mad 12. in 1?. uro 25. junij 201 1 DAN ODPRTIH VRAT VINARJEV (N O LIKARJEV SLOVENSKE l£TRE Fui izvrslna vina in oljinG olja pri somih proizvaja k ¡h. O-rgoniiinopi brazploini oviobusni prevozi iz Kopra, Izole in Pbrioroia. m 26. junij 2011 med 1 7, in 21. uro MED VINARJI IN O LIKARJI ISTRE NA PLOŠČADI V PORTOROŽU Predstavitev vinarjev, oljar[av in kuliiiarikfl litre 1er fculiumo zabavni prog/a m s Stavkom IvontiifliT^ skupino Vrujo in folklorno skupino C 1 -^-HF U D HtUbl viA pntodriHt HSuikfrlll -luvuiFnopOdu-oJ Vet informacij; M "JUHI »AM \MI S4jJiBAVLADE H&ZA iDKALNO MHOUPfcAl'D www. we 1 Inessi stro.eu w NMiomuKi ninan -..lTíip MHM Tj I i i.rfrt 1 HI Itrtltr, Mpffl — Primorski PETEK, 24. JUNIJA 2011 Št. 149 (20.164) leto LXVII. ■yr Ce že mora biti, naj bo združevanje smotrno Marko Marinčič Predlog goriške občinske uprave o združevanju rajonov, da bi po deželne zakonu 1/2011 njihovo število zmanjšali od deset na štiri, je za Slovence nesprejemljiv. Tako, kot so si krčenje zamislili na občini, bi izrazito slovenske predmestne rajone spojili z drugimi, po prebivalstvu številčnejšimi mestnimi predeli, kjer bi specifika primestnih predelov povsem izginila. Občinska uprava se pri tem sklicuje tudi na dopis deželnega volilnega urada, po mnenju katerega razmejitev rajonov ni neposredno povezana z izvajanjem zaščitnih zakonov za slovensko in furlansko manjšino. Če je občinski upravi mar za zaščito manjšin, kot trdi, bi morala temu tolmačenju ugovarjati, saj je v nasprotju z 21. členom zaščitnega zakona za Slovence, ki izrecno omenja upravno ureditev naselitvenega ozemlja manjšine. Obstaja pa še drug vidik. V deželnem zakonu - ki sicer ni nespremenljiv in dan enkrat za vselej - se omenja, da lahko Gorica ohrani največ štiri rajone. Ni pa rečeno, da mora biti celotno občinsko ozemlje zajeto v te rajone. Že doslej smo se spraševali, kakšen smisel ima na primer rajon za mestno središče. Če že lahko ohranijo 4 rajone, potem naj jih za tiste primestne predele, ki so nekoč bili samostojne občine, in še danes ohranjajo ob narodnostni - slovenski ali furlanski - specifiki tudi posebno družbeno, naselitveno in arhitektonsko identiteto, z njimi pa tudi posebne potrebe. Štandrež, Ločnik, Podgora, Pevma bi lahko ohranili rajone, za druge mestne predele pa so na voljo tudi drugi, morda za njihove potrebe ustreznejši instrumenti participacije. 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN fifí i r Mavhinje — Danes, 24. junija 2011 — 18.30 - Barvana klapa Sklada Mitja Čuk MIUSIKOL MIŠ MAŠ 20.45 - Otroška skup. SDD Jaka Štoka ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS POKOS KVAK KVAK 21.45 - Lupus in fabula RDEČA KAPICA PO VOLKOVO dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA-SLOVENIJA - Pomembna izjava v poslanski zbornici ob 20. obletnici neodvisnosti Skupni interesi so vez med prijateljskima državama Predsednik Napolitano bo danes v Ljubljani na osrednji slovesnosti TRST Sprejem generalnega konzulata RS na Pomorski postaji »Hvala vsem, ki so prispevali k rojstvu in rasti slovenske države« TRST - Sinočnji sprejem, ki ga je slovenski generalni konzulat priredil na Pomorski postaji v Trstu, je potekal v znamenju praznovanja dvajsetletnice samostojnosti Slovenije. O tem je številnim gostom in predstavnikom mes- tnih in deželnih oblasti spregovorila generalna konzulka Republike Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan. Zahvalila se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k osamosvojitvi in rasti slovenske države. V kulturnem programu so nastopili zbor- ček Glasbene matice pod vodstvom Nede Sancin, plesalka Daša Grgič in zbor glasbene šole Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek. Na skupinski likovni razstavi pa je sodelovalo več zamejskih umetnikov. RIM - Poslanska zbornica je včeraj na pobudo poslanca Carla Monaia sprejela izjavo ob 20. obletnici neodvisnosti Republike Slovenije. Monai je izjavo predstavil v imenu Skupine prijateljstva med Italijo in Slovenijo, ki povezuje 70 parlamentarcev vseh skupin. V njej je izpostavil uspešno sodelovanje in skupne interese obeh držav, pri tem pa še posebej podčrtal pomen prisotnosti manjšin, ki sta dejavnik kulturne rasti in gospodarske dinamičnosti. V izjavi je poleg čestitk Sloveniji izpostavljena želja po še tesnejšem sodelovanju prijateljskih in partnerskih držav. Na 3. strani Pokrajina Trst: predsednik Vidali o 20-letnici Slovenije Na 5. strani V Gropadi nove turistične table Na 8. strani V goriškem središču brezplačni internet Na 15. strani Upniki Lesimpexa še čakajo na denar Na 15. strani Začetek turnirja ob 30-letnici ŠZ Soča Na 18. strani ITALIJA Vlada hoče omejiti sodna prisluškovanja RIM - Vlada razmišlja o zakonskem ukrepu, s katerim bi omejila prisluškovanja v sodnih preiskavah in njihovo objavljanje. K temu jo navaja preiskava o t. i. loži P4, v kateri so vpleteni številni politiki. Na razpolago ima dve možnosti. Po eni strani bi lahko obudila zakonski predlog o prisluškovanjih, ki ga je senat že odobril in je zdaj na čakanju v poslanski zbornici. Drugi pa se zavzemajo za zakonski odlok. Vse to seveda zaskrblja sodstvo in opozicijo, ki se bojita novih omejitev v sodnih preiskavah in v svobodi informiranja. Na 11. strani AFGANISTAN ZDA do konca leta umikajo 10.000 vojakov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo sporočil, da bo do konca leta iz Afganistana umaknil 10.000 vojakov, do poletja 2012 pa skupaj 33.000. Napovedal je tudi pogajanja s talibani. Ti so ocenili, da gre zgolj za simbolično napoved, v svetu pa so Obamove besede pozdravili. Ameriški predsednik je v televizijskem nagovoru iz Bele hiše priznal, da so ZDA zaradi vojne pod dodatnim pritiskom v času naraščanja dolga in proračunskih primanjkljajev, zato se bo treba osredotočiti na domače zadeve. Na 14. strani predstavlja Mane e- _ Vitovska 5 in Morje • 2011 peta izvedba Devinski grad Danes , 24. junija 2011 od 18.30 do 21. ure www.mareevitovska.eu plissé NABREŽINA124 tel. 040 200122 2 Četrtek, 23. junija 2011 ALPE-JADRAN Luigia Negro Giorgio Banchig Franco Baritussio KANALSKA DOLINA - Predsednika SKGZ in SSO z deželnim svetnikom Baritussiom Odpiranje večjezičnih šol bi pomenilo veliko obogatitev Špetrski model bi bil ustrezen za Tipano in Bardo, v Kanalski dolini pa bi šli na trijezičnost UKVE - »Ustanovitev trojezi- | ^ ¿^^¿ff^jj čnih šol (z italijanskim, nemškim in slovenskim učnim jezikom) bi bila le nov korak na poti večjezičnega poučevanja, ki smo ga v Kanalski dolini uvedli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z izmenjavo učiteljev iz Avstrije, Italije ter Slovenije.« V to je prepričan deželni svetnik in bivši trbiški župan Franco Baritussio, s katerim sta se v Ukvah na sedežu Sks Planika sestala pokrajinska predsednika SKGZ in SSO za videmsko pokrajino Luigia Negro oziroma Giorgio Banchig. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Sks Planika Rudi Bartaloth in župan Občine Naborjet-Ovčja vas Alessandro Oman. Udeleženci so, tako piše v skupnem tiskovnem sporočilu videmskih pokrajinskih svetov naših krovnih organizacij SKGZ in SSO, v Ukvah bolj poglobljeno razpravljali o poučevanju slovenščine v šolah na Videmskem in o možnosti razširitve dvojezičnega didaktičnega modela, ki se je uveljavil v Špetru, tudi na druge občine, kot to predvideva tudi sam zaščitni zakon za slovensko manjšino. Predstavnika SKGZ in SSO sta deželnega svetnika Baritussia seznanila z zahtevami občinskih uprav in staršev otrok iz Tipa-ne in Barda za odprtje dvojezičnih šol, kar zadeva Kanalsko dolino pa bi bil didktični model trojezičen, saj bi moral vključevati tudi nemščino. Deželni svetnik se je strinjal, da bi lahko postala Kanalska dolina s tako obliko poučevanja s šolskega vidika zelo zanimiva tudi v mednarodnem merilu. Poleg tega pa tudi sam italijanski šolski sistem vse bolj podpira oziroma se v njem uporablja metoda jezikovne kopeli oziroma CLIL (content and language integrated learning - vsebinsko in jezikovno celostno učenje), ki med drugim predvideva poučevanje nekega predmeta v tujem jeziku, kar omogoča učencem hitrejše osvajanje tujega jezika in njegovo popolno obvladanje, je dodal Baritussio. Vsekakor pa je treba po njegovem mnenju poskrbeti za to, da se bodo z ustanovitvijo večjezičnih šol strinjali oziroma se za to zavzemali družine, učitelji in občinske uprave. (NM) GOSPODARSTVO - V prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah Občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Po lanskem volilnem občnem, ko je prišlo do obnove odborov sekcij in predsedstva, je spet na vrsti letni redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Zbor bo letos 35. po vrsti in je sklican v ponedeljek, 27. junija. Tudi letos bo občni zbor v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, v prvem sklicu ob 17.30 in v drugem, glavnem sklicanju, ob 18.30. Udeleženci bodo lahko prosto parkirali avtomobile na parkirišču banke. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze, ki je bil lani potrjen na vodstvu organizacije, bo v imenu predsedstva poročal o opravljenem delu, ki je bilo dokaj pestro in je zajelo razna področja delovanja, od uspešno opravljene obnove vodstva tržaške trgovinske zbornice do sindikalnih akcij v prid sekcij in posameznih članov, zlasti v zvezi z go- spodarsko krizo, ki bremeni tako lokalno kot svetovno gospodarstvo. Slovensko deželno gospodarsko združenje se je aktivno vključilo v vsemanjšinske dejavnosti Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojnega ministra Boštjana Žekša. Prav tako je tudi odlično sodelovalo pri promociji slovenskega gospodarstva z JAPTI -javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. JAPTI uradno priznava SDGZ kot slovenski poslovni klub za Italijo in ga financira pri promocijskih in rednih pobudah kot je na primer tudi pričujoči občni zbor. V svojem poročilu se bo predsednik Tenze osredotočil na dogajanje zadnjega leta. Omenjeno bo tudi interno delovanje, osebja in odbornikov, ki je bilo usmerjeno predvsem v to, da bi nudilo čimboljše odgovore na potrebe članstva z ustreznimi rešitvami in storitvami. Drugo pomembno področje dejavnosti je bilo delovanje SDGZ usmerjeno navzven v vseh pokrajinah, na deželni ravni in sosednjih državah. V Furlaniji Julijski krajini, Sloveniji in Avstriji je gospodarsko združenje v tem obdobju intenzivno delalo na nekaterih evropskih projektih, kot sta Alpe Adria Turizem in iCON, pri čemer so vključeni tudi pokrajinska sedeža v Gorici in Čedadu ter podjetje Euro-servis. Ne bo manjkala niti informacija o specifičnih pokrajinskih stvarnostih in o storitvenih podjetjih Servis, Servis Koper. Volilno pravico na občnem zboru imajo le člani združenja, na občni zbor pa so vabljeni prav vsi krajevni podjetniki, ki bi želeli imeti vpogled v delo organizacije in se ji tudi približati. Za dodatne informacije lahko interesenti pokličejo na tel. 0406724824. GORICA - Novost na tržišču kave Družba Cogeco prevzela podjetje Emilpack v Bologni GORICA - Delniška družba Cogeco, iz Skupine KB1909, je podpisala končni dogovor za nakup podjetja Emilpack ISCA S.r.l. iz Bologne, ki je eden izmed vodilnih proizvajalcev kavnih blazinic in kapsul v Italiji. Z včerajšnjim podpisom pogodbe je Cogeco pridobila 80-odstotni delež podjetja Emilpack, že v torek, 28. junija, pa je predviden še prevzem preostalega 20-odstotnega deleža, tako da bo Cogeco prevzela stoodstotno lastništvo bolonjskega podjetja. Skupna vrednost posla znaša 2 milijona evrov. Družba Emilpack s sedežem v Bologni ima 60 zaposlenih, predvideni prihodki za leto 2011 znašajo 8 milijonov evrov. Za Skupino Cogeco pričakujejo, da bodo konsoli-dirani prihodki znašali 70 milijonov evrov, EBITDA marža pa 4,1 milijona. V sklopu Skupine Cogeco, ki trži surovo kavo na italijanskem in mednarodnem trgu, delujeta še pražarni Vidiz & Kessler in Kavaimpex ter družbi Grimac in C.S. Macchine per il cafle, ki proizvajata in tržita aparate za kuhanje kave. Nov prevzem, nam je včeraj pojasnil generalni direktor Cogeca Roberto Vidoni (na sliki)sodi v strategijo, ki so si jo pri skupini KB1909 zadali pred tremi leti, ko so prevzeli Cogeco. Srž strategije je zasledovati tako rast na tržišču, da bi uresničili čimveč si-nergije v korist referenčnih klientov, ki so predvsem pražarne kave. »Z novo akvizicijo smo zaključili pomembno fazo tako interne rasti kot krepitve navzven, saj danes poslujemo s približno 800 klienti v Italiji in smo jim v stanju nuditi popoln servis, od kvalitetne kave do aparatov za kavo preko podjetij Grimac in CS Macchine, poslej pa tudi kavne blazinice in kapsule,« poudarja Vidoni. Podjetje Emilpack že posluje s firmami kot so Kraft z brandom Splendid, Lavazza, Kimbo, Pellini. Z njegovim prevzemom želi Cogeco v večji meri prodreti v tržni segment servisiranja avtomatov, ki kljub krizi beleži 15% letno rast. KMETIJSTVO - Po odločitvi TAR iz Lazia Spor o genetsko manipuliranih pridelkih PORDENON - V Furlaniji Julijski krajini odmeva sklep deželnega upravnega sodišča iz Lazia, ki je zavrnilo odlok nekdanjega ministra za kmetijstvo, danes predsednika Dežele Veneto Luce Zaia, o prepovedi sajenja genetsko manipuliranih rastlin. Gre za novo poglavje v že dolgotrajnem spopadu med nekaterimi pridelovalci, za katerimi stojijo interesi velikih multinacionalk, in nasprotniki nenadzorovanega uvajanja OGM rastlin, med katere se prišteva tudi nekdanji minister Zaia. Odločitev upravnega sodišča iz Lazia je sprožil priziv Silvana Dalla Libere iz Pordenona, ki mu na osnovi ministrovega odloka niso dovolili, da bi posadil genetsko manipuli-rano koruzo in to sklicujoč se na pomanjkanje deželnih norm, ki bi v FJk morale urejati vprašanje sožitja med manipuliranimi in nemanipuliranimi pridelki. To je potrebno zato, da prvi ne "okužijo" ostalih, ko jih gojijo na odprtih poljih. Razsodbo je sodišče iz Lacija sprejelo že 16. februarja, utemeljitev pa so objavili te dni. Sodniki so v bistvu menili, da sklicevanje na pomanjkanje deželnega zakona ni bilo utemeljeno, ker je zadeva v pristojnosti države in torej kmetijsko ministrstvo, če dežele niso prej odobrile lastnih planov za sožitje genetsko ma-nipuliranih in nemanipuliranih rastlin, moralo poskrbeti samo. V zvezi z razsodbo se je včeraj oglasila zveza Legambiente. Zaskrbljena je zaradi posledic, ki bi jih ta odločitev utegnila imeti na tipične pridelke v Furlaniji Julijski krajini. Legambiente opozarja, da je Dežela FJk decembra lani odobrila zakon, ki prepoveduje, da bi se na njenem ozemlju sadili in gojili genetsko manipuli-rani kmetijski proizvodi. Zato pozivajo deželno upravo, naj dosledno izvaja sprejeti zakon in naj nadzoruje dejavnosti tistih kmetovalcev, ki so se že lansko leto proslavili z izzivalnimi in po zakonu prepovedanimi pobudami, kot je bila nedovoljena posaditev genetsko manipulirane koruze. Poleg tega pozivajo ministra za kmetijstvo Romanija, naj nemudoma sprejme ukrep, ki naj bi vsebinsko povzel onega, ki ga je svojčas sprejel minister Zaia, s katerim naj bi zapolnili zakonsko vrzel, do katere je prišlo po razsodbi upravnega sodišča iz Lazia. EVRO 1,4212 $ -1,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 23.6. 22.6. ameriški dolar 1,4212 1,4397 japonski jen 114,58 91920 115,36 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,9900 63,8880 9,3054 40,2565 64,6350 ll lUMjIVa l upila danska krona rvritancKi ti int" UJjOOOU 7,4582 0,88960 7,4584 0,89310 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnr\¿i ^ UfOO JUU 9,1650 7,8030 9,1550 7,8665 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,350 1,1963 24,290 12109 jVILoIjKI llallh. estonska krona trtrint 15,6466 269,36 15,6466 267,60 1 1 la ti 4 GOSPODARSTVO - Zaskrbljujoča slika trenutnih razmer Industrijci in trgovci vlado pozivajo k nujnim reformam RIM - Včeraj je zveza industrij-cev Confindustria objavila svojo redno šestmesečno napoved gospodarskih gibanj, člani združenja trgovcev Confcommercio pa so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. V obeh primerih je prišla na dan zaskrbljujoča slika o sedanjem italijanskem gospodarskem trenutku, ob tem pa so se obnovili pozivi vladi, naj vendarle izpelje nujne reforme za sanacijo javnih financ in oživitev gospodarstva. Confindustria je ponovno znižala svoje napovedi gospodarske rasti. Ta naj bi letos znašala 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2012 pa 1,1 odstotka BDP, v obeh primerih za 0,2 odstotka manj kot je Confindustria napovedovala lanskega decembra. Zveza industrijcev poleg tega opozarja, da bi konec leta 2012 lahko zmanjkalo 453 tisoč delovnih mest. Zaradi vsega tega je predsednica in-dustrijcev Emma Marcegaglia včeraj ponovila poziv vladi, naj takoj sprej- Emma Marcegaglia ansa me manever za sanacijo javnih financ, pa tudi reforme, kot je davčna, vendar takšne, da bodo »verodostojne«. Predsednik Confcommercio Carlo Sangalli pa je v svojem poročilu na občnem zboru poudaril, da kriza ne prizanaša niti trgovskemu sektorju. Tudi on se je zavzel za sanacijo javnih financ, vključno z zaostritvijo boja proti davčnim utajam. »Davčni utajevalci grešijo, vendar jim je treba znati prisluhniti,« je dejal. Glede davčne reforme pa je izrazil upanje, da ne Carlo Sangalli ansa bi v zameno za znižanje količnikov davka na dohodke fizičnih oseb Irpef vlada zvišala količnike davka na dodano vrednost Iva. Minister za gospodarski razvoj Paolo Romani je to Sangallijevo bojazen takoj zavrnil kot neosnovano, potrdil pa je, da vlada pripravlja manever za stabilizacijo javnih financ, ki bo težak 40 milijard evrov v treh letih. Manever bo vlada objavila konec meseca, drugih podrobnosti pa Romani ni hotel razkriti. Napolitano o krizi z odpadki in o gladovni stavki Pannelle RIM - Kot je v njegovi navadi, predsednik republike Giorgio Napolitano pozorno spremlja dogajanje v državi in, če smatra za potrebno, sprejema tudi odločna stališča. Tako je včeraj opozoril na dve zadevi. Vlado je v izjavi za nea-pleljski dnevnik Il Mattino pozval, naj nujno pomaga pri reševanju krize z odpadki v Neaplju, ki se je spet zaostrila, tako da resno ogroža zdravje ljudi. Poleg tega pa je državni poglavar izrazil solidarnost z radikalnim voditeljem Marcom Pannello, ki gladovno stavka, da bi opozoril na nevzdržno stanje v italijanskih zaporih. »V tvojih borbah se večkrat prepoznavamo vsi,« je Napolitano zapisal v pismu Pannelli. Moody's znižal oceno 13 bankam, tudi Čedajski MILAN - Ena vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Moody's je včeraj znižala bonitetno oceno 13 manjšim italijanskim bankam, drugim 17 pa je izdala opozorilo, da bi jim oceno lahko znižala v bližnji prihodnosti. V prvi skupini je med drugimi Čedajska ljudska banka, ostale pa so: Ubi Banca, Credem, Credito Valtellinese, Bancaperta, Banca delle Marche, Italease Banca Agrileasing, Banca Popolare Alto Adige, BancApuglia, Banca Tercas, Cassa di Risparmio della Provincia di Chieti in Banca Po-polare di Spoleto. Opozorilo pa je Moody's izdal 17 večjim bankam. Te so: Intesa Sanpaolo, Mps, Cassa Depositi e Prestiti, Banco Po-polare, Bnl, Cariparma, Friuladria, Banca Carige, Banca