123. številka
Trst, v petek 5. maja 1905.
U 21
Tečaj
rf«/'
rn~ Tzhcjfc	dan. «K
Z ^ o r.e e;iah n nr zniirih h 5. un. ob ponedelikihTo uri liutrai.
'•■Stoi^nr «t4»Tilk" *e proaiinio po 3 novo. (6 stotink)
- ncrrH^n tnhakarnab v Trstu m okolici. Ljubliani. Gorici, K*f--n ■ j. Mariboru. Oiovcu. Idriji. St. Petru. Sežani, Sabrezini. Noveinmestu it<L
:-aae ic naf»fW spre;ema uprava iiata „Edinost", uilea •rrie liaiatti <t. 1*». — l radne ure so od 1. pop. do nrfer. — Cene ociA»4<m 16 «i na vn*to netit; poslanic®, smrtnice, javne za cvale in domači oeiasi po poeodbi.
csksssccoccc TELEF«»* štef. U»7.
đkk* ft^	a
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
ta vne leto 24 K. pm leta. 12 K. 3 mesece H K. — naročbe brez donosiane naročnine se uprav.* te <► * Vsi dooist nai se pošiljajo na uredništvo lista, >" e f r»m ko .„...»
t»isma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vr;- 'ajo. Jiaroćnino. ociase >n reklamacije ie pošiljati as	li«ta
UREDNIŠTVO: ul. Cioricio Ualattl IS. (>":i' vi dom-» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN	Lastnik
kon&orcit lista „Edinost'*. — Natisnila tiskarna ^on.-sorr-.ji '.ista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. PoŠtno-hranilnični raeun št. 6iiŽ.S41.
vojna na skrajnem Vztoku.
ter provzroča obžalovanja vredne razmere (slučaj R omanje ! Op. ured.). Govornik je Brzojavne vesti).	kone5oo omenil varnostne razmere v Trstu,
Porodilo generala Lineviča.	o katerih je b.lo že govora ter je predlagal.
PKrKOiiKAi) 4. (ienerdl L. nevič je v osj se število redarjev poveča.
■eki br«o;Bvki spor<,č.l včeraj carju : l)ae 1. *. to. je odde ei k .zikov po i pove'jstvom :» r čaika Geieznova oeaadoma naletel na
Dr. Kizzi in dr. Sandrinelli na Dunaju.
DUNAJ 4 Deželni glavar istrski dr. Ljdovik Riz<i ie dospel danes eemkaj. Trap Dr-k e-Kadr>n ter ^a napadel. En žaški župan, dr. Sandrinelli pride dane^. os*- častnik in mnogo dragonctv ie bilo	Nasilnosti v Chlcagu.
P" b-	i CHICAGO 4. (Reuterjev biro.) Včeraj
t h 11
Eskadra Nebogatova v ožini Malaka
LONDON 4
so se tukaj poaovili nasilni prizori povodom srrsjka % ozn kov. Prišlo je do resnh cestnih »Rauterjev biro« poroča aemirov. Med štrajkove! in neštrejkovci je
> Dfjcp >re : Parcik »Selangor« ie včeraj redpoludne cb 1*. uri srečal blizo Kukre v t ni Alaiaka devet tujkih ladij. Kakor se m sli, spadajo i*te es&adri Nebogatova.
ponovno pr š o do tojev, vslei česar je v živthnih uiican naetiia paaika. Črni voza.ki so nekaterekrati streljali v mnoi co, ki je napadla vorove. Veitkim zavodom primanjkuje premoga. Na tiBoče tonelat živil se je Dogodki V Rusiji.	na kolodvorih pokvarilo. Kakor se sliši, se
PETROGRAD 4. Neki pr. glas os!«ed-jie nek<>life° čleaov zveza delodajalcev podalo p -ira odbora f©c;jali-tične stranke, ki je
z šel, poz. vi a delavce, naj praznujejo v :zmh mestni o delih petrograjskih <ian 1.
-.) maja t)r naj skušajo naprav t obhod r< • mesta. Ako policija w prepreči, se bodo emu uprli delavci z orožjem. Intelgentno •rebivaistvo ee poživlja, naj delavce podpira.
Qkr©zw nadzornik.
MOSKVA 4. (Petrogr. brz. agentura.) )kroini nadzornik Aleksejev, ki ga je v reft napadla množica taso, da je moral rŽ«t i v neko gostilno, katero j« pa množica ^^
k guvernerju t)r ga prosilo, naj da v varstvo uslužbenci v na razpolago milici. Po izjavah policije so dosedaj mrtve tri o?ebe, nad sto j h ie pa ranjenih.
v« ed tega
u-trelil.
zelo p< škodovala, ^e je včeraj
Brzojavne vesti.
Sa^ki kralj na Dunaju.
DUNAJ 4 Po včerajšnjem gala dicć n je saški kr*lj obiskal na d vojvod i njo Marijo Josipo ter t-e je ob 10. in pol uri pivrnil v cesarsko palači.
DUNAJ 4 D-nes opo!udne je bil v
palači nadvojvode Otona dejen*:, katerega »o udeležili ce®cr, »seki kralj in nadvojvoda Karol in Maks milijan.
Skmmlci imena m spomina Strossmayerjevega,
m.
Dunajski oti^ijozni ali poiuoficjozai list je direktno lagel, ie pačil not* r.5n* d< godke, v namen, da je mo^el k evetati, da je mogel spomin Strossmsverjev in vreči ka-aien ea Stroverjev grob ! Kontni namen pa je bil, »:» bi kompromitirel ttvar, Satiri je služil po~o;nik svojim umom 'n svojim srcem. Na kratko: dunajski is je iz^JŠil
Ciu V BOJIH U Bl-aregtt avsmjHivtg«	• -
SKega zist^ma. Kdo bi se sicer menil za tof kar in kakor piša o Strossmaverju umarana čifatarija v urem šivu >Ex rabUtti«. Strup takih novinarskih rokov:«jačev ne more doseči višine, na kateri je ponosno stal pokojni oiskup. S tem. cia jeagiratro na »Extrabl t-tovec iDf^aije hcčesso stigmatizirati le tisti eiBtem, ki je kriv, da ee tu navadno najbolje godi onim, ki so sa puntbli n ki Še zpod-kopujejo državi temelje, dočim se tni, ki so
Proračunski od^ek.
DUNAJ 4. V današnji seji proračun- jej hoteli služiti po svojem peščenem prepri daega odseka ie je razpravljalo o nastopnih čanju in po svoji vesti, stavljajo na proskrib-aaslovih mini-terstva notianjih stvari: C n- cijsko listo zato, ker s. ostajali — zoačaji z tralno vodstvo — politična uprava v posa-
možk m ponosom ia p »konci vzravnanim hrbt šeem. To je v ob li meri okusil ravno
mesnih deželah, javna varnost, državne grad nje in nove gradnje. — Pori. Mez*orana je pokojni Strossmever in zlogbsm zistem mu rno govoril o politični upravi na Pri- niti onkraj groba ne odpušča.
govoril
morskem t-.r ie obžaloval, da se dajav	Da je >Extrablatt« lag.l in f Te ficira
ce/eli preinoat irkl,učno Je tujcem (Nem- egodovino, to hočemo doka.ati posebej in v cem! Op. ured.i, ki ne pridejo v dotiko s I drugačni obliki.
prebivalstvom in za čije potrebe n mzjo ni-j Le na očitanje »panslavizma« ia nelo-kakega zxi*la ; va ed tega dosledno pt.li- jalnosti nasproti dr*avi naj reag ramo že danes t ena uprava popolnjma odtujuje prebivalstvu s par kratkih opazeir.
