GL A GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ Har o dna in unav - Im ,3 • l?mnSTJTJBLJA3A-----„ OKTOBER 1980 ŠTEVILKA 10 - TO XIV TOZD MONTAŽNA PROIZVODNJA ODPRLI NOVE PROSTORE V petek 26. septembra so v DO Klima Celje svečano predali namenu nove delavniške in poslovne prostore temeljne organizacije Montažna proizvodnja. Otvoritvene slovesnosti so se poleg delavcev Klime udeležili še predstavniki SOZD IM P in predstavniki izvajalcev gradbenih deL Vrvico je prerezal monter Franc Breznik, eden izmed monterjev z najdaljšo delovno dobo v tej organizaciji združenega dela. Za kulturni del programa je poskrbel moški pevski zbor Svoboda Celje pod vodstvom prof. Vida Marce na. Zbranim je spregovoril Franc Hudej, sekretar osnovne organizacije ZK v TOZD Montažna proizvodnja, ki je med drugim dejal: »Prvi koraki delovne organizacije »KLIMA« CELJE segajo v začetek tega stoletja, po vojni pa je majhen zasebni obrat iz obrtniške delavnice zrasel v industrijsko organizacijo združenega dela. Januarja 1947 je Mestni ljudski odbor ustanovil podjetje »INŠTALACIJE«, ki se je leta 1951 preimenovalo v »KOVINSKO PODJETJE CELJE«, leta 1966 pa je prevzelo svoje sedanje ime, to je »KLIMA« CELJE. V teh tridesetih letih obstoja je delovna organizacija nekajkrat 'povečala površino svojih proizvodnih prostorov, hkrati pa s tem je raslo tudi število delavcev. Leta 1950 je bilo zaposlenih 94 delavcev, leta 1970—534 in v letošnjem letu 724 delavcev. »KLIMA« je vsa leta svojega obstoja solidno poslovala in nikoli ni poznala izgube. Obdobji najhitrejšega vzpona delovne organizacije smo beležili v prvih petih letih po letu 1960 ter po letu 1975. Eden izmed razlogov za taks en vzpon je tudi dejstvo, da smo ravno v teh obdobjih pridobivali nove proizvodne prostore. Poleg novih proizvodnih prostorov pa je na pospešeno gospodarsko rast delovne organizacije nedvomno vplivala tudi ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. V mesecu decembru 1974 smo delavci takrat enovite delovne organizacije, ob " upoštevanju dveh glavnih dejavnosti, organizirali dve temeljni organizaciji Zunanjost in notranjost nove hale Zbranim je ob o tvoriti novih prostorov govoril Franc Hudej, sekretar Osnovne organizacije ZK v TOZD Montažna proizvodnja. združenega dela, in sicer TOZD Industrijska proizvodnja in TOZD Montažna proizvodnja. Za opravljanje skupnih zadev smo ustanovili delovno skupnost skupnih služb. Organiziranje temeljnih organizacij je že v naslednjih letih rodilo prve sadove, saj smo z intenzivnim razvojem samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji kot celoti zagotovili pogoje za rast fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje v obeh temeljnih organizacijah, z združevanjem dela in sredstev pa zagotovili možnosti za nadaljnjo širitev materialne osnove dela, nove proizvodne zmogljivosti, nove stroje in naprave. Ves čas smo si prizadevali tudi za čim-boljše delovne in življenjske pogoje naših delavcev. Rezultat teh prizadevanj je organizirana družbena prehrana, ki smo jo zgradili pred dvema letoma, zagotovljene'možnosti za letovanje naših delavcev in njihovih svojcev ter razmeroma uspešno reševanje stanovanjskih vprašanj naših delavcev. Omeniti moramo tudi to, da v naši delovni organizaciji ne poznamo nočnega dela. kar prav tako pomeni prispevek k humanizaciji dela... V novembru 1978 smo se delavci KLIME združili v SOZD IMF Ljubljana, s katerim nas povezujejo enake dejavnosti, enaki problemi in podobne razvojne usmeritve. S svojim izredno pestrim proizvodnim programom se delovna organizacija »KLIMA« Celje danes pomembno vključuje v izredno perečo problematiko, povezano z varstvom človekovega okolja, humanizacijo dela in ustvarjanjem takih pogojev mikro klime, kot jo narekujejo tehnološke potrebe in nujnost zaščite delavca v njegovi delovni sredini. V zadnjih časih spremenjena pojmovanja o tej zaščiti so spodbudila proizvodnjo raznovrstnih aerotermičnih naprav. Tako se v tekstilni industriji, tobačni, živilski in drugi industriji v zadnjih letih uveljavlja oprema za samodejno uravnavanje količine in kakovosti zraka, pri čemer gre za postopek bolj ali manj popolne klimatizacije, za ogrevanje, hlajenje, vlaženje in filtriranje zraka in podobno, V sodobnih opekarnah so nepogrešljive sušilne naprave. Vedno več je naprav za dušenje zvoka, opreme za prezračevanje in klimatizacijo ladij, staj in hlevov, opreme za pnevmotransport, za zajemanje in ponovno koristno uporabo odpadne toplote. V jedru tega obsežnega programa so vsekakor ventilatorji raznih izvedb, oblik, značilnosti in namenov, izmenjevalci toplote, razni filtri, glušilci in distributivni elementi. Energetska kriza v svetu, ki se močno odraža tudi pri nas, pomeni vse močnejši izziv KLIMI in nas sili v poglobljeno preučevanje novih pristopov, rešitev in izboljšav naših izdelkov, s katerimi bi prispevali h gospodarnejšemu izkoriščanju energije. Navedena področja predstavljajo del dejavnosti delovne organizacije »KLIMA« Celje, ter melj ne organizacije Industrijska proizvodnja. Naš cilj je, da bi v okviru SOZD IMF Ljubljana specializirali naš proizvodni program in povečali -serije, z boljšo kvaliteto pa osvojili tudi tiste ■kupce, ki so trenutno še vezani na uvoz. Posebej bi želel opisati dejavnost naše temeljne organizacije MONTAŽNA PROIZVODNJA, katere nove prostore danes Nove prostore je odprl monter Franc Breznik otvorili novih prostorov TOZD MP Delavci in gostje so odpiramo. Začetki delovanja naše delovne organizacije so temeljili na montažni dejavnosti in se je pozneje, vzporedno z njo, začela intenzivno razvijati proizvodna dejavnost. Temeljna organizacija Montažna proizvodnja se ukvarja s projektiranjem in izvajanjem instalacij na področju klimatizacije, ogrevanja, prezračevanja, vodovoda, hladilništva, pnevmatskega transporta, odsesova-nja in ostalih strojnih instalacij, ki jih potrebuje naše gospodarstvo. Delo se pretežno opravlja na terenu, kjer dela 124 monterjev in pa v delavnicah kjer je zaposlenih 57 delavcev. Z novimi poslovnimi prostori smo pridobili 1500kv.m proizvodnih prostorov in 350kv. m pisarn in s tem seveda zelo izboljšali delovne pogoje, kar mora za vse nas biti v spodbudo, da dosežemo tiste razvojne cilje, ki smo si jih zadali in s tem prispevamo svoj delež k prizadevanju za boljše gospodarjenje tako delovne organizacije kot širše skupnosti. Novi poslovni prostori nam omogočajo takšno organiziranost temeljne organizacije, kot smo si jo v svojih razvojnih ciljih začrtali in s katerimi bomo lahko dvignili produktivnost pri delu in-izboljšali poslovne rezultate. Ob tej, za nas toliko pričakovani priložnosti, ne bi govoril o terenskem delu, povdaril pa bi naše možnosti pri spremljavi montažnega dela, s pridobitvijo novih delovnih prostorov. Organizirana imamo dva oddelka — kleparski in ključavničarski oddelek, ki sta v bistvu sestavni del montažne dejavnosti naše TOZD. Tu opravljajo dela, katera bi sicer morali izvajati na terenu v veliko težjih in nepri-merncjših pogojih. Poleg tega, da delo tu poteka hitreje in bolje, bodo tu lahko našli delo tudi naši monterji, ki terenskega dela ne bodo več zmogli. Dosedanji proizvodni prostori so bili za delo in nadaljni razvoj temeljne organizacije, s tem seveda tudi delovne organizacije — neprimerni, kajti okoli 60 % dela v ključavničarskem obratu se je odvijalo na prostem. V kleparskem obratu smo morali pri izdelavi večjih kanalov prestavljati stroje, da pri tem ne omenjamo sanitarne pogoje, svetlobo, ogrevanje itd. Pri tem smo seveda izkazovali veliko nepotrebno izgubljenega časa. Navzlic temu smo z rezultati, doseženi v zadnjih letih, lahko res ponosni in smatramo, da smo dobro poslovali... S prehodom na novo tehnologijo izdelave kanalov, s pridobitvijo nove strojne opreme in ob novi investiciji se uveljavljamo kot vodilni proizvajalec industrijske klimatizacije pri nas. V ključavničarskem oddelku bomo lahko izdelovali celotne montažne sklope in s tem omogočili monterjem na terenu neprimerno lažje in hitrejše delo. Poudaril pa bi rad, da vsega tega ne bi mogli ustvariti brez prizadevnosti celotnega kolektiva, od priprave, delavnice do monterjev, ki so nosilci našega dela. Zavedati se moramo, da smo še v letu 1978 izdelali in vgradili 130 ton kanalov, da pa bo ta številka letos nekje okoli 300 ton, ob skoraj istem številu delavcev. Zato izrekam zalivajo vsem, ki so s svojim delom pripomogli, da lahko danes s ponosom vstopamo v naše nove prostore, kjer se bomo trudili dosegati nove delovne zmage Celotna . dr<- ‘ i: esticije znaša 33,544/«"’0 Tir - t teg • -■ proizvodni objekt 28,792.000 din. Več kot 50% investicije so financirali iz lastnih sredstev, ostalo pa so prispevali izvajalci del, dobavitelji opreme ter splošna banka Celje, ki je dala 9,8 milijonov dinarjev kredita. Gradbena dela so opravili delavci GIP Ingrad Celje, elektro instalacije so delo Elektrosignala iz Celja, strojne instalacije so si uredili sami, notranjo opremo sta izdelala in dobavila Mizarstvo Rogaška Slatina in Slovenijales, okolico so uredili delavci Ceste-kanalizacije, zasteklitev Steklarstvo Leskovšek, okna pa Monter Poljčane. Novi, prepotrebni proizvodno poslovni objekt bo omogočil nadaljnjo razširitev poslovanja TOZD Montažna proizvodnja, krepitev materialne osnove in hitrejši razvoj temeljne in delovne organizacije ter naše celotne družbe. OBVESTILO Tokrat je redna številka izšla z zamudo. V rednih rokih smo tiskali izredno številko, ki je bila sprva predvidena kot priloga redne, vendar smo se morali kasneje zaradi obsega in omejenih možnosti tiskanja odločiti drugače. Redna številka je tudi sedaj zaradi priloge nekoliko okrnjena. Opravičujemo se bralcem in pa avtorjem člankov, ki bodo izšli v prihodnji redni številki. Kadrovske službe v montažnih temeljnih organizacijah na naprošamo, da poskrbijo, da bodo časopis prejeli vsi naši delavci. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO IN DELOVANJE INTERNE BANKE NA TEM PODROČJU S samoupravnim sporazumom o združitvi v Interno banko IMP smo se dogovorili, da bo interen banka IMP opravljala vsa v sporazumu opredeljena dela in naloge s podkožja finansiranja celotnega poslovnega procesa vseh TOZD v sestavi SOZD IMP, Id so hkrati združevale dela in sredstev v Interni banki. Področje finansiranja pa ne zajema samo urejanje blagovno-denamih in denarnih odnosov v plačilnem prometu med subjekti v Jugoslaviji (dinarski plačilni promet) ampak tudi urejknje blagovno denarnih in denarnih ochosov v plačilnem prometu s subjekti v inozemstvu ali kratko povedano devizno poslovanje (devizni plačilni promet). V 1. letu svojega »ilegalnega dela« (1. 1978), ker pač ni bila registrirana, je Interna banka poleg administrativno strokovnih del dinarskega plačilnega prometa 'opravljala agencijske posle za razreševanje finančnih odnosov izraženih v dinarjih in to na ta način, da je povezovala posamezne TOZD z viški kratkoročnih dinarskih sredstev na eni strani v neposredne kreditne odnose v TOZD s primankljajem dinarskih sredstev na drugi strani. V 2. letu »ilegalnega« dela (1. 1979) pa je Interna banka opustila agencijske posle in je v svojem imenu in za svoj račun začela zbirati dinarske depozite od TOZD s presežkom kratkoročnih dinarskih sredstev z namenom, da bi jih v obliki kratkoročnih kreditov oziroma z odkupom (ekskontiranjem) menic plasirala TOZD s primankljajem dinarskih sredstev. Presežke dinarskih sredstev po pokritju vračila sposobnih potreb TOZD združenih v Interno ba’nko pa so bili porabljeni za odkup menic. V 3. letu dela oziroma 1. letu legalnega dela (1. 1980) je Interna banka nadaljevala z načinom dela, ki je bil zastavljen v 2. letu. Glede na to, da je bil koncem leta 1979 sprejet Temeljni sporazum o združevanju sredstev, v katerem smo zapisali, da bomo poleg združevanja dinarskih sredstev tako za dolgoročne kakor tudi za kratkoročne namene združevali tudi devizne pravice in devizna sredstva in da je nosilec tega združevanja Interna banka IMP, je Interna banka s 1. junijem 1980 prevzela tudi devizno poslovanje (brez deviznega plačilnega prometa za zaključke investicijske dejavnosti v tujini in uveljavljanja izvoznih premij na blagovni izvoz za te zaključke, kar opravlja poseben devizni oddelek s sestavi TOZD Inženiring). Interna banka pa je prevzela devizno poslovanje v pogojih zaostrenih pogojev ekonomskih odnosov s tujino, česar se v okviru Interene banke prav dobro zavedamo. Kot osnovno metodo za obvladovanje funkcije financiranja na deviznem področju smo izbrali kontinuirano planiranje ekonomskih odnosov s tujino, ki pa je zelo otež-kočeno zaradi nenehnih sprememb predpisov, oziroma samoupravnih splošnih aktov SI-SEOT (samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino), katere člani so vse TOZD, kakor tudi zaradi necelovitih podatkov o izvozu in uvozu posameznih TOZD zlasti tistega prometa blaga in storitev, ki ga opravljajo druge DO izven poslovnega sistema IMP to je izven TOZD Inženiring in o katerem uvozni in izvozni oddelek TOZD Inženiring nista informirana. Sedaj si na kratko oglejmo projekcije ekonomskih odnosov s tujino za razdobje okt.-dec. 1980 za IMP kot.seloto. Najprej moramo dati odgovor na vprašanje, kaj nam služi kot osnova za pridobitev deviznih pravic, v okviru katerih bomo lahko opravljali uvoz blaga in storitev. Ker pretežni del oziroma skoraj vse devizne pravice temeljijo na deviznem prilivu za opravljeni blagovni uvoz in storitve ter plačilo dobička, ustvarjenega pri investicijskih delih v tujini si oglejmo. kolišen priliv lahko pričakujemo do konca leta: 1. Na račun blagovnega izvoza za zaključke v Iraku: — priliv na že izvršen blagovni izvoz do konca sept. 1980 — priliv na planiran blagovni izvoz do konca 1. 1980 2. Na račun ostalega blagovnega izvoza Skupaj priliv deviznih sredstev Ker smemo po sklepu SISEOT za lastne potrebe uporabiti le 55 % ustvarjenega deviznega priliva, znaša torej devizna pravica za uvoz blaga in storitev 101.143.000 din. Ce k temu dodamo saldo deviznih pravic na dan 18. sept. 1980, znašajo skupaj razpoložljive devizne pravice 101.154.000 din. Samo za uvoz reprodukcijskega materiala pa rabimo v tem istem obdobju 99.914.000 din, pri čemer bi torej nastal majhen presežek 1.240.000 din. Toda zavedati se moramo, da je to optimistična varianta ekonomskih odnosov s tujino, ki je zelovprašljiva v po- ' stavki priliva na planiran blagovni izvoz v Irak, torej tisti blagovni izvoz, ki še ni opravljen ampak bi moral biti opravljen do konca leta glede na obveze, ki smo jih sprejeli s pogodbami za izvajanje investicijskih del v Iraku (114,128.000 din). Reali- DO PROMONT, LJ. presežek 54,269.000 din DO EMOND, Lj. primankljaj 6,252.000 din DO PMI, Maribor presežek 2,680.000 din DO IKO, Lj. primankljaj 32,269.000 din DO LIVAR, Iv. Gorica presežek 9,217.000 din DO KLIMAT, Lj. primankljaj 6,289.000 din DO KLIMA, Celje presežek 25.000 din DO IZIP, Lj. primankljaj 20,141.000 din Skupaj SOZD IMP presežek 1,240.000 din Najslabšo pozicijo ekonomskih odnosov s tujino izkazujejo DO IKO zaradi kritja potreb uvoza TOZD ITAK predvsem pa TRAA in DO IZIP zaradi kritja potreb uvoza TOZD Z ST. Primanjklaj v okviru DO EMOND nastopa zaradi pokritja potreb uvoza TOZD TEN in Dvigalo. V okviru DO KLI-MAT pa ne pokriva svojih potreb po uvozu TOZD KP. Kaj torej Interna banka lahko prispeva k razreševanju ekonomskih odnosov s tujino. Prav gotovo, da Interna banka ne more ustvarjati deviznih pravic (saj je osnova le blagovni izvoz) pač pa lahko z združevanjem deviznih pravic in deviznih sredstev premešča časovno neskladje med ustvarjanjem deviznih pravic in priliv deviznih sredstev na eni strani ter njihovimn angaži- ranjem na drugi strani za posamezne TOZD in pa, da na osnovi sporazumov opravlja prenose deviznih pravic od sufidtamih na defidtame TOZD ob ustrezni, točni ter ažurni informativni službi. Prav gotovo, da bi bila dolžnost Interne banke priskrba deviznih pravic in deviznih sredstev iz zunanjih virov torej od drugih poslovnih sistemov, vendar zaenkrat ne razpolaga z ustreznimi informadjami, zato bo njena naloga v prihodnje povezava z drugimi internimi bankami, ki združujejo tudi devizno poslovanje. V razdobju od 1. junija 1980 do konca sept. 1980 je interna banka imela skupaj z uvoznim oddelkom TOZD Inženiring 15 sestankov predvsem zaradi zagotavljanja deviznih sredstev za nakazila v inozemstvu in to v okviru zagotovljenih deviznih pravic. Na teh sestankih je bila opravljena tudi prodaja deviznih sredstev in to po prodajnem tečaju od TOZD s presežkom na TOZD s primanjkljajem deviznih sredstev. V času odkar je interna banka prevzela devizno poslovanje je bil ustvarjen naslednji promet deviznih sredstev. Vrsta vid. Priliv de v. sredstev Angaž. de v. sred. za plačilo uvoza Saldo neangažiranih dev. sr. 30. 9. 1980 US S 1,860.983,60 1,418.018,70 442.964,90 DM 1,316.299,56 1,108.579,86 207.719,70 Asch 3,707.514,03 2,198.615,62 1,508.898,41 Skr 214.837,94 38.098,16 176.739,78 Ffrs 164.281,90 76.160,10 88.121,80 Na področju deviznega poslovanja pa čakajo interno banko še precejšnje naloge, kar pa bo seveda mogoče opraviti ob ustrez- nih strokovnih kadrih pa tudi ob ustreznih delovnih prostorih. Žalostno je dejstvo, da oddelek še danes nima najnujnejših pro- storov, da bi lahko normalno opravljal svoja dela in naloge. Direktor Interne banke Alojz Kosi, mag. oec. STANOVANJSKE POTREBE ČEDALJE VEČJE 38,649.000din 114,128.000din 152.777.000din 3T,118.000 din 183,895.000 din zacija te postavke je zelo odvisna od razvoja dogodkov na relaciji Irak—4,ra n. Če bomo torej hoteli pokriti ob nastali situaciji planirani uvoz reprodukcijskega materiala, bomo morali nujno pridobiti devizne pravice od drugih poslovnih sistemov oziroma se omejiti na uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiala. Tega se morajo zavedati predvsem tiste Temeljne oziroma delovne organizacije, katerih ustvarjene devizene pravice ne pokrivajo lastnih potreb, katerim bi torej morali pokrivati pri-, manj kij aj z odstopom deviznih pravicTOZD ozrioma DO s presežkom istih ob plačilu ustreznega nadomestila za ta odstop Kakšna je torej pozicija ekonomskih odnosov s tujino posameznih delovnih organizacij pod predpostavko, da bodo realizirane vse postavke iz plana kot so bile nanizane: Temeljna organizacija združenega dela Ogrevanje vodovod rešuje stanovanjsko problematiko svojih delavcev na osnovi določb pravilnika o dodeljevanju finačnih sredstev za stanovanjske potrebe. Pravilnik je bil sprejet 18. marca letos na seji delavskega sveta tozda in se bistveno razlikuje od prejšnjega v tem, da ne določa maksimalne višine kredita, saj je višina kredita opredeljena s seštevkom faktorjev, kot so: delovna doba, socialni status prosilca, njegovo materialno stanje, stanovanjske razmere prosilca. Za razliko od prejšnjega pravilnika, ki je predvideval le nakup in gradnjo novih stanovanj in stanovanjskih objektov, novi pravilnik poleg tega omogoča tudi nakup starih stanovanj in stanovanjskih hiš ter adaptacije stanovanj. _ Po dosedanji praksi se v TOZD OV v prvem četrtletju vsakega leta razpišejo sredstva, namenjena za kreditiranje delavcev. Na osnovi tega razpisa se delavci prijavijo za kredite, predložijo ustrezno dokumentacijo ter vlogo za določeno višino kredita. Na osnovi sprejetih vlog v razpisanem obdobju, se sestane komisija za stanovanjske zadeve (imenoval jo je delavski svet tozda) in imenuje interne komisije za izvrševanje ogledov stanovanjskih razmer prosilcev. Te komisije so sestavljene iz predstavnikov komisije za stanovanjske zadeve, članov izvršnega odbora sindikata ter strokovnih delavcev. Po končanih ogledih stanovanjskih razmer prosilcev, se komisija za stanovanjske zadeve ponovno sestane ter določi prioritetno listo za dodelitev kreditov. Ker je bilo letos na razpolago manj finančnih sredstev za stanovanjske kredite glede na število prosilcev, je delavski svet tozda na predlog stanovanjske komisije sprejel sklep o maksimalni višini kredita, to je 200.000 dinarjev in o možnosti •vezave kredita pri Stanovanjski ban ki. novanjske probleme s pomočjo kreditov, je višina finančnih sredstev, namenjenih za dajanje stanovanjskih kreditov, vsako leto premajhna, da bi pokrila vse potrebe. V lanskem letu je bilo za tozd OV in delovno skupnost DO Promont na razpolago za urejanje stanovanjskih problemov delavcev 5.970.000 dinarjev, potreb pa je bilo za 9.250.000 dinarjev. Letos je tozd razpolagal s 3.950.0.00 dinarji, ki naj bi jih dodelil prosilcem stanovanjskih kreditov. Potreb pa je bilo za 10.640.000 dinarjev. Glede na naraščajoče potrebe delavcev, ki bi st radi uredili sta- novanjske razmere, bi bilo potrebno v tozdu v prihodnje planirati več sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Poseben primer v tozdu so delavci, ki prosijo za dodelitev najemnih stanovanj, saj ti prosilci iz različnih vzrokov ne morejo sami kupiti stanovanja (prenizki osebni dohodki, samohranilci itd.). Zato bi kazalo več razmišljati o tem, kako bi zagotovili takim delavcem stanovanja. en tozd kupi stanovanje, drug pa sofinancira nakup s kreditom. Tako so že tudi v TOZD OV reševali stanovanjske probleme svojih delavcev. Ne bi bilo napak razmišljati še o možnosti najetja stanovanj (najel naj bi jih tozd) pri zaseb- • nikih, ki prek oglasov v časopisi h ponujajo stanovanja v najem organizacijam združenega dela. Tako bi morda rešili marsikakšno stanovanjsko stisko. Ker imajo tozdi večjo možnost 2a nakup stanovanj kot pa delavec sam, je ponekod praksa taka, da tozda, kjer sta zaposlena zakonca, skupno rešujeta stanovanjski problem na ta. način, da V DO Promont pa proučujejo možnosti za ustanovitev stanovanjske zadruge, pri čemer se srečujejo z vprašanji, kako priti do lokacij za gradnjo. M. PRIMC Na izletu po domovini Glede ria vse večje potrebe delavcev, ki naj .bi rešili svoje sta- r IMP GLASNIK izdaja Delavski svet SOZD IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbori Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASNIK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Tudi člani kolektiva TOZD TRATA ter ITAK in Delovne skupnosti DO IKO smo se v petek dne 19. 