EHizIone per Testero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 123 a Bpedltloaa hi abboaameiito postalo foilulna plačana « golo*InI NaroCnlna mesečno 18 Lir, ta inozem-»t»o 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino tn 10.349 za ioserata. Podrnžnical, Noto mesto. VENEC Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka tn dneva po praznika. Izključna poobtaI?en1rB ca OglaSevanJa lfatTJnn»Tčeffa la tujega izvorai llnione Hubblicitt Italiana S. A, Milano. fi UrednfltTo In apravli Kopitarjeva A, Ljubljana. I Redazione, Amministra/.ionei Kopitarjeva 6, Lubiana. g Telefon 4001—4009. ■ ■ . ■ ■ Abbonamenti: Mete 18 Lire. Estero. mete 31 50 Lire. bdi- Klone domrnica. »n-do 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.l Lnbiana 10 650 per gli ahhnnamentl, 10.349 per le in-terzioni. Filiale! Noto mesto. Concemlonarl« e«eln«lT8 per ta pnhbflcIlS HI provenienza Italiana ed nstera: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 1099 Susa in Bona bombardirani i i 5 nasprotnih letal sestreljenih Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Osni letalski oddelki so bombardirali pristaniška v Susi in B o 11 i in uspešno zadeli tamkajšnje naprave. Livarno, Koggia, področje Lo zorna ter kraji v Siciliji, so bili napadeni od sovražnega letalstva, ki jc spuščalo bombo ler streljalo s strojnicami. Pomembna škoda na javnih zgradbah in zasebnih poslopjih jc naslala s številnimi žrtvami v Livornu; manj občutne so bile izgube in škoda v drugih naseljenih središčih. Pri teh napadih jc bilo sestreljenih 15 nasprotnih letal, 4 od naših lovrev nad Dvomom, 4 od nemških lovcev v Siciliji. (1 pa od protiletalskega topništva, in sicer dve v Livornil, eno nad P a n t e 11 e r i j o, eno nad Porto Km-ppdorle, dvo nad Ca s t e 1 v c t r a 11 o m in eno nad Mar salo. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1099: 1 Pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, znašajo doslej ugotovljene žrtve: 51 mrtvih in 319 ranjenih v Livornu, 6 mrtvih in 9 ranjenih v okolici Luzcrne. Obrambni boji v Kavkazu Sovjeti so imeli hude izgube — Pomorska bitka pred Dunkerqueom Hitlerjev glavni stan, 29. maja. Vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodni fronti kiihanjskegn predmestja sc je tudi včeraj izjalovilo ver sovjetskih napadov, podprtih z oklepnimi vozovi in močnimi letalskimi silami, oh nezlomljivem odporu naših čet. ki so jih v obrambni bitki odlično podpirali morili oddelki letalstva. Sovražnik je imel hude izgube ljudi, materiala in oklepnih voz. Oddelki lovskih letal so spsfrrlili samo na ii«-gu vzhodne fronte pri lastnih izgubah 45 sovjetskih letal. Pri teh uspehih so bili slovaški lovci udeleženi z 10 zmagami v zraku. Močan krajevni napad sovražnika severno od Lisičinskn jc bil krvavo odbil. Bojna letala so preteklo noč z bombami obmetavala pristaniško področje v Boni. V jutranjih urah dim 29. maja je prišlo na morju pred I) 11 n k e r q 11 c o 111 do bitke ineil nemškimi zaščitnimi oboroženimi silami in skupino angleških hitrih čolnov. Med lutko, ki je potekala iz najbližje razdalje, sin bila dva sovražna hitra čolna potopljena, ver drugih pa poškodovanih. Oddelek naših oboroženih enot sc je do zadnjega vrnil t svoje oporišče. Berlin, 29. maja. AS. Tukajšnji krogi so izvedeli naslednje podrobnosti o bojih, ki so se Junaštvo italijanskega poročnika v črni gori Riin, 29. maja. AS. Bersaljerskcmu poročniku Ciuieppu Liba«-«iju iz Palerma, civilnemu komisarju v Savniku v črni gori, ki so gu -uporniki ustrelili, jc bila podeljena zlata spominska kolajna. Zgodovina zasedbe balkanskega ozemlja bo vsebovala, ko bo napisana, stran slave in junaštva. ki krasita ves narod, pruv tako kakor je. »lovna in junaška stran tista, ki jo jc zapustil poročnik Libassi. Odšel je iz svojega bivališča v Žabijak po službenih poslih. Ko se je mudil v stražnici finančnih straž, so ga napadli uporniki, ki so v velikem številu obkolili poslopje ter zahtevali od posadke, naj se vda. Poročnik Libassi je na to zahtevo odgovoril s streli iz samokresa. Pametno je rnz.|vostavil tistih nekaj mož, ki je z njimi razpolagal, ter organiziral obrambo do zadnjega nalioja. Ko je bil potem uiet, je dvakrat skušal pobegniti. Toda njesova drznost ni uspela in moral jc šc dalje ostati v uporniškem ujetništvu. Večkrat so ga zasliševali, a on je na sovražnikova vprašanja odgovarjal tako, kakor je lastno italijanskemu vojaku, ki je trdno prepričan v uspeh in svetost stvari, za katero se bije. Posrečilo se mu je po neki telefonski napeljavi priti v zvezo s poveljstvom nekega našega polka, katerega je takoj prosil, naj bombardira kraj, kjer imajo zdaj njega ujetega, da se razčisti položaj in olajša nadaljnje napredovanje. Ko je 6. avgusta 1941 osvobodilna prednja straža bila že v bližini, se je v prepričanju, da bo njegova usoda zapečatena, preden bodo prispeli rešitelji, resno poslovil od svojih vojakov in jim dejal: »Z menoj jc konec. Prosim, sporočite na višja mesta, da scin do zadnjega izpolnil svojo dolžnost. Povejte mojim doma, da sem se vedel knkor pravi Italijan.« Temu blesteecmu junaku je bila podeljena zlata kolajna z naslednjo utemeljitvijo: »Kot civilnega komisarja na odrezanem področju so ga zahrbtno napadle uporniške sile in ga po srditem in junaškem odporu ujele. V ujetništvu jc dajal svetel zgled poguma in vojaške časti, vzpodbujal svoje tovariše ter odklanjal sovražnikove obljube, da bodo njegovemu življenju prizanesli. Vedel se je kot hraber vojak in cel Italijan in si je bil v svesti vseh posledic, ki bi iz tega lahko izvirale. Ko mu je bila dana možnost stopiti v stik z nušimi četami, ki so napadle pokrajino, da bi pregnale upornike, je odločno zahteval bombardiranje poslopja, v katerem je bil tedaj tudi som z drugimi ujetniki vred, da bi olajšal prodiranje, čeprav se je zavedal nevarnosti, v katero bi ga ta zahteva spravila. Ko so ga ločili od njegovih vojakov, da ga odpeljejo v smrt. mu je šlo le za to, da jih je prosil, naj sporoče predstojnikom in njegovim svojcem doma, da je do konca izpolnil svojo dolžnost. To je primer najčistijsc vere in nad vse vzvišenega junaštva. — Savuik (Črna gora), avgusta 1941.« Anglosasi niso mogli zlomiti italijanskega ljudstva Carigrad. 29. maja. AS. Več turških listov piše, da eo 6e anglosaški napori, zlomiti moralo italijanskega ljudstva, končali brez vsakršnega uspeha. List »Chegeposta« pripominja, da so zavezniki po dogodkih v Tunisu začeli prigovarjati in groziti Italiji, naj preneha z borbo. Anglosasi so začeli 6trašno bombardirati mesta in tovarno ter metati letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se dvigne proti fašistovskemu režimu, to-la navzlic temu ee lahko ugotovi, da je. Italija odločena nadaljevati borbo do konca. List naglaša, da Italija razpolaga s strahotnimi silami in da je sposobna voditi najtrše obrambne bitke v tesnem sodelovanju z Nemci. »Cuiiihuriet« poroča, da velika angleško-ameriška radiofonska ofenziva proti Italiji ni mogla uničili italijanskih živcev. »Tasviri Efkar« pa piše, da zavezniki ne morejo ustanoviti drugega bojišča v Evropi ne z bombardiranjem, ne z radiem, ampak ediuole lako, da sc borijo. Profinterna - nadomestilo za kominterno Stockholm, 29. maja. AS. Potrtost, s katero so v moskovskih komunističnih krogih sprejeli novico o razpustu kominterne, potrtost, ki so jo kazali V6i prvaki komunističnega uradnjakarstva, ki so se začeli bati odpustov in izgube mastnih dohodkov, je dovedla Stalina do tega, da je svoj sklep do neke mere popravil. V veljavi ostane razpust kominterne, na njeno mesto pa stopi Profinterna«, neke vrste mednarodna strokovna zveza, podrejena Mo- Čuden konec konference v Washingtonu Lisbona, 29. maja: »II Popolo dTtalia« poroča: Konferenca v Washingtonu se je končala brez sodelovanja Rusije. Na koncu je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Zadnja konfercnca glavnih stanov v \Vashinglonu se je končala s popolnim sporazumom o bodočih nastopih na vseh bojiščih, na vseh vojnih prizoriščih.« Ko je Rooseveitov tajnik Early izročil to uradno poročilo časnikarjem, in je videl, da so precej razočarani, je dejal, da sta nameravala Roosevelt in Churchill podati najprej skupno izjavo, toda v zadnjem trenutku sla se odločila, da bosta v Rooseveltovem imenu objavila izjavo v enem samem stavku. Končne številke o sovjetskih pokoljih v baltskih državah Berlin, 29. maja. Agencija »Eurasia« je objavila končne številke o pokoljih in deportacijah, ki so jih izvedli boljševiki pri svoji kratki vladi v baltiških pokrajinah. Litva: 21.830 oseb je bilo ubitih, 52.000 oseb pa nasilno odpeljanih. betonska: 37.250 oseh pobitih, pogrešanih ali nasilno odpeljanih. Estonska: 63.397 oseb pobitih, pogrešanih ali nasilno odpeljanih. Za časa svojega kratkega gospodarjenja v baltskih državah so torej Sovjeti pobili ali nasiloma odpeljali 174.477 Estoncev, Letoucev in Litvancev. skvi. Ni težko uganiti, da bo imela nova organizacija, zakrinkana s 6indikalizmom, iste cilje in bo morala služiti istim namenom kakor kominterna. Sedaj 60 vodniki revolucije lahko mirni. Igra se v oči sanjače v in zanesenjakov je bilo vrženega nekaj prahu. razvneli včeraj nn kubanjskem mostišču. Po veliki topniški pripravi, ki je trajala več ur, je začeloi napadati majhen odsek nemških postojank 18 sovjetskih pehotnih divizij in pet oklepnih brigad. Nastopilo je tudi sovjetsko letalstvo s kakimi 200 stroji. 4S strojev je bilo sestreljenih nad nemškimi črtami, 23 pa so jih videli, kako so treščilo na tla na sovjetski strani. Sovražnik je vrgel v borbo tudi izredno visoko število tankov, ki jih je bilo nad I hO. Tretjina tankov je bila uničena. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišču so bili le manjši spopadi, nn leningrajskem bojišču pn je prišlo do Iionnvnih topirških dvobojev. Nemški vojaški .rogi so mnenja, do je treba tudi na tem odseku v kratkem pričakovati zelo srdite boje. Berlin, 29. maja. AS. Iz pooblaščenega vira se je izvedelo, da je bilo pri včerajšnjih angleških napodili na zahodno Nemčijo sestreljenih nad 20 unglcških štirimotornih bombnikov. Admiral Riccardi čestital japonski mornarici Rim, 29. maja. AS. Za 32. obletnico pomorsko zmage pri Čušinu 111 obletnico japonskega pohoda je admiral Arturo Riccardi. državni podtajnik italijanske mornarice, poslal poslanico toplih čestitk japonski mornarici. V njej ie najprej pohvalil vztrajnost japonskih mornarjev, ki se borijo ramo ob rami z italijanskimi in nemškimi tovariši v tej strahotni vojni, od katere je odvisna svoboda narodov. ter se poletu spomnil junakov pri Port Arthurju. Čušimi. Pearl Harbourju in Filipinih. Iz n|ili vstaja kakor v bajki admiral Jamamoto, ki je kot junak padel v prvi boini črti. Ganljiva poslanica italijanske mornarice pravi ob konru, da se japonski mornarji bojujejo r italijanskimi in nemškimi mornarji za nov, plodovit svetovni red blagostanja in omike vseh narodov. 6033 letal sestreljenih v Sredozemliu in Severni Afriki Itiin, 29. maja. AS. Odkar je Italija stopila v vojno, to je od 10. junija 1940 do 27. maja 1943 so osne pomorske in kopenske protiletalske sile sestrelilo na sredozemskem in severnoafriškem bojišču 0033 nasprotnih letal. Sovjetska ofenziva na Kavkazu Berlin 29. maja. Kavkaška bilka se je tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo nadaljevala, četudi Sovjeti šo niso izdali posebnega poročila o svoji ofenzivi, pa vendar poročajo, da severno-vzhodno od Novorosijska potekajo trdi boji. V Berlinu mislijo, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo začelo s tem velikim napadom prvič zato. da bi zavzelo celotne nemško-ruske utrjene postojanke v Kavkazu, da bi se tako lahko vrnila sovjetska Črnomorska vojna mornarica v pristanišče Novorosijsk. Ta boljševiška ofenziva pa velja še bolj kol mod ali priprava v velike boje, ki jih nameravajo Sovjeti izvesti v poletju. Kakor so pred enim letom Nemci pred začetkom svoje ofenzive proti Volgi morali odstraniti grožnjo, ki sta jo ob njihovih bokih predstavljala trdnjava Sebaslopol in polotok Kerč, lako morajo tudi Sovjeti, če hočejo začeli z veliko ofenzivo ob Doncu ali kje drugje, najprej osvoboditi svoje divizije v Kavkazu, da se jim ne bo treba bali povratka nemške ofenzive iz. kuhanjskega mostišča, četudi ne nameravamo pregloboko preiskovati daljnih namenov boljševiškega poveljstva, vendar lahko ugotovimo, da so začeli Sovjeti 7. dosedaj najresnejšim poskusom, vreči Nemce nazaj proti Krimu. Njihova ofenziva ima za cilj zavzetje mesta Anapa, tako da bi razsekali na dvoje nemško-romunske sile 11,1 kubanjskem mostišču. Napad se je začel severovzhodno od Krimskaje, kjer so nemško-romunske sile le kakih 30 km oddaljene od Črnega morja in Novorosijska, iz. česar bi se lahko sklepalo, da je neposredni namen sovjetske ofenzive zavzetje tega važnega vojaškega pristanišča. Pa vendar ni tako. Sovjcii vedo, da ima Novorosijsk zelo močno obrambo in da ga je nemogoče zavzeti v direktnem napadu. Zalo bodo hoteli izsilili padec te trdnjavo z. drugačnim manevriranjem. Najprej bodo skušali zavzeti nekaj bližnjih utrdb, ki so jih Nemci in Komuni izpraznili, da bi čimbolj zmanjšali izgube, ki bi jih sicer povzročilo silovito rusko topniško bombardiranje, kar pa Sovjetom ni nič koristilo. Že prvi dan bilke so boljševiki zgubili tretjino oklepnih sil in šestino letalskih sil. s katerimi so začeli napadati. Ne da se še ločno ugotoviti, kake izgube so doživele sovjetske napadalne divizije, vsekakor pa so morale l>ili velike, ker so imele le divizije premajhno letalsko in lankovsko zaščito. Sovjeti so nameravali doseči uspeh s presenečenjem in z velikansko premočjo. Kratek odsek med Krimskajo in Moldavenskojem so napadli s I oklepnimi brigadami, ki so jih tvorili izključno 52 tonski tanki, 2 drugi oklepni brigadi pa sla izvedli razbremenilen napad pri Kijevskoju. toda nemški protitankovski lopovi, ki so najbolj posedli v obrambo, so mogli razbili tudi mogočne 52 tonske jeklene orjake s svojimi granatami, lako da so pozneje boljševiški pehotni oddelki pri napadu pogrešali sodelovanje tankov. ► in MihajloviČevi pristaši uvidevajo nesmiselnost borbe Beograd, 29. maja. Polurndno »Novo vreme« poroča, du so sc mnogi banditi vdali nemško-zavezniškim četam, ki čistijo težko prehodne predele Hercegovine in Črne gore. Med zadnjimi ujetniki se nahajala tudi dva voditelja Mihajlovičevih tolp, neki Mihnjln Djurišič in Popovič. ki sta pri zasliševanju izjavila, da sta spoznala nesmiselnost borbe, ki sta jo začela zaradi praznih angleških obljub o pomoči. Ites je, dn je prišlo upornikom na pomoč nekaj angleških letal, toda del teh letal je bil sestreljen, druga, ki so prišla pozneje, pa so metala le propagandno gradivo. Litvinov potoval skozi Kairo Carigrad, 29. maja. Iz Kaira poročajo, da je sovjetski poslanik v \Vasliingtonu Litvinov na potovanju v Moskvo potoval skozi egiptovsko prestolnico, kjer je bil gost poslanika Združenih držav. Skozi Kairo je potoval tudi turški poslanik v Londonu, ki je bil poklican v Ankaro. Davies odpotoval iz. Moskve Lizbona, 29. maja. Iz Moskve se je izvedelo, da je Stalin izročil posebnemu Rooseveltovemu odposlancu Josephu Duviesu