PODLISTEK. 194
Ve5.no prebivalstva naša rcosarhije tv.j-r jo slovanska plemena. V interesu monarhije same je terej, da 89 ta plemena povzdigajo kulturelno in krepe g aaoiarski. To pa je bilo ravno, kar je želel, za kar ie delal in doprinošal velikanskih žrtev pokojni biskup. Ves njegov »panslavizemc j a sestajal v tem, da je z ljubetnijo objemal vsa slovanska plemen* in da jih je navajal na to, ds bi vršila tiBto nalogo, ki jim jo je oikazala Previdnost, kakor jo je odkazala vsakemu narodu r svetovni zgodovini... ! Tak je bil »panslavizemc in —pravi patrijot'zem Stro?s-maverjev. S tem svojim patrijotizmom se je visoko dvigal nad razae avstrijske državnike, ki so pač nadkriljevali poknjnegi biskupa s patrijotizmom v lepih besedah, ki mu pa niso segale niti do kolen v tistem patrijotizmu, ki je dičil Strossmaverja, v patrijotiznu dejanj in poštenih namenov. Na kleveto o »nelojalnosti« in »pornost:« odgovarja dejstvo, da je bil pokojni biskup prijatelj, somišljenik in SDtrudnik tistemu banu grofu Josipu Jela-čiču, k: ga zgodovina dogodkov v viharnih letih 1848. in 1849. uvršča me i rešitelje in dobrotnike monarhije in dinastije... ! In fakt je, da so izvestni domači politični nasprotniki skofjvi vodno očitali istemu — avstri-janstvo, oziroma ce 6 izdajalstvo. Ne, Strosa-m? ver ni bil upornik, pač pa mož, značajna redki moralni višini, ki se ni bal govoriti od srca preJ nikomur !
Tudi tista glasovita brzojavka v Kijev, ki je bila sovražnikom Strossmaverja in SlovanBtva žs takrat v povod za grdo, perfidno kampanjo, se izrablja tudi danes za insultiranje Stro8 3maytrjevega spomina. Najbolji odgovor na tako podlo in nizko početje
v-°uobesednem prevodu: »Čast mi je, da se z iskreno radostjo udeltžu>m današnjega Vašega slavja. DedšČina sv. Vladimirja, sveta vera, je ustajenje, ljubav, luč in slava za ves ruski narod. Naj Bog blagoslovi Rusijo in jej pomore, da v pravi veri z božjo pomočjo in krščanskim junaštvom izvrši tudi ono veliko svetovno nalogo, ki jej jo je do-loSil Bjg. Pr< sim, da sporočite ta moja čatstva tudi ostalim bratem, fea.ere prijatelj sko pozdravljam in cčetovsko blagoslovljam«.
T»kc ee je giasila brzojavka, ki jo je šk f Stroasmaver poslal v Kijev povodom proslave — pokrščenja R:« ;e ! Torej že povod tej brzojavki govori, na katero svetovno nalogo Rusije je m slil veliki biskup ! Ujedinjenje cerkve je bil idejal, ki mu je bilo posvečeno vse življenje StroB8may^rjevo. Klevetniki, podle duša pa so tej brzojavki podtikali pomen čina revolucionarnega duha in so očrnili biskupa, da se je moral pred vladarjem samim ponosno vzravnati in poka-ziti na — svojo čisto vest.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Čenoe — Nadaljeval in dovrSil I. S. Tomlć.
F reve! M. O—6.
— Zopat en čraec, je rekla, pokazavša s prstom na črno-oblečsnega viteza, ki mu je na ščitu blestela srebrna kača in beBede maščevanja: Smrt Horvatom, smrt Paležni kom ! Kdo je to, je zabibljala Isa, in kaj p ša na ščitu ?
Angeiija je nagnila glavo da bi pogle dala in ttreela se je od groze. Smit plemenu Horvatov in Paležnikov! Smrt njenamu ple mtDU, smrt njeni ljubezni ! Orni vitez je obrnil glavo, izpod krinke se je pojavil i brat. Dd, ti je maščevalni obraz Gorjan-skega, ki se je bil potezal za njtno roke. Strdila se jej je kri. In pogledala je dalje kak r v strahu, ali oko se jej je namerilo na mračnega velikega častnika na k)nju. —-Angeli a je zadrhtela kakor š ba, stisnila te v kot, bilo jej je, kakor da jo mrzlica trese.
On, to srce občuf, da ta koajska kopita ga zijo grob njene ljubezni.
—	Siava Šišmanu ! Slava Mariji ! Smr Horratom ! Smit Paležniku ! Liga naj pro pade! glasil se je z ulice hesen krik gri-škega ljudstva, kape so letele v vist ljudje so skaka e dvigali roke, a pred vsemi debeli zdravnik, k^ičajo kakor peklenski duh.
V siromašnem deklttu je zavrela kri, srce se jej je tieslo od muke in groze. Bilo jej je, da skoči skczi okno, da se postavi pred to bučno gnečo in da prokletstvo povrne s prokle'vem. Vee to, kar je tu doli vrelo n vrvtlo prejd njenimi oejii v srebru in zlatu, v platnu in cunjah, vse t> je žslelo pogubo in t mrt njenemu plemenu, njenamu srcu, vsi ti ljudje so ae jej zdeli krvniki, ki z ž.leznimi nohti ee.z*jo po njenem izmučenem sicu. Pred očmi so ee jej gibale slike, zamračilo se jej je, jela ie omahovati in kriknivši se je zgrudila na tla kakor mrtva.
—	Za božje ime! Na pomoč je zakričala Jelena mahajoča z rokama, ter je priskoč la k dekletu. I?a pa je stala sredi sobe, tresoča se, pobledela, in je kričala v joku:
—	Angeiija! Angel ja ! Sestrica! Ne umri ! W ljudje ea smejejo, vsi se vesele,
ti pa jočeš, t umiraš, ki bi mogla biti kraljica, kakor ai d.bra in lepa ! Angeiija! je ponovila še glasneje ter ovila roki okolo At-gelijinega vrata, za božjo voljo ne umri mi! Ti si mi svetnica ! Sij brez tebe mi ni do-brt te na svetu.
* *
*
»En dan počitka dajte moji milosti in kraljici, pot?m pa pridi ts vsi pred moj obraz v te kraljevske dvore ca Griču«. Te besede je rekel kralj Š sman plemstvu ob rastanku, ko so bili pospremili Marijo v nje kraljevski stan. Kakor j<s kralj velel, tako so plemiči storili in ko ja naslednjega dne štela deveta ura, 8 0 vrveli odposlanci po s rokih kamenitih s.opnjicah v dvorano kraljevskega dvora, vsi v sijajnih oblekah pod svet i m orožjem, a pred vsemi je hitel ban Slavonije, Ahacij Pro-danic, da pokaže svojo marljivost.
Kjtr je pred malo meseci med sivimi zid nami ob večerni luči šumel zbor lige, da uniči moč Lukaemburgovca, tu so se danes o belem dnevu gnetli in mešali najmočneji Stebri Šišmanove moči, da slave njegovo zmago. Kjer so stali poprej Pavel Ivaniš in Stjepko Horvat, Ivan in BeriBlav Paležnik, Mirko Lackovi<? in Stjepan krški, tu bo Be
A še nižje v uiovrednosti, nego je b la tedanja nesramna kleveta, je sedanje pfčjtja dunajskega oficijoznega lista, ki je tli ii po smrti Strossmavarjevi nesramno izrabljal navedeno brzojavko, ker ni hctd zamuditi prilike, ki se mu je nudila, da vrže kamen na grob biskupa in sikne denuncijnntskega strupa na — živo Slovanstvo!
Takov je ta avstrijski fistem.
Rusko-japonska vojna.
TRST. dne 4. m.ija 1905.
Niti danes ni nikakih vest o kak<:m važnem dogodku, ni z morja, ni a kc pu- g*. Kar je čitati po listih so le ugibanja.
Le ugibanje, konjektura je n. pr. »ko se napovedujejo za bližnji čas veliki dogodki v Mandžuriji, o bližoji japonski akciji v velikem stilu proti generalu Lineviču in o ob-koljenju Vladivostoka. Posebno pa g'ede načrtov Roždestvenskega tipljejo in tip'jajo vojni korespondenti v najgosteji temi. E ien pripoveduje tako, drugi pa zopet drogače. Tako poroča n. pr. dopisnik londonskega lista »Daily Mail« iz Tokija : »Obotavljanje ruskega brodovja vzbuja tukaj dvome, imajo li Rusi sploh kak dolo?ea cilj. Najbrž imajo tri posebne nt loge : Prvo, da dosežejo Vladi vostok, drugič, da izvabijo Jiponce od njihovega temelja, in tretjič, da počakajo mirovnih pegajanj, La kttsre da bo— kakor se Rusi nadejajo — uplivala demone! iiic ja brodovja Roždestvenskega.«
Iz Kodanja pa je sporočil dopisnik »Daily Telegrapha*, da je govoril z nekim pomorskim častnikom, ki je v posebn h zvezah r. rusko in japonsko vojno mornarico, obeh eskader najbrž podajo na otoke L:tčur ki jih Roždestvensfci porabi kakor začasni temelj in kjer se ut«gne vršiti prihodnja pomorska bitka. V dvornih in vladnih krogih so baje istega mnenja.