9. 1980 priključili tihi koloni jugoslovanskih narodov, ki se pomika proti grobu našega ljubega Tita na Dedinju. Po" dobri uri čakanja smo seže lahko poklonili njegovemu spominu. Iz Dedinja smo se odpeljali na Avalo, 511 m visoko vzpetino, kjer je bil med vojnama zgrajen grob neznanega vojaka. Pred odhodom vlaka proti Baru pa smo si ogledali še najzanimivejše predele Beograda. Med vožnjo z vlakom smo glasno razmišljali o znanju, pogumu in vztrajnosti, ki so jo imeli graditelji tega velikega objekta. Brezštevilni vijadukti, predori so marsikomu vlivali strah. V poznih nočnih urah smo se iz Bara popeljali-še do Ulcinja, obmorskega mesta, ki je samo 18 km oddaljen od meje z Albanijo, V soboto zjutraj smo se z avtobusi odpravili na pot po naši bratski Črni gori. Vozili smo se skozi Bar, Sveti Štefan, Budva do Cetinja, med potjo smo občudovali lepo pokrajino. Videli smo številne nove stanovanjske, turistične in komunalne objekte, ki so bili zgrajeni po katastrofalnem potresu v letu 1979 Iz Cetinja, mesta heroja, smo se popeljali na Lovčen oz. 1660 m visok jezerski vrh. Po več .kot 400 stopnicah smo se povzpeli- do mavzoleja Petra II. Petroviča Njegoša (1813—1851), črnogorskega vladike in pesnika. Pot smo nadaljevali nazaj skozi Cetinje (tu smo si ogledali samostansko zakladnico, ki je neprecenljive vrednosti), vas Njegoši (rojstno vas dinastije Njegoš), Kotor, prečkali zaliv Boke kotorske, ter se popeljali skozi Hercegnovi do Dubrovnika. Nedeljo smo izkoristili za ogled starega dela Dubrovnika, ki skriva brezkončno število zgodovinskih zanimivosti, saj prve zasnove mesta izvirajo že iz ok. 614 leta. Iz izjav udeležencev je razvidno, da bi moralo biti več podobnih izletov, da še bolje spoznamo našo domovino. Pohvaliti velja tudi turistično agencijo TTG in njegovega vodiča Vadau Mileno, ki je poskrbela zato, da je tako dolga pot nemoteno potekala. RAJKO PRIMC DAN PLAN IN CEV V VRATI H Na dan planincev 14. septembra letos se je kljub deževnemu in meglenemu vremenu zbralo v Vratih več tisoč planincev. Zgrinjali so se z vseh strani na travnik pred Aljaževim domom, da bi dostojno proslavili praznik planincev. K slovesnemu vzdušju in prijetnemu razpoloženju sta največ prispevala dobra organiziranost in kulturni program, v katerem so sodelovali jeseniški železarji z godbo, KUD iz Mojstrane in drugi. Slavnostni govornik na praznovanju Dneva planincev je bil predsednik Slovenske republiške skupščine Milan Kučan, ki je orisal pomen slovenskega planinstva od Aljaža in sodelavcev, ki so dali temelj slovenskemu planinstvu, zgodovini planinstva, planincem v vseh časih. Poudaril je pomen planinstva, odnos planincev do narave, naše skupnosti in domovine. • Na proslavi Dneva planincev je nekaj besed spregovoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec, ki je podal smernice za nekatere naloge, ki naj bi jih opravila slovenska planinska organizacija in tisti, ki jim lepote planin veliko pomenijo. Na letošnjem praznovanju Dneva planincev, ki so se ga udeležili tudi planinci Planinskega društva IMP, se je zbralo več tisoč ljubiteljev planin. RUDI WAND PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRILOGA • PRIL DELAVSKI SVET SOZD IMP JE NA SEJI 10. OKTOBRA SPREJEL ROKOVNIK ZA SPREJEM SAS O TEMELJIH PLANA SOZD IMP 1981-85 IN PLANA SOZD IMP 1981-85 1. Delavski svet SOZD IMP na podlagi tez komisije za planiranje in DEO — predlaga osnutek obeh planskih dokumentov — sprejme ta rokovnik — predlagana osnutka posreduje v javno obravnavo Rok: 10. 10.,osnutka se objavita v »IMP Glasniku«. 2. Javna obravnava osnutkov obeh dokumen- tov (čl. 60/V. statuta SOZD IMP) od 10.10. do 6. 11.1980 pripombe, predlogi, mnenja itd. morajo biti v pismeni obliki dostavljeni komisiji DS SOZD za planiranje in DEO najkasneje do 7. 11. 1980. 3. Komisija za planiranje in DEO, skupno s komisijo za samoupravljanje uskladi pripombe iz javne obravnave ter pripravi usklajeno besedilo aktov kot podlago delavskemu svetu SOZD za določitev predloga (čl. 61 statuta SOZD IMP) Rok: 10. m 11.11. 1980. 4. Delavski svet SOZD na podlagi dela komisij iz prejšnje točke — določi predlog obeh planskih dokumentov — predloga posreduje v poprejšnjo obravnavo Rok: do 18. 11. 1980. 5. Poprejšnja obravnava predlogov obeh dokumentov od 18. 11. 1980 do 3. 12. 1980. Pripombe iz poprejšnje obravnave se pošiljajo enako kot pod 2., najkasneje do 4. 12. 1980. 6. Komisiji iz tč. 3 uskladita pripombe do 8.12 1980. Če pripomb ni ali so le redakcijskega oz. formalnega značaja, komisiji takoj obvestita vse DS TOZD, DO in SOZD, ki oba dokumenta sprejmejo v času od 15. do 26.12. 1980. Če so pripombe vsebinske, jih komisiji uskladita in pošljeta delavskemu svetu SOZD IMP, ki se sestane do 19.12. 1980 in sprejme oba dokumenta. V tem primeru morajo DS TOZD in DO dokumenta sprejemati v času od 22. do 26. 12. 1980. OSNUTEK PLANA SOZD IMP 1981 L UVOD 1. Postopek nastajanja in sprejemanja planskih dokumentov Plan SOZD IMP 1981—1985 je kot glavni razvojni dokument rezultat dolgega postopka pripravljanja in usklajevanja razvojnih usmeritev med delavci združenimi v sistem IMP. V aprilu 1979 je delavski svet SOZD sprejel sklep o pripravi srednjeročnega plana 1981—1985 in delovni program priprav planskih dokumentov. Na tej osnovi so planske službe izdelale analizo dosedanjega razvoja TOZD, DO in IMP kot celoto. V programsko razvojnih izhodiščih SOZD IMP in analizi razvojnih možnosti montažne dejavnosti 1981—1985 so strokovne službe raziskale in opredelile tehnološke, tržne in splošne gospodarske okvire, ki bodo določali naš razvoj v naslednjem planskem obdobju. Ta strokovna gradiva so nam skupaj s' smernicami planov družbenopolitičnih skupnosti služila pri pripravi prvega planskega dokumenta. Komisija za planiranje SOZD IMP je konec julija 1979 izdelala osnutek osnov plana 1981—1985. Osnove plana, ki vsebujejo poleg smernic za pripravo planov tudi elemente za sporazumevanje med TOZD-in DO smo delavci sprejeli na referendumih v novembru 1979. Elemente za sporazumevanje smo uskladili in konkretizirali v temeljih plana TOZD ter v samoupravnih sporazumih o temeljih plana DO in SOZD. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD IMP je komisija za planiranje pripravila v avgustu 1980, delavski svet pa ga je dopolnjenega dal v javno obravnavo delavcem, samoupravnim organom in družbeno političnim organizacijam v začetku oktobra 1980. Predlog tega sporazuma je po ugotovitvi skladnosti s temelji plana TOZD in DO sprejel DS SOZD dne. .. Osnutek plana je kot sklepni planski dokument pripravila komisija za planiranje v sodelovanju s planskimi službami v začetk u oktobra 1980, v javno razpravo pa ga je dal DS SOZD. Po javni obravnavi na vseh ravneh in v vseh samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah je DS SOZD dne... sprejel predlog tega dokumenta 2. Opredelitev ciljev družbenoekonomskega razvoja Želimo ustvariti dobre pogoje dela in življenja, da bi čedalje bolje živeli. Želimo torej večji osebni in družbeni standard, večjo socialno varnost delavcev, utrjevati in poglabljati hočemo socialistične samoupravne odnose. Zato pa moramo racionalno in učinkovitogospodariti. Dinamičen, ekonomsko smotrn in stabilen razvoj je osnovna naloga naslednjega srednjeročnega obdobja 1981—1985. 2.1. Splošni razvojni cilji 2.1.1. Razvoj samoupravljanja 1. Poglabljali in dograjevali bomo samoupravne družbenoekonomske odnose. Za to pa je treba: — uveljaviti zbore delavcev kot neposredno obliko samoupravljanja in zlasti kot mesto oblikovanja in širokega verificiranja pobud, — še naprej uveljavljati vlogo delavskih svetov pri odločanju o poslovni politiki, — skrbeti za uveljavljanje samoupravnih socialističnih humanih vrednot, pri čemer nam je in bo ostal temeljni kriterij delavčev dejanski delovni prispevek pri izvrševanju njegovih delovnih nalog. Zato se bomo borili proti oportunizmu, komolčarstvu in drugim nedelovnim navadam, — koordinirati dejavnosti pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih odločitev med TOZD in DO, — znotraj poslovnega sistema IMP uresničevati zavestno in organizirano usklajevanje družbenoekonomskih odnosov: a) pri pridobivanju dohodka na temelju skupnega prihodka v vseh primerih skupnega nastopanja na trgu in v primerih, ko vrednost celotnega prihodka posamezne TOZD, ki je dosežena z drugo TOZD v SOZD IMP presega 10% b) pri združevanju sredstev za razvojne, investicijske in sanacijske projekte skupnega pomena c) pri usmerjanju družbenoekonomskega razvoja posameznih TOŽD na gospodarskem, socialnem in prostorskem področju d) pri vzpostavljanju odnosov svobodne menjave dela med delovnimi skupnostmi DO in SOZD in posameznimi TOZD s ciljem preprečevanja nesorazmerne rasti t. im. »režijskih« opravil e) pri pridobivanju in razporejanju dohodka, čistega dohodka, skupne porabe in osebnih dohodkov 2. Odpraviti moramo pojave podjetništva oz. zapiranja posameznih TOZD in DO in v večji meri skrbeti za enotnost in pripadnost kolektivu: tako bo poslovni sistem IMP tudi v prihodnje opravljal širšo družbeno funkcijo pomembne in uspešne gospodarske in tehnološke integracije, ki lahko učinkovito posega v mednarodno delitev dela 3. Krepiti v IMP organiziranost in učinkovitost splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot enega temeljnih elementov socialističnih samoupravnih odnosov in sistema 2.1.2. Ekonomski cilji 1. V tem srednjeročnem obdobju moramo zagotoviti dinamično gospodarsko rast ob stabilizaciji pogojev gospodarjenja z: — uvajanjem novih programov oz. dopolnjevanjem obstoječih, — racionalno organizacijo dela in poslovanja — usmerjanjem in združevanjem investicijskih sredstev za proizvodne programe, ki so uvrščeni v podsistem energetike in ostale prednostne programe. 2. Nadaljni gospodarski razvoj bomo gradili na naraščajoči produktivnosti in ekonomičnosti dela na temelju uvajanja sodobnih tehnologij in sodobne organizacije delovnih in administrativnih postopkov kot tudi na opuščanju dohodkovno nezanimivih proizvodnih programov. V tem srednjeročnem obdobju bomo sprova jali prehajanje nekaterih TOZD na bolj produktivne sektorje in na izvozno usmerjene programe: 3. Programski, tehnološki in investicijski preboj bomo izvršili na področju podsistema energetike, ki se s svojimi proizvodi vkljikiuje v širše družbene napore v zvezi z varčevanjem z energijo vseh vrst. 4. V srednjeročnem obdobju moramo dosegati naslednje realne letne stopnje rasti: (glej tabelo 1) 5. V srednjeročnem obdobju bomo združevali sredstva za investicije skupnega in prioritetnega pomena. Višina združenih sredstev za investicije skupnega pomena mora v okviru SOZD IMP znašati najmanj 20 % predračunske vrednosti naložb. 6. Vsaka združena TOZD mora zagotavljati trajno naraščanje dohodka, tako da je njen dohodek na zaposlenega ža najmanj 15 % večji od ustreznega občinskega povprečja. 2.1.3. Socialni cilji 1. Za dejavnost skupne porabe (omejena in programirana) članov kolektiva IMP v tekočem letu bodo TOZD izločale iz čistega dohodka poprečno letno 2,7-kratni enomesečni poprečni neto OD IMP v prejšnjem letu; v odvisnosti od ustvarjenega dohodka — nadpo-prečni dohodek za zaposlenega v primerjavi s povprečjem IMP — bodo tako opredeljena sredstva povečale za največ 15 %. 2. Dijaški dom v Domžalah mora postati dejanski izobraževalni center za delavce IMP (predvsem ljubljanskega območja). 3. Pridobili bomo lastne počitniške zmogljivosti za 8 % članov kolektiva. 4. Na področju stanovanjske gradnje bomo pristopili k organiziranju lastne gradnje: blokovne in individualne: v ta namen bomo uporabili iz sklada skupne porabe izločena sredstva — sredstva sedanjega stanovanjskega prispevka in sredstva delavcev — interesentov. 5. Za pevski zbor IMP bomo zagotovili trajne vire financiranja. Ustanovili bomo godbo na pihala. Ostale kulturne dejavnosti (razstave, proslave itd.) bodo prav tako vključene v »vsakodnevne« — stalne dejavnosti delavcev TOZD. 6. Vsako leto bomo organizirali v drugem kraju »dan delavcev IMP« s prikazom kulturnih, telesnokulturnih in drugih družbenih in delovnih aktivnosti. 2.1.4. Prostorski cilji 1. Za vse TOZD bomo zagotovili komunalno opremljena zemljišča za potrebe razvoja do 1990. leta. 2. Za vse TOZD in delovne skupnosti bodo ugotovljene potrebne prostorske zmogljivosti za dolgoročni razvoj. Pri tem bomo upoštevali obstoječo lociranost, demografska gibanja in potrebe policentričnega razvoja Slovenije. 3. Na inozemskih trgih, kjer bomo organizirali lastno proizvodnjo, bomo organizirali pridobivanje ustreznih zemljišč. 4. Uveljavili bomo enoten arhitektonski koncept pri vseh novogradnjah. 5. V vsakem novem investicijskem projektu bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za varstvo okolja. 2.2. Proizvodni in poslovni cilji 2.2.1.1 Sistem montažne proizvodnje bo tudi v razvojnem obdobju 1981—1985 hrbtenica poslovnega sistema IMP. V ta namen bodo uresničeni naslednji cilji: — v vsaki TOZD, ki izvaja montažno dejavnost, uresničiti delavniško pripravo montažnih elementov, na gradbiščih pa uvesti visoko stopnjo mehaniziranosti za izvrševanje posameznih delovnih nalog, — poenotiti normative izdelave, ki so predpogoj za uresničevanje dohodkovnih odnosov v obliki skupnega prihodka, in krčitiizdelavnečase na objektih za najmanj 5 % letno, — zaustaviti upadanje relativne udeležbe proizvodnih kapacitet montažnih TOZD IMP v slovenskem prostoru in 1985. leta doseči 45% delež potencialnega trga, — dokončno osvojiti usmeritev v izvajanju montaž tudi pri izgradnji industrijski h objektov i n raznih tehnoloških postrojev— 1985. leta doseči 25 % angažiranost celotnih montažnih kapacitet poslovnega sistema IMP, z izvajanjem investicijskih del v inozemstvu, — v TOZD-ih montažne dejavnosti dosegati nadpo-Prečen dohodek v poslovnem sistemu. TOZD montažne dejavnosti morajo biti tehno-ekonomsko močne in zaokrožene celote, ki so tudi kadrovsko in organizacijsko usposobljene za samostojno prevzemanje objektov kompleksnega značaja (t. j., ki zahtevajo sodelovanje vseh montažnih branž), — TOZD montažne dejavnosti, ki imajo več montažnih branž, morajo opredeliti tisto, ki bo deležna pospešenega razvoja, s ciljem, da so sposobne preko nje vstopati v izvajanje kompleksnih'poslov na ravni poslovnega sistema IMP, — zagotavljati enakomerno zasedenost vseh montažnih TOZD in vsestransko pomoč vseh tisti temeljni organizaciji, ki zaide v razvojne težave, — koordinirati zasedenost kapacitet in pridobivanje kompleksnih poslov doma in v tujini preko TOZD Inženiring izvoz — uvoz, — razvojno aplikativna dejavnost mora postati redna dejavnost, ki je usmerjena v hitrejši razvoj montažnih TOZD in sistema industrijske proizvodnje v poslovnem sistemu IMP. 2.2.2. Sistem industrijske proizvodnje bo v razvojnem obdobju 1981—1985 izvršil tehnološki preboj v ra- zvojno intenzivno in tehnološko zahtevno proizvodnjo, ki je podlaga za uspešno izvajanje montažne dejavnosti poslovnega sistema IMP, in temelj za modernizacijo in tehnološki razvoj drugih TOZD IMP, ki se ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo, kakor tudi za razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva. TOZD sistema industrijske proizvodnje bodo dosegle (najmanj) evropski nivo kakovosti na eni strani izdelkov in na drugi strani odnosov poslovnega obnašanja, s tem, da bodo uresničeni naslednji cilji: 1. Programska usmeritev posamezne TOZD industrijske dejavnosti, združene v poslovni sistem IMP, 2. povezovanje z vodilnimi tujimi proizvajalci po posameznih proizvodnih programih 3. osvojitev in uveljavitev temeljnih principov sodobne industrijske proizvodnje. — enotnih internih standardov IMP — medsebojnih izdobav surovin, polizdelkov in izdelkov -— skupnih elementov in virov za kooperacijska razmerja 4. zagotovitev približno enakih proizvodnih pogojev, kot jih imajo sorodni vodilni tuji proizvajalci, predvsem glede: — tehnološke opremljenosti proizvodnih procesov, — razvijanja kooperacijske mreže, — asortimenta materiala in pogojev nabave, — kontinuitete in stabilnosti v vodenju kadrovske politike, predvsem za strokovne in vodilne delavce, — zagotovitev zadostnega obsega lastnega razvojnega dela in povezanosti z zunanjimi znanstveno raziskovalnimi institucijami, — ohranjanja in okrepitve vodilnega mesta med sorodnimi jugoslovanskimi proizvajalci v vsaki proizvodno programski usmeritvi 5. težiti za tem, da se do leta 1985 doseže najmanj 20% udeležba izvoza v Jugoslaviji proizvedenih izdelkov, bodisi prek izvajanja investicijske dejavnosti v inozemstvu, bodisi in predvsem pa z blagovnim izvozom in industrijsko kooperacijo.,Izvoz mora biti dohodkovno opravičen, da bodo vse TOZD industrijske proizvodnje zagotavljale 50% obseg izvoza s plasmajem do nivoja cen na točki indiference (spodnja meja, ekonomsko upravičenega možnega izvoza), ostalo polovico potrebnega izvoza industrijskih proizvodov poslovnega sistema IMP pa bodo TOZD sporazumno dogovarjale po kriteriju najmanj 30 % pokritja v izvozu. 2.2.3. Sistem pošlovno-lehničnih storitev bo v tem razvojnem obdobju dokončno oblikoval svojo delovno vsebino in organiziranost na vseh treh nivojih poslovnega sistema IMP, tako da bo dejansko postal sredstvo za realizacijo poslovne politike SOZD IMP na področju projektiranja, komercialnega in finančnega poslovanja, usmerjene predvsem v hitrejši in uspešnejši razvoj montažne in industrijske dejavnosti poslovnega sistema IMP. V ta namen bodo uresničeni naslednji cilji: — Obseg projektantskih storitev bo 1985. leta znašal najmanj 15 % kapacitet montažne dejavnosti IMP (merjeno) s številom proizvodnih delavcev). — Vsaka montažna TOZD združena v SOZD IMP mora imeti zaradi kvalitetnejše ponudbe in izvedbe montažnih storitev iz njenega programa svoje projektivne skupine — oddelke in za izvedbene projekte z 2 do 3 % kapaciteto glede na obseg izvršenih montaž (merjeno s številom proizvodnih delavcev), za elektroinstala-cije in dvigala pa 2 do 5 %. — Projektivne kapacitete, ki so organizirane izven montažnih TOZD združenih v poslovni sistem je treba organizirati v temeljile organizacije za projektiranje. -— V procesu izdelave projektov posvetiti pozornost uveljavljanja kreativnega dela, tako da bodo vsa rutinska opravila tipizirana, standardizirana in uveljavljeni ustrezni pripomočki v obliki podlag za tipske sklope, formulacije ipd. Za izračune bodo uporabljani računalniški programi. — Izrazita izvozna usmerjenost proizvodnih (montažnih in industrijskih) TOZD združenih v poslovni sistem zahteva okrepitev kadrovske usposobljenosti za izvajanje celovite komercialne politike (domačega in inozemskega trga) tudi na ravni posameznih delovnih organizacij, ki so združene v SOZD IMP. Odgovornost za realizacijo planov zunanjetrgovinskega poslovanja je v celoti na delovnih organizacijah ob vnaprej dogovorjeni delitvi dela s TOZD Inženiring izvoz — uvoz s posebej opredeljenim deležem za TOZD Inženiring Izvoz — uvoz. — Predstavniška mreža, organizirana v TOZD Inženiring izvoz — uvoz, je sestavni del izvajanja celovite prodajne funkcije, zato mora pokrivati vnaprej dogovorjena proizvodnja in teritorialna območja predvsem v smislu podpiranja prodornega tržnega nastopa poslovnega sistema IMP (z doseganjem in ohranjanjem vodilnega tržnega deleža v SFRJ in posameznih proizvodnih programih). — V TOZD Inženiring uresničiti temeljno spremembo v tržnem nastopu: 1. za montažne in projektivne TOZD realizirati koncept skupnega nastopanja 1.1. za kompleksne posle, ki presegajo enkratno angažiranje (en objekt — posel) proizvodnih montažnih kapacitet v višini 5 % kapacitete vseh montažnih TOZD. 1.2. za posle, v katerih izvajanju so udeležene TOZD iz več delovnih organizacij (najmanj dveh). 1.3. za vse posle pri investicijskih delih v tujini. 2. V izvajanju poslov pridobljenih prekTOZD Inženiring doma ali v tujini vključevati vse ipontažne TOZD IMP in šele nato iskati rešitve preko TOZD izven IMP. 3. v vseh primerih skupnega nastopanja več TOZD 7. Zaželeno je, da po istem postopku in istem rokovniku sprejemajo TOZD tudi planske dokumente DO, v katere so združeni. 8. Na sejah delavskih svetov TOZD, DO in SOZD, na katerih se bodo sprejemali SRP dokumenti 1981-85 (t. 6), naj se sprejmejo tudi plani za 1. 1981. 9. Časovni razmak med tč. 5 in 6 je predviden zato, da bi lahko še pred sprejetjem obeh dokumentov izvedli predviden referendum o spremembah in dopolnitvah temeljev plana IMP 1981—1985, ki smo jih sprejeli koncem novembra 1979. Postopek za naveden referendum bi morali pričeti do 22. oktobra, terminsko pa bi se vklap-ljali v ta rokovnik. uveljaviti način pridobivanja dohodka preko skupnega prihodka vključno s TOZD Inženiring. 