zapečateno pismu, držav, v do- Washington ni rešil političnih vprašanj Bern, 29. maja. Lakoničnost uradnega poročila o vvashinglonski konferenci smatrajo v Berlinu za očividno potrdilo, da v dveh tednih prizadevnih posvetovanj niso mogli rešiti velikih političnih vprašanj. V 22 besedah uradnega poročila namreč ni vsebovano nikako politično vprašanje, marveč le splošna izjava o sporazumu med glavnimi štabi. Na nemškem zunanjem ministrstvu pripisujejo pretežen pomen dejstvu, da predstavlja zaključno poročilo le enostransko ameriško izjavo. Izjava namreč ni bila podana tudi v Churchillovein imenu (marveč le v Rooseveltovem). Zato iz tega izhaja, da ni bilo rešeno nobeno bistveno vprašanje, ki je bilo predmet razprav, predvsem ali bo imela prednost ofenziva proli Aziji ali proli Evropi. Sporazum je izostal, ker navzlic sodelovanju med zavezniškimi diplomacijami Sovjetska Zveza ni hotela prevzeti obvez za tihomorsko bojišče. To se pravi, ni hotela prepustiti severnoameriškemu letalstvu oporišč za ameriško letalsko ofenzivo proti Japonski. Prvi anglosaški komentarji skušajo zelo na široko razlagati uradno poročilo o vvasliinglonskem sestanku, zatrjujoč, da vsebuje sklep ustanoviti čim prej drugo bojišče v Evropi ,ali še točneje z istočasnimi napadi proti Balkanu, Siciliji, Sardiniji in zahodni Evropi, te napade pa bo spremljala velika sovjetska ofenziva, tako da bi v teh velikanskih borbah zlomili osne sile , »Times« celo piše, da je bil že ustanovljen »zavezniški glavni evropski slan« z »začasnim« sedežem v Londonu, ker da bo pozneje prenešen na evropsko celino. Da bi dali tem poročilom večjo verodostojnost, poročajo, da so že do podrobnosti izdelani načrti za vdor. Angleško-ameriški tisk pa le mimogrede omenja težave, ki so v zvezi z uresničitvijo teh načrtov. To vprašanje je prepuščeno ne le vojaškim glavnim stanom, marveč tudi Churchillu in Rooseveltu. Včerajšnja Edenova izjava o letalski ofenzivi proli Nemčiji in Italiji, ki da jo bodo povečali in nadaljevali Jdo brezpogojne kapitulacije«, da mislili na anglosaški umik: iz nje se namreč da sklepati, da mislijo bolj na letalski terorizem kakor na pravi vdor. Zavezniki dobro poznajo veliko težave, ki so v zvezi z izkrcanjem: v ta namen bi morali uporabili vse svoje pomorske, kopenske in letalske sile ter mnogo milijonov ton prevoznega ladjevja. »Deulsche Allgemeine Zeitung« piše: Brez dvoma so v VVashingtonu razpravljali o političnih in vojaških posledicah čc bi se zaradi popolne obrambe pripravljenosti osi izkrcanje končalo s katastrofo. Propadlo izkrcanje hi pomenilo mnogo več kakor ena izgubljena bilka. Zavezniki bi ga težko še enkrat ponovili. Vse kaže, zaključuje list, da osni vojaški voditelji s svojimi armadami budno in 7, velikim zaupanjem Čakajo tisti dan, ko se bodo zavezniške izkrcevalne armade približale obalam Evrope. naslovljeno nn predsednika Združenih Davies je izjavil, da sc bo takoj vrni inovino. Čudna igra Moskve Ankara, 2'). maju. Radio Moskva je ukinil poziv »Proletarci vseh dežel, združile seli pri svojih oddajali v angleškem, perzijskem in kitajskem jeziku, ohranil pu ga je pri s\ojih oddajah v vseh drugih jezikih. Španci so povečali obrambo Balearov Madrid. 29. maja. AS. Eskadrila šeslih rušilrev je včeraj odplula iz vojaškega španskega pristanišča Kartagene v Palma de Majorque. V Madridu izjavljajo? da so bile te vojne ladje poslane na Baleare, da bi povečale vojaško obrambo Balearov. Protiboljševiška demonstracija v Sofiji Sofija, 29. maja. AS Zadnji sklep rdečega diktatorja, razpustiti kominterno, 60 po njegovi resnični vrednosti prtcenili krogi bolgarske prestolnice. Predvčerajšnjim je bila v Sofiji velikanska protikomunistična manifestacija, katere se je udeležilo nad 50.000 ljudi. Govorniki so označevali boljševiško nevarnost ter zagotovili trdno voljo, upreti se vsakemu poskusu vdora komunistične ideologije med delavske množice. Letalski promet v južnovzhodni Evropi Bukarešta, 20. maja. AS. Uradno poročajo, da se bo 31. hiajo začel letalski promet na progi Bukarešta—Beograd—Zagreb—Benetke. I. j linija pu se bo začel (udi promet na progi Bukarešta — Sofija—Solun—Atene, Angleška delavska stranka in razpust kominterne Lisbona. 29. maja. AS. Angleška delav. slran-ka je prva, ki ne verjame namenom in nagibom, s katerimi je Slalin hotel razložiti razpust kominterne. Po novicah, ki so prišle v Lisbono iz Londona, je izvršni odbor angleške delavske stranko razpravljal o Stalinovem sklepu ter se odločil, da nn bo spreminjal svojega sklepa glede prošnjo angleške komunistične stranke, ki bi rada vstopila v delavsko slranko Potres v Nemčiji in Švici Stuttgart, 29. maja. AS. O potresnih sunkih, ki so jih v prvih včerajšnjih urah čutili po jugozahodni Nemčiji, poročajo, da je bila najbolj prizadeta vas Ostmeltingen v okraju Bnlingen. Med potresom so opazovali nekaj čudnih svetlobnih prikazni. Glede Omenjenega zemeljskega premikanja pravijo, da gre prej za premike obsežnih kamnitih skladov kakor pa za prave potresne sunke. Ti premiki se ponavljajo zdaj pa zdaj v krogu nekaj kilometrov. Beril. 29. maja. AS. Poročajo, dn jc bil ob t.23 v Švici močan potresni sunek zlasti v okolici \Vuterbcrga. Žrtev in škode ni bilo. Pogreb dr. Alberta Kramerja V petek popoldne je bil z Zal pogreb dr. Alberta Kramerja, ki je s svojim javnim delom zapustil vidno sled v politični zgodovini najnovejšega časa. Ves petek so prihajali številni kropilci po zadnje slovo v lepo okrašeno ka-pclico, kjer so ležali zemski ostanki političnega delavca. Prihajali so zlasti vsi tisti, ki so bili povezani z njegovim delom, z njegovimi načeli, dalje osebni prijatelji, številni znanci in častilci. Premnogi so tudi prinašali s seboj prelepe šopke cvetja, tako da je bila krsta pred pogrebom vsa kar zasuta v zelenje in cvetje. 11 grobu, kjer bo počivalo zmučeno pokojnikovo truplo, so včeraj ob 5 popoldne spremili dr. Kramerja številni njegovi prijatelji, častilci in znanci. Pokojnikovo truplo so prinesli iz kapelice sv. Nikolaja na katafalk, kjer je spregovoril pokojniku v slovo njegov prijatelj in sodelavec bivši minister in senator g. Ivan Pucelj. Njegove poslovilne besede so naredile najgloblji vtis in so izzvenele kot prisega zvestobe delu, nalogom in ciljem, ki jih je začrtal pokojnik in ki jili zahtevata čas ter korist ljudstva. Ko je moški pevski zbor Glasbene Matice odpel žalostinko »Človek, glej, življenje svojo...«, se je začel pomikati dolg sprevod na pokopališče. V njem smo opazili med številnimi oclličniki in zastopniki uradov iu vseh vrst ustanov škofu dr. Gregoriju Itož- mana s tajnikom, vseučlliškega rektorja dr. Kosa s profesorji, bivšega podbana Majcena, predsednika Narodne galerijo dr. Windisclierja, predsednika Novinarskega društva glavnegu urednika »Slovenca« g. Jurčeca z glavnim urednikom »Slovenskega doma« ter odbornike Novinarskega društva, predsednika Katoliškega starešinstva ravnatelja Remca » članstvom, zastopnika Trgovske zbornice dr. Mohoriča in Plesa, več bivših poslancev, ministrov in senatorjev, zastopnike književnikov, vse urednike in ilslužbenstvo »Jutra« in »Narodne tiskarne«, nešteto zastopnikov drugih ustanov, katerim jo bil pokojni dr. Krunicr podpornik in prijatelj. Pogrebne slovesnosti je opravila duhovščina trnovske fare. V ccrkvi sv. Križa je po opravljenih molitvah zapel moški zbor Glasbene Matice žalostinko »Usliši nas, Gospod«, nnknr se je sprevod nadaljeval nu pokopališče Ii grobu. Tu se jc poslovil od dr. Kramerja glavni urednik »Jutra« g. Virant v imenu uredniškega zbora in tiskarne ter v imenu Novinarskega društva, katerega delovni član in pionir je bil pokojnik skoraj do svoje smrti. Po končanem govoru je pevski zbor znpel še žalostinko »Blagor mu, ki se spočije«, nakur se je zbrana množicu otožno začelu razhajati. Umetniški zbornik Čeprav se g. Maleš čuti vzvišenega nad velikim delom kritikov — »tistih ničvrednih pti-čev...« — bom šo enkrat, tokrat morda jasneje, povedal svoje mnenje o Umetniškem zborniku. Predvsem naj Vam, g. Maleš povem, da se zelo motite, če mislite, da jo moje poročilo posreden ali neposreden izraz osebne užaljenosti ali morebitne prizadetosti. Niti mene, niti mojega knrlelu, ki ga nikjer ni, niste prehiteli z Umetnostjo in prav tako no sedaj z Umetniškim zbornikom, ker nisem nikdar imel takih namenov. O osebni užaljenosti prav tako ni govora. Saj Vas, g. Maleš, osebno niti ne poznam, poznam le Vaša dela, grafike, risbe in olja ter knjige, ki so izšle v Bibliofilski založbi. »Mar učil boš cvesti veje?« Ne domišljam si tegu in zato ne obsojam, niti ne smešim Vašega načina izražanja. Vesel sem vsakega »koralnega otočka in vsukega bisera«, ki ste nam ga dali. _ _ . Toliko, g. Maleš, o osebni užaljenosti in prizadetosti. In kaj vem povedati o Umetniškem zborniku? Da ni vreden slovenskega umetnika, ki nam je poleg vsega drugega dal še Slavne Slovence Sence, Rdeče lučke. Slovenski lesorez itd., da je res nedonošen in nepripravljen in slučajnosten, da je le zbirku starih klišejev, raznih člunkov in pesmic pa nič drugega. Konglomerat št. 1, ki ga niti najmanj ne opravičuje dejstvo, da je to prvo tuko delo pri nas in da bodo naslednji Zborniki boljši. Tem slabšo, če ste se tega zavedali in Zbornik vendarle izdali. Tudi Malcšev Slovenski lesorez je prva taka knjiga pri nas, pa je vendarle naša najpomembnejša in najlepša tovrstna izdaja. G. Maleš, to opravičilo nc držil Če ste znali snra--viii v življenje revijo Umetnost (ki pa zadnje čase že tudi nekoliko šepa in nam ponuja včasih kar malo čudne stvari, ali pa prodaja plastiko, ki je nastala onstran Kavkaza, za primitivno zamorsko plastiko itd.), če ste nam dali Macliov »Maj«, bi nam tudi Zbornik lahko dali v popolnejši obliki. Tako pn so ga narekovale le prilike, ki so bile: velika želja mnogih po takem priročniku, material, ki je bil na razpolago, in navsezadnje bi se pa vseeno lahko našel nekdp, ki bi utegnil biti hitrejši. Vse to je pognalo v tek idejo, ki je sicer v založništvu šele tlela, ni ji pa dalo časa, da bi se mogla v miru razvijati. Ne dvomim, da so slikarji premišljeno izbrali svoja dela za ta Zbornik; res pa je, da vsa druga dela niso izbrana tako premišljeno. O starih klišejih pa tole.: »Multum, non nmlta,« je zapisal Plinij v svojih pismih (VII, 9). Mnogo uporabljenih klišejev je tnko starih in slabih, da spadajo v ropotarnico, ne pa v Umetniški zbornik. Vprav zato, ker niti v tujini niti pri nas še ni izšla knjiga, ki ne bi uporabljala starih klišejev. če so ustrezali njenemu namenu, bi tudi pri tem Zborniku lahko uporabili premnoge res dobre klišeje, ki jih imamo na razpolago. Res, v pesniških antologijah ponatiskujemo že neštetokrat objavljene pesmi, pa pri tom ni važno, s kakšnimi črkami jc pesem natisnjena, dočim je pri umetniških reprodukcijah vprav tehnična stran zelo pomembna in ni vseeno, če je umetnina repro-ducirana kar z navadnim časopisnim rastrom. V Zborniku likovne umetnosti je vsako besedilo drugotnega pomena in je tudi besedilo zaradi slike, ne pa narobe. V Umetniškem zborniku ne sme biti nobena slika ali ilustracija podrejenega pumena. Saj sami pravite, da so bili baš Vavpotičevi Videk, Blaž, Andrej in Berač s črno suknjico Vaši prvi resnični duševni prijatelji, ne pu besedilo, ki je spremljalo te slike. Ob število reprodukcij posameznih umetnikov se nisem zaletaval in resnično nisem zapisal, da naj bi vsakega umetnika zastopalo manj kot deset reprodukcij. Dejal sem, du je treba izbrati le tiste umetnine, ki pomenijo umetnikov višek, in tu spet ponavljam, da v Zborniku pogrešamo mnoga odlična dela naših starejših umetnikov. Na tom mestu popravljam tudi število Maleševih reprodukcij. V Zborniku jih je 21 z vsemi ilustracijami, ki spremljajo besedilo. Tudi ilustracije prištevamo med umetniška dela in so samo po rangtl niže od olj, akvarelov in dr., po umetniški vrednosti pa mnoge od poslednjih lahko celo prekašajo. O člankih pa še enkrat tole: Nekateri so samo slučajnostni, da pa bi misli naših umetnikov o umetnosti in življenju ne sodile v Zbornik, pu prav zares nisem trdil, ugotavljam le, da bi g. —nc— pri Francetu Kralju našel lahko kaj več in zanj bolj značilnega, prav tako pri Stanetu Krcgarju in bratih Vidmarjih, pri Ivanu Čnrgu pn je imel prav nesrečno roko. Tudi razvrstitev meri ponekod kar na »osebna obračunatanja«. Sijančeve razprave nisem prezrl, reči moram, da je od vsega, kar je v Zborniku, še najbolj sprejemljiva, dasi prinaša nekatera nova, za umetnostno zgodovino zelo zanimiva odkritja. Junez Ljubljanski pa, ki je bil namenjen zu ta Zbornik, pa prav gotovo nima nič skupnega z našo moderno in bi bil gotovo nesporazum, če bi izšel v tej zvezi. Pač pa mislim o Groharju, da je bistveno povezan z njo in zato res ne bi smel manjkati v takem Zborniku, četudi so v njem le umetniki od Jakopiča naprej. Kaj je bil morila Grohar Se pred Jakopičem? Ali ni Grohar ustvaril svoje Pomladi (1903), ko je Jakopič že naslikal Alkoholika (1901) in pripravljal V gozdu (1903), ki sta obe v Zborniku? In ko je Vesel naslikal svojega Kmečkega starčka (1893), je bilo Groharju šele šest leti ln če sem v svojem poročilu napisal, da je g. Benčina zbral biografske podatke večinoma po SBL, sem s tem hotel poudariti samo to, da je ves Zbornik zbran na ta način. G. Maleš! Če ste bili doslej povsod deležni le samo tople pozornosti, je to moje poročilo res druga plat zvona. Vsak zvon ima pač dve plati in prej ali slej zazvonita obe. Če bi se pravočasno zaslišali obe plati, bi bilo marsikaj drugače in bolje. Ne bilo bi treba klicati na pomoč vremenskih prilik ln neprllik, ki so bile takrat v atmosferi, da prevzamejo odgovornost za polom na svoje rume- Toliko pristne in odlične umetnosti, kot se nam danes ponuja z vseh lepakov in izložb, nismo še bili deležni do današnjega dne. G. Maleš, če se prištevate med te, ki so tudi vzvišeni nad vsako kritiko, potem je moje poročilo zares odveč — pač ne razumem časa in umetnikovega izražanju. # Demšar Franc S lem smo tudi debato o Umetniškem Zborniku v našem listu zaključili. Ob tej priliki samo majhno pripombo: Nekateri nam kruto zamerijo, da si pri debatah in ocenah dnevnih kulturnih dogodkov lastimo zadnjo besedo v svojem lastnem listu. Mislimo, dn ni treba nikomur dokazovati, kako nesmiselno bi bilo, če lii nc bilo tako. List znvzame po svojih sotriul-nikih »stališče« do določenega dogodka. Nato dobi odgovor prizadetega, s katerim zavrača mnenje recenzenta, in ml ga lojnlno priobčimo, v kolikor seveda gre za stvarne ugovore, ne pn, v kolikor so nov napad nn naš list. To pa nas še ne odvezuje, dn bi ne zavzeli ponovno svojega »stališča«. S tem smo dali občinstvu vpogled na zadevo od obeh strani, da jo lahko samo presodi, v kolikor se ne pridruži našemu mnenju. Za informacijo javnosti dovolj, vse drugo, kar bi še sledilo, če se puste toku proste zatvornice, bi bil samo dvoboj z besedami, ki ne pripelje do konca. Nič pa ne moremo proti temu, da se tako razpravljanje ne prenese izza robove našoga lista. To pa ni več odvisno od nas. Toliko bralcem in tistim, ki nas dolže herostrastva zategadelj, ker hočemo v svojem listu imeti zadnjo besedo — mi. Op. ured. Muhe - raznašalke nalezljivih