MiiJm ph&un t gutovtnL Leto Xm,, štev. 9 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125, 3126. kiseratni oddelek: Ljubljana, Selea-burgova uL 3- — Tel 3492 io 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 LJubljana, torek 12. januarja 1952 Cena 2 Din X . - HI ! | r ' v- I a Naročnina znaša mesečno 25 — Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tanfu Sestanek senata Otvoritveni seji Je predsedoval kot starostni predsednik g. Ivan Hribar — Ovacije kralju in vladi Beograd, 11. januarja, v. Danes se je vršila v krasni sejni dvorani v palači prometnega ministrstva otvoritvena seja prvega jugo-slovenskega senata. Seja je bila sklicana sicer šele za 9. uro, vendar pa so se začeli senatorji zbirati že kmalu po S., med prvimi senator prota Sievan Mihaldžič. Pri vhodu v palačo so pričakovali senatorje uradniki senata, jih odvedli v prvo nadstropje in jim razkazali prostore. Prostori našega senata so v prvem nadstropju onega krila palače prometnega ministrstva, ki leži proti Birčanino- vi ulici. Sejna dvorana ima razgled na dvorišče proti Birčaninovi ulici; na desni strani so nameščeni uradi, administrativni oddelek in blagajniški oddelek senata. V sredini proti vhodu je ministrska soba, poleg nje pa na levem krilu kabinet predsednika senata in več manjših in večjih sobic za senatorje, novinarje in stenografe. Senatorji iz dravske banovine so si izbrali sobo št. 38, v kateri so se že namestili. Dvorana za seje je nad vse elesjantna, vsa obložena z marmorjem. Ureditev prostorov je. bila izvršena v zelo kratkem času, ker so se zadnji uradi državnega odbora, ki je dosedaj zasedal v teh prostorih, umaknil iz njih šele 3. januarja. Pol ure pred začetkom seje se je že zbralo dokaj veliko število senatorjev, ki so se sprehajali po hodnikih in živahno razgovar-iali med seboj. Ogledovali so si prostore ter se dogovorili glede razdelitve sob, v katerih so se namestile delegacije iz posameznih banovin. Malo pred 9. uro so se začeli zbirati tudi člani vlade. Prvi je prispel minister prosvete dr. Dragntin Kojič, kmalu za njim pa so prišli minister pravde Boža Maksimo-vič. vojni minister qenera! Stojanovič in ostali. Točno ob 9. sc je pojavil ministrski predsednik g. Zivkovič. nakar so senatorji zavzeli svoje prostore v sejni dvorani. Par minut kasneje so prišli korporativno v dvorano člani vlade z ministrskim predsednikom g. 2:vkovičem na čelu. Senatorji so vlado sprejeli z dolgotrajnimi ovacijami. Ministri so zavzeli svoje prostore v vladnih klopeh, ki so nameščene poleg p^edsedništva. V prvi klopi na desni strani je zavzel mesto gosp. ministrski predsednik, poles njega pa minister za trgovino in industrijo ter zastopnik zunanjega ministra gosp. dr. Kramer, nakar so se razvrstili ostal'" člani vlade. Začasno predsedstvo Ko so ministri zavzeli svoje prostore, so r.a zvonil i zvonci na hodniku in naznanili pri-fetek seje. Prvi se je oglasil senator dr. Sava Liubihratič. ki je predlagal, naj ee izvoli za začasnega predsednika najstarejši član senata, bivši minister in pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar katerega je ob odobravanju vseh članov senata naprosil, naj zavzame predsedniško mesto. Gosp. Ivan Hribar je, vidno vzradoščen nad to izvolitvijo, stopil k predsedniški mizi in se zahvalil za čast, da more predsedovati otvoritvi prvega sestanka prvega jugoslovenskega senata. Nato sta bila izvoljena še za začasna tainika senatorja dr. Vasa Glušac in dr. Ivan Gmajnar. Starostni predsednik g. Ivan Hribar je prvemu podelil besedo ministrskemu predsedniku Petru Živkovičn. ki je nato preoital kraljev ukaz o imenovanju 28 senatorjev. Senatorji so čitanje ukaza poslušali stoje ter 90 ob koncu priredili vladarju dolgotrajne ovacije. Začasmi tajnik dr. Glušac je nato preoital poročilo državnega odbora o 6 ena.f ni h volitvah, izvršenih dne 3. januarja. Zoper volitve ni bil vložen noben ugovor. Po pre-čitanju poročila so senatorja izročila svcuje pove ril niče. Predsednikov nagovor Pred zaključkom seje je zopet povzel besedo predsednik g. Ivan Hribar, ki je v daljnem, 6 čestim pritrjevanjem in ovacijami kralju in Jugoslaviji prekinjenem govoru podčrtal važnost današnjega one, ko se je sestal prvi jugosiovenski sena t. Poudarjal je, da si šteje v posebno čast, da more predsedovati prvi sejii prvega ju-goslovenskega senata, v katerem so v pravi bratski slogi zdrinženi predstavniki vseh delov našega naroda. V svojiih nadaljnjih izvajanjih je naglasil važno vlogo senata, ki mu je namenjena v našem javnem, državnem in nacionalnem življenju. Omenil je med drugim, da so imeli Slovani že od nekdaj sistem starešin, kateremu odgovarja tudi senat. V patriotičnih besedah ee je nato spomnil zgodovinskih dogodkov zadnje dobe in podčrtal zlasti važnost 6. januarja 1929, ki pomeni mejnik v rasi narodni in državni zgodovini. Zaključil je svoj govor z vzklikom kralju in Jugoslaviji. Senatorji so se pridružili predsednikovemu pozivu ter v dolgotrajnih ovacijah dali duška svojemu razpoloženju. Zaključek seje Zaključujoč prvo sejo, je predsednik g. Ivan Hribar sporočil, da se bo mršila prihodnja soja jutri dopoldne ob iO. Na dnevnem redu je izvolitev verifikaoijskega odbora. ki bo štel 11 članov. Verifilkaoijsiki odbor bo takoj jutri po izvolitvi pričal razpravo o verifikaciji mandatov. Verjetno Je, da bo odbor dokončal svoje delo še istega drie, nakar bo verifikaoijsko poročilo natisnjeno in razdeljeno senatorjem. 15. t. m. bo verifikacijska debata v pie-numu senata, ki se bo takoj nato definitv-no konstituiral ter izvolil predsednika dva tajmika in stalne odbore. Istega dne 6e bo konstituirala tudi Narodna skupščina, nakar se bo izvršila svečana otvoritev Narodnega predstavništva. Simbolično naključje Beograd, 11. januarja v. Današnja prva seja senata je izzvala v Beogradu živahne komentarje. Poseono se komentira dejstvo, da je predsedoval prvi seji Narodne skupščine Hrvat Vekoslav Spinčič, dočim je otvoril prvi sestanek senata Slovenec Ivan Hribar. Naključje, da sta v obeh zbornicah starostna predsednika Hrvat in Slovenec, simbolično kale duh pomirje-nja, kojega izraz sta tudi obe novo izvoljeni zbornici. Vladi načeluje Srb, Narodni skupščini Hrvat senatu pa Slovenec. V vseh treh pa je simbolizirana čvrsta volja do složnega in harmoničnega dela za napredek ta dobrobit celokupnega naroda. PRED USODNO ODLOČITVIJO Britningove izjave proti nadaljnjim reparacijam so vzbudile splošno vznemirjenje v mednarodnem svetu Briandova ostavka le pogojna Koncentracijska vlada nemogoča - Ob sestanku parlamenta Pariz, 31. jan. <*. Ministrski predsednik I>aval je b;l davi v avdijenci pni predsedniku republike Doumerju. Nato se je sestal x Briandom in Herriotom. Z voditelji radii-ikalnih političnih struj se je že včeraj dolgo razgovarja.l. Upanje za sestavo koncentracijske vlade tudi po teh Lavalovih posvetovanjih mi nič kaj ugodno. Večina ra-d kaiov ni doslej pokazala nikakršne dobre volje za sodelovanje, ,pa tudi desničarske stra.nke so se pričele upirati in nočejo prepustiti nekaterih svojiih portf-eljev leviti. Celo Briandovu prijatelji pravijo, da je Eria.nd podal demisijo le za to, ker je ived-el, da bo padla celokupna '^avalova vlada. S t.em pa se še ni odrekel svoji dosedanja vlogi voditelja francoske zunanje politike Bržkone bo Laval le malo predru-gačil sestavo dosedanjega kabineta. Pariz, 11. januarja AA. Havas poroča, da so poslanci okoli Brianda včeraj govorili na hodnikih parlamenta, da se je zdravje Brianda znatno popravilo ln da bo Briand ko se sestane parlament, zopet lahko prevzel vso odgovornost za delo v svojem re-soru. Isti poslano! trdijo, da Briand mi pasa! ne Lavalu ne Doumerju, da namerava podati ostavko kot zunanji mmister. Dam po smrti vojnega ministra Magimota je imel telefonski razgovor s predsednikom vlade Lavalom in mu pri tej priliki izjavil, da bi dal, če pride do rekonstrukcije vlade, s^oj portfelj na razpolago. Pariz, 11. jan. AA. Jutri se začne zasedanje .parlamenta, kii bo poslednje pred novimi volitvami. Dnevni red je precejšen. Takoj po čitanju zapisnika bodo morali poslanci ki senatorji rešiti vprašanja posameznih ministrstev, če hočejo pravočasno spraviti program pod streho.. Po običajni debat; o splošni politiki bo vlada predložila nov volilni zakon z novim skrutiimijem, čigar drugi del je povzročil ostro polemiko že ob konou lanskega leta. Nato bo vlada predložila proračun za 1. 1932, ki bo obsegal 9 mesecev, to je od 1. aprila dalje. Bržkone bo zbornica načela mnoge važne probleme šele v začetku februarja. Razen tega bo treba končati debato o finančnem stanju francoskih železnic, urediti uvozne carine, reformirati fiinance departmanov, občin itd. _ sama vprašanja, ki obetajo dolgotrajne debate. Novi prosvetni svet Beograd, 11. januarja, p. Z ukazom Ni Vel. kralja so bili danes na predlog prosvetnega ministra imenovani novi člani glavnega prosvetnega sveta. Za predsednika je "bil imenovan dr. Vladimir Petkovič redni profesor na beograjskem vseučilišču za podpredsednika pa g. Jelenko Mihajlo-vič, ravnatelj seizmološkega zavoda v Beogradu. Nadalje so bili imenovani nekateri načelniki pri prosvetnem in trgovinskem ministrstvu ter med drugimi načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi v Ljubljani dr. Josip Mazi, gimnazijski profesor Fran Jeran in šolski upravitelj g. Ivan Dimnik iz Ljubljane. Sprejem strank pri ministru za kmetijstvo Beograd, 11. januarja AA, Kmetijski minister g. Juraj Demetrovič bo sprejemal stranke ob torkih in petkih od 11. do 13. ure. Druge dni minister ne bo sprede-jnal zasebnih strank. Gospodarske konference / Ženevi Ženeva, 11. januarja, s. Finančni odbor Društva narodov se je sestal dopoldne in vzel na znanje poročila svojih zastopnikov na Dunaju in v Budimpešti o gospodarskem položaju v zadnjem četrtletju preteklega leta. V sredo se bo finančni odbor podrobnejše bari! z madžarskim vprašanjem, pri čemer bosta navzoča madžarski finančni minister baron Koranyi in morda tudi zunanji minister Vafko. V petek bo razpravljal o avstrijskem problemu. Danes so se v tajništvu Društva narodov sestale tudi delegacije gospodarskega odbora ter vzele na znanje poročila strokovnjakov za premogovna vprašanja, kakor tudi poročila vladnih zastopnikov ter zastopnikov podjetnikov in delavstva. Berlin, 11. januarja. AA. Državni kancelar Briining je izjavil v razgovoru z glavnim urednikom \Vclffove agencije glede na skorajšnjo reparacijsko konferenco, da morajo prizadete države napraviti potrebne sklepe na podlagi strokovnjakov, ki so v Baslu proučevali nemško plači! ;o zmožnost. Poročilo finančnih strokovnjakov ie po izjavi Briininga vnovič nazorno pokazalo, kako velika je sedanja svetovna gospodarska kriza, zlasti pa, kako pogubne posledice je kriza rodila v Nemčiji. Obrnila je zato pozornost vsega sveta na odredbe, ki jih je morala izdati nemška vlada v boju proti krizi. Te odredbe so skrajne, kar je vobče še mogoče doseči ter predstavljajo nekaj, česar še doslej ni bilo v zakonodaji. Z enostranskimi nemškimi odredbami ne bo mogoče ničesar doseči. Položaj Nemčije, ki ie vzrok čim dalje bolj naraščajoče finančne paralize vsega sveta, zahteva kategorično, da se morajo vse vlade složno spraviti na delo in ga takoj začeti. Čeprav v poročilu finančnih strokovnjakov, je nadaljeval g. Briining, niso izrecno navedeni predlogi, vendar je naznačena smer, po kateri morajo iti sporazumni sklepi omenjenih viad. Poročilo ugotavlja plačilno nezmožnost Nemčije ter ozko vzročno zvezo, ki obstoji ravno med nemškimi reparacijskirni plačili in položajem Nemčije. Priznava tudi, da so se pogoji, ki so veljali za Youngov načrt medtem izpreme-nili do temelja. Jasno ie, je rekel Briining, da Je Nemčija v položaju, ki ji onemogoča, da bi dalje vršila plačevanja političnega značaja in da bi vsak poizkus za ohranitev reda in točnosti političnih plačil moral povzročiti katastrofo ne samo Nemčije nego vsega sveta. Spričo takega položaja Nemčija sploh nima izbere, kakšno stališče naj zavzame na konferenci. Na konferenca Nemčija ne bo mogla storiti drugega, kakor da bo orisala dejanski položaj in pozvala druge vlade, ki se udeleže sestanka, da tudi one pronče dejanski peiožaj in ne zahtevajo kompromisnih rešitev, ki jih glede na sedanji položaj nj mogoče več zahtevati. Ob sklepu svoje izjave je kancelar Briining naglasil, da je trdno prepričan, da pri-hajajo povsod do spoznanja, kako potrebni so pozitivni sklepi. Sedaj gre samo za to. da se zbere potrebni pogum za stvario izvedbo teh sklepov, pri čemer se ne sme dovoliti, da bi na odločitve o gospodarskih vprašanjih vplivali momenti politične pri-rode. Zmaga nacijonalistične prapagande Berlin, 11. januarja. AA. Politični krogi se čudijo, da so v Franciji im Belgiji pa tudi drugod tolmačili dr. Briiningovo izjavo o reparacijah kot sunek proti konferenci v Lausannu. Prav tako zanikajo, da bi bila dr. Briiningova izjava posledica sestanka nemškega državnega kancelarja s Hitlerjem. Dr. Briining je govoril takorekoč v imenu vsega nemškega naroda in zato ni mogel podati iziave nroti reparacijam kot nekakšno koncesijo Hitlerju. Ves nemški narod je globoko .pieii. ican, da so reparacije glavni vzrok nemške gospodarske nesreče in da jih zato ni treba več plačevati. To stališče ne more iznenaditi nikogar, ki je zadnje leto opazoval razvoj notranje politike v Nemčiji. Nacionalistična propaganda proti reparacijam je pač zmagala na vsej črti. Proti reparacijam so nastopile tako desničarske kakor levičarske stranke in frakcije. Nemška javnost smatra, da je le od volje nemškega naroda odvisno, da se reši re-paracijskih bremen. Nacijonalistčna agitacija je trdila, da je Nemčija že plačala več, kakor ii j> bilo treba. Zanimivo je, da nemška vlada ni vstala proti tej nacionalistični propagandi. Dovolila je, da so nacijonalisti nemoteno razvijali svojo agitacijo. Nemška vlada nikoli ni izjavila v tej kampanji, da je treba računati z realnostjo, da Nemčija že 7 mesecev ne plačuje reparacij in da nihče ne zahteva od nje, naj bi reparacije plačevala v bližnji prihodnosti in da je treba počakati z zahtevo po končni rešitvi reparacijskega vprašanja, ko bo mednarodni položaj ugodnejši. Nedavno 60 skušali nemški listi dokazati, da je Francija prejela 6 milijard mark več, kakor ji gre; francoski odgovor pa je dokazal, da so te trditve zmotne. Francoski načrti Pariz, 11. jan. s. »Havas« se izčrpno ba-vi z javnim mnenjem v Nemčiji glede reparacij in zaključuje, da zahteva ves nemški narod brez izjeme konec reparacij in da zaradi tega ni smatrati, da je dal dr. Briining svojo izjavo na Hitlerjev pritisk. Nemčija je celo enodušno mnenja, da ima ves svet reparacij dovolj, in meni, da jih hoče obdržati samo Francija. Pariz, 11. januarja. AA. Havas poroča: Diplomatski urednik agencije Havas do-znava, da francoska vlada še ni dkientfa, kakšno politiko naj uvede po izjavi doktor Briininga o reparacijskem vprašanju. Kaže, da uradni krogi nimajo namena predložiti to vprašanje haaškemu razsodišču. V primeru, da 6e prekršijo odredbe Youngove-ga načrta, nrslijo francoski strokovnjaki, da bi se lahko uvedle posebne takse na uvoz nemškega blaga in da bi se iz teh taks naoravil poseben fond za reparacije. Francoska vlada bo glede na sistematski odpor Nemčije tudi načela vprešan;e obnove velikega kredita, ki je bol nemški državni banki dovoljen lana meseca junija in poteč« letos februania* Pariz, 11. januarja, g. Ltsti poročajo, da francoska vlada še ni točno določila, kakšno stališče naj zavzame glede izjave nemškega državnega kancelarja o ustavitvi reparacij-skih plačil. Ministrski svet, ki se bo sestal jutri, bo baje sprejel defimtivne sklepe in obenem glede na izpremenjeni položaj izdelal nove smernice za delegate na lau-sannski konferenci. Načelno je bilo sklenjeno, da bo Francija vztrajala na tem, naj se reparačijska konferenca nepreklicno