4. izvesti skupno ponudbo in prodajo izdelkov industrijskih TOZD združenih v poslovni sistem IMP (prehod od pokrivanja potreb po posameznih izdelkih na pokrivanju kompletnih potreb posameznih poslovnih partnerjev) 5. pri prodaji naših storitev in proizvodov praviloma uveljavljati neposredno prodajo končnim uporabnikom naših proizvodov in storitev (investitorji, montažerji, veliki industrijski sistemi). — Uveljaviti moramo enoten sistem kalkulacij in enotna netila prodajnih bonifikacij v medsebojnem poslovanju TOZD združenih v poslovni sistem IMP in v poslovanju do ostalih TOZD in DO. Pogoji pridobivanja dohodka morajo biti izenačeni, prednosti lahko izvirajo samo iz odvisnosti v stopnji povezanosti dela in sredstev. — Temeljni pogoji za uresničitev tistih sinergijskih učinkov poslovnega sistema IMP, ki so dogovorjeni s posameznimi planskimi dokumenti, je združevanje dinarskih in deviznih sredstev, in sicer za: 1. razvojne projekte skupnega in prioritetnega pomena za poslovni sistem IMP; 2. investicijske projekte s področja podsistema energetike (v sistemu industrijska proizvodnja); 3. sanacijske projekte, ki bodo nastali zaradi motenj v gospodarjenju obstoječih TOZD združenih v poslovni sistem IMP, ali zaradi nalog širše družbene skupnosti, ki so poverjene delovnemu kolektivu IMP; 4. hitrejše kroženje obratnih naložb v obliki likvidnih sredstev (denarna sredstva in terjatve) 5. izravnavo deviznih zmožnosti in potreb med posameznimi TOZD navznoter in navzven poslovnega sistema IMP. — Uveljaviti načelo udeležbe v skupnem dohodku v vseh točkah 1, 2, in 5 iz prejšnje alineje. 2.2.4. Sistem skupnih dejavnosti (skupnih služb), ki je organiziran na ravni delovnih in sestavljene organizacije bo v razvojnem obdobju 1981—1985 spremenil svojo delovno vsebino in organiziranost na vseh treh nivojih poslovne organiziranosti, da bo dejansko učinkovito sredstvo in pripomoček za realizacijo zastavljenih ciljev in razvojnih nalog v poslovni sistem IMP združenih TOZD. V ta namen bbdo uresničeni naslednji cilji: — vsaka TOZD je v celoti odgovorna za gospodarsko smotrno uporabo sredstev razširjene reprodukcije in mora postati dejansko mesto odločanja; v ta namen ima v svoji organizacijski strukturi praviloma naslednje poslovne funkcije (poleg neposredne proizvodnje): aplikativni in spremljajoči razvoj, celotno tehnično operativno in kontrolno funkcijo, računovodsko funkcijo, kadrovsko — splošno funkcijo vključujoč skrb za normalno odvijanje samoupravnih odnosov, nabavne funkcije v kolikor je v sklopu organizacije in priprave proizvodnje, prodajno funkcijo, ki zagotavlja permanentno zasedenost razpoložljivih kapacitet TOZD; — vsaka delovna organizacija je v celoti odgovorna za družbenoekonomski razvoj njenih TOZD in soodgovorna za enotnost in učinkovitost družbenoekonomskega razvoja SOZD IMP, in mora postati mesto koordinacije in izvrševanja dogovorjenih sorodnih razvojnih komercialnih, finančnih in drugih interesov v njej združenih TOZD: v ta namen ima v svoji organizacijski strukturi praviloma naslednje poslovne funkcije: plan-sko-analitsko-organizacijsko funkcijo, aplikativni razvoj (v kolikor ni v TOZD), komercialne funkcije za nastopanje na domačem in tujih trgih (predvsem usklajevanje izravnavanja zasedbe kapacitet, analiza trga itd.), finančna (in računovodska za skupni prihodek) funkcija, samoupravno-pravna funkcija (za razvoj samoupravne strukture — organov in SSA in za pravno institudonali-zacijo — sodelovanje pri pogodbah, sporazumih ipd. — poslovnih odnosov), funkcija zaščite pri delu; — na ravni SOZD IMP bodo v delovni skupnosti prisotne samo tiste poslovne funkcije, ki rabijo potrebam vseh ali večine TOZD, zato bodo prisotne naslednje poslovne funkcije: strateško planiranje in izvedbeni planski akti srednjeročnega in letnega značaja; poslovna organizacija in organizacija obdelave podatkov; usmerjevalni razvoj samoupravne strukture — organiziranosti poslovnega sistema IMP (kot družbenopolitična funkcija) delovanje samoupravnih organov, opredelitev in poenotenje pristojnosti, enotni postopki sprejemanja samoupravnih odločitev ipd.); funkcija organiziranja in realizacije internih glasil v poslovnem sistemu IMP, funkcija družbenega standarda za zaposlene v IMP v dogovorjenem obsegu (predvsem počitniška skupnost); nadzor lastnih investicij; funkcija institucionalne propagande. Obseg telVfunkcij bo dogovorjen s posameznimi TOZD; — v okviru Interne banke bodo izvrševane predvsem naslednje naloge: finančna funkcija na področju združevanja denarnih sredstev za naložbe v osnovna in obratna sredstva ob udeležbi na skupnem dohodku, združevanje rezervnih sredstev za trajno ustvarjanje likvidnosti in solidarnosti na osnovi skupaj dogovorjenih kriterijev, združevanje sredstev skupne porabe za finansiranje naložb v družbeni standard skupnega pomena za vse TOZD (počitniški domovi, itd.), združevanje kratkoročnih denarnih sredstev za racionalno in ustvarjalno koriščenje razpoložljivih denarnih sredstev in združevanje deviznih sredstev.. — merjenje učinkovitosti vseh skupnih dejavnosti, od TOZD, DO do SOZD. Za vse poslovne funkcije izven TOZD, ki nimajo upravljalnega karakterja morajo biti ustvarjena taka merila financiranja, ki upoštevajo dejansko opravljeno delo za posamezno TOZD, Upravljalni karakter imajo funkcija vodenja, planiranja, analiz, poslovne organizacije in funkcija usmerjevalnega razvoja. 3. Sk^ee eeloge I* * mMi|m prerite ie obveznosti, U izvirajo iz njihovega *e*tičevae|a 2.1. Nosilci razvojnih nalog V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo dosledno izpeljali delitev dela in spedalizati jo med TOZD in DO v okviru IMF. Pri tem bomo spoštovali samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD IMF, programsko razvojna izhodišča in dogovore v okviru skupnosti TOZD s posameznih poslovnih področij IMF. 3.2. Skupni prihodek in skupni dohodek Prizadevali si bomo, da medsebojne reprodukcijske povezave uredimo z dohodkovnimi odnosi. Obvezno je uveljavljanje odnosov skupnega prihodka v vseh primerih, ko vrednost dobav preseže 10 % CP eneg a ali obeh partnerjev v povezavi. Cilj vzpostavljanja dohodkovnih odnosov preko skupnega prihodka je v povečanju stabilnosti poslovanja, učinkovitejši uporabi obratnih naložb in znižanju direktnih in predvsem indirektnih stroškov. Kriterij za ugotavljanje deležev TOZD —partnerjev v skupnem prihodku je v proizvod ali storitev vloženo živo in minulo delo. V samoupravnih sporazumih o oblikovanju in delitvi skupnega prihodka moramo oblikovati normative za obračunavanje teh deležev, v metodologiji planiranja IMF in v samoupravnem sporazumu o družbeno ekonomskih odnosih SOZD IMF pa načela za oblikovanje navedenih normativov. Vsako leto posebej bomo izvedli analizo osnov in meril za ugotavljanje in delitev skupnega prihodka in na tej osnovi sprejeli ukrepe kot sestavne dele letnih planskih nalog. To analizo opravljaprogramsko-organizacij-ska služba SOZD. Odnose skupnega prihodka bomo vzpostavljali tudi v primerih skupnega nastopanja na domačem trgu, v kolikor sprejeto delo zahteva večji obseg sodelovanja med TOZD v IMF, to je, če posamezno delo pomeni več kot 5 % angažiranja montažnih kapacitet teh TOZD ali če v izvajanju sodelujejo TOZD iz različnih DO (najmanj 2). Odnose skupnega prihodka bomoTOZD in Do vzpostavljale tudi za vse primere skupnega nastopanja na zunanjem trgu, posebej pri investicijskih delih v tujim. Odnose bomo udeleženke urejale s posebnimi samoupravnimi sporazumi na osnovi enotne metodologije planiranja, ugotavljanja in delitve skupnega prihodka od investicijskih del v tujini in enotnega sistema kalkulacij za SOZD IMF. Odnose na podlagi združevanja dela in sredstev za razširjeno reprodukcijo bomo medsebojno urejevali na principu oblikovanja in delitve skupnega dohodka po načelih zapisanih v temeljnem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev. 3.3. Skupne naloge pri razširjanju materialne osnove V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo SOZD IMF izvedel naslednje investicijske projekte: a) Investicije skupnega pomena 1. Izgradnja tovarne opreme za procesno industrijo (izmenjevalci, grelniki, tlačne posode, procesna oprema, varjene armature) Nosilec: TOZD ITAK Trajanje investicije: 1. faza 1980—81 II. faza 1984—85 2. Izgradnja tovarne vseh vrst armatur iz črnih materialov Nosilec: TOZD HVA Trajanje investicije: 1980—1981 3. Izgradnja tovarne klima naprav (toplotni menjalniki, ventilatorji, klima naprave, sprejemniki sončne energije) Nosilec: TOZD KP Trajanje investicije: začetek 1981—1982 4. Izgradnja tovarne ventilatorjev in opreme za sistemsko prezračevanje Nosilec: TOZD MM Trajanje investicije: konec 1981—1983 5. Izgradnja tovarne črpalk in avtomatike Nosilec: TOZD TRATA Trajanje investicije: 1982—1984 6. Izgradnja tovarne industrijskih klima naprav Nosilec: TOZD 1P Celje Trajanje investicije: 1982—1984 7. Izgradnja tovarne energetskih naprav Nosilec: TOZD ISO Trajanje investicije: 1982—1983 8. Nakup nove računalniške opreme za distribuirano obdelavo podatkov za potrebe TOZD, DO in SOZD Nosilec: DS SOZD Trajanje investicije: 1982—1983 9. Dograditev tovarne elektronaprav v Ljubljani (galvana, strojna obdelovalnica z opremo, lakirnica) Nosilec: TOZD TEN Trajanje investicije: 1983 10. Izgradnja tovarne za izdelke za pripravo in čiščenje voda Nosilec: TOZD EKO Trajanje investicije: 1983 b) .Investicije prioritetnega pomena 1. Odkup proizvodnih prostorov na Vojkovi 58 Nosilec: TOZD KM Trajanje investicije: 1981 —1982 2. Razširitev in odkup proizvodnih prostorov na Vojkovi 58 Nosilec: TOZD EM Trajanje investicije: 1980—1981 3. Proizvodno poslovni prostori v Novi Gorici Nosilec: TOZD MK Trajanje investicije: 1981 4. Izgradnja tovarne namenske opreme Nosilec: TOZD PANONIJA Trajanje investicije: 1981 —1983 5. Izgradnja tovarne rovokopačev Nosilec: TOZD SKIP Trajanje investicije: 1981—1983 6. Izgradnja tovarne kanalske litine, Kisovec Nosilec: TOZD LSNL Trajenje investicije: 1981 —1982 7. Izgradnja livarne barvnih kovin, Ljubljana Nosilec: TOZD LBK Trajanje investicije: 1982—1983 8. Izgradnja livarne in predelave barvnih kovin Nosilec: TOZD BLISK Trajanje investicije: 1983—1984 9. Razširitev zmogljivosti Izobraževalnega centra za potrebe TOZD Ljubljana — območja Nosilec: TOZD 1C Trajanje investicije: 1983—1985 3.4. Obseg in pogoji oblikovanja, združevanja in uporabe planirane akumulacije 3.4.1. Celovita, vendar pospešena rast in razvoj-po-slovnega sistema IMP kot celote bo temeljila predvsem na kvalitetnih razvojnih dejavnikih (produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost) in selekcioniranju razvojnega tempa po posameznih programih (izpo- stavitev prioritet) in posameznih TOZD (družbene omejitve, dosežena razvojna raven ipd.). Zato je minimalna bruto akumulacija, ki jo bodo dosegale posamezne TOZD, združene v poslovni sistem IMF naslednja: 1. Za TOZD, ki so nosilci investicijskih projektov skupnega pomena za IMP: — ostanek dohodka (dobiček I) — 15 % celotnega prihodka — zakonsko predpisana amortizacija množena s faktorjem 2,0 2. Za ostale TOZD v IMP — ostanek dohodka (dobiček I) — 10% celotnega prihodka, — zakonsko predpisana amortizacija pomnožena s faktorjem 1,5. 3.4.2 Za uresničenje investicij iz točke 3.3. bomo na nivoju SOZD IMP združili del ustvarjenih sredstev amortizacije in del akumulacije (sredstev za razširitev materialne osnove dela) in sicer: — 20% predpisane minimalne amortizacije, obračunane v tekočem letu (obvezane TOZD in delovne skupnosti v okviru DO in SOZD), — 20% pospešene amortizacije, dosežene v predhodnem letu (obvezane TOZD in delovne skupnosti v okviru DO in SOZD), — 20 % od v predhodnem letu razporejenega dela čistega dohodka za poslovni sklad zmanjšanega za obvezna združevanja in posojila iz poslovnega sklada (obvezane TOZD in tiste delovne skupnosti, ki formirajo poslovni sklad). Za vsako posamezno investicijo iz skupnega in prioritetnega programa bomo iz združenih sredstev razporedili sredstva v višini, ki je odvisna od: — finančnega stanja in možnosti nosilca investicije, ki ga verificira interna banka skupaj s POS SOZD, finančno računovodsko in plansko analitsko službo DO, v katero je združen nosilec investicije, — obseg razpoložljivih sredstev, združenih po tem sporazumu v okviru SOZD. Delež vseh združenih sredstev za investicijo (od dru-gihTOZD v okviru DO, SOZD inizven IMF) mora znašati najmanj 30 % predračunske vrednosti investicije. Delež udeležbe po tem sporazumu združenih sredstev pri financiranju posamezne investicije praviloma ne more presegati 30% predračunske vrednosti investicije. Izjema od gornjega pravila so investicije za potrebe delovnih skupnosti, ki delujejo na principu svobodne menjave dela. Prednost pri kandidiranju za združena sredstva bodo imele investicije skupnega pomena za IMP ob pogoju, da bodo izpolnjevale kriterije določene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD IMP. Natančnejši pogoji združevanja in uvrščanja investicij v plan združevanja bodo urejeni v okviru letnih planov. 3.5. Raziskave in razvoj Da bi lahko uresničili postavljene poslovne cilje bomo v celotnem planskem obdobju težili za tem, da se programsko razvojni oziroma raziskovalni oddelki kadrovsko okrepijo in da se z primernim načinom organizacije razvojnega dela, koordinacije in materialne stimulacije poveča njihov ustvarjalni prispevek. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti reorganizaciji programsko razvojnih služb v smislu pametne koncentracije kadrov in povečanja splošne učinkovitosti teh služb. Za izboljšanje materialne osnove programsko razvojnega in raziskovalnega dela bomo udeleženke tega sporazuma povečale vlaganja v to dejavnost. Deleži vlaganj po posameznih dejavnostih iz SSTP so prikazani v planu razvojno raziskovalnega dela. Za zagotovitev potrebnih učinkov razvojnega dela bomo okrepili in poglobili sodelovanje z ustreznimi strokovnimi in znanstvenimi "ustanovami. 3.6. Izločanje izdohodka v okviru svobodne menjave dela Za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb po izobraževanju, zdravstvenem varstvu, invalidskem in pokojninskem zavarovanju, otroškem varstvu, socialnem skrbstvu, raziskovanju in za druge skupne družbene potrebe bomo izdvajali sredstva iz dohodka v skladu s plani in samoupravnimi sporazumi o temeljih plana, dolgoročnimi programi razvoja teh dejavnosti, ki jih bomo sooblikovali preko naših delegatov v ustreznih SIS. Pri tem bomo zastopali načelo, da morajo ti plani uskladiti potrebe z realnimi možnostmi združenega dela v skladu z družbenimi usmeritvami in še posebej tako, da skupen relativni delež sredstev za skupne in splošne družbene potrebe v dohodku TOZD ne bo presegal povprečne ravni iz leta 1979. 3.7. Združevanje sredstev iz čistega dohodka — Iz čistega dohodka bomo združevali sredstva za potrebe infrastrukturnih dejavnosti (železnice, ceste, luke, energetike, itd.) v okviru ustreznih SIS mater, proizvodnje. Preko naših delegatov bomo sodelovali pri samoupravnem sporazumevanju o temeljih plana teh SIS. Pri odločanju o programih bomo upoštevali planske usmeritve družbenopolitičnih skupnosti in ocenili upravičenost posameznih razvojnih usmeritev na področju infrastrukture. Zasledovali bomo načelo, da se skupni delež naložb v infrastrukturo v novem srednjeročnem obdobju ne bi smel povečati v odnosu na preteklo srednjeročno obdobje, če hočemo ohraniti dovolj reprodukcijskih sredstev OZD za prestrukturiranje proizvodnje v smislu kapitalne, tehnološke in razvojne intenzivnosti. Sredstva za te potrebe bomo združevali nepovratno. NO. — Iz čistega dohodka bomo kreditirali hitrejši razvoj manj razvitih območij. Prizadevali si bomo, da se večji delež te pomoči preliva v obliki neposrednega dohodkovnega povezovanja z OZD s teh območij, skupno s pomočjo v tehnologi ji in organizaciji sčimer bomo zagotovili večjo učinkovitost sredstev in kontrolo delavcev nad njihovo smotrno uporabo. —Iz čistega dohodka bomo delavci SOZD IMP zagotavljali materialne pogoje za delo krajevnih skupnosti, kjer delamo in živimo. Obseg teh sredstev bomo določili glede na neposredni interes izražen v usklajevanju planov krajevnih skupnosti. — Iz čistega dohodka bomo v skladu z veljavnimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti združevali sredstva za skupne rezerve. 3.8. Mednarodni ekonomski odnosi — V mednarodno delitev dela se bomo vključevali na vseh področjih našega delovanja. Cilj nam je pospešiti gospodarsko rast in predvsem povečati kvaliteto te rasti. Izvoz je osnovna strateška usmeritev IMP v letih 1981—85 in zato njegovo uresničevanje zadeva celotne pogoje in rezultate dela v tem obdobju. TOZD montažne dejavnosti bodo do leta 1985 angažirale v tujini 25 % svojih kapacitet, TOZD industrijske dejavnosti pa se bodo približale 20 % realizaciji v izvozu. — Pri našem nastopanju v tujini bomo zasledovali načelo kompleksnosti ponudbe, in enotne organiziranosti preko TOZD Inženiring izvoz-uvoz. — Težili bomo za diverzifikacijo regionalne usmerjenosti izvoza, tako da se bomo na razvitih trgih usposabljali za proizvodnjo in nastop tako na domačem trgu kot za prenos v dežele v razvoju. Regionalna diverzifi-kacija izvoza je pogoj ekonomske stabilnosti SOZD IMP. — V okviru SIS za ekonomske odnose s tujino bomo za potrebe federacije n drugih družbenopolitičnih skupnosti, za uvoz energije in za uvoz opreme za družbeno prioritetne namene združevali največ do 30 % ustvarjenih deviznih sredstev. Združevanje deviz za te namene bo nepovratno, uporabljali pa bomo dinarsko protivrednost združenih deviznih sredstev. — Uvoz nam bo v okviru razpoložljivih deviznih sredstev zagotavljal predvsem prenos najnovejših tehnoloških dosežkov in rešitev, kakor tudi sodobne opreme za racionalizacijo in povečano uspešnost proizvodnih in poslovnih procesov. 3.9. Zaposlovanje in kadrovska politika Nove delavce bomo zaposlovali samo s strokovnimi profili, ki so dogovorjeni s samoupravnimi splošnimi akti. Izboljšali bomo kadrovsko strukturo in dosegli pametno koncentracijo kadrov tam, kjer je konkretne probleme možno in potrebno reševati. Pri novem zaposlovanju bomo udeleženke upoštevale družbene dogovore in usmeritve občine ali regije, kjer delujemo, in načelo, da mora vsak novo zaposleni s svojim delovnim prispevkom povečati produktivnost kolektiva kot celote. Z aktivno politiko do usmerjenega izobraževanja in izobraževanja ob delu ter iz dela bomo zagotavljali krepitev lastne kadrovske baze. Pri tembomo morali skupaj z institucijami usmerjenega izobraževanja oblikovati najustreznejše programe za različne profile poklicev, ki so nam potrebni, hkrati pa skrbeti za stimulativnejše pogoje, ki bi mlade pritegnili v proizvodne poklice. Pri tem ima pomembno vlogo tudi izobraževalni center IMP. 3.10. Oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo V srednjeročnem obdobju 1981—1985bo potrebno v popolnosti vzpostaviti odvisnost sredstev za OD in skupno porabo delavcev od ustvarjenega dohodka in sicer tako, da ta sredstva rastejo za najmanj 10% počasneje kot dohodek. S tako delitvijo bomo zagotovili pogoje za razvoj na kvalitetnejših finančnih osnovah. Sistem delitve sredstev za OD bomo oblikovali tako, da bo mogoče z značaju delovnega procesa primernimi merili ugotoviti dejanski delovni prispevek vsakega delavca — v neposredni proizvodnji in režiji. Z dopolnitvijo samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in metilih za razporejanje dohodka in s spremembami pravilnikov o osnovah in merilih za delitev OD se bomo delavci v tem srednjeročnem obdobju: — vsako leto posebej dogovorili za enotno vrednost osnove za del osebnega dohodka na podlagi živega dela, — dogovorili za enotne kriterije in merila ugotavljanje individualne uspešnosti. Tako bomo v oblikovnem obsegu sredstev za OD v odvisnosti od produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka dosegali naslednje strukturne deleže. 1981 1982 1983 1984 1985 L po živem delu 76 72 68 64 60 2. po minulem delu—skupaj 16 17 18 19 20 2.1. nagrada za tekoče gospodarjenje z minulim delom (gibljivi del) > 9,7. II 12,3 13,7 3. po individualni uspeš. 8 11 14 17 20 Višino sredstev za skupno porabo bomo oblikovali v odvisnosti od ustvarjenega dohodka, tako da rast sred-s štev za skupno porabo ne bo presegala rasti dohodka. Del sredstev skupne porabe za izobraževanje in stanovanjsko izgradnjo bomo oblikovali v skladu z veljavnimi predpisi. Za potrebe izboljšanja pogojev dela in življenja si delavci TOZD in delovnih skupnosti zastavljamo skupno politiko razreševanja stanovanjskih problemov tako: — da bomo opredelili spodnjo mejo stanovanjskega standarda, ki ga zagotavljamo vsakemu delavcu, — da posebno pozornost posvečamo socialno ogroženim članom koletiva in pa kadrovskim stanovanjem, ki so namenjena zagotavljanju pogojev za razvoj TOZD, — da organiziramo stanovanjsko gradnjo v lastni režiji preko zadrug in drugih možnih oblik organizirane granje, — da iz čistega dohodka zagotavljamo najmanj 6% prispevka.na bruto OD za stanovanjsko gradnjo in da znotraj programirane skupne porabe najprej namenjamo sredstva za reševanje stanovanjske gradnje, — da za delavce samske zgradimo v vseh večjih krajih (Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota) samske domove. — da v okviru stan. gradnje v lastni režiji razrešujemo tudi otroško varstvo. Za vsako leto posebej bomo določili obseg omejene • porabe, (povprečni mesečni OD v IMP v prejšnjem letu) v odvisnosti od možnosti pa bomo delavci zagotovili tudi sredstva za programirani del skupne porabe, (normativ je 1,7-kratni mesečni povprečni OD v IMP v prejšnjem letu) V primeru, ko posamezna TOZD zaide v motnje pri gospodarjenju ji bomo delavci ostalih TOZD solidarno zagotovili manjkajoča sredstva za omejeni del skupne porabe. Iz skladov skupne porabe (programirani del) bomo združevali namenska sredstva za izgradnjo oz. pridobitev počitniških kapacitet. Pridobili bomo zmogljivosti za 8 % članov kolektiva. 