£jul)(jaiislu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer«
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvor.ko ulloo iter. 15. — Zurednikom .o more govoriti viak dan od 11. do lt. ure. — Bokopiil »e ne vračajo. — Inaeratl: Soit.topna pettt-vr«ta 4 kr., pri večkratnem ponav ■Janji dajo BO popuit. — Velja ta Ljubljano v upravnUtvu: aa oeio leto 6 gld., »a pol leta S gld., »a četrt leta 1 gld. 60 kr., na meieo 60 kr., poilljatev na dom velja meiečno > kr. ved. Po poiti volja aa eelo _	loto	10 gl.j «a pol leta 6 gld., a% Četrt lota 8 gld. 60 kr. in ■» jedon meaeo 86 kr.
Štev. 243.	V Ljubljani v soboto, 24. oktobra 1885.	Tečaj II.
V	Ljubljani, 24.oktobra.
V	četrtek sešle so se na Dunaji delegacije k P*'vi seji. Vse prebivalstvo obrača pozorno oko na ta osrednji parlament, pred katerim se odločajo in reN<‘jo vprašanja vnanje politike, obrača pozorno °ko tein bolj, ker je ravno zdaj vnanji položaj na Balkanu sila resen in nevaren, ko je ob mejah naših okupiranih provincij nastalo uporno gibanje, k' preti rušiti ravnotežje na Balkanskem polu-°toku. Delegacije pa so ona korporacija, katera Se ima navzlic dualistični ločitvi baviti z vsemi vPrašanji vnanje politike, katera je sestavljena iz zastopnikov obeh državnih polovic, in kadar izre-No delegacije vkupni sklep, tedaj govori vsa Avstrija, tedaj kaže se že avstrijska vkupna dr-^avna misel obeh polovic
Važna naloga čaka zdaj delegacije. Njihov *zrek imel bode odločilen vpliv na dalnji razvoj dogodkov na jugu, njihova beseda odmevala bode PH konferenci, rešujoči vzhodno-rumelijsko vpra-S,anie. njihovi nasveti odkazavali bodo pota avstrij-sk’ Politiki na jugu.
Pred vsem baviti se jim bode s položajem na balkanskem poluotoku, kjer ima vsak dogodek važen vpliv na naše mednarodne in gospodar-stvene interese. Zdaj bodo imele delegacije priliko pokazati svojo moč, izvršiti blagonosno ono nalogo, katera jim je kot osrednjemu areopagu izmena, ukreniti one naredbe, katere bodo branile v P°Polui meri državne interese.
Bosanska uprava ne bode jim dajala mnogo P°sla, kajti proračun za 1886 kaže 41 364 gld. prečka. Dohodki okupiranih provincij so se poruno-
Listek.
Prokleta!
Kon'an Spisal Emile Ricliobourg; po E Vacanovi predelavi prosto poalovonil Janko Labao.)
(Dalje.)
9.
Drugo jutro najde grofinjo Bussi6res-ovo ču->n solzečo se.
. Njen položaj je bil strašen. Kakor rečeno, 0 živenje je bilo razdejano. Zanjo ni bilo več 1 8>'eče. Njeno srce se je soprogu bilo zaprlo “ heroin!
Ljubosumnost grofova, čudne njegove trme uJile so mu jjjjg ^p^go; kri nedolžnikova ja 6 lotila na vedno. Zakonska nista mogla več ži-Veti ‘kupaj.
Gr®finja je naredila resen sklep. Hotela je 8v°jeSa moža ter samotno živeti. Le misel nJenega otroj{a> kojega ji gotovo z njo ue J‘Ulo, zadrževala jo je nekoliko. Pa strah, mržnja, i! fa ,e ob5utila proti svojemu možu, pregnal jej v., f sled»ji pomislek. In potem — saj otrok je
1	tako malo njen!
1» še nekaj je gospa Bussi6res sklenila! v°je nedolžnosti namreč ni hotela dokazati svo-
žili za 536 907 gld , iz česar se gotovo sme sklepati, da Bosna in Ercegovina lepo napredujete. Ti večji dohodki porabili so se za povzdigo rudarstva in v podporo drugih naprav. Rudarstvo namreč ravno obeta v okupiranih provincijah največje dohodke. Bosanski državni proračun pa kaže 315 930 gld. obrestij in amortizacijskih svot za gradnjo železnic. Kakor razvidno, je gospodarstvo v okupiranih provincijah tako ugodno, da ne bode delalo preglavice delegacijam —- obračati pa bodo imele tembolj svojo pozornost na vzhodno-rumelijsko gibanje ter na Grčijo in Srbijo. Mnogim interpelacijam imel bode odgovarjati grof Kalnoky.
Na nobeno stran nam ni še znano mnenje delegacij, a nedvojbeno bode prestolni govor in izjave n inistra za vnanje zadeve, grofa K&lnokyja, še te dni pojasnil položaj. Po zdanjem evropskem položaji skoro ni dvojbe, da se ohrani evropski mir, da se mirnim potem razreši vzhodnorumelij-sko vprašanje. Vsa znamenja kažejo tako. Iz Be-rolina poudarja se potreba miru, Rusija hoče soglasno z Avstrijo in Nemčijo postopati, te tri vlasti pa so s trocarsko zvezo zagotovile mir.
