AMERIŠKA * | 'Her si je svest Jugoslavije 5?sWija boi obdržala J tozno nevtralnost, če [ 0 Pridružila osišču, vPrasanje AMERICAN IN Spmrr FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1941 leto xliv. — vol. xcliv Slabo se je izkazal Irvington, N. J. — Mrs. Jack Menkes je prepričana, da ni njen kuže nič boljši kot je njen mož. Ko oni večer moža ni bilo dolgo domov, je Mrs. Menkes privezala hišnemu varuhu okrog vratu mal listek, na katerega je napisala znano povelje: takoj domov! ter kuže-ta poslala iskat hišnega gospodarja. Toda pes, mesto da bi šel iskat gospodarja po znanih prostorih, je šel po svojih potih. Ko je prišel mož proti jutru domov, je našel pred hišnimi vrati tudi svojega Blackie-a, ki je prišel malo prej domov. Oba sta bila deležna zelo učinkovite pridige od hišne gospodinje. -o- Ilirija je imela sinoči z igro zelo lep uspeh Pevski zbor Ilirija, ki je sinoči vprizoril v Slovenskem domu na Holmes Ave. tridejan-ko, veseloigro "Dva para se ženita," je lahko zadovoljen z uspehom. Občinstva je bila nabito polna dvorana in ob straneh jih je moralo par sto stati. Občinstvo je bilo pa tudi zelo zadovoljno z igro, ki so jo igralci in igralke podali zelo dovršeno. Zlasti briljantna sta bila Martin Rakar v vlogi posestnika Pajnika in ga. R. Narobe v vlogi njegove žene Katarine. Bila sta naravnost nepre-kosljiva. Zelo dober je bil S. Tram-puš v vlogi Pajnikovega brata Jurija. Počasi in razumljivo izgovarja besede, da ga mora vsak razumeti. Gdč. Mary Gornik je podala vlogo Metke jako idobro in igrala je zelo naravno. J. Oštir je bil v vlogi hlapčeta j Bobka zlasti dober, ko se ga je ["nalezel." Paziti bi pa moral, da bi vse stavke izgovarjal bolj razločno. Ljubka je bila dekla Marjana in Johnu Pezdirtzu je vloga mestnega škrica zelo pri-stojala. L. Jurečič je bil krepak vojak-ženin, sramežljiv, kot so pač ženini. A. Kužnik, veleposestnik, je prišel samo parkrat do veljave, tako tudi L. Habjan v vlogi berača. Igra, ki je vseskozi vesela, ima pa tudi dosti realnega življenja in pokaže, kako nesmiselno se je pehati za denar, ker prave sreče človek le ne najde v bogastvu, ampak v tihi zakonski sreči, kjer je doma ljubezen in zastopnost. VLADA TRDI, DA NI KUPILA KRST Washington, D. C. — Senator Wheeler je obdolžil ameriško armadno poveljstvo, da je kupilo 1,500,000 krst, kot bi pričakovalo toliko smrti pri vojakih. Vojni oddelek zanikuje, da bi se naročilo krste, pač pa ima dogovor s pogrebniki za slučaj, kadar in če je potreben pogreb. Pogrebniki tudi preskrbe krsto. Odbor mladinskih zborov Odbor skupnih mladinskih zborov za leto 1941 je sledeč: Predsednik John Terlep, podpredsednik Martin Mirtel, tajnica Ančka Traven, blagajnik Anton Artel, zapisnikarica Ivana Kapelj, pevovodja Louis šeme; nadzorni odbor: Mrs. Mihevc, Mrs. Mirtel, Mrs. Sever, Mrs. Zalar, Mr. Martin, Mr. Sustar-sich. Nasprotniki predloga za pomoč Angliji izgubljajo tla Predlog bo sprejet v senatu s par malimi dodatki Washington, D. C. — Danes, ko se prične v senatu debata za in proti predlogu za odpomoč Angliji in drugim demokratskim državam, izgubiva opozicija vedno več pristašev. Republikanska opozicija je mnogo izgubila s tem, ker sta predlog odobrila Wendell L. Willkie in Thomas E. Dewey. Za predlog so tudi taki odlični republikanci kot Warren R. Austin, Charles McNary, republikanski podpredsedniški kandidat. Nekateri primerjajo to debato z ono pred dvajsetimi leti glede pristopa k Ligi narodov. Toda razlika je ta, da je takratna opozicija vsak dan pridobivala moči, dočim danes opozicija izgubiva. Največ, kar more danes upati opozicija, da pribori glede na-jemninsko-posojilnega predloga je nekaj dodatkov, proti katerim pa administracija, ki je mati tega predloga, ne bo imela oporekanja. Vodstvo opozicije je sprejel ohijski senator Taft, ki je nehote prevzel vodstvo republikanske stranke in s tem postal naj-brže tudi predsedniški kandidat v letu 1944. Na vsak način bo pa najemninsko-posojilni pred log napravil globoke vrzeli v republikanski stranki, ki je glede predloga razdvojena. Nekateri nasprotujejo predlogu popolnoma iz strankinega stališča, dočim so drugi za predlog, ker se boje volivcev doma. Nemčija pripravlja velike zaloge živil v Bolgariji Zurich, Švica.—Iz diplomatskih virov se domneva, da je Nemčija poslala ogromne zaloge živil v severno Bolgarijo. Nemško armadno poveljstvo je ukazalo, da morajo biti te zaloge na svojem mestu 25. februarja. Zato se sklepa, da namerava Nemčija zasesti Bolgarijo 25. februarja. Te zaloge živil so porazdeljene na devetih raznih točkah v severni Bolgariji. Da te zaloge živil niso namenjene za bolgarsko armado, je gotovo, ker ni tukaj skoro nobenega bolgarskega vojaka. Večina bolgarske armade je v južni Bolgariji na turški meji. -o- Seja Zadruge Nocoj ob 7:30 se vrši v uradu Zadruge seja direktorij.a. članice ženskega odseka imajo pa isto-tam sejo jutri večer ob osmih. — Podpredsednik Zadruge je Frank Žagar in ne Anton Janko-vič kot prvotno poročano. Opera pride Metropolitan opera bo podala predstave v Clevelandu od 14. do 19. aprila. V Cavalleriji Rus-ticani bo nastopila tudi jugoslovanska pevka Zinka Milanov. V bolnišnici Mrs. Mary Jereb, 1041 E. 69. St. se nahaja v Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni med 2 in 3 popoldne ter med 7 in 8 zvečer. Zadušnica. Jutri ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Dimnik. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Diplomati v preslolici v razgovorih zaradi svetovnega položaja Jugoslovanski poslanik nima poročil iz domovine Washington, D. C. _ Da tudi ameriško vlado zelp skrbi položaj na Daljnem Vlhodu in na Balkanu je razvidni) iz tega, da so se vršili v soboto sestanki raznih diplomatov. Urad ameriškega državnega tajništva je bil ves dan ko panj. Diplomati so si kar vrata podajali. Na posvetovanju, je bil nizozemski poslanik, kil je rekel, da se bedo nizozemska posestva v Vzhodni Indiji borila proti vsakemu napadu. Državnega tajnika je posetil angleški poslanik Halifax, dalje avstralski poslanik Casey in jugoslovanski poslanik dr. Konstantin Fotič. Ko so vsi ti diplomati odšli, je obiskal državni podtajnik Welles predsednika Roosevelta, s ka terim je imel dolg razgovor. Angleški poslanik Halifax je zatrdil, da je Anglija zadnje dni zelo ojačila svoje postojanke na Daljnem Vzhodu, tako v Singa-poru in Hong Kongu. Angleške čete so se tudi pomaknile na ma. lajsko-siamsko mejo. Na Daljnem Vzhodu se namreč pričakuje vsak čas japonskega napada, ker si je Japonska zavarovala hrbet z dogovorom z Rusijo. Jugoslovanski" poslanik dr. Fotič je obiskal državnega podtaj-nika Wellesa, da bi dobil od njega kaj pojasnila glede položaja na Balkanu. Dr. Fotič je izjavil, da ni dobil od svoje vlade še nobenega pojasnila glede razgovora jugoslovanskih ministrov s Hitlerjem. Iz Tokya, Japonska se poroča, da pozivlje časopisje Rusijo, naj takoj ustavi pošiljanje potrebščin na Kitajsko, ter da naj se čim prej pridruži v svojo lastno korist zvezi Nemčije, Italije in Japonske. 'Jugoslavija precenjuje lleijev program Grčija se ne uda! ATENE, 15. febr.—Tukaj se -odločno zanika, da bi se vršila kaka pogajanja z Nemčijo za premirje z Italijo. Časopisje je pred par dnevi pisalo, da skuša Nemčija pritisniti na 'grško vlado, da preneha z bojem v Albaniji. Uradna izjava topogledno je: "Grčija se z nikomur ne pogaja. Boj, ki se vrši z Italijo, se bo bojeval do konca!" Princ regent Pavel je imel dolga posvetovanja s svojimi ministri. - Regent je poučen, kaj zahteva Hitler od Jugoslavije. - Vlada varje vse razgovore kot državno tajnost. TURČIJA IZJAVLJA: JUGOSLAVIJA JE IZGUBLJENA ZA BALKAN Nov grob Po kratki bolezni je premini] dobro poznani John Novak, stanujoč na 1180 E. 60. St., star 32 let. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujoče starše John in Mary Novak, brate: Edvarda, Josepha in Franka ter sestri Mary Vesel in Vera Grace. Ranjki je bil poznan skoro vsakemu. Kjerkoli je bila kaka prireditev, parada, pogreb ali kaj takega, je bil on gotovo zraven. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Kal vari j o. Naj mirno počiva v rodni zemlji, preostalim naše iskreno soža-lje. Vozarenje ponoči Ponoči je malo prometa po cestah, to se pravi vsaj dosti manj kot podnevi. In vendar je ponoči trikrat toliko prometnih nesreč kot podnevi, kaze statistika policijskega oddelka. Zato bi pa morali vozniki avtov ponoči mnogo počasneje voziti. Enako bi morali biti tudi pešci mnogo bolj previdni ponoči. Naj bi si nikoli ne domnevali, da jih avto-mobilist ponoči vidi, da bi mogel pravočasno ustaviti avto. POROČILA S FRONT: LIBIJA: V bojih pri Benga-zi so Angleži zajeli 103 poljske topove, dva težka protiletalska in 20 lažjih topov. Ujetnike še niso prešteli. ERITREJA: Armada še vedno prodira proti Kerenu. Ena kolona prodira od severa, ena od zahoda. ETIOPIJA: Angleške čete so zasedle mesto Gezan, prodirajoč iz Sudana. SOMALI zemlja: Južnoafriške čete so vzele Italijanom važno pristanišče Kismayu v Ind-skem oceanu. ALBANIJA: Grške čete poročajo o napredovanju na vsej črti od Tepelini do Jadranskega morja. Grško topništvo je zavzelo nove postojanke severno od Klisure potem, ko je pehota pregnala od tam Italijane. Italijani še vedno branijo Tepelini ,toda njih položaj postaja vsak dan bolj brezupen. ZRAČNA vojna: V noči od sobote na nedeljo so angleški bombniki napadli francosko, belgijsko in nizozemsko obi-ež-je. Bombniki so leteli od cilja do cilja in napravili Nemcem ogromno škodo. Očividci, ki so stali na angleški strani Rokav-skega preliva zatrjujejo, da je izgledalo francosko obrežje kot en sam ogromen požar.—Nemci so pa napadli tekom noči dvakrat London, Liverpool in druga angleška mesta. Škoda, kot običajno. -o-- Ameriška vlada bo zaprla konzulate v Italiji Washington. — Na priporočilo italijanske vlade bo vlada Zed. držav zaprla konzulate v Naplu in Palermi. Italijanska vlada smatra te kraje za jako nevarne radi bombardiranja angleških bombnikov. Stalin bo povedal svoje stališče glede Balkana Rim. — Italijanski dnevnik Lavoro Fascista naznanja, da bo ruski diktator Stalin enkrat proti koncu tega meseca javno izjavil svoje stališče glede položaja na Balkanu, časopis ni sicer direktno omenil Stalina, toda smatra se, da je mislil njega, ko je zapisal: "Proti koncu februarja bo govoril predstavnik ene najmočnejših nevtralnih držav, ki bo pojasnil svoje stališče glede dogodkov, ki se razvijajo na Balkanu. Bivši španski kralj nevarno bolan v Rimu. Bi rad dal prestol sinu Rim, 15. febr. — Bivši španski kralj Alfonz XIII. leži nevarno bolan v Rimu. Boleha za akutno srčno boleznijo. Pri njem sta neprestano bivša kraljica Viktorija in sin Don Juan. Kralja zdravi najslavnejši italijanski zdravnik Cesare Frugoni. Ako Alfonz umrje, bo naslednik za španski kraljevi prestol njegov sin Don Juan. Pred nekaj dnevi se je Alfonz izjavil, da odstopi vse pravice do prestola svojemu sinu Don Juanu ter je to sporočil sedanji španski vladi v Madrid. Toda od tam ni dobil nobenega odgovora. Stranka fa-langistov, M je zdaj na krmilu v Španiji, je proti monarhiji. -o-- Anglija bo dobila vojno, toda nujno potrebuje pomoč pravi Hopkins Washington, 16. febr.