bolezni Vremenska napoved zn 30. mnj (nedeljo); spremenljivo, krajevne nevihte s plohami; za 31. maj (ponedeljek); večinoma jasno. Ljubljanski mestni fizikat je vsako leto po večkrat, zlasti pa pomladi opozarjal javnost, kako nevarne so muhe, ker prenašajo kali nai-raznovrstnejših nalezljivih bolezni in tudi kali najbolj nevarnih kužnih bolezni. Pri tom je mestni fizikat prebivalstvo vedno opominjal na snago, ki je najučinkovitejše orožje v borbi zoper muhe. Sedaj seveda še ni veliko muli, pač pa ni izključeno, da se, kakor pred leti, tudi letos poleti ob veliki vročini pojavijo večje množine muh v splošno nadlego in nevarnost. Kukor rečeno, je najboljša obramba ln najučinkovitejše sredstvo zoper muhe najpopolnejša snaga v stanovanju, na dvorišču in vrtu. Greznice in dvorišča nnj bodo dobro pokrite, stranišča, hlevi, zajčniki in kurniki naj bodo snažni. V bližini nilaktiž. kamor ljudje radi mečejo raznovrstne odpadke, se muhe zbirajo v velikem številu. Mestnemu fizikatu je bilo že naznanjenih nekaj primerov malomarnosti pri izvajanju higienskih predpisov. Kjer vsak dan nc brišejo prahu in redko umivajo tla, kjer pogosto ne menjavajo posteljnega in drugega perila, kjer so dvorišča nepospravljena in nepometena, posebno pa tam, kjer razni odpadki ali celo gnoj leži ob hiši, ali pa tam, kjer se svinjaki in hlevi slabo zapirajo in malomarno snažijo, tam imajo polno muh, ki pomenijo največjo nevarnost zn vso okolico. Posebno opozarjamo tudi rejce malih živali, zlasti pa rcjce kuncev in kokoši, naj z vso vestnostjo pazijo, dn se ne zarode, saj muhe prenašajo tako človeške kukor tudi živalske nalezljive bolezni. Raziskovanja so dognala, da v zanemarjenih krajih nosijo posamezne muhe na sebi ali v svojem črevesju tudi do 500 milijonov kali, med temi kalmi pa do 333 milijonov takih, ki se navadno nahajajo v človeškem ali živalskem blatu. Po snažnih krajih so pa ugotovili samo po 100.000 kali, a med temi kalmi je bilo samo po 100 do 10.000 takih iz živalskega ali človc-; škega blata. Samo z enim poletom lahko prenese posamezna muha nad 300 milijonov za zdravje nevarnih kali. Muha pn lahko leti poldrug kilometer daleč ter iz okužene hiše prenese bolezen tudi v najbolj snažno hišo, I/, ene same muhe se lahko v enem poletju zaredi nn milijone muh, ki spet vse prenašajo črevesne nalezljive bolezni kakor grižo, razne tifuze in pa črevesni katar, ki poleti pobere precej dojenčkov. Mnhn je vedno velika nevarnost za naše zdravje ter zato nikakor ne smemo trpeti nesnage. Vsi prostori stanovanja morajo biti snažni, seveda pa morajo biti čedne tudi drvarnice in hlevi ter počejena vsa okolica hiše. Stranišče se mora dati tesno zapreti, gnojne jame in gnojnice pa morajo biti popolnoma pokrite. Okna v shrambah, straniščih in hlevih naj bodo zamrežena z gosto mrežo. Živila pokrivajmo z mrcžico ali steklenim pokrivalom, vsaj pa s prtom, dn jih muhe ne morejo okužiti. V kupili gnoja lahko jajčeca ali ličinke muli uničimo s premetavanjem. Zgornji sloj, kjer jc zalega, pride tnko v notranjost kupa, kjer vročina pogosto naraste na 50 do 60 stopinj Celziju in pokonča zalego. Isto dosežemo, če gnoj po sipamo 7. apnenim prahom ali prstjo. Za pokon čavanje muli po stanovanjih imamo sicer polno najrazličnejših pripomočkov, vendar je pa najcenejše in najbolj učinkovito sredstvo zoper inuhb — snaga. Kjer pa ne pomagajo niti prošnje niti opo mini in kjer ni zavesti odgovornosti za zdravje in dobrobit sočloveka in skupnosti, tam morajo na žalost sem .in tja občutiti ostrino zakonov in predpisov, izdanih za varstvo in korist narodnega zdravja. Prebivalstvo prosimo, nnj strogo pazi na snago, primere neobzirne malomarnosti poedin-cev noj pa iz stvarnih razlogov, ne pa morda iz nagajivosti ali osebne sovražnosti, naznani mestnemu županstvu. Ivan Kologriron Duh in cilji komunizma Zato ne moro nič drugega izdelati kakor zgolj — podolmo kot kak talmudist — že [»gosto premlele formule. (O tem glej 1. Kologrivov. Dle Me-taphysik des BolschevvL.utis, Salzburg 1934. Isti, La sonnne eontre les aans-Dieu. Pariš 193«. Članek »Dialektični malerializem«.) Odtod izvira njegovaa surova trmasta ne-spravljivost. Vse mu je jasno; ne sme biti več skrivnosti v nobeni obliki. Kakor mi je n. pr. pisal neki dijak, ki som ga pred revolucijo poznal kot otroka: »Marx in Lonin sta nam vse pojasnila, da za kaj drugega ne preostaja nobeno mesto več. Vsa vprašanja in problemi bo enkrat za vselej rešeni.« Ni več nobene skrivnosti. Vse je ugotovljeno, izvzeta so le vprašanja, ki obravnavajo taktiko. Tu ostanejo vrata široko odprta. Da izkoristijo na-sprotstva v kapitalističnem svetu in da kapitaliste nahujskajo drugega proti drugemu, so vsa pretvarjanja ie naprej odobrena tn dovoljena. (Lenin, (lovor 20. nov. 1920.) Imajo taktiko trojanskega konja, ki so jo na 7. svetovnem kongresu 3. internacionale zahtevali in razglasili. Obstoji pa v tem, da medtem ko zakrivajo svoj pravi obraz, najdejo pot v nasprotnikovo srce. Odveč bi bilo govoriti, kako boljševizem neverjetno zaničuje človeka kot človeka, do katero stopnje onečaščenja ponižuje Človekovo osebnost. Vse, kar je bilo prej povedano, priča o tem. Tu samo še dva, a zato tem hujša primer«. Leninova žena Krupskaja izjavlja v stanovskem časopisu učiteljstva (10. okt. 1920): »Čeprav zakon še ne zahteva podružabljenja žene, «e mora vendar ta misel že zdaj uresničiti, in javno mnenje nnj to sprejme ln širi. Upirati se temu nasllstvu, se pravi ustavljati se boljševiški revoluciji.« Nič manj zgovorna je vprašalna pola poizvedovanja o spolnem življenju kmečke mladine. 1. vprašanje: Kje si prvikrat spolno občeval? a) na travniku? b) na vrtu? c) v hiši? d) na skednju? 2. vprašanje: S kom? a) s svojo ženo? Po poroki? b) z njo pred poroko? c) s kako drugo? d) s kako vdovo? e) s sosedo? f) s svojo sestro? g) s svojo teto? h) s priležnico? 3. vprašanje: Ali si tej ženski za to kaj podaril? Ali pa je ona tebe plačala? 4. vprašanje: Kako 6e v takem primeru vedeli nasproti ženski? Ali ji daš denarja, ali Ji obetaš zakon? 5. vpraš.anje: Ali si Imel tako spolno razmerje do odraslih žensk že kot otrok? Ce je tako, potem opiši tak primer čisto natančno. (Voix des nations, Bruxelle, 1. nov. 1935.) So še druga vprašanja, toda pustimo jih, ne da bi jih navajali. Naj to zadostuje. Kako se more kdo, ki si je ohranil svoj zdravi razum, navduševati za boljševiško razredno moralo in v njej gledati »nove neizrabljene sile za rast v višave kulture«, to ml je zares uganka. (Germania v prej omenjenem Članku.) (Dalje.) Maksimalni cenik it. B za zelenjavo ih sadje, uvoženo ▼ Ljubljansko pokrajino, veljaven od 81. maja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi 6voje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri trgovcu na debelo in na drobno za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 31. maja 1943-XX1. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu in trgovcih na debelo in na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni. Prvo število je cena v lirah na debelo, drugo število pa cena na drobno. Novi česen 4.25, 5.05; beluši 0.35, 7.00; karfijola 2.80, 3.35; kolerabice 2.35, 3; očiščeno korenje 3, 3.60; zgodnja Čebula 290, 3.45; stročji fižol 5.90, 7; solata vseh vrst 8.15, 3.70. grah 6.05, 6; fcpinača 2.85, 8.85; Zelena 3.80. 4.55; suhe marelice 43.35, 58; la pomaranče 8.35, 9.35; češnje 4.70, 6.50; Ia limone (15cni obsega) 4.05, 4.80, komad 0.50; orehi Sorrento 20, 30; navadni orehi 21.50, 25; suhe češ-plje, domače, odprto blago 15, 18. Opombo. 1. Cene se razumejo brez tare. 2. Pod blagom I. vrete se razume samo Zdravo, za prevoz sposobno blago. Pridelki, ki so izobličeni, poškodovani ali nagni.ti ter nezadostno sočaati, so izločeni. 3. Ceno veljajo za blago, očiščeno zunanjih neužitnih lislov. 4. Prodajalci na drobno imajo dolžnost postaviti na blago listič z napisom enolne cene in kakovosti blaga. 5. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnicah na drobno. 6. Grosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enolne cene. Tudi preprodajalci morajo i-zstaviti tak račun, ako se zahteva. 7. Za domače pridelke v prodaji na drobno veljajo maksimalne cene, ki jih objavlja inestni tržni urad v tedenskem Ceniku. 8. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, dočim mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komisarja. 9. Za proizvode, ki jih ta cenik nc navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Na ta način se Je Ivoril čuden in usoden položaj, ki je carici zabranil, da bi Izšla iz svoje nevarne osamljenosti, ki Ji je zaprla pot do kakršnega koli udejstvovanja, ki bi jo moglo naredili priljubljeno. Carica Je imela zelo visoke pojme o svojih rodbinskih dolžnostih, toda, ker se je morala boriti proli vplivom družine njenega moža, se je postavila nekako na sovražno staliece do cele carske rodbine. Nikakor ni ljubila družbe in dosegla je, da jo je ta sovražila, ne da bi lo mogla nadomestiti s kakršno koli aktivnostjo v splošno korist. Videla je napako visoke družbe, nI pa videla njenih dobrih strani, ker je pač premalo poznala deželo, iz katere je ta družba izšla, predvsem pa ni razumela, kakšna naj bi bila naloga vladarice v dobi, ko jc dežela preživljala posebno krizo razvoja, da bi se prilagodila novemu duhu. Da bi popravila napake in pomanjkljivosti visoke družbe, hI morala razširiti njeno obzorje in si prizadevati, da bi vanjo prodrla nova zanimanja. Ona sama bi za to morala dali vzgled. Tega pa ni storila, ker ni poznala potreb dežele. Še enkrat ponavljamo: carici jc predvsem manjkalo poznanje , • ..• , _.,fr.,snr,,,n vidika kot "a rrlodnla do sedai. ruskega življenja /. arugauii-^a wain«, r.ji ... in sodelovanje pri kakem večjem socialnem delu, kakor na primer v »Marijinih ustanovah«, pri »Rdečem križu« ali na kakem drugem torišču kjer se jo udejstvovala carica-mati. Carici Aleksandri ni bila nikdar dana možnost, da bi sodelovala z državniki ali višjimi uradniki. Prihajala je z njimi v slik samo ob velikih sprejemih, ki pa eo io tako zmedli, da se ni mogla z njimi niti razgovarjati. Tako zelo ji je bilo vse tuje, da niti ni znala razločevati nalog, ki so jih imeli posamezniki. Ko se je pozneje hotela vmešavati v notranjo politiko, prav zalo ni znala razločevati posameznikov in je zato naredila marsikatero veliko napako. Carica ni imela nikakega neposrednega slika s političnim svetom, razen po svojem tajniku. To zaupno mesto Je že v prvih letih vladanja zavzemal grof LamsdorI, bivši diplomat, ki pa je bil zelo nepristopen, boječ in sc je čutil tujega v deželi, kjer prej že dolgo let ni živel. Njegov naslednik grof Bostovzev je bil popolnoma nepomemben človek. Bil je sicer vladarici silno vdan, a prav zalo je smatral kot svojo največjo dolžnost, da je brez ugovarjanja izpolnil vsako njeno povelje. Nili malo ni slremel za tem, da bi postal caričin svetovalec, a bil je za to tudi popolnoma nesposoben. Poleg osebnega tajnika je carica imela v svoji službi tudi dvorjana, ki je nosil naslov »osebni dvorjan Njenega Veličanstva«. To mesto je zavzemal ves čas vladanja grof Ilendrikov, ki Je bil ponoln ka-valir, a povsem neveden v vseh vprašanjih, ki se niso likali dvornih obredov in življenja v najvišjih krogih. Ostal je vedno brez vsakega vpliva in nikdar ni imel dostopa v vladaričin -najožji krog. Carica ni imela torej nikogar, ki bi jo mogel natančno poučiti o notranjem položaju v deželi. Tudi njen soprog ji o tem ni mnogo pripovedoval — posebno v prvih letih — ker se je čutil presrečnega, da so jo mogel znebiti državnih p<>slov v trenutkih, ki jih je mogel posvetiti svoji družini. Iz tega izhaja, da je vse, kar se je dogajalo izven carske palače, bilo za carico nekako zavilo v meglo. Sanjala je, da bo nekoč postala zares priljubljena rarica, ki jo ho ljubil »resnični« narod in ne »družbat, katero je sama prezirala, ne da bi nili malo pomislila na to, da ;e »narod«, o katerem je sanjala, morda bil popolnoma drugačen, kol si je predstavljala. IV. Dežela in vladavina. 1. Privid. Z vzvišene točke, na kateri je stala carica, se jI je zdela Rusija s socialnega vidika kot velika piramida, sestavljena iz raznih plasti, ki eo se popolnoma ločilo med seboj in so bile lepo urejene. Na vrhu je slal sam, obdan od luči, car, Gospodov maziljenec, popoln gospodar nad vsem in nad vsemi. Pod njim so bili veliki knezi in visoki dostojanstveniki, ki jih je car počastil s svojim zaupanjem. Nekoliko pod temi je bilo plemstvo, ki je dajalo potrebno število uradništva in častnikov za upravo dežele in za armado, ler je tako bilo udeleženo pri notranji vladi države potom »zemslev«. Pod plemslvom je bila plast ljudi, ki jo je bilo težo določiti. V tej plasti so bili kulturni delavci, veliki trgovci, bogato meščanstvo in sploh vsi, ki so bili izven dvornega kroga in ki so se carici zdeli nezanesljivi. Vedela je, da so v tej plasti bili močni revolucionarni tokovi. Govorilo se je, da ti ljudje hočejo za vsako ceno posnemati tretji stan v Franciji in 6e udeležiti političnega življenja. Nihče pa si ni mogel predstavljati, kako močno je bil v Rusiji že organiziran ta tretji stan. Se bolj spodaj so bile plasti meščanstva: obrtniki, mali trgovci, delavci. Na vrlin piramide se nI govorilo mnogo o delavskih vprašanjih, ker se je zdelo, da teh vprašanj v Rusiji sploh ni. Deset let |x> prvem revolucionarnem poskusu iz leta 1915, si je car dal prinesti nekaj francoskih in angleških del o delavskem vprašanju in ko jih je prečital, je dejal svojemu knjižničarju:«*Nihfe mi So nI govoril o lom vprašanju. Nisem vedel, da se Je o tem že toliko pisalo.« Res Je, da se jo delavski slan Sele začel ustaenavljatl V Rusiji. Ob koncu vlade Nikolaja II. ob začetku svetovne vojne v Rusiji je ta stan štel komaj dva milijona industrijskih delavcev, to je komaj poldrug odstolek vsega prebivalstva. Vsi verni Slovenci pri Materi Dolgo smo se pripravljali za današnji dan. Več kot pet mesecev smo se skušali uglabljati v želje sv. Očeta in v latimsko naročilo. Več kot pet mesecev smo uravnavali svoje misli in želje na 30. maj, ko bo vsa naša škofija, upamo da skesana, spokorjena, in notranje pripravljena, izpovedala svojo ljubezen in zvestobo Materi Mariji. Danes prihajajo v našo cerkev množice ljudstva in se pod vodstvom 6vojili dušuih pastirjev izročajo Mariji v varstvo, še večkrat obnavljala v skupinah, zlasti pa ttidi v na&ih družinah. Vedno znova si moremo klicati v spomin resnico: Tvoji smo. Mati Marija... Že danes sklenimo, da bomo koncem maja vsako leto obnavljali svojo vdanost in zvestobo Mariji, da bo 30. maj nekak verski narodni praznik. Sadova posvetitve, ki naj bi — trajno med nami ostala, naj bosta zlasti dva: narodni potiož-, nosti prvih petkov 6e pridruži še narodna pol*>ž-. uo»t prvih sobot. In rožjii venec, najlepša druiin- Milostna podoba Marije Pomagaj, ki se ji danes posveča slovensko ljudstvo in jo prosi varstva. Papež Pij XII. je 31. oktobra 1942 posvetil vbo katoliško Cerkev in vesoljni svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Kristusov namestnik je prvi molil: »Tebi, Tvojemu brezmadežnemu Srcu, so v tej usodni uri človeške zgodovine izročimo in posvetimo.