otvori dne 25. januarja. Del francoskega tiska smatra izjavo nemškega državnega kancelarja za manever, ki stremi za tem, da bi se Francija in Anglija sprli tik pred lausannsko konferenco. Razni listi svarijo pred presenečenji, pri tem pa so enodušno naziranja, da Francija ne bi mogla nadaljevati svojih plačil Ameriki, če od Nemčije no bo dobivala več reparacij. Macdonaldova izjava London, 11. januarja. AA. Ministrski predsednik Macdonald se je snoči vrnil iz Ohe* auersa. Pri tej priliki je dal novinarjem izjavo o poročilu dr. Briininga, da Nemčija ne more več plačevati reparacij in da bi nadaljevanje takega sistema škodovalo Nemčiji in vsemu svetu. Macdonald. ki se je prej posvetoval z za-kladnun ministrom Nevillom Chamberlainom in z zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom, se je izrazil o BrOningovi izjavi ta- ko-le: ... „ .. Angleška vlada se bo »javila o svoji politiki in o svojem stališču na pravem mestu in ob pravem času. ...... Za sedaj se lahko reče, da m izključeno, da bo pri sedanjih gospodarskih problemih Nemčije na repararijski konferenci v Lau-gannn podal ta ali oni slično izjavo, kakor je Briiningova. Dejstvo, da se je to ie zgodilo, samo pljuje mnenje, da je konferenca postala še p/v trehnejša in da se stvari ne morejo pustiti t^ikc kakor so« Sedanji položaj je retultat mednarodnih dogovorov in sato je mednarodna konferen- C3lIondon?ail. jan. s. Macdonald je imel daljši razgovor z zakladnim kancelarjem in zunanjim ministrom. Vsi trije člaai vlade bodo o reparacijskem vprašanju -az-pravljali še podrobneje. V uradnih krogih izjavljajo, da so v vseh prizadetih državah sporazumni s tem, da se reparacijska konferenca prične dne 25. januarja, razen v Franciji, o kateri pa upajo, da bo na tihem tudi pristala na ta termin. Odmev v Angliji London, 11. jam. A A. Nekateri londonski listi tolmačijo Briiningovo izjavo, s katero je odpovedal nadaljnja reparacijska plačila Nemčije, kot ultimat Nemčije re-paracijskim upnikom. Politični krogi u videva-jo resmost položaja, ki je nastal s to izjavo, rn priznavajo, da je Nemčija prostovoljno podpisala mirovne pogodbe im da zato svojega podpisa ne sme preko noči preklicati. Juridični krogi zelo zamerijo Nemčiji, ker vodi pravno popolnoma ne osnovano kairnipainjo proti reparacijam Zanimivo je, da se nekateri politični krogi izrekajo za to, naj bi upmiške država po primeru Nemčije podobno ravnale z Zedinjsnimi državami, ker je was>himgton-ski kongres nedavno izjavil, da ne bo mogel odpisati vojnih dolgov zavezniških držav. London, 11. januarja. A A. V komentarju o Briiningovi izjavi piše »Times«: Udeleženci reparacijske konference v Lausannu bodo morali razpravljati o glavnem vprašanju, ali je kaj upanja, da se bo položaj Nemčije zboljšal in tako preprečili polom sveta v času, ko visi nad njo grožnja, da bo morala v bližnji bodočnosti nadaljevati z reparacijskimri plačtfa. M izčrpujejo njene gospodarske viTe in ovirajo njene mednarodne finančne odnosa je. Odgovor na to vprašanje je možen le po odkritosrčni m skrbni razpravi o celotnem položaju. Rešitev tega problema jo za Nemčijo, za njene upnike, za vse dežele sveta m tudi za one, o katerih se zdi da nimajo na tem direktriega interesa, toliko važnosti, da se pri razpravi o tem vprašanju ne more govoriti o predsodkih ala pa o kakih narodnih simpatijah im antipatijah. Pri tem problemu igrajo vlogo samo gospodarske resničnosti. »Dailv Nevs« meni, da je Bruninigova izjava razčistila ozračje in da konferenc« v Lausannu sedaj lahko razpravlja o rea!;-nih zdevah, vendar ne bo noben pameten človek v Nemčiji in drugod pripravljen priseči, da nemška država ne more plače 'i v bodočnosti vsaj del reparacij. To velja 6eveaa za primer, da oživi svetovna trgovina. »Dailv Telegraph piše: Da Nemčija no more sedaj plačati reparacij, je dovolj jasno. To ye tudi povedalo baselsko poročilo, vendar pa nihče ne more danes trditi, da Nemčija ne bo mogia p'ačatS reparacij v treh ali v petih letih. Moč nemške držav« je v tem, da bi z njenim polomom veliko izgubili tudi drugi. Pot na lausannsko konferenco brez upaiuja na francosko-anglesko sodelovanje in z gotovostjo, da izbruhne z vso silo nemško-fra.no ,f:o sovraštvo, ne obljublja ničesar dobrega. »Dailv Herald« pravi, da je Briiningova izjava prisilila svet, da razpravlja samo o resničnostih. Konferenca v Lausannu bo morala sedaj d>elati. List zaključuje, da ja predlog, nij 6e namesto konference v Lausannu sestane jo upniki, brez resne podlage. t Amerika molči Washington, 11. januarja č. Državni tajnik za zunanje zadeve Sbimson ni hotel novinarjem ničesar izjaviti o vtisu, ki ga je nanj napravila poslednja iz;java drv Briininga o nemški plačilni nesposobnosti. Rekel je le, da ne bo dajal nikakršnih izjav, dokler ne prejme službenega poročila o izjavi sami. V finančnem ministrstvu so mnenja, da je bilo že leto dni pričakovati slične izjave od nemške strani* ker je bilo jasno, da Nemčija ne bo mogla ustreči vsem svojim upnikom. Odmev na borzah Curih, 11. jan. s. Izjava nemškega državnega kancelarja dr. Briininga je imela na curiško in baselsko borzo samo skromen vpliv. Vsi tečaji so nekoliko padli. London, 11. jan. AA. Na današnji borzi so bili inozemski vrednostmi tnanirii slabi Posebno so padla nemška posojila. Bolgarske zahteve Sofija, 11. januarja, č. Ministrski predsednik Mušanov je v nekem tukajšnjem listu objavil članek o bližnji reparacijska in. razoroži tveni konferenci, Mušanov in finančni minister Stepanov bosta vodila toi-gareko delegacijo na obeh konferencah. Ministrski predsednik izjavlja, da bo bolgarska delegacija na teh dveh medna/-rodrnih sestankih obrazložila težki položaj Bolgarije v gospodarjem, finančnem, proračunskem in valutnem pogledu. Bolgarija je izvršila ves program štedenja in re-strinkciij, ki ga je od n,je zahtevala finančna komisija Društva narodov. Znižala je življenjski standard ljudstva na minimum, tako da je sedaj najnižji v Evropi. Toda sama dobra volja tudi Bolgariji ne zadošča. Potrebna ji je brezpogojno pomoč inozemstva Bolgarska delegacija bo v Lausannu zahtevala to podporo, ker drugače Bolgarija ne bo mogla urediti svojih, mednarodni/i finančnih odnosov in bo morala odpovedati vse svoje dolgove. Na razorožitveni konferenci bo bolgarska delegacija zahtevala., nai j _ izvršno vse države razorožitev po enem in istem programu. Za Bolgarijo samo bo zahtevala, naj"ji mednarodni politiki priznajo pravico, da ukine svojo dosedanjo milico prostovoljcev in da organizira cmejeno. a obvezno vojno službo, ker bo lahko edrnole na ta način mogla zmanjšati svoje izdatke za vojsko. Praga žaluje za sokolskim voditeljem Vse mesto v črnih zastavah - Sožalje prezidenta Masa-ryka - Pogreb bo v petek Praga, 11. januarja, h. Vest o smrti staroste ČOS in najzaslužnejšega sokolskega delavca dr. Josipa Scheinerja je globoko odjeknila ne samo v češkoslovaški prestolnici, marveč sirom cele češkoslovaške republike. Na vseh Sckolskih domovih so že v prvih dopoldanskih urah zaplapolale črne zastave naznanjaijoč ogromni sokolski družini, da je izgubila svojega najboljšega brata in borca. Popoldne pa se je sokol-ska Praga vsa odela v črnino. Ne samo na sokolski h domovih, marveč tudi na vseh javnih poslopjih in zasebnih hišah so raz-obešene črne zastav« Pred pokojnikovim stanovanjem so se ves dan zbirale goste gruče in nemo izkazovale čast velikemu pokojniku. ^ Pokojnikova rodbina je že v teku današnjega dne sprejela neštevilne izraze sožalja iz vseh delov Češkoslovaške, pa tudii iz inozemstva, sai so prištevale pokojnega ur. Soheinerja med svoje najldelanejše organizatorje in podpornike sokolske ^crniee sirom vsega slovamtkega ?veta. Med prvimi je izrazil pokojnikovi rodbini 6o?alie predsednik češkoslovaške republike dr. Ma-6aryk Danes popoldne ob 5. je imelo predsedstvo ČOS ža/hio sejo. na kateri je bilo obenem sklenjeno, da se bo vršil pogreb dc. Scheinerja v petek dne 15. t. m. ob 14.30. Truplo 00 položeno na mrtvaški oder ▼ domu prvega praškega 9ckolskega društva, pri katerem je pokojni dr. Scheimer prvie vstopil v sokolske vrste in pričel svoje veliko delo za ojačaivje Sokolstva. Podrobni program pogrebnih svečanosti bo določen na nocojšnji konferenci, katere se udeležijo poleg predsedstva ČOS zastopniki praških sokokkih društev, nacionalnih organizacij in zastopniki državnih oblasti. Pokojni dr. Scheiner zapušča vdovo in dva sinova, od katerih je eden zdravnik, drugi pa odvetnik. Zdravnik dr. Jim-dfih Scheiner je zadnje čase lajšal očetu trpienje ter mu je tudi zatdsnil oči. Potovanje Bethlena v Rim Budimpešta, 11. jan. s. »Az Est« napoveduje važne zunanje politične razgovore bivšega ministrskega predsednika grofa Bethlena, čigar zadnja potovanja v inozemstvo so izzvala v političnih krogih veliko pozornost. Posebno pomemben se zdel njegov sestanek z rumunskim kraljem Karolom. Grof Bethlen je včeraj zopet odpotoval v inozemstvo. Kakor zatrjuje list, bo šel najprej v Rim, kjer bo imel za Madžarsko zelo važne razgovore z Musso-linijem. . Nepoboljšljiva Nemčija Svet je po osemnajstih letih iznova s presenečenjem in začudenjem zaslišal znano Bethmann-Hollvvegovo krilatico: »Mednarodne pogodbe so krpa papirja!« Mož, ki jo je izustil to pot, je takisto najodgovornejši činitelj nemške vlade, kakor je bil oče rečeniee, nemški državni kancelar. Kancelar dr. Briining je usvojil argumentacijo kancelarja Beeth-manna-Holiwega. Okoliščina, da so odgovorni in odločujoči činitelji govorili tako 1. 1914. in da tako govore danes, dokazuje, da se Nemci v svetovni vojni niso ničesar naučili, niso pa tudi ničesar pozabili. Nenadni izbruh čudne nemške miselnosti, ki je že enkrat pognala v proti-nemški tabor vse demokratične narode sveta, je skušal Briining v svoji drugi, nedeljski izjavi nekoliko omiliti, vendar pa je le v polni meri potrdil svojo prvotno izjavo. »Nemčija noče več plačati reparacij,« se je glasila prva izjava, »Nemčija noče in ne more več plačevati reparacij,« se glasi popravek, ki kljub vsemu dopušča prvenstvo nemški volji glede na izvrševanje prevzetih in pogodbeno zajamčenih mednarodnih obveznosti. Kancelar Briining je tedaj popolnoma usvojil način, kakor gleda na mednarodne obveznosti Hitler, predstavnik nemškega nacionalnega fanatizma in nemške inperialistične revanže. Ako hoče Briining z ultranacionalni-rai gesli izpodbiti tla vedno hujši hit-lerjevski propagandi, je to končno stvar nemške notranje politike. Ko pa daje slične izjave s svojega odgovornega mesta, zadeva ob kompleks vprašanj, ki se vsaj toliko tičejo ostalega sveta, kolikor Nemčije. Med velesilami se je doslej le Francija vztrajno in dosledno borila za neokrnjeno veljavo mednarodnih dogovorov in za pravno stran terjatev upnikov Nemčije. Druge velesile, ki niso neposredne sosede Nemčije, so svoje stališče izpreminjale in cesto prihajale celo do spora s Francijo. Amerika, Anglija in Italija so cesto v skupni stvari podajale oddvojena mišljenja ter s tem hrabrile in bodrile Nemce na odpor. Gospodarsko stanje pa je nemi-r.ovno moralo združiti upnike zopet na prvotni koncept in danes je Nemčija osamljena tik pred lozansko konferenco, ki naj bi izvedla potrebno modifikacijo Youngovega načrta, v kolikor je taka izprememba predvidena v določilih načrta samega. Hoover je s svojim predlogom za enoletni odlog reparacijskih plačil zadal prvi občutni udarec Youngovemu načrtu. Kaj kmalu so se na Nemškem oglasile zahteve po triletnem in petletnem moratoriju in iz njih se je končno rodila teza za popolno brisanje reparaciiskih obveznosti. Ako naj verjamemo posameznim platonskim izjavam ameriških politikov pred petimi leti, je bila Ame- rika dostopna misli, da briše dolgove evropskih držav in s tem spravi s sveta vsaj del reparacijskega vprašanja; po zadnjih enodušnih sklepih ameriškega senata pa nam mora biti jasno, da o črtanju dolgov v Ameriki ne more biti niti govora. Nič manjši ni bil udarec skupni stvari, ki ga je Anglija prizadejala z zahtevo, naj se v Baslu obrav-' navajo tako nemški zasebni dolgovi kakor nemške dajatve, izhajajoče iz mednarodnih pogodb. Vedno bolj se kaže, da so Anglosasi sekali vejo, na kateri sede. Amerika je kmalu uvidela, da bi postale njene evropske terjatve več ko dubiozne, ako prenehajo reparacije, Angleži pa so spoznali, da jim v težki gospodarski krizi lahko pomaga edino le Francija. Briining je s strahom opazil to iz-premembc v nazorih in njegove nade na lozansko konferenco niso bile nič kaj zadovoljive. Zdelo se je, da bo v Lozani bivša antanta nastopala zopet kompaktno pod vodstvom Francije. Prišlo bi do srečanja z Lavalom, ki je Brian-dovo koncilijantno politiko nekoliko odstavil z dnevnega reda in dal francoski tezi zopet realnejši temelj, pri čemer ima za seboj ogromno večino francoske javnosti. Nemški kancelar ni vedel izhoda lz težavnega položaja. Na eni strani mu hitlerjevci z demagoško gonjo izpodje-dajo tla, na drugi strani pa dela za Hitlerja nemški tisk drugih strank, ki nemške javnosti namenoma ni hotel podrobneje poučiti o dognanju baselskih proučevanj nemškega gospodarskega stanja. Briining ni mogel popravljati izkrivljenih poročil, ne da bi si naprtil v nemški javnosti odij, da govori proti interesom Nemčije. Zato se je odločil za radikalno in brezobzirno gesto, napravil pa je isto neprevidnost kakor pri zadeti avstro-nemške carinske unije: prehitro je pokazal svoje karte in pre-vehementno je razkril svoj končni namen. šel pa je še korak dalje. V svojem nedeljskem intervjuvu je celo odklonil možnost vsakega kompromisa v Lozani ter namignil, da je pripravljen na propast Nemčije, vedoč, da bo Nemčija potegnila za seboj vso Evropo. V koliko je treba smatrati slednjo grožnjo za resno, se bo šele videlo, odklonitev kakršnegakoli kompromisa v Lozani pa je dovolj jasna: Nemčija noče. Ta dejanski stan vzbiria povsod upravičene dvome, ali je lozanska reparacij-ska konferenca sploh še potrebna in mogoča. Nikomur ni jasno, kake sankcije bi se dale izvesti proti Nemčiji, zato bo nedvomno nastopilo pomirjenie, ko mine prvi poplah, in Briining bo moral v Lozano, da sliši odgovore onih, ki niso baš ravnodušni nasproti sličnim, posveženim izjavam iz arzenala predvojne nemške mentalnosti. Poslanci med volflci V soboto, dne 9. t m. je posetd Pobrež-je narodni poslanec sreza Maribor, desni breg, g. Anton Krejči. V dvorani g. Balona se je razvil lep shod, tekom katerega je g. poslanec podal svoje misli v reševanju perečih gospodarskih vprašanj, ter dajal potrebna pojasnila in informacije. Go-sood doslanec je vzel na znanje želje in težnje svojih volilcev ter obljubil, da jih bc» po možnosti upošteval. Tudi je obliu-bil, da pride zopet v Pobrežie, ko se v.rnc iz Beograda. Shod narodnega poslanca, profesorja gospoda Pavlica se bo vršil danes. 