3.11. Naloge v okviru delovne skupnosti SOZD in Interne banke L V delovni skupnosti skupnih služb SOZD se bodo izvrševale le tiste poslovne funkcije, ki so v interesu vseh oz. večine TOZD, to pa so: — strateško planiranje in izvedbeni planski akti srednjeročnega in letnega značaja, — poslovna organizacija in organizacija obdelave podatkov, — usmerjevalni razvoj proizvodnih programov poslovnega sistema IMP, — samoupravno — pravna funkcija, — organiziranje in realizacija internih glasil v IMP, — funkcija družbenega standarda za zaposlene, — nadzor lastnih investicij, — funkcija institucionalne propagande. Zasledujoč načelo, da se nobeno delo ne sme opravljati dvakrat bomo udeleženke poskrbeleza prestruktui-ranje skupnih služb DO in SOZD, s ciljem, da te čim več prispevajo k uspešnejšemu in usklajenemu razvoju poslovnega sistema. Vsaka organizacijska enota — služba iz delovne skupnosti skupnih služb SOZD mora na osnovi določil tega sporazuma izdelati pregled nalog, ki jih bo izvrševala za posamezno udeleženko tega sporazuma in, ki tvori podstat družbenoekonomskega položaja delav.ev v delovni skunosti skupnih služb SOZD IMP. 2. V okviru Interne banke se bodo izvrševale predvsem naslednje naloge: — združevanje denarnih sredstev za investicije v osnovna in trajna obratna sredstva ob udeležbi na skupnem dohodku, — združevanje kratkoročnih denarnih sredstev, — združevanje deviznih sredstev, — združevanje sredstev skupne porabe za investicije v družbeni standard skupnega pomena za vse TOZD, — združevanje rezervnih sredstev za trajno ohranjanje likvidnosti in za solidarnost na osnovi dogovorjenih kriterijev, — opravljanje tehničnih in finančnih poslov pri pridobivanju bančnih kreditov za združene TOZD. Obseg izvrševanja nalog delovne skupnosti skupnih služb SOZD in delovne skupnosti Interne banke SOZD, izražen z zaposlenostjo, bo v naslednjem srednjeročnem obdobju naslednji: Leto Indeks Služba 1981 1982 1983 1984 1985 baza 80 I. 1PO 10 10 10 10 10 100 2. POP 42 45 50 53 55 131 POS 10 10 11 11 11 110 SEOP 26 29 33 36 38 165 SGI 6 6 6 6 6 100 3. PSP 39 39 39 39 39 103 PS 6 6 6 - 6 6 120 SKS 19 19 19 19 19 100 Sl. vzdržev. 14 14 14 14 14 100 4. PD 3 3 4 4 4 200 Skupaj - 94 99 105 108 112 127 5. IB 26 27 29 30 32 133 Skupaj 120 126 134 138 140 125 3.12. Usklajevanje planov, sporazumevanje in dogovarjanje z drugimi nosilci planiranja DO in TOZD v IMP bomo vodile skupno in koordinirano politiko pri povezovanju, sporazumevanju in dogovarjanju s tistimi OZD, ki so pomembnejši dobavitelji reprodukcijskih materialov za več TOZD v IMP ali, ki so pomembnejši kupci oz. uporabniki naših proizvodov ali storitev. Pri tem bomo težile na tem, da se dogovori sklenejo na dolgoročni osnovi in da se kupoprodajni odnosi nadomestijo z dohodkovnimi vezmi. Na ravni SOZD bomo sklenili sam. sporazume tudi s poslovnimi bankami in drugimi finančnimi organizacijami in skupnostmi o skupnem poslovanju in o deležu bank pri razširjenju mater, osnove dela v IMP. "5.13. Naloge ljudske obrambe, varstva in družbene samozaščite Obrambne priprave, varnost in družbeno samozaščito bomo delavci izvajali kot sestavni del razvojne politike TOZD in delovnih skupnosti, na podlagi sprejetih planov ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, ki jih bomo sproti prilagajali spremenjenim razmeram v delovnih organizacijah in zahtevam upravnih organov. Pri tem bomo izhajali iz koncepta sistema družbenega planiranja v SR Sloveniji, ki šteje planiranje ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot četrti vidik in organski sestavni del planiranja. 4. Razvoj sodalisitčnih samoupravnih družbenih ekonomskih odnosov 4.1. Delavci IMP si bomo prizadevali, da v okviru našega dela še naprej uveljavljamo, gradimo in širimo socialistične samoupravne odnose v celoti in na vsakem posameznem delovnem področju ali problemu. Borili se bomo predvsem za večjo demokratičnost pri oblikovanju in sprejemanju bistvenih razvojnih odločitev, za uveljavljanje in spoštovanje pluralizma samoupravnih interesov znotraj kolektiva in v družbi, za elastičnost in spoštovanje interesov drugih partnerjev v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter za dosledno uresničevanje in spoštovanje sprejetih dogovorov in sporazumov. 4.2. Še naprej bomo izpopolnjevali organizacijo in način dela samoupravnih organov: — Zbori delavcev v delovnih enotah, skupinah in TOZD morajo postati mesta oblikovanja in preverjanja pobud kakor tudi odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo OZD. — Delavski svet mora postati dejanski nosilec odločanja o vprašanjih poslovne in razvojne politike. Zato bo potrebno zagotoviti ustrezno izobraževanje, polno informiranost delavcev — članov delavskih svetov o vseh vprašanjih, o katerih odločajo in zlasti izbirati v delavske svete najsposobnejše delavce. — Posebno pozornost pri organiziranju bo treba posvetiti načinu dela in odločanja delavskega sveta SOZD in razviti ter izpopolniti mehanizme sporazumevanja in dogovarjanja tudi v delu teh organov (komisije in druga delovna telesa). — Samoupravna delavska kontrola mora postati v kolektivu IMP stalna oblika vpliva in kontrole delavcev nad celotnim poslovanjem in delom. Zato je nujno ne le izbirati v organe delavske kontrole sposobne delavce, temveč tudi razviti in opredeliti njihov način in mehanizem delovanja ter sistem obveščanja delavcev. 4.3. Delavci imajo po ustavi in zakonu o združenem delu neodtujljivo pravico odločanja o rezultatih in pogojih svojega živega in minulega dela. Izven kolektiva IMP delavci to pravico uresničujejo preko svojih delegatov v samoup. in družb, polit, institucijah. Razvijanje ter krepitev delegatskih odnosov je bistvenega pomena za uresničevanje ustavnih pravic delavcev, zato bomo temu posvetili največjo pozornost. Stališča delavcev IMP morajo postati sestavni del širših družbenih usmeritev, naši razvojni načrti sestavni del načrtov združenega dela v celoti. Delegatski sistem v okviru IMP mora zagotoviti prenašanje integracijskih in usklajevalnih inciativ, pa tudi stališč delavcev iz drugihpodročij združenega dela o posameznih razvojnih vprašanjih. Bistveno je, da preko delegatov zagotovimo kontrolo delavcev nad delom dohodka, ki gre iz TOZD v IMP za različne družbene potrebe. 4.4. Samoupravni sistem in organiziranost mora žago-toviti stalno kontrolo delavcev nad gibanjem dohodka v TOZD in med TOZD in DO znotraj IMP, s ciljem, da se prepreči privatno lastniško monopoliziranje 'dela dohodka preko neenakopravih odnosov med TOZD, da se prepreči nesmotrno trošenje sredstev na vseh področjih porabe — osebne, skupne in investicijske, da se prepreči prisvajanje učinkov ugodnejšega tržnega položaja in prelivanje dohodka, ki je rezultat izjemnih ugotnosti, v osebne dohodke, da se zagotovi širišim oz. skupnim interesom delavcev IMP prednost pred parcialnimi interesi ter da se prepreči delovanje, ki ruši povezanost kolektiva IMP. 4.5. Veliko pozornost bomo posvetili razvijanju in izboljševanju odnosa do dela v proizvodnji in režiji. Razvijati pa moramo tudi motiviranost za delo in občutek pripadnosti kolektivu. Dobre delavce bomo materialno in moralno stimulirali v večji meri kot doslej, nagrajevali bomo kvaliteto in inventivnost, racionalnost in odgovornost pri delu s sredstvi v družbeni lasti. Delo mora postati v celoti osrednja vrednota in merilo položaja delavca v IMP. 4.6. Dobra obveščenost delavcev je predpogoj za uspešno odločanje. Zato bomo v prihodnjem petletnem obdobju obveščanju in obveščenosti dali še večji poudarek kot doslej. Razvijali bomo normalni delegatski način obveščanja tako, da bo delavec dobil res kvalitetno, vsestransko, pravočasno in kratko informacijo. V ta namen bo potrebno delegate posebej usposabljati. Prizadevali si bomo, da bodo sestanki kratki, vendar vsebinsko polnejši, sklepi pa usmerjeni neposredno v akcijo. Izogibali se bomo sklicevanju sestankov zaradi formalnih in proceduralnih vprašanj in sestankov, ki služijo le obveščanju, ne pa tudi odločanju. Daleč večji poudarek moramo dati najrazličnejšim neformalnim oblikam obveščanja, predvsem osebnemu stiku in komunkaciji. Glasnik IMP bo tudi v prihodnje osrednji način pismenega obveščanja delavcev IMP. Osrednja naloga Glasnika IMP je krepiti povezanost delavcev IMP skozi vsestransko medsebojno obveščanje in služiti kot informacijski vir za odločanje na referendumih, na zborih delavcev in delavskem svetu. 4.7. Družbeno politične organizacije — sindikat, or-ganiz. zveze komunistov, organiz. ZSM — bodo okrepile svojo vlogo aktivnega usmerjevalca dogajanj v poslovnem sistemu IMP. Sodelovale bodo pri pripravi vseh bistvenih razvojnih vprašanj, zlasti pa skrbele za uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev. Še bolj kot do zdaj morajo postati »kvas« enotnosti in povezanosti delavcev združenih v TOZD, zavzemati neodivsna stališča od poslovodnih struktur, prevzemati tudi politično odgovornost za uresničevanje dogovorjenih skupnih in širših družbenih ciljev, prav tako pa jo zahtevati od vseh organov odločanja v TOZD, DO in SOZD, še zlasti poslovodnih. 5. Proizvodno programska usmerjenost Na osnovi razvojnih hotenj, na osnovi naših dosedanjih rezultatov in na osnovi prikazanih možnosti razvoja, lahko konkretno opredelimo področje našega delovanja (proizvodne in poslovne sisteme, podsisteme in elemente sistema). Poslovni sistem IMP opredelimo, zaradi družbene pomembnosti, ekonomske, tehnološke in organizacijske povezanosti, z naslednjimi tremi proizvodno-poslovno orientiranimi dejavnostmi (sistemi): — dejavnost montažne proizvodnje — dejavnost industrijske proizvodnje — dejavnost poslovno tehničnih storitev in s sistemom skupnih dejavnosti. Pri izgradnji sistemov bo potrebno v prihodnje še dosledneje izpeljevati specializacijo posameznih TOZD m osvajanje posameznih proizvodnih programov v globino. Tako bomo zaokroževali naše proizvodne sposobnosti za celovito tržno ponudbo na eni strani in se približali ekonomsko optimalni proizvodni kapaciteti kot pogoju za doseganje potrebne uspešnosti poslovanja. Optimalno izvedena in dopolnjena vodoravna in navpična in delitev dela širitev vsakega sistema (dejavnosti), podsistema (programa) in elementov sistema (proizvodne veje) daje možnost za oblikovanje reprodukcijske verige in izpostavljanje razčiščenih dohodkovnih odnosov. Teh ne bo moč uveljaviti samo znotraj poslovnega sistema IMP, pač pa bo potrebno pritegniti tudi druge zainteresirane OZD. 5.1. Sistem montažna proizvodnja Ta sistem obsega izvajanje, servisiranje in popravila zunanjih in notranjih instalacij v naslednjih vrstah investicijskih objektov: — infrastruktura ..».iti- industrija — poslovne zgradbe in trgovski objekti — turistični objekti *— zdravstveni objekti — objekti družbenega standarda (stanovanja, vrtci, šole ipd.) Obsega naslednje podsisteme — montažne branže, ki jih izvajajo in bodo izvajale TOZD, ki so naštete: 1. cevovodi — O V, MM 2. energetika — OV, MM, MK, EM 3. ogrevanje — OV, MM, MK, Blisk, EKO, MP 4. klima — MM, KM, MK, BLISK, EKO, MP 5. izolacije — Blisk 6. elektrika — EM, Blisk, EKO, DVG 7. dvigala — DVG 8. procesna industrija — OV, MM, ZST, EM, IP 5.2. Sistem industrijska proizvodnja Naš — v IMP organiziran — sistem industrijske proizvodnje pokriva en del družbenih potreb, ki spadajo v t. im. »investiticijsko opremo«. Glede na namen oziroma funkcijo, ki jo izvršujejo naši proizvodni in investicijski potrošnji, ga razdelimo na tri podsisteme, in sicer: — energetika — industrializacija — družbeni standard V sistem industrijske proivzodnje štejemo naslednje elemente sistema — proizvodne veje, ki jih izvajajo oz. bodo izvajale TOZD, ki so naštete: 1. elektroenergetski aparati in naprave — TEN, ISO 2. telekomunikacijeske naprave — TEN 3. regulacijski aparati in naprave — TEN, TRATA 4. črpalke—TRATA 5. armature — Blisk, HVA, ITAK 6. klimatski in prezračevalni elementi in naprave — KP, IP, TlO, MM, PAN 7. oprema in naprave za procesno industrijo — ITAK, EKO ZAST, TEN, SKIP 8. razna instalacijska oprema in naprave — TIO, EKO 9. naprave za vertikalni transport — DVG, PAN 10. oprema in naprave za pripravo in čiščenje Voda — EKO 11. stroji in naprave za gradbeništvo — SKIP 12. stroji in naprave za kmetijstvo — PAN, IPKO 13. odlitki iz sive, nodularne in barvaste metalurgije — LSNL, LBK, Blisk 14. izdelki iz armiranih poliestrov in umetnih smol — IPKO, ISO 15. oprema za cestna transportna sredstva — PAN 16. orodjarna — PAN, TRATA, LSNL 17. merilne naprave — PAN 5.2.1. Podsistem energetika V ta podsistem spadajo naslednji elementi sistema — proizvodne veje (oznake iz točke): I. elektroenergetski aparati in naprave 3. regulacijski aparati in naprave 4. črpalke 5. armature 6. klimatski in prezračevalni elementi in naprave 7. oprema in naprave za procesno industrijo 10. oprema in naprave za pripravo in čiščenje voda 5.2.2. Podsistem industrializacija V ta podsistem spadajo naslednji elementi sistema — proizvodne veje (oznake iz točke); , II. stroji in naprave za gradbeništvo k 12. stroji in naprave za kmetijstvo 13. odlitki iz sive in barvaste metalurgije 15. oprema za (cestna) transportna sredstva 16. orodjarna 5.2.3. Podsistem družbeni standard V ta podsistem spadajo naslednji elementi sistema — proizvodne veje (oznaka iz točke): 3. telekomunikacijske naprave 8. razna instalacijska oprema in naprave 9. naprave za vertikalni transport 17. merilne naprave 5.3. Sistem poslovno tehnične storitve Ta sistem bo pokrival predvsem tiste potrebe poslovnega sistema IMP, ki jih lahko pokrivamo na osnovi razvoja proizvodnih vej iz prejšnjih dveh sistemov (montaža, industrija). Preko sistema poslovno tehničnih storitev bomo realizirali višje stopnje vodoravne in navpične povezanosti pri operativnem izvajanju naslednjih dolgoročnejših povezovalnih elementov: — učinkovita uporaba finančnih virov — izravnava konjunkturnih nihanj — učinkovita organiziranost tržne servisne in ostalih prometnih funkcij Obsega naslednje podsisteme — intelektualne storitve, ki jih izvajajo in bodo izvajale TOZD oz. delovne skupnosti: L bančne storitve — IBI — Interna banka 2. projektiranje — PB, IB, DS — PROMONT, EM, DVG, MP 3. inženiring — INŽ, IB, ZST 4. zunanja trgovina — INŽ, ZST 5. Consulting —' INŽ, IB. 6. Planirani rezultati in pogoji poslovanja IMP 6. 1. obsega del in nalog za DS SOZD in DS interne banke IMP za srednjeročno obdobje 1981—85 INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN Program dela in delovnih nalog je določen z ZZD in internimi splošnimi akti IMP. Obseg zaposlitve se predvidoma ne bo spremenil in ostane na ravni izleta 1980 in sicer: 1. Generalni direktor SOZD 1 2. Namestnik generalnega direktorja SOZD 1 3. Svetnik 3 4. Vodja pisarne 1 5. Tajnica • 2 6. Šofer OA 2 PROGRAMSKO ORGANIZACIJSKA SLUŽBA (POS) L NALOGE 1. Programsko področje L 1. Metodologija planiranja in anliziranja poslovnih aktivnosti. Razvoj naj bi potekal v naslednjih smereh: —- razvoj znanstvenih in metodoloških osnov za planiranje dolgoročne poslovne strategije in proizvodnih usmeritev — usklajevanje metodologije srednjeročnega in letnega planiranja in usklajevanje s potrebami analize, — racionalizacija informacijskega sistema za potrebe planiranja in analiz ter pospešitev pretoka ustreznih informacij, — razvoj kompleksnih ekonometričnih metod in simulacijskih modelov za prognoziranje analizo in predvsem kreiranje poslovnih odločitev, — instruktaža in strokovna pomoč pri metodoloških vprašanjih delavcem v TOZD in strokovnim skužbam, odgovornim za planiranje v TOZD in DO. 1. 2. Plani in analize 1. 2. 1. Dolgoročni plani in razvojni programi — organizacijsko in iniciativno delo pri formiranju in koordiniranju delovnih skupin strokovnjakov za probleme dolgoročne usmeritve IMP in osvajanja novih programov, — ekonomsko strokovno delo pri strateškem programiranju (ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov in strokovnjakov iz DO in TOZD) za potrebe poslovnega sistema. Približno 60% dela pri tem odpade na POS. — strokovno delo pri kreiranju razvojne politike IMP v razmerju do svetovnih in domačih gospodarskih in družbenih gibanj. L 2. 2 Srednjeročni plani in analize — analiza razvoja v preteklem srednjeročnem obdobju (le majhen del odpade na POS ■— pribl. — 10%) — analize, ki sodijo v okvir analize razvojnih možnosti (v celoti POS), — temelji plana (smernice in elementi) za SOZD (10%) — samoupravni sporazum o temeljih plana za SOZD IMP (80%), — osnutki planov, usklajevanje in koordiniranje samoupravne aktivnosti, — analiza uresničevanja srednjeročnega plana za SOZD (70 % v POS), — planiranje in analize za potrebe delovnih skupnosti SOZD. 1. 2. 3. Kratkoročni plani in analize: — smernice za letni plan (80 % v POS), — letni plan (20 % POS), -— mesečna analiza (v celoti POS), — kvartalne analize (65 %), — letna analiza (65 %). 1. 3. Družbenoekonomski odnosi v poslovnem sistemu: — koncipiranje novih družbenih ekonomskih odnosov v skladu z interesi delovcev IMP in družbenimi usmeritvami, — koordinacija poslovnih odnosov med OD v SOZD IMP. L 4. Investicijski programi: — izdelava tržne analize, — izdelava elaborata ekonomske upravičenosti in ekonomsko finančne učinkovitosti. 1. 5. Sodelovanje v zunanjih institucijah, ki so odgovorne za pripravo in koordinacijo dela pri planiranju in ki vplivajo na družbene pogoje dela in gospodarjenja. 4 2. Organizacijsko področje 2. 1. Področje poslovnega sistema: — izdelava modela organizacije poslovnega sistema IMP, — izdelava organizacijskih predpisov po posameznih poslovnih funkcijah, — organizacija in izvedba računalniškega krmiljenja proizvodnje in montaže (s pomočjo nove računalniške opreme), izdelava oz. posodobitev projekta obračuna OD, izdelava ostalih projektov, — pristop k posodobitvi poslovanja na področju strokovno administrativnih del, — spremljanje in ažuriranje izdelanih projektov organizacijskih predpisov, svetovanje in pomoč pri uvajanjih ter spremljanje nivoja organizacije po posameznih funkci jah kot pogoja uspešnosti poslovanja. 2. 2. Področje dokumentaristike. — dopolnjevanje sistema šifracije poslovnega sistema IMP, — postopno uvajanje enotne poslovne dokumentacije za celoten SOZD po posameznih funkcijah. 1L POGOJI DELA 1. Kadri Obsega zaposlenosti ne bomo povečevali do leta 1982 ali 1983, ko bomo predvidoma na novo zaposlili delavca z zahtevanim obsegom znanj, ki jih daje akademska stopnja, za delo na kompleksnejših nalogah raziskovalnega značaja z ekonomskega in poslovno organizacijskega področja. S širitvijo elektronske obdelave podatkov bomo sprostili določene notranje rezerve tudi na račun zmanjšanja obsega rutinskih opravil. 2. Organiziranje V perspektivi bo zradi uspešnejšega izvajanja dveh različnih funkcij potrebno razmisliti o ločenem organi-zranju programske in organizacijske službe. 3. Izobraževanje Treba bo omogočiti delavcem nadaljne usposabljanje ob delu in pridobivanje potrebnih znanj in to skozi institucionalne in neformalne oblike izobraževanja in usposabljanja. Povišanje nivoja znanja je pogoj za uspešno izpolnitev postavljenih nalog. 4. Materialna sredstva POS bo potreboval še en dodaten prostor za delo. SPLOŠNA KADROVSKA SLUŽBA Dela in naloge na kadrovskem področju neposredno opravlja le ena delavka — samostojni referent za kadre. S tega področja se bodo opravljale sledeče naloge: — vodenje matične evidence in odpiranje matičnih številk zaposlenih za vse TOZD in DS IMP ter evidenca učencev v gospodarstvu, — sklepanje pogodb in vodenje evidence delavcev, ki se izobražujejo ob delu in štipendistov za DS SOZD, interno banko in DO IZIP, — kadrovanje za službe DS SOZD ter vsa administrativna opravila v zvezi s kadrovanjem in kadrovsko evidenoco za DS SOZD, interno banko in DO IZIP, — koordinacija in posredovanje objav prostih del in nalog v javnih občilih za potrebe TOZD na ljubljanskem področju, — sodelovanje s kadrovskimi službami ter občasno posredovanje informacij in prijav za prosta dela in naloge v TOZD oz. DO v Ljubljani, — posredovanje raznih informacij ozaposlitvi delavcev zunanjim institucijam, — odpiranje deviznih računov za delavce, ki delajo v inozemstvu, — sestavljanje zbirnih mesečnih poročil o gibanju delovne sile v vseh TOZD in DS za SOZD v celoti. Dela in naldge s področja splošnih zadev: Vložišče — dvig pošte na PTT, dnevna evidenca prevzete in odpremljene pošte, vodenje dnevnika prispele pošte, vodenje dostavnih knjig in dostava pošte v službe in oddelke DS SOZD. Frankiranje in odprema pošte na PTT. Ostala razna kurirska opravila za potrebe DS SOZD in interno banko (SDK, banka, itd.). Ekonoma!— nabavlja in izdaja pisarniški material za vse TOZD in DS v Ljubljani, delno tudi za ostale TOZD. Nabavlja in izdaja drobni inventar ter vodi evidenco osebne zadolžitve za delavce v DS SOZD, interni banki, DS IZIP in TOZD Inženiring. Osnovna sredstva — evidenca in vzdrževanje osnovnih sredstev za DS SOZD, interno banko, DS DO IZIP, TOZD PB, TOZD Inženiring in delno TOZD Zastopstvo. Arhiv— arhiviranje dokumentacije za DS SOZD, In-treno banko, DS Emond, TOZD EM, DS IZIP, TOZD Inženiring in Zastopstva. Kopimica — razmnoževanje in fotokopiranje za DS SOZD, interno banko in v pretežni večini za vse TOZD v Ljubljani. Občasno tudi za nekatere zunanje TOZD. Sploaio — vzdrževanje poslovne stavbe na Titovi 37, oskrba bifeja in razdeljevanje malice za vse delavce v poslovni stavbi, posredovanje telefonskih zvez (tel. centrala), opravljanje nalog v zvezi z delom organov upravljanja v DS SOZD ter vodenje tozadevnih zapiskov in evidence. Da bi bilo vzdrževanje poslovne stavbe na Titovi 37 enotno urejeno, sodelavci, ki delajo na vzdrževanju (čistilke, vratarji...) in so bili v delovnem razmerju v posameznih DS in TOZD na Titovi 37 od 1.4. 