—Harry Hopkins, bivši poljedelski tajnik, ki je štiri tedne opazoval položaj v Angliji, se je danes vrnil z letalom in odhitel naravnost k predsedniku Roose-veltu v Washington, ki ga je bil poslal kot osebnega opazovalca v Anglijo. Hopkins se je ob vrnitvi izrazil, da bo Anglija gotovo zmagala v vojni s Hitlerjem, toda nujno potrebuje pomoči iz Amerike. Hopkins je povedal o obram-benih pripravah v Angliji, videl je razpoloženje naroda, ki s pomočjo Zed. držav ne more nikdar podleči: "Vse, kar potrebuje Anglija iz Zed, držav je vojni materijal; vojaštva ne potrebuje," je rekel Hopkins. -o- Nemci so potopili samo 6 ladij in ne 14 Funchal, Madeira. — V to pristanišče je dospelo šest ladij od skupine, ki so jo zadnjo sredo napadle namške ladje med Madeiro in Azori. Nemci so trdili, da so od 15 ladij v tej skupini potopili 14 in da so pustili samo eno, ki naj reši posadke ostalih ladij. Od ladij, ki so zdaj dospele sem, so 4 angleške in 2 grški. Kakih 100 mož iz potopljenih ladij je dospelo sem že v petek in ti pripovedujejo, da so Nemci potopili samo 6 ladij in ne 14. Prestala operacijo Mrs. Ana Budnar iz 16224 I-Iuntmere A Ve. se nahaja v Mount Sinai bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji. Obiski so dovoljeni od 3 do 4 popoldne in 7 do. 8 zvečer. Belgrad, 15. febr. — Princ regent Pavel je danes zvedel od svojih ministrov načrte, ki jih ima Hitler glede Jugoslavije. V istem času se pa poročn, da je nemška armada v Romuniji dovršila zadnje priprave za pohod na Balkan. ____. Vse popoldne danes se je posvetoval regent Pavel z ministrskim predsednikom Cvetkovičem in zunanji mministrom Marko-vičem, ki sta dospela od razgovora s Hitlerjem v Berchtesgade-nu. Kaj sta ministra povedala regentu, je stroga državna tajnost. Iz zasebnih virov se pa do-znava, da so nemški pogoji polno "ekonomsko in politično sodelovanje" z osiščem, to je z Nemčijo in Italijo. Nekateri dobro informirani krogi celo zatrjujejo, da je Jugoslavija popolnoma pripravljena sprejeti vlogo za aktivno sodelovanje v Hit. lerjevih načrtih na Balkanu. Turško časopisje komentira o obisku jugoslovanskih ministrov pri Hitlerju, da to bolj sliči "prevozu jetnikov pod čuječo stražo, kot pa obisku svobodnih mož." Turški časopis ;"Yeni Sabah," ki je pod vladno kontrolo, pa naravnost piše: "Balkan je izgubil Jugoslavijo — pravih Balkancev ni več!" Belgrajska politika piše, da je nemška vlada ukazala Bolgariji, da pripravi 500 vlakov, ki bodo prepeljali nemško armado na grško mejo. Tak transport bi prepeljal 150,000 mož. Nekateri politični krogi pa zatrjujejo, da Cvetkovič in Marko-vič nista dala Hitler ju ne ustme-nih ne pismenih obljub. Sliši se tudi, da bosta šla ministra ponovno k Hitlerju na posvetovanje, potem ko bosta dobila od svoje vlade več navodil, časopisje, ki je pod strogo cenzuro, ne piše drugega kot da so se vršili razgovori pri Hitlerju v jako prijaznem tonu. Med rjarodom se zato širijo najrazličnejše govorice, toda kaj določnega nihče ne ve. Nekateri celo trdijo, da je Hitler obljubil Jugoslaviji za sodelovanje grški Solun in severno Albanijo, ko bo Nemčija razbila Grčijo. Nocoj so se celo razširile govorice, da bo padla vlada ministra Cvetkoviča in da se bo sestavil popolnoma nov kabinet. Poluradno Vreme poroča, da je Nemčija zbrala dodatne divizije vojaštva na 'levem bregu Donave in pripravila ogromno vojnega materiala. Ta vest je tem bolj značilna, ker je prvič, da je vlada dovolila pisati o gibanju nemških čet na bolgarski meji'. Slovenski minister Franc Ku-lovec se je izrazil glede položaja sledeče: "Obisk ministrov Cvetkoviča in Markoviča pri Hitlerju je zasigural bodočnost Jugoslavije!" HVALEŽNI LOVCI Ottumwa, Iowa. — Tukajšnji lovci so nekaj napravili, kar se malokdaj zgodi. Pripravili so imeniten banket v hotelu in povabili vse okoliške farmarje, na katerih zemljišču mestni športniki lovijo in ribarijo. V bolnišnici Mrs. Caroline Prince, soproga pomožnega okrajnega pro-sekutorja Mr. John J. Princa, se nahaja v Charity bolnišnici radi operacije. Obiski začasno niso dovoljeni. 15. febr. — Uradna ■ vlada še ni izdala vse-: govorov med Hitler-^ ^skim zunanjim minion'0'1 Ribbentropom in ju-tkoai'Sk'ma ministroma a.v'čem in Markovičem. ' P°učenih krogov ii ei)a a> da Jugoslavija ne bo i< zapreka pri nemškem Balkan, i 'jevSlranska ministra sta S lost M "pri'iatelistvo nev-ulo V Toda vprašanje, če | žila 'g0s'aviJa aktivno pri-" 'Šan08'^11' Je pa odPrto 'K dajy' Vendar se Pa sma" i 1 k*' jugoslovanski zu- ifitev i!Ster Markovič za pri-ja2e ^ °fšču, ker je zelo ir j mškim orientacijam, ' Poslanik v Berlinu, W 1939> Nemški urad-[ ije s1vtrdiJ°. da je bilo od 1 in jVetovne v°jne med rajši ljstvUf(oslavijo odkrito "pri eaia'r in da je Nemčija t bol - ug0slaviji za ustva" , to odnošajev z Mad-: O.