12. t. m. ob 10. dop. pri Gradu v Jurkloštru, ob 16. uri pa na Gračnici v gostilni Majcen, ka-iror so vabljeni predvsem delavci tovarne podpetnikov kakor tudi vsi drugi občan' Ob 18. uri se bo vršil še shod pri g, Pus-niku v Smarjeti. Vabljeni vsi! Odlikovanja Premestitve profesorjev Beograd, 11. januarja, p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Aleksander Lazarevič, profesor realne gimnazije v Vranju na realno gimnazijo v Novem mestu, Janko Preskar, profesor realne gimnazije v Novem mestu na realno gimnazijo v Mariboru, Franc Stopar, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani na I. realno gimnazijo v Ljubljani, Peter Zavratnik, profesor realne gimnazije v Novem Sadu na I. realno gimnazijo v Ljubljani in Vladimir 2itko, profesor n. realne gimnazije v Ljubljani na III. realno gimnazijo v Ljubljani. Ustanovitev tehničnih oddelkov pri sreskih načelstvih Beograd, 11. jan. A A. Na podlagi čl. 51. zakona o banski upravi in v soglasju z notranjim ministrom se s sklepom ministra za gradbe ustanove tehnični oddelki pri sreskih načelstvih in določijo njihovi sedeži ter njih teritorijalna pristojnost: Na področju dravske banovine: K rani za radovljivški in kranjski srez; Ljubljana za kamniški, litijski, ljubljanski, logaški in kočevski srez; Novo mesto za črnomeljski. metliški, novomeški, krški in brežiški srez: Celje za gornjegrajski, slovenjgraški, konjiški. celjski, laški in šinarski srez; Maribor za dravograjski, mariborski levi bree. mariborski desni breg, ptu;ski, ljutomerski, mu rsko-soboškl «n oolnjelendavskl srez. Beograd, 11. jan. p. Z uKazom Nj. Vel. kralja so biLa podeljena naslednja odlikovanja: Red sv. Save i. reda dosedanjemu rektorju beograjske univerze dr. Vladi Mi-troviču, ki je bil upokojen, ker ie izvoljen za senatorja; red s>v Save 11L reda upokojenemu ravnatelju gimnazije v Celju Emili janu Liletku m skladatelju Hueolinu Satt-nerju v Ljubljani; red Jugoslovanske krone 4. reda predsedniku Glasbene Matice v Mariboru ravnatelju dr Josiipu Tommšku-red sv. Save 5. reda direktoriu Glasben* Matice mariborske Josipu Hladeku-Bohm'-skamu in Vaclavu Kunstu, šefu koncertnega biroja Glasbene Matice v Mariboru. Po atentatu na italii*«-skega konzula v Parizu Pariz, 11. jan. ž. Policija, ki ie tako« uvedla preiskavo v zadevi poslednied« atentata na italijanskega konzula v Parizu je dognala, da je Sicilijanec Richichi streljal na konzula Gentila iz osebnega maščevanja im ne iz kakih političnih razlogov Richichi je bil pred leti uradnik pri denarnem zavodu »Banca Commercia!e« » Palermu. Ko so ga odpustili iz službe, je dobil 3U.0U0 lir odpravnine. Naselil se je v Milanu in otvoril neko trgovino, ki na m»« ni uspevala. Z ostankom svojega denarja je z rednim potnim Listom odpotoval » Francijo. Ker je dobil potni list le zato da p ose ti lansko pariško razstavo, a se po ogledu razstave ni vrnil v Italijo, so ga v Milanu obsodili na 6 mesecev ieoe. V Parizu je prosil za službo učitelia na neH italijanski šoli Italijanski šolski skrbnik je prosil italijanski konzulat v Parizu za informacije o Richichiju. Informacije bile neugodne in Richichi je izgubil službo. Naslednjega dne je izvršil atentat in ran«' konzula Gentila. Zanimivo je. da je končuj Se pred meseci podpiral Richichija in mu nakazal 650 lir, čeprav o njem ni imel dobrega mnenja. Na drugi strani pa je značilno za italijanski fašistični fcisk, da je v prvem hipu objavil strahotna poročila o atentatu in ga takoj brez vsakega pomisleka pripisal italijanskim amtifašističnim emigrantom v Franci j L Listi so morali sedai sami nrekW-cati svoje prvotne obtožbe. Kongres evropskih dopisnih uradov Beograd, 11. januarja p. Danes je bil otvorjen v Kodanju kongres evropsikih presbi rojev. Jugoslovens'ci preabiro zastopa šef publicističnega oddelka g. dr. Ra-dovanovič. Težkoče moderne Japonske Vazai nouraaje pouucui d-ogu^iv. na japonskim, ki so sledili neuspelemu poskusu korejskega zarotnika, bi dari slutiti, da so sliična podjetja prevratnih živ^j«/ v dežeii otoškega cesarstva nekaj silno redkega in skoro nečuvenega. Iz zgodovine japonskega naroda pa vemo, da do najnovejšega časa skoroda nI bilo sleda o današnjem oboževanju vladajoče dinastije in je japonsko plemstvo postopajo s svojimi vladarji dale-ko brezobairaeje nego marsikateri drugi naax>d na svetu. Takisto je dejstvo, da je najnovejši atentat že četrti naklep proti življenju vladajočega cesarja Hirohita. Visok ogled japonske dinastije je plod zadnjih dveh generacij, ko je Japonska prestavila vse pridobitve zapadne tehnične kulture na svoja tia in tako za neko dobo znatno dvignila blagostanje naroda. Cesar Hirohito, ki je 1. 1926. zasedel prestol, prej pa že pet let vladal kot regent namesto svojega bolnega očeta cesarja JaSihita, je tretji vladar moderne Japonske. Po dolgotrajni meščanski vojni se Je Japonska 1. IS67. osvobodila nadvlade pJemii-ške oligarhije ter je z zmago zapadnjaške stranke krenila na pot modernizacije. Nastopila Je »proeviljena vlada« cesar j* Mn-cuhita. pod čigar vlado Je mikadovo ljudstvo doseglo vse ono, česar do tedaj 6« ni bil dosegel noben drugi azijski narod. 1n prezir anega otoškega narodiiča je nastala modema velesila, odločilni činitelj v Tihem oceanu in na vzhodnoajzrtjslal celini splošno priznan in upoštevan t koncertu velesil Evrope in Amsrika V dveh zmagovitih vojnah, • Kitajsko An Rusijo, se Je Japonska tudd o svobodila osamljenega otoškega položaja ter si odkrila veliko ocemije za ekspanzijo svoje trgovine in industrije. Blagostanje naroda je na mah doseglo razmeroma visoko stopnjo, Japonski narodni ponos je dosegel na<5-■vušjo mejo tn popolnoma upravičeno j® po japonski veri cesar Miucuhito postavljen med bogove, z ojiim vred pa so enakega če-ščenja deležni njegovi potomci. Japonska gospodarska ln politična eiks-panzija pa je samoumevno naletela na mnogo nasprotnikov. Predrvsem so to Korejci, ki so 1. 1906. izgubili svojo državno samostojnost ter postali zakleti sovražniki Japoncev. 2e prej se je otoško idudstvo zamerilo Kitajcem z aneksijo otoka Fornioze, v vojni z Rusijo, ki je sicer dovedla otoško carstrvo do največjega razmaha, pa &o si nakopali najsllneJžega nasprotnika. Tudi svetovna vojna Je znatno povečala prestiž Japonskega orožja. Za/voljo tega so se bele velesil« le nekoliko ohladile v svojem prijateljstvu do Japoncev: Anglija ni več obnovila zavezniške pogodbe, ki Je mitkadu krila hrbet v boju z Rusijo, Amerika pa je 1 1&22 energično zahtevala in tudi izpoalo-vala Japonski umik iz Vladtvostoka to «z Mandžurije, poudarjajoč, da bi z zasedbo tega ozemlja Japonska le preveč Škodovala >ugiledu belega piemena«. Do neprijetnega preobrata pa J« prISJo tudi v notranji pol-itiki. Ljudstvo je zahtevalo večjih pravic in svoboščin, zato Je morala vlada popustiti to Je število volilcev polagoma stopnjevala od dveh na 12 milijonov. Notranje težkoče so silovito izbruhnile i. 1921., ko so odkjčli široko zasnovano zaroto v vojski to mornarici to v samem Tokiju. Upl, da se je odločil zapustiti domači kraj in oditi po svetu za kruhom. Nosrečnei je poročen in ima dva otroka. Potnega lifta mu tržaška policija ni hotela dati. Kmal-i potem pa, ko so mu agentje sporočili, da je oblast zavrnila njegovo prošnjo, so prišli karabinijerji na njegov dom 'n ga odpeljali v zapore. Vzroki aretaciji niso znani Dobrodelna akademija v četrtek 14« t. nt v Unionu Vstopnice, sedeži in stojišča ao od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni. Cene so od 40 Din navzdol do 10 Din. stojišča po 7 Din, dijaška pa po 5 Din. Opozarjamo, da je sedežev vseh vrst na razpolago dovolj, zato naj 6eže pač vsakdo po njih. Program dobrodelne »kademiie je prvovrstno umetnišlci: pomnoženi operni orkester bo igraJ Webrovo uverturo k operi »Carostrelec«, daT.je Osterčevo »Malo suito« za orkester, ki se bo ob tej priklici črvič javno izvajala ter zelo interasantni LajovCev »Capriccio«. Naša odlična operna primadona ga. Zlata Gjungjenac zapoje arijo »Minka« iz opere »Gorenjski Pavček« in tri narodne pesmi iz zapisnikov Stanka Vraza, ld jih je edinstveno priredil za koncertni' oder tcapelnik Niko Štritof. Posebno opozarjamo pri teh obdelavah na zanimivi klavirski part, ki ga igra g. Štri-tof sam. Glasbena Matioa nastopi prvikrat z najnovej^m delom našega sivolasega jubilanta p. H. Sattnerja: »V kripti sv. Cecilije«, ki je napisano na tenor eolo (naš operni tenor g. Gostič), mešano zbor in orkester. To je prva izvedba tega, v vsakem pogledu zelo izvrstnega dela. Po odmoru pa zapoje zbor Glasbene "!a-tice vrsto naših lepih mešanih cborov in narodnih pesmi. Ta del koncerta je doo-čen za svetovni radio-prenos. Ljubljaiiska postaja bo sprejemala koncertno izvajanje direktno v dvorani, od koder se bo nato oddajalo v Zagreb. Zagreb bo da.iafl naravnost na Dunaj in ta bo prenašal v Ženevo. Z Ženevo pa je zvezano 124 radij-skih postaj po vsem svetu. Na ta način se bo v četrtek 14 t m. glasila slovenska umetna in narodna pesem v izvedbi zbora naše Glasbene Matice in pod taktirko gospoda ravnatelja Poliča v resnici po vsem Svetu. To bo naš prvi svetovni prenoe po radiu. Dasi ima že to samo dejstvo svojo veliko privlačno silo, je vendar ootrebno osebno prisostvovati temu pomembnemu večeru tudi z ozira na korist pomožne akcije, ki ie danes potrebna vse pomoči. Podaljšanje mednarodnih deviznih kreditov Banka za mednarodna plačila je podaljšala devizne kredite Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji hi pod gotovimi pogoji tudi Nemčiji Base/, 11. jan. AA. Svet barike ra mednarodna plačila je danes proučeval poročilo konsultativnega odbora z dne 23. decembra in vprašanje obnove kreditov avstrijski, madžarski, jugoslovenski in neonski Narodni bamtki, ki zapadejo januarja alt v začetku februarja. Basel, 11. januarja. «. Upravni svet banke za mednarodna plačila 1« vzel na znanje poročilo prof. Bruinea o položaju v Avstriji in podaljšal za tri mesece udeležbo banke pri kreditih za avstrijsko Narodno banko, ki bi dne 16. t m. zapadli v povračilo. Upravni svet je pred tem doenal raaziranje ostalih bank, udeleženih pri tem kreditu, da so pripravljene prav tako podaljšati svojo udeležbo. Z enakimi pogoji sta br!a podaljšana za dobo treh mesecev tudi dne 18. t. m. zapadli kredit za madžarsko Narodno banko in istega dne zamadli kredit ?,a juao=lovensko Narodno banko. Za udeležbo banke za medna- rodna plačila pri vseh teh kreditih }e M uporabljen samo del dolgoročno naložen h sredstev banke. Prihodnja seja upravnega sveta bo 8. februarja v Baslu. Za nemško državno banko so bili krediti podaljšani z drugačnimi pogoji. Upravni sve>t je pooblastil predsednika banke, naj dovoli podaljšanje, če bodo nanj pristali centralni novčanični zavodi, udeleženi pri tem kreditu, in sicer: Francoska banka. Angleška banka ter Federalna rezervna banka. Kakor se ia-ve, se guverner Francoske banke začasno upira brezpogojnemu podaljšanju teto kreditov, kar je smatrati za prvo posledico Brfr-ningove izjave. V privatnih razgovorih so »e tudi člani francoske delegacije izrazili v tem smislu in vztrajali na svojih stališčih, dasi jih je predsednik nemške državne banke dr. Luther opozoril na nevarnosti takšnega stališča za pozicijo marka. Kriza tržaških ladjedelnic Tisočem delavcev preti nezaposlenost — Nazadovanje pomorskega prometa — Goriška zastavljalnica v italijanskih rokah Tr*t, 1L januarja, »Bollettino Iradu-striale« ugotavlja, da so delovne perspektive v ladjedelnicah v Trstu in Tržiču zdo neugodne. Po dograditvi ladje »Conte di Savoia« se zčfcJjuči doba intenzivnega dela po ladjedelnicah in preneha delovna možnost za več tisoč delavcev. Po julijskih ladjedelnicah prevladujejo zunanja naročala. Samo domača ne bo mogla vzdrževati tako obsežne tehnične organizacije. V Tržiču je bilo od 1924 do 1929 60 odet. zunanjih naročil, leta 1930 pa 84 odst Iz statističnih diagramov sledi, da se bo la 'je-delnišiko delo nadaljevalo celo tekoče leto, začetkom prihodnjega pa se popolnoma izčrpa. Danes je delavcev Okoli 11.000. koncem leta jih bo še 6000, ostali odpadejo 1933, kO ikor jih ne obdrže še popravljalna dela. Od nikoder m upanja na nova naročila, ker je ustvarila svetovna gospodarska loriza brodolaetnikom povsod težak položno in so izločujejo iz premeta brodo- vi, zgrajeni komaj pred par mesec*. Jtafi-ya pa ima tudi preveč ladjedeAnic. V tržaškem pristanišču je bilo kntfeo leto prometa 42.601.631 stotov napram 43.299.003 v letu 1030. Leta 1929 je bilo prometa 54.300.000 stotov. Pogreša se zlasti vedno večji odtok avstrijskega in češkoslovaškega prometa v severna pristanišča, katerih 'konkurenco Trst vedno hoij občuti. Gorica, 11. januarja, i. »Monte di Piet«« (zastavljalnica in hranilnica) v Gorici je znan velritk denarni zavod, čjg*r vodstvo .ie bilo doslej -v duhovnikih rokah ped pr^J-sedratvom nadlškofa. Lani je moral zavod prilagoditi svoja pravi'«?, onim itali>?nclcih SlAčnih zavodov. Posledica je, da je »Mon t« odpadel iz duhovniških rok in za predsed-niika upravnega sveta je imenovan goriški žruipan Jurij Bombi (g). Slovenci^ imajo ▼ odboru dva zastopnika Ivana Krogi ia H Tolmina in Štefana Premeroteina iz Idrije. Obrtno gibanje v Ljubljani Ljubljana, 11. januarja. Zna£3era m sedanje gospodarske težave j« splošen pregled obrtnega gibanja v zadnjih treh letih. Ljubljanski obrtniki m drugi obrtnemu zakonu podvrženi obrati prisiljeni voditi težavno borbo zBoilettino Mili Ur e< so bile objavljene premestitve, upokojitve ter imenovanja okrog 50 italijanskih armijskih, divizijskih in brigadnlh generalov. Med drugimi je bdi polkovnik Pagano, ki je bil dosedaj divi-zijski mobilizacijski inšpektor, imenovan za brigadnega generala in poveljnika 4. pehotne brigade v Gorici, general Laszi pa za poveljnika artiljerije pri tržaški ar- mip. Važna konferenca hmelj s jarjev Beograd, 11. januarja, v. Jutri se bo vršila na pobudo zavoda za pospeševanje namje trgovin-e v sejni dvorani ministrstva za trgovino in industrijo hmeljarska konferenca, katere se bo udeležil tudi narodn* poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršelc. Razen njega bodo na konferenci zastona-H naše hmeljarje gg. Vilko Senica iz Žalca kot delegat hmeljarjev in sreski kmetijski referent g. inž. Dolinar Na dnevnem redu konference so važna hmeljarska vor»-šanja, med njimi pravilnik o markiranju hmelja, namenjenega za izvoz na podlagi zakona o kontroli kmetijskih niidelko^ namenjenih za izvoz. Dalje bo konferenca razpravljala o vprašanju kontingenti ran J a izvoza hmelja v Francijo, Nemčijo in Belgijo ter o ukrepih za znižanje uvoza hmelja iz inozemstva v Jugoslavijo, v zver* z ukrepi, s katerimi naj bi se pospešil izvo* domačega hmelja potom direktne prodaj® Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Spočetka vedro, zmerno toplo, nato narast oblačnosti. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk je v splošnem padel za 0.1 do 5 mm, naibolj v gorskih krajih; v centralnih je ostal brez večjrb sprememb, na jugu in vzhodu pa je narasel za 0.1 do 8 mm, najbolj v južnem Primorju.. Davi so temperature narasle za 1 do 8 stopinj, posebno v višjih gorskih krajih in na zapadu države. V drugih predelih so padle za 1 do t2 stopinj, najbolj v Liki. Vreme je bilo pretežno vedro. Vetrovi so b li slabi ali zmerni z vzhodnega kvadranta. Morje je bilo v gornjem in srednjem Primorju mirno ali le malo valovito, nekoliko bolj pa je bilo nemirno v južnem Primorju. Dunajska »remenskj, napoved ea torek: Poslabšanje vremena, ponekod s padavinami, morda oelo 9 snegom. V četrtek, 14. t. m. vsi na dobrodelno okodemilo aši kraji in ljudje Dr. Josip Scheinerj Smrt voditelja slovanske sokolske armade Praga, ll. januarja. Danes ob 3. zjutraj je umrl po krajši bolezni br. dr. Josip Emanuei Scheiner, starosta Češkoslovaške sokolske občine in zveze »Slovansko Sokolstvo«. Ni potekel dober mesec od velikih slo-.dJiskih sokolsk.C. dni tarn v sdati Pragi, ki jim je predsedoval brat dr. Josip Scnei-ner, pa nam je včeraj brzojav javil presenetljivo vest, da našega, dragega starešine in brata, prvega voditelja vsega slovanskega Sokolstva ni več med živimi. Bolestna tuga je napolnila naš veliki so-kolski krog in vsa sokolska rodbina širom slovanskih ravnin kakor v gorskem sve-tovju plaka nad smrtjo pokojnega, ki je bil vsem Sokolom in Sokolicam toliko časa najboljši voditelj, najpriljubljenejši brat in starosta. Brata dr. Scheinerja ni več in brez moči stojimo vsi nasproti velikemu udarcu, ki je pogodil Sokolstvo prav v sredo, v jedro organizacije. Brat dr. Scheiner ni bil samo starosta Slovanskega Sokolstva, bil je Slovanstvu mnogo več. Bil je dejanski vodnik vsega Slovanstva, saj je njemu, kakor nobenemu drugemu poprej, uspelo, da je uedinil vse slovansko Sokolstvo v mogočno zve-"o. ki j; med slovanskim svetom v pogledu organizacije niti po važnosti, niti po 3d niti po obsežnosti ni bilo para. Ni je bilo večje slovanske stvari, ki bi je ne bilo izvedlo Sokolstvo. On pa, starosta te velike rodbine. polne dela in udejstvova-nJa> jo Je vodil kakor izkušen krmar desetletja, v dobi. ko nas je še tiščala na tla kruta pest tujih gospodarjev pa vse do osvoboditve in do zadnjih dni. Slovanska f var je s smrtjo odličnega pionirja in po-fcomika dr. Scheinerja izgubila mnogo, silno mnogo. Brat dr. Scheiner je bil tudi podpredsednik Mednarodne telovadne unije. Toda udarec je zadel v prvi vrsti jedro slovanskega Sokolstva, češkoslovaške brate in se-:re F ieg tolikih, v zadnjem času umrlih bratov iz vodstva ČOS je sedaj usoda po-. vitla .