1980 dalje združeni v posebno obračunsko enoto za vzdrževanje poslovne stavbe v sklopu kadrovske službe DS SOZD. Stroški službe vzdrževanja se delijo izključno na uporabnike prostorov. Za opravljanje navedenih nalog je predvidena sledeča povprečna kadrovska zasedba: L Vodja SKS 2. Tajnica 3. Sam. ref. za kadre 4. Administr. ref. v vložišču 5. Kurir— šofer 6. Administrator v vložišču 7. Telefonist 8. Kopirec 9. Arhivar 10. Ekonom pisarniškega materiala 11. Vodja bifeja 12. Servirka 13. Sam. ref. počitniških domov služba vzdrževanja: 1. Skrbnik osnovnih sredstev 2. Vzdrževalec — hišnik 3. Vratar — čuvaj 4. Snažilka 1 1 1 1 3 1 2 1 1 _1 1 1 1 Počitniški domovi 1. Naloge v zvezi s poslovanjem: — vzdrževanje počitniških domov, — organizacija oddiha zaposlenih delavcev in njihovih družin na podlagi razpoložljivih kapacitet in prijav delavcev, — dogovarjanje in sklepanje pogodb za dodatne kapacitete z drugimi gostinskimi organizacijami, — likvidacija prejetih faktur in nakazila, — dela v zvezi z razporejanjem koristnikov v domove in vodenje evidence o zasedenosti oziroma prostih kapacitetah, — izstavljanje faktur in obračunavanje uslug koristnikom počitniških domov. Obseg dela in število zaposlenih bo odvisen od vsakoletnih nalog oziroma planiranih kapacitet. S prevzemom doma na Vojskem se bo obseg dela povečal, ravno tako število zaposlenih. V kolikor ne bo z domom upravljal TOZD TIO Idrija. Poleg že zaposlenih v počitniških domovih se naj bi v zvezi s prevzemom doma na Vojskem povečalo število maksimalno za dve osebi. ODDELEK ZA INFORMIRANJE Plan oddelka za srednjeročno obdobje 1981—85 L Delo oddelka opredeljuje 59. člen Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP. Oddelek je dosiej opravljal naslednja dem iz sporazuma-— skrbel za redno inizčrpnoinformiranje delavčevo delu samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij o temeljnih in delovnih organizacijah, — nudil strokovno pomoč pri organiziranju informacijskih sistemov in sredstev obveščanja v delovnih in temeljnih organizacijah, — tehnične storitve in urejanje internega glasila IMP Glasnik. 2. Le delno smo opravljali naslednje naloge: — zbirali informacije o delu organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in poslovanju SOZD, DO in TOZD, — skrbeli za stike z javnostjo in drugimi sredstvi obveščanja, — pripravljali materiale za izvedbo referendumov in drugih oblik osebnega izjavljanja. 3. Glede na stališča temeljnih organizacij in celoten koncept razvoja sistema informiranja v SOZD IMP planiramo letno 12 rednih številk IMP Glasnika na 16 straneh (B-4 formata), izredneštevilkepapoprečno4 letno. Po potrebi bomo pomagali delovnim organizacijam pri izdajanju biltenov. V oddelku smo zaposleni trije delavci: vodja, novinar in administrator. 4. Na osnovi določil 59. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP planiramo v srednjeročnem obdobju 1981—85 zaposliti še organizatorja obveščanja. Njegov delokrog bodo naloge, navedene v drugi točki, s poudarkom na stikih z javnostjo in drugimi sredstvi obveščanja. S tem bo delo v oddelku enakomerno razdeljeno in določila 59. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP v celoti uresničena. PRAVNA SLUŽBA 1. Obseg pravnega zastopanja in samoupravne normativne dejavnosti določa 58. člen SaS o združitvi v SOZD IMP. Glede na to, da je SaS o združitvi v SOZD IMP najvišji sam. splošni akt sestavljene organizacije, ne moremo mimo ugotovitve, da se vse določbe osnov plana IMP 1981-85 (npr. t. 4 alineja 4) ne skladajo z njim, dispozicija SaS o temeljih plana (npr. čl. 6) pa je glede tega bliže našemu najvišjemu sam. splošnemu aktu kot osnovam plana. 2. Obseg dela, navedenpod L, predstavlja torej okvir, v katerem se bo odvijala dejavnost pravne s lužbe SOZD v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981-85 s tem, da danes za dobrih pet let naprej lahko predvidimo le približne kvalitativne in kvantitativne opredelitve, ki so: 2. 1. zastopanje SOZD IMP pred sodišči splošne pristojnosti, sodišči združenega dela in drugimi samoupravnimi sodišči, upravnimi in drugimi organi bomo še naprej kvalitetno (strokovno) razvijali zlasti s specializacijo dela v pravni službi; 2. 2. za zastopanje DO in TOZD po posebnem pooblastilu pred organi, navedenimi zgoraj, velja isto, kot je navedeno pod 2.1. s tem, da bo v celoti uveljavljeno načelo, da pravna služba praviloma zastopa vse DO in TOZD v vseh zadevah (načela razmejitve dela DO in SOZD gl. št. 3) in da bomo organizacijsko in dejansko izpelj al i vse potrebne povezave v zvezi z zastopanjem na relaciji TOZD — DO — SOZD. 2. 3. Pravna pomoč TOZD, DS, DO in SOZD pri sklepanju in izvajanju pogodb ter uveljavljanju drugih civilno pravnih pravic: — vseh primerih, ki so zvezani z glavnimi in stranskimi dejavnostmi SOZD IMP (ne glede na to, kdo je v IMP subjekt sklepanja, izvajanja oz. uveljavljanja), v vseh primerih, kjer nastopata DS SOZD in IB ter v vseh primerih, kjer medsebojno ali skupno navzven nastopata najmanj dve DO oz. najmanj dve TOZD iz različnih DO; — v sodelovanju z ustreznimi službami DO, ko je subjekt posamezna DO, DS ali TOZD, posebno v zahtevnejših zadevah; 2. 4. organizacija in dejanska izvedba »najkrajših« poti za še ažumejšo izpeljavo registracije in njenih posameznih elementov (TOZD, DS, DO, SOZD): 2. 5. strokovno sodelovanje pri izdelavi sam. spl. aktov in svetovanje v zvezi z uresničevanjem pravic delavcev: — stalno zasledovanje ustrezn., predlaganje osnutkov sprememb in dopolnitev ter ev. novih sam. spl. aktov, ko gre za akte — na ravni SOZD, DS SOZD in Ib — ki presegajo okvir posamezne DO — ki so skupni vsem ali nekaterim DO oz. TOZD (vzorčni primeri) — zavzemanje enotnih stališč in mnenj, ki se tičejo celotnega IMP ali nekaterih DO (TOZD) v zvezi z odprtimi ali spornimi vprašanji na pravno-samoupravnem področju — hranjenje sam. spl. aktov oz. njihova evidenca za vse TOZD, DS DO in SOZD — enotna ureditev vseh v SOZD IMP skupnih zadev na pravno-samoupravnem področju — organizacija uresničevanja pravic delavcev oz. vzpostavitev nekaterih oblik pravne pomoči 2. 6. organizirano proučevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (zlasti SIS), h katerim pristopajo SOZD, vse ali nekatere TOZD (gre zlasti za SaS, ki jih dobimo v sprejem izven IMP-ja), saj bi, preden so o njih odloča, obvezno morala zavzeti enotno stališče pravna služba SOZD v sodelovanju z drugimi službami; 2. 7. predlaganje izhodišč za samoupravno organiziranost: — obvezno sodelovanje pri vsaki statusni spremembi — sodelovanje (zlasti strokovno) pri volitvah delegatov v organe upravljanja, druge organe in v skupščine DPS in SIS — dograjevanje sistema samoupravnega odločanja (v zvezi z delovanjem organov upravljanja in drugih organov, sprejemanjem sam. spl. aktov in delegatskim sistemom). 3. Razmejitev pristojnosti med pravno službo SOZD in ustreznimi službami v DO naj temelji na naslednji dolgoročni usmeritvi: 3.1. nadalj nja kadrovska i n strokovna krepitev p ravne službe SOZD IMP, ki naj ima dejansko možnost opravljanja vseh skupnih zadev, navedenih pod 1. in 2; 3. 2. v nobeni DO naj se ne oblikuje pravna služba, pač pa naj se ta dejavnost opravlja v okviru kadrovsko-splošne službe z zasedbo enega ali največ dveh kvalitetnih strokovnjakov s pravnega področja, ki s stalnim sodelovanjem s pravno službo SOZD s pridom prenašata njene storitve v to DO ter samostojno izpeljujeta vse posebnosti te DO oz. vanjo združenih TOZD ob tekočem urejanju samoupravnih in poslovnih razmerij te DO; 3. 3. na področju zastopanja: — DO Livar, IKO, Klimat (oz. DO po njegovi event. reorganizaciji), Klima, IZIP s TOZD in DS v njihovi sestavi v vseh primerih zastopa pravna služba SOZD — DO Promont, Emond, PMI Maribor praviloma zastopa pravna služba SOZD; izjeme od »praviloma« pomenijo zlasti: — enostavnost sporne zadeve (po vsebini, temelju, višini, postopku, predvidenem kratkem času rešitve), — oddaljenost sodišča v SR Sloveniji iz Ljubljane, povezane s prejšnjo alinejo (velja predvsem za DO PMI Maribor) ; -* izredna zasedenost pravne službe SOZD z delom, kar se ugbtbvlja ob vsakem primeru posebej z aotično DO 4. Čeprav s pravno-samoupravnim področjem ni najbolj povezana, pa dajemo v razmislek povezavo na ravni SOZD preko ustreznega delavca na področju kadrovske politike in izobraževanja. 5. Če želimo, da se bo pravno-samoupravna dejavnost opravljala tako, kot je navedeno pod 1 in razčlenjeno pod 2, je nujno, da se pravna služba SOZD kadrovsko okrepi. Glede na sedanjo velikost SOZD IMP in ogromne zahteve, ki obstajajo na tem področju, je sedanja zasedba številčno šibka, Še posebej, če upoštevamo, da zahteva uresničevanje samoupravljanja nove in boljše pogoje, da je samo na ravni SOZD vrsta organov in da se izključno s problematiko samoupravljanja ne ukvarja niti en sam delavec. Glede na današnjo zasedbo pravne službe SOZD, v kateri so po en vodilni pravnik I, vodilni pravnik II, samostojni pravnik I in tajnica, bi za uspešno izvrševanje navedenih nalog s p ravno-samoupravnega področja njena zasedba ob koncu SRP obdobja 1981-1985 morala izgledati takole: pomočnik vodilni pravnik I vodilni pravnik II samostojni pravnik I samostojni pravnik II tajnica pri čemer bi morali samostojnega pravnika II zaposliti v 1.1981, samostojnega pravnika I pa v 1.1983. En vodilni pravnik I naj bi pokrival čisto pravno, drugi pa čisto samoupravno področje. 6. Povečanje službe, razen še enega manjšega prostora (sobe) in ustreznih delovnih sredstev in pogojev, ne bi zahtevalo nobenih dodatnih sredstev. SLUŽBA ELEKTRONSKE OBDELAVE PODATKOV V naslednjem srednjeročnem obdobju je predviden nakup nove računalniške opreme za katero bo potrebno združiti približno 50.000.000 do 100.000.000 din. Za izdelavo in vzdrževanje softvvarea, ter za potrebe operativnega dela bo SEOP potrebovala približno 40 do 50 ljudi in približno 600 kv. m površine delovnih prostorov. SEOP bo nudila podporo upravljalnemu informacijskemu sistemu. Osnova bo vodenje proizvodnega procesa in spremljanje njegovih stroškov. Hardvvarske kapacitete pa bo odstopala projektivnim birojem in razvojnim oddelkom za tehnične izračune in simulacije. To so pogoj grobe ocenitve, ki so namenjene za izdelavo srednjeročnega plana, dejanske potrebe za SEOP pa bo pokazal razvojni program računalništva v SOZD IMP do leta 1990, zato dejanske potrebe lahko odstopajo od predpostavljenih. SLUŽBA GRADBENIH INVESTICIJ Obseg del in nalog za srednjeročno obdobje 1981-85 bo določen v skladu s srednjeročnim planom gradbenih investicij. INTERNA BANKA 1. Obseg del in nalog 1. 1. Področje gotovinskega plačilnega prometa — vodenje blagajniških dnevnikov, blagajniških prejemkov in izdatkov — skrb za odobritev blagajniškega maksimuma s strani DS TOZD oziroma DS — odgovorno blagajniško poslovanje v okviru blagajniškega maksimuma — dviganje potrebnih dinarskih sredstev z žiro računa pri SDK — Gotovinska izplačila oziroma plačilo po položnicah po nalogu finančnih služb podpisnice pogodbe v skladu s finančnimi predpisi in samoupravnimi sporazumi — redno odvajanje gotovinskega inkasa na žiro račun pri SDK — sprejemanje gotovinskih čekov in skrb za njihovo pravočasno vnovčen je v zvezi z administrativno tehničnimi opravili — administrativno tehnična opravila v zvezi dviga osebnih dohodkov pri SDK, izročitev nalogov za prenose denarja na račune hranilnih knjižic oziroma tekočih računov upravičencev do osebnega dohodka, izročitev nalogov za plačilo prispevkov in davkov iz osebnega dohodka in na osebne dohodke, izročitev pologov za odtegljaje (Administrativne in sodne prepovedi ter ostali odtegljaji), dvig dinarskih sredstev, ki se izplačujejo v gotovini in posredovanje te gotovine odgovornim osebam podpisnic pogodbe, ki so jih te pooblastile za individualno razdelitev — skrb za zavarovanje dinarskih sredstev v blagajni in pri prenosu med blagajno in SDK — koncem vsakega leta opravi popis denarnih sredstev. 1. 2. Za področje brezgotovinskega plačilnega prometa — psre jemanje nalogov brezgotovinskega plačilnega prometa, izstavljenih v računovodstvih podpisnic pogodbe — pravočasno oddajanje nalogov brezgotovinskega plačilnega prometa SDK (v okviru razpoložljivih sredstev) < — prevzemanje dnevnih izpiskov o prometu in stanju na računih dinarskih sredstev pri SDK, kontrola priložene dokumentacije in opravljanje reklamacij pri SDK — dnevno ažurno oddajanje prejetih, kontroliranih in eventualno reklamiranih dnevnih izpiskov računovodstvom podpisnic pogodbe glede na organiziranost računovodske funkcije — administrativno tehnična opravila v zvezi odpiranja akreditivov, izdaja cirkulamih kreditnih pisem, izdaja kritih čekov in drugih instrumentov dinarskega plačilnega prometa — sprejemanje kritih in nekritih bariranih čekov ter skrb za njihovo pravočasno vnovčevanje — sprejemanje obvestil o odprtju prejetih akreditivov in evidenca o njihovem črpanju — vnovčevanje prejetih akreditivov na osnovi prejete dokumentacije v skladu z vrsto in pogoji akreditiva — zapiranje akreditivov v skladu z vrsto in pogoji akreditiva — skrb za ustrezno plasiranje začasno prostih dinarskih sredstev ob soglasju podpisnice pogodbe. —• skrbi za izterjavo skupnega prihodka, realiziranega preko TOZD Inženiring ob sodelovanju vodje objekta kompleksnih gradenj 1. 3. Področje menic in vrednostnih papirjev -— prevzema menice in sestavlja prevzemne zapisnike za prejete menice, nanašajoče se na zavarovanje plačil med uporabniki družbenih sredstev — prevzema menice in sestavlja prevzemne zapisnike za prejete menice, nanašajoče se na zavarovanje plačil po odobrenih blagovnih kreditih — hrani prevzete menice po rokih zapadlosti — prevzema obveznice in druge vrednostne papirje ter sestavlja zapisnike o prevzetih obveznicah in drugih vrednostnih papirjih — hrani prejete obveznice in druge vrednostne papirje po vrstah vrednostnih papirjev (izdajatelj obveznic, namen in leto izdaje) — vodi evidenco menic po zapadlostih — vodi evidenco obveznic in drugih vrednostnih papirjev po zapadlostih — opravlja vsa administrativno tehnična opravila v zvezi pravočasnega vnovčevanja menic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev ob njihovi zapadlosti — opravlja vsa administrativno tehnična opravila v zvezi eskontiranja prejetih menic za blagovne kredite — mesečno usklajuje stanje prejetih menic z glavnimi kmjigami podpisnic pogodbe — koncem vsakega koledarskega leta opravi popis menic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev in rezultate popisa pošlje podpisnicam pogodbe —po nalogu podpisnic pogodbe indosira prejete menice na druge uporabnike družbenih sredstev — po nalogu podpisnic pogodbe eskontira prejete menice. 1. 4. Za področje odtegljajev — sprejamnje in evidenca administrativnih in sodnih prepovedi ter nalogov za ostale odtegljaje, pravočasno odtegovanje istih v okviru razpoložljivega in zakonsko dopustnega dela osebnega dohodka ter ažurno prenašanje sredstev v korist upravičencev — izdajanje potrdil o stanju administrativnih in sodnih prepovedi — obveščanje nalogodajalcev za administrativne in sodne prepovedi ter ostale odtegljaje o prenehanju delovnega razmerja pri podpisnicah te pogodbe — administrativno tehnična opravila v zvezi odtegovanja in prenašanja odtegnjenih denarnih sredstev. 1. 5 Področje evidence rezerv in posojil iz sredstev skupne porabe — vsa administrativno tehnična opravila pri vezavi sredstev skupne porabe pri temeljnih bankah (vloga in predložitev ostale dokumentacije) — skrb za pravočasno uveljavljanje pravic iz naslova vezave sredstev pri poslovnih bankah (priprava posojilnih pogodb) — skrb za pravočasno vnovčen je vezanih sredstev skupne porabe — vodenje analitične evidence vezanih sredstev — vsa administrativno tehnična opravila v vezi s črpanjem odobrenih kreditov članom kolektiva iz prostih denarnih sredstev skupne porabe oziroma iz odobrenih kreditov podpisnicam pogodbe s strani temeljnih bank na osnovi pogodb in druge dokumentacije v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma pravilnikom o dodeljevanju posojil iz sredstev skupne porabe za financiranje stanovanjske izgradnje — skrb za ažurno analitično evidenco posojil v črpanju skrb za pravočasno vstavljanje izčrpanih posojil v odplačevanje (amortizacijo) za obračun in izterjavo in-terkalarnih obresti ter redno odtegovanje oziroma izterjavo posojil v odplačevanju — skrb za ažurno analitično evidenco posojil v odplačevanju — dajanje podatkov podpisnicam sporazuma o pričakovanih prilivih dinarskih sredstev na račun sredstev skupne porabe v tekočem letu iz naslova članom kolektiva v odplačevanju in iz naslova sproščenih vezanih sredstev in to do 15. januarja vsakega leta — pismeno obveščanje podpisnic sporazuma, če je odplačevalec kredita v zamudi za več kot 2 meseca zaradi pravočasnega ukrepanja — priprava dokumentacije za uveljavitev izterjave posojil preko sodišča. 1. 6 Računovodstvo SOZD, počitniških domov in interne banke — vodenje glavne knjige interne banke po kontnem planu za poslovne banke — vodenje glavne knjige DS interne banke — vodenje glavne knjige DS SOZD in počitniških domov z ločenim obračunom za počitniške domove — izdelava periodičnih in zaključnih računov za DS SOZD, počitniških domov, DS interne banke in Interne banke — izdelava zbirne in konsolidarne bilance SOZD IMP — izdelava enotnih analitičnih kontnih planov za TOZD, DO, DS IMP — vodenje evidence orodja, drobnega inventarja, osnovnih sredstev za DS SOZD, Počitniški domovi, DS IB in DO IZIP. Na osnovi posebnega dogovora pa opravljajo v DS IZIP za DS SOZD in DS Interne banke ter počitniške domove: — obračun osebnih dohodkov — vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev — likvidaturo došlih faktur — izstavljanje faktur za prefakturirane stroške — strojno knjiženje vseh glavnih knjig. 1. 7 Splošno — skupaj z razvojno organizacijsko službo SOZD oziroma skupaj s plansko analitsko službo DO pripravlja predloge za financiranje razvojnih planov in programov tekoče aktivnosti posameznih članic tako glede združevanja dela in sredstev kakor tudi o najemanju kreditov — pripravlja sklepanje samoupravnih sporazumov in pogodb o združevanju dela in sredstev — za dosego skupnega dohodka — za medsebojno kreditiranje — za ohranitev tekoče likvidnosti — za sanacije TOZD — za financiranje določenih potreb združenega dela brez obveznega vračila — za uresničevanje drugih skupnih interesov — finančno načrtuje združevanje in uporabo sredstev po sporazumih (n pogodbah ter organizira uresničitev teh načrtov — preskrbuje kredite od bančnih in drugih finančnih institucij za poslovne in neposlovne namene v svojem imenu in na račun članic, ter skrbi za pravilno črpanje in pravočasno odplačilo teh kreditov — organizira najemanje finančnih in blagovnih kreditov pri tujih organizacijah v imenu in na račun članic ter skrbi za izvajanje kreditnih pogodb — spremlja uspešnost izvršenih investicijskih naložb,' jo analizira glede na programske predpostavke in o tem poroča članicam —- vodi evidenco o medsebojnih finančnih in kreditnih obveznostih članic interne banke in drugimi udeleženci v združevanju dela in sredstev, za vlaganje v osnovna, trajna obratna sredstva, ter za kratkoročno financiranje tekočega poslovanja — preskrbuje članicam avale in garancije zaradi zavarovanja plačil po zakonu ter daje avale in garancije drugim uporabnikom družbenih sredstev v imenu in na račun članic — sprejema stvarne depozite (na a Visla sredstva) — daje kredite v okviru dejavnosti članic — daje prosta sredstva v depozit bančnim in drugim finančnim organizacijam — najema v svojem imenu in na svoj račun kratkoročne kredite za svojo likvidnost, sanacijske kredite in kredite, ki jih bančnim organizacijam dodeljuje Narodna banka Jugoslavije — sprejema stanje in cirkulacijo sredstev na žiro računih in na deviznih računih članic — nadzoruje boniteto poslovnih partnerjev glede plačilne sposobnosti in poslovne solidnosti — spremlja investicijsko sposobnost članic — spremlja in analizira finančno poslovanje članic in racionalnost njihovega gospodarjenja z denarnimi sredstvi — nudi članicam strokovno pomoč pri oblikovanju ukrepov za boljše gospodarjenje z denarnimi sredstvi — uveljavlja in razvija enotno metodologijo finančnega planiranja in nudi članicam strokovno pomoč pri tem planiranju. 1. 8 Devizni oddelek a) na področju blagovnega izvoza: — vodenje evidence potrjenih zaključkov —■ vodenje kontrolnika blagovnega izvoza — uveljavljanje povračil dajatev na devizni priliv (izvozne premije) — prenašanje deviznih sredstev iz računa primarnega priliva na devizne račune TOZD (eksterni ali interni računi) oziroma na devizne račune zaključkov investicijskih del v tujini — prodaja deviznih sredstev — nakazovanje deviznih sredstev za posredniško provizijo — uveljavljanje deviznih pravic — sestava in pošiljanje ustreznih poročil Narodni banki, SISEOT, RKEOT in za potrebe SOZD, DO in TOZD — Sestava in pošiljanje vlog Narodni banki za podaljšanje priliva deviz in predložitve obračunskih listov kakor tudi odpisa terjatev b) na področju blagovnega uvoza — predaja nalogov poslovni banki za odkup deviz in nalogov za odpiranje akreditivov v deviznih sredstvih — vodenje evidence in nakazovanje bančnih provizij in tečajnih razlik, nastalih pri odkupu deviz c) ostalo — izplačilo akontacij in razlik po obračunih potnih stroškov in dnevnic v ustrezni valuti — vodenje blagajne valut — vodenje evidence o ostvarjenih. porabljenih deviznih pravicah in njihovo stanje za vse TOZD in SOZD kot celoto z ustreznim poročanjem — sodelovanje pri načrtovanju ostvarjanja, porabe in prenosa deviznih pravic — sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov o združevanju deviznih pravic. 