Evropa potrebuje mir, to bodo uvaževale tudi delegacije, a uvaževale bodo tudi, da v prvi vrsti treba varovati avstrijske državne interese. Pazno in zaupno obračamo oko v delegacije in z gotovostjo pričakujemo, da se njihovi modrosti in državniški spretnosti grofa K&lnokyja, kojemu je izročena usoda države na zunaj, posreči na vse strani varovati državne interese.
jemu možu; pred njim ni se hotela opravičiti!
V	tem sklepu je bil ves plemeniti ponos razžaljenega, a čistega njenega srca!
Ali je hotela s svojim molčanjem doseči, da bi grofa ne ujedala vest? Morda! Gotovo pa je, da je molčala tudi iz tega vzroka, ker se je bala, da bi je mož ne pustil od sebe, ter bi morala zoper svojo voljo še živeti z njim!
Grofinja se brzo obleče ter pozvoni služkinji svojej.
„Marijeta," dčje, nv oblačilnici naše palače je več zabojev in kovčegov. Dajte mi jih priuesti nekoliko sim-le ter spravite va-nje vse, kar je mojega.®
Kakor drugi posli, slutila je tudi Marijeta zel6, da se nekaj kuha med grofom in grofinjo. Kljubu temu hotela se je delati malo začudeno.
„No Marijeta; kaj )i gledate tako debelo? Ali me niste razumeli?" — ^Razumela sem vas, gospa grofinja; samo ugibam...." — „Kaj pa?" — „Ali ste se morda namenili, da odpotujete?“ — „Da, jaz bodem potovala." — „Daleč?“ — „Vi-deli bote, ko me spremite." — „Jaz grem z vami do konca sveta!" — „No, potem se pa požurite, Marijeta; kajti odpotovati hočem še danes zvečer. Prosite tudi Germaiu-a, da preskrbi poštni voz."
Govor prof. Šukljeta v adresni debati.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica! Prebravši adresni načrt manjšine in čuvši dva govora, ki sta se danes govorila na oni (levi) strani visoke zbornice — v misli mi je govor gospoda poslanca viteza Carne-rija in govor gospoda poslanca dr. Heilsberga — nisem se mogel ubraniti nekemu čudnemu čuvstvu. Različju, ki vlada med ono adresno debato, ki se je vršila pred šestimi leti, in med denaSnjo, se čudim. S kolikim preziranjem gledala je pred šestimi leti tedanja zjedinjena levica na prizade* vanja naše stranke v obče, in posebej na nje narodnostne težnje! „Velike stranke morajo biti polit iške stranke", zaklical je bil tedaj gospod poslanec hebske trgovinske zbornice večini nasproti, in komentar k tem besedam bil je dodal tedanji poročevalec manjšine, gospod dr. Sturm, rekoč: „Mi smo politiška stranka, ki ima v svojih vrstah in med svojimi volilci tudi Nenemce, i n m i se ne damo pritirati na narodnostno stališče." In danes, gospdda moja? Danes, čez šest let — jaz abstrahujem od adresnega načrta manjšine — kaže uže zunanja sestava Vaše strani, kako ondi prevladujejo narodnostne težnje in ne samo mala frakcija, temveč velik del med Vami vsprejel je do najvišje vzmnožf stopnjevano narodnostno idejo za svoje politiško veroizpovedo-vanje. Pred šestimi leti je še jeden iz med Vas ogreval se ter s povzdignenim glasom govoril zoper vsako nadalnje ceplenje in delenje avstrijske države. Daues pa molči adresa manjšine previdno
Marijeta se prikloni ter naroči nekemu slugi, ki se ji je zelo dobrikal, da poišče in prinese potrebne kovčege.
V	tem pride stari sluga Luranne-ov. Mož je imel objokane oči, ko se približa grofinji. Ta ga hitro spozna in prične se tresti kakor trepetlika. Sluga ji molčeč izroči pismo. Ona raztrga zavitek ter naglo prebere list. Mislila je, da jej poči sreč. Potem prečita Lucijanovo pismo. Pri tem se ni mogla vzdržati, da ne bi zastokala. Poljubivši pismo obrne se k slugi govoreč: „Recite gospodu Luranne-u, da bodem molila za njegovega sina ter da z njim jočem.■
Sluga se globoko prikloui ter se odstrani ritenski korakajoč; ni spregovoril besedice.
Grofinja ide v svoj boudoir ter tam zapre obe pismi v malo srebrno skrinjico.
Gospod Bussičres kmalu izv6, da grofinja naklada ter da misli zapustiti palačo še isti dan. Zatorej zaprosi, da bi smel z njo govoriti. „Le naj pride!" bil je grofinjin odgovor.
Grof se napoti v sobo svoje soproge, kjer je bilo uže vse napravljeno za odpotovanje.