Vesti prvega lista — »Da ly Mail« — ne bi pripisovali mi veča vrednosti, neg) so jo vredne prszie govorice. Tudi naš stro-kovnjaški sotrudnik se je že odločno itrekel proti domnevanju, da bi Roždestvenski hotel v Vlad vostok. Mnenje pa, da bi bili Rusi tako najivni, tla bi Bi domišljali, da bi že sama brodovna demonstracija megla vplivati na mirovna pogajanja, to je jednostaven nesmisel. V prvo ne more biti sedaj niti govora o kakih mirovnih pogajanjih. V drugo pa je — vsaj nam se zdi tako — jednostavno izključeno, da bi taka država, kaker-šaa je Rusija, žrtvovala milijone in milijone in pošiljala ogromno brodovje na take ogromne daljave edino v ta namen, da isto tam nekoliko podemonstrira in izposluje morda nekoliko bolj milostno postopanje na
danes mudili Nikola Gorjanski, ban mačvan-sai, Detrik Bubetc, ban seveiinski, Ahauij Prodani<5, ban slavonski, tu knez Ivan krški, pop Ivan Gorjanski, knez Ivan Moro*;<5, Stjepko Korog, Ladislav od Lučenca, zagrebški škof Ivan, Alsani, Seči in drugi branitelji Ludovikove hčere. Oni drugi eo prišli, da bi štrli Sišmana, ti, da ga povišajo. Tako se vrti kolo sreče brez obzira, tako gleda zahajajoče solnca siavo enega, a siedeča zora propadanje druzega. Palača kraljevskega dvora, kakor da se je pomladila. Baržun je pokrival te stare z dine od vrha do tal, a po baržunu eo se svetile zlate črke Marijinega imana. Tako je zapovedal kralj. Sredi dvorane je v:'s?l pozlačen preatol za kralja in kraljico. Nič te ni spominjalo na temno burno prošlost Bredi sedanjega sijaja, n č na etaro zastavo slavonskega vojvode in na tisti kameniti zveri nad vratmi. Zakaj nis> sneli tistega raztrganega praperja ? Menda iz strahu. Ali so se bali, da razpade v prah, ako Be ga dotaknejo, ali jih je bilo strah, da bi iz gub prašne svile mogla ieieteti četa nemirnih duhov. In tista grda zver? Od kamena je. Tam vztraja na svojem mestu nepremično skozi stoletja. K&-meneni zmaj Btoji kakor stražar večne sodbe,
mirovnih pcgajanjih. — Med Kož lest* enakim in Togo mora pr ti do odločitve ; kanon so poklican: v odločitev, ki zareže
direktivo bodočemu mirovnemu pogajanju.
*
* *
Ku«ka baltiška eskadra t Tihem Oeeanu.
Londonskemu lintu »T:mes« je ojegov parižki dopisnik epe ročil, da je gla=om pc-peba h ve^ti. da se je admiral Roždestvenski, ko je zapusti zaliv Kam Rank. obrnil naj prej proti jugu, polen se je obrnil proti severu do oteka Kolon, ki je od zaliva oddal en .">0 miij. Sedaj se njegovo brodovje nahaja v tamošnjih vodah. Dopisni'* pravi, da ni gotovo, da te ruski tsaadri, po njunem zdruzm u, popusti proti Vladi voBtoku.
Omenjeni list ima tudi vest iz Petro-grada, da admiral Nebog&tiv vkrcuje tedaj premog eeverno-vztočno od Singapore in da ee z glavno eskadro združi še !e dne 10. t. m. Admiral Rožrte-tvenski je sedaj ime novan glavnim poveljnikom ruskega brodovja v Tihem Oceanu.
; ampak tudi v hrvatskih polkih. In zato zahtevajo hrvatski poslane , da se v slučaju nacijoca iz ranja vojske, uvede tudi v hrvatske polke hrvatski jezik. V gOBpodarskih vprašanjih pripoznajo Hrvate zakonito pravico Ogrske, da isti uvede samostojno carinsko okrožje, toda ne smatrajo, da je sedaj zato ugoden čas, fter bi vsled teg^a trpelo pilje delstvo in to" bi izlaBti škodilo Hrvatak-'. Govornik je zaključil z izjavo, da odklanja adreso v imenu Hrvatov.
Pnhodoja ssja jutri.
Istrski deželni zbor.
Italijanska večina istrskega deželnega zbora je imela v Poreču aejo in je sklenila okrniti se do deželnega glavarja, da bi se koncem tega meseca deželni zbor sklical v zasedanje. Na tem zasedanju bi razpravljali o izsušenju doline reke Mirne ter o garanciji dežele za del vrednostnih papirjev, ki ee imajo izdati v pokritje "troškov električne železnice Afatulje-Opatija-Lnvrana a postran sko progo v Reko.
zato se jih v omenjenem patentu niti ne cmen;a.
Največ koristi od tolerančnega patenta bodo imeli starov« rci. Ti sicer priznavajo glavne nauke pravoslavne cerkve, toda v nekih vnanjih obredih sa razlikujejo od iBte. Odprti razkol (odtod ime »razkolnikic ali »staroverci«) datira še le od početka 17. stoletja. Te razkolnike je državna oblast bolj preganjala nego pa pripadnike drugih ne-pravoslavnih veroir.povedanj, in sicer zato, ker ne le da se niso držaii svojih verskih obredov, ampak so zavrgli tudi mnogo političnih naprav, kakor centralizacijo, oblast carjevo, birokracijo, novačenje, izlasti pa reforme, uvedene od Petra L Središče njihove organizacije ee nahaja v Moskvi. Zakoni sta-rovercev so bili priznani se le leti 1874, petem ko so bile uvedene civilne matrike, in sicer, ako so bili ti zakoni upiean;. Ozirom na to, da je v Rusiji 14 miliouov starover-cev, so velikega pomena svobodšSine, ki so jim sedaj podeljene. & tem je tej močni
veraki stranki vzeto vplivno orožje iz rok.
* *
Kakor poročajo is Petrograda, je car istodobno s proglašenjem verske svobode brzojavno zaukazal novo imenovanemn generalnemu guvernerju moskovskemu-, generalu Kozlovu, naj s kapele atarovercev odstrani peSate ter jim kakor lojalnim podanikom dopasti neovirano bogoslužje.
V	torek so odposlanci staroveieev iz Moskve in Petrograda bili v Carskem eelu vsprejeti od carja v avdijenci, kjer bo mu
čestitali za velikonočne praznike.
*
* *
V	sredo, dne 3. t. m. so bile, kakor javljajo i« Varšave, cerkve predpoludne natlačeno polne vernikov. Praznovali bo tega dne spomin na proglašenje poljske konstitucije od dne S. maja 1791. Radi tega so bile ulice zasedene od vojakov. Bati se je bilo demonstracij in nemirov. Listi niso izišli, ker po tiskarnah nieo delali.
Domače vesti.
Poroka. Včeraj zjutraj se je poročil gospod Pran T o r o b, c. k. viši carinski oficijal, z goapioo He»rijeto Reichl, hčerjo g. pod-ravnatelja carinskega urada.
Bilo	jjg. v 8redo ob 7. uri zvečer po
dolgi bolezni Fran Vrabec v Pliskovici. Pred boleznijo je bival v Trstu, kjer je bil pevec zbora bratovščine sv. Cirila in Metodija.