Sella, Cassa di Risparmio di Bolzano, Cassa di Ri-sparmio di Cesena, Banca Pado-vana Credito Cooperativo, Cassa Centrale Banca, Cassa Centrale Raiffeisen in Istituto Servizi Mer-cato Agroalimentare. Tudi Fazio in Saviano se selita na TV mrežo La 7 MILAN - Televizijski voditelj Fabio Fazio in pisatelj Roberto Saviano bosta posrečeni program »Vieni via con me«, s katerim sta se v iztekajoči se sezoni uveljavila po tretji televizijski mreži RAI, v novi sezoni ponovila na televizijski mreži La 7. Novico je včeraj potrdil Saviano. Fazio bo ob tem ohranil svoj program »Che tempo che fa« na RAI 3. Gre za hudo izgubo državne ra-diotelevizije. Selitev na mrežo La 7 je že pred časom napovedal voditelj programa Annozero Michele Santoro, toda pogajanja se niso še zaključila. SEVERNA LIGA - Bossi in Maroni merita moči Ligaške zdrahe Neuspešni navzkrižni poskusi in bitka RIM - Po obrednem shodu Severne lige v Pontidi se napetosti v vrhovih stranke stopnjujejo. Dolgoletni vodja in ustanovitelj stranke Umberto Bossi v teh dneh odprto meri moči z Robertom Maronijem, italijanskim notranjim ministrom, ki se je na omenjenem shodu odkrito zavzel za secesijo neodvisne države Padanije, ne da bi to povzročilo hujšega zgražanja v osrednjih medijih in Rimu zvestih političnih silah. Tako Bossi kot Maroni se v okviru stranke zavzemata za prevlado »svojih« ljudi, to pa nedvoumno odpira vprašanje o Bossijevem nasledstvu. Načelnik Severne lige v poslanski zbornici Marco Reguzzoni je neuspešno sodeloval pri poskusu zamenjave voditelja Lombardske lige (oziroma Severne lige v Lombardiji), Maronijevega tesnega privrženca Giancarla Giorgettija. Zatem so nekateri Maronijevi poslanci zahtevali Reguzzonijevo zamenjavo, tudi tokrat neuspešno. Napetost pa narašča. za oblast, ki je po njunem mnenju ni Umberto Bossi ansa Maroni je glede Reguzzonijeve potrditve izrazil svoje negodovanje, Bossi pa je pribil, da »Severno ligo nadzoruje volilna baza in ne Maroni«. Notranji minister je zanikal, da se v vodstvu stranke bije bitka za oblast, o kateri piše med drugim tudi britanski tednik The Economist. »V stranki ni bitk, imamo samo različna mnenja, kar je prav. Na koncu najdemo sintezo,« je dejal Maroni in napovedal, da bo vloga stranke v prihodnosti vse bolj pomembna in odločilna. EU - Dokončno naj bi ga potrdili voditelji članic Evropski parlament priporočil Draghija za predsednika ECB BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj priporočil guvernerja italijanske centralne banke Maria Draghija za naslednika Francoza Jeana-Clauda Tricheta na položaju predsednika Evropske centralne banke (ECB). Italijana naj bi pozno sinoči potrdili še voditelji držav EU, vendar pa je prišlo do nesoglasij med Francijo in Italijo. Draghiju so se možnosti za imenovanje na čelo ECB povečale, ko je iz igre izpadel nemški kandidat, prvi mož nemške centralne banke Axel Weber. Slednji je namreč pred meseci nepričakovano najavil, da odhaja s čela nemške centralne banke in se seli v zasebni sektor. 63-letnega Draghija je nato kljub začetni zadržanosti glede sicer zelo uglednega in spoštovanega finančnika iz močno zadolžene članice območja evra podprla nemška kanclerka Angela Merkel. Že pred tem je Draghi dobil tudi podporo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, pa tudi med drugimi članicami večjih pomislekov v zadnjih tednih ni bilo. Draghija so končno za novega predsednika osrednje denarne ustanove območja evra sredi maja že priporočili finančni ministri EU. MARIO DRAGHI ansa Vendar pa so se sinoči na evropskem vrhu pojavila nesoglasija na liniji Pariz - Rim. Pri tem sploh ni šlo za spornost kandidata, temveč za prestižni boj za najvišja mesta v EU. Francijo namreč moti, da bo imela Italija v izvršilnem odboru ECB, potem ko se bo Draghi z novembrom povzpel na čelo ustanove, kar dva člana, sama pa po odhodu Tricheta niti enega. Član izvršilnega odbora, ki ga poleg predsednika in podpredsednika ECB sestavljajo še štirje člani iz vrst najbolj uglednih evropskih finančnikov, je trenutno že Italijan Lorenzo Bini Smaghi, čigar mandat se izteče šele leta 2013. Čeprav ga je premier Silvio Berlusconi že pozval, naj predčasno odstopi s položaja, se Bini Smag-hi na poziv ni odzval. Kot je dejal, mu statut ECB zagotavlja polno neodvisnost pred tovrstnimi arbitrarnimi političnimi odločitvami. Tudi Trichet in drugi visoki predstavniki ECB so stopili v bran kolegu. Francija na vrhu naj ne bi blokirala imenovanja Draghija, vseeno pa pričakuje gesto s strani Italije. Ena od možnosti bi bila, da bi Bini Smaghija imenovali za novega guvernerja italijanske centralne banke, vendar pa v Berlusconijevi vladi na tem mestu vidijo drugega človeka, direktorja zakladnice Vittoria Grillija, Draghi pa bi kot naslednika rad videl njegovega dosedanjega namestnika Fabrizia Saccomannija. Štiri največje članice evrskega območja - poleg Francije in Italije še Španija in Nemčija - so imele sicer v 13-letni zgodovini vedno vsaj enega člana v izvršilnem odboru. Trenutno so poleg Tricheta in Bini Smag-hija člani še Portugalec Vitor Constancio kot podpredsednik ECB, Belgijec Peter Praet, Španec Jose Manuel Gonzalez Paramo in Nemec Jürgen Stark. 12 Petek, 24. junija 2011 KULTURA / MILJE - V muzeju Uga Caraja Hanna in Leszek Nowosielski in njuna Poljska ljubezen do keramike V miljskem muzeju moderne umetnosti Uga Caraja se do 10. julija lahko soočamo z ustvarjalnostjo dveh izmed najbolj znanih protagonistov poljske kulture devetnajstega stoletja. To sta zakonca Hanna in Leszek Nowosielski, ki sta se od šestdesetih let dalje s svojevrstnim stilom in izvirno ustvarjalnostjo uvrstila med naj- bolj cenjene figurativne poljske umetnike. Njuna dela, ki se danes nahajajo v številnih muzejih in zasebnih zbirkah, so poljske kulturne institucije pogosto darovale predsednikom držav in tujim državnikom. Projekt naslovljen Nowosielski -Poljska ljubezen do keramike je nastal v Zakonca sta rada preizkušala, vendar sta ostala »zvesta« keramiki sodelovanju med Občino Milje, Združenjem Juliet in Paterniti Viaggi ter s podporo Agencije za turizem v Furlaniji Julijski krajini, Občine Varšave in Mazovij-skega vojvodstva. Zaradi prostorskih razlogov je v muzeju Cara predstavljen le manjši izbor obsežnejšega števila eksponatov, ki so bili že predstavljeni v Muze- ju keramike v Faenzi in v prostoru Ris-sonanze v rimskem Avditoriju »Glasbenega parka«. Po miljski razstavi bo nato projekt predstavljen še v milanski palači delle Stelline, v Parizu in na Dunaju. Leszek Nowosielski, rojen leta 1918 v Varšavi, je v rojstnem mestu diplomiral na fakulteti za kemijo. Njegovo navdušenje za slikarstvo in kiparstvo ga je spodbudilo, da se je leta 1949 včlanil v Poljsko združenje plastičnih umetnikov. Istega leta se mu je tudi zgodila prva razstava, na kateri je predstavil olja in gva-še. Od takrat se je Lezsek posvetil raziskovanju raznovrstnih načinov izražanja. Pritegnil ga je čar materije, ki s svojo plastičnostjo nudi neskončne možnosti izražanja. Hanna Madrzewska se je rodila leta 1917 v Kijevu. Potem ko je leta 1950 diplomirala na varšavski Akademiji lepih umetnosti, je kot asistentka sodelovala pri znanemu scenografu Otto Axeru. Hanna in Lezsek sta se spoznala na začetku petdesetih let. Nekaj let kasneje sta kupila majhno vilo in jo spremenila v labo-ratorij-atelje. Od leta 1956 se tako oba posvečata keramiki. V tistih letih se je namreč začelo oddaljevanje od socialističnega realizma. To je omogočilo umetnikom, da so se lahko začeli izražati z večjo svobodo. Pogovori o modernosti, občudovanje Pi-cassa in komentarji o zahodnih filmih ter o Hollywoodu so spodbudili iskanje izvirnih predmetov za hišno opremo ali pa za darila. Mnogo umetnikov se je usmerilo v keramično dekoracijo in ji skušalo dati izviren in sodoben videz. Zakonca Nowosielski sta se na začetku odločila za abstraktni pristop in za zgodovinsko tematiko. V prvem primeru je šlo za geometrijske oblike in majhne risbice, v drugem pa za kompozicije poenostavljenih figuric srednjeveških vojščakov. Ob teh sta umetnika slikala tudi varšavske motive in folklorne motive. Kasneje sta oba občutila potrebo po večji samostojnosti in izvirnosti. Tako so nastale večje oziroma ogromne keramične kompozicije, ki so temeljile na eksperimentiranju novih oblik in barvnih učinkov. Dela, ki jih je označevala tudi izrazita reliefnost, so obravnavala najrazličnejše tematike. Ob ogromnih keramičnih delih je Hanna še ustvarila tudi sklop manjših kiparskih figuric, medtem ko se je Lezsek neprenehoma posvečal tudi slikarstvu. Na miljski razstavi si lahko ogledamo olja na platnu kot tudi keramične izdelke. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 20.0 ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Štefan Turk V MGLC zbirka grafik SAZU Mednarodni grafični likovni center (MGLC) bo čez poletje gostil zbirko grafik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Postavitev, na kateri je od sinoči na ogled 143 grafičnih del 36 slovenskih avtorjev, nosi naslov Zakladi slovenske grafike 1955-2005 in je posvečena 20. obletnici samostojne Slovenije. Zbirka, ki jo je uredil Lojze Gostiša, je bila prvič predstavljena leta 2006 v Skopju. Leta 2007 je bila dopolnjena z deli slovenskih avtorjev iz zamejstva in ponovno, a ne v celoti, predstavljena leta 2008 na Ljubljanskem gradu. Zbirka jasno in pregledno predstavlja eno najpomembnejših področij naše polpretekle zgodovine umetnosti, so ob razstavi zapisali v MGLC. V zbirki, katere donator je novomeška Krka, so s svojimi deli večinoma zastopani pripadniki ljubljanske grafične šole. Ta je zrasla ob Mednarodnih grafičnih bienalih in tehničnem učenju ljubljanske likovne akademije. Njen neformalni začetek je povezan z letom 1955 in prvo mednarodno grafično razstavo, kasneje bienalom. Udeležba na bienalu je bila umetniku vstopnica v skupino, ki je pozneje šolo določala. Glavne značilnosti skupine umetnikov ljubljanske grafične šole, ki se je uveljavila v obdobju od leta 1955 do 1970, so bile prizadevanje za visoko tehnično popolnost grafičnega lista, večinoma izvedenega v tehnikah jedkanice in akvatinte; preciznost in dorečenost grafičnih listov, kjer ni spontanosti, gestualnosti ali dekorativnih hotenj; podajanje patinaste površine, večinoma v svetli tonski lestvici; pri veliki večini predstavnikov dosledno vztrajanje na robu predstavnega sveta; težnja po osamosvojitvi grafike kot medija; kreativna navzočnost umetnika v celotnem procesu nastajanja grafičnega lista od ideje, tehnoloških postopkov do odtisa. Na razstavi, ki bo na ogled do 4. septembra, so z deli zastopani Zvest Apollonio, Janez Bernik, Janez Bolj-ka, Bogdan Borčič, Lucijan Bratuž, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Štefan Galič, Bojan Gorenec, Samuel Graj-foner, skupina Irwin, Božidar Jakac, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Tomaž Kržišnik, Lojze Logar, Vladimir Makuc, Miha Maleš, Adriana Maraž, Živko Marušič, Kiar Meško, France Mihelič, Jožef Muhovič, Zoran Mu-šič, Valentin Oman, Klavdij Palčič, Marjan Pogačnik, Marij Pregelj, Jože Spacal, Lojze Spacal, Tinca Ste-govec, Branko Suhy, Gorazd Šefran, Marijan Tršar, Karel Zelenko in Mojca Zlokarnik. LJUBLJANA - Koncert Zucchera V Križankah v odlični formi Adelmo Fornaciari - Zucchero na ljubljanski etapi svoje najnovejše turneje ni razočaral svojih še vedno številnih privržencev. Ljubljanske Križanke, akustično in ambientalno veliko boljša lokacija od Stožič, kjer naj bi sprva potekal glasbeni večer italijanskega virtuoza, je v sredo zvečer napolnila več tisoč glava množica gledalcev različnih generacij, največ jih je bilo starih med 40 in 50 let, vendar je bilo tudi veliko mlajših, kar kaže, da je Zucchero še vedno prava ikona mednarodne glasbene scene. S svojo kakovostno dvanajstčlansko skupino in s svojim še vedno mogočnim glasom je pričaral izjemno vzdušje, gledalci pa so Zucchera s svojim odzivanjem spravili v dobro voljo, kot je sam povedal. Nagrada za fanse je bil podaljšan »bis«, v katerem je v repertoar dodal skladbo Un kilo, ki jo je na turneji doslej redkokdaj zaigral. »Vedno rad pridem v Slovenijo. Tu sem bil na zdravljenju, še preden se je večina izmed vas rodila. Zal terapija ni pomagala,« se je pošalil s publiko. Govoril je v italijanščini, smejala in prikimavala pa je dobra polovica udeležencev koncerta, kar najbrž kaže, da so v Ljubljano priro-mali tudi mnogi iz Italije in s Primorske. V prvem delu koncerta je Zucchero nanizal večino skladb z zadnjega albuma Chocabeck, ki se po glasbi in besedilih zelo razlikuje od prejšnjih. Publika v Križankah je novost sprejela zelo dobro. Seveda se je ozračje še bolj segrelo, ko je Zucchero v nadaljevanju postregel s svojim železnim repertoarjem (Vedo Nero, Spicinfrin Boy, Alla Fine Baila, Il Volo, Con Le Mani, Solo una Sana e Consapevole Libidine Salva il Gio-vane dallo Stress e dall'Azione Cat-tolica, Senza una Donna). Po poldrugi uri neprekinjenega in napornega igranja so Zucchero in njegovi odlični glasbeniki zapustili oder, toda le za nekaj minut, ob vrnitvi pa so se na njem zadržali še dobre četrt ure. Skratka, 56-letni Zucchero je še vedno v odlični formi. Vsestransko. A. Koren / KULTURA Petek, 24. junija 2011 13 LITERATURA - Nova knjiga Diane De Rosa »Chere Maman ...« V publikaciji so zbrana pisma, ki so jih staršem pošiljali najmlajši člani družine Thurn und Taxis Zgodovinski dokument o navadah in čustvenih odnosih skozi tri generacije rodbine Thurn in Taxis iz Devina. Tako bi lahko ocenili knjigo Diane De Rosa z naslovom »Chere Maman. Scritti di bambini dell'aristocra-zia asburgica 1857-1884«, ki je izšla pri založbi Comunicarte (cena 17 evrov) in so je pred časom predstavili v tržaški knjigarni Minerva. V delu, o katerem je uvodoma spregovoril deželni nadzornik za arhivistiko Pierpaolo Dorsi, so zbrani spisi, pisma in risbe, ki so jih otroci omenjene aristokratske družine v drugi polovici 19. stoletja pošiljali svojim staršem, ko so ti bili daleč od doma. Iz pisem, ki so v glavnem napisana v francoščini in nemščini, bralec spozna zanimiv družinski in širši družbeni Avtorica in njena knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Comunicarte kroma milje, ki je v tistem času obstajal in se zbiral na Devinskem gradu. Avtorica, ki se že vrsto let posveča raziskovanju socialne zgodovine in vzgojnih institucij, je s knjigo želela postaviti v ospredje glas otrok. »Dokumenti o otroški kulturi se navadno v teku zgodovine ne ohranijo, ker se jih smatra za nepomembne: zaradi tega zgodovina otroštva temelji na virih, ki jih ne sestavijo otroci,« je spomnila De Rosova. Pisma in drugi zapisi nam omogočajo svežo in živo rekonstrukcijo družine Thurn und Taxis, ki je bila izobražena in se je veliko ukvarjala z umetnostjo. Poleg omemb družbenopolitičnih dogodkov, ki so zaznamovali obravnavani čas, nam knjiga tudi omogoča, da spoznamo način življe- nja ljudi, ki so naseljevali Devinski grad, kjer so se odvijali sprejemi, mondena srečanja, sprehodi in kopanje v bližnjem Sesljanskem zalivu. Omeniti velja, da so plemiči med letom zelo pričakovali pust: takrat so odhajali v Benetke, a tudi v Trst, kamor so se pogosto peljali z vlakom po nakupe. Iz besedil pisem in drugih zapisov je razvidno, da so bili v desetletjih pred prvo svetovno vojno aristo-krati v habsburškem cesarstvu zaskrbljeni zaradi vse večjega razdora, ki je spremljal politično in družbeno dogajanje doma, in so z nejevoljo spremljali razvoj na evropskih tleh nemškega cesarstva. O teh dogodkih so tako ali drugače poročali tudi otroci družine Thurn und Taxis. (Mch) LJUBLJANA - Sinoči Kresnice so že tretjič zaplesale okrog Jančarja Kresnika za najboljši slovenski roman leta je na včerajšnji kresni večer na ljubljanskem Rožniku prejel Drago Jančar za roman To noč sem jo videl. Jančar je tako postal prvi avtor, ki je kresnika v njegovi 21-letni zgodovini prejel že trikrat. Ob prejemu nagrade se je pisatelj med drugim zahvalil Mariji Cvetek, brez katere tega romana ne bi bilo. Poleg Cvetkovi, ki je napisala poročilo o medvojnih dogodkih, se je avtor zahvalil tudi Vilmi Mlakar, ki je bila pri teh dogodkih udeležena. Obe sta mu namreč dali navdih za nocoj nagrajeni roman. Zahvalil pa se je tudi bralcem, ki so roman takoj sprejeli in za katere upa, da jih bo po prejemu nagrade vse več, saj kot je dejal: »Zanje pišemo!»« Žirijo v sestavi Miran Hladnik (predsednik), Vesna Jurca Tadel, Urban Vovk in Miriam Drev (Peter Kol-šek je bil iz zdravstvenih razlogov odsoten) je prepričal s svojim pristopom k pripovedovanju. Zgodbo o glavni junakinji Veroniki namreč pripoveduje pet oseb, ona pa se v romanu sploh ne pojavi. »Vse resnice se na koncu zgostijo v spoznanje, da je zgodovina nad človekom, da ga prizadeva s hudim. Toda prav zaradi tega je človek velik v ljubezni in v trpljenju, a tudi v zmotah in idejah. To noč sem jo videl je deveti Jančarjev roman. Razmeroma kratek, prinaša pa eno boljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v 2. svetovno vojno in med seboj,« je zapisala žirija. Jančar je kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, prejel že leta 1998 za Zvenenje v glavi in leta 2000 za delo Katarina, pav in jezuit. Jančar najraje piše v samoti, nekje na Gorenjskem ali na Pohorju, saj pri ustvarjanju novih besedil potrebuje svež zrak in hlad. Ideje pa si zapisuje kar na listke, ki jih piše kjerkoli, je o svojem načinu pisanja povedal za prispevek, ki so ga prikazali pred si-nočnjo razglasitvijo nagrajenca. O romanu To noč sem jo videl je bilo v Bukli mogoče prebrati: »Usodni stavek in dramaturško rastoča razporeditev pripovedovalcev, kjer ve vsak nekaj več od predhodnika, nakazujeta na premišljeno pripovedno strategijo in postopoma razkrivata grozljivo celoto.« V finalni izbor za letošnjega kresnika je žirija uvrstila še dela Na zlati obali Evalda Flisarja, Pobočje sončnega griča Štefana Kardoša, Mož, ki je jahal tigra Sebastijana Preglja in Odličen dan za atentat, ki jo podpisuje Vladimir P. Štefanec. Podelitev nagrad sta tudi letos povezovala Tina Košir Mazi in Dra-žen Dragojevic. Kulturni program, ki je na Rožniku potekal v času, ko je žirija v klavzuri v Cankarjevi spominski sobi odločala o nagrajencu, so med drugimi oblikovali igralci Janez Škof, Gregor Gruden in Mojca Funkl, kantavtor Boštjan Narat, harmonikar Janec Dovč in skupina Ja-raraja ter plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek. (STA) Tudi poletje je pravi čas, da se naročite na Primorski dnevnik. 