« Za njim so se pričele posvečevati posamezne škofije širom sveta. Danes posnema zgled sv. Očeta naša ljubljanska škofija, dobro pripravljena po govorih in premišljevanjih, po šmarnični pobožnosti in poliožnosti prvih sobot. Kaj hočemo s tem reči: Posvečujmo se Srcu Marijinemu? Dvoje: Najprej se s tem Materi Mariji popolnoma izročimo in prepustimo. Njej se zaupno predamo, trdno prepričani, da bo na Marijinem Srcu usoda našega življenja, prihodnost naših družin in vsega slovenskega naroda v najboljšem varstvu. Drugo, kar s posvečenjem izpovedujemo, pa je slovesna izjava, podana v cerkvi pred živim Bogom, vpričo vse krščanske občine, da hočemo tako živeti kakor hoče Marija. To ee pravi: spolnjevali bomo božje in cerkvene zapovedi ter v vsem živeli tako, kakor mora živeti katoliški kristjan, tako kakor smo včeraj na Rakovniku Mariji Pomagaj slovesno obljubili. Posvečenje Marijinemu Srcu za naše življenje lahko silno veliko pomeni. Lahko se z njim izvrši v naših dušah pravo spreobrnjenje. . Te dni smo brali v listih škofov poziv k včerajšnji spokorni procesiji. Med drugim pravi Pre-vzvišeni, da se ob Mariji »pripravimo za skupno posvetitev Njenemu brezmadežnemu Srcu, da bomo v smislu tega posvečenja resno in koristno spremenili svojo mišljenje in življenje po nauku Kristusovem«. To naj torej pomeni za nas posvečenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu, da bomo odslej živeli kot pravi kristjani. Lahko pa je tudi to posvečenje tako, kakršnih je bilo že mnogo in 60 šla skoraj brez 6ledu mimo nas. Kaj torej pomeni posvečenje za nas, za tebe, z-a mene. je — poleg milosti božje — zavisno od nas 6amih. Da se posvečenje in njega pomen čim globlje vtisne v naše duše, ga je treba večkrat obnavljati. Zato so se že pred današnjim dnem posvečevale posamezne skupine in posamezni stanovi, zavodi verske družbe itd. Zato se bodo posvečenja sita molitev, mora prodreti v sleherno slovensko druži no. Ti sadovi posvetitve naj bodo trajni in trajno bo tudi varstvo Matere božje. .V kelih Marijinega brezmadežnega Srca bomo položili svoja srca in vse svoje drage. Izročili ji bomo tudi vse tiste, ki no vedo ali nočejo vedeti za božjo Mater in potoke njenih milosti... Ona zanje ve, jim proži roko v pomoč in jih skuša rešiti. Ne neha jmo prositi I Trdno zaupamo, da nas no bo spustila iz svojih brezmadežnih rok, polnih milosti in blagoslova. Obdelovalcem kmečkih posestev Ljubljansko mestno poglavarstvo poziva vse obdelovalce kmečkih posestev, prav tako pa Indi vse najemnike in lastnike obdelanih njiv v >b-močju mestne občine, n j po uredbi \"sok"Pa Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 49 z dne 8. maja t 1. za izvedbo kmetijske«u katastra prijavijo kmetije na predpisanih obrazcih. 1.1'- i.e pole bodo v dveh izvodih dostavili občinski "lsl iž-benc< vsakemu obdelovalcu v posamezne vasi ali okraie. Pravilno in čitljivo izpolnjene in podpisane prijave je treba občini vrniti do 15. junija t. I. Da se olajša sestava prijav, bodo kmetijski referenti prišli v vsako ...s ali okraj !n dajali potrebna pojasnila. Hkrati bo tudi popis goveje živine za Prevod. Vsakdo, ki ima govejo živino, je dolž—. narediti prijavo te živine pri svoji občini do iu. 'unija t. I. Prijavnice bodo razdeljene hkrati 6 prijavnicami za popis kmetij. Kdor zgoraj omenjenih tiskovin ne bi dobil do 5. junija, naj se takoj sam med uradnimi urami zglasi v mestnem gospodarskem uradu, kmetijski odsek v Puccinijevi (nrej Knafljevi) ulici 2, da dobi tiskovine in navodila. • Obrtniki iz Ljubljane in okolice, ki rabijo sukanec in imajo še neizrabljene bone, naj jih nemudoma predložiju Odseku za obrtništvo, Čopova ulica 1, zaradi žigosanja z imenom trgovca, pri katerem bodo dobili sukanec. Velika Marijanska akademija v linionu Slavje ljubljanskih srednjih šol pod pokroviteljstvom škofa dr. Gr. Roimana. Spored akademije: 1. a) J. Pribošič (V. 1. učit.): Andante soste-nuto; b) J. Massenet: Meditation iz opere Thai«. Orkester učiteljišča, gosli solo klasična gimnazija; c) A. Foersler: »Ave Maria« iz. opere »Gorenjski slavček«. Mešani zbor učiteljišča in klas. gimnazije, orkester učiteljišča. 2. J. Pogačnik: Davorija Marijinih mladcev. Deklamacija, I. moška gimnazija. 3. \Vieniawsky: Koncert v d-molu, 1. stavek. Gosli klasična gimnazija. 4. Govor. Klasična gimnazija. 5. a) A. Hribar: Srce Marijino: b) Dr. Mihe-lič: O gospa moja! Moški zbor gimnazij in učiteljišča. 6. Dr. R Tomlncev: Ljubezen in resnica, Deklamacija. II. ženska gimnazija. 7. a) V. Vodopivec: Imakulata; b) A. Foer-ster: Kraljica angelov. Ženski zl>or učiteljišča. I. in II. ženske ter uršulinske gimnazije in učiteljišča* '8) a) Gr. Rihar: Srce Marijino; b) St. Premrl: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rodi Mešani zbor srednjih šol in učiteljišča. 0. Moreau: »Povsod Boga!« Pojo vsi navzoči. Orkester vodi prof. Fr. Stanič, petje prof. SI. Mihelčič, oba na državnem uČiteljiMu. Akademija se bo začela ob 11.15 dopoldne. Vstopnice so v prodaji eno uro pred začetkom akademije pri blagajni kina Union. Vse priprave posameznih orkestrov, zlasti pa mogočnega pevskega zbora, ki šteje nad 100 pevcev, obetajo prav lepo prireditev na dostojni umetniški višini. Naš lesni trg Iz poslovnega poročila Ljubljanske borze za blago in vrednote za leto 1942 posnemamo naslednje odstavke o našem lesnem trgu v preteklem letu: V začetku leta 1942-XX je bilo na našem lesnem trgu dokajšnje povpraševanje po lesu vseh vrst in izdelav. Le žal, da je bila proizvodnja precej omejena, pri nekaterih vrstah celo neznatna, in temu primerne seveda tudi same zaloge, ki niso zadoščale niti za najnujnejša naročila- Stare pokra jine Italije ki so bile že pred vojno uajglavnejši odjemalec našega lesa, so v novih razmerah naravno še povečale svoje zanimanje za ta naš izvozni predmet, posebno še, ker niso imele več na razpolago mnogih drugih lesnih tržišč. Ker je primanjkovalo predvsem goriva in celuloznega lesa, so večje italijanske pooblaščene tvrdke zaključile pri nas velike količine drv, celuloznega in jamskega lesa itd. To jp pa imelo za posledico nenavaden dvig cen, ki lih ie bilo zelo težko kontrolirati. Zaradi prevelikin nakupov je bilo potrebno veliko število vagonov za odpremo blaga, kar jc zopet povzročilo nenadno pomanjkanje vagonov in s tem občuten zastoj v samem odpremljanju prepotrebnega blaga. Ker pa je na drugi strani pretila nevarnost, da bo zaradi prevelikega izvoza kmalu primanjkovalo potrebnega goriva v pokrajini sami, so oblasti nenadno ukinile zasebne nakupe, določile najvišje cenc ter poverile vso kontrolo omenjenih lesnih produktov Gozdni narodni milici; obenem so bile vse zaloge popisane in stavljene pod zaporo. Z uredbo Visokega komisarja so bile dne 26. junija 1942-XX uradno maksimirane cene mehkemu rezanemu in tesanemu lesu, kakor tudi neparjeni in parjeni bukovini. Z raznimi oblastnimi uredbami in navodili merodajnih sindikatov se je skušalo — kot že rečeno — tudi našo lesno trgovino prilagoditi kolikor mogoče sistemu trgovanja z lesom, ki velja že več let v ostali Kraljevini. Ze prej je bila uvedena tako imenovana kontrolna taksa, sedaj pa je bila uvedena novost nominiranih, t. j. za izvoz pooblaščenih tvrdk iz naše pokrajine. Vsi ti oblastni ukrepi so imeli za cilj najprej omejitev prekomernega izvoza, zatem pa nadzorstvo nad proizvodnjo, prodajo in potrošnjo lesa v pokrajini. Seveda pa je bila posledica omenjenih ukrepov tudi znatna omejitev zasebne iniciative. Zaradi visokih slroškov sekanja, prevažanja itd., so tudi cene pri trdem lesu. razen pri bukovini, narsstle, vendar pa še izdaleka ne v sorazmerju kakor je bilo pred vojno v primeri z mehkim rezanim lesom. Sečnje gozdov so praktično skoraj prenehale, razen 011 železniških progah in cestah, kjer je bil totalni posek v določeni globini ukazan. Napram predvojnemu času je »il promet z lesom minimalen prav iz vzrokov, ki smo jih zgoraj omenili. Borzni promet je lani dosegel skupno 768 vagonov nominelnih zaključkov v totalni vrednosti 14,101.625 lir. Glede posameznih vrst lesa pa pripominjamo sledeče: Mehki rezani les. S strani italijanskih interesentov je bilo zelo živahno povpraševanje po tem blagu, ponudba pa zelo skromna. Sredi druge polovice leta 1942-XX so bile s posebnim odlokom blokirane vse zaloge ter dane na razpolago Korporaeijskemu ministrstvu. Izvzete so jilc le škorete in deske do 18 mm debele. Proizvodnja mehkega rezanega lesa je bila lani zelo omejena oziroma neznatna. Tesani les. Večina razpoložljivih količin naših tramov je bila že takoj v prvi polovici leta odprodana, a kar je še ostalo, pa je bilo 7, že omenjeno oblastveno odredbo o blokiranju stavljeno na razpolago Korporaeijskemu ministrstvu. Nova produkcija tramov je bila zelo majhna, in še to večinoma iz predelov, ki so morali biti posekani. Glede cen so bile pač merodajne le maksimirane. Bukovina. Tudi po tem blagu je bilo skoz vse leto zelo živahno povpraševanje, in sicer predvspm po hlodih za luščenje, ter po parje-nem in neparjenem kakor tudi po obrobljenem in neobrobl jenem blagu, zlasti v T/1 l/I 11 kvaliteti. Še posebno zanimanje jc vladalo po plohih F, najmanj 53 mm debelih, najsibo parjeno ali ne-parjeno blago. Ponudba je bila v splošnem le majhna, ker so zaloge pošle večinoma že prej, kajti v predelih, kjer bukovino predelujejo, razmeroma ni dovolj razpoložljivih parilnic, ter jc bilo mogoče nanovo izdelati le malo blaga, to pa predvsem zarudi skrajno omejene možnosti dovoza hlodov iz gozdov. Kakor mehkemu lesu. «0 bile cene maksimirane tudi bukovini. Toda po izvajah samih producentov so to cenc bržkone prenizke, oziroma neustrezne, ker marsikje ne nudijo možnosti zu vsaj minimalno primeren zaslužek. Merodajni sindikati se zelo trudijo tozadevno doseči vsaj delno izboljšanje, ki bi gotovo blagodejno vplivalo na povečunjo same proizvodnje. Ilrastovlna. Povpraševanje je bilo zelo živahno po neobrobl jenih plohih, sicer pu je bilo ia velja isto kot pri hrastovini. Najvišje cene na živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon«umentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet predložil najvišje rene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 St. 302-10 Vis. Komisariata t* Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje rone od ponedeljka 31. maja 1013-XXI. zjutraj dalje do objave novega cenika. NajviSje rene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50; berivka 3.70; zgodnja glavnata solata 6; zeleni radič 6; špinača 3.35; nove kolerabire 3; rdeča in bela redkvica 5; domači beluši 7.00; rabarbara 6: peteršilj 4; šopek zelenjave za juho 0.50; Čebula 2.SO; šalota 4; no-stavno dovoljene, na Štajerskem ne!) ter da 11 letnemu Blažetu in nekaj mlajši sestri Nežici hoditi vanjo — v drugi višji tečaj, kjer učita kaplan in učitelj in jo nadzirata župnik in dekan. In tu se iz izbora, ki ga prireditelj podaja, vidi snovni načrt te šole, kjer so se učili najprej pozdravljanja in molitve, potem pisanja in branja, računanja in osnovnih gospodarskih naukov (knjigovodstvo, denarstvo), prve nauke o snagi, prvih pomoči v sili, ob požarji, utopitvi itd. Tu so odlomki o opisovanju telesa, pa tudi dokazi o duši in bivanju božjem, opisi lepih prazničnih navad, pa tudi škodljivosti vraž, o jeziku in poštenem zadržanju, o vojaščini in ptičih itd, predvsem pa praktičnega sadjarstva in gospodinjstva. Tako spremljamo Bla-žeta in Nežico skozi ta »višji tečaj« nedeljske šole, ki je dal (v 39 šolskih lekcijah) obema temelj za poznejšo življenje: Blaže je šel v svet in obiskoval neko poklicno šolo ter se izučil za dobrega obrtnika, Nežica pa je postala — Neža, sposobna za dobro gospodinjo in mater. To je vsebina te šolske knjige, kakor jo podaja Brumen v izboru najlepših primerov z didaktično, metodološko in kulturno-zgodovinsko vrednostjo. Dr. Brumen pa v uvodu tudi vrednoti celotno knjigo s šolsko pedagoškega in kulturno-zgodovinskega vidika. Človek bi pričakoval širšega pogleda s prvega vidika, zlasti še, ker je s tega slabiča knjigo on sam pa tudi Štrukelj že obravnaval ter tudi pisec v Knji- ževnem glasniku Mohorjeve družbe: tu se omejujo prireditelj samo na oznako Slomškovega načela, da mora biti učna enota zares notranje povezana, česar pa tehnično ni vedno izvedel. Bolj kot v šol-sko-metodološkcm oziru je knjiga zanimiva s kulturno-zgodovinskega stališča, kjer je ohranjenih mnogo zgodovinskih podatkov o praznovanju praznikov, noši, življenju v naših krajih v začetku prejšnjega stoletja. Največjega pomena pa je z na-rodno-vzgojnega stališča, kjer gre vsa vzgoja za tem. da ohrani v. narodu nravno zdravje in duha poštenosti, vedrosti in plemenitosti ter pobožnosti. V tem je nadčasovni pomen te šolske knjige. V zadnjem poglavju svojega uvoda se prireditelj sprašuje po izvirnosti Blažeta in Nežice ter pride do zaključka, da tej knjigi še sedaj niso našli vira in vzora. Verjetno pa je, da je Slomšek jemal navdih in podnet drugod, pa ga tako svoj-sko slovensko obdelal, da velja v oblikovnem po-gledu gotovo za svojevrstno slovensko vrednoto. Da bi se pa prevajala v češčino in ruščino, kakor se trdi, ni dokazano, kajti doslej teh prevodov še niso mogli zaslediti. Največja važnost Slomškovo knjige pa je v tem, da je naučila brati narod, kajti bolj kot za mladino, je bila namenjena družinam ter je tako predhodnik tiste ustanove, ki jo je Slomšek iz istega vidika kmalu nato zasnoval: namreč Mohorjeve družbe. Knjiga je lep donesek k poznavanju slovenske kulturne zgodovine ler Slomškovega uarodno-vzgojnega dela. *4, novica Koledar Nodelja, 00. velikega travna: Ivana Orleanska, devica in mučenica; Feliks I., papež in mučenec. Ponedeljek, 81. velikega travna: Križev teden; Srednica milosti; Angela, devica in ustanov, reda. Torek, 1. rožnika: Križev teden; Fortunat, spoznavalec; Kaprazij, opal, Ljubljančani! Svečano boste zaključili današnjo posvetilno nedeljo, ako boste šli poslušat v opero eno najlepših skladb, znani Sattnerjev oratorij Vnebovzetje blažene Device Marije, ki ga izvaja operni orkester in pevski zbor. Delo jo tako potanko našliidirano, da že leta in leta ni bilo v Ljubljani tako dovršeno pripravljenega koncerta lc vrste, kakor jc to pot. Take so ocene priznanih glasbenikov. Dajmo priznanje naporom naše operr. ki nam utiili s to predstavo tako lop in izreden glasbeni užitek. Danes, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče Zgodovinski paberki 30. velikega travna: 1. 1265 se je rodil v Firenci največji italijanski pesnik Dante Alighieri. Bil je zdravnik in senator v Eirenei. Politične borbe so mu nakopale sovraštvo domačih mogotcev, du so ga pregnali. Kakor kak prerok je zrastel iz svoje dobe in sanjal o vesoljni krščanski državi, stvariteljici miru božjega nad nesrečnim človeštvom. Najpomembnejše njegovo delo — Divina Comniedia — mogočna vizija, vznikla iz realnega osebnega doživetja v veličastno univerzalnost in simbolnost, je prevedena tudi v slovenščino. Umrl jc 1321. leta v Ilaveni, njegov grob jc postal sčasoma svetišče Italijanov — 1. 