-d senatorji, ki jih je na osnovi ustavnih določb imenoval Nj. Vel. kralj, sta iz naše banovine gg. Ivan Hribar in dr. Valentin Rožič. Gosip. Ivan Hribar je vsej naši javnosti že tako znan, da ji ga ni treba na novo predstavljati. Opozorimo naj samo na njegova ogro-mna politična in parlamentarna izkustva, saj je spadal že pred vojno med vodilne slovenske politike, bil je tudi več let ljubljanski zaupan in zastopnik Ljubljane v dunajskem parlamentu. Ze takrat je bila znana njegova ofenzivna jugoslovanska in sp-lošno slovanska miselnost, ki ga je dovedla v osebne, največkrat iskreno prijateljske stike z najodličnejšimi predstavniki vseh slovanskih narodov. Po uedi-njenju je bil g. Ivan Hribar prvi jugoslo-veniski poslanik v Pragi, nato pa pokrajinski namestnik za Slovenijo. V dobi šestnv jarouarsikega režima je bil poklican v Vrhovni zakonodajni svet. v katerem se je odlično udejstvoval, sedaj pa je bil imenovan za člana našega senata. Ta važna parlamentarna institucija, katere prvi seil ie včeraj predsedoval kot starostni predsednik, je dobila v njemu člana ogromnega obzorja, dragocenih izkušenj im ve&ikih vsestranskih sposobnosti. Prof. Anton Lenarčič f Ljubljana, ll. januarja Davi ob pol 7. je umrl profesor Anton Lenarčič, član učiteljskega zbora državnega moškega učiteljišča v Ljubljani. Pokojnik je sicer bolehal že več mesecev — prehladil se je bil namreč na črni prsti — vendar je njegova smrt nastopila nepričakovano. Ležai je v poslednjem času komaj nekaj dni, v nedeljo se mu je bolezen nenadoma poslabšala, nastopili so znaki bližnjega konca, pri zavesti pa je bil skoro do zadnjega trenutka, še proti 6. uri zjutraj se je razgovarjal s svojim direktorjem. Izjavil mu je, da sicer ne čuti nikakih bolečin, da mu je le silno slabo, nato je takoj nastopila agonija in po nekoliko nemarnih zdihljajih mu je njegov najboljši predstojnik in iskren prijatelj direktor Anton Dokler zatisnil oči. Pokojnik se je rodil 1877 na Blokah. Dovršil je učiteljišče v Ljubljani in je služboval nekaj let kot osnovnošolski učitelj v Smartnem pri Kranju in v št. Vidu nad Ljubljano. Nato je položil v Ljubljani me-ščansikošolsiki izipit ter je bil premeščen na vadnico pri moškem učiteljišču v Ljubljani. Na zavodu je ostal do konca, najprej na vadnici, a nato je bil imenovan za profesorja na učiteljišču. Tako v sredi profesorskega zbora kakor med dijaki je veljal kot blaga duša, kot iskren značaj, vesten, silno marljiv v šoli, izvrsten metodik z dolgoletno prakso, vedno čitajoč in iskajoč novih metodičnih potov, da mu bo zanj le prav težko ali pa sploh nemogoče najti enakovrednega namestnika. V površni družbi je bil sicer navidezno nekoliko hrapav, malo zgovoren in nerad zaupajoč, svojim prijateljem pa je bil naj-odkritosrčnejši, najboljši človek. Po smrti svojega nad vse ljubljenega sina Antona, ki je tik pred maturo našel nenadno smrt pod Triglavom pa je postal otožen in zamišljen. Od tedaj dalje je prebil več ko polovico svojega prostega časa pri sv. Križu ob grobu svojega ljubljenca. Sedaj je našel večni mir ob njegovi strani. Sam velik turist je sledil sinu ter postal tudi cm žrtev planin. Prehladil se je bil ob priliki večdnevne ture na Črni prsti in danes ga ni več med nama. Zapušča vdovo Ivanko, ki se bo ob izgubi vseh. kar jih je imela in ljubila, le težko potolažila. Pogreb dragega tovariša in ljubljenega učitelja bo v torek ob 16. uri izpred hiše št. 21. v Čopovi uliei. Duši blagega pokojnika zasluženi večni mir, njegovi neutolažljivi vdovi iskreno sožalje! Pogreb častite narodne matere Kostanjevica, II. januarja. Vest o nenadni smrti ge. Antonije Bučarjeve, sloveče kostanje viške gospodinje, je presnetila ne samo mesto Kostanjevico in njeno okolico, temveč tudi vso pokrajino od Novega mesta do Bregane in vse obšiirno Krško polje. Smrt je ugTabila veliko narodnjak in jo, požrtvovalno podpornico kulturnih in humanitarnih društev, to-Iaž.nico siromakov, ki je do zadnje ure svojega življenja nesebično izkazovala dobrote tisočem. Dasi že v častitljivi starosti 89 let. je bila še vedno duševno sveža in v skrbi za naše mesto, veseleč se vseh naših napredkov. Svojo vnemo je raztezala tudi na najširšo okolico, tako da so vsi poleg drugih njenih leprih lastnosti spoznali tudi njeno širokogrudnost. Njen dom je .postal gostoljubno zbirališče vse domače in okoliške inteligence in s tem torišče javnega naprednega dela. Kako je bila pokojnica s^>oštovana, je pričala veličastna udeležba množic, ki so se v petek zgrnile v Kostanjevici, da po-kojnico spremijo na njeni zadnji poti. Pred h.išo žalosti je moški zbor zapel večno lepo »Vigred«, nato pa se je razvil žalni sprevod, kakor ga Kostanjevica še ni videla Za križem so se razvrstili nosilci vencev, tako deputacije gasilcev, Rdečega križa, Sokola, bilo na je še 25 vencev od sorodnikov in prijateljev. Sledili so gasilci z župnim praporom, meščanska garda, gasilska godba, za krsto pa bližnji in daljnji sorodniki, zastopniki oblastev, Sokola in drugih korporacij; prijatelji in znanci. V svečani tišini, ki so jo prekinjale samo žalo-strnke gasilske godbe, se je stwevod vil skozi Kostanjevico na pokopališče. Trikrat se je v slovo nagnil gasilski prapor, še enkrat je zadonela »Nad zvezdami« in so odmeri zamrli tam pod Gorjanci. Najuglednejšo gospodinjo, najioopoilar-nejšo druižabnico ter n.a jrr a doda rnejšo do-brotnico in najzvestejšo nacionalno sodelavko bo Kostanjevica ohranila v trajnem hvaležnem spominu. Veliki dobrotnici, naši dobri prijateljici naj bo Lahka žemljica pod tihimi Gorjanci; pride: PRIDE! PRIDE! PRIDE! Požigalec lastne domačiie pred sodiščem Novo mesto, 11. januarja. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je zagovarjal kočar Janez Kastigar iz Starega brega zaradi požiga lastnega doma, zaradi česar je bila od požara ogrožena vsa vas in življenje sosedovih otrok. Ta tragičen dogodek se je izvršil lani v noči na 13. novemb. Ogenj je nastal v Kastigarjevi šupi in upepelil poleg šupe še kočo. Kot osumljenca so orožniki aretirali gospodarja Janeza Kastigarja in ga oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Obtoženi Kastigar je priznal, da je za-žgal svojo domačijo in izjavil, da je to storil zaradi tega, da se reši svojih sosedov, s katerimi je imel kot priseljenec večne DVA NOVA MODELA Allegro, sestavljena v en aparat, kamen in usnje za brušenje Rezila se brusijo na eno ali na dve ostrim. Omogoča se brezhibno britje Ponikljan Din S10. črn Din 155, NEVERJETNO POENOSTAVI JEN Priprava za brufienje se obrača z bliskovito brzino, obvladaj oč kamen in tudi jermen za ostrenje. Dobiva se v vseh parfumerijah, drogerijah, nožarnah in ostalih prodajalnah te stroke. spore. Prav na usodni večer, je dobil še od odvetnika dr. Siegmunda opomin na plačilo odvetniških stroškov. Neprijeten nastop je imel istega večera tudi z vaškimi fanti, kar ga je tako potrlo, da je sklenil oditi iz zasovražene vasi Starega brega z družino vred, svoj lastni dom pa zažgati. Kakor je dejal, je o svojem namenu obvestil svojo rodbino, ki mu je to namero odsvetovala, preprečiti pa je ni mogla. Obtoženec je kmalu po polnoči stopil v svojo leseno šupo in zažgal kup slame. I t. hiše je re?'I le obleko in posteljnino, vse drugo je zgorelo. Pri tem požaru je pretila velika nevarnost bližnjemu Kastigarjevemu sosedu Kuretu. V hiši so ta čas trdno spali štirje Kuretovi otroci in so bili v nevarnosti. Kastigar je priznal, da je za vse to vedel, sklenil pa je, paziti nanje in jih v sili rešiti. Ker so takoj prišli na kraj požara vaščani, je zanj ta skrb odpadla. Najstarejši Kuretov sin se je pa pravočasno zbudil in spravil svoje mlajše bratce na varno. Obtoženega Kastigarja v kritičnem trenutku ni bilo nikjer, zaradi česar se njegov zagovor, da je hotel rešiti Kurefcove otroke ni uvaževal. V teku preiskave zbrano dokazno gradivo ne kaže, da bi bila njegova preračunljivost zmanjšana. Sodišče je po kratkem posvetovanju spoznalo obtoženca za krivega dejanja ter ga obsodilo na eno leto ro-bijo in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Obsojenec je po svojem pravnem zastopniku odvetniku dr. Ivanu Vašiču priglasil revizijo in priziv. Dve žalostni otroški zgodbi Krško, 11. janMa-rja. Tudi med mladino, ki trga še hlače po šolskih klopeh, se najdejo malopridtniiki. ki povzročajo že v zgodnji mladosti obilo skrbi in neprilik svojim staršem. Tako se je pri vašem dopisniku zgasila skrbna mati s prošnjo, da bi po »Jutru* vn »Domovini« poizvedeli, kje je njen 13-letni sin Franc Gregoršanc, ki ga pogreša že od vseh svetnikov 1. 1930., torej že nad 13 mesecev. Fantiču dom že prej ni dišal pa ga je kar zmanjkalo in ga včasih tudi po več mesecev niso videli. Ker pa se je v zadnjem primeru materi videla odsotnost sina predloga, je v prepričanju, da bo malo-pridnika našla v bližnjem okolišu, prehodila že vso okolico, a zaman. Fantič se i-o to pot gotovo bolj oddaljil od doma. Navajamo opis, po katerem ga bo lahko prepoznati Za svojih 13 let je precej razvit, ima sive oči, podolgast obraz in kostanjeve lase. Kdorkoli bi o njem kaj vedel, na) to sporoči Jožefi Bizjakovi, Veniše 22, pošta Leskovec tp-ri Krškem. Te dni so na potu blizu Lesko-vea na<5H v snegu napol zmrzlo 12-letno deklico. Dekletce bi kmalu postalo žrtev ne golega naključja, temveč žganja, kar je nad vso tragično. V neke mliramu, kjer se je kuhalo žganje, se je deklica opila. Ali se je poslužila strupene pijače z vednostjo in privoljenjem odraslih, ne vemo. Gotovo vsega obsojanja vredno je, ako se mladina v najnežnejših letih zastruplja z alkoholom. K sreči so onemoglo deklico še pravočasno našli usmiljeni ljudje in jo prepeljati na dom. da so jo rešili gotove smrti. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanjL »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nedeljski obisk v Sibiriji Kolonija ob Cesti dveh cesarjev — Na svetu in z denarjem, ki jim ga je dala mestna občina, so si brezdomci zgradili skromne domove, da v njih pričakajo svoje pomladi Ljubljana, ll. januarja. Za murvinimi drevoredi in gaji, za vrbovjem, med jeseni, jelšami in hrasti se smejejo majhni kmečki domovi, živinski hlevi se tiščijo hiš, na vratih visijo gnojni koši, psii lajajo okrog voglov skoraj prav tako, kakor znajo s kmečkih dvorišč lajati na mestnega človeka, ki gTe mimo. Na oglu smešno majhne kočice, ki ž Ji sredi zasneženega vrtiča, je še pribit napis: Pozor. hud pesi Malo je prav za prav, kar premore človek — toda čaci so dandanes tako tesni, da moreš zastra>žiti vaško 6 letnico, ki jo še imaš. Onkraj narasfega Malega grabna se ob ličnem poslopju nove mitnice snideta in 'ločita Pot na Rakovo Jelšo in pa cesta, ki je še do teh naših necesarskih časov ohranila svoj stari blesteči naziv: Cesta dveh cesarjev. Na to cesto nama pokažejo fantje, bi pridejo iz megle in ki sva jiih vprašala, kod se gre v Sibirijo. Ob potih po barju zdijo lačne hišice in majhne lesene bajtice — tako majhne, da bi bile pripravne otrokom za igrače, toda iznad streh se čisto zaresno kadi, ob lesenih stenah so prisloni ene butarice siromašnega dračja, izza motnih šip gledajo obrazi žensk in otrok. Šupa ob cesti j« predel«. Ko sva se s prijateljem odpravila, da malo posedava, kako se kaj godi »Sibir-cem«, kakor se tudi sami nazivajo kolonisti v Mestnem logu, so po ulicah trije pari konj vlačili plug in orali sneg. Trotoarji so bili čisti kakor pometeni, na 6trehi se je tu pa tam sprožil majhen plaz napol Omrzlega, napol staljenega finega in preko žleba zdrvel na glave nič hudega slutečih patentov. Pred »Evropo«, pred pošto in drugod so ljudje trumema vstopali v tramvaje in avtobuse, da kamorkoli pobegnejo pred tisto prazno, tiho žalostjo, ki se vsako nedeljo popoldne razleže po mestuj vsi so šli, za zaprtimi, zagrnjenimi okni dremljejo zapuščene sobe, po praznih ulicah prihajata samo kakšna služkinja in vojak in v njim 6e zdi vsa stvar zelo malo žalosti vredna: njihove velike 6vetle oči razumno in pogumno gledajo v flvet, kakor znajo pač samo oči otrok, ka so od vsega pooetka okusili mnogo gladu. Po kočah je mraz, okoli oglov je umazan sneg; po boljših dtužinaih, kjer iz prejšnjih časov še premorejo galoše, jih nosijo na sebi kar po ves dan, da 6e tako toplota, ki jo imajo od Boga, ne trosi za prazen nič. In med kolonisti co ljudje, kd so svoje dni v resnici poznali drugačno življenje. Med njimi so ljudje, ki so sv o j čas imeli udobne, lepe službe, potem pa so jih vse te stvari, kakor se pač dandanes godijo, vrgle ob tla. Toda dovolj moči in dovolj vere je v njih, da se ne uklonijo in da ne utonejo v lumpenproletarstvo in obup. Za silo se živi. Zdaj pa zdaj se ujame kje kakšno majhno delo, žene hodijo streč in prat. otroci prinesejo kdaj kakšen da-nar odkod. Kadar ima človek najtršo šolo življenja za seboj, takrat zna živeti na kakršenkoli način. Časih je treba res tudi malo zakleti, časih res ne ka.že nič drugega. kakor da gre človek s tistimi redkimi dinarji, fci jih lahko kje ujame, v gostilno pit. V koči doma je takšna gneča, po osem in še več 6e jih na ozkem nrostoru stiska po nekod, in kjer so ljudje preblizu med 6eboj, tam si postanejo daljni. Toda daleč je še obup. Zdaj je zima, potem bo prišla pomlad — in pomladi bodo možje spet plljunili v roke in bodo nadaljevali z zidanjem svojega doma in po'ago-ma se jim bo brez dvoma tudi odprla cesta v življenj«, L. MrzeL Pod najvlSjtm pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L XII AKADEMIJA SLOVANSKI VEČER 36. januarja 1932 na TABORU Domače vesti ♦ Novoletna voščila naši vojni akademiji. T,pravniki francoske vojne akademije general Bufourt, češkoslovaške vojne akademije general Hrabec in poljske vojne akademije general Ku6eba, profesorji in slušatelja teh akademij so sporočili beograjski voj.nl akademiji prisrčna voščila za novo leto. Upravnik naše vojne akademije general Sava Tripkovifi pa je v imenu naše vodne akademije poslal novoletna voščila upravnikom francoske, češkoslovaške, poljske in rumunske vojne akademije. ♦ Na praški tehniki, je diplomiral za »Trojnega taženjerja g. Igor Lokar iz Ajdovščine. ♦ Natečaj za Inženjerje. Direkcija državnega posestva Belje razpisuje natečaj ia izpraznjeno mesto hidrotehniškega In-feonjerja. Reflektant mora imeti najmanj petnajst let hidrotehnične službe. Opremljene prošnje se sprejemajo do 1. februarja. ♦ Strokovni pouk o mlekarstvu v ljubljanski okolici. Kmetijski oddelek banske v prave priredi v teku tega meseca enodnevne tečaje s poukom o mlekarstvo. Na predavanjih bo sodeloval po možnosti tudi areski kmetijski referent s poukom o živinoreji. Pouk bo deljen, in sicer: donoklne ra moške, popoldne za ženske. Razpored ■predavanj: 16. t. m. v št. Vidu nad Ljubljano; 20. t. m. na Ježici; 22. t m. v Drav-11a.h; >in 23. t. m. na Viču. Cas ta kraj predavanja bo razviden na občinskem uradu. Prihodnji mesec se bodo predavanja nadaljevala v ostaiih okoliških občinah. Ker so taka predavanja o mlekarstvu Ln živinoreji največje važnosti za okoliške kmetovalce kot zalagatelje mesta z mlekom, je pričakovati velike udeležbe. ♦ Višji kmetijski tečaji na Dolenjskem*. Višji kmetijska tečaji bodo 17. t. m. ▼ Veliki Loki pri Trebnjem, Metliki ta Črnomlju. Na teh tečajih, ki bodo trajali 7 tednov bodo predavale strokovne učne moči sre-Fkiih načeistev in banovaiske kmetijske šobi na Grmu. Predavanja se bodo vršila v ljudskih šolah vsako nedeljo ta sredo od 8. do 12. Tečaji bodo v vseh navedenih krajih otrvorjeni 17. t. m. ob prisotnosti s.