6-mesečna naročnina - l.julij -31.december 2011 - vas bo stala le 95 evrov. Do konca junija boste dnevnik prejemali brezplačno, podarili pa vam bomo tudi naročnino na slovensko mesečno revijo GLOBAL. Z vplačilom dodatnih 15 evrov vam bo omogočen neomejen dostop do dnevnika na spletnih straneh. S Primorskim dnevnikom v polet, v poletje. POSEBNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na mesečnik GLOBAL, revijo, ki vam prinaša izbor najboljsih (člankov iz svetovnega tiska ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu 14 Sreda, 22. junija 2011 SVET / AFGANISTAN - Ameriški predsednik je govoril tudi o pogajanjih s talibani Obama napovedal umik 10.000 vojakov do konca leta V svetu so načrt ZDA pozdravili - Mnoge zaveznice se pripravljajo na podobne poteze WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo sporočil, da bo do konca leta iz Afganistana umaknil 10.000 vojakov, do poletja 2012 pa skupaj 33.000. Napovedal je tudi pogajanja s talibani. Ti so ocenili, da gre zgolj za simbolično napoved, v svetu pa so Obamove besede pozdravili. Ameriški predsednik je v televizijskem nagovoru iz Bele hiše priznal, da so ZDA zaradi vojne pod dodatnim pritiskom v času naraščanja dolga in proračunskih primanjkljajev, zato se bo treba osredotočiti na domače zadeve. Od vojne utrujenim Američanom je sporočil, da "vojna plima usiha" in da se umikajo s pozicije moči, saj naj bi bila teroristična mreža Al Kaida, ki je iz Afganistana sprožila napade na ZDA 11. septembra 2001, pod hudim pritiskom. Skupaj s pakistanskimi varnostnimi silami so ZDA odstranile več kot polovico vodstva teroristične mreže, po zaslugi obveščevalcev in posebnih enot pa so 2. maja v Pakistanu ubili njenega vodjo Osamo bin Ladna. Zaplenjeni dokumenti kažejo, da je bin Laden izražal zaskrbljenost tudi nad tem, da jim ZDA ni uspelo prikazati kot države v vojni z islamom. Kljub temu pa se bo vojna proti teroristom nadaljevala do njihovega poraza, je zatrdil Obama. Napovedani umik sicer zajema le tiste vojake, ki jih je Obama poslal v Afganistan, potem ko je prišel na oblast. Uvodoma je napovedal napotitev 21.000 vojakov, s čimer se je njihovo število v Afganistanu povečalo na 68.000. Decembra 2009 je napovedal napotitev dodatnih 30.000 vojakov, obrambnemu ministru Robertu Gate-su pa je dovolil, da jih sam pošlje še do 3000. Povečanje števila ameriških vojakov na okoli 100.000, kolikor jih je trenutno v Afganistanu, je po mnenju Obamove nacionalno-varnostne ekipe položaj dovolj izboljšalo, da se lahko začne umik. Kljub umiku pa bo do konca leta 2014, ko naj bi Afganistanci sami prevzeli odgovornost za lastno varnost, tam ostalo še okoli 70.000 ameriških vojakov. Vojna je od konca leta 2001 do danes terjala več kot 1500 smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, ranjenih jih je bilo 12.000, stroški pa znašajo skupaj 440 milijard dolarjev. Obama je dejal, da je napovedani umik šele začetek in da ostaja še veliko izzivov. Napovedal je, da bo prihodnje leto maja v Chicagu gostil voditelje članic Nata in partnerjev, da oblikujejo naslednjo fazo tranzicije. Napovedal je tudi sodelovanje s pakistanskimi oblastmi za izkoreninjenje nasilnih skrajneže v v tej državi. Hkrati z umikom je napovedal povečanje prizadevanj na političnem področju, kar vključuje tudi pogajanja s ta-libani. "Vemo, da v deželo, ki je poznala toliko vojn, mir ne more priti brez politične pomiritve. Zato se bo Amerika ob utrjevanju afganistanskih varnostnih sil pridružila pobudam za spravo afganistanskega ljudstva, vključno s taliba-ni," je dejal Obama in dodal, da mora pogajanja voditi afganistanska vlada, udeleženci pa se morajo ločiti od Al Kaide, odreči nasilju in spoštovati ustavo. Obamov načrt so v svetu že pozdravili, med drugim v zvezi Nato, Londonu, Berlinu in Parizu. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v četrtek izjavil, da je Obamova napoved logična posledica napredka, ki ga je Nato dosegel v Afganistanu. "Lahko vidimo preobrat. Talibani so pod pritiskom. Afganistanske varnostne sile postajajo vsak dan močnejše. Prenos odgovornosti na afganistanske varnostne sile je na dobri poti, da se konča leta 2014," je poudaril Ra-smussen. Britanski premier David Cameron je ob pozitivnem odzivu na Obamovo napoved sporočil, da se bo London držal načrtov, da bojne naloge britanskih sil konča do konca leta 2015, odvisno od razmer na tleh. Velika Britanija ima v Afganistanu drugi največji kontingent, ki šteje več kot 9000 vojakov. Tudi Nemčija je pozdravila načrte ameriškega predsednika. "Obeti za umik zdaj postajajo trdnejši. Tudi naš cilj je, da bi do konca leta lahko prvič zmanjšali nemški kontingent," je zapisal nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Nemčija ima v Afganistanu okoli 4900 vojakov in za zdaj ni razkrila načrtov glede umika. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je v odzivu napovedal, da bo Francija sledila ameriškemu zgledu in bo začela postopen umik, ki bo potekal po podobnem urniku kot ameriški. Francija ima trenutno v Afganistanu približno 4000 vojakov. Z Obamovo napovedjo je bil zadovoljen tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj. "Za nas je to dober korak v njihovo korist in v prid Afgani- SIRIJA - Nasilno zatiranje protestov Asadova vojska vdrla v vas ob meji s Turčijo DAMASK - Sirska vojska je včeraj vdrla v vas ob meji s Turčijo, kamor se je zateklo na tisoče ljudi, ki so zbežali pred nasilnim za-trtjem protivladnih protestov. Množični protesti proti režimu osovraženega predsednika Bašarja al Asada, na katerih nezadovoljni državljani zahtevajo več svobode in reforme, trajajo že 100 dni. Sirske varnostne sile so ob podpori tankov v vas Hirbet al Džoz vdrle zgodaj davi, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali sirski aktivisti v Nikoziji, medtem ko so prebivalci turške obmejne vasi Guvecci dejali, da so videli, kako se meji približujejo vojaki in tanki. Sirski vojaki so turško zastavo, ki so jo vaščani pred dnevi dvignili v zahvalo Turčiji za gostoljubnost do sirskih beguncev, zamenjali s sirsko. Prebivalci vasi Guvecci so v torek slišali strele in eksplozije s hri- ba približno kilometer od meje, kjer so včeraj opazili tanke. Turška policija je včeraj na obrobju vasi namestila vreče peska, dogajanje čez mejo pa opazujejo z daljnogledi, poroča AFP. V zasilnih bivališčih na sirski strani meje je bivalo na tisoče beguncev, ki niso želijo prečkati meje, ker so se bali, da se ne bodo mogli vrniti v domov, a so ob prihodu vojske v Hirbet al Džoz vendarle pobegnili čez mejo. Turške oblasti so jim ves čas zagotavljale, da lahko kadar koli prečkajo mejo, če se bo počutili ogrožene. V Turčijo se je pred nasiljem vladajočega režima že zateklo več kot 10.000 sirskih beguncev. Medtem se povečuje tudi število sirskih beguncev v Libanonu. Samo v zadnjih 24 urah jih je tja pobegnilo 200, večina iz kraja Hirbet Šati blizu obalnega mesta Tartus. (STA) EU - Voditelji članic so se včeraj zbrali na dvodnevnem zasedanju v Bruslju Začetek vrha v znamenju pozivov Grčiji k nujnim varčevalnim ukrepom BRUSELJ - Dvodnevno zasedanje voditeljev članic EU se je sinoči začelo v znamenju pozivov Grčiji k varčevalnim ukrepom, nujnim za nadaljnjo pomoč tej pre-zadolženi državi. Voditelji naj sicer ne bi sprejeli nobenih dokončnih odločitev glede pomoči Grčiji, želijo pa ji dati jasen signal, da mora za pomoč najprej opraviti domačo nalogo. Vprašanje Grčije sicer uradno ni bilo na dnevnem redu vrha, vendar pa se je ves čas zdelo precej neverjetno, da se voditelji sedemindvajseterice ne bi posvetili temu največjemu evropskemu izzivu trenutka, ki ogroža stabilnost evra in evropskega finančnega sistema ter potencialno celo evropsko enotnost. Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, predsednik Evropske centralne banke JeanClaude Trichet, šef evroskupine, luksem-burški premier Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso so se na temo Grčije sestali v ožjem krogu pred vrhom, vodi- Herman Van Rompuy ansa telji unije pa so bili glede tega v stiku tudi že prej. Van Rompuy je z voditelji usklajeval posebno izjavo o Grčiji, v kateri je pričakovati zavezo EU k izplačilu naslednjega obroka iz obstoječega mehanizma finančne pomoči Grčiji ter dodatne finančne pomoči tej prezadolženi članici območja evra pod pogojem, da grški parlament do konca meseca sprejme paket dodatnih varčevalnih in reformnih ukrepov ter načrt privatizacije. S tem naj bi dali tudi zavezo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), da je unija pod pogoji pripravljena dodatno pomagati Grčiji in tako preprečiti finančni zlom države, ki bi imel najverjetneje resne posledice ne samo za Evropo, temveč vsaj psihološko tudi za globalni finančni sistem in okrevanje svetovnega gospodarstva. V skladu z načelom korenčka in palice naj bi voditelji podprli tudi predhodno izplačilo sredstev iz evropskega proračuna za Grčijo z namenom spodbuditve gospodarske dejavnosti v državi, ki se sooča z dolgo recesijo. To je v torek predlagal Barroso, vendar pa imajo številni pomisleke o možnosti izvedbe tega ukrepa, nekateri pa opozarjajo, da gre pri predlagani milijardi evrov za kapljo v morju in da Grčija zelo slabo črpa evropska sredstva. Juncker in Merklova sta ob prihodu na vrh poudarila, da končnih odločitev ne bo in da za zdaj ostajajo pri sklepih evro-skupine, da bodo nadaljnje odločitve možne šele po potrditvi paketa varčevalnih in reformnih ukrepov v grškem parlamentu. Evroskupina se na izrednem zasedanju sestane 3. julija. Juncker je sicer zatrdil, da ni načrta B, saj mora Grčija storiti svoje, potem pa lahko tudi evropske partnerice naredijo svoje. "Če želite, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, potem ne smete dajati vtisa, kot da obstaja načrt B. Tega tudi ni," je dejal. Merklova je medtem pozvala k sprejemu pravih odločitev za stabilizacijo evra, pri čemer Evropa po njenih besedah potrebuje največjo mero enotnosti. Ta je potrebna tudi v Grčiji, zato je desnosredinski grški opoziciji sporočila, da naj ravna v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo. To je storila tudi na srečanju Evropske ljudske stranke, na katerem je bil prisoten tudi predsednik opozicijskih konservativcev Antonis Samaras. Ta je včeraj ponovil stališče grške opozicije, ki za zdaj odreka podporo novim varčevalnim ukrepom, pri čemer trdi, da se sicer strinjajo s cilji programa, ne pa s konkretnimi predlaganimi ukrepi, ki po njenem mnenju negativno vplivajo na močno oslabljeno gospodarstvo. Grški premier George Papandreu pa je pozval EU, naj sprejme "trdne zaveze" za pomoč njegovi državi. Obenem je zatrdil, da bodo v Atenah ukrepali, kot se od njih zahteva. (STA) stana in ga podpiramo," je izjavil. Ob tem je čestital afganistanskemu narodu za "ta korak v smeri obrambe svoje zemlje s svojimi lastnimi ljudmi". Talibani pa so ocenili, da gre "le za simboličen korak, ki ne bo nikoli zadovoljil od vojne izčrpane mednarodne skupnosti ali ameriškega naroda". Uporniki v sporočilu niso omenili stikov z Američani. Karzaj je minuli teden razkril, da pogovori med stranema potekajo, nakar je ameriški obrambni sekretar potrdil, da ameriški predstavniki sodelujejo v preliminarnih pogovorih s talibani. Španija pa je po Obamovi napovedi v četrtek sporočila, da bo prihodnje leto začela umik vojakov iz Afganistana, tovrstno odločitev pa je v četrtek sprejela tudi slovenska vlada. Kot je povedal premier Borut Pahor, bo do umika prišlo kmalu, predvidoma po koncu "zdajšnje generacije" slovenske skupine za urjenje afganistanske vojske (OMLT), kar bi lahko pomenilo že letos oktobra. (STA) Rusija razkrila hibe na svojih nuklearkah MOSKVA - Po nesreči v nuklearki Fukušima na Japonskem je Rusija izvedla pregled svojih jedrskih elektrarn, pri čemer so ugotovili, da so te slabo pripravljene na potrese in morebitne druge nesreče. Okoljevar-stveniki so poudarili, da poročilo o pregledu prvič priznava težave, na katere že več let opozarjajo številne države. Poročilo o pregledu so 9. junija predstavili v svetu, ki mu je predsedoval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, poslali pa so ga tudi nevladni okolj-ski organizaciji Bellona Foundation s sedežem v Oslu. ICC v ponedeljek o zapornem nalogu za Gadafija HAAG - Sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča bodo predvidoma v ponedeljek odločili o morebitni izdaji zapornega naloga za libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Tožilstvo sodišča je zaporne naloge za Gadafija, njegovega sina Seifa al Islama in vodjo libijske obveščevalne službe Ab-dulaha al Sanusija zahtevalo zaradi zločinov proti človečnosti. Tožilec ICC Luis Moreno-Ocampo je preiskavo dogodkov v Libiji začel 3. marca. Sredi maja je nato sodišče že zaprosil za izdajo treh zapornih nalogov, ker naj bi imel dokaze, da je Ga-dafi odrejal napade na libijske civiliste, njegov sin organiziral nabor plačancev, vodja obveščevalne službe pa je bil v napade na protestnike neposredno vpleten. Nizozemsko sodišče oprostilo skrajneža Wildersa AMSTERDAM - Sodišče v Amsterdamu je včeraj skrajno desnega nizozemskega politika Geerta Wildersa oprostilo obtožb spodbujanja sovraštva do muslimanov. Sodišče je vodjo populistične Stranke za svobodo (PVV) oprostilo tudi v vse preostalih točkah obtožnice, ki se nanašajo na diskriminacijo in žalitev privržencev islama, poročajo tuje tiskovne agencije. Sodnik Marcel van Oosten je v razsodbi dejal, da je treba Wildersove izjave videti v širšem kontekstu javne razprave o priseljenski politiki in jih ni mogoče neposredno povezati s podpihovanjem nestrpnosti do nizozemskih muslimanov. Sodišče je tudi ugotovilo, da so bile Wildersove izjave "na robu tega, kar je zakonsko dovoljeno", vendar ne nezakonite. (STA) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Od včeraj aktivna brezžična internetna povezava Internet noč in dan na voljo brezplačno Zaenkrat v ulicah Garibaldi, Mazzini in Monache, na Travniku in na območju okrog županstva Od včeraj je mogoče v goriškem mestnem središču brezplačno »deskati« dan in noč. V ulicah Garibaldi, Mazzini in Monache, na Travniku in na območju okrog županstva so namreč aktivirali javno brezžično internetno povezavo, za katero se je v okviru projektov za ovrednotenje in posodobitev mestnega jedra zavzela goriška občina. Wi-Fi omrežje, ki bo na voljo vsem občanom, študentom in turistom, bo mogoče uporabljati brezplačno in za neomejen čas. Novost sta goriški župan Ettore Ro-moli in pristojni funkcionar Roberto Ca-deddu predstavila včeraj dopoldne v Ulici Garibaldi, kjer so se med drugimi zbrali tudi številni občinski odborniki, podpredsednica pokrajine Mara Černic, predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, polkovnik karabinjerjev Giuseppe Arcidiacono in nekateri univerzitetni študentje. »Naša uprava je že pred štirimi leti napovedala, da namerava mesto opremiti z brezžično in-ternetno povezavo. Začeli smo pri nekaterih obnovljenih ulicah mestnega središča, kamor želimo priklicati mladino, študente in turiste, ki bodo odslej lahko prosto uporabljali internetno povezavo ob katerikoli uri,« je povedal Romoli in poudaril, da bo- do v prihodnjih mesecih storitev razširili tudi na Trg Cavour, Trg Sv. Antona, korza Verdi in Italia ter Raštel. Cadeddu je povedal, da so v mestu namestili devet hot spotov. Povezave, ki so jo vzpostavili v sodelovanju z družbama Telecom in Guglielmo, se bo lahko hkrati posluževalo do 300 uporabnikov. »Če bo potrebno, bomo s časom omogočili povezavo večjega števila uporabnikov,« je poudaril Ca-deddu in pojasnil postopek za uporabo Wi-Fi omrežja. Vsi, ki se bodo želeli povezati na svetovni splet preko osebnega prenosnega računalnika, mobilnega telefona in drugih mobilnih naprav (npr. iPad-a), bodo morali vnesti uporabniško ime in geslo, še pred tem pa bodo morali posredovali številko mobilnega telefona. »Najprej bo treba s prenosnim računalnikom ali drugo napravo najti Wi-Fi omrežje, ki se imenuje "Guglielmo-Comune di Gorizia". Nato se bo pokazala stran, na kateri bo moral vtipkati svojo številko mobitela. Kmalu zatem bo prejel sms sporočilo, v katerem bosta navedena geslo in uporabniško ime, ki ju bo nato vtipkal v stran in se povezal z internetom,« je povedal odgovorni pri uradu za informatiko občine Gorica. Za povezavo s spletno stranjo goriške občine prijava ni potrebna. (Ale) Miran Mladovan nn NOVA GORICA - 180.000 evrov dolga Upniki Lesimpexa zaman čakajo na denar Novogoriško podjetje Lesimpex, ki je leta 2005 prejelo laskavi naziv hitro rastočega podjetja Gazela primorsko-no-tranjske regije, po besedah sekretarja ajdovske območne obrtno-podjetniške zbornice Marka Rondiča, obrtnikom in podjetnikom v Vipavski dolini dolguje okrog 180.000 evrov. Za opravljeno delo jim Lesimpex, čigar direktor je Miran Mladovan, namreč še vedno ni izplačal denarja, čeprav je večina računov zapadla v letih 2009 in 2010. Podjetje ima, tako Rodnič, od lanskega avgusta blokiranih vseh pet transakcijskih računov na slovenskih bankah. Po podatkih omenjene obrtne zbornice ima zato podjetje v Italiji registriranih nekaj transakcijskih računov, prek katerih posluje in svojim zaposlenim občasno nakazuje plače. Z direktorjem podjetja Lesimpex, Miranom Mladovanom smo včeraj zaman poskušali vzpostaviti stik, da bi pojasnil svojo plat zgodbe. »Lesimpex nam že več kot dve leti dolguje 40.000 evrov. Zadevo smo poskusili rešiti s kompenzacijami in drugimi posli, a je direktor vsa dogovarjanja izigraval. Kot zadnjo možnost smo uporabili kazensko ovadbo na policijski postaji. Policisti imajo na voljo vso dokumentacijo, računam, da bodo z direktorjem Lesimpexa v kratkem opravili pogovore, tako da bom lahko prišel do kakšne informacije o tem, kaj lahko pričakujem. Zadnjič smo se s podjetjem Le-simpex sicer pogovarjali pred tremi meseci, ko bi nam moral začeti izdelovati montažno hišo za našega kupca. A ko naj bi se delo začelo, je direktor podjetja izjavil, da preprosto nima denarja za nakup surovin,« pravi Jurij Furlan, direktor podjetja R-Mizar Volčja Draga, eden od podizvajalcev podjetja Lesimpex. »Iz izkazov, ki jih je podjetje oddalo za lansko leto izhaja, da še vedno zaposluje 40 delavcev. Kako je to mogoče? Kako lahko zaposluješ 40 ljudi, jim izplačuješ plače ter plačuješ prispevke in davke, če imaš blokiran račun? Vsak od malih obrtnikov in podjetnikov bi že nekajkrat v tem času dobil obisk davčnega, delovnega in tržnega inšpektorja. Hkrati pa podjetje kot v posmeh upni- Župan Romoli se povezuje s spletom RONKE - Gospodarstvo bumbaca Upajo v pristanek družbe Enhance Aero Občinska uprava računa na nova delovna mesta kom v lanskem letu izkazuje dobiček v višini 15.000 evrov, v bilancah pa izkazuje za šest milijonov evrov odprtih obveznosti,« je zgrožen Rodnič. Ker ima Le-simpex nekaj transakcijskih računov odprtih na italijanskih bankah, davčni urad nima dostopa do sredstev na njih, sodišča pa ne morejo izvesti nalogov upnikov. »Gre za očitno nedelovanje pravne države,« meni predsednik ajdovske območne Obrtno-podjetniške zbornice Peter Ska-pin. »Edina možnost, ki jo imajo slovenska podjetja za izvajanje izvršb v tujini je t.i. evropski izvršilni nalog, ki upnikom omogoča izvedbo izvršbe na transakcijskih računih v tujini. V novembru lani smo za enega od upnikov tak nalog vložili na okrajno sodišče v Novi Gorici, ki pa se je januarja letos izreklo za nepristojno in vlogo odstopilo okrajnemu sodišču v Ljubljani. Od takrat s sodišča niso dobili nikakršnega odgovora,« opozarja Rodnič in dodaja, da zaradi nastalih razmer javno zahtevajo, da podjetje Lesimpex najkasneje v roku osmih dni poravna vse obveznosti, ki jih ima do članov njihove zbornice, oziroma da takoj pristopi k reševanju problematike. Od