^°lgarijo in Italijo. Hi k Je' trdijo nemški , da .e bosta vrnila ■ ^j.. Vetkovič in Markovič lerju ,,na posvetovanja k 1 avalaPoten:i> ko se bosta polo^ • dor*ia s princem re- 4 111 ostalimi ministri. % Čile je vzela ln>*ske ladje »ke ' čile- — Predsednik '(»tn publike je izdal ukaz, 5 tricla ga Je vlada zapIe" anW'hke ladje v tukajšn;iih 6 \ T° Je prvi slučaj"' lte država zaplenila ev- Oe' ki o se zatekle v la jeladi v°jne v Evropi. , S ^J^vila, da bo danske i U z 0l'al>ljala samo v trgo- ' o finimi c ržavami in i eala najemnino od la- JiiaJ^a v Euclidu bo ^mt° jd av^co. Uradi bodo ob I > žgj n'ji> tovarne pa zadej at0VaZnicl Kot se sliši, bo tudi jedilnico, kjer 0 tpf Za 2,000 oseb in pro" i|Da °vadnico, ki bo pri- Hftj Poleg delavcem tudi I "dski naselbini. obletnica [Mvi sob osmih se bo brala r ^iiii^ ' Vida zadušnica za V*1 loT-°uis L. Milavec v ti. £ • obletnice njegove Mlje^° ki sa je Pevski zb°r 'jw^D na St. Clair Ave. '"o pen uspeh. Občinstvo 1 l6 dni? Zadovolj no s pevci, H^oval topel aplavz. JNiCa ^je asesmenta ,«dai društva sv. Marije 08t jok! Tako sem se ^ p, letela soseda, ker ie ^ me de vaj o iz kože. ; ^ Ko je videla, da nil. sreče, mi je sama P0^ 8(j hati noV pisker ^ so jo zelo pohvalil1, gi dan so rekli, & preveč kave. Kajpa ' pa dvakrat kuhal- j Saj tisto sj mend*; novoporočeni ženici' ^ tela takoj prvi dan P žičku in mu je rek^j. še malo počakaj, j*2 . vo skuhala in ti j° > posteljo." Pa je B#?j bilo s kavo, ker kuhinjo: "Feni! p», t fetom,'ali ne bo fl1^ "Prec bo, prec, liti ga moram," je gospodinja. H koncu naj ti Pa j čem, da meni žlic8 kakopak), skoro Pr?: poje kot oblič. Tjf*' bo kaj narobe hod1' ži, pa me pokliči. * Hvala, France! ^ sva že pri tem, te bSDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 19.—Demokratski klub 23. varde ples v SND. 19.—Little Flower Cadets št. 47 SŽZ prirede 'ples v SND na 80. cesti. 20.—Mladinski pevski z bor Škrjančki priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20.—Velika bazarna prireditev v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena. 20.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava v SND. 25.—Martha Washington št. 38 SDZ ples v SND. 26.—Sv. Cecilija št. 37 SDZ ples v SND. 26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 26.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ proslava 30 letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Hrvatska katoliška za-jednica ples v SND. 27.—Cerkveni pevski zbor fare sv. Kristine obhaja 10 letnico obstanka s koncertom in plesom v šolski dvorani sv. Kristine na 222'. cesti. MAJ 3.—Podružnica št. 50 SŽZ ples v SND. 4.—Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko proslavo v šolski dvorani. 4.—Marijina družba fare sv. Lovrenca praznuje 25 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 4.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, na 5050 Stanley Ave., Maple Heights; 4.—Dr. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND. 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Baragov dekliški zbor praznuje Materinsko poslavo v šolski dvorani. 11.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16, 17, 18. — Velika razstava ročnih del pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. 25.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Eucli-du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. JULIJ 4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Skupna društva fare sv. Vida ;jma j o piknik na Pintarjevi fairni: X 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. <4p SDZ priredi piknilf v SNC> riji 6818 Denison Ave.' 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. ;,. 20.—-Pevsko društvo Zvon priredi vrtno. veselico na prostorih Slovpi^kega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. OKTOBER 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19.—Poružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. NOVEMBER 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. DECEMBER 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. -o- Rusija je zanimiva dežela Egiptovski premier Hasan Sabry Pasha si ogleduje razdejanje, ki so ga povzročile ■italiianske bombe v Alelcsandriji v Egiptu. Med tem, ko v Evropi divjajo resnični boji, pa se amei iški vojaki vadijo v rabi o>vžju in sploh vojne tehnike. Na sliki vidimo moštvo 119. regimenta na vetbah v Fort Dix\ N. J., kjer se vežbajo v uporabi plinskih mask in pa v spoznavanju kakšne vrste ptiv sc uporablja pri napadu. Rusija je širna dežela in če bi se vsak dan zgodilo le tu pa tam kaj novega, zanimivega, bi lahko napolnili s takimi poročili cele strani, če bi jim mogli posvetiti toliko prostora in če bi ne bili ti kraji tako nedostopni za nas. Kaj zanimivega človek vedno rad sliši in zakaj se ne bi obrnili po novice tudi še malo tja, odkoder so prej tako redko