1873 je umrl slovenski pesnik Josip Cim- fierman. Huda bolezen, ki gu je kot trinajst-etnega otroka pohabila in priklenila na posteljo, jc vzbudila v njem veselje do pesništva. Njegova nadarjenost /a poezijo je bila sicer neelementarna, toda duh takratnega slovenskega kulturnega življenja, ki je najviše cenil slovstveno delo, ga je gnal k poeziji. Ze kot 22 letni mladenič je izdul I. 1869 zbirko Pesmi, ki jo jc posvetil ljubljanskemu županu Costi. To posvetilo je vzbudilo zanimanje ziinj med staroslovcnskim pisateljskim krogom, zlasti narodne ženske so pričele podpirati hromega poeta. Ta prva pesniška zbirka je epigonska po obliki in vsebini, šele čustvena razočaranja, prevarano zaupanje v človeško dobrodelnost in sočutje sta v zvezi z Levstikovim osebnim in kritičnim vplivom razvezale Cimpermanov pesniški dar. Trpljenje, s katerim do sedaj kot Cesnik ni vetfel kaj početi, se mu je razodclo ot vir pesniškega navdihnjenja. Spoznanje, da more pesniti tako kot čuti, mu je vzbudilo samozavest in stvariteljski pogum. Skladno s tem vsebinskim pesniškim preobratom je spremenil tudi obliko svojih pesmi, ki jih je zdaj gradil v klasičnih pesniških oblikah in merah. Okrog njega se je zbral cel pesniški krog — 1. 1917 je ob otvoritvi avstrijskega državnega zbora podal dr. Korošec v imenu Jugoslovanskega kluba izjavo, da zahtevajo Jugoslovani na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj sc vsa ozemlja monarhije, nu katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburške dinastije v samostojno državno telo, prosto vsakega gospostva tujcev. To je znamenita majska deklaracija. Skrivnostno razodetje sv. Janeza v luči Kristusovega trpljenja se dobi in naroča pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot. Pred škofijo l/I., Ljubljana. Delo jc spisal naš vladika dr. Grcgorij Kožman. Skrivnostno razodetje sv. Janeza zanima danes vse ljudi — verne in neverne. Vsak skuša dobiti primerno razlago. Zato sezite po tej knjigi, v kateri nam naš nadpastir razodeva pravo gledanje na ta skrivnostni — najlepši del sv. pisma. Knjiga stane le 10 lir. Krase jo lepe slike Diirerja in Doreja. Na akademiji ljubljanskih srednjih šol nastopi 438 pevcev! — Vscufiliška knjižnica novo opremljena. Po prizadevanju Visokega komisariata jo bil od prosvetnega ministrstva v Romi dovoljen izreden kredit za nabavo nove opreme vseučiliški knjižnici, v prvi vrsti raznih miz in stolov. Te dni so bile v veliko čitalnico vseučiliške knižnlce postavljene novo študijske tnize s sedeži. Studijske mize so postavljene v 2 skupinah, ena na desni strani od vhoda v knjižnico, druga na levi. Obe skupini imata skupaj 38 lepih miz, ki so prav udobne in pri katerih lahko študirajo po !1 osebe na udobnih sedežih. Sredi dvorane je mesto za knjižničarja, ki je na nekoliko vzvišenem mestu, da ima vsak trenutek pregled nad vsemi bravci in bravkami. To je zelo praktično, kajti knjižničarju je omogočeno, da lahko vsakogar nadzira iu vidi, da-li kdo kaj v knjigi podčrtava ali skuša kaj iz knjige iztrgali, kakor liste in slike. Pri mizah hkrati lahko študira 114 oseb. Dnevni obisk knjižnice znaša povprečno do 120 oseb. Lani jo je obiskalo do ">0.000 oseb. Knjižnica je ob delavnikih odprta od 8 do 12 in od 15 do 18. Ob nedeljah in praznikih je zaprta. Ob sobotah pa popoldne. — Podobice Marije Pomagaj se dobe pri Pripravljalnem odboru petih prvih sobot, Pred škofijo i/1.. Ljubljana. — Zadnja predstava znamenite katoliške dra-mntske umetnine Paul Cluudelovega misterija »Marijino oznanjenje« bo dane«, v nedeljo, 80. maja, ob tri četrt na 7 zvečer v frančiškanskem gledališču. Ta poslednja predstava bo pač najlepši zaključek spravno spokornega tedna in vseško-fijske posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Zato toplo vabimo vso našo javnost, posebej naše dijaštvo, da v nedeljo zvečer s številno udeležbo podpre mlada prizadevanja. — Vstopnico ves dan pri dnevni blagajni v frančiškanski pasaži. — V dramskem gledališču bodo igrali v nedeljo, 30. inaja, Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskunja«. Začetek bo ob 3 popoldne. Cene so znižane od 15 lir navzdol. To je poslednja predstava te pretresljive pasijonske drame, ki so jo uprizarjali v dramskem gledališču od tihe sobote, skozi ves velikonočni čas do zdaj z nadvse lepim in velikim uspehom. wnafw»«»BB>BwmianH»wimT »DOMAČIJA V CVETJU« naš novi podlistek — bomo začeli objavljati ta teden. Tomaž Poklukar, pisatelj »BELIH ZVEZD«, pripoveduje v našem novem podlistku o usodi izobraženega dekleta, ki se je poročilo na kmečko domačijo pod zelenim Pohorjem. flBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB — Vreme. V petek najvišja' dnevna temperatura +22° C. Nekoliko vetrovno, delno oblačno. V soboto jutranji temperaturni minimum +11.2° C. barometer v soboto 767.1 mm. V soboto zjutraj od 0 do 7 je nekoliko rosilo, toda dežoiner teh pa-dovin ni mogel zaznamovati. — Pcrgamentni papir za senčnike je zopet na zalogi pri M. Tičar, Ljubljana. Iz dela in življenja - od tu in tam Z Gorenjskega Tekstilna šola v Kranju bo zopet odprta. Na povabilo pokrajinske gospodarsko zbornice za Koroško so zborovali te dni zastopniki tekstilne industrije iz Koroške in Gorenjske. Zbrali so se v D n n e s , v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče državni teklsilni šoli v Kranju, kjer so bili poučeni o namenih, nalogah in ureditvi tega zavoda, ki je bil ukinjen v aprilu leta 1941. Gospodarski zbornici se je posrečilo, da je v zvezi s koroškim deželnim svetnikom za obrt, inž. Kranz-mayerjein. ustvarila vse predpogoje, da se tekstilna šola v Kranju zopet odpre. To je tem pomembnejše, ker je kranjska tekstilna šola edina taka strokovna šola v vsem območju jugovzhodnih Alp. Zuto ne Uo služila le Koroški iu Gorenjski, ampak v bodočo ludi vsem sosednim planinskim pokrajinam, zlasti pa štajerski. Posebni spiski naročnikov za popravila čevljev. V gorenjskem tedniku je objavljen razglas, po katerem so morajo vsi prebivalci kranjskega okrožja vpisati do konca junija v posebne spiske naročnikov pri posameznih čevljarjih. Čevljarske delavnice bodo smelo sprejemati naročila popravil samo od takih naročnikov, ki bodo vpisani v njihov spisek. Vsakdo se sme vpisati lo pri enem čevljarju. Če se preseli, mora vpis izbrisati. Vpiše se lahko vsakdo le, če predloži oblačilno izkaznico. Čevljarskim delavnicam je naročeno, da smejo čevlje popravljali le po tistem vrsluem redu, kakor so naročila prispela. S Spodnjega Štajerskega Gnulcitcr dr. Sicgfrietl Uihcrreitor je le dni praznoval 5 letnico, odkar je prevzel posle pokrajinskega vodic na Štajerskem. Ob tej priliki je zbral svoje najožje sodelavce iz državne uprave in strankinega vodstva in se jim zahvalil za zvesto sodelovanje. Nabirka starih oblek in obutve na Spodnjem štajerskem lepo napreduje. Mariborski dnevnik poroča, da nabirka starih oblek, obutve in cunj lepo uspeva in da so gospodinjo res temeljito pregledale svoje zaloge po omarah in tako zopet našle marsikaj, kar gre laliko še v nnbirko. Tudi moški prinašajo na zbirališča čevlje, gamaše, stare škornje in podobno. Članek prinaša tudi 'sliko o živahnem delu na takem zbirališču. Smrtna kosa. V Mariboru jo umrla 76lelna vdova po šolskem upravitelju Marija Schmidl, v Celju in okolici so v zadnjem času umrli: 61 letna Štefanija Lavrinc, roj. Rebernik, 78 letna Uršula Krivec, obe iz Celja, G1 letna Zofija Kačič iz Laškega. 19 letna Terezija K i k 1 iz Melgore pri Šmart-nem ob Pa k i, 47 letni Leopold Seidl iz čične vasi pri Rogaški Slatini, 66letna Marija Krepek, roj. Križna! iz Celja. Na Teliarjih je umrl 72 letni Her- man Edschid iz Svodnja, 75 letna Terezija Šraml, roj. Rahič, iz Št. Lt,.renca pri Prožinu, 40letni Blaž Pinler iz Sv. Lovrenca pri Prožinu, v št. Juriju ob juž. žel. je umrla Kristina Krene. Iz HrvaŠke Obilen ribji lov na Hvaru. Hrvaško časopisje poroča o bogatem ribjem lovu na Hvaru, kjer so tamošnji ribiči saino pri enem lovu potegnili iz morja na suho okoli 6 vagonov snrdel. Ribiči so večino sardel nasolili, precej rib pa so prodali tudi v ribarnico po 80 kun zu 1 kg. Bolgarski perutninnrji pri ministrn ing. dr. Balenu. Skupino bolgarskih perutninarjev, ki se je mudila več dni v Zagrebu zaradi proučevanja stanja hrvaškega perutninurstva, je bila sprejeta pri hrvaškem ministru za narodno gospodarstvo ing. dr. Bulenu. Danes, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče Stroge kazni za tatvino električnega toka v Zagrebu. Poročali smo že, da je zagrebška mestna elektrarna ponovno pozvala meščanstvo, naj varčuje z električnim tokom in nuj ga nc troši brez potrebe. Opozorilo mestne elektrarne je v glavnem zaleglo, toda nekaj ljudi se ga pa le ni držalo in jc uporabljalo električni tok celo za kurjavo, nekateri pa tudi za pogon manjših strojev. Prestopek teh ljudi je tem večji, ker porabljenega toka niti plačali niso ter so ga enostavno kradli. Vse te ljudi je občina sedaj prijavila policijskim oblastem, kjer so bili te dni trije taki grešniki kaznovani na skupno kazen nad 200.000 kun. V težjih primerih se morajo prestopniki zagovarjati pred sodiščem ter morajo po prestani zaporni ali denarni' kazni oditi še v zbirno delovno taborišče. Iz Srbije Nabori novih obveznikov srbske delovne službe. Pred kratkim so bili v Beogradu nabori obveznikov srliske delovno službe lelnikov 1908— 1911. Pri natioru potrjeni šoferji mehaniki in ostali specialisti ter strokovni delavci so takoj nastopili štiri Uiesečno delovno službo deloma v Boru, deloma pa v Kostolcu. Socialna akcija v Kragujevcn. Za manj premožne sloje ter za številne begunce in njihove družine so pred kratkim odprli v Kragujevcn veliko ljudsko kuhinjo. Proslor zanjo so dobili v kavami »Palas*. ki so jo sedaj preuredili, da lahko služi svojim novim namenom. V kuhinji dobe sloji, za katere je ustanovljena, enotno hrano s kruhom po deset dinarjev. Revizija begunskih dovoljenj za bivanje v Beogradu. V drugi polovici aprila in prvi polovici meseca maja so se morali vsi begunci, ki ' žive v Beogradu, znova javiti komisarijatu za be- JejbUcC dv0jčicu Po nebu vesla oblaček, sladko podrema-va, včasih posmrči. Tedaj pa; buin, čof — nekaj prileti nanj. Prestrašen zavpije in zavije oči. > Kaj se je vendar zgodilo?« Kaj ne- ki? Mislite si, na oblačku sla pristala nebeška potnika, angelčka dvojčka, a gorje, brez krilc. Med potjo so se jima krilca utrgala in sedaj nista več angelčka, ampak dve majhni zaspani deklici. >Kaj naj storim,< pravi oblaček, >pre-težki sta, da bi se vzdignil z njima v nebo, le proti zemlji me vleče in vleče.< O, saj se trudi, da mu kar pot kaplja po licu, mi pa mislimo, da pada dež. ^ Danes, v nedeljo, zvečer OZNANJENJE MARIJINO Frančiškansko gledališče gunce radi revizije njihovih dovoljenj za bivanje v Beogradu. Privatni nameščenci so morali prinesli s seboj prijavo delavske zavarovalne organizacije, ljudje svobodnih poklicev svoja dovoljenja za delo, državni in samoupravni namcščenci dekret o postavitvi odnosno imenovanju, nezaposleni potrdilo vzdrževalca, bolniki zdravniško potrdilo. dijaki pa svoje knjižice. Dvelctnica beograjskega radia. Beograjski radio je pred kratkim slavil dveletnico delovanja pod novo upravo. Ob tej priliki j>{ bilo več koncertnih prireditev, na katerih so v glavnem nastopali nemški in srbski mojstri. Kadio oddaja poročila v raznih jezikih. Oddaje za Srbe v srbščini so vsak dan od pete do »cdme ure zvečer. V srbščini so tudi vsa ostala poročila. BABY-S€OL M R. P H. J. K O L A ft Krema za nego otrok dobi se v vseh lekarnah ln drogerijah Drobna Ifublfamka kronika Danes po vseh ccrkvah svečane posvetitve brezmadežnemu Srcu Marijinemu! I'rl vseh važnejših mašah, ki so skoraj po vseh ccrkvah ol> b, S, 9, 111 lu 11 lioste 7.a posvetitve brezmadežnemu Srcu »Marijinemu rabili posvetllne molitve. Dobili Jih boste pri vhodu v cerkev «11 pn v cerkvi, (ilede maš naj verniki točneje poizvejo pri posameznih cerkvah. Danes pojdimo vs! na veliko Marljnn-sko akademijo ljubljanskih srednjih šol, k bo ob 11.15 dopoldne v unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega vladlke dr. Grego-rija Rožmnna. Nastopili bodo pevski zbori vseh ljubljanskih srednjih Sol, izvežbanost čez 300 pevcev kaže. da bo akademija tudi pravo umetniško doživetje. Vstopnico se dobe eno uro pred začetkom akudeuiije pri blagajni kina Union. Reknlckclja za gospe ho v sredo, 2. junija. ob 4 popoldne v Lichtoiiturnu. Iskreno vabljene! Mlakarjeva »Izgubljen« Marta« v frančiškanskem gledališču na praznik, 3. junija, oh 17. litra, ki ima pet dejanj, je nekoliko predelana. Nekateri prizori, zlasti v »Plesni Soli', so popolnoma novi. Sodeluje M osob. med njimi: profesor, maestro, dijakinje. plesalke itd. Igra se ho ponovila v nedeljo, li. junija, ob 17. Predprodaja vstopnic zn obe predstavi pri Sfiligoju od ponedeljka dalje, na dan predstave pa pri dnevni blagajni od 9.30—12 in od 15 dalje. Sv. maš« zflduSnlc« ob obletnici srn-' pok. Franca Ornima, siuž. Kr. kvesture, bo 2. junija ob 6.30 v cerkvi Marijinega oznanjenja pri oltarju sv. Frančiška. Na jutrišnjem simfoničnem koneertn se ho izvainl poleg Novakove Slovaške suito in Zandonnieve Trenlinske rapsodije tudi Čajkovskega Koncert za klavir in orkester v b-molu op. 23. Čajkovski Je napisal tri klavirske koncerte, in sicer v h-molu, G-duru in Es-duru. Velik prodoren uspeh v vsem glasbenem svetu je imel njegov Koncert v b-molu, ki je pridobil skupno s VI.. ■patetično simfonijo, nesmrtnemu mojstru svetoven sloves. Koncert Irnn tri stavke. Solistični part tega prekrasnega koncerta Ja v rokah našega najodličnejšotfa piauistu A. Trosta, vodstvo koncerta pa ima priznani dirigent N. Štritof. Koncert ho jutri, v ponedeljek. v veliki uonionski dvorani. Začetek točno ob pol 7 zvečer, nn kar še pruv posebno opozarjamo. Na razpolago so še različni sedeži v dvorani in stojišča. Predprodaja v knjigarni Olasbcne Matice. Oglejte si razstavo v Jakopičevem paviljonu. Ta ali oni sc bo morila odločil ob tem obisku tudi za nakup umetnine, ki naj bi hibi v lep okras njegovemu stanovanju. Razstava jo odprta dnevno od 0.30—19. TomSeva kantata »Križev pot«, ki se. ho ponovila v sredo. 2. junija, ob 7 zvečer v ljubljanski stolnici, imn nekako dva dcln. Sedma postaja zaključuje prvi del cele kantate, je izredno skrbna grajena. Po kratkem instrumentalnem uvodu prinese zbor prvo temo v širokih notnih vrednostih v molu. Kmalu se pojavi v altu druga, živahnejša tema, ki jo zbor v polifoniji mogočno stopnjuje. Niito se obe temi združita in po ponovnem stopnjevanju prekleta pri besedah »Iz nje žarijo vsem potrtim nade« v začetno misel, ki lo pot v blestečem duru zmagoslavno zaključi sedmo postajo in s tem tudi prvi del skladbo. Po kratkem odmoru bo začel drugi del kantate z osmo postajo, v kateri odpoje solist, po kratkem instrumentalnem, oziroma zborovskem uvodu. besede, ki jih govori Kristus žalostnim ženam. Nato intonlra tenor v smislu teksln (»V daljavo gre življenja tok«) gibko in živahno temo v duru, ki jo posamezni glasovi izpeljujejo in stopnjujejo. Pri besedah »trpeče duše, Kristusa, prosile« zavije te. m a v zboru v mol, nakar jo še enkrat, po-vzamejo orgle, ki modulirajo proti začetni temi, le da .io skladatelj to pot prinese nekoliko razširjeno v molu. Deveta postnjn razpade v dva. skoraj doslovno odgovarjajoča si dela, ki ju loči kot vložek krajši moški zbor. Sicer je šo prezgodaj tolirtučiti ta vložek V smislu kako nagrobnjee, vendar se ta značai najbolj prilega tekslu »Vsa zemlja mu je zdnj mrtvaški prt«. O nadaljnjih posta lah prihodnjič. Opozarjamo, da bo tokrat, izvedba Križevega pota s sprem-Ijevr.njem orgel, knr bo oskrbel msgr. Stanko Premrl. Solista sla Franja Golobova in Julij Butetto. Vse zborovske točke odpojo zbor Glasbene Matico, vsi pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Malico. Koncert na dveh klavirjih, ki ca bo izvajala v petek, 4. junija, umetniška dvojic« Rio in Gregoria Nnrili iz Firenze. bo imel naslednji spored izključno originalnih skladb, ki so pisane zn dva klavirja: Mozart: Sonata v D-duru. 2. Sehumnnn: Anilante z variacijami op. 46, 3. Chopin: Ronilo op. 73, 4. Clementi: Druga sonata, 5. Brahms: Valček op. 39. 