Vzgled1 uačineem! Prejeli smo : Pred par dnevi sem šel na pokopališče v Trstu in tam blizu pokopališča sem zazrl na neki hiši tablo z napisom »Josip Kocijančič, čevljar« in spodaj pod tem »Calzolaio«. — Moram priznati, da mi je to nekako dobro delo, ker slovenskih napisov, kakor je npr. ta-le, jih je malo, t. j. so redki kakor bele vrane. — Saj jih je sram zapisati na tablo pravo krstno ime in priimek, ključice na »c« so pa prave izjeme. Sploh pa si naši nezavedni ljudje sami pačijo svoja ima na prav sramotilen način kak Vičič-Viesich, Košanc-Cossanz, Hrvatin-Crovatin, Kofjl-Cotfol itd. In potem naj nas drugi spoštujejo, ko vidijo, kako se sramotimo sami ! Ako kateri naš.h že res noče postaviti dvojezično tablo, naj bi vsaj pustil nepopačen svoj priimek. Zavednim Sioveceem se pa more le šteti take, ki se ravnajo po vzgledu g. Josipa Kocijančiča, čevljarja pri pokopališču v Trato, ki ga priporočamo toplo vsem našincem in kte-remu kličemo : Živel !
Našim pa pravimo: Pojdi in stori tudi tako ! !
>LIns*ua de serve«. Pod tem naslovom nam pišejo: Dne 3. t. m. sem stopil v Ro-janu v tramvaj. Na tramvaju je posloval po-staren mož, sprevodnik, ki je nosil štev. 4. Zavirač istega voza je slučajno spregovoril z delavci, ki podiraj i neko hišo nasproti vojašoiee, — par slovenskih besed. Še ni d bro zaprl ust, ko se je oglssda, recimo tista štev. 4, z opazko : »Tasi con <juela l ngua de serve« ! Zavirač je pripomnil, da on govori z delavci, ki se nahajajo na omenjeni pidrtini, a »štev. 4.« je dostavila »No te sa che ti Be in servizio !! !«
Mene je nastop »kondukterja« užalil v dno srca, toda molčal sem z namenom, da na tem mestu spregovorimo z ravnateljem tram veja gosp. Vigci jem. Reoimo, da se je omenjeni kondukter mislil le pošaliti (kar pa jaz izključujem misli li uprava tramvajeve družbe, da je nje; na čast, ako njeni usluž-banci, javno pred ttrankami* žalijo naš jezik
z neslanimi šalami?! Ali pa je uprav« rečen? družbe res zabranila slovenskim uslužbencem govoriti slovenski jezik, ko so isti v službi ?! Iz zadnie opazke kondukterja št. 4. bi moral misliti to.
V	nadi, da uprava zabrani za bodoče vsako žaljenje katere si bodi narodnoBt1, osobito pa deželnih jezikov, zaključujem te le vrstice. k.
Tobačna trafika t Logarščeh se odda potom javnega pogajanja. Ista more poslovati na sedanjem, ali na drugem ugodnem mestu vesi. Ponudbe je predložiti na predpisani tiskovini predstojniku c. k. finančnega nadzorništva v Gorici najpozneje do 20. maja 1905. ob 10. uri dopoludne.
»Pfccolora« resnicoljubnost. Kako »Piccolo« nudi svojim čitateljem vsiko ten-dencijozno zavito, fantastično in mnogokrat naravnost lažnjivo poročilo o kakem dogodku, •kako »Piccolo« priobčuje vsako poročilo, ki mu je prinese kak* babura, ne da bi se prej informiral, če li isto poročilo res odgovarja resnici, priča s edeče :
Včerajšnji »Piccolo« piše o nekam dogodku, ki se je izvišl v podstrešju hiše št. 36 v ulici Belvedere. Tam stanuje neki finančni ttražnik, imenom Tomšič. V torek popoludne, ko je bila Tomšičeva soproga Katarina sama doma, so prišli k njej trije vojaki ter jo prosili, da jim dovoli pregledati stanovanje. »Piccolo« pravi, da ko jih je ona vprašala v kakšno svrho da hočejo pregledovati stanovanje, da so vojaki odgovorili, da to njej nič mari. Dajali da ao, da morajo absolutno pregledati stanovanje. Na njeno zopetno vprašanje, zakaj da to hočejo, de so ji odvrnili, da jej tega ne smejo povedati. Povedali da so jej le to, da morajo to storiti iz ozirov, ki so v zvezi z vojaško Btrategijo. Žena da jim je naredila še par opazk, a ko je videla, da je vsaka njena beseda brez-vspesna, da je sla na bližnjo redarstveno stražnico na Balvederju. A ko se je vrnila z redarjem, da so bili vojaki že odšli:
V	zaključku dostavlja »Piccolo« vpra-'šaaji : »Kdo so bili? Kaj so hoteli?« Sploh aapravlja na čitatelja utis, da so bili ti trije vojaki le trije preoblečeni tatovi.
Naš poročevalec je zvedel o tem dogodku ša prej nego »P-cco'o«, a prej nego nam je pisal o njem, seje natančno informiral, koliko je l>iio resnice v tem. No, zvedel j«, da ao bild oni trije vojaki prav res pri Katarini Toaašič. Zvedel je tudi, da se je ta gospa tega obiska jako prestrašila, in siear samo za to, ker ima glavo preveč razgreto od »Pic-cola«, ki prinaša vsaki dan krasno izmišljena poročila o ravno tako izmišljenih roparskih napadih, kajti — kakor je zvedel naš poročevalec — resničnega uzroka, da>se prestraši, ni bilo prav nobenega.
Evo vso stvar v mejah resnice t Stav-binska tvrdka Gobel & Forti ima svojega mizarja v Gradcu. Ta tvrdka je naročila tema mizarju napravo oken za- neko novo zgrajeno hišo. Pri naročitvi teb oken, je tvrdka dostavila, da so okna ravno iste mere kakor v hiši št. 36 na Belvederju, katero hišo je zgradila ravno ifeti tvrdka, a okna naredil — kar je lesa — ravno isti mizar. Mizar je bil pa že izgubil dotično mero. A na srečo ima mizar v Trstu brata pri vojakih. Da ne nadleguje tvrdko z vprašanjem o meri za okna, je mizar pisal bratu in ga prosil, naj bi mu preskrbel isto mero. Brat vojak, da ustreže bratu mizarju, je šel v družbi dveii vojakov v stanovanje Katarine Tomšič ter jo prav uljudno prt sil, naj mu dovoli, da vzame mero oken njenega stanovanja. Motel jej je tudi povedati,. zakaj da hoče vzeti to mero,, a žena je pustila vojake in zdirjala doli po stopnjicah. Vojak je zmeril okna in šel. A drugi dan se mu je zdelo, da se je pri merjenju zmotil, in sa je torej vrnil h Katarini Tomšič. Ta mu je dovolila, da meri okna, a v istem času je obvestila redarje, da ae je eden onih treh vojakov vrnil k njej. Prišli so redarji in povab.li vojaka na redarstveno stražnico — kjer je vojak dokazal, da je res pravi vojak in povedal, čemu je meril okna.
»Piccolo« je pa verjel ženski in poročal svojim čitateljem o dogodku, ne da bi se prej informiral, da-li poročilo ženske odgovarja reBnioi.
Poskus, samomora (JO letnega zaljubljenca. O tem poskusu samomora smo že včeraj poročali na kratko. La da se nam je včeraj vrinila pomota v imenu, s atena heroja. Pisali smo r Anton Hranica, dočim je temu človeku ime Anton Krajoer. Njegov pred • včerajšnji poskus samomoca ima pa za seboj dolgo, ~rdo in kažnjivo zgodovino. Pred 4
Avstrijska poslans&a zbornica.
Dunaj 4. Nadaljevalo se je drugo čitanje carinskega tarifa. Minister za trgovino baron Cail je govoril, kako da se je sesta-vila carinska tarifa. Carinska tar ta je bila razdeljena v 5 skupin. Za razpravo predloge gieie italijanske pravne fakultete v Rove-retu se je določila posebna večerna seja za prihodnjo soboto.
Ogrska zbornica.
Kudimpešta 4. Predsednik Justh je otvorii sejo ob 10. in pol uri dopoludne. Zbornica je razpravljala o adresnem načrta. Poročevalec grof Batthvacv je izjavil, da smatra večina zbornice za potrebno, da po jasni v!adarju sedanji položaj ter ga prosi, da imenuje sedanji večini zbornica primerno vlaJo. Poročevalec je govoril o dogodkih, ki •o d uvedli do sedanjega položaja v državi. Na zadnjih državnozborskih volitvah je narod izrekel svojo obaodbo nad bivša vlado in * pozicija je v večini prišla v zbornico. Do-♦-rdaj se ni etorilo ničesar, ž» tri mesece je -a krmilu pro^izorična vlada. Adresa ne na v ;a pa programa koalicije. — Posl. Nag^ (liberalec) smatra odpošiljatev adrese za ne že obveščen o položaju. Glavni principi, ki so v adresnem načrtu, izražajo v resnici le nar .dne zelje, ki vž; vajo simpatije vse zbor-n.cs, torej tudi govornika. Po kratkem prestanku je pričel govoriti Košut. Levica mu je priredila živahne ovacije. Košut je izjavil neodvisne stranke, da vsprejme črt, neodvisna stranka si je popolnoma v svesti, da je poh žaj resen in da je v intsreau dežele, da bi bilo č:m prej imenovano miniaterstvo.
