olimp v Parizu samo še o tem, k j e skozi naše narodno telo naj zareže diplomatski nož in ali naj se nam, da bo operacija bolj uspešna, hkrati zamaši še usta in nos, in nas tako popolnoma — zaduši. Z žalostjo moramo konstatirati, da nas je ta trenotek, o kojem smo vedeli, da mora priti še pred razidom mirovne konference, našel politično popolnoma nepripravljene in razdrapane. Vedeli smo, da imata. Francija in Anglija po londonskem paktu vezane roke, vedeli smo tudi. da je celo Wi!son»va črta v nevarnosti zlasti odkar je VFilson vznevoljen in razočaran odšel v avojo a-reovino m dovršitev konferenčnega dela prepustil Franciji, Angliji in — Itatiji, pa mesto da bi te grozeče nevarnosti odgovorne politične faktorje iž-treznile in k strumni koncentraciji vseh naših sil napotile, da dokažemo svetu odločno voljo vsega troedinega naroda, zaprle so se baš pred odločitvijo celo vrata našega parlamenta, ki je edini legalni forum, raz kojega je narodu mogoče govoriti z narodi drugih držav. Nikari ne mislimo, da onstran naših meja ne vedo in ne vidijo, kako je pri nas. Vse vedo in še več, kar je res. S povečalnim steklom opazujejo notranjo slabost naše mlade države. Kdo naj veruje v našo politično zrelost, kdo naj ima zaupanje v nas, kdo naj se boji države, v koji je še pred njeno prvo obletnico zavladal neomejen absolutizem strank, ki niti same ne morejo trditi, da jih krije večina narodnega predstavništva! Odgoditev parlamenta v je Mn usodna napaka, Id jo bomo Slovenci in Hrvati drago plačali. Protestne izjave ljudstva in posameznih strank ne morejo nadomestiti avtoritete parlamenta, ako mora ta — molčati. Protestna zborovanja ljudstva so dragocena podpora parlamenta, kadar imenom ljudstva govori, ne morejo pa biti njegov surogat. Opravičeno dvornim, da bi bila vlada sama današnji situaciji kos. Zato mora ljudsko zastopstvo na plan. Parlament se mora nemudoma sklicati, četudi samo v ta namen in s to edino točko dnevnega reda, da zavzame svoje stališče napram namera- vanemu atentatu na eksistenco i roda. Parlament naj vloži slovesen protcafi na ves civilizirani svet, od diplomatov zveznih držav naj apelira naravnost nat njihove narode in njihove parlamente, Brez utiša taka manifestacija ne ostane. In baš raditega, ker je svetu naša notranjepolitična razruvanost znana, v tem vprašanju pa bi videl našo neomajno edinost in solidarnost bi bil vtis tem globlji pri naših zunanjih prijateljih in — ne-prijateljih. In če tudi bi apel narodnega predstavništva ostal glas vpijočega v puščavi, bi vsaj ne mogH nikdar očitati, de nismo vsega storili, da rešimo svoj tod! pred pretečo sužnostjo. Pred zgodovino in svojimi potomci bi bili opravičeni Sklicanje parlamenta je torej v tem trenotku najnujnejša državna potreba^ vgpričo koje morajo pasti vsi strankarski pomisleki kot malenkostni Salus m pu* blicae prirna lex. Kot cn sam tabor se mora predstaviti cela Jugoslavija, kadar gre zoper zunanjega sovražnika. Ker pa centralna vlada sama oč»vidno ne čuti iste potrebe, ki jo občutimo mi tukaj v neposredni soseščini Italijanov, je treba, da impulz pride od tu in sicer — ker opozicija itak četudi doslej brezuspešno zahteva sklicanje parlamenta — je sedaj na naših vladnih strankah, da stori ta svojo narodno dolžnost in