»Tedaj je-li res, vi hočete odpotovat ?“ povpraša. — ,Da, odpotujem še danes." — „Tako?“ — „To je moja pravica." — „Morda. A vi je ne
o tacih stvareh, in gospod poslanec vitez Carneri, kateri, kakor se mi vidi, posebno ljubi krepke besede, izrekel je h koncu svojega govora, da gre naša stranka na to, da bi Avstrijo razbila. In vender je povsod znano, da zahteva napredneje krilo levice v svojih volilnih oklicih, v svojih govorih iu programih odceplenje Galicije in Dalmacije in da se ogrevajo celo najzmerueji med vami za upravno razdelitev češkega kraljestva (Dobro! na desnici. — Gotovo, tako je! na levici.) Pa pojdimo še nekoliko dalje!
Še pred šestimi leti mogel je dvigati poslanec Sues.s v svoji desnici čruožolto zastavo, danes pa, gospoda moja, napravlja na nekoliko oddaljenega opazovalca vtis, kakor da bi bila jedna sama mala besedica , nedolžni pridevek a:ivstriski“, pregnal nad štirideset vaših iz vaše srede. (Živahno ugovarjanje na levici in klici:	Denuncijacija!
Imamo li poljsko-avstrijski, česko-avstrijski klub?) Pomirite se, gospoda, takoj vam odgovorim. Noben slovansk, noben od vlade vzdrževan list, vaše glavno glasilo „N. fr. Presse" (klici na skrajni levici: To ni glasilo naše stranke!), ki mora vender poučena biti o dogodjajih v nemškoliberaluem ostrogu, izrekla je v jutranjem listu z dne 24ega septembra o nagibih tega razceplenja to pomenljivo sodbo: „Danes mlačni za Avstrijo, bodo jutri mlačni za svobodo in ustavo!" V očigled taki metamorfozi, v očigled toliki spremembi, zaklical bi skoro ostankom nekedaj tako ponosne nemške državne stranke besede pesnika: „Was hat man dir, du armes Kind, gethan?“ (Živahna veselost.)
Gospoda moja! naj preidem sedaj k adresi sami. Pred naini leži adresni načrt večine, in oni, v kojern so izraženi nazori čestite opozicije. Razloček, ki se nahaja nedvojbeno med tema dvema adresnima načrtoma, reducira se po moji misli na trt glavna vprašanja: na gospodarstveno, na avtonomno ali državnopravuo in na narodostno vprašanje. Jaz bi o gospodarstvenem vprašanji niti govoril ne bil, ko bi se ne bilo g. posl. dr. Heils-bergu zljubilo izreči o delovanji visoko zbornice v zadnjem zasedanji, oziroma o delovanji večine, tako trdo obsodbo, s tem namreč, da je govoril o »gospodarskem diletantizmu “ Jaz stojim temu nasproti na čisto jasno opisanem stališči. Res je — v tem oziru smo vsi jedne misli — da se vrše v našem dogodjajev tako bogatem času razen krvavih prevratov tudi nekrvavi prevrati vsled nekega premikanja blagd, katero se vrši od zahoda sem proti vzhodu.
Nove dežele začele so s prejšnjimi tekmovati in vsled te nove konkurence trpimo mi vsi. Temu pridružuje se, da postajajo tehnični napredki in nasledki dosedanjega kapitalističnega proizvajanja
vporabite. Valentina, prosim vas za Boga, pomislite, dokler je še čas. Poslušajte me! Jaz vas ljubim tako zel6, da hočem pozabiti, kar se je zgodilo.“ Ona je majala z glavo.
»Gospod grof! So reči, ki se nikdar ne dado pozabiti: menim kri, kojo ste prelili, mrliča, ki naju loči!“ Obraz grofov se pomrači.
„Previduo ni, da tako govorite", d6je komaj zatajujoč se. „Če vam jaz ničesar ne očitam; če ne zahtevam opravičevanja za siamoto, ki ste mi jo naredili; — morali bi vi molčati kakor jaz. človek, ki se maščuje za svojo čast, ni zlodejec. Jaz sem umoril malopridnika, mehkužueža! ... — „Gospod grof, ne zmerjajte žrtve svoje!" zakriči grofinja. — „Vi si drznete, da umorjenca še pred
mano zagovarjate!"
,Pred vami iu pred celim
svetom!" — „Pa	saj to je	uesramnost,	pravim
vam!“ vpije on. — „Ne, gospod grof, to ni nesramnost nego le pravična razkačenost!" — BVi ste ga ljubili predno sva se midva poročila." — „Tega ne tajim.	Da, ljubila	sem ga!"	—	„Čemu
Sternene potem	vzeli?" —	nČemu?	čemu?...
Ker sem bila namenjena za	nesrečo.	Pa,	če ste
se uže maščevali za svojo čast, ne vedoč, je-li bila ista v nevarnosti, zakaj li niste tudi mene ubili? O, da ste vsaj to storili! Oproščena bi bila sedaj teže revuega tega življenja!"
(Dalje prihodnjič.)
od dne do dne bolj občutljivi. Tem dogodkom nasproti, ki se ne dado utajiti, smo mi na tej (desni) strani visoke zbornice tega prepričanja, da temu tekmovanju v svoje atome razdrobljena družba ni kos, da takemu viharju nasproti ne more kljubovati.
Mi smo uverjeni, da je treba vstvariti pozitivne institucije, da se družba obvaruje. Vi pa vidite v vsem tem, kar se je od te visoke zbornice zadnji čas v tovarniškem in obrtnem zakonodavstvu skle nilo, kakor se izraža vaša adresa, le tesnobne nazadujoče n a r e d b e.