6.2. plan temeljnih raziskovalnih nalog po področjih dela v IMP za obdobje 1981—1985 z oceno potrebnega časa in s planom raziskovalnih kapacitet I. PLAN TEMEUNIH RAZISKOVALNIH NALOG PO PODROČJIH DELA V IMP ZA OBDOBJE 1981 DO 1985 Z OCENO POTREBNEGA ČASA0 DO IZIP (Inženiring, Zastopstva, Izobraževanje, Projektivni biro) Ure 12. Klasifikacija umetnih mas za uporabo v tehničnih napravah v stavbah 1 200 13. Primerjava uporabnosti različnih materialov pri gradnji akumulatorjev, rezervoarjev, tlačnih posod in menjalnikov 1 800 14. Raziskava možnosti uporabe različnih polnil za akumuliranje energije 2 200 1. Analiza obstoječih postopkov priprave investicijske in tehnične dokumentacije ter spremljajočih aktov 2. Vloga inženiring služb v SOZD, obveznosti do DO in TOZD ter dohodkovne povezave 3. Ovrednotenje dela za izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije 4. Poenotenje obsega in oblike projektiranja v posameznih fazah priprave investi-cijsko-tehnične dokumentacije 5. Analiza projektnih del primarnih za računalniško obdelavo v procesu investicijske izgradnje 6. Metodologija komercialno tehnične dokumentacije ter priprava osnov za poenoteno računalniško obdelavo 7. Razširitev obstoječih računalniških programov vseh vrst menjalnikov z uvedbo kriterijev minimalne porabe energije 850 630 1 200 1 500 900 Z 300 2 400 DO IKO (Trata, ITAK, SKIP) 1. Sistem tesnenja INHNE, BLOK IN NORMA centrifugalnih črpalk ogrevalnih naprav, primernih za domačo proizvodnjo kot zamenjavo uvoženih tesnil 2. Raziskava vpliva proizvodnje, montaže, vgradnje in eksploatacije na šumnost in vibracije pri črpalkah tehničnih naprav v stavbah 3. Ugotavljanje hidravličnih karakteristik in regulacijskih sposobnosti črpalk posebnih izvedb tehničnih naprav v stavbah 4. Analiza porabe energije črpalk v tehničnih napravah v stavbah ter možnosti zniževanja porabe z modifikacijo sistemov ter uporabo mikroprocesorjev 5. Primerjava normativov ugotavljanja karakteristik menjalnikov ter njihov izbor za testirno progo 6. Priprava matematičnih pripomočkov za optimalen izbor menjalnikov v energetskih napravah stavb na osnovi različnih predpostavljenih kriterijev iz programa proizvodnje ITAK Sistematizacija menjalnikov po teh-nično-proizvodnih, oblikovnih, funkcijskih, fizikalno-kemičnih in energetsko optimalnih kriterijih Razporerijjev menjalnikov v odvisnosti od porabe materiala in časa ter trajnosti na enoto zmogljivosti odvisno od vstopnih in izstopnih parametrov menjalnih medijev Raziskava možnosti dopolnitve obstoječih regulatorjev z mikroprocesorji zaradi zniževanja porabe energije v ogrevalnih napravah stavb Odvisnost časovnih konstant regulacijskih naprav od energetske karakteristike stanovanjskih in poslovnih objektov Analiza primernosti in zamenljivosti elektronskih in pnevmatskih regulacijskih sistemov v odvisnosti od velikosti in razsežnosti ter zahtevnosti gradbenih objektov 7. 10. 11. 9 780 2 500 3 100 2 800 2 000 1 200 2 600 1 400 2 200 3 200 1 400 1 800 29 400 DO LIVAR j(LSNL, H V A, LBK) 1. Umetne smole pri izdelavi prostorsko zahtevno oblikovanih jeder in kalupov za proizvodnjo odlitkov regulacijskih elementov in črpalk 1 400 2. Priprava standardov hladnovodnih arma- tur z mehkimi naležnimi tesnilnimi površinami 2 000 3. Analiza zamenljivosti klasičnih armatur 'š krogličnimi in loputastimi zapornimi elementi 1400 4. Raziskava možnosti uporabe medprirob-ničnih armatur v tehničnih napravah stavb 1400 5. Ekonomska primerjava uporabnosti različnih armatur v tehničnih napravah stavb 1 600 6. Varjene armature ter njene tehnične in ekonomske meje uporabe 1 800 7. Klasifikacija uporabnosti vseh vrst litih in varjenih armatur, njihovih vzdržljivosti in cen 1 800 11 400 DO KLIMA (IP, MP) 1. Klasifikacija različnih delovnih postopkov z ozirom na onasnaževanje okolja ter izbor opreme za njeno preprečevanje 2 000 2. Interni pnevmatski transport brez izgube toplotne energije 1 800 3. Eksplozijska zaščita naprav za obdelavo in transport zraka pri tehničnih napravah stavb 1 200 4. Obstojnost visokotemperatumih menjalnikov za izkoriščanje odpadne toplote 1 800 5. Izkoriščanje odpadne toplote pri napravah za zgorevanje plinastih goriv 2 800 6. Analiza možnosti uporabe ter varnosti naprav za popolno izkoriščanje toplote plinskih gorilnikov v napravah za obdelavo zraka klimatskih naprav 2 200 7. Ventilatorji z vrtljivimi lopaticami ter prihranki energije v tehničnih napravah stavb 1 800 8. Študija elementov in naprav sistemov ogrevanja in prezračevanja industrijskih objektov i 400 9. Možnost domače proizvodnje naprav za industrijske peči tehnoloških procesov 1 400 10. Konstrukcijske in hidravlične karakte-—- ristike ventilatorjev pri višjih temperaturah z upoštevanjem kemičnih lastnosti obdelovanih medijev j 800 18 200 DO KLIMAT (KP, Tl O, PAN) 1. Zahteve pri klimatskih napravah primer- nih za bele prostore bolnic in farmacevtske industrije 1 200 2. Analiza karakteristik klimatskih naprav in prostorov za proizvodnjo tranzistorjev in mikrovezij 1 200 3. Klasifikacija distribucijskih elementov naprav za transport in obdelavo zraka v stanovanjskih in poslovnih prostorih 1 600 4. Študija sistemov klimatizacije za računske centre l 600 5. Možnosti izkoriščanja odpadne toplote v javnih kopališčih ter napravah bazenske tehnike 1 200 6. Poraba energije ter sistemi VAV v kli- matizacijski tehniki 1 000 7. Možnosti izdelave in uporabe toplotne cevi v napravah za izkoriščanje odpadne toplote 1 800 8. Analiza učinkovitosti različnih izvedb sončnih zbiralnikov iz proizvodnega programa IMP ter primerjava s sorodnimi izdelki domače in tuje proizvodnje 1 800 9. Konstrukcijske lastnosti radialnih venti- latorjev z nazaj zakrivljenimi profiliranimi lopaticami za VAV sisteme 2 100 10. Študija računalniških programov s področja radialnih ventilatorjev pri optimalni porabi energije in minimalni šum-nosti 3 000 11 ■ Klasifikacija in postopki testiranja filtrov za bele prostore 1 600 12. Analiza komponent in sistemov zaprtih evaporativnih naprav hladilnih postrojev 1 800 13. Odnos šumnosti in vibracij z ozirom na stopnjo opremljenosti stavb s tehničnimi napravami 1 2000 14. Izdelava osnutkov tehničnih napotkov in priporočil za protipožarno in protidimno zaščito stavb l 400 15. Poraba energije pri različnih sistemih sta- novanjske ventilacije ter znižanje porabe z napravami za izkoriščanje odpadne toplote 1 400 16. Metode testiranja in nastavljanja plino- merov 1 800 17. Vpliv doma izdelanih mehov na točnost meritev plinomerov l 200 18. Izdelava osnutka standarda kakovosti plinomerov i 400 Pri izvajanju posameznih raziskovalnih nalog bo potrebno napraviti selekcijo glede na razpoložljive kapacitete in glede na ovrednotenje gospodarskih učinkov raziskave. DO PMI (MM, IB, BLISK, EkO) 1. Določitev obratovalnih karakteristik parnih vlažilnikov v odvisnosti od pritiska pare ter hitrosti zračnega toka 2. Hlajenje zraka s pomočjo pršnega sistema 3. Učinkovitost vlažilnega aparata v prostoru 4. Možnosti uporabe obstoječe proizvodnje ventilatorjevjn pribora za prezračevanje hlevov za intenzivno vzrejo živine 5. Analiza kvalitete vode za oskrbo različnih toplotno energetskih postrojenj 6. Sistemizacija sklopov naprav za kemično in mehansko obdelavo vode 7. Razporeditev odpadnih voda z ozirom na vrsto onesnaževanja v SR Sloveniji 8. Pregled postopkov čiščenja odpadnih voda ter izbor optimalnih postopkov za prilagoditev na domače proizvodne možnosti 23 300 1 400 1 600 2 200 1 800 1 600 1 600 1 600 1 400 9. Pregled drobne opreme instalacijskih napfav za koriščenje trdih, tekočih in plinastih goriv 10. Možnosti izdelave iri uporabe kontejnerskih toplovodnih in parnih naprav ter njihove najprimernejše izborne vrste 11. Predpisi za prevzem in predajo vodovodnih, toplovodnih ter plinskih instalacij 12. Določitev obratovalnih toleranc instalacij pri ugotavljanju njihove ustreznosti za normalno obratovanje 1 400 1 600 2 000 2 000 20 200 DO PROMONT (OV, KM, MK, PB) 1. Možnosti predfabriciranja ogrevalnih, vodovodnih in prezračevalnih instalacij 2. Predfabrikacija ter časi montaže v različnih vrstah objektov stanovanjske in poslovne gradnje 3. Analiza kontrolnih postopkov kvalitete montažnih del na zunanjih plinovodih in toplovodih 4. Organizacijske oblike na montažah različnih objektov v različnih urbanih-sre-diščih 5. Vloga priprave dela ter njena oblika pri uspešnosti montaže 6. Najprimernejši način organizacije poteka del pri instalacijah za izkoriščanje sekundarnih virov energije 7. Naprave za uporabo bio-plina v energetskih postrojih internih instalacij 8. Predpisi za prevzem in predajo prezračevalnih in klimatskih naprav 9. Določitev obratovalnih toleranc pri ugotavljanju njihove ustreznosti za normalno obratovanje 10. Montažni časi ter faznost del pri izvajanju instalacij ogrevanja, vodovoda, kanalizacije, prezračevanja, klimatizacije ter plina. Ob upoštevanju predfabrika-cije •» 11. Poenotenje in standardiziranje opreme montažnih skupin za posamezne vrste montažnih dejavnosti 12. Predpisi enotnih kriterijev za pregled, ugotovitev primernosti ter prevzem projektne dokumentacije 13. Izbor parametrov za optimizacijo elementov sistemov za izkoriščanje sončne energije skupno z računalniško obdelavo 2 000 2 600 1 800 1 600 1 400 1 600 2 400 2 000 2 000 1 600 1 200 1 200 3 200 24 600 SOZD IMP DO IZIP DO IKO DO LIVAR DO KLIMA DO KLIMAT DO PM1 DO PROMONT 9.780 29.400 11.400 18.200 28.300 20.200 24.600 141.880 II. PLAN RAZISKOVALNIH KAPACITET Za izvedbo teh nalog s področja tehničnih naprav v stavbah bodo na razpolago sledeči raziskovalni kadri: Razisko- valcev IMP 22 Strojna fakulteta v Ljubljani 6 Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani 6 Mariborska visoka tehniška šola 6 Zavod za varjenje SRS 2 Zavod za raziskavo materiala 3 Turboinstitut 2 Zavod za varstvo pri delu 2 Komunalna energetika 4 Plinarna Ljubljana 4 Gradbeni center Slovenije 2 Za potrebe ekonomike, organizacije ter računalništva pa bodo na razpolago sledeči raziskovalni kadri: Razisko- valcev IMP 12 Inštitut za tržne, ekonomske in organizacijske raziskave 4 Ekonomski inštitut Maribor 3 Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana 3 Skupno predvidevamo, da bo na navedenih raziskavah sodelovalo 81 raziskovalcev ob začetku obravnavanega obdobja, ob koncu pa se bo moralo njihovo število povečati na cca 100 ljudi. Povprečno bodo zaposleni 50 % svojega normalnega delovnega časa na leto. Skupni fond ur raziskovalcev bo znašal v povprečju: 90 ljudi x 6 mesecev x 200 ur/mesec = 102.000 ur Od tega fonda ur bo porabljenih na področju: gradbeništva energetike strojništva elektrike 30.000 ur 20.000 ur 30.000 ur 22.000 ur Po smereh pa bodo naloge razdeljene na sledeč način: 10. Razvoj družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema 5 % 31. Zagotavljanje energetskih virov 40 % 41. Razvoj transportnih, telekomunikacijskih in informacijskih sistemov 20 % 42. Razvoj industrijskih proizvodov, tehnologij in repromateriaia 20 % 44. Zboljšanje organizacije in avtomatizacije 10 % 52. Preobrazba vzgoje in izobraževanja 5 % V okviru teh raziskav bodo potrebne tudi splošne ali drugače imenovane — temeljne raziskave. Te bodo potrebovale približno 25—30 % skupnih raziskovalnih stroškov. TABELA 3 ZAPOSLENOST 1980 - 1985 N\j^tO štev.zaposl. štev.zaposl. štev.zaposl. Štev.zaposl. štev.zaposl štev.zaposl. 1980 1981 1982 19 83 1 >84 -j- 1 985 R rozD \ 1 2 3 4 5 6 —— 7 8 9 10 11 12 13 14 is 16 17 18 Kisovec „ _ - - 89 23 112 89 23 112 89 23 112 326 34 . 360 341 36 377 347 37 384 354 38 392 361 39 400 368 40 408 56 14 70 63 15 78 108 17 125 109 18 127 109 19 128 109 20 60 11 71 66 11 77 67 12 79 71 13 84 93 14 107 95 14 110 110 120 120 130 130 140 140 145 145 150 LIVAR 442 169 611 470 182 652 522 196 718 623 232 855 652 240 392 661 247 908 244 190 434 261 192 453 279 194 473 298 196 494 327 199 526 340 200 540 134 55 189 139 56 195 144 57 201 149 58 207 154 59 21-3 159 60 102 102 - 104 104 106 106 107 107 9 108 108 0 109 109 j KLIMA 378 347 725 400 352 752 423 357 780 447 361 808 481 366 847 499 369 868 109 109 117 117 - 125 125 - 133 133 - 141 141 - 149 149 103 22 125 108 22 130 Ul 22 133 113 23 136 116 23 139 119 23 76 14 90 59 42 111 79 46 125 86 50 136 90 54 144 94 58 27. IC 26 26 30 30 30 30 30 30 30 30 30 36 36 38 38 40 40 42 42 44 44 46 46 IZIP 179 207 386 177 249 426 190 263 453 199 278 477 206 292 498 213 306 519 2 2 3 3 - 3 3 - 4 4 - 4 4 - 4 4 24 24 26 26 27 27 29 29 30 30 32 32 DS SOZD " 86 86 - 91 91 - 96 96 101 101 104 104 ' 104 104 IMP 5076 3186 8232 5282 3387 8660 5605 3518 9123 6117 3696 9813 6410 3782 10.192 6643 3878 10521 TABELA 4 Montažne - storitvene kapacitete (ure) 1981-85 1981. 1982 1983 1984 1985 skupaj izvoz % skupaj izvoz % skupaj izvoz l skupaj izvoz skupaj izvoz TOZD r~ 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 OV 852 109 12,8 883 140 15,9 918 181 19,7 958 237 24,7 1.014 312 30,8 ’ KM 465 119 25,6 494 144 29,1 513 168 32,7 542 200 36,9 576 234 40,6 MK 521 78 15,0 531 94 17,7 544 119 21,9 561 150 26,7 582 187 32,1 MM 755 119 15,8 793 165 20,8 838 222 26,5 878 268 30,5 919 315 34,3 IB 120 (24) 20,0 130 (26) 20,0 160 (40) 25,0 166 (42) 25,0 172 (51) 30,0 BLISK 436 37 8,5 456 80 17,5 495 115 23,2. 520 150 28,8 543 31 33,3 EKO 302 16 5,3 309 37 12,0 324 78 24,1 338 100 29,6 348 i22 35,1 DVG (232) (238) (264) (280) (298) MP 249 18 7,2 258 29 11,2 267 39 14,6 276 55 19,9 285 81 28,4 PB 211 (42) 20,0 224 (45) 20,0 228 ‘ (57) 25,0 234 (59) 25,0 240 (72) 30,0 EM 972 250 25,8 1.018 312 30,6 1.059 343 32.4 1.096 374 34.1 Skupaj INŽ 4.883 812 5.096 1.079 5.346 1.362 5.569 1.635 5.791 1.929 izvozne ure 1981 1982 1983 1984 1985 po planih TOZD OV 13,4 13,0 13,3 14,5 16,2 popr.struktur. OV 17,3 KM 14,7 13 ,3 12,3 12,2 12,1 % kapacitet nontaže KM 9,7 9,6 8 7 8,7 9,2 9,7 v : MP 1981-85 MK 10,3 MM 14,7 15 ,3 16,3 16,4 16,3 MM 15,7 IB 3,0 2 4 2,9 2,6 1 2,6 IB 2,8 BLISK 4,6 7 4 8,4 9,2 9,4 BLISK 9,2 EKO 2,0 3,4 5,7 6,1 j 6,3 EKO 6,1 EM 30,8 28,9 25,2 : 22,9 19,4 EM 19,6 MP 2,2 2,7 2,9 3,4 4,2 MP 5,0 PB 5,2 4 ,2 4,2 1 3,6 j 3,7 PB 4,3 100 100 100 100 100 100,0 TABELA 5 INVESTICIJE 1980 - 1985 v 103 din 6.3. PLANI POGOJEV IN REZULTATI GOSPODARJENJA (DOKUMENTACIJA) TABELA 1 OSNOVNI KAZALCI GOSPODARJENJA 1980—85 (poprečne letne stopnje rasti) Celotni - . . , Amortiz. Posl.skl.bruto Posl.skl. prihodek skupaj Zaposleni Izvor Uvoz .rez. skl, bruto TOZD OV KM MK PROMONT MM IB BLISK 61,0 EMOND PAN TIO TRATA ITAK ‘SKIP- Celovška PKO-SKIP- Podpeč IKO LSNL 15,9 18,6 2,2 LBK LIVAR IP MP JUsIMA INŽ PB ZAST IC IZIP 2,4 a4P-sist.®ont.proizv. SOZD IMP 20.1 TABELA 2 ZAPOSLENOST 1980 - 1985 ^X^eto Štev.zaposl. Štev.zaposl. Štev.zaposl. štev.zaposl. štev.zaposl Štev.zaposl. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 P R P R skupaj P R P R P R P R skupaj TOZD X 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1. OV 403 147 550 408 147 555 418 147 565 428 147 575 438 147 585 453 147 600 2. KM 203 63 266 211 63 274 219 63 282 227 63 290 237 63 300 248 63 3U 3. MK 241 114 355 244 114 358 246 114 360 248 114 362 251 114 365 255 114 369 PB Koper 32 6 38 32 6 38 33 6 39 33 6 39 34 6 40 35 6 41 SD 7 7 7 7 7 7 7 7 7 "7 7 7 DS DO 126 126 131 131 136 136 139 139 144 144 147 147 PRCMSt/r 879 463 1342 895 468 1363 916 473 1389 936 476 1412 960 481 ' 1441 991 484 1475 4. m 380 108 488 390 110 500 403 111 514 425 115 540 439 117 556 453 118 571 5. IB 52 42 94 58 45 103 61 50 111 80 50 130 80 55 135 86 54 140 6. BLISK 280 89 369 286 89 375 295 89 384 322 89 . 411 330 90 420 339 92 431 7. EKO 252 96 348 258 96 354 258 99 357 273 110 383 281 112 393 288 115 403 - DS DO 51 51 56 56 60 60 63 63 63 63 67 67 PMI 964 386 1350 992 396 1388 1017 409 1426 1100 427 1527 • 1130 437 1567 1166 446 1612 8. EM 458 117 575 473 119 592" 486 124 610 503 125 628 518 127 645 527 133 660 9. DVG 165 100 265 190 105 295 202 108 310 214 110 324 225 112 337 237 115 352 L0. TEM 278 156 434 303 167 470 328 180 508 358 182 550 390 205 595 420 220 640 Ll. ISO 106 50 156 114 56 170 120 58 178 127 61 188 139 66 205 150 70 220 - CK 20 20 26 26 20 20 20 20 20 20 0 20 20 - DS DO 134 134 410 140 148 148 156 156 163 163 170 170 EM2ND 1027 572 1599 1080 607 1687 1136 638 1774 1202 664 1866 1272 693 1965 1334 728 2062 12. KP 135 140 275 141 140 281 148 142 290 237 178 395 248 158 406 260 158 418 L3. TIO 190 137 327 195 138 333 199 140 339 203 142 345 207 144 351 211 146 357 14. PAN 440 265 705 475 280 755 552 295 847 623 305 928 670 315 985 694 325 1019 - D6 DO KLIMAT 765 542 1307 811 558 1369 899 577 1476 1063 625 1688 1125 617 1742 1165 629 1794 15. TRATA 210 182 392 229 203 432 236 207 443 243 213 456 249 217 466 256 220 476 16. ITAK 63 37 100 72 47 119 98 55 153 125 62 187 146 69 215 157 74 231 17. SKIP 89 81 170 97 89 184 104 93 197 111 98 209 118 103 221 126 104 230 18. IPKD 50 6 56 59 23 82 64 24 88 68 25 93 71 27 98 75 29 104 DS DO 82 82 95 95 100 100 101 101 102 102 102 102 IKD 412 388 800 457 455 912 502 479 981 547 499 1046 584 518 1102 614 529 1143 TOZD Program A Program B Ostalo Skupaj OV 1980 11.000 11.000 1981 16.313 16.313 1982 18.273 18.273 1983 16.198 16.198 1984 14.856 14.856 1985 15.778 IS.778 KM 1980 14.653 14.653 1981 33.428 11.564 44.992 1982 40.874 10.336 51.210 1983 8.159 8.159 1984 14.480 14.480 1985 7.973 7.973 MK 1980 15.373 15.373 1981 10.339 7.382 17.721 1982 9.167 9.167 1983 5.995 5.995 1984 21.965 21.965 1985 6.349 6.349 PROMONT 1980 41.026 41.026 1981 43.767 35.259 79.026 •1982 40.874 37.776 78.650 1983 30.352 30.352 1984 51.301 51.301 1985 30.100 30.100 MM 1980 20.000 20.000 1981 200.618 200.618 1982 33.882 33.882 1983 82.000 82.000 1984 31.000 31.000 1985 35.000 35.000 IB 1980 500 500 1981 2.421 2.421 1982 10.601 10.601 1983 3.500 3.500 1984 1.667 1.667 1985 ' ' 285 285 BLISK 1980 1.000 1.000 1981 67.964 67.964 1982 32.104 32.104 1983 4.000 4.000 1984 12.000 12.000 1985 22.000 22.000 EKO 1980 - - 1981 1.000 1.000 1982 1.000 1.000 1983 87.000 87.000 1984 2.000 2.000 1985 7.000 7 J 000 PMI 1980 21.500 21.500 1981 200.618 67.964 3.421 272.003 1982 44.483 32.104 1.000 77.587 1983 169.000 7.500 176.500 1984 46.667 46.667 1985 64.285 64.285 EM 1980 20.000 12.000 32.000 1981 41.356 13.200 54.556 1982 20.500 20.500 1983 26.300 26.300 1984 31.500 31.500 1985 34.100 34.100 INVESTICIJE 1980 -1985 v 103din INVESTICIJE 1980 - 1985 (v 103 din) TOZD Program A Program B Ostalo Skupaj DVG 1980 23.838 23.838 1981 6.-800 6.800 1982 11.100 11.100 1983 14.600 14.600 1984 9.500 9.500 J.985 10.200 10.200 TEN 1980 162.207 162.207 1981 36.950 36.950 1982 18.000 18.000 1983 124.000 124.000 1984 22.000 22.000 1985 31.000 31.000 ISO 1980 6.800 6.800 1981 6.600 6.600 1982 30.100 30.100 1983 126.000 126.000 1984 7.000 7.000 1985 7.000 7.000 EMOND 1980 20.000 204.845 224.845 1981 41.356 63.550 104.906 1982 30.100 49.600 79.700 1983 250.000 40.900 290.900 1984 70.000 70.000 1985 ' 82.300 82.300 KP 1980 61.000 61.000 1981 192.530 * 192.530 1982 37.403 37.403 1983 98.004 98.004 1984 32.964 32.964 1985 37.047 37.047 TIO 1980 121.362 121.362 1981 14.225 14.225 1982- 15.580 15.580 19.83 16.170 16.170 1984 23.360 23.360 1985 25.660 25.660 PAN 1980 1981 1982 1983 1984 83.352 8.577 28.602 49.107 14.051 11.382 11.390 49.107 97.403 19.959 39.992 1985 50.177 42.573 51.177 42.573 TRATA ITAK SKIP IPKO IKO LSNL HVA LBK LIVAR KLIMA 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 ' 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1980 1981 1982 1983 1984 1985 135.000 170.000 153.000 38.000 30.000 47.100 137.986 77.055 73.744 137.000 126.500 110.500 47.100 272.986 170.000 153.000 115.055 103.744 77.500 86.267 137.000 126.500 110.500 32.418 81.995 8.900 77.500 86.267 109.302 70.330 110.381 109.302 70.330 110.381 30.090 109.800 40.527 32.418 111.995 118.700 40.527 14.000 2.000 2.115 15.000 5.000 5.000 5.000 3.000 2.000 2.500 2.000 39.000 5.000 5.000 4.115 7.500 7.000 4.200 7.000 7.000 7.000 12.000 12.000 7 12 12 195 260 340 4.395 7.260 7.340 000 000 000 000 000 38.700 5.490 5.490 5.490 5.490 24.500 43. 10. 5. 5. 24. 700 490 490 490 490 500 14.000 135.000 170.000 153.000 38.000 30.000 47.100 137.986 2.000 2.115 77.055 73.744 15.000 137.000 126.500 110.500 5.000 5.000 5.000 3.000 2.000 2.500 2.000 76.100 414.986 301.500 267.615 122.555 110.744 4.200 39.418 88.995 15.900 12.000 12.000 77.500 86.267 195 260 30.340 109.800 40.527 81.895 125.945 119.335 125.700 52.527 12.000 5.000 5.000 109.302 70.330 110.381 38.700 5.490 5.490 5.490 5.490 24.500 43.700 10.490 114.792 75.820 115.871 24.500 TOZD Program A Program B Ostalo Skupaj INŽ 1980 5.500 5.500 1981 6.925 6.925 1982 6.925 6.925 1983 6.925 6.925 1984 15.580 6.925 22.505 1985 36.360 6.925 43.285 PB 1980 \ 6.000 6.000 1981 854 854 1982 939 939 1983 * 1.033 1.033 1984 18.000 1.136 19.136 1985 102.000 1.250 103.250 ZAST 1980 6.000 6.000 1981 792 792 1982 871 871 1983 958 958 1984 9.200 1.854 11.054 1985 21.460 69.636 91.146 IC 1980 2.000 2.000 1981 150 150 1982 1.150 1.150 1983 4.150 4.150 1984 4.150 4.150 1985 4.150 4.150 IZIP 1980 19.500 19.500 1981 8.721 8.721 1982 9.885 9.885 1983 4.150 8.916 13.066 1984 42.780 4.150 . 