dasta svojim zastopnikom v ministrstvu takoj tozadevna obvezna navodila, dokler je še čas. Vlada pa naj v Pariz sporoči, da bo na ultimat odgovorila kakor hitro bo spregovorilo narodno predstavništvo, ki se obenem sklicuje na zasedanje. Ne more biti dvoma, da bo mirov«* konferenca v ultimatu stavljeni rok primemo podaljšala, ker bi nasprotnega postopanja pred svojilni lastnimi parlamenti ne mogla zagovarjati. Ta apel na našo domačo JDS is JSDS uu narekuje zgolj domoljubna skrb ob najusodnejšem trenotku zgodovine našega naroda — trpina. Povedal sem svoje mnenje kot državljan in ne kot »trankar. če bfl zadevo presojal k strankarskega »tališča, fad molčal, bi nasprotnima strankama kriti vladnima strankama prepuščal vso tri« odgovornosti, ki je ogromna. Kdo ai jo upri nositi sam? Pustite torej, da narod, aa mojega koio se kodu«, todi sam pride 4» besede in tudi sasa prevtamr svoj del — ed- Kapitalisti na delu. Socialistični minister Kristan je imel pretekle dni v Belgradu veliko zborovanje kapitalistov. Šlo je pri posvetovanju za to, da se nacionalizirajo vsa industrijska podjetja in velika produktivna šumska posestva. Na zborovanje so bili pozvani zastopniki industrije, veleposestva, kapitala in pokrajinskih vlad. Zastopniki kmetskega in delavskega zadružnega kapitala bili pozvani, ampak le zastopniki velikega, blestečega kapitala. Pač čudno, kako tudi socialistični ministri odklanjajo novčiče ubogih slojev, kadar gre za tako važno stvar, kakor je nacionaliziran je naše industrije in aniih šum. Na zborovanju se je zaključilo, da se osnuje ena velika »Privilegovana industrijska banka«, katera Iti kot akcionarsko društvo financiralo vsa podjetja ▼ državi Dočim zadružni kmetski m delavski kapital dosedaj ni pozvan na sodelovanje, se je sklenilo, da morajo (!) tuja podjetja torej tudi banke, dati akcionamemu društvu 50 odstotkov svojega akcijskega kapitala na razpolago. »Morajo« je zelo po-učljivo za nato iavno moralo. FiliaJke učljivo za našo javno moralo, nemških bank so presrečne, da ® ne morajo! — polovico svojeg. vložiti v tako vama podvzetji so [»odvzetja zn cksploatiranje, rudnikov smejo — . kapitala ■i kakor »n iwa šum. To odlikovanje tujega kapitala pred domačim kmetskim in delavskim je baje zasluga proslulega dunajskega Židov« s.cega verižnika dr, Kreutza, ki je bil za casa vojske na Dunaju obsojen zaradi verižniStvu in kojega proces j* povzročil tudi podeč voir.r^a ministra Krobatina. Nemške banke in nenjik* iprivnetja, ki imajo svoje sedeže skoro izključno v A«* atriji so stale pred trenutkom, d* morajo iz Jugoslavije odpotovati, čim se podpiše šenžermenski mir. Sedaj so rešene in bedo pele večno riuvo antikapataHstičniss socialistom. Da se osnuje »Privilegovaaa uh« sirijska banka«, se je osnoval poseben odbor, kateremu je nalaga, da izdela projekti za ustanovitev aepomenjene banke in m praizvedbo nackmaliziranja. V tem odboru je tudi brat trgovinskega in industrijskega ministra dr, Krainerja, ki odobrava ali ne odobrava štatute novih bank. Ljudje od tega sveta ao zelo ntodri, Naše delavstvo pa je s tem dobilo zopet vpogled v kapi talistično kovačnico, v kateri nastopa sedaj kot močan delavec z lepim predpasnikom in zavihanimi rokavi tudi kovač Kristan. Polltiln« novic«. -j- Minister