Posl. Tomfses (načelnik hrvatske delegacije) je v imenu hrvatskih poslancev prečital izjavo, v kateri je rekel, da hočejo oet&ti Hrvatje vedno v najboljem sr>glas u z Odrsko in da ce bodo hrvttaki poslanci vod li druge polit ke, nfgo tako, ki edgo v«rja ogrski m državnim interesom. (Živahna p hvala.) Na drugi strani povdarjajo p*, Ha b »da pravice, zajamčene v nagodbi med < >er-ko in Hrvatsko, da ostanejo pravice hrvatskega jezika netaknjene ne le v uradih
v imenu alresni n
ki vse vidi, vse «nje, vse ve, vse pripoveduje kasnejim vekom. Zdi se, kakor da se zmaj danes porogljito smeje. Ali je to samo /arek eolnca, ki tre{»e!a na njegovem obrazu ? Morla solnce. Morda tudi smeh. Zmaj vidi tuli mnogo glav, ki bo nekdaj kričale za 1 g^, a se laj kriče za S šmana. Zmsj ee emeje in govori sam eebi : jaz ostajam isti in isti na veke, ti ljud e pa imajo vsaki dan drug jezik. Oh, vi krona stvarstva, kdo je pošte-neji? Zmaj se -meje in up ra cči v Nikolo (iregorovics, ki. kr.čaje stoji na istem mestu, kjer j^ stal pre i nekoliko mesecev, tedaj tak seda; tak, v duš; njast. Tudi Nikola je opaž 1 kamenite oči zmaja, obmolknil, p >ves 1 glavo, duša sa mu je pretresla. Menda je umel zmaja, menda je Čutil, da drži srce §e svojimi kremplji.
Po dvorani se 'e širil šepet med plemiči, ki so se razvrstili okolo prestola, ki so mu bili po rrjatvu najbližji. YTrata bo te odpra na - reko na prag ie ftop l glasn k, dvignil srebrno palico in z^kl cal glasno :
— Gcspoda s!avna! 8v»t!i kralj in naš g spodar Šišman prihaja. Prihaja tudi svet'a nu g ispa, kraljica Marija! Da ju Bag dolgo p živi v sreči in zdravju!	(Pride še.)
Srbi in Bolgari v Zagrebu.
V sredo zjutraj so srbski in bolgarski gostje obiskali zsgrebško pokopal.šče Miro-goj, kjer so položili vence na grobove pre poroditeljev hrvatskega naroda. Pozneje je bil v književnem društvu shod umetniškega društva »Lada« in jugoslovanskih književnikov in novinarjev, na katerem je bilo tadi sklenjeno, prirediti kongres v S-fiji povodom drage jugoslovanske razstave.
Na sestanku književnikov in novinsr^ev je bilo sklenjeno, da se ustanovi jugoslovanska zveza književnikov in novinarjev. Odobren je bil tudi načrt pravil, ki bodo predložena kongresu jugoslovanskih novinarjev in književnikov. Kongres se bo vršil dne 10. septembra t. 1. v Balemgradn. Sklenili so nadalje, da urede stalno obvesčevanje v novine o vseh književnih pojavih in izdanjih. Vaprejet je bil tudi predlog dra. Dežmana o izdavanju knjiievnega jugoslovanskega glasnika.
DOGODKI V RUSIJI.
Rusija je počasi pričela uvajati reforme. Ob tem skozi in skozi kompliciranem in te
htevajo, naj bi se vse ref .rme kar naenkrat nvedle v veeh vajah javne uprave.
Vzlic vsem grožnjam in vsemu delova ■ju terorstov, uvaja ear Nikolaj polagoma reforme ter tako izpolnjuje nalogo, ki si jo je postavil, kar svedoči, da njegove obljube ■iso bile samo prasne beeede, ki bi bile imele le namen, da pomirijo razburjene duhove.
Tak dokaz o poštenih in resnih namenih carja za ievedenje koristnih reform, je tolerančni pat;nt, ki ga je car izdal — kakor smo že omenili — na pravoslavno veliko soboto, dne 20. aprila t. 1. V tem ukazu je dovoljena verska svoboda eta-rovercam, odstranjene fo rasne verske omejitve glede rimo-katolikov in drugih krščanskih veroizpovedanj, kakor tudi glede mohamedancev in Lamaitov. Radi odpada od pravoelavja, na katero drugo krščansko veroizpoved, ne bo nikdo več kaznovan ali preganjan. Staroverci in sektarji so dobili pravico, da morejo posedovati premičnine in nepremičnine, da si zamorejo ustanovljati samostane in šjle. Svobodno se bodo smele tiskati verske knjige Btarovercev. Tist m osebam, ki so bile radi vere kaznovane, oziroma preganjane, Be kazen zmanjša, oziroma popolnoma odpu ti. Za otvorjenje cerkev in bogomolnic drugorodcev bo potrebno le dovoljenje dotične duhovne oblastnije. Rimo katoliški samostani v ruski Poljski se zopet odp o in verBki pouk sa bo pri vsth veroizpovedanjih vršil v materinskem jeziku. Mobamedanci bodo zamogli na temelju po« danih svobod snovati verske šole in bogo-molnice in Lamaiti se ne bodo smeli v urad-n h spisih nazivati več malikoval3i in pogani.
Zidov tolerančni patent niti ne omenja. Iz tega je mežno sklepati, da ostanejo nadalje v moči določbe, ki prepovedujejo prestop iz krščanstva na ž dovstvo, meheme-danstvo, oziroma kako drugo nekrščansko vero. Zidje v Rusiji se do sedaj nieo megli pritoževati radi omejevanja svobode v vero-izpovedanju. Vitvali so v tem pogledn mnogo več svobode, nego li katoliki, lut€-ranci in drugoverci. S.remljenja Ždov v Rusiji so politične naravi in ne verske,
-1
eti je Anton Kra cer pceilil teiaj komaj llMetno deklico Karclico P., ttanujočo na (ireti. Od tistega časa naprej je starec nadaljeval ljubavno razmerje z deklico. A ko s:> atariši te poslednje zvedeli o tem, so od -•arca zahtevali zadoščenja. On je seveda priznal, da jim je dolžan to zadoščenje in oklenil, da jim je tudi da. Obljubil je, da vzame dekl.cj za ženo. Ta čudna poroka mej 06 letnim staicem in 16 letno deklico se je ^mela vrš.ti teh dni.
Krajcer je bil dal svoji nevesti Karolini aj>raviti nalašč krasno obleko za poroke. V torek zvečer je pa poslal Karolino naj gre k spoved:. A Karolina, mesto da bi bila šla, amor jo je poslal ženin, namreč v cerkev, e šla v cirkus Zavatta, ki daja svoje pred--:ave na prostoru mej ulico Miramar in di Tor San Piero prav blizu Rojane. Ženin je pa to zvedel in je šel neubogljivo nevesto easat, ko je končala predstava v cirkusu 5-eveda jo ni vsprejei bogve kako prijazno, ko ;e prišla iz cirkusa, ampak jo je — kakor K^ttega otroka — pošteno naklestil. Neveata e šla jokaje domov k ioliteljem, a ženin jej e sledil in roditeljem povedal, kaj da je nevesta zakrivila. Ta žeainova zatožba pa je doeegla, da je ne3rečno nevesto še oče namlatil. Toliko tepeža je bilo pa nevesti že preveč. Izjavila je torej, da ne mara nič več z i • tarča.
Ta je šel klaverno domov in ee zaprl v sobo. Zi tem je stopil v vodi precejšnjo m nož no glavic od žveplenk (kakoršce ao b e nekdaj v rabi) in iato potem izpil. Na je obeail poročno obleko svoje neveste na rd nad posteljo in zapalil sredi sobe kup j a, a potem legel na posteljo ter -tam smrti giedaje žalostno — prazno po-*no obleko svoje neveste.