-e-fckih načelnikov. ♦ Zavarovanje lekarniških pomočnikov. Težavne ekonomske prilike kakor tudi želja vseh lekarniških krogov so da^e lekarniški bomioi povod, da v zvezi z ministrstvom za soeijalno politiko ta narodno zdravje skuša deftaitivno rešiti -vprašanje zavarovanja lekarniških nameščencev ta Ustnikov z ustanovitvijo pokojninskega sa-Je člene, da se poinoštevitao udeleže rednega občnega zbora dne 16. t. m. v hotelu Kova čevič _ Silvestrovo so praznovaM splitski Slovenci prvič v okrilju splitske podružnice CMD, ki je priredila lep večer v restavraciji Kovačevič Z izredno okusnim ta pestrim programom je presenetila številne obiskovalce, ki so v najboljšem razpoloženju ob zvokih ubrano zapetih domačih pesmi sleviili prehod v novo 'eto. V kratkih dveh mesecih obstoja CMD je to že tretja prireditev, ki je zdmžiia v prijetni družabnosti splitske Cifri 1-Metodarje. Zato ie upravičena želja, ki snremlja to mlado društvo v novo leto za novo srečo in nov razmah. Za pnlloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER. Dvorni trg 1, Ljubljana. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja da predava na rednem se Stanku v sredo 13. t m. ob 20.30 v društve nih prostorih vseuč. prof. dr. Boris Zarnik o temi: »Triglav, kralj jugoslovenskjh planin^ Predajanje bodo pojasnjevale mno-gobrojne originalne stoioptične slike. ♦ Razpis službe. Krajevni šolski odbor v Ljubljani razpisuje mesto šolskega Siuge v Ljubljani. Prosilci, ki so izučeni v kaki obrti, Imajo prednost. Prošnje naj se dc 15. t. m. vlože pri predsedstvu magistrata v Ljubljani. ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 2 letošnji številki: zakon o uzpre-membah in dopolnitvah v zakonu o ustroju vojske ta mornarice, zakon o uktnjenju, iz-premembl ta dopolnitvi zakonitih predpi sov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, in razglas banske uprave o izpre-membi samostojnih ri-barskih okrajev Krke in Žužemberka. ♦ Nesreča pri podiranju bukev. Kolednik Franc vinlčar iz Gruškovca, j« bil zaposlen 8. L m. v gozdu pri podiranju bukev Pri tem mu je padla bukev naravnost na noge ta mu obe v bedrih zlomila Poškodo vanec je bil pripeljan v ptujsko bolnico. ♦ Preobrat v misteriozni aferi. V Bački Topold je te dni Ivanka Rabova doživeia veliko vese.}e, ko je zagledala svojega sina Karla, ki je leta 1922. izginil brez sledu. Razveselila se je vrnitve svojega sina tembolj, ker je bila osumljena, da je sina ubila ta zakopala, da bi se mogla drugič omožitj ta prevzeti njegovo posestvo. Bila je zaradi tega dalje časa v preiskovalnem zaporu. Sin je bil v kritičnem času še deček. Pridružil se je nekim pastirjem ta šei ž njimi v Madžarsko. Na Madžarskem je deček izjavil, da je brez staršev, zato ga je prevzela neka tamkajšnja rodbina, pri kateri je ostal vsa ta leta. Sedaj pa se je vzbudila v njem ljubezen do matere; odpravil se je na pot ta prišel domov. Me ti ga je sprejela ta spoznala. Zadeva se je javila policiji ta je sedaj ovržena sumnja, da je ona ubila svojega otroka. ♦ Hrabra služkinja je izvila vlomilcu revolver V Banj-a Luki je preteklo nedeljo neznan moški nameraval Izvršiti vlom v hišo tamkajšnjega trgovc Ibrahima Ma-glajliča in se ima trgovec zahvaliti Je odločnemu nastopu svoje služkinje, da se vlomilcu namera ni posrečila. Ob 4. zjutraj je trgovec slišal rahle stopinje v veži. šel je pogledat. Nenadno mu je stopil nasproti neznan moški z revolverjem v roki veleč: »Roke kvišku!« Ker ni imel orožja pri sebi se je Magiajlič naglo odmaknil v sobo. jo zaklenil in začel klicati domače na pomoč. V vežo je prihitela služkinja, zgrabila vlomilca za roke, se ž njim ruvala ta mu naposled iztrgala revolver iz rok. Vlomilec je po kratki borbi pobegnil. Zločinca zasleduje poulcija. ♦ Roparski napad pri Črnomlju. Svoje-časno smo poročali o drznem napadu dveh neznanih moških na ravnatelja premogo-kopne družbe »Belokrajina« g. Jurija No-votnega Napad je bil izvršen na cesti, ki vodi d-z Črnomlja proti Kanižarici. Roparja sta ravnatelju odvzela 40.000 Din. Okrožno sodišče v Novem mestu naproša sedaj ono dekle, ki je lansko teto poslalo iz Zagreba na orožniško postajo v Črnomlju anonimno pismo, nanašajoče se na prarve storilce tega ropa da sporoči svoj naslov varnostnemu oblastvu. Storilcev ali njihovih bratov naj se ne boji, ker so že vsi zaprti po kaznilnicah. ♦ Sirov pretepač. Malek Alojz, poseetnKka sin v Jiršovcih, je zelo udan alkoholu. Nedavno se je vračala od sv. maše pri Sv. Urbanu večja skupina fantov. Med njimi je bil tudi Malek, ki je bil že vinjen. Nenadno je brez vsakega povoda potegnil lz žepa nož in začel okoli sebe mahati, tako da je z noževim držajem udaril Kr&mber-gerja Antona, vin ličarja iz Trnovskega vrha. Udaril ga Je parkrat po glavi in mu na levi strani blizu senc prebil kožo. Se prej pa je pred cerkvijo napadei s kamenjem Krambergerja Ivana te Jiršovcev Sirovi pretepač se bo zagovarjal pred sodiščem. ♦ Praktične gospodinje opozarjamo, da Je teSel »Gospodinjski koledar«, ki prinaša mnogo novih kuhinjskih receptov ln praktičnih člankov za gospodinjstvo. Naroča ce v vseh podružnicah Jugos-orenske ma&ce in pri upravi »Gospodinjskega koledarja«, Ljubljana, šelenburgova 7-11. Cena 20 Din, s .poštnino 21.75 Din. ♦ Za do€ego uspehov. Poročali smo ie o »efficiency< gibanju, ki je pričelo najprvo v Ameriki ta se sedaj širi po vsej Evropi. Povsod tam, kjer kriza najbolj pritiska, iščejo «udje novih smernic, kako naj go-spodarijo ta osmerijo svoje delo, da jih kriza ne zmelje. Take migljaje daje list »EfCi-ciency magazin«, kil izhaja že v sedmih jezikih v ogromnih nakladah. Pri nas je izšle pred božičem že druga številka tega »Effiaiency magazina« v slovenskem jeziku pod Imenom »Uspeh«, ki prinaša jako važne stvari. V »Uspehu« najde trgovec in obrtnik ter sleherni trgovski nastavjjenec, prav tako tudi uradnik ta vsak, ki stremi za napredkom navodila, kako premaga sedanje poslovne težave. Revija »Uspeh« stane letno 60 Din In se naroča pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10. ♦ Na občutljivi koži se pojavijo lišaji ta drugi nedostatkl pri vporabi škodljivega mila. Zato se priporoča vporaba samo takih mil, ki so medicinsko brezhibna, kakor so to: Fellerjeva Elsa-mila lepote in zdravja in sicer: liiijtao mlečno, liliji ne kreme, boraksovo, glicertaovo, katranovo rumenjakovo ta milo za britje. Po pošti 5 kosov 52 Din brez nadaljnjih 6troškov pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stublca Donja. Elsatrg 245, savska banovina. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos. Relch. Ito — zobna pasta najboljša. Iz Lrobl]ane n_ Trpovakl piee. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča javnost, da se v letošnji predpustni sezoni ne vrši nikak trgovski ples, kakor je bilo objavljeno v časopisju, ker ima ljubljansko trgovstvo resnejše skrbi, kakor prirejati plese, predvsem pa Ima pred očmi »Pomožno akcijo«, s katero hoče pomagati najbednejšim. _ Načelstvo u— Gremij trgovcev naproša člane, da v čim večjem števil« posebljo dobrodelno akademijo, ki jo priredi na korist irevežev ta brezposelnih mestna občina 14. t. m. v prostorih hotela »Union a«. u_ Lep čin človekoljubnosti. R. Velepd- čeva trgovina s kurivom v Sp. šiški je v korist »Pomožne akcije« obdarovala na podlagi nakaznic mestnega socialno političnega urada 60 otrok s potrebnim blagom za zimsko obleko ta perilo. Bik> je prav živahno trgovanje prejšnji ponedeljek ta torek v trgovini Belihar-Veiepič na Dunajski cesti 3-5, ko so prihajale mamice po nakazano blago. GlihaJe so ta prosile seveda mnogo več, kakor je bilo pripravljeno v zavitkih. Po možnosti se jim je ustreglo, vseh želja pa seveda ni bilo mogoče izpolniti Tvrdki Velepič je za velikodušni dar hvaležno mnogo rodbin ln si je s tem svojim človekoljubnim činom .pridobila simpatije najširšega občinstva, u_ Zborovanje proti visok'-m najemninam. Strokovne organizacije, kaitarah Imena je skupno z njihovim poaivom objavilo ponedeljsfco »Jutro«, vabijo svoje članstvo na skupno javno zborovanje drevi ob pol 19. v veliki dvorani hotela Unlona. Organizacije smatrajo za neobhodno potrebno, da državni ta zasebni nameščenci, upokojenci ta delavci spričo sklicanja Narodnega predstavništva opozorijo pristojne čtaite-Ije, da tvorijo previsoke stanovanjske najemnine glavno življenjsko vprašanje vseh delovnih slojev. u_ Narodna strokovna zveza paziva ljubljansko članstvo, de se udeleži današnjega javnega shoda ob po! 19. v dvorani »Uniona«. če kdo, je delavec najbolj prizadet z visokimi najemninami, zato je njegova dolžnost, da se udeleži Bhoda ta fe tem dvigne svoj glas jproti .previsoki najemnini. NSZ vabi tudi ostalo delavstvo, da pride na shod ln se pridruži akciji za znižanje najemnin. _ NSZ. u_ Zadnji dve predstavi tretjega cikla kulturnih zvočnih filmov ZKD. Dan« se vršita v kinu Matici ob pol treh popoldne to ob 6. zvečer zadnji predstavi kulturnih zvočnih filmov »Giganti pragozda« (sloni), »Manevri angleške mornarice«, »Diamanti« itd. Ta program je res lep ta zasluži vso pozornost naše publike. Priporočamo tedaj da si lepe kulturne zvočne filme danes vsakdo ogleda u_ Predavanje v »Pravniku«. DrnStvo »Prarvntik« vabi na današnje predavanje namestnike višjega državnega tožilca g. dr. Avgusta Moinde o prooesualaih vprašanjih v stvareh žaljenja časti. Predavanje bo točno ob 18. na sodišču v M ubij an i, soba 79. u_ vil. delavski prosvetni večer »Svobode« In »Zarje« bo Jutri 13. L m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Spored: Fi-lippa: »Iz moje domovine« ta dr. Doltaar-Bernaird: »V zarji jutranji« Igraie bo de-lovska godba >Zarja« pod vodstvom kapel-nika Frana Doltaarja). Tenorist Vinko Sla-novec zapoje Rubin steinov »Sen«, Fleiš-man-Koztaovega »Veseiega godca« ta arijo te Fosterjeve opere »Gorenjski slavček«. Pri klavirju bo absolviirana konservatorist-fca Anica šobrova. Viktor čaimpa zaigra n a flavto Mozartov »Andatino«. Pri klavirju Boža gaplja. Sopran is tka Anica zapoje Cajkovskega »Na plesu šumečem«, Jense-oov »Veter šepetu 1« ta Rubinstešnovo »Solza«. Pni klavirju Boža šaplja. Barito-nist Ciril Oblak zapoje Adamičevega »Planinca«, Adamičevo »Nocoj Je pa lep večer« in Genbičevo »Pojdem na prejo«. Pri klavirju Boža Šaplja. Vokalni kvintet Ljub- 3C panuaria v Hntonu LOKAL z moško ln žensko konfekcijsko zalogo, v večjem industrijskem kraju Slovenije, vsled družinskih razmer takoj PRODAM. Ponudbe pod »Ugoden nakup« na oglasni oddelek »Jutra«. 1825 Pri nerednem iztrebljanju telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo l®85 Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. Ijena (Grobelšek, Grli, Premelč, Krlinar) I bo pel Svetkovo »Pod noč«, Premelčevo j »Po polj« pa rož'oe cvetejo«, Hajdrihovo »Cerkvico«, Maroltov »SoldaSki boben«, Preslovčevo »Zapoj ml pesem, dekle...« šišenski govorilni zbor «Svobode» recitira Oton Župančičeve »žebiarje« in »Kovače«. Nace MIhevc bo predaval s pomočjo"skiop-tičnih slik o novi industrijski revoluciji. Vstop prost. Ker se bo spored prenašal tudi po radiu, bo to obenem tudi delavska ura v radiu. u— O zemlji In rastlinstvu bo Jutri ob 19. predaval v mineraloškem institutu uni-. verze v okrilju rednih predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva naš slavni strokovnjak prodekan uni v. prof. g. dr. Karel Hinterlechner, kar bo zaradi svoje važnostii ta zanimivosti k predavanju privabilo gotovo veliko množico poslušalcev. Vstopnine ni tudi za nečlane, a vsi odborniki naj se predavanja gotovo udeleže že zaradi važnega razgovora u_ Občni zbor Strokovnega podpornega društva dohodarstvenih nameščencev se je vršil v restavraciji pri »Levu« v četrtek 7 t. m. Od 87 članov se je zborovanja ude ležila pretežna večina Debate, so se ude leževali skoro vsi člani. Ra zmotni vala so se v glavnem vprašanja zaščite stanovskih interesov, službenih razmerij ta sploh vseh važnih stvari, ki zadevajo dohodarstvene nameščence. Občni zbor je potekel živahno, ve-ndar v .popolni harmoniji članstva. Soglasno je bli izvoljen za predsednika stari zaslužni predsednik g. Krištof, v ostali odbor pa: šolar, Mijič, Verbič, Ažbe, Virant in Hribar. Naposled je bilo sklenjeno, da društvo letos ne bo priredilo svoje običajne veselice, zato pa je namenilo nekaj podpore Pomožni akci j L u_ Pisarna krajevnega akcijskega odbora za mesto Ljubljana Je ugotovila, da so po pomoti navedeni v Imeniku volilcev, ki 8. novembra lani niso volili, med drugimi tudi naslednji gospodje: dr. Božo škerlj, Miklošičeva oesta 6, XIV. volišče: dr. Go-razd Kušej, Gradišče 8a XI. volišče; dr. Kandare Fran, odvetnik, Kralja Petra trg, XV. volišče; dr. Viktor Vov-k, odvetnik, Tavčarjeva 1, XIV. volišče; Firsov Viktor, državni uradnik, Vrazov trg 4, IL volišče; Voronov Mihajlo, kontraktuatai uradnik, Vrazov trg 4, II. vo»išče; Lesjak Vekoslav, trgovec, Sv. Petra cesta, XVI. volišče; Kai-ser Franc, trgovec, Tržaška cesta 29, IX. volišče. TI gospodje so v času volitev delno bivali po razniih poslih izven Ljubljane, na študijih, Pri vojakih, so bili volilni! predsedniki na drugih voliščih, kjer so volilno praviLco izvršili, odnosno bili tako bolni, da se volitev niso mogli udeieaiti. u_ Zahvala. Prejeli smo; Ker nam je nemogoče, vsakemu predavatelju ta vsem, ki so nam bili v režiserskem tečaju naklonjeni, izraziti svojo zahvalo, izrekamo tem potom vsem g. predavateljem, ZKD, Akademskemu kolegiju, ki nas je gostoljubno sprejel pod svoje okrilje, dalje opernemu ta dramskemu gledališču, šentjakobskemu odru ter ravnateljstvu Elitnega kina Matice, Ljubljanskega dvora ta Idealu, lutkovnemu gledališču Sokola na Taboru ta naposled vsem, ki so nam pripomogli k izvršitvi tega tečaja ta njegovemu uspehu svojo Iskreno zahvalo za trud._ Udeleženci režiserskega tečaja ZKD. u— Tovarišice pevke! V sredo 18. t. m. bo zopet redr * pevska vaja ženskega akademskega ipe "skega zbora; točno ob 19. v balkonski dvorani na univerz L Pridite vse! Odbor. u_ »Ljubljanski Sokol« JarvJJa članstvu tužno vest, da je preminiti dolgoletni tn zvesti član brat Anton Lenarčič, profesor učiteljišča. Društveno odposlanstvo ga bo spremilo na poslednji poti, ostaio članstvo pa vabimo, da se pridruži temu odposlanstvu. Zbirališče danes ob 16. prid hišo žalosti, Čopova ulica št. 21. Kroj civilni z znakom. Pokojniku časten spomin. u— Glavna skupščina Sokola II. bo t soboto 16. t. m. ob 20. na realki, Veigorve m. (vhod preko dvorišča), katere naj ee članstvo zaradi važnih zadev sigurno udeleži. Po 6kupščtal prijateljski sestanek pri br. Novaku na Rimski cesti. Zdravo! Uprava. u_ Klub jugoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani priredi skupno z delavsko-pros vetrni m društvom »Tabor« v četrtek, 14. L m. ob 20. url v Hotelu Tivoli komemoracljo v počastitev petdesetletnice smrti nadškofa Jurija Dobrile, istrskega preporod itelja. Udeležba članstva obeh društev strogo obvezna u_ Društvu slepih Je naklonilo osobje prometno komercijataega oddelenja ljubljanske železniške direkcije 388 Dta, ki jih je zbralo v počastitev spomina pokojnega tovariša Joelpa černeta namesto cvetja na krsto. u_ Davčne ru bežni. Zaradi neplačanih davkov je davčna uprava 58 strankam za-rubila najrazličnejše predmete, tako avtomobile, pisalne stroje, velike železne blagajne, vozove, konje, razno pohištvo ta celo dva mlekarska vozička Zarubijenl predmeti se bodo od 14. do 23. t. m. prodajali na stanovanjih prizadetih strank. u_ Prijeti suknjarji. Policijski organi eo dmeii v nedeljo v Kolodvorski ulici izredno dober lov. V dalmatinski gostilni pri Kovaču so sedeli trije že daije časa zasledovani tatovi sukenj, ta sicer France M., Jernej L. ter France č. Ti! mladi fantje so že dalje časa kradli po gostilnah in stanovanjih. Poleg imenovanih je neki detektiv prijel tam tudi znanega delomržneža ta priložnostnega tatu Lojzeta T., ki mora ou-sedeti že prisojenlh 8 dni zapora. u_ Zasledovan pomočnik. Mesarski mojster France Zalar iz Pleteršnikove ulice 25 je prijavil svojega bivšega .pomočnika Fr. K. zaradi poneverbe. Pomočnik je neznano kam izg.nil, popreje pa je kasiral na mojstrov račun v nekem vinotoču v Gradišču okrog 300 Din. u_ Najet napadalec. Predsinofnjim je bil na ulici za Bežigradom napaden bilje-ter Bruno Z. ter ga je napadalec precej poškodoval na gla r\ in po životu. Zaradi teme napadenec ni mogel spoznati napadalca, napad pa je prijavil stražniku, ki je bil iznajdljiv ta je že naslednji dan izsledil napadalca v osebi mesarskega pomočnika Karla J. Aretiranec je na policiji priznal, da sam nI imei nikakega sovraštva do Bruna in da ga je k temu nagovoril neki v soseščini stanujoči mizarski pomočnik. Ne rodna zgodba, za katero^ tiči najbrže ljubo sumnost. se bo obravnavala na sodišču u_ Hud pretep v gostilni. V Lavtižar- Jevi gostilni na Sv Petra cesti sta popi vala predsnočnjim neki France G. ta Fran ce Z s svoc i.mi tovariši, že precej okrogla druščina je kmalu izzvala preph1. nakar so se jeli obregeti ob ostale goste. Prepir.i'v ce je pričeJ stoječ v veži. miriti Anton V' detič, M pa Je slabo naletel Naenkrat Je obrnil v?