pristojnih služb pa pričakujejo, da opravijo nadzor nad poslovanjem podjetja Lesimpex in ustrezno ukrepajo ter da pristojna sodišča nemudoma začnejo z izvajanjem evropske uredbe o evropskem izvršilnem nalogu. (km) Francoska družba Enhance Aero se namerava vseliti v poslopje v občini Ronke, ki jih je nekoč zasedala družba Air Dolomiti. Novice se veseli ronška občinska odbornica za urbanizem Sara Bragato, ki meni, da se bodo s prihodom družbe na ronškem območju odprle nove možnosti zaposlovanja. Francoska družba se ukvarja predvsem z vzdrževanjem letal, zato je možno, da bodo levji delež uslužbencev na začetku predstavljali specializirani tehniki, odborni-ca pa upa, da bo to le prvi korak v smeri širšega razvoja območja. »Letališče mora pri nas biti spodbujevalec gospodarskega razvoja. Upam, da bo družba Enhance Aero v čim krajšem času začela z dejavnostjo v naši občini in da ji bodo sledila tudi druga podjetja, ki delujejo na področju letalstva. Le-ta bodo lahko nova priložnost za zaposlitev delavcev, ki so z odhodom Air Dolomiti in Minerve izgubili službo,« je povedala Bra-gatova. TRŽIČ - Gledališče Za letošnjo sezono 800 abonmajev Tržiška občinska odbornica Paola Benes je povsem zadovoljna z uspehom pred nedavnim zaključene sezone občinskega gledališča, v katerem se je od jeseni zvrstilo okrog 50 dogodkov. Sezona 2010/2011 je publiki ponudila 15 koncertov, 7 predstav za šole, 10 gledaliških iger, 7 predstav za otroke in 6 spektaklov, ki so bili vključeni v niz »contrAZIONI«. Število abonmajev, ki jih je bilo skupno 800, se je v primerjavi s prejšnjo sezono povišalo za 2,8 odstotka. Številne predstave so bile razprodane, med katerimi so Fojev »Mistero Buffo« v priredbi Paola Rossija. Petek, 24. junija 2011 1 5 APrimorski ~ dnevnik GORICA - SSk »Slovenski rajoni najbolj oškodovani« Stranka Slovenska skupnost se nikakor ne strinja s predlogom goriške občinske uprave o znižanju števila rajonskih svetov. »Negativno mnenje temelji še posebno na dejstvu, da so najbolj prizadeti ravno tisti rajonski sveti, kjer je slovenska narodna skupnost najbolj prisotna,« pravijo pri Slovenski skupnosti in opozarjajo, da pri oceni predloga o znižanju rajonskih svetov najprej pade v oči dejstvo, da se goriška občina ni niti minimalno prizadevala, da bi iztržila čim več od deželne uprave. »Občini Trst je uspelo ohraniti vse rajonske svete. Še enkrat se je torej izkazalo, da bo Gorica nastradala,« poudarja pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in opozarja, da v predlogu izstopa razlika pri združevanju med rajoni. »Trije pretežno slovenski rajoni so bili vključeni v tri nove enote, ki so glede na prebivalstvo precej velike (več kot 10.000 prebivalcev). Rajonski svet za Ločnik pa je z pridružitvijo Madonine ostal bistveno manjši (približno 4.300 prebivalcev). Takšna porazdelitev bi prizadela slovensko predstavništvo v novih rajonskih svetih, v katere bo bistveno težje izvoliti slovenske predstavnike. Obenem pa se tudi predstavlja problem izvajanja pravic na podlagi zaščitnega zakona 38/01 glede na to, da ga goriška občina ne izvaja na celem občinskem teritoriju, kot bi bilo prav. Z združitvijo treh slovenskih rajonov Pevma-Oslavje-Štmaver, Podgora in Štandrež bodo tudi izginili slovenski nazivi, ki so jih do sedaj ti rajoni nosili. Vprašanje je tudi, ali bo imela slovenščina še vedno tako raven zaščite, kakršno je uživala do danes. Vprašanje je tudi glede same identitete teh vasi oz. zaselkov, ki so bile do prihoda fašizma samostojne občine,« pravi Čav-dek in nadaljuje: »Pri utemeljevanju pravkar predstavljenega predloga izstopa čudna trditev, ki jo najdemo tudi v obrazložitvi deželnega volilnega urada, in sicer, da rajonski sveti niso predmet izvajanja določil zaščitnega zakona 38/01. Dejstva so ravno nasprotna, saj je 21. člen zakona 38/01 posvečen ravno upravni ureditvi, ki mora spoštovati kulturo in zgodovino določenega teritorija.« Slovenska skupnost je zato mnenja, da mora goriška občina na deželi poseči v bran koristi celotnega mesta in Slovencev, ki v njem živijo. »Najbolj primerno bi bilo, da se deželni zakon 1/2011 spremeni in se pri tem upoštevajo tudi pravice slovenske narodne skupnosti. Rajonske svete za Pevmo-Oslavje-Štmaver, Podgoro in Štandrež je zato treba ohraniti, ne pa jih ukiniti ali združevati z drugimi,« zaključuje Čavdek. RONKE Poletje s knjižnico Julija nastop Andrejke Možina Ronška občina prireja tudi letos niz poletnih srečanj na trgu pred občinsko knjižnico, kjer se bodo zvrstili glasbeni, ustvarjalni in filmski večeri. Drevi ob 20.15 bo tako zaigrala godba na pihala Giuseppe Verdi, v ponedeljek, 27. junija, pa bo ob isti uri koncert godalnega kvarteta Pezze. Med raznimi nastopi velja omeniti tudi jazz koncert Andrejke Možina, ki bo 6. julija. Od 19. julija naprej bodo predvajali tudi razne filme, prvi bo risani film Rapunzel. Otroške delavnice se bodo zvrstile od 30. junija dalje; prva bo posvečena sestavljankam, namenjena pa bo otrokom od 3. do 6. leta starosti. Vabimo Vas na odprtje mednarodne razstave "IA 7r Ml, ONI- MIJI TI KIJI TURNI HIAI CiG" "JA. ML ONI: M U LTI KIJ LTU R A LNI PIJ A LOG" Loretta Dorbolo (I) Franko Žerjal (I) Aleksander Peca (Slo) Enes Levic (BiH) Slavko Medunič (BiH) Ruža Gagulič (BiH) Samir Hedzbič (BiH) Hana Popaja (BiH) Danes, 24. junija 2011, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). 16 Nedelja, 26. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Maturantje opravili drugo pisno nalogo Dijaki tehničnega zavoda Vega ■ ■ •• • • • • rekorderji z osmimi urami izpita Težko razrešljivi integrali na znanstveno-tehnološkem liceju Simon Gregorčič Za maturante na slovenskih višjih šolah v Gorici je bila včeraj na vrsti druga pisna naloga, ki se je razlikovala glede na učno smer. Tudi letos se je drugi del izpita izkazal za zahtevnega, saj je velika večina dijakov uporabila ves čas, ki so ga imeli na razpolago, to se pravi štiri ure na klasičnem liceju, rekordnih osem ur na zavodu Jurij Vega in šest ur na ostalih šolah. Dijaki klasičnega liceja Primož Trubar so se »spopadli« s šestnajst vrsticami dolgim GORICA Spodbuda ženskemu podjetništvu Na goriški Trgovinski zbornici so včeraj predstavili razpis natečaja »Ma-gicamente imprenditrice«, ki ga drugo leto zapored prireja odbor spodbujanje podjetništva med ženskami. »Po lanski uspešni izvedbi, ko se je na natečaj prijavilo več kot štirideset podjetij, smo se letos odločili, da pobudo ponovno ponovimo, saj želimo podpreti žensko podjetništvo, ki predstavlja pomemben odstotek ekonomije našega teritorija,« je povedala predsednica odbora za žensko podjetništvo Cinzia Lorenzon. O pomembnosti žensk za goriško gospodarstvo priča tudi dejstvo, da je v goriški pokrajini prisotnih kar 2.649 podjetij, ki jih vodijo predstavnice nežnega spola. »To pomeni da imajo ženske v rokah četrtino podjetij in odstotek narašča iz leta v leto. Od leta 2009 do 2010 se je odstotek ženskih podjetij povišal iz 23,3 na 23,7,« je še povedala Lorenzonova in razložila, da so ženske najbolj aktivne na področju zdravstva in socialnih storitev ter da so ženska podjetja bolje prestala krizo kot moška. Trem nagradam natečaja (prva znaša 2.500 evrov, druga 1.500, tretja pa 1.000 evrov) »Magicamente imprenditrice« gre dodati tudi nagrado »Cam-pione in opportunita«; vredna je 2.000 evrov in jo ponuja goriška pokrajina. »S to nagrado želimo nagraditi podjetnico, ki se je najbolj odlikovala na področju enakih možnosti s posebnim poudarkom na sposobnosti usklajevanja podjetniškega dela z obveznostmi, ki jih ženske imajo v zasebnem življenju,« je povedala pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra. Na razpis se bo mogoče prijaviti od 27. junija do 5. septembra, nagrajevanje bo novembra. Podrobnejše informacije bodo od ponedeljka na razpolago na spletni strani www.go.camcom.it. (av) Maturantje liceja Simon Gregorčič (levo) in zavoda Ivan Cankar (desno) bumbaca Senekovim prevodom iz zbirke pisem Epi-stulae Morales ad Lucilium z naslovom »Največje dobro je krepost«. Licejci so priznali, da prevod ni bil pretežak, verjetno pa je bil predolg, da bi lahko v štirih urah razčistili vse svoje dvome. »Škoda, da ga nismo že obdelali v razredu, saj smo druga pisma iz iste zbirke že prevajali med letom,« so še povedali klasiki. Zelo zahtevno preizkušnjo je predstavljala naloga iz matematike, ki so jo reševali dijaki znan-stveno-tehnološkega liceja Simon Gregorčič. Maturantje so morali izbrati enega izmed dveh problemov in nato odgovoriti na pet od desetih postavljenih vprašanj. »Sploh si nismo pričakovali tako težke naloge, saj je poleg težko razrešljivih integralov vsebovala določena vprašanja iz geometrije, ki spadajo v program tretjega razreda, ne pa letošnjega,« so goriški maturantje soglašali z ostalimi dijaki po Italiji, ki so ocenili letošnjo nalogo za izredno težko. Bolj zadovoljni so bili maturantje družboslovnega liceja Simon Gregorčič, ki so lahko izbrali dva izmed štirih naslovov o človeški podrejenosti denarju, izseljenstvu in integraciji, liberalizmu in prehodu od podložni-štva do demokracije. »Naslovi so bili zelo zanimivi, čeprav niso bili vezani na letošnji program. Kljub temu pa smo lahko izkoristili znanje iz prejšnjih let,« so povedali družboslovci. Tudi oba dijaka trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois sta bila zadovoljna z nalogo iz VIPAVA Cena breskev nižja za pol centa Obnavljajo sadovnjake Družba Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta včeraj določili odkupno ceno breskev, ki letos znaša 0,285 evra na kilogram in je od lanske nižja za pol centa. Odkup breskev se bo v Fructalu začel v sredini julija. Fructal in Kmetijska zadruga Vipava pa četrto leto zapored nadaljujeta tudi s sodelovanjem pri obnovi sadovnjakov na Goriškem in v Vipavski dolini. Letos bo posajenih več kot 7.000 novih breskovih sadik. »Odkupna cena je v skladu s splošnimi trendi gibanja cen surovin v Evropi, delno pa je povezana tudi z letošnjo letino, za katero predvidevamo, da bo bistveno boljša kot lanska. Načrtujemo, da bomo odkupili 2.200 ton breskev, kar je več kot lansko leto, ko smo jih odkupili 1.600 ton,« je povedal Luka Jejčič, direktor tehničnega področja v Fructalu. »Breskve iz Vipavske doline in Goriške, ki so vrhunske kakovosti, so za Fruc-tal pomembna surovina za izdelavo viso-kokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja,« dodaja Drago Kavšek, predsednik uprave družbe Fructal. Fructal in Kmetijska zadruga Vipava tudi v letošnjem letu nadaljujeta sodelovanje pri obnovi sadovnjakov v Vipavski dolini in na Goriškem. Med letoma 2008 in 2010 sta tako skupaj posadila več kot 33.000 sadik breskev, v letošnjem letu pa so dolino obogatili z več kot 7.000 novimi sadikami. Vsi pridelovalci, od katerih družba Fructal odkupuje industrijske breskve, so vključeni v sistem integrirane pridelave, kar pomeni, da uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki so določena v tem programu in so prijaznejša do okolja, omejene pa so tudi količine teh sredstev. Fructalove kontrolne službe vsako leto že pred obiranjem vzamejo sadeže iz naključno izbranih sadovnjakov ter jih pošljejo v analizo neodvisnim laboratorijem v Italiji. Nadzor se opravi tudi po predelavi, saj v analizo odpošljejo tudi vzorce breskove kaše. (km) SELCE - Na pobudo društev Jadro in Tržič Stu ledi na kresovanju Slovencev iz Laškega Venci iz poljskega cvetja (zgoraj); skupina Stu ledi med nastopom bumbaca V Selcah je bilo v sredo kresova-nje Slovencev iz Laškega, ki sta ga priredili društvi Jadro in Tržič. Uvodoma so spregovorili tržiška občinska od-bornica za kulturo Paola Benes, ronški občinski odbornik za kulturo Riccardo Aviani in pokrajinski svetnik Fabio Del Bello, nato pa je nastopila tržaška folklorna skupina Stu ledi. V okviru večera so nagradili tudi najlepše šopke iz poljskega cvetja. Prvo nagrado je prejela Sa- va Ružič iz Štarancana, drugo Vera Vi-žintin iz Dola, tretjo pa Silvana Orel iz Štarancana; vse udeleženke so prejele tudi priznanje. Izročitvi nagrad je sledil prižig kresa. Predstavniki društev Jadro in Tržič se bodo jutri skupaj s člani Združenja staršev iz Romjana in s prebivalci iz Selc odpravili v Račje Selo, kjer bo potekalo srečanje vseh Sel. Prihodnje leto bo tovrstno srečanje ravno v Selcah. SOVODNJE »Nova cesta? Na jugu Italije gospodarskega poslovanja: »Predstaviti smo morali premoženjsko stanje in ekonomski račun podjetja, ob tem pa opisati industrijska in bančna podjetja ter gospodarsko krizo«. Podobna je bila naloga na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar, kjer so morali analizirati ekonomske posledice za hotel, ki želi investirati svoj kapital v zgradbo novega wellness centra. Na industrijskem zavodu Jurij Vega so dijaki letos prvič imeli na razpolago kar osem ur za razrešitev druge pisne naloge iz informatike, v okviru katere so morali pripraviti datoteko, ki shranjuje podatke o flori in favni deželnih parkov in jih nato posreduje ministrstvu za okolje. Do nedelje imajo maturantje premor, v ponedeljek, 27. junija, pa bo na vrsti še večpredmetna naloga, ki jo bo komisija sestavila na podlagi čez leto predelanih vsebin. (av) niti elektrike« Na proslavi 60-letnice obnovitve upravne samostojnosti v sovodenjski občini sem se spomnil nekaterih dogodkov, povezanih s takratnim obdobjem. Sovodnje, kot središče občine, so bile po koncu druge svetovne vojne dolga vas, podobna vasem v Furlaniji ali Panonski nižini. Vse hiše skoraj brez izjeme so stale ob cesti. Zaradi povečevanja avtomobilskega prometa so se na tej makadamski cesti dvigali oblaki prahu, ki so prebivalcem parali živce. Občinska uprava je sklenila, da to hudo nadlogo odpravi tako, da cesto polije s protiprašno tekočino, kakršno so takrat že uporabljali v furlanskih občinah. To je bil za tiste čase edini, cenovno dosegljiv način, kako napraviti življenje znosnejše. O asfaltiranju ceste so lahko samo sanjali. Ne vem, zaradi kakšnih razlogov sem se prav v tistem času znašel na prefekturi. Morda sem šel tja zato, ker so s tem opravilom kas-nili. Takrat so bili drugačni časi od današnjih. Če danes, po izvolitvi Slovencev za predsednika občinskega in pokrajinskega svetu v Trstu, morda lahko govorimo o otoplitvi, potem smo pred šestdesetimi leti živeli v ledeni dobi. Občine so imele veliko manjšo avtonomijo, kot jo imajo danes. Država je preko prefektur omejevala njihovo delo, posebno kadar je šlo za izdatke. Do slovenskih občin je bila še posebno mačehovska. Prefekti so takrat še nosili naslov »eccelenza«. Temu primerna je bila tudi njihova moč. Takratni občinski svetovalec, odv. Nereo Batel-lo, je na seji goriškega občinskega sveta rekel, da je prišel čas, ko je treba prenehati z uporabo tega naslova, ki spada na smetišče zgodovine. Prefektu Ni-triju, nekako tako se je imenoval, če se dobro spominjam, sem osebno predo-čil neupravičeno zamujanje z deli v So-vodnjah. On pa mi je odgovoril, češ, kaj še hočejo, ko pa imamo v južni Italiji (od tam je prihajal) vasi in celo mesta, kjer nimajo ne elektrike in ne vode, kaj šele, da bi zahtevali asfaltne ceste. Druga težava se je pojavljala ob gradnji avtoceste Vileš-Gorica. Njeno traso so speljali skozi Sovodnje, in sicer na takšen način, da so vas razkosali na dvoje. Načrtovalci so jo nameravali potegniti prav po središču nogometnega igrišča. Dobro se spominjam, kako zaskrbljeni so bili občinski možje. Odločno so se uprli in naš dnevnik je s številnimi članki dokazoval, kako usodno slabo bi na življenje domačinov vplivala uresničitev načrtovane zamisli. V svojih prizadevanjih so uspeli. Podjetje, ki je gradilo avtocestni priključek, menda je šlo za ANAS, je cesto poglobilo, jo prekrilo s ploščo in obnovilo nogometno igrišče. Tudi sedanja širitev avtoceste, ko bodo dela opravljena, naj ne bi kvarno vplivala na življenje domačinov. Občinska uprava se dogovarja z izvajalci, da bodo uredili občinsko središče na način, ki bo funkcionalno in estetsko ustrezal sodobnim urbanim potrebam. Pa še tole: prijetno mi je bilo srečati nekaj občinskih svetovalcev, ki so bili politično aktivni ob nastanku občine, in se pozdraviti tudi s tistimi So-vodenjkami, zlasti z ženama Jožefa Češčuta in Janka Cotiča, župana in podžupana, ki so stale ob strani svojih mož in so še danes žive priče njihovih napornih in uspešnih prizadevanj za napredek občine. Ob tem ne morem prezreti dejstva, da je občuteno in vsebinsko bogato prireditev sklenil otroški pevski zbor s pesmijo Franja Rojca, nekdanjega deželnega funkcionarja, ki je bil pesniško nadarjen, očeta Iva in Marka, dveh zavednih sovodenjskih občanov. Pesem govori o našem, o slovenskem rodu, ki daje poseben značaj temu kraju. Izzvenela je kot dokaz, kako živa in trdna je naša skupnost, pa tudi kot program, kako se moramo v smislu teh besed kot narodnost obnašati tudi z bodoče. Gorazd Vesel / GORIŠKI PROSTOR Petek, 24. junija 2011 17 NOVA GORICA - Danes prva prireditev Goriška plaža s pestro ponudbo Goriška plaža in Goriško poletje sta prireditvi, s katerima si bodo Novo-goričani in prebivalci bližnje in daljne okolice krajšali čas do septembra. Goriška plaža, ki bo obiskovalce premierno gostila danes zvečer, bo delovala vse do 16. julija, medtem ko bo Goriško poletje po dober mesec trajajočem premoru zaživelo med 26. avgustom in 3. septembrom. Organizatorji obljubljajo pester program, s katerim so zadovoljni tudi na novogoriški mestni občini. Ta je s pomočjo javnega razpisa med prijavljenimi izbrala domači podjetji MA.GO.MA. in FTI. Prvo bo poskrbelo za Goriško plažo - podoben dogodek se je v središču Nove Gorice pred leti že odvijal, tedaj v domeni Hita, tokratna različica plaže pa se umika v senco parka ob spomeniku Franceta Bevka. V ta namen so že pripravili lesene podeste in prostor, ki bo sprejel okrog 300 ljudi -od tega je 250 sedišč, ogradili z naravnimi materiali. Manjše koncerte in podobne dogodke bodo uprizarjali na bližnjem manjšem odru, večji dogodki pa se bodo odvijali na Bevkovem trgu. Na istem prizorišču v parku se bo konec avgusta začelo tudi Goriško poletje, ki ga pripravlja podjetje FTI. Goriška plaža se bo danes začela ob 20.30 z nastopom Julije Kramar, zmagovalke letošnjega showa Slovenija ima talent ter Petra Graša, pričakujejo pa tudi kajakaša Nejca Žnidarčiča. Sicer pa bodo ponedeljki rezervirani za predstavitve vinarjev, torki bodo športno obarvani, ob sredah bodo imele priložnost še neuveljavljene okoliške glasbene skupine, četrtki bodo rezervirani za stand-up komedijante, petki in sobote pa bodo ponujali koncerte uveljavljenih skupin. Spremljevalni program bodo sestavljali še dogodki, namenjeni otrokom. Tudi Goriško poletje bo ponujalo raznovrstne tipe zabave, s katerimi želijo privabiti čim širši krog občinstva. Za izvedbo obeh prireditev bo no-vogoriška mestna občina izvajalcema na podlagi javnega razpisa povrnila polovico sredstev, se pravi 66.000 evrov za Goriško plažo in 33.000 evrov za Goriško poletje, medtem ko celotni stroški obeh prireditev znašajo 200.000 evrov. O programih obeh dogodkov bodo organizatorji s posebnimi letaki obveščali na obeh straneh meje, 26.000 