Drugo jutro, to je predvčerajšnjim na •e zgodaj je pa nevesto prijel kes, da je sfžahla svojega ženina in je šla k njemu, a ga proei odpuščenja. Ko je pa prišla do rat njegove sobe in ni ista veSkrat potrkala, -.9 da bi dobila odgovor, j«j je jelo postajati iti o pri srcu. K sreči je bil pozabil ženin ta k leni ti vrata od znotraj. Nevesta je torej dpria vrata, vttoplla v sobo in tam našla na postelji nezavestnega svojega ženina, ^ilicala e skupaj ljudi, ki ao teUf^nirali po ziravn:ke. Ta je nesrečnega ženina spravil itsalu iz nevarnosti.
Predeinočnjim je pa Krajcer — popolnoma ozdravljen od poskusa samomora — «el čakat svojo nevesto v vežo hiše kjer i»t& stanuje. Izjavil je pa, da jo čaka, ker hoče najprej ub ti njo, potem pa še sebe. Ljadje, boječi ee, da bi se ne zgodilo kaj hujšega, so pa obveatili redarstveno stražnico na Belvederju. Od t*m je šel na Greto redar ter aretoval nesrečnega ženina. Tem potom je pa policija zvedela, da je Krajcer že pred štirimi leti poa lil Karo ino P. Ker je pa bila ta poslednja tedaj g*ara komaj ll' let, je torej Kra c.-r zakrivil zločin oskiu nitve. Policija ga je vzela na zapisnik in .ra p^tem spustila na svcbcdc. Nesrečni žari □ bo moral odgovaijati pred scdlščem
zločina, ki ga je zakrivil pred štirini 'ein pa radi nevarnega pietanja.
»pošten natakar. Neki dan kmalu po velikonočnih praznikih sta pr šla dva gospoda iz okolice obedovat v restavrtejo Ba kan«. Ko sta po obedu odšla, sta se kake četrt ure pozneje vrnila v restavracijo :n povedala oadnatakarju Martinu Ćretniku, da je eden njiju, odhejaje iz rastavracije, pozabil na mie: srebrno škatljo za cigarete. 1 retnik je pozval vse natakarje in jih vpra--il ia ;e li kdo njih našel pozabljeno škatljo, \ n h*e natakarjev ni vedel o škatlji ničesar, i -p > Ja t-ta morala odit , ne da bi bila l>bila škatljo.
Včeraj je pa netikar Avguštin Rusaptch £( nstatoval, da mu manjka bankovec za 10 roo. Ta bankovec je on hran l v svojem redalu, a ko je pogleial v pr* d J, je zapa-da je bankovec izginil. Vprašal je vsakega Bvojih kolegov, a nobeden mu ni vedel :> > veda ti ničesar o binkovcu. Na to je pa K i§spach p.klical redaka in mu povedal vso
-	ar. Redar je preiskal vs9 natakarje, a banovca ni našel. Našel je pa ono srebrno
-	itljo, ki je bila izginila, kakor povedano zgoraj, pred 10 dnevi.
Ta škatlja je b la v žepu natakarja fvarola K.f katerega je radar aretoval tar ga ivedel na policijo, a od tam ped ključ. L--t iik šzatlje naj se oglasi na pol c ji, kjer mu bjdo isto vrnil".
ArctOTin inorllee. Mate Krolr, doma neaje :z Dalmaci e, je delal na gradnji že
lezcice pc.d Občinami. Včeraj je bil pa aretovan, in sicer na zahtevo deželtiega sodišča v Splitu, ker je obdolžen z'očina umora.
Tatovi znamk aretovani i Sinoči se je
širi'a po meetu govorica, da je policija are-tovala one tatove, ki so minolo nedeljo ukradli na poštnem uradu v borznej palači za 30.700 kron zamik. Mi ne vemo, če je to res. — Vemo pa, da so redarji pri sv. Jakobu arc-tovali nekega mladega človeka, pri katerem so našli mnogo znamk. Tega člove ka eo potem odvedli na poliejsko ravnate j itvo, kjer ao ga zaslišavali več ur. Slednjič so ga — trdno uklenjenega — odvedli v zapore v ulici Tigor.
Zapuščen soprog. Luka Hrvat č, iz Ricmanj št. 7, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisar jatu v ulici Luigi Ricci, da je njegova žena pobf gnila od njega in vzela seboj otročiča dvojčka, stara komaj 7 mesecev. Iskal jo je povsod, a našel jo ni nikjer.
No, včeraj popoludne so redarji nesli v Barkovljah ubeglo HrvatiČevo soprogo e ctročičema.
Uzoren prijatelj. Anton Logar, k. vodi omnibus hotela »Balkan« in stanuje v ulici R magna št. 26 j a bil pokraj v službi pri tvrdki Demutb, Klemensievitz & drugi. Ko je zapustil službo pri tej tvrdki, mu je ta dolgovala 128 K. Nekoliko dni pozneje je Logar naproail svojega prijatelja čevljarja Antona Klama, naj gre k gori imenovani tvrdki in iztirja to njegovo tirjatev. V to svrho mu je tudi izročil svoje listine. Klama mu je rad vstregel. Šal je torej na Opčine, da tam pri oni tvrdki istirja onih 128 K. A ko se je vrnil z Opčin, je povedal Logarju, da ni dobil denarja, ampak da so mu veleli naj pride drugikrat.
L gar je prijatelju veroval in čakal prilike, da ga pcšl e drugič. Včeraj je pa dobil iz Dalmacije pismo, v katerem mu prijatelj Klama javi, da je njegovo tirjatev iztirjal, denar potrosil sam in radi tega pobegnil iz Trsta. Preči ta vši to pismo, je šel Logar na policijo in tam prijavil prijatelja.
Društvene vesti in zabave.
Na predavanje o rusko - Japonski
roj ni ter o potovanju v Petrograd in Mi-
skvo, ki bo, kakor smo že objavili, v nede ljo dne 7. t. m. ob 8. uii zvečer v gledališki dvorani »Narodnega doma«, opozarjamo ponovno naše občinstvo. Vsakdo se gotovo zanima za boj, ki divja že lo mesecev med našimi brati in med rumeno raso in kakor-šnega ni videla še zgodovina. Ta boj je živo opleal jeden ruskih čaatnikov in ker bo predavanje iluatrovano s prekrasnimi slikami, bo to za poslušalce gotovo lep užitek.
Nič manj pa ne bo poalušalcev zanimalo predavanje o potovanju v Petrograd in Moskvo, ki bo tudi s slikami iluatrovano. K< r obe te mesti poznajo naši ljudje gotovo samo iz knjig, bi ne smeli zamuditi lepa prilike, ki se jim beŠ sedaj nudi, da sa natančneje seznanijo s tema dvema biseroma ruske države.
2a veliki slavnostni [Izlet t Divačo dne 14. maja je C. k. ministerstvo za železnice že dovolilo peseben vlak jo znižani ceni.
Vlak odide iz Trsta nekoliko po 9. uri in se ustavi tudi na postajah Boršt in Kozina, kjer ee pridružijo c stala društva in občinstvo. Odboru prihajajo dan na d n prijave društev in kakor kaže bo udeležba ogromna. Dne 14. maja bo v Divači pravi narodni praznik !
»Tržaški Sokol« priredi v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. in pol uri popoludoe svojo javno telovadbo s koncertom. Telovadba s prostimi vajami in na orodju prične točno ob 4. uri. Shirala bo \Vagnerjeva godba. — Vstopnina ?a člane 40 za nečlane 60 stotink.
Bratje Sokoli imajo priti v sokolski opravi.
Izobraževalno, zabavno in Jpodporno društvo »Zvezda« na Danajn priredi v nedeljo 7. maja v dvorani »zum Senator«, Dunaj, I. Reichsratsatresae št. 19. (vhod Felderstr. 2.) v tej sezoni svoj zadnji zabavni večer.