« srd tezlvačer proti nlemu 'i^otffl so se ga ter ga pobili na tla. France Z. je pri tem rabil tudd nož ter je VideMča Kino Ljubljanski dvor Teleton 2730 Premiera! Clara Bow v filmu fGRA Z OGNJEM Ob pol 8. In 9. zvečer. občutno ranil na glav. Poškodovanca s<> morali prepeljati v splošno bolnico, dočim sta bila oba Franca aretirana ta spravljena na podeijo. u— S škarjami v trebuh. V neki brivnici na Poljanski oesti sta se sprla včeraj popoldne pomočnika Ivan Majstorovič in Ivan č. Mod prepirom pa se je zadnji tako razburil, da je pograhii škarje in zabodel MaJ-storoviča v desno stran trebuha. Ranjenca so morali nemudoma spraviti v bolnico. Tja so pripeljali tudi 56 letnega Jožefa Grčarja, upokojenega veterinarskega pomočnika iz Škofljice, ki je padel doma z lestve in dobil notranje poškodbe. Enako nesrečo je imela tudi 16 letna Danijela Cesarjeva, trgovska vajenka v trgovini Peto-viji na Dunajski cesti. Padla je s stopnic in si zlomila ievo ključnico. u_ Merkurjev ples, običajna predpuetna prireditev Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubtja.ni. letos odpade. Za prihodnjo soboto napovedani »Trgovski ples ni prireditev Trgovskega društva Merkur v LJubljani. u— Zlato, lomljemo, zlatnike tn srebrn« krone kupd F. čuden, Prešernova L Iz Maribora a_ Predavatelje o a lanskem prednja- škem tečaju Sokola KJ vabi mariborska sokolska ž up a na razgovor v sredo 13. t-m. t župni pisarni v Narodnem domu. a— Kulundžičev »škorpijon« na mariborskem odru. Kot naslednja dramska prem v jera letošnje sezone se bo uprizoril v soboto 16. t. m Kulundžičev »škorpijon«. Josip Kulundžič je eden izmed najplodovi-tejših predstavnikov hrvatske povojne dramatike. Njegov »škorpijon«, Izrazita groteska, je zanimiva ta efektna drajnatska tvorba Pri zagrebški krstni predstav« je dosegla izredno močan uspeh. Mariborsko uprizoritev pripravlja režiser H. Tomašift. njegov je tudi scenski osnutek. V glavni vlogi babice bo nastopila kot gost ga. Poldi Šiturm-Menartova, bivša članica mariborskega in varaždtaskega gledališča a— Izvošček Je trčil v avto. Ko je t no® na ponedeljek okoli ene ure podii kočija! šumandl svojega konjička po Slovenski ulic! proti gledališču, je v istem času privolil po Gledališki ulici osebni avto, v katerega je trčila kočija, s precejšnjo silo. Zaradi močnega sunka se je konju pretrgal Jermen pri ojesu, padel je in se nekoliko potolkel. Pri aivtomobdiu se je zdrobila šipa na vratih, lastnik avtomobila trgovec M. lz Maribora je stražniku izjavil, da bo trpel Škodo sam. a— Obrtno gibanj« r lanekem letu. Lani Je bilo prija-vljenih 231 obntl ta sioer 130 prostih, 72 rokodelskih in 21 koncesijonV-ranih. Izbrisanih pa je bilo 332 obrti ln cer 202 prosti 99 rokodelskih 3 industrijske ta 28 koncesljonuran!.h. Iz Celja e— Zanlm'vo predavanje o smučarstvu pod okriljem podružnice SPD bo danes ob pol 21. v meščanski šoli v Celju. Predavanje o razvoju in pomenu smučarstva s posebnim ozirom na zgodovino slovenskega smučarstva in njegov razmah v zadnjih letih, bo spremljalo nad 100 prekrasnih skioptičnih slik iz zimske narave in življenja smučarjev. Predaval bo gosp. An te Gnidovec iz Ljubljane. Pridite! e— Opozarjamo na občni zbor Sokola, ki bo v četrtek 14. t m. v Narodnem domu, mala dvorana. e— Tretja predstava igralcev Dramat-skega društva v Celju bo v sredo 13. t m. ob 20. v Mestnem gledališču. Uprizorjena bo znana Atrštikova petdejanska ljud-ska drama »Mariša« v režiji g. mag. phar. Fe-dorja Gradišnika. Vstopnice se dobe še danes in jutri v predprodaji v knjigarni Go-ričar &. Leskovšek na Kralja Petra cesti. e— Zaključek smučarskega tečaja. Z uspehom se je zaključil 10. t m. dobro obiskani smučarski tečaj za začetnike in izvežbane smučarje na Mozirski planini pod vodstvom g. Djehla. Do četrtka so imeli udeleženci sijajen sneg in prekrasno vreme. Zadnjih par dni je bilo nekoliko oblačno, a južno vreme, ki je zavladalo v dolini, pri Mozirski koči ni pokazalo skoro nobenega učinka. Razpoloženje je bilo ves čas na višku jn tečaj je potekel v najlepšem redu. Na praznik Treh kraljev na vsa zgodaj se je javilo v tečaj 9 kmetskih fan-to\ iz šmihe-la. Bili so z radostjo sprejeti. Dokaz, kako je zanimanje za beli šport med našim narodom z vsakim dnem večje. Ob prvi priliki se bo začel pri Celjski koči nov smučarski tečaj, na kar že danes opozarjamo. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno filmsko kriminalno dramo »Predpreiskava« z Gustavom Frohlichom in Albertom Bassermannom v glavnih vlogah. e— Še danes obnovite srečke III. razreda državne razredne loterije, ker bo žrebanje že 15. L m. Do jutri neobnovljene srečke bodo prodane drugim interesentom. e— Iz celjske bolnice. Včeraj je umrl 22-Ietni rudar Karol Reberšek iz Hude jame pri Laškem. V bolnico je bila prepeljana včeraj llletna delavčeva hči Matilda Br-nikova z Rečice ob Paki. ki si je pri padcu nalomila levo podlehtnico. V Tovarniški ulici v Gaberju je umrl 48'etni upokojeni orožnik Alojz Breznik. e— Iz policijske kronike. Trgovski potnik Viktor Moor je zgubil na trgovskem potovanju z avtomobilom vse svoje dokumente in šofersko legitimacijo z aktovko vred. Zaradi nasilnosti, beračenja in tatvine je bil včeraj aretiran 451etni Ivan Oblak, doma iz Kadeč pri Zidanem mostu. Oblak je ukradel neki stranki v Ljubljani železni štedilnik in ga prodal za 60 Din. Izročea je bil sodišču. BOLEČINE ISHIASA naslajajo zaradi obolenja živčnega korena v hrbtenici ter je to dolgotrajna bole-Zffli. Za ublaženje bolečin priporoča hišni 7/dravnik dnevno uporabo Pistyanskih ob-kladkov. — Originalno blato v 2 oblikah v JDROGEKIJI GKEGORIČ, LJUBLJANA PREŠERNOVA 5. Iz Kranfa r— Informativno predavanje o splošnem in skupnem da\'ku, davku na poslovni promet se bo vršilo v Kranju danes 11 t m. ob 20. v k a varni Narodnega doma. Predaval bo višji finančni svetnik g. Josip M~>seiizh. Ker je predavanje velike važnosti že glede na to, dr. dela davčnim zavezanem zaradi nejasnosti velike težkoče, opozarja načelstvo greni ia vse prizadete gospodarske kroge, posebno trgovce, imdu-strijce, obrtnike in gostilničarje, da s« predavani^ udeleže. r— Občni zbRevna kakor cerkvena miš« v ljubljanski drami bo v sredo 13. t. m. Snov vespJoigre je zajeta iz velikomestnetra bankarskega ž'vlje-nia t^r vsebuje nebroi zapletliajev in situacij. Ta komediia je dosegla pred kratkim na dunajskem Acadeniie-Theatru svojo 50. predstavo. Delo je pripravil in zrežiral za naš oder višji režiser Šest. Glavno vlogo ima Nablocka. Za red D. »revi bosta gostovala t ljubljanski operi v opereti »Viktorija im njen hnzart člana ragrebškega gledališča ga. Margita Dubajič in g. Dejan Dubajič. Oba sta zelo pri-1 jubliena člana zagrebškega gledališča, predvsem g. Dubajič, ki je najboljši karak-tfrni komik Zagreba. Gospa nastopi v vlo-L'i hišne R Huette. gospod pa v vlogi_ oficirskega sluge Janzcija. Posebno zanimivi in spretno sestavljeni so njuna plesni ^ nastopi. Predstava izven abonmaja. Znižane opeme cene. — V sredo 13. t. m. se ponovi vePka ruska pravljična opera >Sneguročka« za A. , Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Torek, 11.: Viktorija in njen huzar. B. Sreda, 13.: zaprto. Četrtek. 14.: ob 20.: »Ženitev«. D. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 11.: ob 20. »Zemlja smehljaja«. Gostovanje mariborskega gledališča. g. Josip Krajnc brivski aaJon za dame in gospode. š— Uradni dnevi kontrole aodov. Po sporočilu kontrole mer v Celju bo ajen organ pregledoval v Šoštanju sode 25. tega meseca, 22 februarja, 21. marca, 25. aprila in 23. maja. Za ostale mesece 6e bodo dnevi uradovanja sporočilu. c'm bodo določeni. š— Lastnike psov opozarja mestna občina da prijavijo pse najpozneje do 15. februarja in plačajo takso, ki i-znaša leto6 25 Din in loO Din za ziiamko. Iz Ptuja j— Mestna občina razpisuje dobave mesa, peciva in specerije za Dijaški dom. Dobave so tedenske. Ponudbe je poslati do 20. t. m. v zaprti kuverti na mestno upravo. j— Žepni koledarčki Jadranske straže se dobijo pri tajniku g. Christofu. Cena 10 Din za komad. Iz Ljutomera Nabiralna akcija. Sokol ne bo ta predpust priredil običajnega plesa. KeT pa potrebuje društvena blagajna okrepitve, se bo društvo v kratkem obrnilo do svojih članov in prijateljev, da mu naklonijo vsaj vstopnino, ki bi jo plačali za plesno prireditev. Društvo pričakuje, da bodo sestre nabiralce našle povsod pravilno razumevanje nabiralne akcije. lj— Občni zbor Sokola bo v nedeljo 31. t. m. v Sokolskem domu. Itj_ Povodenj. Milo vreme zadnjih dni m deževje sta povzročiti, da jc sikopnel sneg in da je voda napolnila vse struge in vodotoke. Sčavmca in Globetka 6ta že preplavili prece;šen del ckoMce. Setvam na njivaih povodenj gotovo ne bo koristila. Če ne bo nekaj dni več padavin, bo voda odtekla in 6e ni baitj hujšega. Povodenj v januarju pa je tudi /a ljutomersko okolico n^kaj nenavadnega. lj_ Popravek. V članku o reguCacniiii Ljutomera v R. št. »Jutra« je pomotoma navedeno, da se pečajo prebivalk« našega mesta tudi s hmeljarstvom. Pravilno je. da se pečajo s kmetijstvom, za hmeljarstvo se sni oh ne zanimajo, ker iria:o že dovolj vinske krize. in obleko. Po vrhu je dob* ie vsak otrok zavojček jestvin. K. temu gmotnemu uspehu so pripomogli velikodušni dobrotniki domačega kraja: Družba 6v. Cirila m Metoda iz" Ljubljane s prispevkom 500 D'n, sresko načelstvo na Preval jak 6 podporo 300 Din, Konzvmno društvo v Breznu z zneskom* 300 Din in drugi. Vsem dobrotnikom bodi izrečena na tem mestu v imenu obdarovaniih otrok najiskrenejša zahvala! LJUBNO OB SAVINJL Naše marljivo pevsko društvo »Raduha« beleži v svoji kroniki zopet lep dogodek. Dne 5. t m. je uprizorilo Govekarjeve »Legionarje«. Kdor se bavi s te vrste kulturnim delom v manjših krajih, kjer razpolagajo po navadi z majhnimi odri m malim številom dobrih igralcev dale tantov, ve, kaj 6e pravi spraviti na oder »Legionarje«. Tudi pri nas jc zahtevala igra dosti truda. Mnogokrat so prireditelji ob vajah že obupa vali, toda »Raduha« stoji trdno, »Raduha« ne popusti in izvede, česar se poprime. Tako je 5. t. m. vsak igralec izvršil svojo nalogo kar najbolje, glavne vloge so bile zasedene prav dobro. Gledalci so odhajali zadovoljni in oskrbeli dobro reklamo za drugi dan, fco se je igra ponovila pri nabito polni dvorani. »Raduha«. ki je v n.išem trgu srediišče vsega društvenega življenja, je" vzor nesebičnega delovanja za javni blagor. V preteki zimski sezoni je darovala čisti dobiček ene svojih prireditev za gradbo Scko'skega doma v Gornjem gradu, drugih prireditev pa Tuj^ko-prometnemu in olepševalnemu društvu v našem trgu. Tega društva, ki je za enkrat pri nas denarne podpore najbolj potrebno, se je spomnila tudi letos in mu poklonila ves čisti dobiček. Kakor čujemo, pripravlja »Raduha« proslavo deeetnice svojega obstoja ki jo namerava praznovati v marcu. Njena prizadevanja toplo pozdravljamo. Iz življenja na dežel? BREZNO OB DRAVI. Božičnico za siromašne šolarje osnovnih sol v Breznem in Podvelki je priredilo 27 decembra pevsko društvo »Velka v Podvelki s ^delovanjem obeh šol. Društveno dvorano pod streho g. Adolfa Grogla je napolnilo ob oinstvo do zadnjega kotička. Pevski zbor in otroci so izvodili vse točke programe v zadovoljnast občinstva. Zlasti je ugajala božična slika »Mir in ljubezen,« katero so uprizorili otroci obeh šol Prireditev se je zaključila z obdarovanjem otrok, nakar se je vršil prisrčen obiteljski večer. Obdarovaniih je bilo 86 otrok obeh šol z obuvalom Smrt na poti proti doma Ljutomer, 11. januarja. 50 let stara vdova po posestniku iz Vo- gričevcev, Kovačička se je v petek 8. t m. zvečer nekaj časa mudila v gostilni Viktorja Zadravca v Vogričevob. Okrog 10. se je odpravila proti svojemu domu. do katerega ni daleč. Morda jo je lansko vino nekoliko omamilo, da je padfla v plitek jarek ob poti, ki je zdaj, ko se povsod topi sneg. poln vode. Najbrž jo je pri padcu tudi zadela kap in je nesrjčnica v jarku utonila. Doma sta jo pričakovala vso noč že odrasla otroka, ko pa je do jutra ni bilo, so jo ljudje šili iskat ter jo našli mrtvo v jarku. Pokopali so jo na cezanjevskem pokopališču. Edina slovenska tedenska revija »Življenje In svet«. ~ Posamezna številka 2.— Din. GOSPODARSTVO . I n d e k s rasti živ. ind. totalni 131.5 106.3 99.9 107.4 130.8 108.0 93.9 104.1 102.3 95.8 89.2 93.7 72.5 86.4 75.2 78.0 70.6 58.6 68.5 67.2 Padanje cen Med najusodepolnejše gospodarske pojave preteklega leta spada brez dvoma nevzdržno padanje cen na vseh svetovnih trgih, ki je svetovno gospodarsko krizo zelo poostrilo. Naša pretežno agrarna država ae bila zaradi tega splošnega nazadovanja cen, ki je zajelo predvsem sirovine in kmetijske proizvode, najtežje prizadeta. Najnovejši podatki Narodne banke nam omogočajo sedaj celoten pregled o gibanju cen v pret. letu. V teku decembra je splošni (totalni) indeks cen ponovno nazadoval za 1.4 točke, tako da je anašal ob koncu leta le še 67.2. Ker se naš indeks računa n« podlagi povprečnih cen v letu 1926, pomeni zgornji indek«. da so v splošnem naše cene padle na 67.2»/« cen v I. 1926 odnosno, da so od 1. 1926 nazadovale za 36.8»/«. V posameznih blagovnih skupinah so bile v decembru zabeležene naslednje spremembe. Indeks cen rastlinskih proizvodov Je padel za 0.3 na 70.6, indeks cen živine in živinskih proizvodov pa kaže zopet znatni padec za 5 točk na 58.6. Indeks mineralnih proizvodov je ostal nespremenjen (73.4), dočim je indeks industrijskih izdelkov popustil za 0.2 na 68.5. Gibanje splošnega indeksa in delnih Indeksov v pret. letu in v predhodnih letih konec- 1927 > 1028 » 1020 > 1930 > 1031 Kakor je iz gornje primerjave razvidno, so bile še ob koncu leta 1927 in 1928 naše cene v splošnem nad povprečjem iz 1. 1926, v naslednjih 3 letih pa se je pričelo občutno padanje. Leta 1929 in 1930 je bil največji padf>c zabeležen pri indeksu cen rastlinskih proizvodov. Lani se je indeks ren rastlinskih proizvodov zaradi žitnega režima le za malenkost zmanlšal. zato pa je silpo nazadoval indeks cen živine in živinskih proizvodov, in sicer za 27.8 točke Totalni indeks je v pret. letu nazadoval ssa 10.8 točke (v ietu 1930 za 15.7, v letu 1929 za 10.4 točke) Splošno padanje cen je povzročilo, da se izkupiček za naše izvoženo blago pri enakih količinah silno zmanjšal, kar pa se le deloma kompenzira na ta način, da se je tudi uvoz pocenil. Narodna banka računa tudi posebni indeks cen glavnih izvoznih predmetov (20 po številu) in indeks _ cen glavnih uvoznih predmetov (20 po številu). Ta dva indeksa sta se v teku zadnjih let spremenila takole: Indeks izvoz. predm. uvoz. predm. dee. 1927 11.5.4 07.6 > 1928 117.4 05.2 > 1fP0 104.7 86.6 > 1030 70.4 72.8 » 1031 66.6 65.1 Razmerje med indeksom izvoznih in indeksom uvoznih predmetov se je zlasti v letih 1930 in 1031 spremenilo na škodo našega gospodarstva, ker so cene naših glavnih izvoznih nredmetor bolj nazadovale kakor cene naših glavnih uvoznih predmetov. Leta 1928 je bil naš indeks cen glavnih izvoznih predmetov za 22 točk ali za skoro eno četrtino večji nego indeks cen glavnih uvoznih predmetov; danes pa sta oba indeksa skoro izenačena. Padanje cen pri izvozu je za nas velike važnosti zlasti v pogledu anuitetnih plačil za naše dolgove v inozemstvu. Z nazadovanjem cen pri izvozu postaja »r, naši zunanji dolgovi vedno težje breme. Obresti in amortizacijske kvote teh posojil moremo plačevati le i uvozom blaga. Ker pa so iz rosne cene v sad njih 4 letih padle, moramo danes za isto plačilo izvoziti za 75u.'o vež blaga kakor n. pr. 1. 