Bodočnost, in kakor upam, bližnja bodočnost, pokaže, kedo je bistroumneje sodil, kedo je glo-bokeje gledal, li vaše narodnogospodarski izvrst-njaki, ali gospodarski diletantje na desni strani. (Dobro! na desnici.)
Kar se tiče vprašanja avtonomije, ki se je tudi tukaj sprožilo, prepuščam mirnim srcem sla-rejirn in bolj izkušenim somišljenikom da avtonomistično stališče zagovarjajo. Podajam se tedaj takoj k tretji točki, namreč k narodnostnemu vprašanju.
Tu zljubilo se je g. posl. dr. Heilsbergu, da je v svojem jako vzletnem govoru citiral kralja Leara ter primerjal nemški narod v Avstriji z ono zavrženo Cordelijo. Kot uzrok one spremembe, o koji sem si bil dovolil govoriti začetkom svoje razprave, navaja se dandanes okoliščina, da se nemštvu v Avstriji sila dela; govori se o nekem zatiranji nemštva v Avstriji.
No, ko bi bilo temu res tak<5, da vam je le za naravne postulate, le za one naravne zahteve, kojih ne sme. noben samosvesten narod v nemar puščati, potem nikakor ne umejem, da se tako vročekrvno protivite načrtu večine, kateri v jednem najbolj važnitr odstavkov vlado naravnost poživijo, da jednakopravnost brez zadržka in praktično uresniči. (Dobro! dobro! na desnici.)
Ko bi vam bilo res samo za jednakopravnost, ko bi vam bilo samo za to, da se vam ne kratijo narodne pravice, potem morali bi ravno vi prijeti z obema rokama za to ter izreči se najodločneje za ta odstavek, ne pa pobijati ga. A meni se zdi, in vsa gostobesednost gospoda poslanca ne pripravi me ob to prepričanje, da vam za jednakopravnost nikdar ni prav resno bilo. Jaz nahajam v kiogih takozvane nemškoliberalne stranke neko čudno pometnjo pojmov. Pravica vam je isto, kar vaša predpravica, libertas isto, kar imperium in z visokega vrha vaše kulture gledate na nas in-ferijorne Nenemce z ono zaničujočo oholostjo, kakor svoje dni francoski plemenitaš na preprostega meščana. (Prav dobro! na desnici.) Ta okoliščina, to grenko čuvstvo peče in žali nas Nenemce in tej okoliščini pripisavati je, da je opozicija proti temu v tej visoki zbornici, kakor tudi med prebivalstvom še vedno tako živahna in mora taka v resnici tudi še biti.
Gospod poslanec baron Scharschmid rekel je v svojem govoru, da se mu vidi uaivno, ako se trdi, da se pri šolstvu jeduakopravnosti še ni zadostilo. Jaz pa moram reči, da se mi vidi ravno menenje, kakor bi se bilo opravičenim narodnim zahtevam zadostilo, izredno naivno.
Da dokažem resničnost svoje trditve, navesti hočem nekoliko izgledov, in sicer ne da bi jih bil zbira!, ampak kakor mi pridejo ravno na um, iz trpljenja svojega slovenskega naroda. Dandanes govori se, ne samo na dijaških komerzih, kjer so krepki izrazi konečno morda na svojem mestu, ampak celo v parlamentu o oni slovanski pretegi, ki se baje kaže pri zakonodavstvu iu pri upravi, in ko sem danes čul govoriti gospoda poslanca dr. Heilsberga, napravilo je name vtis, kakor bi uže slišal in videl ono slovensko povodenj, katera zlasti v oni deželi, ki je gospoda dr. Heilsberga poslancem volila, na-Štajerskem, poplavlja spodnji del dežele, tako da mol6 le še vrhovi zvonikov v Celji in v Mariboru iz te povodnji.
Hočete li vedeti, kako je prav za prav pri nas? Kar se tiče nas kranjskih Slovencev, moram vsakako z odkritosrčno hvaležnostjo priznavali, da so se naše razmere za ministerstva Taaifejevega
zboljšale. Prejeli smo nekatere koncesije, in mi smo hvaležni za uje. Vender opomniti mi je, da je ravno nj. ekscelenca gospod naučni minister omejil na obžalovanja vreden način te koncesije z nekim čudnim komentarom.
Gotovo ni preobilo naklonjenosti, če so se na spodnji stopinji gimnazijskega izobraževanja dovolile mnogobrojni slovenski mladini paralelke s prevladujočim učnim slovenskim jezikom. In vender je nj. ekscelenca ravno letos pri neki priliki v budgetnem odseku dobil povoda, da je to pridobitev imenoval „precario“ dobljeno posest, ki se lahko prekliče.
Zagotavljam, da se je specijalno po tej izjavi vzbudila bojazen tudi pri nas kranjskih Slovencih, o kateri bi pač želel, da bi se v kratkem dejanj' ski ovrgla. A kako je na Koroškem, Štajerskem, Primorskem? Tu je videti, kakor bi se dobrohotni nameni osrednje vlade — kajti o taki dobrohotnosti te vlade, ki je pod avspicijami narodne jednakopravnosti stopila na krmilo, vender ne moremo dvojiti — prevrgavali vsled nasprotnih lokalnih sap ravno v nasprotno.