zgibank s programom pa so prejela gospodinjstva v Novi Gorici, Ajdovščini, Goriških Brdih in na Krasu, sicer pa sta programa obeh prireditev dostopna na Facebooku in spletni strani novogoriške občine. (km) GORICA - Dvodnevni izlet Slovenskega pastoralnega središča Pri dunajskih rojakih Otroško-mladinski zbor duhovnije Svetega Ivana nastopil med mašo dunajske slovenske skupnosti V soboto in v nedeljo, 28. in 29. maja, so se vsi tisti, ki se v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici trudijo za tamkajšnje občestvo (katehistinje, bralci beril, strežniki, pevci, krasilke in čistilke), odpravili na zasluženi dvodnevni izlet v avstrijsko prestolnico. Namen izleta je bil predvsem ta, da se skupnost Svetega Ivana iz Gorice sreča s slovensko skupnostjo na Dunaju, ki se ob nedeljah zbira v Slovenskem pastoralnem središču in da s petjem otroško-mladinskega zbora sodeluje pri nedeljski maši. Izlet si je zamislila sama neutrudljiva Ani Saksida Zorzut, članica gospodarskega sveta slovenske goriške duhovnije, in ga s pomočjo zvestih sodelavcev odlično izpeljala. Med potjo je Mirjam Bratina udeležence seznanila z dolgo zgodovino prestolnice, celo soboto pa je po Dunaju izletnike spretno vodil univerzitetni študent Izletniki na Dunaju Simon Peter Leban, ki je v avstrijski prestolnici študiral leto dni. V nedeljo je pri maši v cerkvi Srca Jezusovega odlično zapel otro-ško-mladinski pevski zbor ob spremljavi Tanje Zorzut (harmonij in kitara), Marte Lombardi (flavta), Tadeja Pahorja (kitara) in Žive Srebrnič (trobenta) pod vodstvom Katerine Ferletič. Mašo je daroval duhovnik Zvone Štrubelj na povabilo domačega župnika Umeka, ki se je na koncu vsem zahvalil, posebno še zboru, saj je bilo to prvič, ko so v gosteh imeli otroško-mladinski pevski zbor. Občestvo je pevce po še dodatnih treh pesmih nagradilo s toplim aplavzom. Sledila je prijetna družabnost ob prepevanju narodno zabavnih pesmi ob kitarski spremljavi same- foto k.f. ga Zvoneta Štrubelja. Navdušenemu petju mladih so se pridružili tudi starejši Goričani in Dunajčani. Po pozdravih so se izletniki peljali na ogled Schonbrun-na, v večernih urah pa so se vrnili v Gorico. Udeleženci se za organizacijo izleta zahvaljujejo Ani Saksida, Simonu Petru Le-banu za vodenje po Dunaju, Mirjam Bratini za zgodovinske podatke, Andreju Vogriču za urejanje finančnih zadev, Katerini Fer-letič, ki je mlade zbrala in jih pripravila za nastop, ter Tanji Zo-rut in Marti Lombardi, ki že vrsto let spremljata otroško-mla-dinski zbor. Zahvalo izrekajo tudi sponzorjema, Slovenskemu pastoralnemu središču v Gorici in ZCPZ. (kf) Pokrajinski uradi se selijo Po obnovi palače Attems-Petzen-stein, v kateri imajo sedež Pokrajinski muzeji, in odprtju vile Olivo, v kateri so uredili »Dom podjetij«, se goriška pokrajina pripravlja na tretji pomemben vzdrževalni poseg. V kratkem se bodo namreč začela dela na glavnem sedežu pokrajine na Korzu Italia, zaradi katerega se bodo morali razni pokrajinski oddelki in uradi za dveletno obdobje preseliti in razpršiti po mestu. Selitev se je pravzaprav že začela, saj urad za divjad in okolje že deluje v Ulici Rossini št. 7/A (tel. 0481-547120). Sledila bo selitev drugih uradov, ki bodo do zaključka del imeli sedež v drugih palačah v lasti pokrajine, kot so vila Olivo, palača Attems-Petzenstein, itd. Poezije v Qubiku ZSKD in Glasbena matica prirejata pesniški večer v okviru mednarodnega festivala »Poezija 2011«. V baru Qubik v KB centru bodo danes ob 21. uri brali poezije Mila Bratina, Marina Giovanelli, Marco Marangoni, Maurizio Mattiuzza, na kontrabas bo igral Michele Spanghero. Praznik v Sovodnjah Ob Kulturnem domu v Sovodnjah se drevi nadaljuje občinski praznik. Ob 20. uri bo nastopila plesna skupina AKŠD Vipava, ob 21. uri se bo pričelo tekmovanje v briškoli, ob 21. uri bo ples s skupino Studio 80. Konji v Podturnu V Podturnu se danes začenja jahaška prireditev Konji v mestu (»Cavalli in citta«). Prva tekma v preskakovanju ovir bo ob 10. uri, uradno odprtje z nastopom godbe na pihala brigade Pozzuolo pa bo ob 19. uri. Prireditev bo trajala do nedelje, 26. junija, in se nadaljevala še prihodnji vikend. Odkritje kapelice Na domu Marka Černica v Števerja-nu bo jutri ob 18. uri odkritje in blagoslov kapelice s starim lesenim kipom Matere božje. Ob priložnosti jutrišnjega odkritja bo v hišni veži na ogled razstava fotografij iz prvega dvajsetletja prejšnjega stoletja z vedutami Števerjana, njegovega starega grajskega naselja in risbami ter načrti arhitekta Maksa Fabijanija za prenovo vaškega jedra. Razstava bo na ogled le jutri. Sporočamo, da v goriški redakciji NE BO TAJNIŠKEGA OSEBJA od 25. junija do 2. julija 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »L'ultimo dei tem-plari«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Venere ne-ra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40; »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »L'ul-timo dei templari« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »13 assassini«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »I guardiani del destino«. Koncerti SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 25. junija, ob 20.30 koncert sakralne glasbe v sklopu niza »Glasba pod cerkvenim obokom«. Nastopili bodo otroški pevski zbor Emil Komel, mladinski čezmejni zbor P. Trubar in Mirko Butkovič na orglah; vstop prost. SI Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA nudi v mesecu juniju brezplačne poskusne lekcije raznih inštrumentov; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbena-matica.com. M Izleti IZLET V GARDALAND bo v ponedeljek, 27. junija, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30, vrnitvijo po večernem zaprtju zabaviščnega parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino; na razpolago je še nekaj mest; informacije in vpisovanje po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), lu-cia.fer72@libero.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI organizira v nedeljo, 3. julija, z odhodom ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši enodnevni avtobusni izlet na območje Rakovega Škocjana (ogled Žel-skih jam in naravnih znamenitosti v parku), v popoldanskih urah je predviden ogled muzeja Cerkniškega jezera. Cena izleta znaša približno 15 evrov, odvisno od števila vpisanih. Malica iz nahrbtnika, večerja po izbiri v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 338-6178688 ali 0481784034. SPDG prireja v nedeljo, 26. junija, izlet na Jerebico. Zbirališče ob 5.45 pri Rdeči hiši; informacije po tel. 3201423712 (Andrej). SPDG obvešča udeležence izleta v Bolgarijo, da bo avtobus odpeljal v soboto, 25. junija, ob 5. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Priporoča se točnost. 13 Obvestila PROJEKT OVERNIGHT - avtobusna povezava za mlade, ki si ob sobotah želijo zabave v Sesljanu - bo startal od sobote, 2. julija, dalje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo še danes, 24. junija, odprta med 10. in 18. uro. Od 27. junija do 29. avgusta pa med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 19. redni občni zbor, ki bo danes, 24. junija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu. Občni zbor bosta uvedla plesna skupina MOSP iz Trsta in glasbeni klasični utrinek profesorice Petronio. V SOVODNJAH bo ob 60-letnici upravne samostojnosti občine danes, 24. junija, finalni del nogometnega turnirja na novem nogometnem igrišču; v telovadnici pa poteka Mednarodni odbojkarski turnir brez meja, na katerem sodelujejo ženske mladinske državne reprezentance iz Španije, Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije. Turnir, ki se bo zaključil 27. junija, prireja ŠZ Soča, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt še danes, 24. junija. 20. TURNIR ŠTABEACH, poteka na dvorišču Doma Andrej Budal v Štan-drežu v organizaciji kulturnega društva Oton Zupančič. Na dan finala, 25. junija, glasbeni večer z DJ skupino Best Company. POLETNE DELAVNICE MAVRICA, ki jih prireja Sc Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje do 26. junija na goriškem sedežu Sc Melanie Klein v Sovodnjah (Ul. Pot na Roje 25, Peč) vsako soboto od 9. do 13. ure; informacije po tel. 3341243766 (Martina Solc) vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20. ure, www.melanieklein.com, sol-cmartina@gmail.com. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 27. junija, anagrafski urad zaprt zaradi izobraževalnega tečaja uslužbencev. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 28. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Galerije75 na Bukovju v Šte-verjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE za osnovnošolske otroke v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo potekale v Gornjem Tarbilju od 22. do 27. avgusta; informacije in vpisovanja v uradu Zveze Gorica, tel. 0481-531495 ali gorica@zskd.org najkasneje do 30. junija. IS Prireditve LITERARNA PRIREDITEV »R_ESI-STENZE«: danes, 24. junija, ob 20.30 predstavitev kjige, ki sta jo uredila Corinna Michelin in Tiziano Pizza-miglio z naslovom »Io sono il can-tiere« v palači palazzetto Veneto v Ul. Sant'Ambrogio v Tržiču. RAJONSKI SVET ŠTANDREŽ prireja drevi ob mraku svetoivansko kreso-vanje. Vaščani lahko nesejo vejevje, les in drug material, ki naj bo samo naravnega izvora, na običajno prizorišče na koncu Ulice Ticino. LEVICA, EKOLOGIJA IN SVOBODA sklicuje danes ob 17.30 v dvorani združenja ACLI v Štarancanu svoj pokrajinski svet. Na dnevnem redu pogovor o volilnih izidih in priprava na prihodnje volilne preizkušnje. ZDRUŽENJE ZA VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ - GORICA vabita ob 20-letnici državnosti Slovenije na predstavitev knjige »Slovenija na svetovnem prizorišču« Dimitrija Rupla v ponedeljek, 27. junija, ob 19. uri v Šempetru pri Gorici, dvorec Coronini, dvorana v 1. nadstropju. »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU« pod jadrnico na glavni plaži: v soboto, 2. julija, bo Stefano Zecchi predstavil svoj roman »Quando ci batte-va forte il cuore«. 0 Mali oglasi MOŠ - Na lepi sončni legi prodajamo zazidljivo zemljišče velikosti 768 m; tel. 320-6041183. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Fulvio Ferlat v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ZDRAVŠČINAH: 14.00, Ga-liano Mugherli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Giuseppe Grion (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Gisella Tosoni vd. Moimas (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. 18 Petek, 24. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Pogovor s kapetanom Italije Cristianom Savanijem pred današnjo tekmo v Trstu »Mateju sem pomagal reševati križanke« S Černicem sta si dolgo let delila sobo v reprezentanci - Proti Južni Koreji ob 20. uri Tržaška športna palača PalaTrieste bo danes ob 20.00 gostila tekmo med Italijo in Južno Korejo. Med stebri italijanske moške izbrane vrste bo spet tudi Cristian Savani, ki je po poškodbi rame okreval in bo spet nosil tudi kapetanski trak. Devetindvajsetletni napadalec Macerate, doma iz kraja Castiglione delle Stiviere pri Mantovi, je na klubski ravni osvojil že dva evropska naslova Chellenge Cup in Pokal CEV, leta 2003 in 2005 pa se je z reprezentanco okitil z evropskim naslovom. Od leta 2002 je član reprezentance in je zdaj nosilec igre v pomlajeni ekipi. Je poškodba že mimo? V soboto so mi na pregledu dali zeleno luč. Od torka redno treniram in mislim, da bom v Trstu igral. Si eden izmed redkih »starih« igralcev, ki jih je Berruto spet poklical. Kako ocenjuješ pomlajeno ekipo? Zelo sem zadovoljen, da sem tu, in tudi ponosen, da nosim kapetanski trak. Letošnja ekipa je skupina mladih, ki morajo še napredovati, vendar so zelo povezani in voljni do dela. Tudi po starosti si med najstarejšimi ... Tako je. V reprezentanci igram že osem let, čeprav sem star šele 29 let. Ker imam nekaj več izkušenj, upam, da bom lahko mlajšim v pomoč. Trener Berruto te letos stalno spremlja, saj te je vodil že v klubu. Kako to ocenjuješ? Je odličen trener. V reprezentanci nadaljujem torej delo, ki sem ga začel v klubu. Z njim je kar naporno, kajne? Je, celo bolj v reprezentanci kot v klubu. Ko trenerji prevzamejo vodenje reprezentance, so vedno zelo motivirani, tako da je tu še bolj naporno kot v Macerati. Je treningov več kot z Anastasijem? Vsak trener ima svoj stil in glede na to, kakšno ekipo ima v mislih, izbere tip dela. Skratka, trenerja imata čisto drugačen način dela. Kaj lahko doseže pomlajena ekipa? Ne vem. Prav gotovo je eden izmed ciljev prvo mesto v skupini D in torej uvrstitev v finale svetovne lige. Gre vsekakor za tran-zicijsko obdobje, kljub temu pa upam, da bomo lahko ob koncu sezone nadoknadili kako mesto na svetovni jakostni lestvici. Pred dvema sezonama si z Matejem Černicem igral v klubu, lani pa v reprezentanci. Ali si zdaj njegov naslednik? Oba sta namreč napadalca. Ne vem. Z Matejem sva preživela daljše obdobje skupaj, v reprezentanci pa sva si več let delila tudi sobo. Razumem, da se je letos odločil, da pavzira. Igranje z izbrano vrsto je naporno, saj med prvenstvom in reprezentančnimi nastopi ni premora. Zato mu voščim prijetne počitnice. Prepričan sem, da bo v začetku prvenstva v formi. Sta si bila v ekipi tekmeca? Ne. Ko si v reprezentanci, vsi zasledujejo isti cilj. Igral je tisti, ki je bil v določenem obdobju v boljši formi. Ko sta si delila sobo, sta vedno reševala tudi križanke ... Tako je. Pomagal sem mu jih reševati! Te je morda naučil kako slovensko besedo? Seveda, vendar jih ne morem povedati ... No, edino, kar lahko povem, je »ajde«. Kako bi ga opisal kot igralca? Je eden redkih italijanskih igralcev, ki stavi vse na tehniko. In še vedno predstavlja veliko bogastvo za reprezentanco. Kaj pa kot oseba? Velik anekdot sva skupaj doživela v sobi ... teh pa ne morem razkriti. Sva dobra prijatelja. Naj dodam, da je značajsko zelo odločen. Matej Černic te je v dvoj nem intervjuju pozval, da moraš izboljšati sprejem. Ti je uspelo? (smeh) To je že stalnica ... Jaz pa mu ob tem vedno odvrnem, da sem boljši v napadu .... Tako se namreč večkrat šaliva. Veronika Sossa Cristian Savani, kapetan Berrutove Italije kroma Andrea Giani želi v Rižarno Andrea Giani, prava ikona italijanske odbojke, je od letos spet član reprezentance. Seveda ne kot igralec, ampak kot pomočnik trenerja Maura Berruta. V Trstu je že večkrat igral, letos pa bo prvič »na klopi«. Po torkovem treningu v dvorani Palatrieste si je tako hitel privoščil tudi ogled bližnje Rižarne, ki je v prejšnjih priložnostih nikoli ni uspel obiskati. »Po treningu sem prišel do vhoda v Rižarno, vendar sem potem moral oditi v hotel z ostalimi. Upam, da jo bom obiskal pred odhodom. Rižarna je namreč del zgodovine Trsta in mislim, da je nujno, da vsi vidijo z lastnimi očmi, kar nas lahko zgodovina uči,« je pojasnil Giani, ki si svojo trenersko pot sicer šele utira, kot igralec pa nima enakih. Z italijansko izbrano vrsto ima med vsemi največ nastopov, osvojil je tri svetovne naslove, petkrat je nastopil na olimpijskih igrah, kjer je osvojil tri kolajne (dve srebrni in en bron). Odlične rezultate je dosegel tudi na klubski ravni. Z Andreo Gardinijem je edini italijanski igralec v odbojkarski Hall of Fame. (V.S.) NOGOMET - Finale pokala Libertadores Italija Dragan Travica Zagreb, 28.8.1986, 2 m, podajalec, klub: Monza, 78-krat za reprezentanco Marco Falaschi Pisa, 18.9.1987, 1,87 m, podajalec, klub: Castellana Grotte, 4-krat za reprezentanco Michal Lasko Wroclaw, 11.3.1981, 2,02 m, korektor, klub: Verona, 115-krat za reprezentanco Giulio Sabbi Palestrina, 10.8.1989, 2,01 m, korektor, klub: Isernia, 8-krat za reprezentanco Cristian Savani Castiglione delle Stivieri, 22.2.1982, 1,95 m, tolkač, klub: Macerata, 155-krat za reprezentanco Ivan Zaytsev Spoleto, 2.10.1988, 2,02 m, tolkač, klub: Roma Volley, 37-krat za reprezentanco Gabriele Maruotti Fiumicino, 25.3.1988, 1,96 m, tolkač, klub: Treviso, 27-krat za reprezentanco Jiri Kovar Zlin, 10.4.1989, 2,02 m, tolkač, klub: Sisley Treviso, 4-krat za reprezentanco Mattia Rosso Cuneo, 28.5.1985, 1,98 m, tolkač, klub: Padova, 4-krat za reprezentanco Dore Della Lunga Chiaravalle, 25.7.1984, 1,94 m, tolkač, klub: Itas Trentino, 10-krat za reprezentanco Rocco Barone Palmi, 14.12.1987, 2,00 m, center, klub: Vibo Valentia, 12-krat za reprezentanco Simone Buti Fuchecchio, 19.9.1983, 2,08 m, center, klub: Monza, 26-krat za reprezentanco Stefano Patriarca Agnone, 23. 7. 