prihajale, kakor da ves ostali svet ni vreden, da bi jih slišal in se zanje tudi vsaj malo zanimal. O Rusiji ves svet ve, da tam že precej let poklanjajo vso pozornost letalstvu. Ruski letalci so znani in jih je nekaj v službi tudi v jugosl. civilnem letalstvu. Brali smo že večkrat o velikih ruskih letalskih vajah, pri katerih so v trumah deževali na zemljo njihovi korajžni padalci. Celo o tem je bilo govora, da so pri nekih takšnih letalskih vajah Rusi spuščali z letal kar tanke namišljenemu sovražniku za hrbet. Koliko je bilo to res, v to se zdaj ne moremo spuščati, drži pa prav gotovo, da so Rusi vsekakor drzni letalci, pravi gospodarji svojega širnega ozračja. Da to ni izmišljeno, dokazuje vsaj v neki meri tudi rekord, ki ga je te dni postavil drzni ruski letalec, oziroma padalec Ko-stjev. Namenil se je prekositi prejšnji rekord v nočnem skoku z višine. Danes teden se je dvignil z vodnim letalom, ki ga je pilotiral letalec Radionov, v višino 7750 m in s te višine skočil s padalom na zemljo. Njegova telesna krepkost je bila kos vsem razlikam zračnega pritiska v teh silnih višavah in je srečno pristal na tleh, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo. "Ponesrečil" se je le prejšnji rekord. V vzhodnem delu mrzle Sibirije, tam okoli Jakutska, se mudi več znanstvenih odprav, ki pridno raziskujejo tamkajšnje kraje. Ena teh si je nadela nalogo, ugotoviti, kako globoko je v teh večno mrzlih pokrajinah zemlja zamrznjena. Prizadevanja teh znanstvenikov niso ostala brez uspeha, čeprav so se morali trdo boriti s tamkajšnjimi vremenskimi razmerami in z drugimi težavami, ki jih drugod ni, boriti so se morali tako rekoč z naravo samo. Dognali so, da je zemlja okoli Jakutska zamrznjena približno 200 m globoko. Tja pa se ti znanstveniki niso podali kar tako "zaradi lepšega" ali zaradi tega, da bi časopisi o njih pisali kot o posebno korajžnih ljudeh. Ne. Kako globoko so tla tam zmrznjena, so skušali ugotoviti zato, da bi na ta način zanesljivo vedeli, če bi se ljudje, ki bi se morda tam naselili v večjem številu, mogli oskrbeti s talno vodo. Hoteli so ugotoviti ta najvažnejši življenjski pogoj. Ker je torej zdaj dog-nano, da so tla v teh krajih do 200 m globoko zamrznjena, bi bilo treba izkopati vodne zbiralce še globlje, če bi hoteli biti ljudje tam stalno preskrbljeni s podtalno vodo. Ruska zemlja pa ni samo zanimiva, pač pa tudi bogata. To- liko najraznovrstnejšega zemeljskega bogastva kmalu nima katera druga država, če že upoštevamo samo to, kar je bilo do danes odkritega. Nikjer na svetu pa zemlja ni toliko raziskana, da bi z gotovostjo lahko rekli o njej, da ne skriva, v sebi ničesar novega več. Tako tudi ni širna Rusija, ki leži na dveh celinah. Vedno znova slišimo, da so tu ali tam odkrili nove vire zemeljskega bogastva. Zdaj spet poročajo, da so raziskovalci tal odkrili v poltavski pokrajini v bližini mesta Lubna nove vrelce nafte. Pravijo, da so nove zaloge nafte zelo bogate in bo njihovo izkoriščanje v sedanjih časih, ko se nekatere države zaradi vojske menda res bolj vesele nafte kot kruha, brez dvoma velikega pomena. IZ HUMORJA — Seno, ki ga nameravamo prodati, je treba prijaviti. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je odredilo, da morajo vsi, ki imajo seno, slamo in drugo živinsko krmo določeno za prodajo, isto prijaviti v prvih dneh meseca avgusta. Prijave je na Goriškem nasloviti na prvi apro-vizacijski odsek pokrajinske prehranjevalne sekcije (I Reparto Approvigionamenti dela Sezio-ne provinciale delPaltimentazio-ne) v Gorici via Morelli 37. Naznani se kakovost in množina blaga, občina in kraj, kjer je zaloga. Kdor se bo pozneje odločil prodati kako količino krme, mora to tudi deset dni pred oddajo ravno tja sporočiti. Vsa krma je določena za kritje potreb oborožene sile. —Oddaja bakra v Italiji. Ministrski svet v Rimu je svoje-časno sprejel sklep, po katerem so se morali prijaviti oblastvom vsi predmeti iz bakra. Določeno je bilo tudi, -da morajo ti predmeti ostati na razpolago za vojaške potrebe. Dne 25. avgusta so na Goriškem in Tržaškem začeli te bakrene predmete pobirati. Vsak posestnik je moral svoje bakrene posode in orodje prinesti na določeno zbirališče v občini, kjer so mu oddano blago takoj plačali. —Osem metrov globoko je padel. Pri gradbi nove tržaške univerze je 41-letni Jožej Košuta iz Sv. Križa nad Trstom bil zaposlen na visokem odru. Ponesreči je pri svojem nevarnem delu zgubil ravnotežje in zletel 8 metrov v globino. Njegovi tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in ukrenili vse potrebno, da je bil hudo ranjeni ponesrečenec, ki je bil sicer nezavesten, vendar kljub visokemu padcu še pri življenju, prepeljan v tržaško bolnišnico. MALI OtiLAST Delavca išče Išče se delavca za na farme; razumeti se mora na delo in znati mora ravnati s konji. Zglasite se pri Krist Kalin, 16002 Saranac Rd. (42) Stanovanje se odda Odda se stanovanje, obstoječe iz 3 sob; moderno. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (40) Delo dobi Operatorica za beauty parlor dobi takoj službo. Zglasi naj se na 6111 St. Clair Ave. (40) Novi furnezi na mesečna odplačila Coal automatic jpas ali olje, vroča voda ali steam. Tudi popravim vsake vrste furneze. čiščenje $4.00, reset $12.00. Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. Cleveland, O. ENdicott 0487 (40) Delo dobi Dekle dobi delo za hišna opravila brez pranja, ob večerih in nedeljah prosta. Varovala bi tudi 5Vi> leta staro deklico. Zglasite se po šesti uri zvečer na 14007 Idarose Ave. (40) SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirniku K-.Maya J vZakaj ne?? če zavisi od nje" 0 ^e odkritosrčnosti njegovo živ-, n,Je in življenje njegovih lju-is- '"p gotovo resnico povedal !" ko ! no ičan sem'da ve za Mel" o¥ n 6 na^rte> da Pa ji*1 ne sme •išil od m°re izdati> Meltonu bi , -al in mu prekrižal načrte, o S M?1 Pa bi tudi sebi' ker mu * Sad g°toV0 °bljubil b°ga- 'd«'rT v ' ce načrti uspejo. " ° slut*m> čeprav ne vem, hi' Z 36 dal Melton napasti ha" 0 ln čemu rabi bele ljudi. >oC tO Vptvi j • , , t , cin> aa je k temu vsemu brebovalYumein da jih še pora* ira?e'i in sklePam> da Jih bo Its Re P ačati za u8lu&e-M J?*6 0 Meltonu in o izse- 0či! 1 toreJ Vete j a ne bo pove-,-e; f' m°Je Ponudbe pa tudi ne bo 0 Nalagal me bo." -u, 0 Pa boš vedel, da ni res, L1* rekel?" stv i Mavsiu • v fai 1 n ze vem 0 Melton°-jdi ■ P čeprav še ne vse- p0< ,Val* tlsto> kar vem, bo zado- 1 I b°m Znal oceniti res" 1 * Sicer POglavarjevih izJ'av-sail i ,, pa ne utegnemo že se- i vo tem. Dovolj je, i (i iraJ' aj se bo zgodilo in kaj g£, st°nti. Ne izgubljajmo *»Pza»- °ln°Č Je mimo in pre" ntinM1Je Jutr°. morajo biti Yu- Rljeni!'' aši J'e vstaL ^ Ja brata sta povedala svo-nCo p0]n Ne razumem sicer ■ ^ i b Pa J fki Win«etou in Old Shat-'s ;a 0, Nikdar vesta, kaj mi- 1 »toritj li'1 dial eno J'ima P°vem!" Je ^'.odločno in kruto. "Yume .itfije!ej0 nikdar več videti svo-jis' i'u'bi Shatterhand lahko j* laj^ Velikem ustom svobodo 1 i k a 1)111 pove tiste SV0''e p°" $ >ati Illpak P0leg moram biti, .;]«), k°ram, kaj bo z njim gole rez moje vednosti se ne ^\h>gajati z Yumami! ,Cl1 aiU)!!0SUlnen J'6 bil» ni mi za-razumel. Nič bi ne bil ' .i 3e ' da sem tudi ugovarjal. !Wov tUdi ni ljubil°- Vkljub p. ^u odločnemu 'Howgh!', \ '^er6lli kar pr* nas na j5l ^,,"Tak0 bo!" ali pa el ' sem nameraval sam Ki l'su ' 2 Yumami in postaviti >C°Rka^a Pred dovršena ,del ' se že pomiril, ko bi e s,i Je vse gladko izteklo. I0 1111 ni vse tako gladko us- " h' »stj^ 6nili smo se še o podrob-\ I ;]'ne£a načrta. 2 kih . ož bi naj ostalo pri ujet-f )r'ČoV'b najstrožje stražilo. Li cilj ebkih ust smo jim na-\ ' dobita ujetnika nož V i 'a ra' ak° bi le samo sku- Cd eniti- U mož bi naj zlezlo v 'ajjjJ na zapadni strani so- •1' 'ž'HoSv tabora> se splazilo v 'p ^ Um°v in jih obkolilo v ^ 1 Polkrogu. Osemdeset mož °bkolilo tabor zunaj ,)ji>V jjj Konca obeh polkro-garala biti v tesnem sti-J ^Ijp r°g0 smo naročili Mim-i j 0 Ustr moraj° vsakega Yu-l)f ki bi se jim nepo-i e- '^el Približal- Winnetou je ni1 biv 1)0Veljstvo v gozdu, Mo- rt 0 sta Pa na Preriif' Vse dru" >tiogo prePustila meni. Ni bilo y lo jG! da bi odšel tudi Nal-j VkHŠ'- 1 ht °^lav & . r naj čaka, da se vr-^ odločil Winnetou. ujem te! Ko bo gošča- tur na vratu, se skrije v staro hišo, ki ji pravijo Saemundova, in ne trpi nikogar zraven sebe, razen nekega nemarnega, umazanega, ušivega starca, Gunste-ina po imenu, ki je služil na Dy-frinu še pred Simonovim rojstvom. — Kesneje bo Simon gotovo prišel k! svakinji in vse zopet popravil: ne mara, da bi ga kdo videl tako ležati; to se mu zdi tako bedno za odraslega moža. Kristina je bila na to pre- cej trmasto odgovorila-nikakor ne gre v glavo.1 dar ni ne greh ne srafl* ima človek tur na vratu (Dalje prihodnji Si grid Undset Prijatel's Pharfl SLOVENSKA LEKA Vogal St. Clair Ave. i" ENdicott 4212 Pripeljemo na d"1 III—KRIŽ illlllllllOIMinillinilllllllllllUMIIIIIIIMIQIIIIIlmUIUIMIIIIIIIIOMIH Nad črnim robom gora onstran doline pa je še žareia proga zlate svetlobe in v njenem odsevu se je jasno svetilo meli-šče na strmem pobočju, pod katerim so stopali, čisto zgoraj kjer so snežni zameti viseli čez skalnate grebene, se je lesketalo v snegu in se iskrilo na ledenikih ki so segali globoko v dolino in iz katerih so vsepovsod na pobočjih vreli bobneči in peneči se potoki. Ves zrak nad dolino je bil poln šumenja vode — prav od spodaj pa' je bilo slišati mogočno hrumenje reke. In iz vseh brezovih gajev in goščav in vsepovsod iz gozda je odmevalo ptičje petje. Ulvhild je nenadoma obstala, pobrala kamen in ga vrgla, odkoder je prihajalo ptičje žvrgo-lenje. Toda starejša sestra jo j.e zgrabila za roko. Tedaj je šla nekaj časa mirno z drugimi, toda kmalu se je iztrgala in jo ubrala po bregu navzdol — dokler je ni Gaute poklical. Bili so čisto blizo tistega mesta, kjer je pot zavila v smrekovo hosto; iz goščave se je zaslišalo kakor brnenje jeklenega loka. Tam je ležal še sneg in velo je mrzlo in sveže. Nekoliko dalje, sredi majhne jase, je stal Erlend z Ivarjem in Skuletom. Ivar je streljal na veverico; puščica je tičala visoko gori v smrekovem deblu in Ivar jo je hotel sklatiti. Metal je kamen za kamenom kvišku. In kadar je pogodil deblo, je zadonelo v mogočnem drevesu. "Počakaj malo, bom poskusil, ali ti jo bom mogel sestreliti," je rekel oče. Vrgel si je plašč nazaj na pleča, položil puščico na lok in pomeril