1928. Občni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani Prejeli smo: Preteklo soboto se je zbralo v obširni vrtni ^dvorani restavracije Zvezda ljubljansko obrtništvo k občnemu zboru Obrtnega društva v Ljubljani. Polnoštevil-na udeležba je pričala o važnosti tega zbora, saj je bilo splošno znano, da tudi to društvo ni ostalo obvarovano pred spori v obrtniškem gibanju, ki so nastafi v zadnjem času. Skupina, ki ji je uspelo doseči nadvlado v vodstvu društva, ie prevzela v svojo izključno upravo tudi stanovsko glasilo »Obrtni vestnik«, čigar konzorcij tvori večinsko zastopstvo tega društva. Nelojalna kritika v tem listu zaradi različnih naziranj v načelnih vprašanjih je zavzela že oblike, da je zaradi stalno naraščajočih nasprotij v nevarnosti ono, kar je bilo zgrajeno ob skupnem sodelovanju z velikim trudom in znatnimi žrtvami. Temu dejstvu je pripisati, da so se razgibale resne vrste ljubljanskega obrtništva in so obrtniki prihiteli, da sodelujejo pri volitvah bodoče društvene uprave. Zborovanje je otvoril poslevodeči podpredsednik g. Lovro Pič-man, ki je uvodoma pozdravil zastopnika oblasti kakor tudi priljubljenega starosto obrtništva, častnega društvenega predsednika g. Josipa Turka. V svojem poročilu je omenil, da je bilo društveno vodstvo močno okupirano pri sodelovanju v raznih stanovskih vprašanjih, ki so delno tudi ovirali uspešni razmah društva. Po prečitanem tajniškem in blagajniškem poročilu in soglasni odobritvi obračuna je prišlo do volitev novega odbora. Predloženi sta bili dve listi in je bil z veliko večino izvoljen za predsednika bivši predsednik g. Josip Rebek, ki je zaradi raznih nesoglasij med letom odložil to mesto. Njegova ponovna izvolitev je bila sprejeta z navdušenim odobravanjem in z vzkliki. G. Rebek je takoj prevzel vodstvo zborovanja in se je zahvalil za iskazano zaupanje. V svojem temperamentnem govoru je pozval obrtnike k složnemu sodelovanju. Poudaril je, da samozavest in obrtniški ponos ne dopuščata, da bi se obrtniške vrste v tako resnih časih krhale. Vsi trpimo enako in vsi smo dolžni, da skupaj delamo za svojo bodočnost Zavrnil je razne očitke, ki se raznašajo v polemiki o načelnih vprašanjih. Pogledi na taka načelna vprašanja pa ne smejo biti razlog našega razdora in sovraštva. Razpravljati se mora pametno in preudarno in vedno naj prevladuje zdrav razum. Obrtniško društvo hoče biti družabna vez članstva in zagovornik njegovih interesov. Lokalne prilike zahtevajo živo sodelovanje. Novi predsednik je obljubil, da bo društvo svojo nalogo tudi nadalje vršilo z ljubeznijo in nesebičnostjo. Apeliral je na navzoče, da se z vso ljubeznijo oklenejo društva, ki naj mu bo živlienska sila v delu za skupno korist. Nekateri člani so skušali razpravljati tudi o ločenih zbornicah. Ker to vprašanje ni bilo na dnevnem sačm ni bilo po določi- Mi društvenega zakona dovoljeno o tem razpravljati. Izvoljen je bfl nastopni odbor: predsednik g. Rebek Josip, ključavničar; podpredsednik g. Iglič Fran, krojač; člani gg.: Hibšer Hugo, Pristou Filip, Puc Drago ml., Urbas Miroslav, Krapež Milko, Šitrer Matija. Bri-celj Ivan. Gotzl Karol, Batjel Fran. Primožič F^rdo, Rebernik Fran, Fajfer Matej, Krapež Fran, Rogel Vaclav, Japeij Stanko, Lombar Alojzij; preglcdovalca računov gg.: Zajec Fran, Brecelinik Alojzij; predsednik razsodišča g. Josip Toni, namestnik Rajko Tur k. Zborovanje je poteklo v lepem redu. Volitve same pa so pokazale visoko stanovsko zavest naših obrtnikov in vzbujajo upanje, da bo nova uprava uspešno nadaljevala delo, ki je bilo žal med letom več aH manj prekinjeno. Občni zbor je tudi sklenil, da se nameravani obrtniški ples letos zaradi težkih gospodarskih razmer ne priredi, kar je bilo sprejeto z velikim zadovoljstvom. Občni zibori obrtnikov v Ptuju hi Ljutomeru za skupne zbornice V nedeljo 10. t. m. se je vršil v Ptuju v prostorih društvenega doma občni zbor Zadruge mizarjev in 'struganjev. Ob pol 10. uri je v nabito polni dvorana otvoril zborovanje načelinik zadruge g. Ludovik Murko, ki je pozdravil zastopnika mestne obiaine g. dr. Vadila ja, dalje navzoče zastopnike Zbornice za TOI zborničnega svetnika gg. Zadravca in Senčarja ter dr. K-oceta. Po rešitvi običajnih točtk dnevnega reda je občni zbor prešel na glavno tolko. in sicer na razpravo o sistemu zbornic. Dr. Koče je raizloži'1 sistem zbornic »lasti 6 stališča obrtniških interesov. Nato sta govorila tudn gg. Zadravec in Senčar, čijih" besede so napravile na navzoče globok vtis, oglasili pa so se k besedi tudi člani zadruge, zlasti načelnik g. Murko ter gg. Ambroži« m Podgoršek, ki so odobravala stališče predgovomikov. Predlog o zbornicah je bil dan ra gasovaraje in rezultat je bil, da So &e izrekli vsi člani zadruge soglasno za skupne zbornice. Istočasno se je vršilo tudi obrtniško zborovanje v Ljutomeru, kjer je bil navzoč tudi zastopnik mariborske Zveze obrtnih zadrug in olan Zbornice g. Bureš. Zborovanje je sijajno poteklo, navzoči obrtniki so odobravali izvajanja gospoda Bu-reša m odločno poudarili, da hočejo ostati pri skupni zbornici. Vse tri zadruge v Lja-tomeru so se izrekle soglasno za skupne zbornice. Ce si hočeš prihraniti čas, prostor in denar. Naroči si kartoteko brez predalov in omar, Vseh teh skrbi in brige Te reši »AGRIPPA« kartoteka t obliki knjige. = Znižanje doplačila m pšenico. Po na- redbi trgovinskega ministra sporoča Privilegirana izvozna družba, da z-naša odslej doplačilo, ki ga plačajo trgovski mirni na pšenico, enotno 7000 D'n na vagon, odnoeno <0 Din na metrski sto t. Doslej je znašal ta dodatek 80, 85 in 90 Din na stot Dodatek v novi višini bo ostal nespremenjeno v veljavi do 30. junija. Ker je sedaj dodatek enak za vsa produkcijska področja, se prodajne cene enostavno izračunajo tako. da se temeljni odkupna ceni doda trgovski zaslužek 5 Dki in doplačilo 70 Din pri metrskem stotu. = Stanje Narodne banke. Po najnovejšem stanju od 8. t m., je zlata in devizna podlaga ostala nespremenjena, menična in lom-bardna posoiila pa so se ponovno povečala za 9.8 na 2243.1 milijona Din. Glavna državna blagajna, ki je do konca pret. leta povrnila banki ves ostanek dolga, je sedaj vz*>la začasni avans od 1-50 milijonov Din. Obtok hankovcev se je dvignil za 34 na 5206 milijonov Din. . ...... u = Kaj pričakujejo ▼ojrodinski hmeljarji od novega zakona o inamkovanju hmelja? Udruženje vojvodinskih hmeljarjev sporoča iz Petrovoa: Trgovina s hmeljem je še vedno v zastoju. Kupci ne hitijo z nakupom, hmeljarji pa čakajo na nov zakon o znamko-vanju hmelja, ki bi uTedil izvoz v inozemstvo, če uredimo medtem vprašanje kontingentov za izvoz v Franci io im Belgijo. — Kožni sejem v Ljubljani. Lovcem nudi najugodnejša prilika, da oim bolje vnovčitjo svoj zimski lovski pridekk, ako 6e poslužijo za vnovčenje kož lovske prodajne organizacije »Divja koža« v Ljubija-ni. Dražba, po vrstnem redu trinajsta, se vrši 25. t m. Za to dražbo vlada posebno od strani inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za biajo dovolj povpraševala. Uspeh pa je močno odvisen od^ lovcev samih. Čim več blaga bo na razpolago in čim boifša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo uspeh dražbe. Oklenite 6e »Divje kože« ki poSjite vse pridobljene kože nemudoma le njej v prodajo. V da-našrvnh tenkih časih posameznnk ne opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo za čim boljši gmotni uspeh. _ = poziv članom odseka za Knncerejo Kmetijske družbe v Ljubljani. Članstvo odseka za kuncerejo pri Kmetijski družbi se poziva, da čim prej vplača članarino pri tajništvu odseka, odnosno pri Kmetijski družbi. Letna članarina z& vsakega člana znaša 10 Din. naročnina za »Kmetovalca« pa 30 Din. Člani, ki ne bodo poravnali članarine do 1. februarja t. L, se bodo kratko jih nudi odsek svojim članom, kakor: na razstavah, pri dodelitvi plemenskih živali, črtali in ne bodo več uživali ugodnosti, ki pri prodaji kuncev, kožuhovine itd. = Toziv članom selekcijskega odseka perntninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani. Člani odsekov pri podružnicah, kakor tudi oni. ki so včlanjeni pri odseku Kmetijske družbe v Ljubljani, se pozivaio, da plačajo čim prej letno članarino, ki znaša za vsakagn člana 5 Din. Kdor ni (»oravnal članarine v prošlem letu, naj vpošlje dvojno vsoto, t. j. 10 Din in io nakaže na Kmetijsko družbo. Člani, ki ne plačajo do 1. februarja t. 1. članarine, s" ne smatralo več za člane in tudi ne bodo deležni ugodnosti, ki jib nudi odsek svojim članom, posebno na raznih penitm-narskih razstavah, pri dobavi jajc za vale-nie. enodnevnih piščet. sploh plemenskih živali, močnih krmil itd. po znižanih cenah. Naročnina za glasilo »Kmetovalec« pa zna»a 30 Din. , . ... = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 13. t m. ponudbe za dobavo barv, sidola, elektrotehničnega ma-terijala žebljev za tračnice ter podložnih ploščic." — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubliani sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo •smolnatih ba-keij. Direkcija državnega rudnka v Ba-njaluki sprejema do 21 t m ponucbe za dobavo pretikalcev za električni tok. Gradbena oddelek direkcije državnih železnic v Ljuhliani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo napisnih tablic. Predmetni ogla-6d ao da vpogled v Zbornici za TOL Vsa pojasnila daje kartoteka LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 1 373 Borze 11. jannarja. Na ljubljanski borzi so se danes v zvezi z okrepitvijo Newyorka tudi druge devize okrepile, le Curih je ostal nespremenjen, London pa je za malenkost nazadoval. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil promet v Vojni škodi za kaso po 250 in pozneje po 255. Nekaj zaključkov je bilo tudi v dolarskih papirjih, in sicer v 7«/» Blair*-vem posojilu po 46, 46.50 in 45.50 in v 8•/• Blairovem posojilu po 54. Do prometa je prišlo še v 6% begluških obveznicah po 36.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2258.80 — 2265.64, Bruselj 782.7« _ 785.12, Oorih 1097^5 — 1101.16, London 187.23 — 194.73, Newyork 5614.05 _ 5631.05, Parte 220.91 _ 221.57, Praga 166.98 —167.48, Trst 2S3.52_289.52. Zagreb. Amsterdam 2258.80 — 2265.64, Berlin (privatno) 1345.50 - 1347.50 (13W zaklj.), Bruselj 782.76 — 785.12, London 187.23 — 194.73, Milan 283.52 — 289.52, New-7ork kabel 5636.05 — 5653.05. Nevvyork ček 5614.05 — 5631.05. Pariz 220.91 — 221.57, Praca 166.9$ — 167.48, Curih 1097.86 do 1101.15. Curih. Beograd 9.09. Pariz 20.1226. London 17.35. Nevrvork 513.37. Bruselj 71.90, Milan 26.025, Madrid 43.30. Amsterdam 205.80, Berlin 121.30. Stockholm 97, Oslo »4.80, Ko-benhavn 95.50. Sofija 3.72. Praga 15.21, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05. Efekti. Zaereb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in k asa 247 — 254. za februar 247 b1_ za mare 250 bi., 7®/» investicijsko 57 bi, 4"/« agrarne 20 — 32. 7% Blair 45 — 46, 8^'. Blair 54 — 56, 1% Drž. hipotek, banka 54 bi.. begluške 35 — 37. Beojrrad. Voina škoda 253. 250, 248.V>, 248, 245, 246 zakli., 7•/• investicijsko 60 bi., 6°,'o begluške 36.75, 37 zaklj.. Narodna banka 5000 d en. Blagovna tržišča ŽITO + Cliieago, 11. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: aa mare 55. za maj 56.50, za julij 55.375, za september 57; kornia: za mare 38.625, za maj 40.125, za julij 41.025. za tember 42; oves: za maj 25.875, za julij 25.25; rž: za maj 45.75, za julij 46. + Winnipeg. 11. ianuarja. Začetni! tečaji: Pšenica: za maj 62.625, za julij 63.50. + Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 47 vag. Rž: baška 150—155. Oves: baški, sremski, slavonski 127.50—132.50. Koruza: baška s kakovostno garancijo 58 — 60; baška, sremska za januar 61—63: za mare — maj 75—77.50: sremska s kakov. garanciio 60—62; okolica Šid 63—65; sremska za mare—maj 77.50—80; baška sušena 72—74; sremska sušena 74—76; okolica Šid 76—78. Ječmen: sremski, 63/64 kg 122.50 do 127.50. Moka : baška in banatska >0ig< in »0g< 3^0—380; »2« 340—360; »5< 305 do 310; »6« 255—265; »7< 190—200; »8< 122.50 do 127.50. Otrobi : baški in sremski 85 do 90; banatski 80—85. Fižol: baSki. sremski beli brez vreč. 2®/«. 187.50—192.50. 4- Bndimpeštanska terminska borza (11. t. m.) Tendenca čvrsta, promet srednji Pšenica: za mare 12.78 — 12.79. za maj 13.74 do 13.76; rt: za mare 14.85 — 14.86; kornxa: za maj 15.08 — 15.10. Hde bi rad imel ves letnik »Mladega Jutra" v obliki knjige za majhen denar? Priredili bomo PONATIS NA BOLJŠEM PAPIRJU, če se oglasi zanj DOVOLJ NAROČNIKOV. CENA BO PRAV NIZKA, tako da si lahko VSAK Interesent nabavi kompleten letnik. Zato prosimo vse SOLSRE in druge KNJIŽNICE ter vse ZASEBNIKF ki bi radi imeli lanjski ali pa letošnji letnik »Mladega Jutra" v obliki lične knjige, naj nam sporoče najkasneje do 20. januarja t. I-, koliko izvodov bi potrebovali Izpolnite tofino spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: Uprava »Jutra« v Ljubljani. Naročilnica Podpisani naročam ... izvodov (anjskega (letošnjega) letnika »Mladega Jutra«. Ime ln točen naslov naročnika: Iz življenja in sveta K smrti francoskega vojnega ministra An dr6 Maginot na mrtvaški postelji V zasedenem Mukdenu Obsedno stanje — Kitajski trgovci darujejo Evrop* cem palače in avtomobile - Zakladi izginjajo Neki nemški inženjer, ki prebiva ta čas r Mukdenu, poroča razne zanimivosti iz tega mesta, ki ga držijo, kakor znano, ta čas Japonci v svojih rokah. Najnovejša slika predsednika japonske vlade Inukaja Povelje, ki je prevedeno v vse Jezike, prepoveduje prebivalstvu med drugim sprehajanje po mestu po 6. zvečer. Vsepovsod visi razobešena nova cesarska, rdeče-mo-dro-^srebrna zastava z uvezenim »Pozdravom novemu gospodu Mandžurije«. Zastavo morajo na japonsko povelje razobesiti vsi; kdor je nima. si pomaga vsaj s staro cesarsko zastavo. Japonci zelo pazijo na takšne stvari in so za aretacije kaj kma- Iznajditelj jeklene čelade umrl Franc Mar*, o čigar revščini na stara leta smo nedavno poročali, je umrl v Berlinu, star 70 let. lu pripravljeni. Kitajci skoraj nikoli niso prijeli belokožca, Japonci se ne strašijo niti tega. Ena prvih njihovih odredb Je bila razlastitev hiš mandžurskih in kitajskih vele trgovcev. Ti so si pomagali tako, da so svoje hiše »podarili«, enostavno podarili kakšnemu izmed mukcLnskih Evropcev, do katerih imajo veliko zaupanje. Evropske lasti pa se ne upajo dotakniti niti Japonci. Mnogi izmed darovalcev so svojim obdarovancem, če sami ne bi zmogli stroška za vzdrževanje novega gospodarstva, odprli bančni konto, da bi zmagali stroške in marsikateri Evropec je prišel tako na prav nepričakovan način do hiše in tudi do luksuznega avtomobila. Seveda so ti darovi samo finte, za katerimi se skrivajo zaupne pogodbe v pričakovanju boljših časov, a vendar se Evropci medtem nad položajem ne morejo preveč pritoževati. Imoviti. kitajski uradniki pa so prišli pod novim gospostvom dobesedno ob vse, kajti Japonci ne poznajo manire z ljudmi, ki se Jim vidijo nasprotniki — služba in imetje Je najmanj, kar Jim utegnejo