Kristan in premog. Potovalni minister za šume in rude g. Kristan ima tudi nalogo, da skrbi v Jugoslaviji za premog. Toda ne vprašajte, kako skrbi! Poroča se nam: »Premog iz Trbovelj se po večini prevaža na Hrvatsko oziroma ZeiDum in ga v Sloveniji ostane le neznaten del, vsled česar občutno trpi vsa io» tezniški promet v Sloveniji. Oaebnj r om t se je moral zelo skrčiti, začasno celo popolnoma ustaviti. Po več dni skopaj ai mogoče uiti enega tovornega vlaka odpraviti iz Maribora, ker ni premoga. Železnica vsied tega nima dovolj odhodkov, osobju oe more izplačevati, msterijala ne gabariti, Uaga a« iavažati, to aUnje -ceii c» ••■ST! »Večerni list«, dne 26.' Januarja 1920. Štev. 20. m anarhijo, a država utrpi vsled tega e novce. Vlaki z živežem stojijo po v lasnih postajah, tuje misije posredujejo, v? ■ 'ni uradi, vojaštvo se pritožuje, trgovci p;d; ijo — vse brez uspeha, Jasno je, da so. pljuča Jugoslavije v Sloveniji, ker je tu zveza z inozemstvom. Ako obrat tu ne funkcionira, stoji vse. V državnem interesu je torej, da slovenske železnice dobivajo dovolj premoga, ker je sicer Jugoslavija odrezana od zahodne in severne Evrope. Prevažanje premoga iz Trbovelj na Hrvatsko ih v Zemum stane samo na sebi obilo premoga, strojev in osobja. Posebno se pa pri tein porabi mnogo vozov, vsled česar jih manjka za druge pošiljatve kakor les, drva itd. Ministrstvo danes prepoveduje uporabljati odprte vozove ža 'drugo kakor za premog, a 'jutri zopet naročuje, tvrdkam dostavljati . vozove, Samo . v Slor. venip leži ža 18.000 vagonov Že pripravljenega lesa za nakladanje; ker ni vozov, bo večina strohnela, bo škoda ogromna za narodno gospodarstvo in valuto.« — Ko naši prijatelji prečitajo te vrste — ako jib Žerjav ne vzame — bodo še bolje znali ceniti zasluge kraljevega ministra Kristana za ljudsko blagostanje, . -f- Kako rešujejo krizo v slovenski pokrajinski vladi? Demokrati in socialisti s® za razdelitev oblasti v slovenski pokrajinski vladi, ki jo danes vodi dr. Žerjav kot diktator, še vedno ne morejo sporazumeti. »Slovenski Narod« je sicer v soboto prinesel tolažljivo poročilo iz Bel-grada, da se je med obema strankama dosegel popoln sporazum; predsedstvo ostane demokratom, a dr. Žerjava mora nadomestiti druga oseba, v čimer pa dr. Ravnihar ne prihaja več vpoštev, marveč bi moral postati predsednik v Sloveniji se-Idanji trgovinski minister dr. Albert Kramer, To »Narodovo« poročilo je »Naprej« ‘kzatkoininalo zavrnil kot izmišljotino in izjavil, da socialistična stranka o kakih (takih pogajanjih ničesar ne ve in da vstra-;ja slej kp prej na svojem sklepu, da-se z demokrati v tej stvari sploh ne pogaja več. Minister Kristan si iz tega pač ne bo veliko storil in bo nadaljeval svoje politične kupčije z demokrati. Končno bo že tudi »Naprej« dal svoj »amen«. Ampak zadnji amen bo izreklo slovensko ljudstvo m nad demokrati in socialisti, -j- Opozicij« za sklicanje parlamenta. Dopisnik »Nar. Djela« poroča iz Bel-prada: Opozicija je postavila junctim med ustanovitvijo ustavotvomega odbora in sklicanjem parlamenta. Vse ostale vesti so gole kombinacije. , + Jadranko vprašanje, Agenzia Stefani označuje Nittijev predlog Jugoslovanom kot minimum italijanskih zahtev, preko 'katerih Italija ne more več iti. Ker