1987, 2,05 m, center, klub: Castellana Grotte, debitant Andrea Bari Senigallia, 5.3.1980, 1,85 m, libero, klub: Trento, 33-krat za reprezentanco Daniele De Pandis Lecce, 30.6.1984, 1,94 m, libero, klub: Forli, debitant Emanuela Birarelli Senigallia, 8.2.1981, 2,02 m, center, klub: Trento, 82-krat za reprezentanco BOGAT NAGRADNI SKLAD Skupni sklad: 18.482.400 evrov Kvalifikacije Za zmago na tekmi: 800 evrov x 12 igralcev Za 1. mesto v skupini: 1.000.000 evrov Finalna faza Za 1. mesto: 1.000.000 evrov Za 2. mesto: 500.000 evrov Za 3. mesto: 300.000 evrov Najboljši igralec: 30.000 evrov NOGOMET Moratti je izbral Gasperinija MILAN - Črnega na belem še ni, toda Massimo Moratti je, kot kaže, že izbral. Novi trener Interja bo Gian Piero Gasperini. Predsednik kluba je službeno zadržan v tujini, pogodbo naj bi podpisali konec tedna. Gasparini je trener, ki ga je baje zelo cenil tudi Mourinho, ko je treniral v Italiji, Gasperini pa je bil trener Ge-noe. Dejstvo pa je, da je bil za Mo-rattija, kot izbira, šele rezerva rezerve rezerve, pred njim je Inter, vsaj tako so poročali specializirani mediji, »lovil« celo serijo drugih strokovnjakov. Med temi je bil tudi Siniša Mi-hajlovič, ki pa je prav včeraj sporočil, da ostaja v Firencah. ODHAJA - Slovenski košarkarski reprezentančni krilni center Matjaž Smodiš, ki se po enoletnem odmoru zaradi poškodbe vrača v izbrano vrsto, bo prekinil pogodbo z moskovskim CSKA-jem. Razloge za odhod bo sporočil danes. WIMBLEDON - Italijanski Francesca Schiavone in Flavia Pen-netta sta napredovali v 3. krog. Pen-netta (Ita/21) - Rodina (Rus) 6:4, 6:2; Schiavone (Ita/6) - Zahlavova-Stry-cova (Češ) 7:5, 6:3. SAGADIN - Zmago Sagadin je novi trener košarkarjev Domžal. S tem klubom je podpisal triletno pogodbo. NA SODIŠČU - Nemški voznik formule 1 Adrian Sutil se bo moral zaradi povzročitve telesne poškodbe zagovarjati na sodišču. Sutil je 17. aprila v diskoteki Mint v Šang-haju s kozarcem po vratu porezal poslovneža Erica Luxa, solastnika ekipe Lotus Renault, slednji pa je nato v bolnišnici dobil 24 šivov. ŽE V PRODAJI - Slovenska nogometna reprezentanca bo naslednjo tekmo igrala 10. avgusta. Takrat se bo na prijateljskem srečanju v Stožicah merila z Belgijo. Vstopnice (po 18, 9 in 5 evrov) so že v prodaji. BLOUDEK - V Ljubljani so odkrili doprsni kip inženirja Stanka Bloudka, doslej edinega slovenskega člana Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok), športnika, trenerja, projektanta športnih objektov in športnega organizatorja. Doprsni kip, ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča, bo stal v Tivoliju, pozneje pa ga bodo prestavili na stalno mesto. Prvi spomenik Bloudku so ukradli. Slavje, brce in udarci Premagani igralci Penarola po tekmi napadli zmagovalce Santosa - Odločilen čudežni deček, 19-letni Neymar - Pele jokal od sreče LJUBLJANA Umrla olimpijka Urbančičeva LJUBLJANA - Atletinja Nataša Urbančič, članica atletskega društva Kladivar iz Celja, je umrla v 66. letu starosti, so sporočili iz kluba slovenskih olimpijcev. Urbanči-čeva je na evropskem prvenstvu leta 1974 v Rimu v metu kopja osvojila bronasto odličje (61,66 m). Na olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu je zasedla šesto mesto, leta 1972 v Munchnu pa peto. Urbančičeva je bila v letih od 1969 do 1974 kar šestkrat zapored izbrana za slovensko športnico leta, leta 1974 je za vrhunske športne dosežke prejela tudi Bloudkovo nagrado. SAO PAULO - Brazilski nogometni klub Santos je osvojil pokal libertadores, južnoameriško različico evropske lige prvakov. Na drugi tekmi je z 2:1 premagal urugvajski Penarol, prvo srečanje v Montevideu pa se je končalo z 0:0. Čudežni deček brazilskega nogometa Neymar je v 47. minuti popeljal Brazilce v vodstvo, na 2:0 pa je v 69. minuti povišal Danilo. V 80. minuti so nogometaši Santosa zatresli lastno mrežo, nespretno je posredoval Durval, in tako postavili končni izid tekme. Santos je osvojil tretji naslov v pokalu, nazadnje v letih 1962 in 1963, ko je napadu Santosa poveljeval Pele. »To je najsrečnejši dan v mojem življenju, spisal sem zgodovino. Zaslužili smo si naslov, sedaj je čas za slavje,» je po tekmi dejal 19-letni Neymar, ki je po zadnjem sodniškem žvižgu padel na kolena in si pokril obraz. Solze sreče pa so pritekle tudi Peleju. »Moramo se zahvaliti tem mladim fantom, ki so nam dali naslov,« je presrečen dejal najboljši nogometaš vseh časov. Po koncu tekme so nogometaši Santosa začeli slaviti zmago, igralci Penarola pa so napadli brazilske nogometaše. Obe strani sta si izmenjali kar nekaj brc in udarcev. Incident je šel tako daleč, da je morala posredovati celo policija. Največ naslovov (sedem) v tekmovanju copa libertadores je zbral argentinski Independiente, Santos pa se je s tretjo lovoriko izenačil na vrhu brazilskih klubov, ki so osvojili pokal. Tri naslove ima tudi Sao Paulo. Santos je leta 2003 igral v finalu, vendar izgubil proti Boci Juniors. ŠPORT / ODBOJKA - V Sovodnjah se je začel mednarodni mladinski turnir ŠZ Soča za kadetinje Za začetek neroden poraz »azzur« v tie-breaku Na svečanosti na Vrhu nagradili bivše predsednike in zaslužne člane društva V sovodenjski občinski telovadnici se je včeraj začel petdnevni mednarodni odbojkarski turnir ob 30-letnici Športnega združenja Soča in 60-letnici Občine Sovodenj. Udeležba je izjemna, saj nastopajo reprezentance kadetinj Italije, Nemčije, Brazilije in Rusije. V uvodni tekmi tridnevne kvalifikacijske faze je Rusija po izenačeni in borbeni tekmi s tesnim 3:2 premagala reprezentanco Italije, ki jo vodi selektor Pieragnoli, nekdanji trener Sandre Vitez. Zanimivo je, da so »azzurre« v petem, skrajšanem nizu že vodile s 7:1, kljub temu pa set in tekmo izgubile. Organizatorje je razveselila tudi udeležba, saj je bila sovodenjska telovadnica polna gledalcev. Kvalifikacije bodo še danes in jutri, v nedeljo bo na vrsti polfinalna faza, v ponedeljek pa bosta tekmi za 3. in 1. mesto. V sredo zvečer pa je bil v Lokandi Devetak na Vrh svečani sprejem za ekipe in goste. Predsednik ŠZ Soča Fabio Tommasi je povedl, da je njegovo drutvo vložilo v organizacijo turnirja veliko energij, turnir sma pa predstavlja za majhno društvo, kot je Soča velik izziv, ki so ga finančno podprli sovodenjska Občina, Pokrajina, CONI, FIPAV, SSO in dežela. Obžaloval je le, da je zadnji hip nastop odpovedala Slovenija. Posegli so tudi županja Alenka Florenin, odbornica za šport na Pokrajini Sara Vito, predsednik goriškega CONI Giorgio Brandolin, predsednik SSO Drago Štoka, Duilio Bunello in Carlo Fachettin za FIPAV in Ivan Peterlin za ZSŠDI. Predsednik deželnega odbora FIPAV Bunello. Ob 30-letnici dru- Z uvodne tekme med Italijo in Nemčijo štva so nagradili vse bivše predsednike, Joška Maraža, Edi Pelegrina, Marjana in Benjamina Černica, zaslužna člana Maria in Branka Černica ter trenerja Lucia Batti-stija in Štefana Cotiča. bumbaca Včerajšnja izida: Nemčija - Italija 3:2 (25:22, 15:25, 25:20, 16:25, 15:13), Brazilija - Rusija 1:3 (16:25, 25:15, 21:25, 29:31) Danes: 17.30 Rusija - Italija, Brazilija - Nemčija NAŠ POGOVOR - Svetlana Safronova, selektorka Rusinj »Miselnost ruske mladine se je popolnoma spremenila« □ Obvestila TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata tečaje »Optimitst« za otroke od 6 do 11 let: od 27. junija do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. ŠD POLET vabi na 43. redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. junija 2011 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah. Dnevni red: poročilo upravnega odbora; poročila odgovornih za sekcije; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora in razrešnica; pozdrav gostov in razprava; razno. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. ŠD VESNA vljudno vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 24. junija ob 20.uri na športnem igrišču v Križu. FC PRIMORJE vabi vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, na igrišču Ervatti pri Briščikih, od 8 ure do 17. Za prijave 3408480808 (Sergij) in 329-6022707 (Robert). ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSŠDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 3393853924 (Emanuela). ŠD SOVODNJE organizira 30. junija med 17.00 in 21. uro v Sovodnjah Festival nogometa 2011. Skupaj bomo stopili na igrišče vsi, igralci, igralke, starši, družine, otroci, ljubitelji in simpatizerji. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. junija do 2. julija 2011 enajsto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Katjo v večernih urah (338 5953515). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. Svetlana Safronova se vrača v so-vodenjsko telovadnico, kjer se je pred dvanajstimi leti začela njena trenerska kariera. Kot trenerka in predvsem igralka je v obdobju štirih let popeljala Val v B2-ligo in takoj nato združeno ekipo Govolleya v B1-ligo in s to v naslednji sezoni dosegla tudi obstanek. Bil je to višek slovenske ženske odbojke na Goriškem, težko ponovljiv vsaj v kratkoročnem obdobju. Na naše vprašanje, kaj ji pomeni sodelovanje, v vlogi vodje ruske kadetske selekcije na sovodenjskem turnirju, smo prejeli sledeči odgovor: »Gorica je postala zame neke vrste moj drugi dom, tu imam še hišo, v katero sicer zelo malo zahajam. Vsakokratni povratek je prilika, da srečam ljudi, ki me vedno sprejmejo zelo vljudno, kar mi je v veliko zadoščenje. Moja odločitev izpred desetih let, ko sem sprejela ponudbo Ivana Plesni-čarja, ni bila lahka. Opustiti svet profesionalcev in začeti v deželni ligi je zahtevalo določeno mero ponižnosti. Izbira pa je bila prava, ker mi je omogočila, da sem kot trenerka v zadnjem desetletju dosegla le nekaj vidnih rezultatov (štiri napredovanja: Val, Go-volley, Torriana, Codogne). Letos si se vrnila v rodno Moskvo v vlogi selektorja kadetske reprezentance. Kako ocenjuješ to tvojo novo izkušnjo? Moj povratek v Rusijo me sooča s serijo spremenjenih okoliščin. Miselnost ruske mladine je v teh letih v vsem spremenjena. Tudi njo je zajela tehnološka mrzlica in športno udejstvovanje je za njo le ena izmed tolikih dejavnosti. Športna motivacija je ena izmed glavnih nalog, na katero moram polagati izredno pozornost. Morda je to mogoče pripisati dejstvu, da so igralke v glavnem izraz moskovskih klubov in torej izraz okolja, ki je na ravni večjih svetovnih metropolskih središč. Na turnirju bom lahko s pomočjo kolegov ostalih ekip spoznavala realnost te problematike znotraj zapadno-evrop-skega pasu. Dejstvo pa je, da šport v Rusiji ni več način za uveljavitev, kot je bil v mojem obdobju, ko smo osvojile olimpijsko lovoriko. Tudi tu ponavljamo že običajni refren, da sodobna mladina še zdaleč ne spominja na naša rosna leta. Tudi zame je le- tošnja izkušnja velika novost, ki potrjuje že znano ugotovitev, da delo z mladimi ni isto kot vodenje neke članske ekipe. Uspehi ruskih selekcij že nekaj let niso na ravni nekdanje Sovjetske zveze. Je to odvisno od politi-čno-socialnih sprememb ali so vzroki tehničnega značaja? Upala bi se trditi, da so predvsem odvisni od spremenjenih okoliščin znotraj celotnega svetovnega odbojkarskega gibanja. Nekatere države, kot n.pr. Italija, so ogromno investirale v tehnični razvoj in študij. Od nas so se veliko naučili in vse to nadgradili z dodatno študijo tehničnih osnov. Izboljšali so organizacijsko plat in posvetili veliko pozornost delu z mladimi na strokovni ravni (primer Club Italia za dekleta). Poleg tega so naši boljši atleti emigrirali in so v novih državah ob njih rastli novi talenti. Doma so prvenstva izgubila na kvaliteti in posledično je prišlo do vsesplošnega nazadovanja. Stvari se sedaj počasi spreminjajo, zavedamo se, da je treba najti znotraj našega delovanja nove oblike organiziranosti in dela. Ne smemo se naslanjati le na slavno preteklost. Pot je še dolga in dejstvo, da razpolagamo z zelo širokim zaledjem, vliva upanje v pozitiven razvoj. (J.P.) Petek, 24. junija 2011 PLAVANJE - V Trstu Borova štafeta ■ ■•V • v z odličnim časom do 3. mesta Plavalci PK Bor so v štafeti 4x50 m prosto na deželnem prvenstvu v tržaškem bazenu Bianchi (50-metrski bazen) osvojili odlično 3. mesto. Patrik in Dimitri Zet-tin, Elia Pelizon in Mattia Blasina so med 16 ekipami začetnikov B nastopili zelo prepričljivo in razdaljo preplavali v času 2.15,20, torej kar dve sekundi boljše kot na zimskem deželnem prvenstvu marca letos v 25-metrskem bazenu, ko so bili prav tako tretji. »Plavali so res superlativno. Predvidevala sem, da bodo plavali v času 2.20 ali 2.21, vendar sem se uštela. Bili so res zelo hitri,« je plavalce pohvalila tudi trenerka Andreina Menegatti. V tekmah posameznih disciplin pa borovci niso dosegli vidnejših rezultatov. Peter Furlan je med plavalci letnika 2001 imel zvrhano mero smole: pred startom se mu je zdrsnilo v vodo, tako da ni imel pravega odriva. Razdaljo 50 m delfin je kljub temu plaval zelo hitro, vendar zaradi začetne napake ni uspel nadoknaditi. Mattia Blasina je bil na 200 m hrbtno diskvalificiran, plaval pa je prav tako solidno. Patriku Zettinu na 50 m delfin in 100 m prosto ter Elii Pelizonu na 50 m delfin pa je nastop spodletel. Danes se bo deželno prvenstvo nadaljevalo. NOGOMET Štabeach: Danes polfinalne tekme Moški in ženski nogometni turnir Štabeach v organizaciji KD Oton Zupančič se bliža koncu. Danes bodo na vrsti pol-finalne tekme, jutri pa še tekme za 3. in 1. mesto. Vse dogajanje bo danes in jutri obogatila tudi glasba: danes bo v domu Andreja Budala v Štandrežu, kjer poteka turnir, igrala zamejska skupina Radio Wave, jutri pa bo DJ Best Company prisotne zabaval z glasbo 80. let. Organizatorji vabijo vse tudi na razstavo ob 20-letnici poletnih turnirjev v Štandrežu. Današnji spored: moški turnir: 19.30 Šempeter - New Team (moški), 21.00 Vrtojba - Gorjansko (moški); ženski turnir: 20.00 Sovodnje -Rupa peč, jutri: 18.00 tekma za 3. mesto ženske, 19.00 tekma za 3. mesto (moški), 20.00 tekma za 1. mesto (ženske), 21.00 tekma za 1. mesto (moški). NOGOMET V Križu 3. Memorial Matej Lachi/Lah Danes se bo z uvodno tekmo med Križani in Repenci (ob 20.30) začel 3. Memorial Matej Lachi/Lah. Moški poletni nogometni turnir bo na malem igrišču v Križu. Kvalifikacijske tekme se bodo nadaljevale vse do torka, 28. junija, od srede dalje pa bo še finalni del, v katerega se uvrstijo vse nastopajoče ekipe. Finale za 1. mesto bo v soboto, 2. julija ob 20.30, sledilo bo nagrajevanje. Sodeluje osem ekip, ki so razdeljene v dveh skupinah: vsak dan bodo odigrali tri kvalifikacijske tekme ob 19.30 dalje. KOŠARKA - Slovensko zastopstvo na trofeji Bulgheroni V Bormiu so se izkazali Rafale Baldassi, Samuel Zidarič, Karin Palčič in Janina Krečič v reprezentanci FJK Na prestižnem turnirju Bulgheroni, na katerem že 22. zapored tekmujejo deželne mladinske košarkarske reprezentance, so nastopili tudi štirje slovenski košarkarji. V moški deželni izbrani vrsti letnikov 1998 sta nastopila Kon-tovelov košarkar Samuel Zidarič (edini član slovenskega društva) in Rafael Baldassi, ki igra pri tržiškem Falconsta-ru in je bil kapetan ekipe. V ženski deželni reprezentanci U12 pa sta nastopili Karin Palčič in Janina Krečič, članici miljskega Intercluba. Tekmovanja od 14. do 19. junija se je udeležilo 12 moških deželnih reprezentanc, ki so tekmovale v dveh skupinah. Ekipa FJK je na petih tekmah zbrala eno zmago (proti reprezentanci Tridentinskega) in štiri poraze: izgubila je proti Laciju Liguriji, Emili Romagni in Toskani. Osvojila je deveto mesto, zmagala je Lombardija. Oba slovenska igralca sta vedno igrala in na vsaki tekmi prispevala točke. Dekleta FJK pa so zasedla osmo, predzadnje mesto. Na sliki: Rafael Baldassi in Samuel Zidarič v dresu FJK 20 Petek, 24. junija 2011 PRIREDITVE / LJUBLJANA - 59. Festival Ljubljana RAZ Otvoritev bo veličastna Zgodila se bo b nedeljo, 3. julija na prenovljenem Kongresnem trgu - Do 7. septembra okrog 40 dogodkov Novo poglavje v zgodovini mesta in slovenske glasbene zgodovine se bo zapisalo 3. julija, ko se bo na prenovljenem Kongresnem trgu v Ljubljani ob 21. uri pod taktirko slovitega Valerija Gergijeva združilo prek 1100 izvajalcev. Orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije, 21 zborov in osem solistov bodo s Simfonijo št. 8 Gustava Mahlerja proslavili 20 let slovenske in hrvaške države, 310 let ustanovitve Academie Philharmonicorum in stoto obletnico smrti Gustava Mahlerja. Simfonija tisočev, kot jo je poimenoval skladatelj, je uvod v dolgo festivalsko poletje, na katerem se bo zvrstilo skoraj 40 vrhunskih prireditev. »Kongresni trg v Ljubljani povezujemo z mnogi zgodovinski dogodki, pomembnimi za naš narod. Na Festivalu Ljubljana smo odprti za projekte, ki združujejo in postavljajo nove standarde - tako v glasbi kot družbi na splošno,« je včeraj na novinarski konferenci dejal Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter direktor evropskega združenja festivalov EFA. »Otvoritveni koncert bo zagotovo največji koncert klasične glasbe na prostem pri nas. Glasbeno zgodovino bomo ustvarili z združitvijo prek 1100 umetnikov pretežno iz Slovenije in Hrvaške, ki se bodo poklonili dvema desetletjema obeh držav.« Zato je častno pokroviteljstvo nad dogodkom prevzel predsednik države dr. Danilo Türk, dogodka, ki se naslednji dan seli v Zagreb, pa se bo v Ljubljani udeležil hrvaški predsednik Ivo Josipovic. Otvoritev Festivala Ljubljana bo imela tudi dobrodelno noto. Zbrane prispevke bo Festival Ljubljana namenil svojcem žrtev vojne za Slovenijo. Koncert 3. julija predstavlja zaključek niza dogodkov Festivala Ljubljana, s katerimi je lani proslavil 150 obletnico rojstva, letos pa 100 smrti Gustava Mahlerja, ki je v letih 1881/82 bil dirigent današnje Slovenske filharmonije, kar pomeni, da se je vsakodnevno sprehajal po Kongresnem trgu. »Tudi zato je umestitev njegove Simfonije št. 8 na ta trg smiselna. Kot dvajsetletnik je bil tako ambiciozen, da je le v eni sezoni sproduciral kar 50 opernih in operetnih predstav,« je dodal Darko Brlek. »Koncerta smo se domislili lani s slovitim dirigentom Valerijem Gergijevim ter direktorjema Slovenske in Zagrebške filharmonije. Izbrali smo Ma-hlerjevo monumentalno osmo simfonijo, saj je njeno sporočilo danes še kako aktualno: prinaša zaupanje v večnost pozitivnega človeškega duha in povezovanja med narodi.« Novinarske konference sredi parka Zvezda v prijetnem zavetju šotora Hiše kulinarike Jezeršek so se udeležili častni pokrovitelj Festivala Ljubljana župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic, direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič, direktor Zagrebške filharmonije Miljenko Puljic in Jure Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek. Uvodu v dolgo festivalsko poletje presežkov bo do 7. sep- tembra sledilo skoraj 40 vrhunskih prireditev z umetniki svetovnega slovesa. Al Di Meola bo predstavil New World Sinfonio. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral En Shao, kot solist pa bo nastopil pianist Leonel Morales. Vrača se slovita skupina Béjart Ballet iz Lozane s kar tremi baleti: Kaj mi pripoveduje ljubezen, Ognjeni ptič in Bolero. Orkestru Filarmonica della Sca-la bo dirigiral Daniel Harding, ki ga je že Claudio Abbado označil za genija. Po uspehu v Španiji se na domače odrske deske vrača eden najbolj v tujini priznanih slovenskih režiserjev Tomaž Pan-dur. V gledališki priredbi filma Somrak bogov Luchina Visconti-ja bodo nastopili priznani španski igralci, med njimi Belén Rueda, ki je med drugim zaigrala v z oskarjem nagrajenem filmu Alejandra Amenábarja Morje v meni. Ljubljanskemu občinstvu se bo predstavil tudi Kitajski filharmonični orkester Hangdžov. Z Broad-waya in West Enda prihaja mjuzikl Hair, iz Sankt Peterburga pa sloviti koreograf Boris Eifman z baletoma Onegin in Don Kihot. Svojih 60 let bo proslavil Slovenski oktet. Festival Ljubljana bo zaključilo gostovanje Litovske državne opere z večerom opernih arij ter operama Otello in Judinja. Festival Ljubljana se pridružuje projektu desetih evropskih festivalov v težnji po promociji in podpori perspektivnih glasbenikov in skladateljev. Med 27. in 30. junijem se bodo srečali v Gra-nadi, v Španiji na delavnici The European MUSMA Atelier. Odprla jo bo slovenska pianistka Nina Prešiček, ki bo med drugim izvedla skladbo Nane Forte A broken car. Nina Prešiček bo s to skladbo in drugim programom nastopila tudi na Festivalu Ljubljana v okviru mini festivala Hommage á Liszt, ki je posvečen 200 obletnici rojstva Franza Liszta. Festival Ljubljana pa bo svojo podporo mlajšim glasbenikom po svetu naslednje leto izrazil z organizacijo delavnice The European MUSMA Atelier v Ljubljani. Glavna pokrovitelja Festivala Ljubljana sta Telekom Slovenije in Mobitel. Ostali pokrovitelji so Spar Slovenija, Zavarovalnica Tilia, SKB banka, Zavarovalnica Triglav, Hypo Group Alpe Adria, Geoplin, Kranjska investicijska družba, Petrol, Kemofar-macija, Pošta Slovenije, Pivovarna Union, Žito, Holding Slovenskih elektrarn. Medijski pokrovitelji so: RTV Slovenija, Najdi.si, Europlakat, Infonet, Radio 1, Dnevnik, Delo, Pogledi, Radio Center, Pristop, Finance, Radio Europa, Aerodrom Ljubljana in Digimol. Uradni prevoznik je Malgaj. Uradni letalski prevoznik je Adria Airways. Prevoznik v gibanju je Media bus. Uradna penina je penina vinarne Istenič, uradna bela vina pa prispeva Vino Štajerska. Program Festivala Ljubljana je finančno podprla njegova ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MAVHINJE ■ 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin od 21. junija do 3. julija GLASBA ■ Glasbena Matica - Festival Kras Druge strune Druge strune - Violina Danes, 24. junija ob 21.00 v cerkvi sv. Martina v Dolini Koncert učencev Armina Seška in kitarista Janoša Jurinčiča. V sredo, 29. junija ob 19.00 v Vrabčevi dvorani GŠ Sežana Zaključni nastop tečaja Armina Seška. Druge strune - Klavir V torek, 28. junija ob 20.