6. Infnnte: Trije nndaluški plesi. Iluo J!io in Gregoria Nnrdi je odlična umetniška dvojica, ki je doslej odigrala eelo vrsto koncertov za dva klavirja v Ita-liji, šviet. Franciji in Nemčiji. Nn koncert umetniške dvojice opoznrjamo. Vstopnine so v predprodaji v kujigarnl Glasbeno Matice. V I.Juhljanl so nmrll od 21__27. maja: Može Franja. 87 let, služkinja, Vidovdanska 9: Pa.ik Terezija. 48 let. služkinja. Vidovdnnskn 9: Boštjančič Jožefa, sestra Elek-tn. 50 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pav., Slomškova 211; Grad Dnnieln. 10 let, hči trgovca. .larška cesta 72; Vidmar Franc, 87 let, rudniški paznik v p., Vidovdanska !' Sntnotorčnn Helena roj. Skof, 82 let, šivilja, Vi-ka uliejji 82; Anzlin Katarina rojena Schmid, vdova gostilničarja, Vidovdanska cesta 1. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: F,rekel' Janez, 70 let, krošnjar, Sv. Flori-jana 27: Širok Katarina roj. Mervift, 70 let, vdovo žel. 7.V., Prclovčeva 8: Kosec Jožefn roj. Stnmol, 58 let, rnznašalka »Slovenca«, Vel. čolnarska 10; Perie Andrej. 60 let. delavec, Pugljeva 8; Okorn Jožefa roj. Jero-tinn. 69 let, žena posestnika, Kolozijska Bonča Marija, 52 lot, ženn delavca. Rovte 154 pri Logatcu; Klopce Anton. 55 let, po • sestnik, KloSter 1, obč. Gradec pri flrnom | lju: Zaje Anton, 40 let. mes. pom., Zaloška 1 eesta 4.1; Peric Anion, 65 let, kamnoseški ' pom.. Na Prevalili 72; Cvetrežnik Nada roj. | BandelJ. .12 let, žena kroj. mojstra, Milčin-i skega ulicu 63. I V knjižici »Marijino Srce« je na 30. strn nI tudi posvetilnn molitev, s katero se posvečamo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Daljo so v knjižici lilanije in maša v čast brezmadežnemu .Srcu Marijinemu. — Prve dni junija izide kujižica »Stražar iiašn. svetinj«. Sobotni živilski trg. Na sobotnem živilskem trgu je bilo opažati, da je prispelo nekaj več. češenj nn trg, tnkole okoli pol vagona in so jih branjevci kaj hitro popro-dali. Češnje so bile p« 6—8 lir kg. Nn trgu je bilo neknj domače evetnče. vzgojene v toplih gredah, in neknj kumar, prav tnko vzgojene v gredah. Naprodaj je bilo prvič tudi nekaj letošnje domače peso. Trg je bil izredno bognto založen z glavnato solato, ki jo je bilo polno kupo in Jerbase. Prejšnjo soboto so se gospodinje šo drenja-le okoli prodajalk elnvnnte solate, sedaj so jo imele na izbiro. Glavnntn solntn je bila po 6 lir kg. Trg je bil tudi z drugimi dobrinami in potrebščinami primerno založen. Gorizijska čebuJa jo Sla v dober kup. Skrb za drva. Pred nekaj dnevi sn oblasti opozorilo prebivalstvo, naj se oskrbi z drvml in premogom že sedaj, dokler trnjn suho vreine ter naj takoj izrabi pripadajoče količine kuriva, zakaj pozneje, v deževju bo težje prevažati to blago in tudi kupci sami Id bili oškodovani. Prebivalstvo io v veliki meri dobro razumela ta poziv in tnko vidimo sedaj po mestu polno voz, ki prevažajo drva in premog posameznim strankam. Vsi vozniki, ki imajo razpoložljiva vozila. so v polni meri zaposleni. Stranke so lotos prav zadovoljne s kakovostjo drv, ki so res sulia in po večini bukova. Lipe so pred cvetjem. Bliža se čas, ko bodo cvetele lipe, katerih je v Ljubljani po raznih drevoredih in nasadili šo veJno dovolj. Lani je hil velik navnl nabiralcev, tako da je morala mestna občina lipe nu-merirntl in posameznim interesentom določiti. kntere lipo smejo obirati. Tudi s so morali nabiralo! obvezati, da lip ne bodo lomili velikih vej, tomveč trgnli le cvetje ter tako ohranili drevje v polni lepoti. To jc zaleglo skoraj v vseh primerih. Pričakovati je, da se ho letos to tudi izvajalo. Lani je mnrsiknk nabiralec zaslužil z lipovim cvetjem prav lepo denarje, saj io bila uradna cena suhemu cvetju po 20 lir kilogram, drugi pn so vso zimo pili okusen in dišeč čaj iz evotja, ki so si ga sami nabrali. Pri nas raste po večini malollstna lipa ali lipovec, ki daje mnogo vce ovc!in, kakor n.iena sorodnicn. vellkolislna lipn. ki .io jo pri nns lo malo, v Ljubljani na primer le nekaj osamljenih dreves, na primor ob Doleuj9kt ccstl. ' Gledališče O p e r a > Nedelja. 3(1. maja. ob 17: »Vnebovzetje n. I). M.« Oratorij. Izven. Cene od 20 lir navzdol Puucdcljek, 31. ninjn: Zaprto. O r ■ m a i Nedelj«, M. muja, ob 15.s »V Banu oldskn- nja«. Izven Zadnjikrat. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek. 31. mala, ob 16.: »Princeska In pastirček«. Zaključena predstava za GILL, Naznanila FRANČIŠKANSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 30. maja, ob 18.45s Paul Claudel — »Oznanjenje Marijino«, (poslednjičl) LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Plccoll, Bleiwcisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gnr-tus, Moste, Zaloška cesta 47; v ponedeljek: dr. Kmet, Bloiweisova cesta 43; mr. Trn-koezy ded.. Mestni trg 4, iu mr. Ustar, Šo-leuburgova ulica 7. Poizvedovanja Našel sem 27. maja popoldne v Tivoliju na novi poti ml otroškegu igrišča proti cesti na Rožnik belo-rjavo progasto nalivno pero. Lnstnik ga dobi v upravi »SUtenca«. Izgubila sem okrog fiiančiškanBke cer-kvo žensko zapestno uro v soboto. 22. maja, od 16—17. Prosim pošlenegn najditelja, naj jo odda proti nagradi pri vratarju tovarno Hribar. Revna deklica je izgubila volneno jopico. Poštenega najditelja so naproša, da jo odda v upravi »Slovenca«. Dežni plašč sem Izgubil v petek. 28. maja, dopoldne od Vojnoviča na Viču do tri-inostja pri frančiškanski cerkvi. Poštenega nnjditeljn naprošam, da ga odda pri upravi »Slovenca«. Rokavico, usnjeno, Tdečo. sem izgubila na poti proti pokopališču. Najditelja vljudno prosim, da isto odtla v Itibniški ulici 12 ali pri upruvl »Slovenca«. ARMONIKE v najnovejši moderni Izdelavi v veliki Izbiri dobite vjp po nujnižjih cenah pri Ivrdkl PreSernova ul. 44 Ogled neobvezen. Zahtevajte cenik — harmonike, gramofoni, gramofonske plošče i. Ud. Kasadi zelja v Ljubljani in okolici Proslava IV. obletnice podpisa jeklenega pakta v nartnčnnMi Eksc. Polvercllija Rinaldija in nemškega poslanika von Maekensena. Med zadovoljnimi letovišcarji na - »špici« Človek bi mislil, da ljudje, ki živijo med mestnim zidovjem, sploh ne poznajo letnih časov, če izvzamemo spremembe v toploti in spremembe na živilskem trgu. Ljubljanski meščan je ostal velik prijatelj prirode tudi še po tem, ko se je žo davno udomačil v mestu, kar pojdilo konec maja v mestne vrlove ali pa na steze ob vodah in prepričali se boste, da je tam sto in slo ljudi, ki iščejo slika z naravo. * Na Spico vodi lepo sprehajališče ob Ljubljanici. Ce bi bilo ograjeno, najbrž ne bi bilo za oko tako lepo, ljudje pa bi ga imeli še rajši, zakaj zdaj čujete tam večne opomine otrokom: »Ne hodi ob vodil — Boš šel nazaj I« nli pa 2 Bog vas je dal, da silile vedno tja, kjer je nevarno...!« Ampak tako je z otroki in nič drugače: že od nekdaj so silili k vodi in bodo tako delali tudi še stoletja po tem, ko nas nc bo več na svetu. Tudi odrasli silijo k vodi, le-ti pa imajo za to — pravico. Srečujete jih na prikupni obrežni promenadi proti prulskemu mostu, kako hitijo z malimi in velikimi svežnji pod pazduho. S seboj nosijo pisane kopalne obleke, kakšno staro odejo, pa knjigo ali kaj za pod zob. Nekateri vodijo svojo lastno osebo past pod tople sončne žarke, za drugimi pa koraca četa malčkov s kanglicami in otroškimi lopatami. Navadno stopajo precej hitro, kakor pač gredo ljudje, ki imajo gotov cilj pred seboj; ko pridi jo na ono stran prul-skega mostu, se začnejo ozirati po svoji »parceli.« Vsa 5pica je namreč parcelirana. Po tihem sporazumu med kopalci ah skauti (ne vem, katero ime je primernejše za obiskovalce Špice), ki obiskujejo zelene trate ob Ljubljanici, ima vsak svoje mesto, svoj košček trate. Košček seveda ni zaznamovan niti s tablico, na kateri bi bilo zapisano »rezervirano«, niti z drugim znn-inenjeni, vendar najde vsakdo svojo parcelo tako potovo, kot najdejo čebelice svoj panj, četudi so daleč odletele. Na Špici vlada torej poseben red, pri katerem ni spora glede zasebne lastnine, odnosno glede uporabe sto. Tisti, ki je v začetku maja prvi razgrnil odejo na trato, jc postal lastnik dotiene parccle vse do pozne jeseni; razla-stilo ga bo šele jesensko deževje. V ostalem se delijo ljudje na Spici v »arl-stokrate duha« in »aristokrate mišic«. Prvi se nekako dostojanstveno preoblečejo in si nataknejo staromodne kopalne obleke. Potem se lotijo pomenkov o vseh mogočih vprašanjih ter vihtijo svoj uma svetli meč. Voda jih ne mika preveč, pač pa pustijo sončnim žarkom, da vršijo svojo zdravilno kuro. Ampak pravijo, da sonce slabi voljo. Bo menda res tako, zakaj kaj kmalu vidite, kako se ljudje naveličajo pogovorov in se Iirav počasi zlekncjo na odejo ali pa kar na ze-eno trato in zaspijo. Oni aristokrati duha pa, ki so že kolikor toliko utrjeni v bivanju pod vedrim nebom, se radi lotijo šaha ali pa berejo knjige. Aristokrati bicepsa in vsega onega, kar je v prid betežni strani človeka, sc med tem živahno poganjajo po vodi ter praznijo svoje zaloge .odvisne energije v vseh mogočih načinih plavanja. Tisti, ki so bili kdaj v žlahti s kakšnim športnim klubom, plavajo crawl in režejo vodo kakor hitri borbeni čolni. Ostali si prizadevajo po žabje, po pasje, po strani ali kakor koli. Predolgo pa se no marajo zadržati v vodi, je preveč mrzla. Kaj kmalu jih spet zagledate, kako se vzpenjajo po stopnicah na suho. Tam se uvrsti,jo v druščino, ki igra nogomet ali pa med one, ki bodo igrali odbojko. Pol ure tečejo in skačejo po suhem in spet jih zamika v vodo. Ce so dovolj razgreti, jih bosto videli v naslednjem tre-nolku pod jezom, kjer 6e bodo skrili in prepevali kakor povodni možje. ^llfl udiBuh°, po možnosti v centru, 13če-nudbo na upravo »Slovenca« pod »Plačamo dobro«. Ktiiliio mesto z dobro p,ač0 dobl c?eba' r>l«mO IHtHIU k, jQ ,zvežbatm v R0davl. Carski stroki (brezalkoholno pijače). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Izurjen sodavičar«. IZDELOVALNICA HARMONIK FLEISS JOSIP LJUBLJANA BLEIVVEISOVA 85 Vam nudi veliko Izbiro oiano in alaiontuilh harmonik Tisti, ki jih no bi mogli prišteti niti med duhovne, niti med telesne odlionlke, se ne brigajo za nič drugega, kakor za svojo karte. Kdaj pa kdaj se razburijo in začnejo udarjali z nedolžnimi podobicami, kakor da bi si hoteli dajati korajžo — tedaj bi jih skoraj lahko prišteli med aristokrate bicepsa — čez čas pa se spet jx>mirijo. Seveda so na špici še druge kategorijo letoviščar-icv. V prvi vrsti bi bilo treba omeniti matere, ki so ne brigajo za drugo, kot za enega, dva ali tri malčke, ki tiščijo zdaj k blatni mivki, rdaj k vodi. To nimajo posebno veliko oddiha od uric pod vedrim nebom, toda ne gre jim za to; navajene so, da se žrtvujejo za drugo in so zadovoljne, če niso malčki preveč sitni. Kdor pride prvič na špieo, bo odkril tam še marsikatero jiodrolinost. K vodi so napeljali čedne stopnico z levega in z desnega brega, postavili so male kabine, napeljali vodovod in uredili prho, za ostalo pn so poskrbeli ljudje sami: za red, ki vlada nn špici in za razvedrilo, ki ga nikoli nc zmanjka. Ljubljana, maja. Zelje je za našo kraje tnko tipi&na kulturna rastlina, da si skoraj ne moremo predstavljali najmanjšega kmeta, niti vrtnarja, ki ne bi ob tem Času vsadil nekaj sadik v zemljo, da ima zeljo vsaj za dom. Tudi naše hrane si nu moremo predstavljali brez zelja v kateri koli obliki. Ha so bili naši predniki obvarovani pred grozno boleznijo škor-butom, pri katerem otekajo Človeku čeljusti in izpadajo zobje, je nemaia zasluga velike količine kislega zelja, ki so gi naši predniki zauživali pogo.-do kar presnega ali le malo dušenega. Kislo zelje ima namreč v sebi mnogo raznih vitaminov, ki preprečujejo škorbut In v rcsnici te bolezni naši kraji niso nikoli poznali, medtem ko je po drugih krajih pogosto razsajala. Tudi proti rahitidi jc kislo zelje izvrstno sredstvo. Zalo so imeli naši predniki tudi vsi močne in zdrave zobe ter krepke postave. Sedaj je čas za saditev zelja, zlasti zgodnjega, medtem ko je za pozno zelje šo vedno čiis tudi pozneje. Ljubljana in ljublinnska okolica pridelala ogromne količine zelja. Zlasti lani jo bila letina tako obilna, kakor žo dolgo ne Vsak najmanjši pridelovalec v mestu si je mogel narihati dovolj kislega zelja in šo danes, ko sadimo že novo zelje, ga hranijo družine v sodili. Lani so ljudje naribali toliko zelja, da je bilo veliko povprašuvanjo po sodih. Nekoč je hilo kislo zelje tudi izvozno blago naše dežele. Zeljarska industrija jo pred dvema letoma slavila stoletniro svojega obstoja v Ljubljani. Mislimo namreč na trnovske in krakovske ze-I j ur je, ki so že nnd sto let piavi obrtniki. Ti ze-ljarji so prejšnja leta kupovali zelje v glavah po vsej deželi in ga strokovnlaško ribali v velike sode. nato pa ga prodajali po vsej nekdanji Avslro-ogrski, pa tudi po Italiji, Švici in Nemčiji, da, celo v Egipt je šlo mnogo kranjskega kislega zelja. Izvoz zelja bi trajal tudi šo danes, ko bi to dopuščale prometne razmere, vendar pa na deželi no pridelajo toliko zelja v glavah kakor n"koč, ker so bolj donosne druge kulture, zlasti žito in krompir. Ljubljana sama in okolica pa sevedn pridelala mnogo več zelja kakor kduj koli prej, zbudi odkar so je Priznanje slavni štajerski, kokoši Na Spodnjem Štajerskem je že od nekdaj bila reja perutnine lepo razvita. Ugodno je vplivalo na to zlasti primerno poljedelstvo, saj so bili štujerski okraji že od nekdaj tudi žito-rodni kraji, poleg tego pa je bila na Spodnjem Štajerskem tudi že ukoreninjena lepa rejska tradicija. Največ perutnine je imel svoj čns ptujski okraj, ki ji; imel povprečno nad 130.000 glav perutnine. Drugi najmočnejši okraj je bil murskosoboški, ime) je nad HO.Otin glav. Nadalje so sledili okraji Ljutomer, Maribor levi breg in Ljubljana-okolica s pičlimi 70.000. Vsega skupaj je imela bivša banovina povprečno nnd 1,200.000 glav perutnine, od česar je bila velika večina kurjega rodu. Saj je bilo komaj 30.000 rac ter gosi in 20.000 puranov. Bazvoj kokošjerejo je bil šc posebej mogoč s smotrnim uvajanjem primerne pasme. Zadnje desetletje si je pridobila prvenstvo med drugimi tako imenovana štajerska kokoš, ki ie odnesla lepo priznanje tudi nn mednarodnih razstavah perutnine. I'a vrsta je najprimernejša za štajerske razmere. Potrebuje razmeroma prcccj zrna in zelenja, torej svobode. Na kmečkih dvoriščih je enega in drugega dovolj. Kot postransko malo gospodarstvo je lahko v