9.915 56.845 1985 159.820 4.150 77.861 241.831 DS SOZD 1980 1981 1982 30.000 30.000- 1983 60.000 60.000 1984 30.000 30.000 1985 70.000 70.000 IMP 1980 185.600 20.000 534.435 740.035 1981 752.401 405.857 156.977 1.315.235 1982 383.885 230.050 177.456 881.391 1983 702.330 261.952 227.837 1.192.119 1984 298.216 44.677 307.876 650.769 1985 333.564 4.150 401.326 739.040 TABELA 6 PLANIRANE INVESTICIJE 1980 - 1985 (program A in program B) Leto TOZD - nosilec prioritet. skupina Predrač.vrednost v 103din 1 2 3 4 1980 KP A 61.000 ITAK A 47.100 HVA A 77.500 EM B 20.000 1981 KP A 192.530 * ITAK A 137.986 * HVA A 86.267 * MM A 200.618 TRATA A 135.000 EM B 41.356 * MK B 10.339 * BLISK B 67.964 KM B 33.428 PAN B 83.352 SKIP B 137.000 ■ LSNL B 32.418 1982 MM A 33.882 TRATA A 170.000 IB A 10.601 * ISO A 30.100 IP A 109.302 DS SOZD A 30.000 BLISK B 32.104 * KM B 40.874 * PAN B 8.577 SKIP B 126.500 LSNL B 81.995 LBK B 30.000 1983 MM A' 82.000 * TRATA A 153.000 ISO A 126.000 * IP A 70.330 DS SOZD A 60.000 EKO A 87.000 * TEN A 124.000 * PAN B 28.602 * SKIP B 110.500 * LSNL B 8.900 * LBK B 109.800 IC B 4.150 1984 TRATA A 38.000 IP A 110.381 * DS SOZD A 30.000 ITAK A 77.055 TABELA 7 PLANIRANE INVESTICIJE 1980 -1985 (program A In program B) TOZD- nosilec prioritet. skupina Predrač.vrednost v 103din 1 2 3 1984 INŽ' A 15.580 PB A 18.000 ZAST A 9.200 LBK B 40.527 * IC B 4.150 1985 TRATA A 30.000 * • - DS SOZD A 70.000 * ITAK A 73.744 * INŽ A 36.360 * PB A 102.000 * ZAST A 21.460 * IC B 4.150 * * - investicija je zaključena TABELA 10 CEUJINI PRIHODEK 1980 - 1985 (v 103din) ceniG 1980 TOZD 1980 1981 1982 1983 1984 1985 OV 541.000 602.760 647.956 704.904 769.056 852.436 KM 266.300 328.880 362.270 395.000 435.800 475.400 MK 323.000 358.140 384.400 404.900 462.200 499.520 PROMONT 1.130.390 1.313.718 1.419.611 1.530.837 1.695.412 1.860.493 MM 589.790 650.710 707.800 818.290 920.420 959.770 IB 54.000 60.600 69.000 84.900 88.750 97.300 BLISK 180.000 211.160 232.050 280.015 389.310 368.245 EKO 200.000 220.500 233.380 257.140 304.050 330.720 PMI 1.023.790 1.142.970 1.242.230 1.440.345 1.652.600 1.756.035 EK 555.000 679.000 744.000 805.000 861.000 907.000 DVG 175.000 230.000 254.000 279.000 306.000 336.000 TEN 440.000 536.000 610.000 698.000 790.000 894.000 ISO 128.500 160.000 178.000 800.000 246.000 280.000 EMOND 1.298.500 1.605.000 1.786.000 1.982.000 2.203.000 2.417.000 KP 310.000 425.076 549.712 946.096 1.041.759 1.150.575 TIO 248.406 265.882 285.185 305.674 327.140 350.485 PAN 510.000 585.000 668.000 787.000 885.000 964.000 TRATA 494.900 650.450 756.150 862.850 983.050 1.107.550 ITAK 122.267 145.350 207.800 284.000 353.400 409.000 SKIP 280.714 380.400 442.400 506.100 540.600 593.200. IPKO 103.500 116.000 143.000 170.000 198.000 227.000 IKO 1.001.381 1.292.200 1.549.350 1.822.950 2.075.050 2.336.150 LSNL 350.000 395.500 412.800 538.750 594.800 627.300 HVA 141.100 197.460 262.699 336.720 353.150 371.200 LBK 64.550 78.301 81.424 88.849 183.401 197.621 LIVAR 555.650 671.261 756.923 964.319 1.131.351 1.196.121 IP 378.917 410.329 443.696 487.225 549.504 615.275 MP 202.130 216.340 231.670 248.225 226.104 284.765 KLIMA 581.047 626.669 675.366 735.450 815.608 900.040 INŽ 65.422 72.574 80.644 89.488 98.968 109.185 PB 64.877 7o.2oo 74.613 79.424 84.373 89.6o2 ZAST 129.ooo 149.981 166.362 182.745 196.998 211.618 IC 11.253 12.645 12.898 13.156 13.419 13.687 IZIP 270.552 305.4oo 334.51 7 ■ 364.813 393.758 424.092 IMP 6.929.716 8.233.176 9.266,894 lo.879.484 12.220.678 13.354.991 TABELA 11 DOHODEK 1980 - 1985 (v 103 din) cene 1980 TABELA 8 VLAGANJA V RAZVOJ 1980 - 1985 % v celotnem prihodku - 1980 | ..1985 ; povprečje 1980- 85 1. montažna dejavnost 1,0 : 1,0 1 2. projektivna dejavnost 4,0 6,0 5 3. el.energ.aparati in naprave 4,0 5,0 4,5 4. telekom.in regulac.aparati in ' naprave 8,0 10,0 9 5. naprave za vertikalni transport 6. klimatski in prezrač.el.in napra- 4,0 5,0 5 ve 2,5 6,0 4,3 7. črpalke in armature 8. oprema in naprave za proces- 2,5 4,0 3,3 ! no industrijo 2,0 4,0 3 9. ifazna instalacijska oprema in naprave 2,5 4,0 3,3 10. merilne naprave 11. stroji in naprave za gradbeni- 2,5 4,0 3,3 štvo 2,0 4,0 3 12. stroji in naprave za kmetijstvo 13. odlitki črne in barvne metalur- 2,0 4,0 ; 3 gije 2,5 4,0 3,3 14. izd.iz armiranih poliestrov in • uraet.snovi 1 2,0 4,0 3 in naprave za čiščenje voda 2,5 4,0 3,3 ; TOZD 1981 EMOND KP I TIO PAN OV KM MK MM IB BLISK EKO EM DVG TEN ISO TRATA ITAK SKIP IPKO LSNL HVA LBK IP MP INŽ PB ZAST IC 213.275 105.360 124.300 442.935 198.790 38.746 85.900 84.900 408.336 204.522 83.000 191.395 58.333. 537.250 128.650 111.037 185.090 166.004 66.424 87.256 32.058 351.732 156.869 56.440 26.143 239.452 169.172 77.896 247.068 56.646 54.877 54.207 6.466 172.196 252.270 143.100 152.300 565.489 214.010 45.150 101.360 101.400 461.920 226.430 111.700 228.430 70.490 637.050 180.657 118.610 205.682 206.839 79.580 119.808 37.100 443.927 .170.100 64.747 31.659 266.506 184.767 83.532 268.299' 63.274 59.750 71.000 7.759 201.783 276.460 161.100 166.200 623.027 257.350 51.400 111.390 107.280 527.420 238.480 123.300 260.890 78.590 701.260 239.125 130.329 241.363 238.187 113.767 139.520 45.700 537.174 177.500 79.210 33.066 289.776 200.587 90.462 291.049 70.870 <3.903 84.348 7.987 227.108 304.800 180.600 183.800 689.415 313.130 63.670 137.215 123.390 637.405 256.810 135.400 299.100 89.040 780.350 421.013 143.101 290.188 251.201 155.537 159.680 54.400 620.818 223.520 109.356 36.533 369.409 222.346 97.259 319.605 79.176 68.446 96.578 8.145 252.345 338. 204. 204. 770. 366. 66. 169. 145. 748. 273. 147. 336. 117. 875. 474. 157. 328. 290. 190. 170. 63. 714. 249. 118. 73. 441. 255. 104. .359. 88. 73. 107. 8. 276. 750 500 800 128 020 570 660 950 200 800 900 710 370 780 000 125 032 149 108 560 300 117 300 775 148 223 114 555 669 135 121 298 308 862 385.430 232.000 229.000 870.049 395/970 72.970 184.245 158.720 811.905 293.100 162.200 382.200 133.980 971.480 535.017 172.523 362.594 329.399 214.237 187.200 72.600 803.436 261.430 128.200 78.280 467.910 288.493’ 112.879 401.372 97.793 78.069 118.778 8.476 303.116 3.807.571 5.145,136 TABELA 12 AMORTIZACIJA PO PREDPISANIH MINIMALNIH STOPNJAH (v 103dln ) x cene 1980 TOZD 1980 1981 1982 1983 1984 1985 OV 6.259 6.190 8.009 9.111 9.714 10.586 KM 2.500 2.425 3.360 4.562 4.800 5.817 MK 2.476 2.036 2.979 3.602 4.120 4.215 PROMONT 11.235 10.651 14.348 17.275 18.634 20.618 MM 6.500 8.000 8.5U0 12.500 14.000 15.000 IB 500 500 900 1.100 1.150 1.200 BLISK 1.680 1.500 3.200 3.800 3.900 4.000 EKO 1.850 1.800 1.700 1.600 3.100 3.300 PMI 10.530 11.800 14.300 19.000 22.150 23.500 EM 4.200 6.440 7.400 9.200 10.300 11.500 DVG 3.120 4.000 4.250 4.500 4.900 5.300 TEN 4.300 7.900 9.100 10.260 10.700 11.300 ISO 1.200 1.760 1.940 2.130 3.300 3.500 eMOno. 12.820 20.100 22.690 26.030 29.200 31.600 KP 3.611 4,4o2 6.653 8.816 9.516 10.639 TIO 3.995 8.053 9.098 9.330 6.118 7.018 PAN 7.844 8.628 9.491 10.440 11.148 12.633 TRATA 7.380 9.400 10.000 12.000 14.000 15.000 ITAK 1.520 2.040 4.040 4.040 4.040 4.040 SKIP 4.080 4.600 5.100 6.500 7.500 8.000 IPKO 1.020 1.512 1.680 1.848 2.100 2.310 IKO 14.000 17.552 20.820 24.188 27.640 29.350 1,SNL 10.288 10.200 10.200 10.830 10.830 10.830 HVA 1.468 1.470 6.378 6.378 6.378 6.378 LBK 770 770 770 770 11.420 11.420 LIVAR 12.526 12.440 17.348 17.978 28.628 28.628 IP 3.600 3.960 4.357 4.790 5.360 6.005 MP 350 375 401 429 459 491 KLIMA 3.950 4.335 4.758 5.219 5.819 6.496 INŽ 831 912 1.003 1.103 1.213 1.334 PB 776 854 939 1.033 1.136 1.250 ZAST 720 792 871 958 1.054 1.146 IC 779 850 865 880 895 910 IZIP -3.106 3.358 3.678 3.974 4.298 4.640 DS DO in DS SOZD 5.897 6.550 7.250 8.050 9.000 9.950 IMP 89.514. lo7.869 13o.434 150.500 172.151 185.072 TABELA 9 NAJVEČJI DOVOLJENI SKUPNI DELEŽ REŽIJE V TOZD, DO in SOZD po posameznih funkcijah za obdobje 1981 - 1985 montaž. indust. teh. štor. IMP skupaj l. ind.posl.organ 1,00 1,00 1,00 1,00 2. PAOS 0,45 0,45 0,45 0,45 3. SEOP 0,40 0,40 0,40 0,40 4. apl.in sprem.razv. 1,00 5,75 3,00 3,00 5. fin.rač.in int.bank 4,00 4,50 5,60 4,20 6. prodaja in izvoz 4,50 4,00 10,00 4,00 7. nabava in uvoz 1,10 1,30 8,00 1,20 8. skladiščenje 3,40 3,60 - 3,50 9. avtopark 1,50 0,80 1,00 1,00 10. tehnično op.(tudi servis) 7,55 17,00 20,00 14,00 11. spl.kadr. 0,55 4,60 5,00 4,00 12. pravno- samoupravna 0,10 0,10 0,20 0,10 13. skupaj režija 28,55 43,90 54,65 36,85 TABELA 13 POSPEŠENA AMORTIZACIJA (v 103din) ' cene 1980 TOZD 1980 1981 1982 1983 1984 1985 OV 5.456 9.503 11.494 12.372 12.487 12.667 KP 2.500 3.845 4.413 8.249 8.364 8.961 MF 2.661 3.929 5.178 6.044 6.590 7.377 PROMONT 10.617 17.277 21.085 26.665 27.441 29.005 MP 19.500 24.000 25.500 37.500 42.000 45.000 II 97o 970 1.800 2.200 2.100 2.400 BLISK 4.640 3.750 8.000 9.500 9.750 10.000 EKO 4.655 4.250 4.000 7.750 8.250 8.250 PMI 29.765 32.970 39.300 56.950 62.100 65.650 EM 7.000 11.960 13.750 17.200 19.200 21.500 DVG 2.600 3.100 6.000 6.350 6.900 7.400 TEU 4.400 6.500 7.500 8.400 8.800 9.200 ISO 3.500 4.400 4.800 5.200 8.000 6.700 E2CND m KP 17.500 9.037 25.960 11.844 32.050 20.459 37.150 28.732 42.900 31.180 44.800 35.111 TIO 7.991 16.107 18.197 18.661 12.237 14.030 PAN 3.922 4.136 4.745 5.220 5.574 6.316 'rRATA 7.430 9.500 10.050 12.700 14.900 15.900 ITAK 2.350 3.059 6.062 6.062 6.062 6.062 SKIP 5.700 5.800 5.900 6.800 8.100 8.400 IPO 1.440 2.088 2.320 2.552 2.900 3.190 IKO 16.920 20.447 24.332 28.114 31.962 33.552 LSNL 10.000 10.000 11.570 11.600 11.600 11.600 HVA 1.470 ' 1.470 6.000 6.000 6.000 6.000 LBK 790 1.155 1.155 1.155 11.420 11.420 LIVAR 12.260 12.625 18.725 18.755 29.020 29.020 IP 5.000 5.940 6.536 7.185 8.040 9.008 MP 450 565 601 644 690 736 KLIMA 5.450 6.505 7.137 7.829 8.730 9.744 INŽ 1.220 1.303 1.394 1.494 1.604 1.725 PB 1.217 1.295 1.380 1.447 1.577 1.691 ZAST 1.107 1.179 1.258 1.345 1.441 1.564 IC IZIP 3.544 3.777 4.032 4.286 4.622 4.980 DS DO in DS SOZD 2.112 2.323 2.556 2.811 3.092 3.401 IMP 119.118 153.971 192.618 235.173 275.609 - 25R.R58 TABELA 14 ČISTI DOHODEK 1981 - 1985 TABELA 18 - 198o 1981 1982 . 1983 1984 1985 Indeks baza 198o ov 156.828 162.o56 171.641 183.o2o 195.551 211.758 135 KM 77.48? 82.212 89.757 94.732 1o5-o98 116.58o 15o MK loo.o65 105.952 112.2o5 112.97o 126.347 136.187 136 PROMONT 354.580 35o.22o 373.603 390.722 426.996 464.525 139 MM 156-570 142.31o 178.65o 211.73o 244.18o 268.31o 196 IB 28.452 34.83o 38.54o 48.69o 5o.640' 56.2oo 197 BLISK ' 66.848 78.840 82.21o 162.685 13o.46o 145.695 218 EKO 65-230 79.43o 85-o40 95.76o 112.88o 126.96o 19 0 PMI 297.loo 355.41o 584.440 458.865 538.160 597.165 2ol EM 159.ool 15o.4oo 157.960 169-o2o 18o.24o 192.810 139 Dvigalo 54.600 77.300 84.5oo 94.5oo lo4.5oo 116.loo 213 TEN 118.696 136.94o 158.65o 187.75o 217.78o 254.6oo 214 ISO 4o.ll7 49.Ho 55.380 63.22o 69•4Q 0 83.4oo 2 08 EMOND 355.928 417.413 46o. 3 08 518.472 576.162 651.24o 183 ‘TIO 85.278 88.941 97.657 1o7.227 117.736 129.274 155 KP 97-099 lo9.o96 lo8.953 2ol.332 221.663 233.951 246 PAN 149.967 168.o54 197.697 238.775 269.18o 295.273 197 Trata 122.771 143.423 163.145 185.245 217.12o 251.492 2o5 ITAK 46.756 53.7l/l 69.56* 106.564 134.997 147.466 315 SKIP 59.624 85:246 95.'9o5 lo3.974 1o5.387 121.635 2o4 IPKO 21.789 29.188 33.41? 37.263 4q.8o2 44.939 2 06 IKO 250.943 311.571 362.061 438.o46 496.3o2 565.532 225 LSNL 95 .'571 112.847 171.060 157.o88 155-58? 161.713 169 HVA 26.4-lo 42.759 38.121 621987 7o.763 77.9o9 295 LBK 16.o22 2o 246 21.379 24.114 36.876 41.121 257 LIVAR 138.o55 175.852 23o.56o 244.189 266.216 28o.743 2o3 57.508 66.828 71 . x 70.5^1 84.66 "3 147 IP 121.994 - 13o.6?7 142.748 199.796 I00.I66 2o-.79o 167 KLIMA 179.502 191.483 70^.076 7 -1. A40 266.706 700.173 161 INŽ 41.o57 4S.739 51.7‘č4 c>7. -■ ] 7, '6.40o 72.066 178 45.627 47.499 50.796 y\ .403 58.121 6-?. oW 42.635 55.810 66.388 76.o36 84,4°1 219 5.521 6. -85 6.872 6.r.qo 6.82-2 6.96o 131 IZIP 15?.64o 155.435 175.400 214.821 235-5o9 178 IMP 2.ol8.840 2.303.473 2.5f>9.845 3.024.422 3.6«0.945 6.748.686 19 0 TABELA 15 DEL ČISTEGA DOHODKA ZA POSLOVNI SKLAD - NETO (PS bruto - posojilo skladu £ed.- združ.SIS = mater-proizv.) (Vl03din) cene 198C Tn7n 1980 1981 1982 1983 1984 1985 OV 24.581 23.947 26.585 31.451 37.960 46.803 KM 33.533 18.602 21.365 23.852 29.566 36.320 MK 22.792 24.027 26.640 29.438 31.804 38.847 PROMONT 80.906 66.576 74.590 84.741 99.330 121.970 MM 53.500 25.930 51.090 11.520 92.370 110.680 IB 685 1.7.50 1.885 2.790 2.705 4.675 BLISK 8.951 12.448 13.764 26.240 48.470 58.640 EKO 3.02(T 8.985 11.890 16.350 25.230 32.691 PMI 66.156 49.113 78.629 116.900 168.775 206.686 EM 16.922 15.292 17.314 19.596 22.121 23.388 DVG 800 5.910 6.925 10.115 12.89-0 16.300 TEN 15.928 11.345 18.914 29.519 39.080 53.810 ISO 6.712 7.038 9.275 12.193 10.442 17.426 EMOND KP 40.362 20.873 39.585 33.666 52.428 25.456 71.423 74.575 84.533 84.5o2 110.924 9o.71C TIO 15.789 16.863 18.515 20.330 22.321 24.508 PAN 20.831 24.948 26.254 38.778 49.092 64,871 TRATA 36.590 41.446 59.594 53.535 84.678 118.374 ITAK 19.577 16.111 20.243 45.084 63.952 70.635 SKIP 21.272 33.480 39.813 48.629 37.836 56.012 IPKO 7.067 8.430 10.670 12.710 14.440 16.600 IKO 84.506 99.467 130.320 159.958 200.846 261.621 LSNL 20.010 20.017 19.895 17.832 30.664 35.498 HVA 16.168 20.105 s 553 23.195 31.838 34.461 LBK 1.380 3.880 4.110 5.200 2.070 5.803 LIVAR 37.558 44.002 23.452 46.227 64.572 75.762 MP 8.946 9.460 10.986 11.392 12.015 13.832 IP 16.914 17.046 19.188 22.147 25.733 33.267 KLIMA 25.860 26.506 30.174 33.539 37.748 47.099 INŽ 9.098 10.286 12.022 14.008 16.155 18.462 PB 3.841 4.424 4.882 5.408 5.975 6.566 ZAST 15.330 20.461 24.730 28.680 32.117 35.876 IC 223 378 424 430 423 419 IZIP 28.492 35.549 42.058 48.526 54.670 61.323 IMP 421.333 436.275 501.=,» 694.997 866.449 1.Ob5.510 TABELA 16 AKUMULATIVNA SPOSOBNOST (del čistega dohodka za poslovni sklad - neto/doh) v % TOZD 1980 1981 1982 1983 1984 1985 OV 11,5 9,5 9,6 10,3 11,2 12,1 KM 31,8 13,0 13,3 13,2 14,5 15,6 MK 18,3 15,8 16,0 16,0 15,5 17,0 PROMONT 18,3 11,8 12,0 12,3 12,9 14,0 MM 26,9 12,1 19,9 22,8 25,2 28,0 IB 1,8 3,9 3,7 4,4 4,1 6,4 BLISK 10,4 12,3 12,4 19,1 28,6 .31,8 EKO 3,6 8,3 11,1 13,3 17,3 20,6 PMI 16,8 10,6 14,9 18,3 22,6 25,6 EM 8,3 6,8 7,3 7,6 8,1 8,0 DVG 1,0 5,3 5,6 7,5 8,7 10,0 TEN 8,3 5,0 7,3 9,9 11,6 14,1 ISO 11,5 10,0 11,8 13,7 8,9 13,0 EMOND 7,5 6,2 7,5 9,2 9,7 11,4 KP 18,8 25,7 20,0 28,7 31,5 28,0 no 14,2 14,2 14,2 14,2 14,2 14,2 PAN 11,3 12,1 10,9 13,4 15,0 17,9 TRATA 22,0 20,0 25,0 21,3 29,2 35,9 ITAK 29,5 20,2 17,8 29,0 33,6 33,0 SKIP 24,4 27,9 28,5 30,5 22,2 30,0 IPKO 22,0 22,7 28,3 23,4 22,8 22,9 IKO 24,0 22,4 24,3 25,8 28,1 32,6 LSNL 12,8 11,8 11,2 8,0 12,3 13,6 HVA 28,6 31,1 0 0,7 21,2 26,8 26,9 LBK 5,3 12,3 12,4 14,2 2,9 7,4 LIVAR 15,7 16,5 8,1 12,5 14,6 16,2 IP 10,0 9,2 9,6 10,0 10,1 11,5 MP 11,5 11,3 12,1 11,7 11,5 12,3 KLIMA 10,5 9,9 10,4 10,5 10,5 11,7 INŽ 16,1 16,3 17,0 17,7 18,3 18,9 PB 11,3 11,5 12,1 12,3 12,6 12,8 ZAST 28,3 28,8 29,3 29,7 29,9 30,2 IC 2,3 2,7 3,1 3,1 3,5 3,8 IZIP 17,7 18,6 19,5 20,2 20,7 21,2 IMP 15,1 13,5 13,8 16,4 18,2 19,8 TABELA 17 PLAN. OBVEZNOSTI TOZD ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV GLEDE NA PLANIRANO RAST OSNOV (v 103din) ceno 1980 (20% min.amort.+ 20% posp.amortizacije pret.leta +20% dela ČD za poslovni sklad - neto preteki.leta) TOZD 1981 1982 1983 1984 1985 OV 7.245 8.291 9.438 10.707 12.206 KM 2.176 5.160 6.068 7.380 8.749 MK 5.497 6.187 7.084 7.920 8.521 PROMONT 20.918 19.638 22.590 26.007 29.476 MM 16.200 11.686 17.818 24.604 29.874 IB 431 724 957 1.228" 1.201 BLISK 3.018 3.880 5.113 7.928 12.444 EKO 1.895 2.987 3.498 5,440 7.356 PMI 21.544 19.277 27.386 39.200 50.875 EM 6.072 6.930 8.053 9.419 10.564 | DVG 1.480 2.652 3.485 4.273 6.258 TEN 5.646 5.389 7.323 9.724 11.836 ISO 2.394 2.676 3.241 4.139 4.388 EMOND 15.592 17.647 22.102 27.555 33.046 ' KP G . 8 3 6 10.898 12 . 346 22.86o 25.511 TIO 6.367 8.417 9.208' 9.022 8.315 PAN 6.676 7.715 8.2d8 11.031 13.460 TRATA 10.684 12.189 16.329 16.047 22.916 ITAK 4.793 4.642 6.069 11.037 14.811 SKIP 6.314 8.876 10.443 12.586 10.787 IPKO 2.004 2.440 2.968 3.472 3.930 IKO 23.795 “ 28.147 35.809 43.142 52.444 LSNL 8.042 8.043 8.459 8.052 10.619 HVA 3.822 5.591 2.476 7.115 8.843 LBK 588 1.161 1.207 3.555 4.982 LIVAR 12.452 14,795 12.142 18.772 24.444 IP 5.175 5.469 6.103 6.938 7.956 MP 1.954 2.,085 2.403 2.499 2.639 KLIMA 7.129 7.554 8.506 , 9.437 10.595 INŽ 2.246 2.518 2.904 3.343 3.819 PB 1.736 1.957 2.178 2 . 365 2.582 ZAST 3.446 4.502 5.389 t 6.216 6.941 IC "200 210 220 225 235 IZIP 7.628 9.187 10.691 12.149 13.577 1 DS DO + DS SOZD 1.732 L. 915 2.121 2.362 2.608 Skupaj IMP 13o.669 ,45.,90 '17 1.189 1 .47b 264.051 SALDO FINANČNIH TOKOV ZA INVESTICIJE 1980 - 1985 pri TOZD in DO (upoštevan planiran obseg združevanja sredstev v okviru SOZD in možnost uporabe tekoče akumulacije za fin.investicije v OS) 1980 1981 1982 1983 1984 1935 28.969 7.385 17.733 32.054 41.258 52.957 41.816 5 26.801 - 25.750 21.160 23.815 37 ,.713 22.792 8.753 17.314 23.549 11.493 35.192 91.577 - 10.663 9.297 76.763 76.566 125.862 35.040 - 64.508 67.572 38.802 78.366. 65.557 3.575 368 5 4.570 1.233 1.360 5.289 17.010 5 22.744 - 10.070 18.127 28.742 20.246 4.543 7.845 8.153 3 35.698 26.340 21.135 60.168 ® 79.039 61.085 22.464 134.808 112.227 41.830 5 27.190 14.725 10.380 8.552 DVG -13.200 S 6.741 - 10.215 3 7.496 3 1.333 542 61.984 2 39.957 - 13.193 3 29.512 s 3.194 46 ISO EMOND 2.092 S 1.027 £ 19.961 £ 28.118 jj| 8.697 1.038 - 74.915 - 28.644 - 54.746 - 4.672 26.885 102.314 n 11.662 3 46.471 2.0.317 m27.112 TIO PAN 13.456 13.603 m 3.317 ■ 6.315 s 1.259 - 5.013 61.024 - 26.957 - 11.943 3 19.655 3 8.413 9.671 79.476 S 15.968 5 11.395 3 13.057 29.451 57.898 ITAK SKIP IPKO DS IKO IKO 29.222 S 26.088 950 25.272 13.242 12.672 14.582 - 11.274 ® 18.563 3 8.864 8.800 18.825 7.287 S 422 648 3 9.150 3 15.000 3l0.530 315.000 1.920 130.567 5 53.692 - 28.360 3 20.799 25.963 91.315 20.089 O 1.520 20.825 14.644 28.503 36.969 51.570 S 34.736 - 13.106 16.020 18.801 25.523 10.507 m 3.397 S 20.596 £ 33.754 329.437 6.661 LIVAR 82.166 ® 32.859 - 12.877 - 3.090 17.867 36.426 10.700 3 56.011 11.344 3 3.303 14.544 3 5.787 MP 5 14.105 - 1.833 3 197 160 3.508 22.321 8.867 3 56.208 11.504 205 - 5.910 8.757 - 25.587 3.992 6.149 7.315 8.734 5.808 4.105 4.820 4.810 3 4.193 ™ 65.489 16.640 16.832 21.617 24.759 20.246 - 59.414 1.016 928 579 S 1.570 3 1.767 m 1-966 - 152.456 - 70.000 27.456 28.014 34.331 36.733 8.376 DS SOZD 3 30.000 s 60.000 330.000 IMP - prosta sredstva Združ.sredstva IMP 608.326 ®125.327 13o.669 m 57.05 ) 145.190 ® Sn.962 171.189 221.478 201.934 264.051 TABELA 19 ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA POSAMEZNO INVESTICIJO IZ ZDRUŽENIH- SREDSTEV SOZD IMP (PROGRAM A in B) - okvirni predlog v 10® riin Za.št. TOZD Trajanje združevevanja % združ. 1981 1982 1983 1984 1985 1 2 3 ' 4 5 6 7 8 1. MM 1981, 1982 20 62 . 2. IP 1982 20 - 48 10 - - 3. TRATA 1982, 1983 20 - 26 42 4. TEN 1983 20 ~ 25 - 5. HVA - • ~ - ~ 6. ITAK - ~ 7. KP - - 8. ISO 1982, 1983 20 10 21 - - 9. Računalnik 1982, 1983 70 20 40 - - 10. DS SOZD + ostali 1984, 1985 50 - - “ 60 100 11. EKO 1983 20 ' 18 Skupaj program A 62 114 161 60 100 12. PAN 1981, 1982 15 20 6 „ 13. SKIP 1981, 1982 15 27 11 “ - - 14. BLISK 1983, 1984 15 - 6 12 - 15. LSNL 1981, 1982 15 10 8 - 16. LBK 1983, 1984 15 - 6 21 — 17. KM • - i 18. EM / - - 19. MK - _ 20. IC 1984, 1985 2 2 Progi am B 57 25 12 35 2 Skupaj A + B 119 139 173 95 102 Skupaj razpolož.sred stva 120 145 172 221 264 Razlika - 1 6 - 1 126 162 TABELA 20 Zunanje trgovinska bilanca IMP v 103din (lug = 27,30 din TOZD 1981 1982 1983 1984 1985 1. OV a) izvoz bruto 124.074 270.679 280.320 170.644 192.645 b) izvoz neto 46.283 100.125 104.848 64.251 75.566 c) UVOZ 16.850 15.020 16.542 14.556 16.798 d) saldo a - c 107.224 255.659 263.778 156.088 245.847 e) saldo b - c 29.433 85.105 88.306 49.695 58.768 2. KM a) izvoz bruto 67.717 151.434 156.645 96.543 115.111 b) izvoz neto 25.952 56.140 58.788 36.014 42.369 c) UVOZ 21.134 19.758 18.218 25.894 15.804 d) saldo a - c 46.583 131.676 138.427 70.649 99.307 e) saldo b - c 4.818 36.382 40.570 10.120 26.565 3. MK a) izvoz bruto 75.867 162.771 166.112 99.926 116.319 b) izvoz neto 27.556 59.612 62.424 38.242 44.991 c) UVOZ 9.400 8.012 8.185 9.578 8.565 d) saldo a - c 66.467 154.759 157.927 90.348 107.754 e) saldo b - c 18.156 51.600 54.239 28.664 36.426 4. MM a) 'izvoz bruto 109.953 243.095 255.889 156.390 183.659 b) izvoz neto 42.003 90.865 95.151 58.291 68.577 c) UVOZ 12.711 25.840 58.705 79.897 100.000 d) saldo a - c 97.242 217.255 197.184 76.493 83'.659 e) saldo b - c 29.292 65.025 36.446 - 21.606 S 31.423 5. IB a) izvoz bruto 17.469 39.852 48.856 29.568 34.376 b) izvoz neto 7.491 16.205 16.969 10.396 12.231 c) UVOZ 1.070 - - - - d) saldo a- c 16.399 39.852 48.856 29.568 34.376 e) saldo b - c 6.421 16.205 16.969 10.396 12.231 6. BLISK a) izvoz broto 63.489 129.780 151.146 92.618 108.510 b) izvoz neto 24.614 53.246 55.758 34.157 40.185 c) UVOZ - 10.919 - - d) saldo a - c 63.489' 118.861 151.146 92.618 108.510 e) saldo b - c 24.614 42.327 55.758 34.157 40.185 7. EKO a) izvoz bruto 43.977 94.721 98.936 60.196 69.538 b) izvoz neto 16.320 35.304 36.969 22.648 26.644 C) UVOZ 3.000 7.850 19.000 23.647 d) saldo a - c 43.