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani Koncert Ane Kravanja. V četrtek, 30.junija ob 20.30 v Lute-ranski cerkvi v Trstu Koncert Aleksandra Gadžijeva. V petek, 1. julija ob 20.00 v Palači Gra-visi-Barbabianca v Kopru Koncert za dva klavirja: Tamara Ražem/ Aleksandra Češnjevar. V soboto, 2.julija ob 19.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani Zaključni nastop tečaja Isabelle Lo Porto. V nedeljo, 3. julija ob 19.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani Zaključni koncert tečaja Sijavuša Gad-žijeva. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Grad svetega Justa V torek, 12. julija ob 21.15 / J. Strauss: »Una notte a Venezia«. Ponovitve: v četrtek, 14., v soboto, 16. in v torek, 19. julija ob 21.15. Gledališče Verdi V sredo, 13. julija ob 21.00 / J. Offenbach: »La metamorfosi di una gatta«. Ponovitve: v petek, 15. julija ob 21.00 in v nedeljo, 17. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V sredo, 20. julija ob 21.00 / »L'opera da tre soldi«. Ponovitve: v petek, 22., v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30. GORICA Cerkev sv. Ivana Jutri, 25. junija ob 20.30 / Snovanja 2011: »Glasba pod cerkvenim obokom«. Nastopili bodo otroški pevski zbor Emil Ko-mel, čezmejni mladinski zbor P. Trubar in Mirko Butkovič na orglah. CODROIPO Villa Manin Jutri, 25. junija ob 21.30 / Koncert: »Fa-bri Fibra«. V četrtek, 7. julija ob 21.30 / Koncert: »Zucchero«. V torek, 12. julija / Koncert rap metal: »Limp Bizkit«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA ■ MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI Frančiškanski samostan na Kostanjevici V ponedeljek, 27. junija ob 20.30 / Koncert »Saksofonist Jean-Yves Fourmeau in pianistka Marylise Fourmeau«. Glasbena šola Nova Gorica V torek, 28. junija ob 20.30 / Koncert kvinteta »Alliage«. Grad Kromberk V sredo, 29. junija ob 21.00 / Koncert »Dua Saxophonic«. Bevkov trg Nova Gorica V četrtek, 30. junija ob 21.00 / Koncert skupine »S.O.S.«, gostje večera bodo Matjaž Drevenšek, Lev Pupis in Rok Volk. Bevkov trg Nova Gorica V petek, 1. julija ob 20.30 / Koncert skupine »Damjan Valentinuzzi«, gost večera bo Jani Šepetavec. Domačija Klinec v Medani V soboto, 2. julija ob 21.00 / Večer jazz glasbe s kvintetom »Joy Spring«. Kulturni dom Nova Gorica V nedeljo, 3. julija ob 19.00 / Koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. STAV E SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 26. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Koncert za dva klavirja: »Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Lo-catelli«. LJUBLJANA ■ 52. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Sreda, 29. junija Linhartova dvorana / ob 18.00 / »Zlatko Kaučič Polja T:S.« feat. »Zlat-ko Kaučič & Kombo & Godalni orkester RTV Slovenija in posebna gosta Bruno Cesselli in Herb Robertson (Slo, Ita, ZDA). Klub CD / ob 21.15 / »Farmers By Nature« feat Craig Taborn, William Parker & Gerald Cleaver (ZDA). Klub Gromka / ob 23.00 / »Free 4 Arts« (Pol, Dan). Četrtek, 30. junija Štihova dvorana / ob 18.00 / »William Parker« solo (ZDA). Stara Ljubljana / ob 19.00 / »Angels« (Šve), ulični nastop. Kino Šiška / ob 20.30 / »Ilhan Ersahin's Istanbul Sessions« (ZDA, Tur). Kino Šiška / ob 21.45 / »Robert Jukič Operation Charlie« (Slo, Ita). Kino Šiška / ob 23.00 / »Hidden Orc-hestra« (VB). Petek, 1. julija Klub CD / ob 18.30 / »Bernardo Sas-setti Trio« (Por). Linhartova dvorana / ob 20.30 / »Chris Lightcap's Bigmouth« (ZDA). Linhartova dvorana / ob 22.00 / »Angels Octet« (Šve). Klub CD / ob 23.30 / »Tony Malaby's« feat. William Parker & Nasheet Waits (ZDA). Sobota, 2. julija Klub CD / ob 12.00 / »Igor Lumpert Trio« feat. Christopher Tordini & Nasheet Waits (Slo, ZDA). Klub CD / ob 16.00 / »Eric Revis' 11:11« feat. Ken Vandermark, Jason Moran & Nasheet Waits (ZDA). Križanke / ob 20.00 / »Charles Lloyd New Quartet« feat. Jason Moran, Reuben Rogers & Eric Harland. Križanke / ob 21.30 / »Mia Žnidarič & Steve Klink international Band« (Slo, ZDA, Hrv, Avstr, Nem). Križanke / ob 23.00 / »Maria Joao« (Por). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (razstavna dvorana NŠK): do 26. junija je na ogled razstava z naslovom »Od zabrisa do prenove identitete - Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010«. Narodna in študijska knjižnica: v sodelovanju s Klopovci je na ogled razstava »Vinjete« Caroline Tramuž. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: do 26. junija na ogled fotografska razstava Silvana Pittolija »SPOMINI«. Urnik: nedelje in prazniki od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do17.00. Kraška hiša: v petek, 1. julija ob 20.00 bo odprtje fotografske razstave Marka Lu-pinca »TA LEPŠA!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček, dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. ZGONIK Na županstvu v Zgoniku: do 30.junija je na oglad razstava »Marjana Miklavca Te-raneli«. Urnik razstave: ob delavnikih od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00. DEVIN Devinski grad: do 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scontrosa Gra-zia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Kulturni dom: danes, 24. junija ob 18.00 bo odprtje razstave »Jaz, mi, oni - Multikul-turni dialog«, umetnike bo ob priliki predstavila bosanka pisateljica Enisa Bukvic. Razstava bo na ogled vse do 4. julija. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. SLOVENIJA SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multi-medijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kvadratni stolp: do konec junija je na ogled razstava slik slikarja Rajka Ferka. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. KRANJ Galerija Mestne hiše: do 3. julija razstavljajo tržaški in goriški ustvarjalci Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič: »V žarku zajete podobe - Sodobna izraznost camere obscure«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zopersta-vili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. (om) ■ozs|az bz y\euz i>|sf|UJ3>| "os :ClB|) isoujauun 8I7 :uapej>in Bi|Aad e>|suesoq '9fr laufoA 6oq |>|Sj6 'st? :(au3j|) e>)|ejBi B>)SUJ|IJ. e>)SjB ■ Lt? lOZjLU 0>|Si|S)BAEpajd 'oujnzjapo "ot? :AO|Sp L]!USS|S) UJSfUS}SU6 z ipnfi jABjpz jop>| "8E .'(cußBjg) 3|szap aseu zj >(!ussd pisuefüBi! '9£ .'epaj BßauABfafzouj 'L£ :lusje}s od oßjpm ~z£ .'(eu3||ri|9) e>||Bjßj B>)SUU|IJ B^SUBfüBl! "LE .'USAZ BZ BABjdjjd BUAO| '()£ 'dABZjp 3UZ3AZ 3>|SjJ3UJB 3UDUOS 33|BA!qajd sz :>|3LU!BZ IU|BZB)| '¿Z HfuiSAv uejs A UDSAep 33|BJ!qod 'SZ ipzoß pB|LU 'tt idlUj 0>|S0LU •ZZ iBDIJSJA B)|SjUSdd 'qijs 'iz :U10U3UJ! unujeßrup z'3DBßnjp'8L fBijisdB afue^fueiuod "si iefuefeßop [oazbj 'EL ¡(Ejsoa - BJ3/\) BfU|iOJ3L| eupojBu e>|suop3>|euj ~zi ;eindn>|s bu|b>||b BU}U3|BA0U3'U :>|!usb|6os mqauopji'OL íeiue» epzo\i¿ Bß3>|SUU3U P!U)33BZ '6 .'eßojd B>|siuzd|3z 'g iJUBLjS 33|Bjß| !>|SUUm '£ ¡ipzojfi juimsuinj 0}B|Z Z }J} BJJOS '9 ;('ßuo) aue>|soi OJSSUJ OUAB|ß 'S ;>lluzaA isfaisoßodfeu 't .'|Ain A BlOUS BUJBUdp Bfu6p>|3u '£ iafueßz OAazjj ~z :bxjbiai e|je» opp asfsuqaujodÍEU •[. :ON?ldAVN •fUBS )|d}d3BZ :nA||ez iua>|SjaujBA>| a^ojo -LS :(pjeßujj|) B>|Aad BUjadO B^SfUJSAB .'osuBjg 0|y ujoisauj unuAe|6 Z B ABZ J p BUZ3AZ B>|S|jZBjq '8fe :UB>|!|3A 'UBßod '¿b :snn J01BIUJ0J3J ]>|SJSA !U31U| L|IAdriUj|OSBJ po 0U3 :i|B>||3znz ud E^iBdri "Zb íeíuias - jo>| epa|6z "Lfr .'|B3S|d BU33UO| '6£ :Boq ¡u3BdBu ipni 'sfiiq OU33SB3 3Ízoq od *8E fB3U3J3J BfjBUIA0p0ßz Bßa>|suaAO|5 p|uia?Bz -¿£ io>|aj peu p|a[qo '9£ :>|a|apz! !uje|ui 'S£ iAsfjnsed ßoq i>|Sjß >£ :ppe-| 33|Bjß| !>|SLU|y ¡>|SU31UB '££ :|UO 'JA »|3UJ!BZ juq350 *L£ .'«///s du jdy\¡s ¡du '6z ;u|03 mjjods >(8L)B| '8Z .'3fu33S|30 OUAOqnp 'BqzBjqosjd eu|ejolu -gz ;(ubjj) f|3}BSjd j>|5uaAO|s sz ;uiri3|SA-f,z :>|33f|0S3A A0ßj3q|3!ds '£Z ;uo|>|s ifiaj) ZZ :>|!uqau0>|qaiju "iz :e[pe| bz sa| i^sfipui pji -qz inljiuazpod uis>|sj6 A BfusfiqBZOd B)|3J '61 '3AJBq 3ABÍJ 0}SB>|U3Ujnj B3|ld B>|SJ!A30ai :eueisoujEs eßs>|souu >|!ufo)sp3jd -gi :33U3ZBjqOZj "frl :(3ddasn!Q) >|!US3d !>|SUBf!|Bi! -£L iefiuomoiuv Bfjasjzaj Bß3)|SUBf!|Bl! j3jU}33BZ -|.L .'>|Jjp L|!>|SfUO>| BAB}5 B>|SUBf!|B]j '9 .'AOUB}|ns qi^sjni AO|SBU jU}SB3'L :ONAVUOaOA 817 9£ 6L OL 6 8 L 9 8Z 81 S t E Z l LZ 91 91 (JDWPU) vXNVZmX VNAOXI1S REŠITVE. Slikovna križanka (naš režiser), vodoravno: Sokol, krema, Anton, lit, atest, R.O., A.O., lump, Rod, emu, Igo, karteča, V. I., maršalat, Ajax, ii, Ita, lat, počitek, Oka, raža, kalamari, up, teletina, regal, pisar, alira, astra; na sliki: Mario Uršič. Slikovna križanka (naš slikar), vodoravno; 1. kalif, 6. Tot i p, 11. M. A., 13. Parmi, 14. omikanec, 16. opat, 17. rakar, 19. Lete, 20. tik, 21. velar, 22. dativ, 23. et, 24. genij, 25. Detela, 26. katarza, 28. kajak, 29. Lojze Spacal, 31. mi, 33. Alan, 34. Pan, 35. sir, 36. most, 37. T. F., 38. malik, 39. oka-rina, 41. prašiča, 42. antena, 43. Pier, 44. Jan, 47. ajd, 48. Acre, 49. Seefried, 51. Cres, 52. sa; na sliki: Lojze Spacal. Mala križanka, vodoravno: 1. ananas, 7. Amelija, 8. Lemond, 9. area, 10. os, 12. Ric, 13. ave, 14. ič, 15. kaša, 16. Hana, 18. čn, 19. Norris, 21. skelina, 22. salama. (oyjoj) •BDiiads epo^euas eßsfuep^su eß -aseu p¡uj9DBz 'iz ;„oisaiu oudba,, -qz í!|b6b|/\| e>||Bjß| e>|S -ui|u b^sodubjj 'ix .'auiu o>|suaz -gL toja^sv e>|¡usad Bßa^s -u3ao|s pmiajez -£i iefas ')|auBjsas jUDjjsüUjds ^¡a lazABz af p| 'A0J09 q|upoi|ez f|ej>) ¿ íazBjoqBS >|aiapez •g fjui|op !>|SAed!A a oisauu -s injpez ud Tbj>| 'fr :|1S!| ¡unibu -jsauj '¡uuiiaqap z eu¡|;sej e^sdojj euqopod ¡abBb *£ .'sabz -j p a>|sdojAa 33|BAjqajd mz -VOZ e>||eAjqajd L ¡ONpidAVN -qoipez uj 3U|UB|s 'esaoi eßauef|>|asas zj >|a|apzj jusaiu jsbÍ|ba 'jsfaufBJ} ZZ ;eud3| -oq EDO>)3d 'iz .'(>|3nn3) 3a|Bjßj j>|sixi|ij. j>|suaaiB 61 'jpajs a )|[udoiju "8L 'BAO>|!|puB|^ e>||Bjßj e^sjuaj B>|sa3 eiuep>jau •9L iesojd BßauaDsn|o z¡ paf'SI -'|od bu duB íABjpzod I>|Sluu •£!. ;uuoub!9 z njßd a í||ujo>| ¡)|SUBf||ei| 'zi íefuaiiA a?s|pajs -0L .'abouuqo 'joisojd 'BUjSJAod '6 i(ß9JD) aosbd qasA AafjBsa|0)| q^suauje L|!Sf|oqfeu paiuz; uapa '8 'auu! 0>|suaz •£ .'¡isj| !uuß|op z buüisbj e>|sdon "l ¡ONAVUOOOA VXNVZmX V1VIAI ■ ZZ LZ OZ 6L ■ 81 ■ LI 91 SL m frL EL ■ ZL u OL ■ 6 ■ 8 L 9 S fr £ Z L ■ ifidojig a ojdzdf u| b)|3j = OlA/O * 3ß|oy\ )|oiud mssp '¡hsny a b>|3j = v>IO * (!JBU0|zn|0A!y ¡jblujv ¡apriN) ofpzjUBßjo o^sjEjmssp oufej>|s o>|su6f||ej| ez E3|jej>| = yvN * |ajh a bious eujeusp = in • sfuspsA bz zbjz; jejs = VUI1V - »3PUVA01S wirnaiad 'Oll^VldVN ■VDIdVd idjaoDioa OVdVN '»0*S»N "IVAVN VriDYZINSOUO iüSHVJINSSa ONrvaüS vusNvnivii IAVS80-HV3IJ3U9 rad rvmi nniow w3HSNvaavr AHOiO DNvaazi 'sajnaa VNvaazi 13IN3WS ÍNSJ}03fiíNA »NI«'" miviisns 1V1NV1VZ xvnz ixsnwix vNiusva VN1IWUM «am msuow niiiu} «Nsvano «iNavan iNAVzaa irNVGXSN ONlWd 331VU9I WSIU3HV NIJJI1 VjnVUDI'HV A0HINSV1D0S Z3U9INIU VSVSNVH 01S3N 0NAV19 (VHOaOlSlN '19) «A«{lia vxsnzv aowao OLOLIHSHIU iwnnsoux sroavN IXSAOdOl irilVUSAVA lAizm'jiid Niaoaod nroN HVdNI»3d U3SI23U IHSIU3W» 0«3Z3f „0A093U08. 'iridOU3A ™a ..VHI9,. lOd VQ3A09 V93aVlN 0S3W DUO INIWOX a»an A01I1 SN39aor 331¥H9I IXSW3N VXOVNNV (Nii09vaa) HINS3d IMSN3A01S 3I1X 'AlZOdNJAVr 3910A XOliad INS3Q 3rA01S3}lld 'HIJIidO xnvN 3rN3HAvaaz iivsoxox iNzianriA I1SY1Z '33HÜ31 Z3N0iad01»H 13Z0H irAia ('«VIS) 3fNVNAVa '3rN3G3A 39irNH«Z aivroisuv miod A3fN9HZI aar XINA3NG ixsaowiad IU3S W13A)0S mnao VdlH3 VN13W090N WISN3Z0ZIN VNAV1S Villi 31JVA N3ana9 KINS3dSVN IUVM31S 33A3d HS319NV vwoax 010J N3M0 auvioia 01VA3)iadS 'onaaiod 0N3NSId IA1I1A V10N3 VNaVN30 JI10DNI niivsid IHSN3A01S ÍDIOtflS »Njr»r ¡vavwod VNlll0d31 OAisnaa ONiaods oxsNi23aavN ouvi 1IAV1S3S (jasmjsou) vXNVZIdX VNAOXI1S l| - bu|[|hui~rd ui eä slk ■ WU50íl0dg V1REH9 IlVißliJcl WVik'j^v "Viril !daiBAí§9|!A 0>|B~| 'J0ß| :oief|ABJd!Jd ubjjs L LOS eftunf-^^d 22 Petek, 24. junija 2011 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Brisanje subjektivnosti narodne skupnosti Julijan čavdek Tik pred 20. obletnico slovenske državnosti in samostojnosti ni mogoče spregledati nekaterih dejstev, ki posredno zadevajo vsebino tega praznika. V mislih imam stanje slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji Julijskih krajini. Prav to našo skupnost, za katero večkrat prepričano trdimo, da je del enotnega slovenskega kulturnega prostora, je v teh spomladansko-poletnih dneh prizadelo nekaj pomembnih odločitev italijanskih institucij. Naj pri tem dodam, da bi bilo, po mojem mnenju, veliko bolj primerno, če bi govorili o enotnem slovenskem narodnem prostoru. Republika Slovenija je bila ustanovljena z Ustavo iz leta 1991, kjer sta v 3. in 5. členu poudarjena narodnost in pomen slovenskih avtohtonih narodnih skupnosti. Kulturo in kulturno ustvarjanje globoko spoštujem in cenim. Smatram pa, da se ne moremo odpovedati družbenim segmentom kot so politika, gospodarstvo, upravljanje s teritorijem. Brez teh bi kot narodna skupnost bili bistveno manj učinkoviti kot sicer smo. To razmišljanje se mi je porodilo ob včerajšnji objavi predloga občine Gorica glede nove razmejitve rajonskih četrti. Občinski predlog, ki drastično krči število mestnih rajonov, me je spodbudil, da v današnjem Žarišču povežem pomembno obletnico ustanovitve naše matične države z določenim stanjem slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vprašanje rajonskih svetov v Gorici sicer ni edina tovorstna problematika. Njej podobna je tudi sporna odločitev novoizvoljenega tržaškega župana, ki v svoj od- / bor ni imenoval nobenega Slovenca. Tudi nejasnost glede kriterijev vpisa v edine slovenske jasli v Gorici in s tem povezan molk goriške občinske uprave, nam lahko daje marsikaj misliti. Prav tako se lahko zamislimo na vrsto nedorečenosti, ki zadevajo izvajanje zaščitne zakonodaje, predvsem kar se tiče izvajanja pravic v izvoljenih telesih italijanske javne uprave in na ozemljih, za katera so ta telesa pristojna. Praznovanje slovenske samostojnosti in državnosti je spomin na pridobitev slovenskega naroda, ki je tako končno prišel do svoje samostojne države. Po drugi strani pa ta dogodek predstavlja razvojno postajo demokratizacije srednje-evrop-skega prostora, po katerem so pridobile tudi vse tiste države, ki so že spadale v sklop t.i. zahodnega bloka oz. Evropske Unije. Med temi sta v prvi vrsti ravno Italija in Avstrija, kjer živita najmočnejši avtohtoni slovenski narodni skupnosti. Novi bilateralni odnosi, ki so se razvili po osamosvojitvi Slovenije in po njenem uspešnem vključevanju v evropske in svetovne institucije, so obetali bistveno izboljšanje stanja Slovencev v Italiji in Avstriji. Pri tem ni mogoče spregledati, da nekatere spremembe na boljše so se uveljavile. Na boljše so prišli tudi Slovenci na Madžarskem in na Hrvaškem. Obenem pa si ne moremo zatiskati oči, da je še precej dela ostalo v raznih predalih javnih uprav, v pričakovanju ali če hočemo v upanju na bolj razsvetljene in evropsko usmerjene upravitelje. To pa pomeni, da nekateri deli zaščitne zakonodaje niso še dosegli ravni pravic, temveč ostajajo odvisni od pozitivne politične volje trenutnih oblasti. Nižanje števila rajonskih svetov, kakršno predlaga občina Gorica, spada med tista politična dejanja italijanskih upraviteljev, ki neposredno prizadenjo predstavništvo slovenske narodne skupnosti v izvoljenih telesih in v strukturah javne uprave. V bistvu gre za upravno brisanje slovenske prisotnosti oziroma njeno izključevanje iz teles odločanja in posvetovanja. Obenem gre za izvotlitev zaselkov, ki imajo za seboj dolgo zgodovino saj so bili pred nastopom fašizma celo samostojne občine. Ob 20-obletnici nastanka Republike Slovenije ne moremo mimo tega dejstva. Ravno politična prisotnost je tista, ki najbolj zaznamuje subjektivnost narodne skupnosti. V tem pa se nam kaže bistveno različna urejenost predstavništva priznanih narodnih skupnosti med Italijo in Slovenijo. Razpleti na tržaški in goriški občini so dodatno obelodanili to razliko, za katero se upa, da bo prej ali slej tudi predmet meddržavnih razgovorov. V času praznovanj slovenske samostojnosti in državnosti ter z njima povezano demokratizacijo celotnega slovenskega narodnega telesa, je predstavništvo narodne skupnosti, v smislu priznanja politične subjektia bistvenega pomena za njen obstoj in razvoj. Kljub velikemu pomenu, ki ga ima kultura za vse nas, si ne moremo dovoliti, da zdrknemo na raven kulturnega rezervata. Še posebno ne, ko se ob 20. obletnici slovenske samostojnosti in državnosti ponašamo, da smo enakopravni narod velike evropske demokratične skupnosti, kljub temu, da ne živimo v matični državi. KULINARIČNI KOTIČEK Dve (skoraj) vegetarijanski Zadnje čase nam gre nekam vse preveč dobro. Najprej izidi upravnih volitev, potem referendumi. Poznam ljudi, ki se še danes niso opomogli od ponedeljkovih praznovanj. Morda bo najbolje, če se postimo, da ne bi ujezili bogov in si nakopali njihovo jezo. Nič mesa torej danes, temveč dva vegetarijanska recepta. Prvi recept se nanaša na slano torto z zelenjavo, ki je poleg tega, da je strogo vegetarijanska jed, tudi kar se da primerna za bližajoče se poletje. Poleg tega, da je taka torta prijetna na pogled, saj je še kar barvita, ima pa tudi to lastnost, da je njena priprava zelo enostavna. Potrebujemo (za približno 6 dobrih jedcev) zavitek listnatega testa (če se vam ljubi ga lahko vmesi-te tudi sami doma). 