Spominam se programa mariborske gimnazije, na primer onega, ki je bil izdan 1. 1885. V njem čitaino, da je med vsemi definitivnimi posvetnimi učitelji samo j eden našega roda, čeravno je večina učencev slovenske narodnosti. Zato je bilo vodstvo prisiljeno v osmem razredu, kjer se pouk dovršuje, izročiti slovenščino noizprašanemu kandidatu. Tu bi pač rad povprašal gosp. poslanca barona Sch arsch m i d a, ali ima človek v istifli naivne nazore, ako dvoji, je-li narodna ravno-pravnost za nas se izvršila, ali pa je ostala še vedno na papirji. (Poslanec bafon Hackelberg’-„Vindišarji" se hočejo nemško učiti!)
Na mariborski pripravnici, kjer se odgojajo učitelji za mladino 470 000 Slovencev, je do danes pouk po polnem nemški, iu do te ure zavod še nima učitelja, ki bi bil v istini izprašan za slovenščino. (Cujtet na desni.) Na Koroškem so jednake razmere naravnost zakrivile, da je Slovencem obisk šole de fado silno obtežen, in lahko bi rekel, da skoro zaprt. V vseh zgornjih razredih višje gimnazije v Beljaku in v Celovci bilo je v minolem šolskem letu s tujimi prišleci vred, ki so dospeli iz druzih slovenskih dežel, samo 25 učencev slovenske narodnosti, med tem ko je v istih razredih in v istem času število nemških učencev znašalo 142.
Menim, da ti podatki ne potrebujejo nikacega komeutara. Dovelj jasno govori sami za-se in tudi za-nje veljajo besede Goethe-jeve: Dostikrat se trdi, „da številke vladajo svet; gotovo pa je, da nam one kažejo, kako se vlada."
Morebiti se nam bode ugovarjalo - in zdi se mi, kakor bi to uže čul —: „Vaš slovenski jezik je še premalo razvit, da bi zamogel postati sredstvo omike." Trdilo se nam bode, da koristi naši lastni omiki, ako ne puščamo, da bi slovenski jezik postal učni jezik. Kadarkoli pa čujem take vsakdanje govorice, tedaj v istini izgubljam spoštovanje pred ono hvalisano nemško temeljitostjo-Jaz menim, da se bode vsak znanstveno izobražen, resen mož varoval izreči tako plitvo sodbo 0 jeziku, ki se lahko brez strahu priraerj® z druzimi evropskimi jeziki, kar se tice umetne gramatične sestave in dovršenosti oblike. (Priznanje na desni — veselost n* levi.) Vender moram omeniti še neke druge okol*' ščine. Tu in tam se mi bode morebiti odgovarj^0' da je naša znanstvena terminologija pomanjkljiv To je res. Jaz sam priznavam, da je tako in ^ je ravno vsled premale porabe do danes naor®^ naša terminologija pomanjkljiva ostati. A tu vam rad postregel z malim zgodovinskim spo11'1" nom: Bilo je 1. 1688, ko je nemški učitelj držftV' nega prava, Kristijan Toinasius, pričel v čitati jeden kolegij v nemškem jeziku. Tedaj P® se je vzdignila velika razburjenost v krogih P'1 modrih muhovarjev in pedantov; jednakih izpdjllV’
kakeršne čujemo vselej tukaj, ako zahtevamo
slo-
venskih srednjih šol, napisali in nagovorili so ta krat brez števila. Dokazali s° Tomasiusu < o pi
tiče, kako je ta uboga nemščina preveč barba-rifcna, da bi se zamoglo v njej kaj znanstvenega spisati ali pa imeti v njej znanstvena predavanja.
Taki ugovori, gospoda moja, pa niso nikakor zabranili nemškemu narodu, vstvariti si znanstveno slovstvo, ki morebiti nema vrstnika na širnem olikanem svetu, kar sam rad pripoznuvam. To mi daje trdno vero, da bodemo tudi mi, kakor se je zgodilo pri nemškem jeziku, isto dokazali prakti* tno, te tudi v manjši meri — si parva licet coni-ponere magnis.
Kako pa je s prevladovanjem slovenščine, gospoda moja, na polji naše sodnijske uprave? Jaz moram reti, da se me je polastil nek britek čut, je neposredni gospod predgovornik pravil o brezmejnem srdu, ki ga je provzročila jezikovna »uredba na Češkem. V parlamentu in v časnikih ?-agnali so pri vsaki priliki obupne klice, ko je kaki nemški stranki prišla češka odločba v roke. Ali hočete znati, gospoda moja, kako se pa pri »as godi? Bili ste priča interpelaciji, katero je jeden mojih ožjih rojakov pred nekaterimi dnevi stavil v tej visoki zbornici. V njej se nahaja pritožba, da morajo v sodnijskem okraji, čegar ogromna večina je slovanska, stranke s pomočjo tolmača občevati s preiskovalnim sodnikom. (Čujte! čujte! na desni.) Stopite k sodnijskim dvorom doli v naše slovenske pokrajine. Tam boste še dandanes našli sodnije, pri katerih se vrši vsa obravnava povsem v nem&kem jeziku, če tudi se morebiti gre za veliko hudodelstvo.