precej vne-marno v negotovi svetlobi tam med drevjem. Tetiva je zapela, puščica je siknila skozi zrak in se zapičila čisto zraven deč :ove v deblo. Erlend je vzel drugo puščico in znova sprctfil— ena izmed/ strelic v deblu je šumeč zdrknila od veje do veje na tla. Pri drugi strelici se je zadnji konec razklal, ost pa je še vodno tičala v drevesu. Skule je skočil v sneg, da bi pobral obe puščici. Ivar je še vedno stal tamkaj in strmel proti vrhu drevesa: "Moja puščica se ne gan^, oče! Do ročaja se je zarila v deblo — to je bil strel, oče!" — in pričel je Gauteju razlagati, zakaj veverice ni zadel. — Erlend se je tiho smejal in si popravil plašč. "Ali greš nazaj, Kristina Jaz moram proti domu —jutri poj-deva z Naakkvejem na vse zgodaj na petelina —" Kristina je naglo odvrnila, da ne, spremila bo deklici do dvo ra — s sestro bi se nocoj rada nejcaj pomenila —. "Potem gresta; lahko Ivar in Skule z materjo in jo spremita domov — če smem iti z vami, oče?" je rekel Gaute. Za slovo je Erlend vzel Uiv-hildo Simonovo v naročje. In ker je bila tako lepa, rdeča in sveža, z rjavimi kodri pod belo krzneno čepico, jo je poljubil, preden jo je postavil na tla, se obrnil in odšel z Gautejem proti domu. Zdaj, ko ni imel drugega opravka, se je Erlend vedno družil s katerim izmed svojih sinov. — Ulvhild je prijela teto za roko in stopala nekaj časa ob njeni strani — nato pa je znova stekla proč in se zaprašila med Ivarja in Skuleta. Da, bila je ljubek otrok — toda divja in neugnana. Če bi imela hčerko, bi se Erlend prav gotovo zmeraj z njo igral in šalil —. delavnik, kot vidim —," prijeti pa otroka ni mogel, saj je imel polne roke črepinj. Ulvhild je zavpila: da je bila danes vendar pri teti Kristini na Jorundgaardu, zato jo je mati zjutraj tako nališpala. "No, mati te zmeraj tako lepo in imenitno nagizda — saj bi te tako, kakršna si ,skoroda lahko postavili v cerkvi na oltar." je rekel Simon in se nasmehnil. Edino delo, ki ga je Ramborg opravljala, je bilo, da je šivala hčerki oblekce; Ulvhild je bila zmerom lepo oblečena. "Čemu pa stojiš kot lipov bog?" je vprašala Ramborg moža. Simon ji je pomolil črepinje: "Ne vem, kaj boš na tole rekla?" Ramborg mu jih je vzela iz rok: "Zaradi tega ti ne bi bilo treba tako neumno stati tukaj Kristini je na njenem sedežu postalo neprijetno pri srcu. Res da je bil Simon videti precej bedast, ko je stal tamkaj in skrival črepinje in se obnašal nekam po otročje. Vendar pa ni bilo treba, da je Ramborg to omenila. "Mislil sem, da ti bo hudo, ker se je razbila tvoja skodelica," je rekel mož. "Seveda, ti se zmeraj delaš, kot bi se bal, da mi ne bi bilo zaradi česa hudo — kadar gre za take malenkosti," je odgovorila Ramborg — in tedaj sta onadva videla, da ji gre na jok. "Dobro veš, Ramborg, ni res, da bi se samo delal," je rekel Simon. "In navsezadnje vendar tudi niso same malenkosti —." "Ne vem," je odgovorila žena kot poprej. "Nikoli ni bila tvoja navada, Simon, da bi bi) govoril z menoj o važnih stvareh —" Naglo se je obrnila in stopila proti vratom v vežo. Simon je stal trenotek tamkaj in gledal za njo. 'Ko je sedel, je prišel Andres, njegov deček, in.hotel očetu v naročje. Simon ga je vzel k sebi, nepremično sedel in se z brado opiral ob sinovo glavo, vendar se je zdelo, da ne posluša malčkovega čebljanja. čez nekaj časa je Kristina nekoliko neodločno dejala: "Ramborg zdaj ni več tako mlada, Simon — vajin najstarejši otrok ima že sedem zim." "Kaj hočeš reči?" je vprašal Simonj, po nepotrebnem ostro, tako se ji je zdelo. "Nič drugega kot to — morda sestra čuti da ji, premalo zaupaš — ali ne bi mogel poskusiti, da bi ji dal tu na dvoru malo več ukazovati — skupaj s teboj —" "Moja žena ukazuje, kolikor jo je volja," je jezno odgovoril Simon. "Ne zahtevam od nje, da bi delala več, kot sama hoče, nikdar pa nisem Ramborgi branil, da bi tukaj na Formu ne Na sliki vidimo bivšega> člana, vrhovnega James C. McReynolds, ki se je odpovedal svojernM in stopil v privatno življenje. Slika nam ga, kaže, pravlja na izprehod potem, ko je bila njegova sprejeta. želite poslati denar v staro domovin0' pošiljatev je garantirana; rabite krstni ali rojen list iz starega KfS potrebujete notarske listine ali notars^1 in želite napraviti prošnjo za prvi ali dr^1 ljanski papii^, se vedno obrnite na: KADAR KADAR KADAR Preizkušena zdravila proti glavobolu KADAR Ko so na Formu stopili v hišo, je bil Simon s svojim fantkom sam v sobi. Sedel je na častnem sedežu sredi pred podolž-.o mizo in opazoval Andresa; otrok je klečal na vnanji klopi, se igral s starimi lesenimi klini in si prizadeval, da bi jih postavil na glavo. Komaj je Ulvhild to zagledala, je pozabila pozdraviti očeta; sedla je tik zraven brata na klop. ga zgrabila za tilnik in ga butala z glavo ob mizo, pri tem pa vpila, da so to njeni klini, oče sam jih ji je dal. Simon je vstal in hotel otroka ločiti; pri tem je prevrnil lončeno skodelico, mu je stala blizu komolca. Padla je na tla in se razbila. Arngjerd je zlezla pod mizo in pobrala črepinje. Simon jih je vzel iz rok in jo ves nesrečen pogledal: "To se bo tvoja mati jezila!" Bila je lepo s cvetlicami poslikana skodelica iz blesteče bele gline, ki jo je bil gospod Andres Darre