1 bučko, 1 papriko, 2 jajci, naribanega parmezana, 150 g mocarele, 1 paradižnik, baziliko, origano, muškatni orešček, oljčno olje, sol, poper. Operemo in narežemo na tenke rezine bučko, papriko pa na trak-ce, zelenjavo,razen paradižnika, pre-pražimo na olju, solimo in popramo. Medtem ubijemo jajci in ju stepemo s parmezanom . Dodamo tudi baziliko in muškatni orešček. Nazadnje dodamo v jajca še prepraženo zelenjavo. S testom obložimo okrogel pekač, v katerega stresemo jajca z zelenjavo. Zgornjo površino pokrijemo najprej z na rezine narezano moca-relo in na njo narežemo še paradižnik, ki ga solimo in potresemo z ori-ganom. Pekač porinemo za 25-30 minut v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj. Ponudimo mlačno. Če pa vam povsem vegetarijanske jedi niso všeč, vam lahko su-geriram tudi testenine z zelenjavo, kjer pa igra vidno vlogo tudi južno-tirolski speck. Široki rezanci s paprikami so zares slastna poletna jed. S paprikami bomo tokrat pripravili okusno kremo, špek pa bo testeninam dal rahel vonj po dimu. V recept sodi tudi rukola, ki bo prispevala svoj grenkast okus. Če si bomo s tem krožnikom privoščili tudi korzarec suhega belega, ledeno mrzlega vina, bo uspeh zagotovljen. Potrebujemo (tokrat so porcije samo za 4 dobre jedce): 400 g širokih rezancev, 200 g svežih rdečih paprik, 100 g čebule, 4 rezine južnoti-rolskega špeka (če boste uporabili bolj domači surov pršut, bo prav tako dobro), prgišče rukole, 100 g paradižnika češnjevca, sol, oljčno olje. Čevulo narežemo na ploščice, papriko na koščke in obe zelenjavi prepražimo na olju. Pustimo, da se pražijo nekaj minut, nakar dodamo paradižnik, ki smo ga prepolovili. Pustimo še nekaj minut na ognju in pri-lijemo 3 dl vode. Solimo in pustimo, da vre na srednjem ognju približno četrt ure. Po tem času zlijemo omako v električni mešalec in jo zmik-samo, tako da dobimo gladko kremo. Posebej skuhamo rezance, jih zabelimo s kremo, ki smo jo dobili, po-tresemo testenine z rukolo in okrasimo z rezino špeka ali pršuta. Dober tek! Ivan Fischer Lipica gosti finalistke izbora za miss Slovenije Lipica te dni gosti finalistke izbora za Miss Slovenije 2011. Finalistke so v Lipico, ki je letos vključena v uradne 10-dnevne priprave na finalni izbor, prispele v torek in bodo tukaj ostale do sobote, zadnjega dneva pred velikim finalom. V Lipici so kandidatkam pripravili pester program aktivnosti. Edinstveno okolje, ki je zibelka plemenite pasme belih konjev, pa nudi izjemne možnosti za priprave in je hkrati priložnost za sprostitev in prijetno zabavo v objemu narave. Vseh 12 finalistk izbora za Miss Slovenije 2011 je že od torka nastanjenih v hotelu Maestoso. V Lipici se dobro počutijo, saj jih razvajajo in zagotavljajo vse potrebno za nemoten potek priprav, ki so sicer utrudljive, pa vendar tudi prijetne in zabavne. Po posestvu Kobilarne Lipica so se zapeljale z lipiško kočijo in občudovale bogato kulturno in naravno dediščino sredi slikovitega Krasa. V Lipici so jim pripravili poseben tečaj jahanja lipicancev. Z zanimanjem so si ogledale tudi sodoben interaktivni muzej lipicanca Li-pikum. Danes se bodo finalistke izbora za Miss Slovenije 2011 pomerile še v igranju golfa. Sprememba prometnega režima Mestna občina Koper obvešča vse voznike, da bo danes po 12. uri na hitri cesti iz smeri Izole proti Kopru, zaradi del na semedelskem nadvozu, pričel veljati nov prometni režim. Ta bo s postavitvijo semaforja omogočal levo zavijanje s hitre ceste proti središču mesta. Z novim prometnim režimom bo voznikom, ki se vozijo iz izolske smeri omogočen dodaten dostop do Kopra. Voznikom, ki se po hitri cesti pripeljejo iz smeri Bivje - Koper, pa izvoz na območju semedelskega nadvoza (zadnji izohd) iz hitre ceste v smeri Centra ne bo več omogočen. Ta režim bo veljal predvidoma do septembra. PISMA UREDNIŠTVU Noben kompleks, le želja po korektnosti Spoštovano uredništvo, Lelja Rehar Sancin se je v svojem pismu uredništvu v sredo, 15. junija obregnila ob članek, ki ga je Pd objavil daljnega 29. aprila t.l.. Nič hudega, le da je tisti članek - tako kot ga je takrat napisal vaš sodelavec (av) - že povzročil kar nekaj nerazumevanj. Gospa Reharjeva ima po navadi prav v vsem, kar piše, in je zato zelo dragocena za nas Slovence v Italiji. V tem svojem pismu pa je podčrtala nekaj stvari, ki ne odgovarjajo namenu citiranih izjav. Nekoliko razočarano je namreč napisala: «V.V. je torej mislil na naše pomanjkljivo znanje italijanščine!«.Res je, jaz tako mislim, toda v naslednjem smislu: govor je bil, da nas italijanski sosedje premalo poznajo, ker se mi premalo brigamo, da bi vzpostavili z njimi primerne stike. Če je torej italijanska skupnost ena od naših ciljnih javnosti in si mi želimo dobrih stikov z njimi, potem bi morali mi kot prvo stvar uporabljati primerna orodja, da ta cilj dosežemo. Med temi orodji je gotovo tudi jezik. Uporabljeno orodje, torej jezik, pa mora biti neoporečno, če ne bodo rezultati lahko manj kvalitetni ali celo tarča neprijetnega posmehovanja. V tem ne vidim prav nobenega manjvrednostnega kompleksa ali pomanjkanja samozavesti kot meni gospa Reharjeva. Nasprotno, saj s tem, da smo Slovenci v Italiji dvojezični tako rekoč že od rojstva, še ni rečeno, da se lahko meni nič tebi nič lotimo prevajanja v italijanščino celo tekstov, ki so namenjeni za objavo, ne da bi niti mimogrede občutili potrebe po lektoriranju ali po vztrajnem prelistavanju pravopisov in slovarjev. Če si kdo od bralcev želi konkretnih primerov, je dovolj, da pazljivo prisluhne italijanskim prevodom, ki jih odžebrajo povezovalci in po-vezovalke na raznih prireditvah v naših kulturnih društvih, si ogleda naše društvene dvojezične tiskovine ali celo gledališki list, ki ga je Slovensko Narodno Gledališče Ljubljana Opera in Balet pripravila za italijanske gledalce baletnega večera »Vidnonevidno/Visibileinvisibile« v tržaškem Kulturnem domu junija letos. Ne oporekam gospe Reharjevi, ko trdi, da »nobena sramota ni, če kdo ne obvlada perfektno tujega jezika (...)«, je pa po mojem površno, neresno in žaljivo do sogovornika, da se tega ne zaveda in si lasti pravico do objavljanja nelektoriranih besedil. Kaj bi gospa Reharjeva napisala, ko bi bila prebrala katastrofalen slovenski prevod zgibanke, ki jo je svojčas razdeljeval tržaški politik Rosato, da bi se še bolj približal tržaškim Slovencem? Slovenci so takrat po pravici ogorčeno protestirali, Ro-sato pa se je opravičil in tiskovine odstranil s polic. Kar se pa tiče pomanjkljivega znanja slovenščine in dejstva, da ne smemo zanemarjati naše skrbi za slovenski jezik, kot poudarja gospa Rehar-jeva, se z njo popolnoma strinjam, toda po mojem skromnem mnenju je to že druga »štoria«. Lep pozdrav Vladimir Vodopivec O specifični teži institucionalnih funkcij za Slovence Zmaga levosredniske koalicije s ponovno uveljavitvijo Marie Terese Basse Poropat na Pokrajini ter uspehom Roberta Cosolinija v vlogi župana je že prebavljeno dejstvo in verjetno smo si nekoliko po nepotrebnem okrnili obdobje sproščenega povolilnega uživanja najprej z razpravami o metodah sestavljanja pokrajinskega in občinskega odbora, nakar pa še z ocenami o odsotnosti slovenske/ga odbornice/ka v novem občinskem odboru. O tem smo v Pd in ostalih medijih v teh dneh brali že nekaj polemik, predvsem pa veliko zanimivih razmišljanj in tez. Trditev, da bi v Trstu lahko dobili slovenskega odbornika, ko bi nastopali »bolj enotno« drži do neke mere in bi jo lahko smiselno povezali z dolgoletno razpravo o organiziranosti manjšine in odpravi dvojnikov. Tu ne gre za vprašanje, ali nimamo v naši sredi dovolj sposobnih ljudi (odgovor je na dlani). Nasprotno, menim, da imamo toliko sposobnih mož in žena (v političnih strankah in na vseh drugih področjih družbenih dejavnosti), da bi lahko v Trstu sestavili učinkovito ter v celoti slovensko odborniško ekipo ob županu Co-soliniju (oznaka velja tudi za Gorico), a vendar o tem razpravljamo in pišemo, ker v zdajšnjem odboru »ni niti ene/ga Slovenke/ca«. To je dejstvo, ki povzroča precej nelagodja, v nekaterih reakcijah pa tudi dejanska pretiravanja. Dovolj je, da s spominom se-žemo le nekaj mesecev nazaj, v obdobje od primarnih volitev do danes, zato da si ustvarimo najprej sliko o ne ravno optimističnih domnevah in pričakovanjih glede končne usode Cosolinijeve kandidature (kdo si je tedaj postavljal vprašanja o možni sestavi občinskega odbora, ko je »med vrsticami« in »neizjavljenim« prevladovalo splošno mnenje o šibkosti in prevelike strankarske opredeljenosti tiste kandidature in so vsi že vdano pričakovali scenarij, ki je predvideval najprej ze-dinjenje razbite desne sredine in posledično Antonionejevo zmagoslavje?). Menim, to pa bi lahko bil neke vrste opera-tivi predlog za naslednje upravne voliti-ve, da bi do slovenske/ga odbornice/ka (kateregakoli) prišli, če bi to vključili v vsebine upravnega programa županskega kandidata. Tega se v tisti začetni pripravljalni fazi volilne kampanje ni spomnil prav nihče, medtem pa je stvar prehajala v svojo živo fazo, županski kandidat in koalicija sta se dokončno ozavestila o možnosti zmage (ampak tudi po prvem krogu je bilo tu še veliko bojazni in skep-se) in Roberto Cosolini je začel razmišljati o sestavi odbora, tako kot to počnejo vsi županski kandidati tik pred zdajci. Dejstvo, da ni pomislil na Slovenko ali Slovenca ne pomeni, da omalovažuje vlogo in prispevek naše skupnosti k svoji izvolitvi, ampak preposto, da je imel svoj koncept splošne sestave, svojo skupino kandidatk in kandidatov, v katerem je za stranke predvidel točen določen manevrski prostro. Stranke koalicije pa, z izjemo Zveze Levice, niso predlagale slovenskih kandidatur za občinski odbor. In če pogledamo na Pokrajino in na imenovanje Igorja Dolenca (za katerega sem osebno zelo zadovoljen in mu še enktrat čestitam) v funkcij odbornika/podpredsednika, bi verjetno nekoliko pretiravali, ko bi trdili, da je šlo za pričakovano izbiro ali za sprejetje ne- posrednega predloga slovenske manjšine ali Demokratske stranke. Zdi se mi pomembnejše, da se osredotočimo na kakovost delovanja novih pokrajinskega in občinskega sveta in odbora, na dejstva in učinke, ki bodo sledili od danes do leta 2016. Veliko tega, kar še bo, je odvisno od izvoljenih predstavnikov in od vloge, ki jo nameravajo prevzeti. Od njih samih je v dobri meri odvisno, koliko so delavni in koliko so (v pozitivnem smislu) medijsko izpostavljeni. Ne morem soglašati s trditvijo, da je mesto predsednika občinskega (ali pokrajinskega) sveta tolažilna nagrada. Vse je odvisno od tega, kako funkcijo izvajaš: če se zadovoljiš z vlogo notarja in predsedujočega skupščini, potem je funkcija verjetno jalova. Če svoje pristojnosti uporabljaš zato, da si povezovalni člen med odborom in svetom in »stalno okence« za potrebe občanov in teritorija (ni slučajno, da je Rosato to vlogo opravljal zelo dobro), potem je funkcija verjetno veliko bolj dragocena kot od-borniško mesto. Izkoristiti je pač treba priložnosti in pristojnosti. Ravno tako ne morem soglašati s trditvijo, da odborniki dnevno sooblikujejo politiko krajevne uprave. Odborniki izvajajo programske smernice župana, občinskega sveta in koalicije, ki ji pripadajo. Za svoje delovanje ne odgovarjajo občanom, ampak županu. Po domače povedano, čeprav so »ministri v malem« razpolagajo z razmeroma znatno manjšo mero avtonomije v odnosu do svojega »šefa«. Verjetno bi bilo bolje, če zaenkrat zamrznemo polemike in preverimo, ali bodo naše/i izvoljene/i in imenovane/i predstavnice/ki v tej mandatni dobi učinkoviti in koristni, ne glede na institucionalno vlogo, ki jo opravljajo. Igor Kocijančič Deželni svetnik FJK, Predsednik svetniške skupine "Levica Mavrica" / RADIO IN TV SPORED Sobota, 25. junija 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ Slomšek in Starejša skupina Bevk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 21.15 Prenos Osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Nan: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.10 Film: Il principe guerriero (pust., ZDA, '65, r. F.J. Schaffner, i. C. Heston) 16.45 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.35 Film: Le ceneri di Angela (dram., VB, '99, r. A. Parker, i. E. Watson, R. Carlyle) 2.20 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: La banda Olsen alla ricerca dell'oro nero (kom., Norv., '09, r. A.L. Na-ess, i. T. Braenne) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Una nuova casa (dram., ZDA '04, r. M. Tuchner, i. H. Tylo) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Ur-so) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: L'onore e il rispetto 2 23.30 Film: Un nemico al mio fianco (triler, ZDA, '09, r. D. McBrearthy, i. D. Alpay, K. Baker) 1.30 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.40 1.35 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.50Dnevnik 10.55 Nan.: Un ciclone in convento 11.40 Nan.: La casa del guarda-boschi 12.30 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei so-gni - Bali e Singapore (pust., Nem., '06, i. S. Rauch) 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: 237° Anniversario della fondazione della Guardia di Finanza 18.50 Kviz: L'Ere-dita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Variete: Me lo dicono tutti - Il meglio di... 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Tv7 0.30 Aktualno: L'appuntamento 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Motociklizem: VN Nizozemske, MotoGp, vaje 15.00 Motociklizem: VN Nizozemske, 125 ccm, vaje 15.10 Motociklizem: VN Nizozemske, Mo-to2, vaje 16.00 Nan.: The O.C. 16.55 Nan.: Hannah Montana 17.20 Nan.: Jonas L.A. 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Film: Il tesoro dell'Amazzonia (pust., ZDA, '03, r. P. Berg, i. S.W. Scott) 23.10 Film: Omen - Il presagio (horor, ZDA, '06, r. J. Moore, i. L. Schreiber, J. Stiles) 1.25 Poker1mania La 7 7.00 Risanke: Cartoon flake 9.350 Nan.: American Dreams 10.20 Dok.: Rai Educational 10.35 Aktualno: Rubrike Tg2 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.05 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Top Secret 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke vesti 17.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik 23.40 Variete: Base Luna 0.30 Dnevnik -Parlament 0.40 Film: Buena Vida Delivery (kom., Arg./Fr./Niz., '04, r. L. Di Cesare, i. I. Toselli) 2.10 Rainotte LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 6.55 16.20, 23.45 Aktualno: Movie Flash 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: MacGyver 11.35 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Capitan Newman (dram., ZDA, '63, r. D. Miller, i. G. Peck, T. Curtis) 16.25 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.25 Variete: Cuoc-hi e fiamme 19.30 2.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Variete: Fratelli (e sorelle) d'ltalia (v. V. Pivetti) 23.30 Dnevnik 8.00Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Figu 15.05 Nan.: Wind at my Back 15.50 Film: Piedone d'Egitto (kom., It., '80, r. Steno, i. B. Spencer) 17.35 Dok.: Geo Magazine 2011 19.00 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Rai-tre 23.15 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.55 Dok.: Radici, l'altra faccia dell'immigrazione 0.55Dok.: Rai Educational u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.25 Nan.: Nikita 9.50 Nan.: Giu-dice Amy 10.45 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 7 13.00 23.40 Film: Linea di sangue (triler, ZDA, '79, r. T.Young, i. A Hepburn, B. Gazzara, J. Mason) ^ Tele 4 Nan.: Amanti 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Dok.: Agrisapori 12.45 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Itinerario di culto 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gu-sti 14.35 Aktualno: Zoom Estate 2011 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Dok.: Tethys 15.40 Aktualno: A tu per tu 16.00 Dok.: Cuore Tuareg 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Taccuino - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.05 Aktualno: Cosi casa 22.35 Aktualno: Il lungo viaggio di Trieste nel Ri-sorgimento 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nan.: Police Rescue |r Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Alice in Kajetan Čop (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Risanka: Policaj Črt 10.45 Kratki igrani film: Popravni dom za starše (pon.) 11.00 Enajsta šola 11.35 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.25 Ugriz-nimo znanost (pon.) 12.45 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 14.15 Ars 360 (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So va-keres? 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Habib 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Posebna ponudba 18.00 0.30 Babilon.tv 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 20 let slovenije 19.50 20.25 Večer z zgodovino 20.00 Slavnostna seja DZ, prenos 21.05 Proslava ob dnevu državnosti, prenos s Kongresnega trga 22.25 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 0.15 Duhovni utrip (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 8.30, 1.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Glasnik (pon.) 13.00 Evropski magazin (pon.) 13.30 Črno beli časi (pon.) 13.45 Trikotnik (pon.) 14.15 42. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (pon.) 15.50 Primorski mozaik 16.20 Circom Regional 16.45 Mostovi - Hidak (pon.) 17.15 17.40 Rad igram nogomet 17.45 Na lepše (pon.) 18.10 Dok. odd.: Čas nevarnega življenja (pon.) 19.00 Koncert 20.00 Prava ideja! 20.30 Dok. film: Mati Terezija - Svetnica teme 21.20 Nad.: Neod-puščeno (pon.) 22.10 Dok. serija: Obredja (pon.) 23.00 Kresnik, reportaža z Rožnika 23.30 Film: Misijon (pon.) {p Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Novice 10.00 Odbor DZ za zadeve Eu, prenos 15.30 Poročila Tvs116.30 Na Tretjem 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.30 Dnevnik 9.30 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Živel sem že prej 16.00 Artevisione 16.30 Vesolje je 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Koncert: Jazz strage 21.10 Slavnostna prireditev ob Dnevu Državnosti 22.40 Vseda-nes - TV dnevnik 22.55 Arhivski posnetki 23.40 Glasb. odd.: SMS 0.40 Vsedanes - TV dnevnik 0.55 Primorska kronika 1.10 Čez-mejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.0517.00 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Objektiv 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Razred 3000 (ris.,) 8.00 14.35 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 15.40 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0016.35, 17.10 Te-reza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Game show: Minuta do zmage 21.10 22.50 Film: Batman - Na začetku (akc., ZDA/V.B., '05) 22.30 24UR zvečer, Novice 0.05 Film: Smrt na cesti (triler, Anglija/Kan., '09) 1.45 Družinski pes (anim. serija) 2.20 24UR zvečer, Novice (pon.) 3.20 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.20 10.35 Obalna straža (akc. serija) 9.15 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.40 Super heroji (ris.) 10.05 Požeruh (ris.) 11.25 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.20 Fra-sier (hum. serija) 12.45 TV prodaja, Reklame 13.15 Film: Glavni v hiši (akc. kom., ZDA, '05) 15.05 Najbolj nori športi 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.0518.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Osvoji ljubezen! (rom. kom., ZDA, '07) 23.35 Pa me ustreli! (hum. serija) 0.05 Film: Hiša mrtvih 2 - Smrt čaka (ho-ror, ZDA, '05) 1.50 Love Tv, Erotika 2.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh - 12. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Pogovori o glasbi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 14.40 Jezikovna rubrika: Jezik naš vsakdanji (pri-pr. Denis Poniž); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni utrip poletja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Od glave do repa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argomento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...state freschi; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Gaga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.15 Dan državnosti. Osrednja proslava na Kongresnem trgu ob 20. obletnici osamosvojitve; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 22.30 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Hladna fronta se zadržuje nad severno Italijo. V nižjih plasteh ozračja dotekajo bolj suhi severovzhodni tokovi, v višinah pa še vedno vlažni od zahoda. Jutri zjutraj bo stopnja vlage zelo nizka. ni* .¡in. .«n !h< ¡¡ss. j::» ■:»{.«!& muriL.ir-,,h n" - frccjlmc Milje (Trst) - www.montedorofreetime.it - brezplačno parkirišče