Vepored : Gosp. dr. Fran Gosti bo predaval pod naslovom: »Laj i ki in blatniki« ; prijazno ecdelovanje so obljubili: Gospića Marianci Zmerzl.karjeva, g. Karol Jeraj, člen orkestra c. k. dvorne opere, gespiea Olga Mesaer, g. Karol Meaner. Društveni pevski zbor bo pod vodstvom g. Vinko
Krus ča pel sledeče zbore: A. Forster: »Samo«, Hugolin Sattner : »Na?a pesem«, mešan zbor, Fr. Gerbič : »Slovanski brod«. Začetek ob 7. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli!
»Zvezda« priredi letos tri izlete in sicer: V Klosterneuburg v nedelio 4. junija, na Gieasbbiibl v nedeljo 2. julija in v Maria Enzersdorf Liechtenstein v nedeljo dne 6. avgusta.
»Tržaški Sokol« priredi o priliki zaključka plesnih vaj v soboto dne 6. t. m. ob 9. uri zvečer v 3voji dvorani redno plesno zabavo.
Ker pe posebna vabila ne bodo razpo siljala, vab jeni so vsi udje in njih prijatelji.
Gospodarsko.
Mestna hranilnica v Kamniku. V
mesecu aprilu 1905. je 143 aerank vložilo K 37 965 09. 144 strank je vzdignilo K 26 481.78, 11 strankam izplačilo sj je poso jil K 26.420.—. Stanje hranilnih vlog K 1 206.168.68. Sanje hpotečnih posojil K 912 287.33. Denarni promet K 165.317 25.
Pariz. (Siiep.1 Avatrijake državna	i
—.— Lombarii 9.%— anificirAaa tarJkl igusj SS.) > avstr: . zlata r"- • 100 80, o/raza 4',, zn euta ICO 50 LSalarbn 485 -- tur5ke srs.1!-* 135.— parlžks bfteka 13.42, kaliiRnVpp m »rili-jonalce akcije —.—, aie e Kiu Ti?ito 15.57. Trduii
London. (iSkier KoneoliHrtiu U 901/* Lombardi 33/t srebro *26"„ španska rents 00:i/B lijanska rent« 1051,. :riai diskont, 2''B nio».jio? 3 Dunaju '2ir22 dohodki banke —.— izpia&ta b*r k —.—. Mirna.
Tržna poročila 4 maja.
Budimpešta. Pšaaico z* maj K 18 '0 <♦ K 18 12; rž za maj K 14.70 do K 14.7»> ; ovor. z maj od K 13.80 do 13 82; koruza za maj K 14.82 do K 14 81.
Pšenica: poauibe in povpr^Sevnu e sre Inje, tendenca mrtva. Prnd&Js 15.0^0 met. stot. za 2J se znižanja, koruza mirno, rž 7a 10 do 15 stotink znižanja. Druga žita nesp'emenjeno. Vreme : ^iloa vročina
Ha vre. (Skleu) Kav» Hantoa	ve-
rajre za tek. measc po kg 44. — frk. Ea julij 44! 50.
New-York. (Otvori * v Kav« Kir. r-	e
dobave, stalno, 5 stot. zvišanja, prod j a «iJ00 vreč
H am b n r ar. (Sfcle -m.j i\rv»	g .
average •• - .naj 36V4 98jte»ber 37l/, « dec.
Zadnje brzojavne vesti«
Dogodki t Rusiji.
LONDON 4. »Reuterjev biro« poroča iz Varšave : Danes predpoludne je prišlo v predmestju Vola in diug h mestnih delih do nemirov. V predmestju Vola so delavci ustavljali tramvaj in kočije ter so z revolverji streljali na korake.
37s/4.
marec 38*/a. — Mirno. — Kav^
Rio nrvtdr* loc^ 37—39 navadua reeln * 40-ti csvedn* doti- . 42—44
H R m b n r g. iKp'^p ' Sladkor »:■> maj "25 30 za juDj 25.20, julij 25 30, zb avgust 2">."d5, za
september 23.95. za oktober 21.30. Mlačno. - - V: ere: lepo
Pariz. R* za tekoči mesef 15 93 rt * 1 junij 16.25 za ;ulij avgust 15 80 za septaocber-de-cember 15.15 imirno.i — Punica la te-toČi m sec 24.45, za junij 24 70 za julij - avgaat 23.fO za sept.-december 21.90 »trd o). Mota za te koči mesec 31.35, za unij 31 70 »a ju ij-avgu* 31.70, za s pt. - december ^9 40 it dan. Repično olje za te oči mesec 50 2v z* junij M).50 ea julij - avg st 5i.— za sejte nbe* - decemoer 52 25 (trdno. Sairit z* tekoči nt9iw 49.^0 za junij 49 2 o zi iulij-avgust 49.— ?& september-december 42 50 (stalno. Sladkor 8uro7 8*đ >iao nov ^V/^-M1^ (miruo-bel za tekoči mn^c 37l/t 'ulij av^uat 3i5;t, z^ oktober-janu ,-ar 32*/4, za januvar-^pril 333/4 mlačnoi rafinirsr 6S»'/,—70 Vreme : nestanovitno.
!Wri*« poročila 4ne 4. maja Tržaška borz a.
Napoleoni K 19.07— 19.09 angleZke «ir» K--
do —.—. Londo" Kra to V termi - K 239 -0—240.40 Francija K 95.35 -95 <J0 Italija K 95 30-F5 55 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčf a K
117.15-—117.35, nemiki bankovci ^--♦--
avstrijska ednotna renta K 100 40 100.70, ogret* kronska renta K 97 90 98 20 Italijanska rent
— —.— kreditne akcije K *t>4.— — tt>S — državne železnice K 663. — — f 65 — Lombar 90.— 91.50, Lloydovr akciie v oia — — (J55 —
Srečke: Tisa K 240 --343 — Kredit ~v 485 -
do 495.-, Bodenkredit 1830 K 309.— 317.—, B -denkredit 1889 K 3uH.— 317—, TnrSk* K 143.—
do 145.— Srbske--do — —
Dunajska borza ob 2. uri pop.
	vč raj	danes
Državni dolg v papirju	100 90	100.90
r, n »rebru	100.b0	100.85
Avstrijska renta v zlatu	119.40	I19.i5
„ kronah 4°/0	100 45	1C 0.50
Avst. investicijska renta 3 V,	93.40	93.40
Ogrska renta v zlatu 48,„	11H.15	118 20
„ „ kronah 4*1'	98.—	97.95
JJ n ° J(	89.50	89 50
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije	16it>.—	16-8 —
	664.75	♦»6 i.—
London, 10 Lstr.	24(1.02'/,	239.93
100 državnih mark	117.20	117.20
20 mark	2344	23.44
20 frankov	19.07	19.07
100 i tal. lir	95.40	95.40
Cesarski cekini	ll.jf5	1126
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 91.10, italijanska renta 10o.45, Španski esterieur 93 70, akcije otomanske banke <» J7—. Menjice na London :51.45.

Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih.
in po
Jlnstrovan ceait brezplačno in franlo.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
B VUII1
J
Sulica Malcanton štev. 1
I	po xelo nizkih cenah.
TRST
r loiioiioiionouonoiioiioiioiioi
o	v
v .
mm~ Tovarna pohištva
^Heksander £evi jMinzi
ulica Tesa Stv. 52. H (lastna hiša). (
^	ZALOGA:
PIAZZR R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, isccccoocccs Ilustrovan cenik brezplačno In franko

loiioiioiioiionoiionoiioiioiioi"
i
Največja zaloga stekla in porcelana
za domačo rabo in gostilne. ==—
Popolnoma konkurenčne Z cene.	~
JAKOB HIBSCH
Trst - ul. Cavana 15 - Trst
(nasproti škofijski palači).
Vrsta vrčka št v. 6.
Vrata vrčka 4 Stv.

Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
iy Provzroča voljo do Jedit utrjuje želodeo in ojačuje organizem.

^ Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= trst. =

Lepa meblovana soba
kolodvora odda takoj. Ponudbo na upravo > K<lill< r-ti«.
Mprpcnm/^ ,okna in vrata vže
178CUUOIIU V« Ijena, t°r ]>eči se prodajo
po nizi ceni Ust-r it SpoHort ulica Hossetti
- ■ v. hO.
MlaHonin HjwMi>ke dela z mesečno iVSIdUCSIIU p|ač(> K- :»„._( stanovanjem
in pr 'življenjem >e išče. Naslov pove »Edinost^. ,
Veliki gramofon
ni/ki «*en . Naslov: Oostilna »Seoessionc v
uli«»i	št t*.