prinesel domov iz Francije; od njega jo je dobila Helga, ta pa jo je podarila Ramborgi, je pojasnil Simon; ženske so jo imele za veliko dragocenost. Ko je v tistem trenot-ku zaslišal ženo zunaj v veži, je skril roke s črepinjami za hrbet. Ramborg je stopila noter, pozdravila sestro in nečake. Slekla je Ulvhildi plašč in maleica je stekla k očetu ter se pritisnila k njemu: "Kako si zala danes, Ulvhild — pa srebrni pas imaš na sebi v 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50? Ob obali Floride je nasedel na pesek prekooceanski parnik Manhattan, kateremu je prišel na pomoč ameriški rušilec Lansdale, da ga izvleče s peska. Manhattan je bil v tem položaju ocl 12. januarja do 7. februarjih, ko je zopet odpljul proti New Yorku. Ves tovor so bili iztožili v West Palm Beach. Pri Kollanderju dobite listine za dohodnins' (INCOME TAX) ter vam iste na vašo željo tud> jo ter notarsko potrde. MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti ŠESTE OBLETNICE SMRTI ki je preminul 17. februarja, 1935 Dragi in nepozabni oče! Ob tužni obletnici ^ oko solzi in solze režejo brazde po razjokanih ''„ Najini duši pa iščeta blagodejne sence Tvojega brega srca. Jadnega srca Ti ob žalostni šesti obletnici Klf na Tvojem grobu kličeva: Spočij se v Gospod« angeljskega klica k vstajenju! Žalujoča:: 4 || £ En aker vrtov % Kompletna hiša ^ "Magična hiša" VSTOPNICE V FREDPRODAJI (Regularno 50c in davek) Naprodaj v vrtnih klubih, pri blagajnah in mnogih prodajalnah v mestu JOSEPHINE in FRANKIE :■:'' . "" ' : ' '' ' '.(i ' A i; ' Cleveland, O., 17. februarja, 1941. 35c ln duvek Wendell L. Willkie si je na svojem obisku v Londonu ogledal tudi po bombah prizadete in porušene kraje. Na sliki ga vidimo, ko si v družbi škofa Rt. Rev. Mervyn George Haigh (desni) ogleduje razvaline Coventry katedrale. KRISTINA - LAVRANSOVA HČI Mandel's Headache Tabs MWTmIIWb SWrf^Br »ajmzlBa ■iilfflfe^BriHH CltVtl AND 1 PUBLIC I HALL t "ENA STOPINJA ZA VAŠ LASTNI DOM" smela ukazovati, če drugače misliš, je tega krivo to, da ne veš —" "Ne, ne," je rekla Kristina, "ampak meni se tupatam dozdeva, svak, kot da ne misliš na to, da Ramborg zdaj ni več tak otrok kot takrat, ko si jo dobil. Le dobro premisli to, Simon —" "Ti pa premisli —" položil je otroka kraj'sebe in skočil na noge, "da sem»se z Ramborgo sporazumel — s tabo pa se nisem mogel —." Tedaj je vstopila gospodinja, prinesla je gostom po-žirek piva; Simon je hitro stopil proti svoji ženi in jih položil roko na ramo: "Ali si že slišala kaj takega, Ramborg — tu ti pride tvoja sestra in trdi, da ne verjame, da bi bila ti zadovoljna pri meni —" zasmejal se je. Ramborg se je ozrla kvišku; v njenih velikih temnih očeh se je čudno zasvetilo: "Kako neki? Ležim, kot sem si postlala, prav tako kakor ti, Kristina —1 če medve sestri nisva zadovoljni, potem ne vem —," tudi ona se je zasmejala. Kristina je stala rdeča in nejevoljna pred njima. Ni hotela pokusiti piva. "Ne, pozno je že nocoj — čas bo, da gremo domov —," in se je ozrla po sinovih. "Ne tako, Kristina!" Simon je vzel ženi vrč iz rok in napil gostom. "Nikar ne bodi huda. Tako natanko ne smem jemati besed, ki jih človek izgovori med najbližjimi sorodniki — sedi malo in odpočij si, bodi dobra in pozabi, če sem ti drugače odgovoril, kot bi bil moral —" "— Truden sem," je rekel, se pretegnil in zazdehal. Vprašal je, koliko imajo na Jorundgaardu že opravljenega spomladanskega dela — tukaj so doslej zo-rali vse njive, kar jih je iznad dvora. Kristina se je odpravila, ka- ' kor hitro se ji je zdelo spodobno. Ne, ni treba, da bi jo Simon spremil, je dejala, ko je vzel plašč z oglavnico in sekirico — saj ima svoja starejša fanta pri sebi. On pa je hotel za vsako ceno z njimi — prosil je tudi Ramborgo, naj vendar gre nekoliko z njimi. Sicer se ji to nikdar ni dalo storiti, toda nocoj je spremila goste do kolovoza. Zunaj je bila črna noč in na nebu so sijale zvezde. Lahni topli vonj pravkar pognojenih njiv je spomladansko puhtel skozi nočni hlad. Vsepovsod v temini je bilo čuti curljanje vode. Simon in Kristina sta šla po dolini navzgor, vsi trije dečki pa so tekli pred njima, čutila je, da stopa mož zraven nje in da bi ji rad nekaj povedal, toda ni se ji dalo, da bi mu to olajšala, bila je namreč še hudo nejevoljna nanj. Sicer je imela svaka zelo rada — toda nazadnje ima vsaka stvar svojo mero, naj nikar ne misli, da lahko reče karkoli in nato vse kar tako spet prekliče — češ, saj smo sorodniki med seboj —. Razumeti mora, da ji ni lahko, kadar se razjezi in postane sirov, prav zato, ker jim je v stiskah tako zvesto pomagal — le nerada bi se sprla z njim. Spomnila se je prve zime takoj po njihovem prihodu v dolino: Ramborg ji je bila poslala sla, kajti Simon je ležal z oteklim vratom v postelji in se precej slabo počutil. Tupatam je trpel za to nadlogo. Ko pa je prišla na Formo in stopila v sobo k svaku, ni maral, da bi se ga doteknila ali ga vsaj pogledala; bil je tako besen, da je Ramborg vsa nesrečna prosila sestro odpuščanja, ker jo je bila poklicala sem. Simon tudi nasproti njej ni bil nič boljši, je rekla, ko je prvič, odkar sta bila poročena, zbolel in mu je hotela streči. Kadar se mu napravi V BLAG SPOMIN Frank Terčka