Na sodnijski klopi sedi zatožen mož in obravnava se za njegovo prostost, za premoženje, za glavo njegovo. Zatoženec zna samo slovenski — in vender govori državni pravnik prav mirnega srca v nemškem jeziku dalje!
Gosp6da moja, to so stvari, ki se ne dajo tajiti; zdi se mi, da prav drastično osvitljujejo one priljubljene trditve o spodrivanji nemštva in o Slovanski pretežnji v zakonodavstvu in upravi. (Odobravanje na desni.)
Bližam se koncu. Gospoda moja! Bil sem priden, spominati ministerstvo nekaterih zamud, odkritosrčno' moram reči, da bi ne bil spolnil svoje dolžnosti kot zastopnik slovenskega naroda, ko bi bil k temu molčal. Vendar bodem
2	mirno vestjo glasoval za adresni načrt večine, in prepričan sem, da bodo z menoj vred glasovali zanj vsi zastopniki, katere je slovenski narod odposlal v to hišo. Vsi vkup bodo podpirali sedanje mini sterstvo, in sicer, kar poudarjam, tako dolgo ** tako daleč, dokler ne postane nevesto svoji raison d' etre in svojemu programu, katerega je odobrila večina z b o r n i c e in avstrijskega prebivalstva.
Vzroki, ki so me privedli na to stališče, so ob kratkem sledeči:
Če se tudi nam Slovencem, temu odlomku doli na jugu, posmehljivo rogajo; če nas tudi pritiskajo iu naš pomen za jako malenkosten proglašajo — jedne lastnosti ne bodo nikdar mogli Slovencu odrekati, in to je njegova zve stoba do države, njegova na-vdušena udanost do cesarja in cesarstva. 1’a, zvestoba, ta nerazrušljivi čut izvira iz mnogo-brojnih korenin. Dinastična zvestoba, katero 80 naši očetje neštevilnokrat kazali na bojnem Polji,
in čisto fizična vztrajnost — te dve lastnosti vzrok, da se trdno oklepamo državnega orgazma, v katerem so naši pradedje našli varno za-Vetje v mirnih in burnih dnevih; konečno pa nas V°di še oni moment, na katerega je uže dr. Ilieger 8P°minal, namreč utemeljeno prepričanje — kar 5j»ebn° poudarjam — da je ostanek slovenstva „8,10 zvezan z ostankom močnega avstrijskega
drstva.
. . ^Udi nam je odkazana uloga v tej državi; . 1 IIQaino nalog, čuvati meje doli na jugu, dak°r so jih nekdaj branili naši pranje v viharnih, burnih dobah.
I" ravno zato, ker živi v nas zavest te zgodo-'nske naloge, je tudi zadnji slovenski ratar živo fivzet čuta avstrijskega državnega interesa. V
novejšem času nastala je trditev, da je nemštvo zgradilo Avstrijo, da jo je nemštvo ohranilo. Zgodovinar vam ne bode nikdar zamogel tega stavka podpisati, kajti vsaka stran avstrijske zgodovine kaže, da je Avstrija postala to, kar je, le z združenimi silami vseh svojih narodov. (Odobravanje na desuici.)
Zato sem prepričan, tu na desnici vam nikdar ne bodemo napravili veselja, da bi vam v nejedi-nosti s sedanjim kabinetom odprli vrata in vam pota pogladili. Mi bodemo vlado podpirali, mi bodemo za adreso večine glasovali.
Kaj bi nam bilo v bodočnosti od vas pričakovati, o tem lahko neovrgljivo sklepamo iz tega, kar ste prinesli Avstriji v pretekli dSbi in kar jej v sedanjosti ponujate. V preteklosti ste imeli vladno moč v rokah in tedaj ste nas hoteli upogniti pod kavdifličui jarem svojih zakonov; škodovali ste državi na gospodarstvenem polji, žalili ste narode avstrijske v njihovih verskih čutih in smrtno ste jih ranili ter oškodovali v njihovem narodnem prepričanji. (Odobravanje na desni.) V sedanjosti pa, ko ste prišli v manjšino, ste zanesli politični boj na cesto (živahno ugovarjanje na levi, odobravanje ua desni), odprli ste novo Pandorino pušico v naših zemljah in osnovali ste bojno društvo, ki ima namen, ponemčevati češko, italijansko in slovensko deco.
Iz teh vzrokov bodem z najmirnejšo vestjo oddal svoj glas za adresni načrt večine. (Živahno odobravanje in ploskanje na desni. Ugovarjanje in sikanje na levi. Govorniku čestitajo od mnogih strani.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V včerajšnji večerni seji državnega zbora vsprejela se je adresa večine v tretjem čitanji. O postavnem načrtu glede podaljšanja odprave porotnih sodnij unela se je daljša debata
Po državnem proračunu za leto 1886 odpade na Kranjsko, Koroško iu Štajersko vkupno 8 336 250 gld. direktnega davka, od tega na Kranjsko 1 470 900 gld. Ta svota pa se razdeli po posamičnih kategorijah tako-le: 619 500 gold. zemljiškega davka, 337 000 goldinarjev hišnega davka, 34000 gld. 5°/0 davka od dohodkov davka prostih hiš, 132 000 gld. pridobitnega davka, 341 000 gld. dohodninskega davka, 35 500 gold. eksekucijskih pristojbin iu 2.‘>00 gold. zamudnih obresti j od zaostalih davkov.