-977 91.721 91.086 41.196 45.891 e) saldo b - c 16.320 32.304 29.119 3.648 2.997 8. EM a) izvoz bruto 141.552 - 312.061 323.370 195.229 222.243 b) izvoz neto 52.438 113.437 118.788 72.770 85.613 c) UVOZ 14.937 17.163 19.720 22.658 26.000 d) saldo a - c 126.615 295.898 303.650 172.571 196.243 e) saldo b - c 37.501 96.274 99.068 50.112 • 59.613 9. TEN a) izvoz bruto - 49.300 57.200 74.300 100.500 136.00Q b) izvoz neto 49.300 57.200 74.300 100.500 136.000 C) UVOZ 34.500 40.000 48.300 56.900 68.000 d) saldo a - c 14.800 17.200 26.000 43.600 68.000 e) sadlo b - c 1-4.800 17.200 26.000 43.600 z; 68.000 TABELA 21 Zunanje trgovinska bilanca IMP 0 din (lug = 27,30 din TOZD 1981 1982 1983 1984 1985 DVG a) izvoz bruto b) izvoz neto c) uvoz d) saldo a - c e) saldo b - c 11. ISO 12. KP 13. TIO 14. PAN a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) 15. TRATA a) b) c) d) e) ITAK a) b) c) d) e) 17. SKIP a) b) c) d) e) 18. IPKO a) (v usta.) b) c) d) 3) 19. LSNL a) izvoz bruto b) izvoz neto c) uvoz saldo a - c saldo b - c HVA 21. LBK 22. IP 23. MP d) e) a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) a) b) c) d) e) 24. ZAST a) b) c) d) e) 25. PB a) c) c) d) e) 26. INŽ a) b) c) d) e) 27. DS SOZD a) b) c) d) e) IMP a) izvoz bruto b) izvoz neto c) uvoz d) saldo a-c e) saldo b-c 14.760 11.573 25.900 -11.140 -14.327 5.000 5.000 3.200 1.800 1.800 21.540 21.540 1.500 20.040 20.040 6.727 6. 1. 5. 5. 15. 15. 14. 1. 727 309 418 418 598 598 468 130 1.130 40.000 40.000 47.000 - 7.000 - 7.000 4.500 4.500 3.000 1.500 1.500 8.000 8.000 12.000 - 4.000 4.000 000 000 000 88.000 88.000 21.000 67.000 67.000 20.340 20.340 3.000 17.340 17.340 11.712 11.712 11.712 11.712 9.500 9.500 8.550 950 950 36.225 13.377 10.000 26.225 3.377 11.500 11.500 24.000 -12.500 -12.500 30.728 11.505 11.300 19.428 205 24.600 24.600 24.600 24.600 3.000 5 3.000 - 3.000 1.046.128 599.429 303.829 742.299 295.600 21.300 19.706 28.600 - 7.300 - 8.894 9.000 9.000 3.800 5.200 5.200 42.290 42.290 1.700 40.590 40.590 856 856 033 823 823 18.213 18.213 20.486 - 2.273 s 2.273 52.500 52.500 52.300 200 200 6.500 6.500 3.600 2.900 2.900 20.000 20.000 15.000 5.000 5.000 7.000 7.000 5.000 2.000 2.000 90.700 90.700 22.600 68.100 68.100 47.955 47.955 7.000 40.955 40.955 12.297 12.297 12, 12, 297 297 15 15 13 000 000 500 1.500 1.500 79.088 28.938 16.000 63.08§ 12.938 12.000 12.000 27.000 - 15.000 5 15.000 68.663 24.887 12, 56. 12. 000 663 887 29.400 29.400 29.400 29.400 30.000 - 30.000 - 30.000 2.001.355 1.026.376 400.331 1.601.024 626.045 24.490 22.896 29.700 - 5.210 ® 6.804 13.000 13.000 5.000 8.000 8.000 80.650 80.650 2.600 78.050 78.050 894 894 773 121 121 26 26 24 243 243 492 1.751 1.751 60.000 60.000 54.300 5.700 5.700 8.800 8.800 4.700 4.100 4.100 35.000 35.000 18.000 17.000 17.000 8.000 8.OO0 5.500 2.500 2.500 94.000 94.000" 23.500 70.500 70.500 50. 50. .7, 42. 42. 340 340 500 840 640 13.469 13.469 13.469 13.469 32.500 22.500 20.250 12.250 2.250 81.527 30.303 21.600 59.927 • 8.703 12.500 12.500 30.000 ®17.500 -17.500 69.618 26.061 12.800 56.818 13.261 34.200 34.200 34.200 34.200 60.000 -60.000 -60.000 31.070 28.680 33.100 - 2.030 5 4.420 18.000 18.000 11.000 7.000 7.000 110.540 110.540 2.860 107.680 107.680 11.762 11.762 3.300 8.462 8.462 28. 28. 28. 2.209,805 1.171.851 500.235 1.709.570 671.616 867 867 841 26 26 67.000 67.000 58.100 8.900 8.900 10.800 10.800 5.400 5.400 5.400 40.000 40.000 21.000 19.000 19.000 10.000 10.000 7.500 2.500 2.500 100.000 100.300 25.000 75.300 75.300 52.800 52.800 7.900 44.900 44.900 78.112 78.112 32.900 45.212 45.212 35.000 35.000 '31.500 3.500 3.500 49.156 18.564 ' 31.200 17.956 - 12.636 '13.000 13.000 33.000 -20.000 -20.000 41.680 15.965 13.000 28.680 2.965 29.020 29.020 29.020 29.020 4.000 -4.000 - 4.GOO 37.650 34.463 36.800 850 - 2.337 29. 29. 000 000 11.000 18.000 18.000 147.580 147.580 3.100 144.480 144.480 13.138 13.138 3.596 9.542 9.542 31.753 31.753 29.635 2.118 2.118 80.000 80.000 62.900 17.100 17.100 13. 13. 6. 7. 500 500 000 500 7.500 50.000 50.000 25.000 25.000 25.000 12.000 12.000 8.500 3.500 3.500 104.400 104.400 26.180 78.220 78.220 55.500 55.500 8.300 47.200 47.200 85.888 85.888 85.888 85.888 74. 74. 66. 7. 7. 000 000 600 400 400 1.72'8.721 1.105.679 578.084 1.150.637 527.595 56.958 21.840 45.600 11.358 - 23.760 13.500 13.500 36.000 -22.500 -22.500 48.060 18.783 14.500 33.560 4.283 43.800 43.800 43.800 43.800 4.000 - 4.000 5 4.000 2.145.128 1.361,321 646.525 •1.498.603 714.796 TABELA 22 IZVOZ STORITEV NA PODLAGI INVESTICIJSKIH DEL V TUJINI 1981 - 85 Povpreč. 1981 1982 1983 1984 1985 TOZD konvert. 2 kliring konvert. kliring konvert. kliring konvert. kliring konvert kliring OV KM MK M4 IB BLISK EKD S PB 17.3 9.7 10.3 15,7 2.8 9.2 6,1 19,6 5,0 4.3 40.616 22.774 24.182 36.860 21,600 14,322 46.017 11.739 10.096 5.667 3.178 3.374 5.143 917 3.014 1.998 6.421 1.638 1.409 94.458 52.962 56.238 85.722 15.288 50.232 33.306 107.016 27.300 23.478 5.667 3.178 3.374 5.143 917 3.014 1.998 «1.638 1.409 99.181 55.610 59.050 90.008 16.052 5Ž.744 34.971 112.367 28.665 .24,652 5.667 3.178 3.374 5.143 917 3.014' i:998 6.421, 1.638 1,409 9 56.674 '31.777 33.743 51.433 9.173 30.139 19.984 64.210 16.380 14.0,87 7.577 4.237 4.499 6.858 1.223 4.018 2.664 8.560 '2.184 1.878 66.120 37.073 39.367 60.005 10.702 35.162 • 23.313 74.911 p, 110 16.435 11 9.446 5.296 5.624 8.572 1.529 5.023 3.331 10.702 2.730 2.348 100,0 234.780 32.759 546.000 32.759 573.300 32.759 327.600 43.700 382.200 54.621 INŽENIRING ; • - 21.58P 3.012 27.736 1.664 32.351 1.849 25.606 3.414 38.325 5.475 256.368 35.771 573.736 34.423 605.651 34.608' 353.206 47.114 420.525 60.096 j blag.izvoz proizv. TOŽI IMP preko invest.del. sk^aj 3, O*" p 35.217 4.914 81.900 4.914 85.995 '4.914 49.140 6.552 57.330 8.190 L izvoz IMP neto-stor. 291.585 40.685 655.636 39.337 691.646 39.522 402.346 53.666 477.855 66.286 11.vrednost invest.del 1.173.900 163.80.0 2.730.000 163.600 2.866.500 163.800 .638.000 " 218.400 1.911.000 273.000 III.izvoz IMP bruto štor. 645.645 90.090 1.501.500 90.090 1,576.575 90.090 900.900 120.120 1.051.050 150.150 % I : II % I : III 24,8 45,2 ' 24,8 45,2 24,0 43,6 24,0 43,6 24,1 43,9 24,1 43'9 24.6 44.7 24.6 44.7 25,0 45,5 25,0 45,5. ostal.dir.blag.izvoz proizv.TOZD 267.159 331.403 440.683 662 773 815 20 Skupaj blag.izvoz 307.290 418.217 531.592 705.361 88o!722 IZ\PZ - neto IMP - skupaj______________599.429_________' 1.026.376 1.171.851 1.118.785 1 126 863 % v CP 110,0 10,7 9,1 10,6 TABELA 23 MEDSEBOJNE DOBAVE TOZD v IMP 1981 - 1985 cene 1980 TOZD dobav. - TOZD kupci 1981 1982 1983 1984 1985 1. MM ov 3 - vrednost v 10 din 220 440 660 880 1100 - tone 1 2 3 4 5 2. MM - MK 3 - vrednost v 10 din 148 212 277 318 424 - tone 1,4 2 2,6 3 4 3. MM - KM 3 15 22 28 35 40 - vrednost v 10 din 3.075 4.510 5.740 7.175 8.200 - tone 4. MM - MP 3 - vrednost v 10Jdin 71 165 212 283 354 - tone 0,3 0,7 0,9 1,2 1,5 5. BLISK - PAN 3 - vrednost v 10 din 11.055 11.055 11.908 12.271 12.550 - tone 106 106 115 120 123 6. BLISK - TEN 3 - vrednost v 10 din 20.387 23-864 28.013 33.252 36.707 - tone 55 64 72 83 89 7. BLISK - LBK 3 - vrednost v 10 din 1.212 1.212 1.616 1.818 1.980 - tone 15 15 20 22 24 8. TEN - TRATA 3 - vrednost v 10 din - tone 9. ISO - BLISK 3 - vrednost v 10Jdin 3.900 4.100 4.300 4.500 4.700 - tone 15 16 17 18 19 lo. ISO - EKO 3 - vrednost v 10 din 8.900 9.400 9.800 10.300 10.900 - tone 35 37 39 41 43 11. KP - KLIMA Celje 3 - vrednost v 10 din 16.800 17.670 18.600 19.500 20.500 - kosi 11.130 11.700 12.300 12.950 13.610 12. KP - TIO 3 - vrednost v 10 ain 6.540 7.129 7.556 8.009 8.410 - tone 52 57 60- 64 67 13. PAN - KP 3 - vrednost v 10 din 46.973 57.099 63.179 71.244 79.056 - tone 494 599 662 746 835 14. PAN - DVGIGALO 3 - vrednost v 10 din - tone 160 177 194 212 231 15. TRATA - KLIMA Celje 3 - vrednost v 10Jdin 6.890 7.920 8.300 9.537 10.958 tone 16. TRATA - T!0 3 - vrednost v 10 ain - kosi 327 356 378 400 421. 17. LSNL - KP - - vrednost v 10 din 4.060 4.912 8.449 9.894 10.223 tone 116 140 241 265 291 18. LSNL - TRATA - vrednost v 10Jdin tone 19. ITAK - ov 3 - vrednost v 10 din 8.612 9.215 9.860 10.551 11.289 - fizični obseg (kosi) - izmenjevalci 86 92 97 103 109 - posoede 20 20 24 24 28 20 TRATA - ov 3 - vrednost v 10 din 2.231 2.387 2.554 2.733 2.924 - črpalke (kosi) 339 362 388 415 444 - regulac.naprave (ko si) 107 114 121 128 135 21. TRATA - KM - vrednost v 10Jdin 3.322 3.554 3.803 4.069 4.354 - regulac.naprave (kos.)1.500 1.604 1.708 1.812 1.916 22. TRATA - MK - vrednost v 10"aln 3.292 3.523 3.769 4.033 4.315 - črpalke (kosi) 640 685 733 .784 839 - reaul.naprave 188 215 231 247 263 23. TIO - OV ■ vrednost v lO^din 8.874 9.495 10.159 10.870 11.631 - posode - kosi 51 54 59 63 - 67 - odtočni vozel, kosa 689 737 789 844 903 24. TIO - MK - vrednost v 10Jdin 8.874 9.495 10.159 10.870 11.631 - posode (kosi) 88 93 101 107 114 25. KP - ov 3 - vrednost v 10 din 1.416 1.515 1.621 1.734 1856 - kosi . 11 11 13 13 15 26. KP - KM 3 - vrednost v 10 ain 16.563 17.723 18.963 20.291 21.711 - kosi 300 321 343 368 394 27. KP - MK 3 vrednost v 10 ain 6. 026 6.448 6.899 7.382 8.452 kosi 455 504 554 603 653 OBČNI ZBOR PEVSKEGA DRUŠTVA Člani pevskega društva BMP so se 30. septembra letos sestali na svojem letnem občnem zboru. Razrešili so dotedanji upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko sodišče ter za predsednika novega upravljega odbora izvolili Tomaža Štrakla, za podpredsednika Jožeta Hočevarja, tajnika Janeza Kržmanca, člane Mira Rozmana, Zdravka Nastrana in Dol-feta Tekavca te- za blagajnika Franca Mrharja. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Staneta Zevnika, za člane Franca Proška in Staneta Marolta. Za predsednika disciplinskega razsodišča je bil izvoljen FVanc Zau, člane razsodišča pa sta postala Mile Prošek in Franc Janke, Člani društva so nadalje poslušali poročilo o delu moškega pevskega zbora BMP za nekaj več kot desetmesečno obdobje, ki ga je prebral Janez Kržmanc, tajnik društva. V njem je bilo rečeno, da ima zbor 30 članov. Nekateri od teh neredno sodelujejo na vajah in prireditvah. Do nedavnega je bil pokrovitelj pevskega zbora nekdanji generalni direktor SOZD IMP Stanko Krumpak. Pevsko društvo ima urejeno finančno poslovanje ter ima svoj žiro račun. Zbor ima v svojem repertoarju naštudiranih prek 30 pesmi (borbene, narodne, umetue in žalostinke). Na prejšnjem občnem zboru je zbor sprejel program dela, v katerega je vnesel 6 umetnih, 9 narodnih, 5 ža-lostink in 6 borbenih pesmi, a se je iz vsake skupine pesmi naučil lepo eno. Da zbor ni realiziral celotnega programa, so krivi pogosti nastopi, za katere so morali pesmi ponavljati in utrjevati, ovira pri realizaciji programa je bila tudi pogosta odsotnost pevcev na vajah, premalo vaj in pa nezainteresiranost nekaterih pevcev. Lani je imel zbor s približno 20 pevci 30 nastopov (25 za IMP in 5 zunaj IMP), Tako so sodelovali na proslavi bežigrajskega občinskega praznika, na reviji bežigrajskih pevskih zborov, na taboru slovenskih pevcev v Šentvidu pri Stični, na proslavi kulturnega praznika gradbenih delavcev SR Šlovenije v Ajdovščini. Peli so na pogrebih umrlih članov ko lektiva BMP in njihovih svojcev. Zi sodelovanje na prireditvah in vaja! so porabili 205 ur (leto prej pa le 182 ur). Svoje kulturno poslanstvo s< opravljali z veliko vnemo in s prizadevanjem, za kar ima velike zasluge tudi pevovodja. Pevsko društvo IMP pa se spopadi tudi s problemi, predvsem s finančnimi, saj nima stalnega vira financiranja za svojo dejavnost Za nadaljnje uspešno delo društvi bo v prihodnje treba pridobiti nove pevce ter zagotoviti stalni vir financiranja. V zvezi s poročilom se je na občnem zboru razvila živahna razprava v kateri so razpravljale! menili, naj b se pevsko društvo za financiranji svoje dejavnosti obrnilo po pomoč m občinsko kulturno skupnost Mnenji so bili, naj bi pevski zbor pridobi nove člane. Le ti naj bi bili iz ljubljanskega območja, da bi laže hodili ni vaje. Razpravljale! so se nadalje zavzeli za to, naj bi pevski zbor dobi svojega pokrovitelja. M. PRIMC NAŠA GRADBIŠČA POSLOVNO PRODAJNI CENTER SLOVENIJALES Slovenijalesov objekt, ki so ga začeli graditi v drugi polovici leta 1978 blizu Gospodarskega razstavišča za Bežigradom, bo največji pošlo vm objekt v Ljubljani. Gradijo ga v dveh etapah in sicer severni in južni deL Severni del nameravajo zaključiti do konca letošnjega leta, pimi pa bo predvidoma zgrajen koncem leta 1981. Objekt ima približno 45000 kvadratnih metrov uporabne površine. Glavni izvajalec del je Gradbeno industrijsko podjetje Gradis. Instalacijska dela opravljajo TOZD Elektromontaža, Klima montaža in TOZD Ogrevanje vodovod. Predračunska vrednost objekta je približno 600 milijonov dinarjev. Od tega bo vrednost instalacijskih del, ki jih bo opravil IPM, okoli 110 milijonov dinarjev. Investitorje v glavnem zadovoljen z opravljenimi deli IMP. Želeli bi le več koordinacije med tozdi IMP, oziroma večjo vlogo Inženiringa kot nosilca pogotftenih obveznosti. Glavna problema s katerima se srečujejo monterji iz IMP, Id delajo na gradbišču Slovenijalesa, sta pomanjkanje materiala in neusklajenosti projektov. Franc Bolta, vodilni monter iz TOZD Elektromontaže, ki je pri IMP od leta 1953, ima v skupini 20 monterjev. Le ti prihajajo na delo iz Dolenjske, Vrhnike, Domžal in z Roba pri Kočevju z avtobusi. Monterji so na gradbišču (po potrebi) od lanskega -junija. Obveščeni so o vsem, kar je za njih pomembnega prek IMP Glasnika in prek svojega tozda z zapisniki. Gradbišče je glede zahtevnosti podobno drugim, na katerih je doslej delal, je dejal Franc Bolta. Srečujejo se s problemom delovne sile. Negodujejo pa zaradi nizkih osebnih dohodkov. Marjan Koman, po poklicu električar izTOZD Elektromontaža, je pri IMP od leta 1975. Na gradbišču je od letošnjega marca. Pravi, da je z delom na objektu zadovoljen, saj zaenkrat dela niso preveč zahtevna. Gradbišče je po njegovem mnenju kar dobro urejeno. Najbolj ga moti prostor za garderobo, ki ni ustrezen, saj je pozimi vlažen in hladen. Problem nastane, kadar se najdejo na istem mestu gradbinci, vodovodni inštalaterji in električarji in tako električarji ne morejo opravljati v miru svojega dela. Po načrt učesto ni mogoče delati, saj je stanje na gradbišču drugačno, kot je zarisano v načrtih predvsem, kar zadeva mere. Delo pozimi je naporno zaradi mraza in prepihov, saj je zgradba iz različnih vzrokov odprta. To je vzrok za manjši uspeh in za več bolniških izostankov. Osebni dohodek, se mu zdi, da je premajhen in meni, da monter- Monterji z gradbišča Slovenijales iz TOZD Klima montaža Skupina monterjev iz TOZD Elektromontaža Monterji iz TOZD OV jevo delo v primerjavi z drugimi poklici ni ustrezno ovrednoteno. Marjan Žolnir, monter centralnega ogrevanja, zaposlen pri IMP v TOZD Ogrevanje vodovod od leta 1977: »Gradbišče je v primerjavi- z drugimi gradbišči, kjer sem doslej delal, povprečno dobro organizirano. Delo na tem objektu je zelo naporno, nezdravo, saj smo delali v vodi in smo bili včasih popolnoma premočeni. Na tem gradbišču sem od letošnjega marca in sem tu okusil mraz in prepihe. Poleg pomanjkanja materiala in neusklajenih projektov so problematični osebni dohodki. Menim, da bi morali biti monterji, ki delajo v težkih pogojih, bolje plačani, kot je to sedaj. Odnosi v skupini so slabi zaradi nerazumevanja z vodilnim monterjem, ki hvali tiste monterje, ki ne delajo in graja delovne monterje.« Alojz Jankovec, vodilni monter za vodovodne instalacije: »Pri IMP sem od leta 1960, dela vodilnega monterja v TOZD OV pa opravljam od leta 1972. V skupini imam 10 monterjev. Odnosi v skupini so urejeni. Delavci na gradbišču so v vsem pomembnem obveščeni prek zborov delavcev, prek IMP Glasnika, Samoupravljalca in zapisnikov s' sej samoupravnih organov. Gradbišče je v primerjavi z drugimi, na katerih sem,doslej delal, povprečno dobro organizirano. Delo ni posebno zahtevno. Delavci, ki so v moji skupini, prihajajo na delo na gradbišče deloma iz ljubljanskih samskih domov in z bližnje okolice Ljubljane. Poleg neusklajenih načrtov in pomanjkanja materiala je problem tudi pomanjkanje monterjev. Monterji se pritožujejo nad nizkimi dohodki.« Josip Bubin, strojni tehnik iz TOZD OV: »V IMP sem od začetka leta 1978 in opravljam delo vodje montaže. Na gradbišču sem od letošnjega marca. V skupini imam vodovodarje in monterje centralnega ogrevanja, ki montirajo hkrati tudi plinske instalacije. Odnosi v skupini so urejeni. Poleg že navedenih skupnih problemov na gradbišču, je hud problem pomanjkanje monterjev vodovodarjev. Obseg dela je tu večji kot drugod, kjer sem doslej delal. Monterji so pri delu na gradbišču prizadevni in vztrajni.« Matko Pečkaj, referent priprave dela, nadomešča operativca Vinka Tratnika in je njegov pomočnik v TOZD Klima montaža: »Pri IMP sem od sredine leta 1976. To je prvi objekt, na katerem delam. Problemi delavcev tega tozda, so kar zadeva delo na tem gradbišču, enaki kot pri ostalih tozdih — to je nedokončani projekti.« Milan Mustar, vodilni monter iz TOZD Klima montaža: »Pri IMP sem od leta 1962. V skupini imam 14 monterjev. Odnosi v skupini so dobri. Skupina je redno obveščena o vseh dogajanjih, ki so za nas pomembna, prek IMP Glasnika, zapiskov s sej samoupravnih organov TOZD in prek Samoupravljalca DO Promont. Delal sem že na boljših in slabših gradbiščih, kot je to in se mi zdi, da je kar dobro organizirano v primerjavi z ostalimi. Zdi se mi da bi bilo dobro, če bi na gradbišča, kjer delajo naši monterji, večkrat kot doslej prišel varnostni inženir. Najbolje bi bilo, da bi ta prišel na gradbišče preden se monterji lotijo del, saj naj bi le ta videl, v kakšne pogoje pridejo delat monterji. Monterji prihajajo na delo iz Šentvida pri Stični, Domžal, Dobrepolja, Medvod in iz Ljubljane. Poleg neusklajenih projektov je problem tudi ta, da se na gradbišču pojavlja več gradbenih organizacij in- je zato potrebno več dogovorov. Prav tako je eden od problemov osebni dohodek monterjev, saj ti niso stimulirani za delo. Sodelovanje med monterji na gradbišču je zelo dobro.« MARIJA PRIMC Gradbišče Slovenijales Veliko ljubezni do vokalne glasbe Miroslav Rozman je vodja pevskega zbora IMP 4 leta. Zborovod-sko delo mu ni le konjiček, saj pravi, da bi bilo to premalo, pač pa je v to delo vtkana predvsem velika ljubezen do vokalne glasbe. V rednem delovnem razmerji je na šoM Prva slovenska proletarska udarna brigada Tone Tomšič Videm Dobrepolje, kjer kot profesor glasbe poučuje. Poleg vsega tega pa še igra v zabavnem orkestru na Bledu. Doslej je pevski zbor IMP pod njegovim vodstvom naštudkal okoM 35 pesmi, od teh nekaj narodnih, umetnih, žalostink in partizanskih. — Kje vse ste že doslej nastopali z zborom? »Nastopali smo že po vsej Sloveniji in sicer po vseh ljubljanskih tozdih IMP, ob 30 letnici IMP, ob otvoritvi nove proizvodne hale TIO Idrija v Godoviču, ob otvoritvi nove proizvodne hale tozd SKIP v Podpeči, ob postavitvi temeljnega kamna za novogradnjo tozd Trata, ob postavitvi temeljnega kamna za gradnjo tovarne TOZD TEN, vsako leto nastopamo na proslavi občinskega praznika bežigrajske občine, dvakrat smo sodelovali na srečanju tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, peli na pogrebih članov kolektiva IMP ali njihovih svojcev v Ljubljani ali zunaj nje, itd.« — Kateri so bili največji uspehi pri vodenju zbora? »Največji uspehi so bili v začetku mojega vodenja tega zbora in sicer v tem, da je bil zbor tedaj številčno in glasovno zelo lepo zaseden, tako da je bil zvok zbora močan, topel, saj je imel *or 32 pevcev. Naslednji uspehi so bila priznanja na taboru v Šentvidu in tudi na občinski reviji bežigrajske občine, pa letos v Ajdovščini na srečanju pevskih zborov gradbincev.« Njegova želja je, da bi zbor pridobil nove pevce ter da bi bil zbor v veselje in ponos celotnemu kolektivu SOZD IMP. M. PRIMC NAŠI UPOKOJENCI Predaja se »konjičkom« Valerij Ivančič, ki je koncem letošnjega junija praznoval svoj 60. rojstni dan, se je rodil v Trstu in tam obiskoval ter končal osnovno šolo. Srednjo tehnično šolo je končal leta 195 lob delu v Ljubljani, kamor je prišel med drugo svetovno vojno. Leta 1946 se je zaposlil pri Elektrotehni kot visokokvalificirani mehanik. Podjetje se je potem večkrat preimenovalo in se nazadnje združilo kot Elektrosignai v IMP. Na ta način je tudi on prišel v IMP v TOZD TEN in v njem ostal do upokojitve leta 1973. V letih svojega službovanja je delal na različnih delovnih mestih, od visokokvalificiranega elektrome-hanika, vodje delavnice do vodje tehnične kontrole. Z zadovoljstvom gleda na napredek, ki je bil doslej dosežen v elektro stroki v IMP. Na upokojensko življenje se mu ni bilo potrebno posebej navajati, saj se je z veseljem predal »konjičkom«, ki jih je gojil že v času službovanja, kadar mu je čas dopuščal. Tako sedaj posveti veliko časa radioamaterstvu, fo-toamaterstvu in udejstvovanju v pevskem zboru IMP. Tako mu prostega časa včasih kar zmanjkuje. Še vedno je v stikih s svojimi nekdanjimi sodelavci ne satno v pevskem zboru ampak tudi sicer. Razvoj in težave IMP spremlja prek našega Glasnika (le-tega redno dobiva), kar je ena od možnosti za stike z organizacijo, v kateri je vtkano polovico njegovega življenja. Časopis, pa pravi, da mu je všeč. Pokojnina, pravi, mu zadostuje, saj je skromen že od nekdaj. Za prihodnost nima posebnih načrtov, goji le željo, da bi bil čimdlje zdrav. Odkar je upokojen, -hodi na dopust na morje s sinom, ki organizira dopuste prek svoje organizacije. v kateri je zaposlen. M. PRIMC ZAHVALA Ob smrti najinega dragega očeta, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem za darovano cvetje in spremljanje na njegovi zadnji poti. Vojko in Janez Remiaš