veliki meri krila kokošjereja vse potrebe po jajcih in perutnini. Še več, Spodnja štajerska je tudi izvažala tnko jajcu tukor tudi perutnino. Knko upravičeno si je priborila veliko slavo štajerska kokoš v primeri z drugimi, morda lepšimi ali bolj imenitnimi pasmami, dokazuje ne sumo gospodarski uspeh zndnjegn desetletju, nmpak tudi najnovejši razvoj v zadnji dobi nn Spodnjem Štajerskem. Štajerska je bila že od nekdaj znana zaradi kokošjerejo in da si bo ta sloves ohranila, potrjuje v Celju ustanovljena velika valilnica in farma perutnine. Ta vulil-nlca ima nulogo omogočiti čim hitrejšo ruzši-ritev mladih jurčic štajerske kokoši, zakaj starejše kokoši znesejo na leto manj iujc knkor pa jurčicc nli dve-, triletne kokoši. Iz. te valilnice nnj bi se tuko poživila tudi spotitiještajer-sku kokošjereja, ki naj 1»i zato dobavila mnogo večje število jajc kakor doslej, llkruti pa nuj sc s tem ustvari osnova, da bi Spodnja štajerska lahko zalagala druge pokru jine z odlično perutnino in tudi jajci. Sedaj celjska valilnica zalaga s kokošmi poleg drugih krojev tudi kmetije v naselitvenem pasu, kjer obnavljajo vso kokošjerejo. Poleg tegu jili seveda razpošilja tudi še v druge pokrajine. V Celju ustanovljena valilnica je zasebno podjetje. Je pa dokaj velika, saj imu osem vil-lilnih omar, v katerih hkrati lahko valijo 44.000 jajc. Če bi hoteli toliko piščet izvaliti v navadnih gnezdih, 1 >i bilo treba imeti najmanj 3000 kokelj. Volilna jajca dobiva zavod iz pregledanih in priznanih vzornih kmetij, ki imajo čistokrvno štnjersko pasmo in plemenske peteline. Zbiranje teh valilnih jajc je že težavno, še težuvnejši pa je prevoz, saj morajo prili hitro in čelu v Cel je. Ko so že teden dni v Valilnih omarah, skozi katere ženejo ventilatorji do prave mere segret zrak. vsu jajca presvetijo. Tako ugotovijo, če so med volilnimi jajci tudi neoplojena, ki jih še lahko izločijo in prodajo 7a kuho. Oplojenu jajca se vale v omarah naprej in 17. dan jih predlože v valilne predale, kjer se konec 21. dne zgodi čudo. Stokratno čiv-kanje se oglašu, piščeta lezejo iz rnzpokanih in razbitih jajčnih lupin, živahno življenje se šele r i ž a n Sc a št. 89 1 2 3 4 5 0 1 a 9 10 11 12 13 14 15 10 17 Iti 19 20 21 - 22 - 28 23 24 25 20 27 29 30 31 32 33 34 35 30 37 3a 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 j8 59 -- 00 01 Vodoravno: 1. slovenski naslov svetovno znanega romonn, čigur prevod smo dobili letos, 19. država v Sev. Ameriki, 20. puščobno ozemlje, 21. mati bogov, frigijskn boginja, 22. moško krstno iine, 23. pesniška oblika, 23. revež, 26. zmrzlina, 27. boginja zgodovine, 28. del roke, 29. del cerkve, 31. pristanišče ob Azovskem morju, 34. oddaljitev, 37. ptiču, 40 slovenski prevajalec romana pod 1. vodoruvno, 4-4. mesto v Vojvodini, 48. božjo začetnice (obratnica), 49. nesreča, trčenje, 51. drug, 33. naravoslovec, 53. glavni števnik, 56. naslov Chateaubriandove povesti, 27. zelenica, 58. ovitek, 59. gibanje, 60. slovenski gradbeni znanstvenik, 61. pisatelj romana pod 1. vodoravno. Navpično: 1. obliku glagola dobiti, 2. ošaben, 3. divja zver, 4. domačin, 5 .prvi grški letalec, 6. madžarski vinorodni kraj, 7. del glave, 8. bolgarski pisatelj, 9. starokrščauski pozdrav, tO. vpoklic, II. romunsko mesto, 12. odmev, 13. pngunsko božanstvo, 14. francoska beseda zu liostuvo, 15. grška sveta gora, 16. zdravilo, 17. kulturna ustanova, 18. kraj v Vojvodini, 24-žensko krstno ime, 39. prazgodovinska doba, "2. kretnja, 33. hlapec, 33. bajcslovjc, 36. tatarski razširilo malo vrtnarstvo, toda Ljubljana sama je tudi velik koiiJuinent kislega zelja, in kar gu pridela, ga použije sama. Zeljarstvo ima veliko bodočnost »lasti na Barju. Tam deluje ie dolgo vrsto let Kmetijska kontrolna in poskusna postaja, ki izbira prave vrsto zelja, primerne za barjansko zemljo. ZlaMI priporoča ta postaja Barjanoin braunSvajsko vrste lelja, ki se tam izvrstno obnesejo in rod« debele, trde glave. Odkar uvaja ta postaja te in druge izvrstne vrsto, se pridelek zelja na Barju stnlno veča in boljša. * Zu ninle pridelovalce pa je težava v tem. ker zahteva zeljo precej hlevskega gnoja. Tega pa mali pridelovalci nimajo Vendar ce jim s polnočjo pepela, saj, smeti in drugih gnilih odpadkov tudi posreči pridelovati lepe vrste zelja Važno je tudi, da pričnemo takoj zatirati kapusovega belina, ko so pojavi, bodisi odraslega metulji, bodisi jajčeca na spodnji strani listov, ali razvito gosenice, ki obiro listje. ' Tudi druge vrste kapusnic v Ljubljani izvrstno uspevajo, lako kolerabice, ohrovt in v zadnjem času pridelujejo v Ljubljani tudi prav lepo cvetačo. poglavar, 38. notranjska posfujn, 39. zdravilo, 41. jeza, 42. ploskovna meru, 43. nekdanji kru j v Truciji, 43. slovenski misijonar, 46. del glave, 47. grški otok, 48. ribiška priprava, 49. del sobe. 50. nekdanji poljski politik, 52. žensko krstno ime, 53. žalost, 54. pogan (tujku), 59. matematični izraz. Rešitev križanke št. 88. Vodoravno: I. prestolonaslednik, 18. tik, 20. runar, 21. Gorjan, 22. uro, 23. idila, 24. Eden, 23. Oljki, 26. ratar, '27.'tapir, 28. gojitev, 30. uve, 31. Herod, 34. leča, 36. ovira/ 40. Donava, 42. rod, 44. rokav. 43, vir, 46. Una, 48. zalega, 53. zlitina, 55. ocet, 56. Aln, 57. Nero, 58. Teo. 59. nupon, 60. raca, 61. mira, 62. Kitajka, 63. rasa. Navpično: t. pregovor, 2. Radovica, 3. Enej, 4. sani, 5. trot, 6. ogled, 7. loj, 8. orkan, 9. njiva, 10. Aure, 11. sunliu, 12. Luter. 13. erar, 14. dur, 13. nit, 16. Ida, 17. kip, 18. ulica, 19. karavana, 29. voznr, 32. odlok, 33. Drina, 34. Lotar, 35. ekipa, 37. Irec, 38. ruta, 39. Anam, 41. Veri, 45. Ozej, 47. uli, 40. Ana, 30. lek, 51. Cot, 52. ata, 34. nos. IEI. KINO SLOGA 17-10 Eden Izmed nnJ1ep«lh filmov letošnjo sezono, do solz ganljive vsebine, jo pač »Mala princesa« V glav. vlogi mala filmska zvezdica Rosanna Dal, dalje Hoberto Vlila, Nerlo Bernardi. Kot dodatek dokutnentnrlj I CAHACUL.I 7-nrndl veliko dolžine fllmn predstave oh 14. 111.16 In ob 18.80. — V nedeljo Ce ob 10.30 1 TEl. KINO MATICA 11 41 FIlm najgloblje socialne In IJubciienske vsebine ... — Nepozaben obrar, graclozne dOKlNNE L.IJC1IAI11E v režijski umetnini »Ječa brez rešetk« Solgralel | Tloger Duchesne, Annle Duceaux. PREDSTAVE ob 15. 17 In 19 1». V nedeljo MATINEJA ob 10.30! TEL. KINO UNION ii-n FIlm o življenju velikega Korzlfana v prignanslvu »Napoleon na Sv. Heleni« V glavnih vlogah : odlični karakternl Igralec Ruggero RnRgert, Ca rla (Jandltuil ln Kisa De Ulorgl PREDSTAVE : ob delavnikih: 15 30, 17.30 In 19 30; ob nedeljah In praznikih: 10 30. 15 30, 17.30. lD.aO ! m KINO KODELJEVO "" Krasna drama ljubezni In samoodpovedl »Zadnja ljubezen« f^c z odličnimi Igralci: Olga Cehovn, \Verner ICraus, Ilatin Moser. FIlm za smeh ln dobro voljo »Smejte sc z menoj« "•c V glavni vlogi MAUIUCE C11EVALIER. PREDSTAVE: nedeljo ob 14.30, 17.30 ; delavnik ob 17.30. začenja, pa tudi največje doživetje. Piščeta namreč v vul i I niči s toplim zrakom hitro osuše in jih že 14 do 13 ur potem, ko so se izvalila, lepo zavita v kartonskih škatlah razpošiljalo po železnici na stotine kilometrov duleč. To je. Ii tlela, zlasti pu nujna zadeva. Pravkar izvaljelia piščeta ne sinejo namreč potovuti dalj, knkor tri dni. Toliko času namreč iinojo hrane v sebi, saj so jo prinesla v svojem telesu s seboj iz jujca. Del piščet redijo nn zavodu samem zato, dn jih bodo razdelili kasneje nn tiste kmetije, ki bodo dobavljale va I iS ua jajca čiste pasme zavodu. Na tu način namerava zavod pognati nesnost štajerske koko.Ši s smiselno izniro šo naprej, tako dn bi v kratkem bil lahko dosežen povpreček 140 do 150 jajc od ene kokoši na leto in nu povprečno kmetijo. Tn razvoj bo seveda še bolj potrdil sloves pridne jštnjerke«. SP0RT Spored nogometnih tekem Danes v nedeljo 30. t. m. bodo v Ljubljani naslednje nogometne tekme: igrišče Ljubljane: ob 9.30 Vič: Ljubljana (mladina); ob 10.30 Žabja k : Vič (rezerva); ob 14 Dopolavoro t. t.:M!adika (rezerve); oli 15.15 Zabjek:Mladika (II. razred); ob 17 Dopolavoro t. t.:Hermes (I. razred). — Igrišče Mladike: ob 10.15 Mladikadlermea (mladina). — Igrišče Marsa: ob 10 Dopolavoro t. t.:Mars (mladina). V teku na 100 m so dosegli v Budimpešti prvo letošnje dobre čase. Zmagal je Csany v 10.7 sek., drugi pa je bil 1'elsoecz, ki je zaostal samo za de-setinko sekunde. Omembe vreden jo tudi uspeh lliresa v teku na 1000 m 2:34 8 min. V grškem olimpijskem stadionu so spet začeli s treningom, lz Aten poročajo, da je odredilo prosvetno ministrstvo otvoritev olimpijskega stadiona in da je nastavilo tri športne učitelje, ki bodo urili najboljše tekmovalce. Na teniškem turnirju v Flnrencl se je zbralo nekaj elitnih italijanskih igralcev. V igri posameznikov je premagal Cucelii Sabadinija s 0:1, 6:2, 7:5, med ženskami pa je odpravila znana lkissijova San Don i 110 s 6:8. 6:4 in 0:2. V okvirju proslav stoletnice kOlnskega telovadnega društva so priredili tudi večje plavalno tekmovanje, na katerem je nastopila med drugimi ludi rekorderka Kappellova. 200 m prsno jc pro-plavala in zmagala z lahkoto v 8 min, 9.4 sek. Najboljši čns na 100 m piosto pa je dosegla lleuze-Lahmarjeva iz Bonna ?. 1 min 16.1 sel*. Nemški skakalec Nacke se je udeležil laliko-atletske prireditve v Hamburgu in se izkaza! z izredno dobro znamko. Preskočil je višino 1.975 inelrov. CnSn EBIPII3U5KE6R PI3DKRRL3FI U. Mlonl .42. Toda njihov strah ni traial dolgo, ker ko se je Jožef naobjel in napoljubil ljubljenega brata, sina svoje matere, je objel, in poljubil vse brate po vrsti in se zjokal nad vsakim posebej. Njegov jok jih je ganil: »Zares, on nam je odpustil,« so med seboj govorili. Njihove ustnice so se boječe odprle in ponižno so se začeli opravičevati, kar je on zadušil s svojimi poljubi. Povedali so mu, kako jih je pekla vest, koliko noči niso mogli pre-spati, o strašilu, ki se jim je grozljivo prikazovalo, o njegovih prosečin vzdihih, o bolesti, ki so jo občutili, ko so videli očeta jokati. Tisočkrat so bili sklenili, da bodo vse razkrili; povedali, kako jih boli srce; potolažili ga, ko mu bodo razodeli veliko skrivnost. Jožef, njegov sin, ni mrtev, ampak živi. On_ bi ga bil iskal in kdo ve, ako bi ga ne bil našel? Jakob bi bil žrtvoval vsako žrtev, da le najde sina: toda vsakikrat, kadar so hoteli govoriti, niso imeli poguma; preveč so se bali očetove jeze; in tudi bolje je nilo, da je Jakob ohjokavnl mrtvega sina, kakor bi vedei, dn je suženj. Mrtvi uživajo* Gospodov mir, medtem ko suženj živi trpljenja polno življenje... Tako je Jožef izvedel, česar doslej ni vedel, kako se je bil Ruben postavil zanj in svetoval vreči ga v suh vodnjak, da gu bo laže rešil in kuko je bil ves iz sebe od bolesti, ko je odkril, da so ga bratje prodali feuičanskim trgovcem. Jožef pokliče hišnika: »Moji bratje, sinovi mojega očetalc mu reče veselo in pokuže enajstere- Veliki dvorjanik je odprl usta od začudenja tako, da bi mu bil lahko vse zobe preštel. Ni vedel, kaj bi rekel. »Tudi tebi sem hvaležen za vlogo, ki si jo igral danes zjutraj. Izredno si bil strogi« mu pravi Jožef, nato pa zelo resno pristavi: »Zdaj so moji gostje in ti moraš ravnati z njimi kakor gre mojim bratom. Tebi jih zaupam. Nuj se okopljejo, dobe novo obleko in brivec naj jih nekoliko ostriže; daj ruztovoriti njihove osle in odpeljati živali v lilev in pri-pravi veliko pojedino; pojedino priznanja in bratovske ljubezni, h kateri so povabljeni vsi, ki so v moji hiši; prijatelji in sodeluvci. In ne skopari, veš, ker taka slavnost se ne ponavlja.« Veliki dvorjanik položi roko na srce v znak pokorščine in odide iz dvorane z enajsterimi, katerim se je vse zdelo kot sanje. 13. POGLAVJE. Pravica in ljubezen. Novica, da so prišli bratje podkralja obiskat, se je naglo raznesla po vsej palači; vsi so govorili o tem in se žurili, da čestitajo vse- mogočnemu oblastniku. Podkralj je sprejel čestitke, čeprav niso prišle vsem iz srca, in se smehljal. Ko je on sprejemal čestitke, se je častnik, ki je bil odšel v krčmo, vrnil. »V krčmi ni nikogar,« poroča. »Niste našli roparjev, o katerih je govoril Etiopec?« vpraša Jožef presenečen. On je bil prepričan, cla je Etiopec izdal svoje zločinske tovariše. »Ne. Krčma je bila zaprta. Ko smo vstopih, nismo našli nikogar.« »Ali ste jo preiskali?« »Da.« »Kaj ste našli?« »Sprva ničesar. Pozneje pa je vzbudil našo pozornost nek madež na tleli; zdelo se je, du je ilovica na sveže odstranjena. V jami na golili tleh je bila loputa, odkoder se gre v podzemeljske prostore: pravo skladišče oblek, dragocenih tkanin, srebrnih in zlatih predmetov.« »Torej zvodnik in skrivač?« »Da. Same ukradene stvari, ki so shranjene od roparjev ali kupljene od njih.« »Ali ste loputo zaprli?« »Da.« »Koliko vojakov si pustil za stražo?« »Deset.« »Dobiš nagrado. Zdaj pa pripelji Etiopcn.« Jožef ni rad razpravijul o teh zadevah, danes, ko je zanj tnko vesel dan in bi se bil tnko rad posvetil svojim brutoin: toda najprej je bil podkralj potem šele brat. \ a i Etiopec pride pred njegovo obličje. »Z obrazom na tla!« mu ukaže častnik, ki ga je pripeljal. »Lažnivec!« zloguje Jožef. EUopec prebledi. »Resnico sem govoril,« se brani. »Nikogar niso našli-« . »Nikogar?« jeclja Etiopec. Njegov strah je bil iskren. Ne, on ni lagal; hotel je izdati svoje iu bil je zaprepaščen. ker mu ni uspelo. »Nikogar. Torej si me prevaril.« »Ali so tvoji ljudje odkrili skriven prostor?« »Vojak pravi, da je bil prazen.« »So pa utekli.« »Sploh jih ni bilo tam. Ti si me prevaril!« pravi Jožef zelo strogo. >Ne, nel Nisem te prevaril. Pustil sem jih v kleti,« trdi šjabako. »Lagal si, kakor si lagal, ko si trdil, da si pošten gostilničar, pa si le zvodnik tatov.« »Pošten sem!« ugovarja Etiopec. »Tvojo skrito zalogo so našli I« Ta prebledi. »Mojo zalogo? Nimam nobene zaloge razen vina,« se brani Šjabako, ki ni mogel verjeti, da bi bili odkrili zalogo, in je mislil, da je to le Jožefova zvijača. »Podzemsko zalogo...