Tuje dežele.
O položaji na Balkanskem nolnotoku
tudi danes ni važnih novih poročil Oborožene države imajo še vedno zbrane svoje vojake na mejah in ne kažejo niti najmanje volje, poklicati jih nazaj. — Včerajšnje brzojavke pripovedujejo, da so se poslaniki imeli danes sniti h konferenci. Kako pa se bode odločilo pri tej konferenci, se čisto nič ne ve; kaže pa se, kakor da bi vsi zastopniki ne bili jednega mnenja. Angleški listi vedo pripovedovati, da Rusija hoče, naj se kot guvernšr v vzhodni Rumeliji postavi Gavril paša, Anglija pa zahteva za to mesto kneza Aleksandra.
V Albaniji vlada zdaj največja anarhija. Vzrok temu je slaba turška uprava, ker je mislila s tem doseči kak vspeh, da je sejala prepir po načelu divide et impera. Povsodi razširjena je nezadovoljnost, in bati se je tudi tu resnega upora proti slabemu turškemu gospodarstvu.
Položaj v Madridu je še vedno kritičen. Dne 18. t. m. morala so oblastva poklicati vojake na pomoč, kateri so potem zaseli dohode k hotelu nemškega poslaništva. Raznesla se je namreč vest, da se namerava protinemška demonstracija, vender je bilo ves dan mirno in nikjer se ni kalil mir.
Domače stvari.
—	(Potovanjo Nj. veličanstva cosarice.) Poročilo iz Jeruzaloma pravi, da po mostu vlada voliko veselje. Iz Smirne jo namreč tjit dofila vdst, da namerava cesarica Elizabeta obiskati mesto in božji grob.
— (Imenovanje na Primorskem) Finančni komisar gosp. Ivan Bregant imenovan je finančnim tajnikom za okrožje finančnega ravnateljstva v Trstu.
— (Imenovanje.) Kupčijski minister je imenoval posnika g. Pranja Cegnarja, dosedaj c. kr. brzojavnega kontrolorja v Trstu, poštnim nadkontrolor-jem ravno tam. Čestitamo!
— (DruStvo zdravnikov na Kranjskem) ima prihodnjo sredo, dne 28. t. m., mesečno sejo, pri kateri bodo predavali gg. okr. zdravnik iz Kamenika dr. Binter, primarni zdravnik dr. Dornig in vladni svetovalec dr. Valenta, in sicer poda slednji životopis slavnega freiburškega zdravnika in profesorja Kranjca Jurija S taravasn ika.
— (Državni železniški svet.) Za prihodnje zasedanje državnega železniškega sveta naznanili so članovi razne predloge; tudi g. K. Luckmann predložil je naslednje predloge: a) Naj se spremeni zimski vozni red za progo Ljubljana-Trebiž; b) naj so za Ljubljano uvedo direktni tarifi in c) naj se razširi, oziroma pro-loži kolodvor v Ljubljani.
— (Umrl) je sinoči tukaj gosp. J. Besnik, mestni kaplan pri sv. Jakobu.
— (Na ljubljanski gimnazij) prišel je sup-lent gosp Lederhaas, Slovenec s Štajerskega.
— (Nov nabiralnik za pisma)je tukajšnje poštno vodstvo nastavilo pred škofijo, nasproti stolne cerkvo. S tem bode gotovo ustreženo tamošnjim prebivalcem.
— (Tatvina.) Včeraj dopoludne prišli sta dve kmetici k zlatarju J. Sparovitzu in Tamborninu, češ, da hočeta kupiti uhane. Kupili nista v nobeni prodajalnici nič, pač pa sta ukrali v vsaki prodajalnici po jedne uhane, vredne 8 gld. Tatici bili sta kmetici Frančiška Žirovnik in Marija Eožnik z Dobrove. Policija jih je zaprla.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 24. oktobra. Cesar odgovoril je na izražanje udanosti od strani delegacijskega predsednika, da so razmere k inozemskim vlastem zelo prijazne. Obisk carske dvojice v Kromeriži je dragoceno znamenje, da dalje traje ono prijazno in zaupljivo razmerje med vladarji treh sosednih velikih cesarstev. V resnem prizadevanji po pogodbah zajamčeno pravno stališče kot podlago miru in reda vzdržati, najdemo podporo v drugih evropskih vlasteh. To soglasje pri vzdrževanji miru je najvažnejše jamčenje za ugoden vspeh. V tem duhu si vlada prizadeva, združno z drugimi Vlastini, katere so podpisale berolinsko pogodbo, zopet uvesti ua Balkanu legalni red, čegar nepričakovano motenje je provzročilo za red in blagostan tamoš-njih narodov resno nevarnost. Da se vzdrži mir, da se varujejo interesi države, prizadevala si bode tudi na dalje moja vlada. Cesar je poudarjal, da Bosna kulturelno in gospodarsko vedno napreduje.