so podali Jugoslovani na ta predlog dne januarja nezadovoljiv odgovor, so predsedniki zavezniških vlad od Jugoslovanov salitevaii, naj v kratkem roku Nittijev predlog ali v celoti sprejmejo ali pa odbijejo, Kakor se poroča iz Belgrada, je jugoslovanska vlada zahtevala podaljšam® rock za odgovor in poslala brzojaven apel na predsednika Wilsona. Rimski »Messa-gerov. je javil iz Londona, da se ie Jugoslovanom podaljšal od 3 na 7 dni »Associated Press« pa poroča iz Washingtona, te se »tališče Amerike v jadranskem vprašanju od zadnje Wilsonove izjave ni prav nič izpremenilo ter bi se morala vsaka drugačna rešitev tega vprašanja izvršiti brez sodelovanja Amerike, ,, > "H Za katoliško dušno pastirstvo v armadi. Dr, Korošec je poslal vojnemu mi-ustru generalu Hadžiču pismo, v katerem ja opozarja na pomanjkanj® katoliških #cŠoijx kuratov v mešanih garnizijah. Tu katoliški vojaki nimajo prilike, da bi vršili ovoje verske dolžnosti in še celo otb smrti jp na pogrebu nimajo katoliškega duhovnika. Katoliško vojaštvo in z njim celokupno katoliško ljudstvo to grenko občuti Minister naj zato v interesu armade vprašanje katoliškega dušnega pastirstva aemudoma reši. ,.+ Šarič — bodoči vrhbosenski nad-tkoi? »Jutarnjeamu Listu« poročajo iz Sarajeva, da je imenovanje škofa dr, Ivana »urica za vrhboeeaskega nadškofa gotova drvar, ki se nahaja na ministrstvu za vere v .Belgradu pred končno rešitvijo. -r Frlblčevidove obljube Židom. Sarajevsko židovsko glasilo »Židovska avijest« je priobčila oster protest proti Izganjanju Zidov iz Sarajeva, s čimer da se kršijo obljube, ki jih je bil dal notranji minister Sv. Prlbičevič deputa-;m Židov, ki je bila pri njem v Bel-?radu- Podivjanost Iz Krope nam poročajo: V nedeljo dne II. t. m. se je pri našem k. prosvetnem društvu ustanovil ženski odsek. Predsednica istega je nadučitelj v a g03pa Ana Pleničar. Šteje že Čez 50 članic. Svoje sestanke ima vsako sredo. Našim socialistom >e vsak napredek v kulturi trn v peti. Ko je prišla v ad-venhi, priporočat gdčna Cilka Krekova 2»riški odsek,' so vabilo in vrata našega Konstunflcga društva namazali s — —• s’ G]iir blatom, sedaj nam pa odtrgajo dosledno vsako vabilo z društvene table. No pri ljudeh, ki jim 1® edin namem zabuv- banje in harmonika in ples in pozivanje-nje Imdstva, je višek kulture in napredka — — blato. No, dober tekiLjudstvo jim je dalo zato prav primeren priimek! Dnevne tno#ic@. — Za dve kroni par koki dobi lahko, kdor kupi srečko Dobrodelne efektne loterije v korist slepcem, sirotam itd. Ker je do žrebanja — 3. februarja — le še teden dna, je zadnji čas za nakup srečk te loterije. Srečke se dobijo v vseh boljših trafikah in trgovinah, pa tudi v loterijski pisarni, Poljanski nasip Št. 10, lj Judenburširi večer v Ljubljani Naši fantje, kateri so med vojsko v Judenburgu toliko pretrpeli prirede v soboto »juden-burški« večer, . — Tatici iz dežele. V preiskovalnem zaporu ljubljanske deželne sodnije sedita in čakate obsodbe znani tatiči Mariji Oli* pič, ker je kradla v Kranju na kolodvoru perutnic, in Marija Kosemik z Brda, ki je kradla v kamniški okolici — Požigi v Polhovem gradcu. Požigi in rop v okolici Polhovega Gradca, o katerih smo poročali, so se v toliko pojasnili, da je nujno osumljen Jože Gorjanc, doma iz