« Jožefu ni bilo treba nadaljevati. Etiopčev obraz je kazal velik strah in njegove ustnice so jecljale: »Milosti« Visoka š®ia v podmorniškem vojskovanju Ha njej poučujejo samo izkušeni strokovnjaki ter podmorniški častniki in podčastniki, ki so se posebno odlikovali V zvezi z imenovanjem velikega admirala Diinitza za vrhovnega poveljnika nemške vojne mornarice — maršal Dcinitz je pri tej priliki napovedal totalno podmorniško vojno — ie zbudil v javnosti veliko zanimanje članek, ki ga je nek nemški vojaški strokovnjak napisal o rnzvoju nemškega podinorniškega brodovja od leta 1939 dalje. Iz vseh izjav in poročil, ki so prispela iz Berlina, — tako je zapisal člankar — lahko vidimo, da nemško mornariško poveljstvo zdaj dela na to, da začne s totalno vojno tudi na polju graditve in izpopolnitve podmorniškega orožja, pri čemer bi izčrpala vse tehnične in človeške možnosti. Kakor na tisoče in tisoče kilometrov dolgem tekočem traku tečejo podnevi in ponoči izgotovljene podmornice na preskuševališča, kjer jih že čakajo posadke. Da se ljudje, ki naj bi -tvorili posadke v podmornicah, ne morejo izuriti in izšolati kar cez noč, je jasno vsakomur, kdor se le kaj prida razume na vojaške stvari. Ze v mirnem času so polagali v vseh mornaricah veliko važnost na mornariško, topničarsko in tehnično izobrazbo častnikov in moštva, pa tudi na to, da bi posadke znale pravilno ravnati z ladjo, ki jim je bila zaupana. Za posebne vrste orožja in za oddelke, ki so jim pripisovali posebno vlogo, kakor na primer tankovskim oddelkom na kopnem, lovcem v zraku, v pomorskem vojskovanju pa podmornicam, je bilo treba od-brati telesno in duševno najsposobnejše ljudi. Dolgotrajna in temeljita šola sta prvi pred-ogoj za dosego zaželenih uspehov in zato, da io obvladanje, poveljevanje in uporaba podmornice brezhibna ali vsaj najboljša. Spričo stalnega izdelovanja novih podmornic je nastalo iz majhnih podmorniških šol leta 1939 več poučevalnih oddelkov in slednjič dj-vizij. Šolskih podmornic je danes dvakrat toliko, kakor je bilo ob začetku vojne vseh podmornic z bojnimi čolni vred. Na njih poučujejo poveljniki podmornic, ki so dosegli že velike uspehe, pomagujo pa jim pri tem vodilni inženirji. To je visoka šola v podmorniškem vojskovanju. Mladi častniki in navadni vojaki, ki so se že kje drugod v vojski odlikovali, sede v šolskih klopeh ali stoje pred vzorci poveljniških kabin v podmorniških stolpih zmanjšane in naravne velikosti, pred Diesel-motorji in električnimi stroji, radijskimi aparati, torped-nimi cevmi, pred štirioglatimi mizami, na katerih lahko zasledujejo potek operacij. Poleg tistih podmorniških častnikov, ki so se bili kje posebno odlikovali, poučujejo tudi podčastniki, ki so se že po 14, 13 ali 16 krat odpeljali ven na boj. Po prejšnji svetovni vojni razvoj podmornic ni mogel iti svobodno dalje, zdaj pn so izkoriščene vse možnosti za izrabo človeške in teh- nične zmogljivosti O tem se lahko povsem prepričajo učenci podmorniških šol, kadar se znajdejo kje nu odprtem morju na prvih vajah v vožnji s podmornico. Po podmorniških šolah se pred njimi odigravajo prizori, ki povsem odgovarjajo resničnim dogodkom zunaj na odprtem morju. Prikazujejo jim ladijske sprevode, ki jih strnžijo rušilci, bojni čolni za spremljanje, letala, ki te šolske podmornice prav tnko preganjajo kakor prave bojne podmornice zunaj na Atlantiku ter jih z vodnimi bombami prav tako napadajo in branijo, kakor se to dogaja zunaj nn resničnem morskem bojišču. Seveda te šolske bombe ne vsebujejo toliko razstreliva in je zato tudi učinek eksplozije temu primerno precej manjši, vendar po še vedno tako močan, da povzroči poškodbe na šolskih podmornicah in na njihovih tehničnih napravah, poškodbe, ki jih mora strokovno izšolana posadka takoj popravili. Vaje gredo tako daleč, da častniki ukažejo zagnati na primer celo vodne bombe v bližino podmornice, da bi na tn način posadki zjeklenili živce. Načrt, po katerem nnj bi izurili in primerno izšolaii 20.(.'00 novih podmorničarjev — ti se zdaj tudi že neprestano urijo in uče — se izvaja v takšnem obsegu, da danes nemške šolske podmornice ne mirujejo niti eno samo minuto. Irci zahtevajo samostojno republiko, gospodarsko neodvisnost, socialno pravičnost, keltski jezik ter odpravo birokracije in korupcije italijanska poročevalska tudi za tistih šest severnih grofij, ki zdaj spada-družba >l.a Corrispondenz.a« iz Rima, se je Kakor poroča narodni odbor »1RA« sestal v Dublinu na tajno sejo ter na njej oprcdilil svoje politično stališče glede številnih vprašanj. Na tej seji je slednjič sklenil, spričo sedanjih okoliščin za Irsko zahtevati med drugim: 1. Dejansko obnovo republike za v6o Irsko, Zahvala Za vse izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naših srčno ljubljenih sinov Jankota, Zdravkota Ali ste ie naročeni na Slovenca akademika abiturienta se na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni iskreno zahvalo Vinkotu Severju in posadki s komandantom z Brezovice za njih vestno skrb najdbe in prevoza njunih trupel iz Ključa na Brezovico. Nadalje čč. duhovščini ter pevcem za ganljive žalostinke v cerkvi in na pokopališču. Posebno se zahvaljujemo govornikoma za v srce segajoče govore, in to g. Artaču, abiturientu z Brezovice in g. akademiku iz Ljubljane. Nadalje vsem posadkam iz okolice za vence in udeležbo na poslednji poti, kakor tudi vsem ostalim darovalcem vencev in šopkov ter vsem njim, ki so ju v tako obilnem številu spremili na njuni zadnji počitek. — Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Brezovica, Vnanje gorice, Podpeč, Borovnica, dne 27. maja 1943. Žalujoči starši: Janko in Frančiška Novak, Matevžek, bratec, in rodbine: Novakove, Remškarjeve in Pristavčeve. Vsak naročnik zavarovan n Naročajte Li ■SLOmCA n najcenejši shvensb' dnevnik. jo pod Veliko Britanijo. 2. Odpravo irske divizije, tako da za njo ne bi bilo nobenega sledu več. 3. Gospodarsko svoliodo in socialno pravičnost za ves irski narod. 4. Stari irski jezik, ki je keltskega izvora. Uvedlx> starih keltskih izročil ter večjo ljudsko omiko. 5. Odpravo birokracije in korupcije, ki se je razpasla v javnem življenju. Na isti seji — tako poročajo iz istega vira — so poleg tega sprejeli tudi sklep, ki med drugim pravi: Treba bi bilo poiskati najprimernejša sredstva, da se dejansko obnovi irska republika, ter pretrgati vse vezi z vsako državo zunaj irskih otokov; že zdaj naj bi bila izdelana ustava za bodočo irsko republiko. Drobne zanimivosti Da je turški jezik soroden kitajščini, najbrž še ne veste. Tako na primer pišejo, da se je sloviti Sven Iledin pred svojim potovanjem v notranjost azijske dežele moral prej naučiti turškega jezika, če je hotel razumeti številna imena sedanjih zahodnih kitajskih pokrajin. Še danes drži pregovor, da s turškim jezikom lahko prideš do Pekinga. Pradomovina Turkov in njihovega jezika je Vzhodna Azija. Na staro turško pisavo naletiš na primer v severni Mongoliji ob gornjem toku reke Jenisej in po nekaterih drugih krajih srednje in vzhodne Azije. To kaže, da je turška oinika zelo stara in sorodna kitajski, ki velja za najstarejšo na svetu. Od kdaj Evropa sadi tobak. Neko poročilo, ki je prispelo iz portugalske prestolnice, pravi, da so v Evropi začeli saditi tobak leta 1560 in sicer na Portugalskem. Evropa ima torej že skoraj 400 let doma pridelan tobak. Odrezki majskih živilskih nakaznic Mestni preskrbovalni urad bo nie6cca junija sprejemal odrezke majskih živilskih nakaznic od trgovcev in pekov tako. da pridejo na vrslo dne 2. junija trgovci z začetnico A, dne 4. junija trgovci z začetnico B, dne 5. junija trgovci z začetnicami C do F, dne 7. junija z začetnicama G in II, dne 8. junija z začetnicama 1 in J, dne 9. junija z začetnicami Ka—Kom. dne 10. junija z začetnicami Kon do konca, dne 11. junija z začetnicami L do Ma, dne 12. junija z začetnicami Me do konca, dne 14. junija z začetnicama N in O, dne 15. junija z začetnico P, dne 16. junija z začetnicama H in S, dne 17. junija z začetnicama Š in T, dne 18. junija z začetnicama U in V ter 19. junija trgovci z začetnicama Z in Ž. Dno 21. junija pridejo na vrslo peki z začetnicami A do D, dne 22. junija peki z začetnicami G do J, dne 23. junija z začetnicami K do M, dne 25. junija z začetnicami N do P in dne 26. junija peki z začetnicami R do Z. Šo vedno se nekateri trgovci ne ravnajo po navodilih glede zložitve posameznih dnevnih odrezkov v cele mesečne karte, ki ima maja meseca 31 dnevnih odrezkov. Zato spet opozarjamo, da pri vsaki vrsti kart s po 31 dnevnih odrezkov sme ostati 6amo ena karta, ki ima manj odrezkov. Tudi se še primeri, da so dnevni odrezki nalepljeni poševno ali narobe, kar pri štetju ovira delo in kontrolo, trgovcem pa povzroča nepotrebno čakanje. Pasice na snopičih morajo biti dvojne. Na eno pasico je treba napisati za moko število dnevnih odrezkov, za druga živila pa število celih mesečnih kart, za vsa živila pa dnevno ali mesečno količino vrete blaga in 6kupno količino blaga v snopičih. Na drugi pasici sme biti samo trgovčeva štampilka in označba blaga, ki jo predstavlja posamezen snopič, n. pr. koruzna moka, enotna moka, riž, testenine itd. Pri predlaganju odrezkov dodatka za juho naj vsak trgovec sam določi, koliko mesečnih kart po 2 kg bo predložil za riž in koliko za testenine. Enako morajo trgovci ravnati tudi pri predlaganju maščobnih kart, t. J. označiti morajo, koliko kart po 400 g je za slanino, koliko za maslo in koliko za olje. Če tako trgovec že sam razdeli na odrezke prodano blago, bo uradu in sebi prihranil mnogo ča6a in truda. Obe pasici na snopičih morata biti prirejeni tako, da jih bo mogoče brez težave snemati in se med snemanjem ue bodo trgale. Z večino peki še vedno mešajo odrezke ter ee pri tem ne ozirajo na vrednost :n vrsto posameznega odrezka. Zato mestni preskrbovalni urad naroča vsem pekom, naj lepijo odrezke ločeno po vrsti kart, ter ločeno osnovne karte, SD 1, SD 11, SD lil, SDL in bolniške dodatne karte. Prav tako je treba ločeno predlagati karte iz drugih pokrajin po njih vrednosti, torej vsako skupino posebej. Seznami pekov naj bodo sestavljeni enotno po skupinah kart, torej po navodilih, ki jih je svojim članom objavila pekovska zadruga. Naposled opozarjamo trgovce in peke, naj ee natanko ravnajo po teh navodilih, ki so samo zaradi hitrega in natančnega preračunavanja oddanih odrezkov ter predvsem v korist razdel jevalcem samim. Razdeljevalci naj se zato natanko ravnajo po teb predpisih in naj prinašajo svoje odrezke zadostno žigosane s šlampiljko ob določenih dnevih in pa po možnosti v jutranjih urah, torej takoj po 8. urL BranreneHM Za zrak in sonce »LANOL« šport krema Selma Lagerlof: Stara Agneta Bilo Je tudi mnogo dečkov in deklic, toda mladosti ni bilo v njihovih pomodrelih licih; bilo je videti, kot bi se igrali, toda vse veselje je bilo mrtvo. Šklepetali 60 od mraza, drgetali in stiskali so se drug k drugemu kakor starejši, njihove noge pa so iskale bolj topih ledenih kosov, na katere bi stopili. Kar pa je starko najbolj ganilo, je bil pogled tistih, ki so bili prikovani v trdi led in tistih, ki so kot velike snežene cunje viseli po skalah. Tedaj je menih odmaknil svojo roko in stara Agneta je spet videla le prazna, gola snežišča. Sem pa tja so bile raztresene težke gmote ledu, toda nobenih okamenelih duhov niso več obdajale. Modrikasti lesk na ledeniku ni prihajal od zmrznjenih trupel. Veter je podil pred seboj nekaj sneženih pahuljic, toda nobenih duhov. Toda saj je vendar za gotovo vedela, da je videla prav, pa je vprašala meniha: »Ali je dovoljeno kaj storiti za te pogubljen- ce?« Odgovoril je: »Kdaj je Bog ljubezni prepovedal kaj dobrega storiti ali deliti usmiljenje in tolažbo?« In potem Je odšel, stara 'Agneta pa je pohitela v svojo kočo, se vsedla in začela premišljevati Cel večer je vrtala po svojih možganih, kako bi mogla nepokojnim, ki se preganjajo po ledeniku, pomagati. Na svojo osamelost še misliti ni utegnila. Naslednjega jutra se je spet odpravila navzdol v vas. Smehljala se je in pogumno korakala, kajti nič več je ni težila starost. »Mrtvit, je rekla sama pri sebi, »ne vprašujejo po rdečih licih in lahkih nogah. Hočejo le, da se jih človek z malo toplote spominja, toda mladina na kaj takega še misli ne. Da, da, toda, kako naj se ti ubogi pregnanci ogrejejo v svojem mrazu, če jim ne bodo vsaj starejši odprli svojih src?« Ko je prišla v kramarijo, je tam nakupila velik zavoj sveč, pri nekem kmetu pa je naročila velik voz drv; da bo mogla to plačati, pa bo seveda morala dvakrat toliko lanu napresti kot doslej. Ko je na večer spet prišla domov, je zmolila mnogo molitvic in s pobožnimi pesmimi si je skušala ohraniti pogum. Toda postajala je vedno bolj boječa. Vendar je storila, kar se je namenila. Posteljo si je postlala v notranji sobi, v zunanji pa je na ognjišču nagromadila velik kup drv in ga zažgala. Na okno je [>ostavila dve prižgani sveči in odprla vrata na stežaj. Potem je šla v svojo sobo in legla. Ležala je v temi in prisluškovala. Da, to so bili koraki. Bilo je kot bi se nekdo privlekel čez ledenik. Drsaje in stokaje se je približalo, se plazilo okoli hiše, kot bi se ne upalo vstopiti. Slalo je prav na hišnem pragu in se ni upalo vstopiti. Starka ni mogla tega več prenašati. Skočila je s postelje in odhitela v prednjo sobo, kjer je zaprla in zaklenila duri. Kajti, to je bilo preveč; meso in kri tega nista mogla prenesti. Pred hišo je slišala težko vz.dihovanje in drsa- joče korake, kakor od ranjenih, razboljenih nog. Tavali so vedno više, vedno više proti ledeniku. Tu pa tam je dojela tudi lahen vzdih, kmalu pa je spet vse potihnilo. Tedaj je bila stara Agneta od strahu vsa iz sebe. »Ti si figavka, stara copernica,« si je rekla. »Ogenj dogoreva in drage sveče tudi. Ali naj bo vse zaman, samo zaradi tvoje nesrečne ligavosti?« In ko si je tako povedala, je spet vstala in jokaje od strahu, s šklepetajočimi zobmi in trepetajočimi udi stopila v prednjo izbo in spet odprla vrata. Spet je ležala in poslušala. Zdaj se ni več bala tega, da bi duhovi prišli, temveč zaradi tega, ker jih je pregnala in bi zdaj morda nič več ne poskušali priti. Pa je pričela klicati v temo, kakor v svojih mladih letih, ko je klicala čredo: »Ljubi moji beli jagnjički, jagnjički moji v gorah, pridite, pridtel Pridite s skal in previsov, moje majhne, bele ovce!« In tedaj se je zgodilo kot bi od skal zavel močan veter in se zaletel v kočo. Nobenih korakov in vzdihov ni več slišala, le veter je zavijal okoli kočinih oglov in piskal v bajto. In zvenelo je kot bi nekdo neprestano opominjal: »Pst, pst, ne prestrašiti, ne prestrašiti 1« Zdelo se ji je, da je zunanja soba že čisto polna, da se duhovi drenjajo ob slene in jih malone razdirajo/Včasih je bilo kot bi hoteli dvigniti streho, samo da bi prišli v izbo. Toda vedno je bil tu nekdo, ki je šepetal: »Pst, pst, ne prestrašiti, ne prestrašiti!« In tedaj je postala stara Agneta presrečna in mirna. Sklenila jo roke in zaspala. Zjutraj se ji je zdelo, da so bile vse skupaj le sanje. V prednji 6obi je bilo vse nespremenjeno. Ogenj je dogorel in sveče prav tako. Niti kapljica loja ni ostala na svečniku.--— — Dokler je stara Agneta živela ni prenehala skrbeti za mrtve. Trudila se je in vse sile je napenjala, da je mogla sleherno noč prižgati ogenj in bila je srečna, ker je vedela, da jo nekdo potrebuje. Tako je prišla neka nedelja, ko je niso več videli v cerkvi. Nekaj kmetov se je potrudilo navzgor k njeni koči, da bi videli, če ji česa manjka. Tedaj pa je bila že mrtva, pa so odnesli njeno truplo navzdol v vas, da bi ga zagrebli. Ko so staro Agneto naslednjo nedeljo pokopali, ravno pred mašo, jo je spremilo na zadnji poti le malo ljudi. Tudi žalosti ni bilo na njihovih obrazih. Toda nenadoma, ravno, ko so hoteli krsto spustiti v jamo, je prišel nek velik, resen menih na pokopališče, pristopil k ljudem in pokazal na zasnežene gore. In tedaj so videli ljudje, ki so slali ob grobu, da so se vse gore zavile v nežno rdečkasto barvo, kakor bi se svetile od veselja in da se je po njihovi sredi svetil trak majhnih, rumenih plamenčkov, kakor plamenčkov gorečih sveč. In teh lučk je bilo toliko, kolikor svečk je pokojna darovala mrtvim v svojem življenju. Tedaj pa so rekli ljudje: »Rog bodi hvaljen! Tista, za katero tu doli nihče ne žaluje, je v svoji veliki samoti našla prijatelje.« (Konec.)' Za Ljudsko tiskarno tr Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: laL Jože Sodja Urednika Viktot Cenfiii