Trgovski pomočnik rS
1 »in ga želi spremeniti služl» >. Nasdov jn»ve uprava »Edinosti«.
Tamburaški zbor,
in praznik -c* išče za neko gostilno. Naslov J pove uprava liste »Edinost«.
TMa posojilnica in lirsnllnica
re^istrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Vabilo
na
XIII. redni občni zbor
ki se bo vršil	, J
dne 21. maja 1905
ob 9 uri predpoludrte v lastnih prostorih
Piazza Caserma št 2.)
i Ako bi pa ta oln-ni zbor ob M. uri ne bil sklepčen, bo takoj isti »lan čez eno uro, tedaj ob 10. ari — drugi obrni zl>or, ki je sklepčen ob vsakem -tevilu.)
Dnevni red:
1.	Letno poročilo in jx>trjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
.">. Poročilo <» gospodarstvu z rezervnim zaklad« >m.
4. Kazni predlogi. ) "». L>ojn»lnilne vol tve.
Načelništvo
TKST. dne JI*, aprila 1!*J.~».
*» i -~i0. V-ok zadružnik sme pri občnemu zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teb predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu od-~-eku. ali nadzorstvu, ali pa načelništvu. da se o njih poroča v bodočem občnem /.boru. Ti predlogi se morajo jkotem postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
M. SALARIN1
▼ ulici Ponte della Fabbra Št. 3
Vc^al ul. Torrtnte.'
Pomlad!
Poletje!
Zaloga
pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor tudi =====
oljkinega olja.
Prodaja na debelo in drobno. Franko na dom olje od * litrov in vino v sodčekih.
Peter G. gfervaldi
.. ulica Gelsi it v. 1 .. .1	TRST	L
^ Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril na	^
--— Opčmah	~ x
S ur Ke§ta vrinit Haekor p
—	eyreuil|ea pi zahtevah, preskrbljen s slovečimi vini in najboljšim kraškim ^
X	teranom. gž
w	Vodstvo poverjeno je g. Angelju Palma, bivšemu voditelju ,.Grand
w	Restavranta Hacker" tako. da slavno občinstvo dobi tudi na Opčinah vso tisto w
Q	udobnost, katero sme danes zahtevati. S
Q	I'V'.Tjeii, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj, Q
Q H udal i	EMiL HACKER.	0
V^XMXXXX5SCXKXXXXX)CXXXXXXXXXXXXXXXy
JuroSni kolek je vdobiti pri upravi
,£8inost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARSIG 5
»lBLUVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
jtianifakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ >
Piazza Barrlera veceliia 2 in ul. Xtiova 3s (»aspr. palače Salem) ^
je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja j
-po jako nizkih cenah
KOTEN INA, bela 7C, cm po .
JT	»J '	t»
bela /.a rjube 156 cm po 4H
IS nove.
Velikanska zaloga < erkala. satena, prtov, prtičev brisal k, rut vse po tovarniških cen ih. ^
— Filijalka ul. Nuova št. 38	j
' W V V S/W
KOTENINA, navadna. 6«» cm po 14 nove.
»t	'J	1J	3»	""" JJ
„	za ijuhe loG „ ., :Mi „
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljn e plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke In otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov. raznovrstne jope ter rumena in —=—= ino.lni obleka za delavce.	-
Not dohod blaga za obleke po meri, koje se izvrše točno in hitro po zelo nizkih cenah.
\a deželo vzorci brezplačno in franko.
PODRUŽNIC A :
„ AT.T.A CITTA DI LONPHA
al. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca.
Karlo Marcuzzi
r ulici Vincenzo Bel lini št v. 13.
DELRVMICR kirurgifnih priprav.
Ortopedični aparati. Predmeti za bolnike.
Najboljša, najlepša, najcenejša ura sedanjega časa!
Pristne Roskopf-Savonnet od double == zlata remontoir na sidro =
so najnovejše Koskopf ure. Te ure imajo izvrstno in z»jaraćeno precizijsko kolesje na sidro in imajo 3 odskočne pokrovce od rouble zlata z dvojno prevlago. Double zlato, je zlatu podobna ko«ina. koja se nikoli ne spremeni. Te ure so zbog krasnega dela posebno občudovane ter se ne ločijo od pristnih zlatih ur.
V Cena 5 gfld.
K tej spadtjoča verižica od dvojnatega double zlata za gospode gld. l-*)<i. Vsaki uri je priloženo pismo za 3 letno jamstvo. Ksizpošilja se le po povzetju
JOSIP SPIERING. Dunaj I., Postg. 2-45.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stautič
Zalajratelj e. kr. redmrstTene straže, e. kr. rlavne^a carinskega urada in skladiSč. e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario 31 v. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše l?Mftivi voščilo (biks) = i»gWlil
Cene nizke. Postrežba točna.
t
Tržaški grafični zavod
n. Salom
TRST	Corso štev. 2	Telefon 742
Pečati od kavčuka, kovine ali elastike.
Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati, risalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pripadki. Napisi in črke od čina. brona in pokosti. Fono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliograličen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
Pumpe akoravno mno-
gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
ŽIVIC I D K. 1
TRST, trg. ulica št. 2
tSri
Manufakturna trgovina £» iimbrosicfi ž |VEodrkky
TRST - ul. Betvedere 32 - T ST
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštanj veleur Gd 27 novč. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šhji in rute. Odeja od volne ali bombaža. Rregrinjala pr«uroge za mflj posteljo. Kravate, srajce z\ f5 mr.iku in Teiske, Krila. uogovicB. 6;axe»" .^ .t, 0	kakor tu-ii raznovrstne drobnarije.
%
I I
1»
5
6
iti b
A. Visinlim
naznanjata cenjenemu občinstvu, da st;i provx. !:i na lasten račun trgovino in avtorizovano	:.
AUa Gitta di Tiieste
v ul. Torrente št. 40 (nasproti grlcdišen <;«»!i!«»u!>.
J^1 Tam se vdobiva velika zaloga i/.ii<>:• »vljon: oblek za odrastle in dečke. Delavske hi.M t- } : v-vrste kakor tudi blago vseh vrst in najp"-.i-diicj- ■ ■	novosti.	"
urar5
TRST - til. Poste miovtt št. tj • priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za b:rmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
ejffllB*^
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v ulici Cecilia i0 {vogal ul. Rug&ero Mnnua.)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene: istrsko po <>4 st.. belo brisku po -»t.. opolo iz Visa po 72 st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča
IVAN TOIIEL
Proilajaliiica nlrn in Kravat
A. HUBKA^l
Corso 19 — Ustanovi). 1865 — Corso 19
rokovice glac;e I . 2 gumba gl 1,3 guoabi g'. 1'20 rokovice od kože Dante za prati 3 gumbi „ 1*2" rokovice z imit raue kože, 3 gumbi - - O.-o rokovice od Jkodske niti. -i gumbi nvč. 1" in •"><► rokovice perferirane, kineske. 3 gumbi nč. 4o in ■"><> Polovične rokovioe od svilnatega bombaža novost. — Milo ,.kok" 8 nvč., gra-ki in grš^i prah za obraz 10 in 15 novč. Kravate zadnje novosti.
Rokovice se opere v 24. urah. Pekarnain sladcičarna z lastnotovarno biš'<otov
Jran £amp@
TRST - ulica Mol in Grande št. 32 - TRST :J krat n:i dan svež kruli, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladf-iee itd. Sprejema naročbe za slndčic*.
Nad 40-leten vspeh.
Najstarejša meclicinalna specijaliteta naše pokrajine.
PASTIGrLIE PRENDINI
(od ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj in izdajatelj 1\ PKKN DINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mej narodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadoUe čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseli boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Drogerija
GUSTAV MARCO
uliea (liulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ~ Zaloga šip in steklenin. "—
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v g™1
prodajalnico
izgotovljenih oblek
I. FARCHI Barriera vecdiia5
kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačnicl.
^LAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vr«tnej>ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj-ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravic) do dividende.
„S I a v i j a
n
Tzajemna zararoTalna banka t Pragi. — Reiermi foiid 29.2I7.69446 K. izplačane oiškoSnine: 78.324 623 17 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vaa pojasnila daje:
Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih reuah. t«kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izda tu-podpore v narodne in občnok »ristue namene.