Polhovega Gradca, stanujoč na Glin-cah. Poizvedbe, katere je vodil policijski revirni nadzornik g, Baebler, so nagroma-dile toliko obtežilnega gradiva, da se Gorjanc izroči deželnemu sodišču. O Gorjancu se sumi, da je zakrivil še druge velike zločine, — Iz volilne statistike na Hrvalskem. V Sisku je 1641 volilcev, od teh 162 ženskih, — V Osjeku je 5278 volilcev, in sicer: delavcev in obrtnih pomočnikov 1616, javnih uradnikov 947, obrtnikov 852,, posestnikov 554, zasebnih uradnikov 476, trgovcev 291, železničarjev 134, kmetov 124, odvetnikov in koncipijentov 44, zdravnikov 30, lekarnarjev in asistentov 10, industrialcev 10, dragih 191. — Moka v Zagrebu. Mestna apvovi-, zacija deli te dni inoko, in sicer nulerico po 10 K, št. 2 po 9 K in krušno moko po 7 K kilogram, V bodoče se cena nulerici ne bo več maksimirala. Mestna občina je za dovoz moke najela dve ladji vlačilki, katerih vsaka nosi 50 vagonov moke. Ladji sta že na poti iz Bečkereta v Sisek, kamor dospeta tekom štirih tednov. —• Voda V mostarskem premogokopu. V mostarskem premogokopu je nastopila voda in sega že 5 do 6 m visoko. Delo je nemogoče. — 300.000 sirot je sedaj v Jugoslaviji, za katere bo morala skrbeti država. — Kruppova posestva na Jadranu je kupila splitska mestna občina za 3 milijone nemško-avstrijskih kron, in sicer kompleks 12.074 kvadratnih metrov zemljišča v Splitu, potem 39.000 kvadratnih metrov zemljišč v Solinu im Baltu pri Dubrovniku ter 6000 kvadratnih metrov zemljišča v Budvi. Ta zemljišča je bila kupila za časa vojne Krnppova tovarna na Dunaju; nameravala je zgraditi več velikih hotelov. — Odbor za določanje cen se ustanovi v Sarajevu. V njem bo en trgovec, en producent, en komzument in en delavec. — Zvišane cene mesu, kruhu in soli v Zagrebu. Od 22. t, m. veljajo v Zagrebu naslednje cene mesu; pitani voli 20 do 24 K, meso II. vrste 16 do 20 K, teletina 22 do 24 kron kilogram z 20%^ priklado. Kruh stane: iz moke št. 6 8 K, iz moke št 2 9 K, iž nulerice 10 K kilogram. — Sol stane 4 K kilogram, kis 4 K liter. — Gibanje tramvajskih uslužbencev v Zagrebu, Zagrebški tramvajski us’už-benci zahtevajo 50% zvišanje plač. Pogajanja so v teku. i — Za naselitev Stare Srbije in Mace-dottije ie ministrstvo za agrarno reformo sestavilo načrt, po katerem se delo zelo olajša in pospeši. — Nobene kuge v štoriji. Komisija za ljudsko glasovanje v Tešinju je javila en primer kolere in en primer kuge. češka vlada je nato poslala bakte-riologa v oni okraj, Ta je ugotovil, da ne gre niti za kolero niti za kugo, marveč za pegavico. V vsej čehosjovaški ni bilo nobenega primera kuge. — Valute na zagrebški f borzi dne 23, januarja 1920: Ameriški dolarji (100) 9000 K; avstrijska krona (100) 38 K; carski rubelj'(100) 148 K; češkoslovaška krona (100) 160 K; dinarji (100) 338 K; francoski frank (100) 880 K; nemška marka (100) 217 K; rumunski lej (100) 224 K; ita-“ lijanska lira (100) 600 K. UubOansk« novice. lj Junaki-trpini se vračajo. V soboto zvečer se je pripeljalo iz italijanskega ujetništva 65 slovenskih fantov. Vozili so se s transportom 300 mož iz Vicence preko Dunaja, Ob prihodu na ljubljanski kolodvor so jih pozdravili knezoškof dr, A. B. Jeglič, podpredsednik V. L. S, prof. Remec, zastopniki Orlovske in Orliške zveze, Danice, kršč