V	bodočem letu mogle se bodo vojaške čete v Bosni in Ercegovini zopet zmanjšati.
Niš, 23.oktobra. Danes zapusti konjiška brigada tabor v Nišu. Na meji je vse mirno, čete do zdaj niso zapustile svojih pozicij.
Rim, 23. oktobra. V provinciji Palermo je včeraj na koleri obolelo 61 oseb in umrlo 30.
London, 23. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da zastopniki velevlastij hot6 predlagati pri konferenci, naj se napravi status quo po besedah berolinske pogodbe. Rusija predlaga, naj se namesti Gavril paša, Anglija hoče kneza Aleksandra predlagati za guvernerja vzhodne Rumelije.
Telegrafično borzno poročilo
7. dn6 24. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................. .	82-35
>	>	>	»	srebru............................... 82	60
Zlata renta .................................................      108	86
6°/„ avstr, renta...............................................99	■ —
Delnice n&rodne banke.......................................... 865’	—
Kreditne delnice............................................... 283	60
London 10 lir sterling..........................................125	—
20 frankovec................................................ .	9 946
Cekini c. kr.................................................... 5	94
100 drž. inark..............................................61'45
V našem založništvu je izišel na svillo
drugi pomnoženi natis
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
MARIA-ZELLEK
TROPFEM
nur ECHT BEl
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCKzo,
Meteorologično poročilo.
Čaa
opazovanja
Stanje I baro- J Tempo-rnotra rnturn
Vetrovi Nobo
Mo-krina v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
731 48 732-47 734-39
3-8	I svzh.sr.	■	d.	obl.
14 2	j azpd. d. lil.	»
9 8	i jzpd. sl.	p.	obl.
ženske možke
obleke
za moža srednje ovčje volne;
le lx trajne ovčje volne,
velikosti
3-10 metroi	f za	&ld‘ t'®6	’Z	vd°,b"e
aa	)	*	*	8,—	»	boljše	>	»
jidio oblik.}	*	*	“rr	»	fi"e .	»
'	»	»	12,40	»	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-Sih bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper deš in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, theviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Dituoiljiio
Jan. Slilarofstir
falorlSlca, asa-logra, -v Brnu. Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Poiiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 160000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriških oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—16
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
je razpisana v logaškem okraji z letno plačo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in v pisavi. Prošnje oddajo naj se do 5. novembra 1885 načelništvu logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedo tudi natančneji pogoji.
Cerknica dnč 20. oktobra 1885.	(102)	3—2
Josip Milavec,
načelnik logaškega okr. cest. odbora.
17 čensc
ne izpod 14 let star, sprejme se takoj v neki večji prodajalni« z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe vpo-šiljajo naj se opravništvu »Ljublj. Lista«.	(161) 3-1
Kisla voda, kopelišče Radvanj
Vsled obilega ogljenokis-lika, natrona in lithiona je rad vanjska kisla voda kot epecifikum pri: protinu, kamnji v žolči, mehurji ledvicah, zlati žili, brambo-rici, brahoru, zlatenici, želodeČ-nih boleznih in pri katarn v obče. Kopclji, stanovanja,Restavracija cono Zaloga: F. Plautz, Štari trg, Ljubljana.
s svojo jako obilo ,,natro-litliion-1 kislino". Garodovi poskusi so I dokazali, da je ogljeno-kisli j
A-
M
%
P/
M
,Lithion“ pri protinskih I bolečinah najboljše j in najgotovejo j zdravilo. 52—28
3STaj finejši
bohinjski sir
(160) 3	prav	po	ceni	priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
Špecerijska trgovina Pred škofijo št. 1.
OJ OT >Q
o ©
aooooeoeoft&oooooooeooe
Ravnokar išla je na svitlo v naši zalogi knjiga:
Prvo berilo in slovnica
za slovenske ljudske šole sestavila Razinger in Žumer.
Cena vezani knjigi 24 kr., na vsakih 10 iztisov daje se jedna knjiga brezplačno.
Pripuščena je le-ta knjiga od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice, ter je toplo priporočamo slavnim šolskim oblastnijam in vsem slovenskim učiteljem.	(160)
Ig. pl. Eleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
SXOXXXXXXXXXXX
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani
priporoča in vsak dan s pošto razpošilja na deželo:
Mtirij»celjske kapljice
za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo!	Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoozy-ja zraven rotovža v Ljubljani. Razpošiljava se le jeden tucat.	(114) 8
IJI
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi. pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.
____________Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-
£r(prfimarft. liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Planinsk zeliščini sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Kri čistilne kroglice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnelih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gld. 5 kr. Razpošilja se najmanj jeden zavoj.
Carsko, marčno in bock-
pivo
is pivovara bratov Ko sl er
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani. (118) 15
1XXIXXIXXX3
Samo ta mesec še
Btske srečke p 1»
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Ji Anolda Reifa, Dunaj, I., PataUiiigass« 1.,
L:	najstarejša	tvrdka	te	vrste.
Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—34
Glavni dobitek v gotovini
100.000 ali
(159) 8
Dalje20.000 gld.j 10.000 gldj5000gld. a. v. itd. 4000dobitkov
Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulic«43.-
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Ljut liani
.(AV