socialne delavske orga-aizacije, JuŽoslčValtrike strokovne zveze in Slov, dij. zveze. Slovenski Rdeči križ jih je pod vodstvom g, Šubica in ge. dr. Šlaj-merjeve pogostil. Fante, ki so prej v vojni in potem v italijanskem ujetništvu prestali toliko gorja, je ta bratski sprejem v domovini vidno ganil. lj Povratek slovenskih vjetnikov iz Italije. Snoči se j^pripeljalo v Ljubljano iz Dubrovnika preko Bos. Broda iz Zagreba v Ljubljano okrog 30 Slovencev. Cel transport je štel 3600 mož, med njimi je bilo 700 Slovencev. Večina Slovencev je bila iz Štajerske ter so se ločili od tovarišev na Zidanem mostu. Vjetniki so pripovedovali neverjetne grozovitosti, ki so jih nad njimi vršili Lahi v vjetništvu. Tudi njihovo posto-vanje v domovino ni bilo prijetno. Na potu so bili 13 dni; Reveži od Bos. Broda niso nič gorkega zaužili. Večinoma so bili brez hrane in brez denarja.. Na. južnem kolodvoru v Ljubljani ni nihče vedel za njihov prihod; vendar so dobili gorko večerjo. A barake, v kateri so morali prenočiti je nezakurjena, ker ni premoga. In če bi bil premog, bi nič ne koristilo, ker baraka nima šip. Zahtevamo, da se barake pošteno preaarede in popravijo, da reveži ne bodo zmrzovali takoj, ko stopijo po letih trpljenja zopet na rodna tla. lj Akademiki proti italijanski grabežljivosti, V nedeljo, dne 25. t. m. je pred pošto obešeni letak pozival akademike, da naj se zbero ob pol 11, uri doppldne v Zvezdi, da protestirajo proti grabežljivosti Italije za slovensko zemljo. Akademiki so se zbrali v Zvezdi in so od tam odkorakali v najlepšem redu skozi Šelenburgovo ulico, Aleksandrovi cesti na BIeiweisovo cesto pred palačo deželne vlade. Tam jih je nagovoril njihov govornik,kateri je ostro obsojal rop, katerega namerava izpeljati Italija pod pokroviteljstvom enten-te na slovenski zemlji. Nastopil je tudi kot govornik srbski častnik, kateri je povdar-jal, d^ srbski narod ne bo nikdar trpel ropa slovenske zemlje katero bo, če treba, tudi z orožjem branil. Z ogorčenimi klici so dali demonstranti duška svojim čustvom, lj Pozabljeni junaški Dalmatinec, V Ljubljani leži nevarno bolan dalmatinski -.junak Vasiljevič, kateri je bil v svetovni vojski lSkrat odlikovan in ki je bil tudi na koroški fronti povišam vsled svojih junaštev za častniškega namestnika. Ko so že Italijani zasedli Gorico, je bil odrejen s svojimi Dalmatinci in se je vrnil nazaj k svojim četam skozi mesto in v pr e ko strelskih jarkov. Po vojski je iskal sebi primerne službe, toda domovina za njega ni imela dobrega koščka poštenega kruha, V največji bedi trpi zdaj junak s soške fronte in iz bojev za slovenski Korotan ... lj Izredni občni zbor »Zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov« se vrši v sredo 28. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti. Udeležba obvezna. — Odbor, lj »Prodana nevesta« je druga uradniška predstava, ki se vrši v Opernem gledališču danes, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice po znižani ceni se dobe v predprodaji v pisarni »Društva zasebnega uredništva Slovenije«, Gosposvetska cesta 12/11 ob navadnih urah, lj Cene klobukom in podgoienicam padle. Poročajo nam: Padle so cene navadnih klobukov od 200 do 300 K na 150 200 K, podgoienicam (gamašam) pa od 200 do 250 K na 150 do 180 K. lj Služba policijske straže je nad vse naporna in težka. Medtem ko je v Jugoslaviji uveden osemurni delavnik, »e to določilo na policijsko stražo nič ne ozira, marveč je služba še taka, kakršna je bila v predpotopnih časih pred razsulom v stari Avstriji, dasi je vsled stradanja tudi straža oslabela. Služba traja 24 ur: od opoldne do drugega opoldneva. Stražnik je 4 tire na patrulji, 4 ure ima »berajtžaft* v stražnici, službe ne sme zapustiti, V ta-kozvaaem prostem času stražnik tudi ni popolnoma prost; če se kaj posebnega pripeti, mora tudi v prostem času delati službo in dobi takrat od vsake ure »nadure« izplačanih 20 vin.; kadar pa dela službo na veselicah, dobi za vsako uro 2 K, če pa dela službo celo noč (do 4. ure zjutraj), dobi zato 12 K. Dasi je tudi celo noč v službi, mora opoldne zopet nastopiti redno službo. Novinci imajo od 8. do 10, ure šolo, Pred nastopom službe je raport, pri katerem se razglase službo nastopivši straži službena navodila. Straža šteje 170 mož, toda za službo pride povprečno vpoštev približno 140 mož, ker odpade do 30 mož na bolnike in na take, kateri si iz važnih razlogov izposlujejo dopust. lj Kako se v Ljubljani veriži. Medi ljubljanski verižniki so prestrašeni in preplašeni. godi se jim zelo slabo; vse strele kličejo na ravnatelja novega verižniškega urada dr. Keršovana, ker jim tako stopa na njihova kurja očesa. Klasičen zgled, kako se veriži v Ljubljani, je ia-le: Neki ljubljanski trgovec se je bal, da ne bi prodal 40 ducatov nogavic, dal jih je, zato na prodaj v krmarijo nekemu malemu verižniku, ta nov ga vic tudi'tu sam prodajal, marveč jih je dal naprej, proti odškodnini seveda, svojemu znancu, v katerega žilah sc P*8' taka pristna »plava kri«, potomcu vinsko slavne domače grofovske rodbffi* plemič verižnik je razložil vso reč svojem« znancu, celi Ljubljani znanemu pisar je nogavice prevzel in jih izročil na|P*f! s/ojemn trgovske mu prijatelju, kateri j® prišel resnično po nogavice, ki so Šle o? 17.—19. t. m. skozi šest rok, tudi prodaj®*1, toda imel je smolo: aretirali so ga in E°' gavice konfisciraK »člane« verige p# kaznovali: 1000 K globe, teden zapora' 200 K globe, dva tedna zapora so verižniškem uradu prisodili. lj Kaznovana prevelika postrežlpToS' Marija Šetina v Študentovski ulici št, J )e rada spravljala razno blago enemu ali daj* gemu, ki se peča s tihotapstvom^ ah y«jl ženjem. Nekdo, kateremu je policija zap* nila precej tobaka, je povedal, da g* J? pri Šetinovi dobil. Ko so detektivi polH-vj skega ravnateljstva izvedli pri njej hišUA preiskavo, so našli v postelji veliko jev, v katere zavijajo v tobačni tovarn?*1 ga rebri tobak. Pri policiji je rekla, da ®, pozna tiste begunke, katera je pri spravila ovoje za zavijanje cigaretnega baka in da ni v nobeni zvezi s .kakimi vinami, samo tuintam je zaslužila kronco pri prekupčevanju s cigaret*®1 Pridržali so jo v policijskem zaporu. lj Našim pekom se je pričelo slabo diti. Vojska je nekatere med njimi raZVS' dila, da so pričeli opuščati stare, s, tradicije svojega stanu in da zatb tu »vaga« ne »štima«. Razvada se ni vse“Jjhl lastila, ker stare pekovske korenih® d*** na svojo čast m na svoje dobro ime, to«* eden med njimi, kateri je pred povišanj®-cen kruhu prodajal hlebček po 2 K, m