odvzeti. Ko so Japonci zasedli mesto, Je bilo t nJem še del imetja maršala čangsuljana ▼ znesku 8 milijonov mehiških dolarjev. Te so osvajalci zaplenili na račun bodoče vojne odškodnine in baje tudi zato, da se izplača škoda, k! jo povzroča japonsko vojaštvo kitajskemu imetju. Kitajci torej nimajo samo škode, temveč si jo morajo sami plačati. Na čuden način Je Izginil srebrni zaklad nekega kitajskega vojnega dobičkarja, ld so ga cenili na 10 milijonov mehiških dolarjev in ki ga je mož hranil v svoji jekleni zakladnici doma. Japonci nočejo vedeti ndč o tem, kam je ta zaklad izginil — palačo vojnega dobičkarja pa prodajajo na javni dražbi in pravijo, da bodo izkupiček razdelili med kitajsko prebivalstvo. Javno mnenje se temu smeje, kajti vsakdo ve, da ne bo iz tega izkupička razen japonskih vojakov živ krat videl niti beliča. Sredi novembra Je res Mufcden razburila novica, da bo prispel mister Henry Pu-yi ali bivši cesar Hsungtung, da znova zasede prestol svojih prednikov. Japonci mnogo gradijo na tega mladega moža, ki Je prispel tudi dejansko in se je za ta prihod mesto slavnostno okrasilo. Toda malo pozneje je mladi »cesar« zahteval, naj Japonci umaknejo svoje čete z mandžurskih tal, ker noče pred svetom veljati za njihovega podpiranca. časten spomenik slovitih zdravnikov »Deutsche Mediainische Wochenschrlft« poroča o svojevrstnem spomeniku slovitim zdravnikom, ki stoji v cerkvi River-side v New Torku. Ta cerkev je eden največjih božjih hramov na svetu. Na njenem osrednjem altarju stoji Kristus, božanski zdravnik, njega pa obdajajo najslovitejši mojstri zdravniške vede: sv. Luka, Hipokrat, Vezalij, Lister, Kock, Pasteur in Sy-denham. Misel za kompozicijo, ki predstavlja te može, je sprožil znani pridigar te cerkve, prof. dr. Harry Emerson Fos-dick. Seveda so mu pri določanju oseb pomagali strokovnjaki sodobne zdravniške vede. Nov predor pod Temzo London ima že dva predora, ki rabita prometu pod Temzo, in sicer se enega, ki je že sto let star, poslužuje železnica, drugega pa cestni promet. Sedaj nameravajo zgraditi tretji podreč-ni predor med Dartfortom ln Purlettom, 27 km pod londonskim središčem, širok bo skoraj 6 m in tako visok, da bodo skozenj lahko vozili tudi običajni londonski dvonadstropni omnibusi. Njegov.strop bo preko 17 m ped gladino najnižje vode, to pa zaradi tega, ker nameravajo sčasoma poglobiti rečno strugo. Stroški za gradbo so preračunani na 3 milijone angleških funtov, z delom pa pričnejo v bližnjem času. Dawes se umika Charles Gates Dawes, ameriški poslanik v Londonu in oče tako zvanega Dawesovega načrta, se namerava po zaključku razorožitvene konference popolnoma odreči političnemu življenju, kar zanj ne bo nemara težko, saj je tudi predsednik Central Republic banke v Chicagu Tu sta zaprta voditelja indske opozicije Vhod v jetnišnico v Puni, kjer sta zaprta Gandhi in predsednik vseindskega kongresa Patel. (Prihodnja štvilka tedenske revije »življenje in svet« prinese zanimiv članek »Borba za svobodo Indije« s številnimi slikami) Doživljaj dveh neizkušenih smučarjev Dva stuttgartska smučarja začetnika sta tvegala navzlic svarilom izlet do Ti-lisunaške koče na Tirolskem. Zajela ju je noč in sta morala prenočiti na prostem. Drugo jutro sta dosegla vsa izčrpana neko kočo na Walserski planini. Ker ju ni bilo v dolino, se je za njima odpravila rešilna ekspedicija, ki ju je našla tu v strašnem položaju. Mlajši 'zmed obeh smučarjev je ležal pokrit samo s pulloverjem na kupu sena, roke in noge so mu bile zmrznjene. Zmrznjene roke je imel tudi starejši smučar, tako da ni mogel zakuriti ognja v peči. Obleka, ki sta si jo bila slekla, je bila čisto trda na tleh in je nista mogla obleči. Rešilna ekspedicija ju Je moral« odnesti v dolino, ker seveda nista bila več v stanu, 3 morala Alaska sama zaviti vrat. Trd bod se je obetal. Alan je bil minulo zimo opazoval pustošilno delo teh velefimančnih roparjev v nekaj državah — državah brez gozdov, z oplenjenimi m omesma-žennni rekami in jeze n, izorpanimi in izsesani-mi naravnimi viri! To je bil/> delo teh termit v človeški podobi, ki so znale oglodati vsako deželo do kosti. Kar groza ga je obšla, ko je videl opustošenje v Michiganu, ki je bil nekdaj najbolj gozdnata država v Am> riki. Ali ne bo washmgtonska vlada tudi v Alaski dovolila takega bogokletstva? Politika — in denar, ta dva sovražnika človeškega mffv^redka, bi potem lahko kmalu vriskala ob truplu Alaska! — A on ne bo tega nikoli dovolil! Njegov cilj je bil, da zmagovito dobojuje ta boj, tudi če bi mu monal posvetiti vsa leta svojega življenja. On in ša nekaj drugih jili je bilo odločenih, dokazati človeštvu, da milijoni oralov poiste tundre na visokem severu niso zemlja brez vrednosti. Naselih jih bodo i«, tako imenovana nerodovitna ozemlja bodo odmevala rod neštetimi čredami severnih jelenov — glasneje, nego odmevajo ameriške prerije pod govejimi čredami. In Alaska bo preživljala pol tiste Amerfke, ki jo danes tako zapostavlja in zasmehuje. Zvonenje ladijskega zvonca ga je zdramilo iz njegovih misli. Njegovi prsti so se v žemi nezavedoma igra'i s čipkasto rutico. Izvlekel jo je in mahoma zganil z roko, kakor da bi jo hotel veči v morje. Nato je zagodrnjal nad smešnostjo takega dejanja, jo "Spravil spet v žep im počasi krenil proti sprednjemu koncu ladje. Megla se je razgubljala. Pomisli jj, kako bi bOo z njim, 6e bi bil imel sestro, kaikršna je Mary Standisheva, ali vobče svoje ljudi — vsaa kakega strica. Očeta se je še dobro spominjal, materi pa ne talko, ker je bila umrla, ko mu je bik) komai šest let; očeta ie bil izgubil šele v svojim dvajsetem letu. Oče mu je bil v vseh rečeh vzor. Kakor on, tako je hotel tudi Alan živeti, se boriti, stremeti in neustrašno umreti. Materinega obraza in glasu se je komaj spo-\minjal; postala mu je bila svetinja, ki se ji je le časih v mislih spoštljivo približal. Sestra ali bratov ni imel. Bratov si je mnogokrat želel. A sestre... ob tej misli nejevoljno zamrmral. Sestra bi ga bila najbrže priklenila k tako imenovani civilizaciji; to }e pomenilo mesta aH celo Združene države. Kakor suženj bi bil moral živeti življenje, ki ga je sovražil. On, ki je znal tako dobro ceniti svojo prostost! Mary Standisheva, tudi kot sestra, bi bila zanj katastrofa. Ni si mogel predstaviti, da bi ona — ali vobče ka'ka ž»na — živela s Keoko in Nawadlooko in njegovimi ljudmi v osrčju tunder. In tundre so bile na vekomaj njegov dom, samo tam je utripalo njegovo srce. Ko je prišel mimo krmarske hišice, je zdajci zagledal čudno postavo, ki je ždeia v ležalnem stolu. Bil je divji Smith. Alan je videl, da ni spal. Neopažem j2 obstal blizu njega Divji Smith se je pretegnil, zastokal in vstal. Bil je majhen človek, njegova srdito naježena rdeča brada, ki je bila mokra od jutrnje rose, pa dovolj velika za velikana Rjavkasti ščetinasti lasje so delali njegovo vnanjost še bolj gusarsko — a mimo njegovega obraza je bilo opaziti malo takega, da bi se ga bil človek ustrašil. Nekateri ljudje so se muzali, kadar so ga videli; drugi, ki ga še niso poznali, so se mu smejali. Alanu Holtu j2 bil pa ta mož, ki je bil zapisal svoje ime na toliko strani alaške zgodovine, kakor rodni brat. To jutro, ko za ie Afcn srečal, divji Smtft že davno nI bi več najhitrejši strelec med mestoma VVhite Horse m Dawsoo City Bil je samo še žalostian spomin na tiste stare čase, ko je sam opravljal s celimi tolpami in so ga imenovali v isti sapi z Georgeom Car-mackom in se jih je na stotine ravnalo po njem. Pogled nanj v sivem jutrnjem somraku je spravil Alana malone v tragično razpoloženja. Vedel je, da je bil divji Smith spet pogorel, čeprav je bil že več ko dvajsetkrat težak milijonar »Dobro jutro,« je rekel tako nepričakovano, da se je mali mož po bliskovo obrnil; ta trik mu je bil lasten še izza davnih dni. ko je bil samokres hitreje v njegovi roki, nego so ga mogle oči zapaziti. »Zakaj si tako sam, divji SmšU^v Divji Smith se je namrdnil. Njegove sinje oči so veselo gledale izpod košatih obrvi. »Pravkar sem premišljeval, kakšna neumna reč je denar,« je dejal. »Dobro jutro, Alan!« Pokimal je in se zahihital, in Alan je spet spoznal stari humor, ki ni pustil divjega Smitha nikoli na cedilu, naj mu je še tako trda predla. Stopil je k njemu, tako da sta se njuni rami dotikali druga druge, ko sta slonela ob ograji. »Alan,« je rekel divji Smith, »malokdaj mi pride kaj dobrega na misel, a sinoči se je vendar zgodilo. Jeli, da še nisi pozabil Bo-nanze?« Alan je zmafel z glavo. »Dokler bo stala Alaska, ne bo nibCe pozabfl Bonanze.c »Tam sem nagraiml mLKtjon — tfk zraven Carmackovsga najdišča — in potem je vse tako hitro vrag odnesel, kaj?« Alan je molče pokimal. KULTURNI PREGLED Premij era v ljubljanski drami Purel Golia: »Jurček«. Vesela pravljica v treh dejanjih. Premijera je dož'vela v razprodani hiši fivahen odmev. Glavica pri glavici, vse so komaj pričakovale, da se dvigne zastor -n ugibale, kaj jim zopet pokaže GoUa. Pet mladinskih iger, skoraj ga že poznata dve generaciji. Poslušal sem starejšega bratca, ki je mlajšemu pripovedoval, kaj je že videl in oba sta ugibala, kako bo danes. Mlajši le ni bil doslej v gledališču in so se mu od razburjenja solze svetile na ličkih. In končno. zastor se je dvignil, smeha in veselja ta poln meh. Pravljica o vetru ne nudi oblikovalcu velikih seeničnih efektov, nad katerimi bi se pasle oči. Ne vsebuje prizorov, ki bi fanta-rrji odpirali čudežne pokrajne in ji prikazovali pestre dogodke. Priprosta pripovedka obdarovanem in okradenem dečku nt o-ioniena na prikazni v zunanjem svetu, za Vate-rimi slutijo otroške oči skrivnosti tn radnaravna razodetja. Romantični motivi o lepotah in grozotah, ki vznemirjajo otroško dušo. so opuščeni, tudi ne najdemo v njej t:ko običajne oonazoritve o dobrih in sla bih lastnostih v človeških srcih. Prav tako m pravljica docela humoristična, temveč ima rahel socijalni prizvok, da se bo revnim ljudem še dobro godilo in da bo čistemu srcu krivica, storjena od bogatega, ponavadi seveda hudcbneea človeka, poplačana. Golia je ohranil pravljici na odru njeno fabulistično priprostost in jo v stisnjenih prizorih še boli poenotil Omejil se je predvsem na razvoi doeodkov in je barvito prav-ljičnost prejšnjih iger izločil. Besedilo se je usmerjenosti prilagodilo in je skoraj fkopo napisano. Kar pa je avtor čutiL, da bi bila pravljica za oder vsebinsko preskromna, je vpletel vanjo tri osebe, ki ustvarjajo prizore s humorističnimi nasloni; bolj za oč' kot za uho. Pač pa je zandslek teh treh potujočih muzikantov izvimejši in boli zabaven kot so bile slične osebe v prejšnjih pravljicah. Nehote pa zaslanjajo ti trije muzikanti s svojo prešernostjo prave docrodke v oravljici in so seveda mladini naibolj ugaiali. Če bi se Golia ne bil oslo-nil na temeljno pravljico in bi navezal dogodke na te tri muzikamte, bi lahko ustvaril docela evoievrstno in originalno zasnovano delo. Tako je tudi režiser Debevec poimoval delo, ker je izločil malodane vso pravljičnost in je poglavitnim prizorom pn-kroiil realistično ozadje. Pomanjkanje no-t"an''e prepletenosti je seveda potisnilo tud! Jurčka v ozadje, ker se ves čas pasivno za mišljen ne more razgibati, in se je čutilo, kako mu je v tej druščini včasih tesno. V režijskem kompromisu je torej pravljica podlegla in eo se razbohotili muzikantje ter sipali mlademu občinstvu vesele prizore. V triu je ustvaril Debevec posrečeno pantomimično kreacijo, Sulca, ki je bil pravzaprav ed;ni pravljično zamišljen. Ce sar je v maski bolj poudarjal potepuha tn tudi v igri ni bil izbirčen v sredstvih. San- Naznanilo cenj. občinstvu! Svoj KROJAŠKI ATELJE sem preseli] iz Lepodvorske ulice v Wolfovo St. 10, kjer bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od Din 250 do I>in 300. — Točna in solidna izdelava. Se priporoča LUPVIK LOGAR modno krojaštvo 1828 crn je stal med obema. Ker so nastopili kot resnični muzikantje, so se seveda še bolj prerinili v ospredje. Večja vloga je bila pri-so jena še Liipahu, ki je oredstavljal krč-marja, dočim so Kukčevo, Daneša. Rakarje-vo in ostale potisnili muzikantje in pravzaprav tudi dogodki med epizodne oseb«. Poosebljeni veter, nevihta in snežak so poizkušali plastično ponazoriti prirodne pojave. — Hvaležna mladina je avtorja veselo pozdravljala. J. K. Čehi in Ivan Cankar Mladi češki pesnik Rajmund Habrina, ki pravkar prevaja za brnsko gledališče Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski (premijera bo še io sezono), se je začel intenzivnejše baviti s celotnim Cankarjevim delom. V »L4dovih Novinah* z dne 6. t. m. je priobčil pregled novih publikacij o Ivanu Cankarju. Svoj informativni članek začenja tako-le: »V rad njih letih ni bilo napisanih ne v slovenščini niti v drugem jeziku velikih samostojnih študij o klasiku slovenskega novoromantiz-ma. o neutešljivem strastnezu slovanskega etičnega življenja, o pesniku brezmejnega hrppenenja. o literarno glasbenem itn simboličnem poveličevalcu razdedinjenih in zatiranih in o dramatiku, ki je izražal spor med hrepenečimi in materijalističnim blatom, sramežljivo oblečenim v plašč hlnav-ščine, moralke in družabnih institucij — o Ivanu Cankarju.« Nato pisec navaja Calvi-ieve. Lavrinovo, Bartulovičevo in Moletovo študijo o Cankarju, ki so izšle obenem s prevodi Cankarjevih spisov v italijanščino, angleščino, srbščino in poljščino, piše o kritični izdaji Cankarjevih zbranih sp:sov v redakciji drja Izidorja Cankarja in omenja Vidmarjeve kritike v »Ljublj. Zvonu«. Naposled pravi: »Češka literatura o Cankarju je šele v začetkih. Če pomisPmo, da se dandanes cel6 Italijani zanimajo za njegovo umetnost iin da Bartolomeo Calvi pripravlja monografijo o njegovem literarnem testamentu. je skoraj neverjetno, da pri nas razen splošnega članka v Slovesnosti Slovan« Franka Wollmana, mimo vrednotenja dramatskesa razvoja v »Slov!nsk£ drama* in »Dramatika elovanskeho jihu< istega avtorja in poleg informativnega člančiča ■Ivana Laha v Ottovem »Slovniku naučnem« (Nova doba) ni bila napisana nobena globlja študija o Ivanu Cankarju, ki, če že zdavnaj pripada evropski umetnosti, v prvi vrsti pripada Slovanom.« Iz beograjskega umetniškega življenja. V Umetnostnem paviljonu »Cvijete ZuzoriC« se je otvorila razstava k!parja Giorgja Ora-ovca. — Veliko razstavo slik starih mojstrov, zaradi katere je nastala polemika o pristnosti originalov, ki je o nji poročalo tudi »Jutro«, je obiskalo čez 5000 oseb, kar smatrajo v Beogradu za rekord. Razstavo so te dni zaprli. — Tudi letošnjo pomlad bo v prestolnici prirejena pomladna razstava jugoslovenskih umetnikov. — Pripravlja se razstava modemih francoskih sVkar-iev. ki pa bo šele kedaj sredi leta. — »Vreme« beleži, da je izmed naših umetnikov letos naiveč zaslužil Živorad Nastasijevič. k; je naslikal freske v novi cerkvi v Pančevu. Njegovo delo cen6. vš*evši materija! in sodelavce. na kakih 700.000 Din. Razgovor Miloša Crnianskega z ljubljansko primadono go. Poličevo je priobčilo beograjsko »Vreme« v številki z dne 11. t. m. „ Rranislav Nnšič. Id ie nedavno težko zbolel. ie na noti k ponolnemu okrevanju. »Vdova Rošlinka« kot opera. V zagrebški reviji »""5 dana« Je iršel interv;ew z ondot-niini skladatelji. Antun Dobronič je v tem intervievvu izjavil, da komponira komično opero »Udovica« na libreto komedije »Vdova Rošlinka« slovenskega pesnika im kome-dijografa Cvetka Golarja. O tej novi open pravi g. Dobronič: »Delo je spisano za majhen orkester, v akciji je samo 7 solistov (brez zbora) in bo popolnoma instrumentt-rano že do konca januarja. Nov ravnatelj Narodnega divadla v Pragi. Za novega ravnatelja Nar. divadla v Pragi je bil imenovan m:nist. svetnik dr. Stanislav Mojžiš - Lom, znani češki dramatik :n pisatelj. .. »Čehoslovažko - jngoslovenska revija«, ki izhaja v Pragi, je priobčila v najnovejši številki daljši življenjepis Frana Buliča iz peresa Lovre Katiča, članek Otona Berkop-ea »K 50. obletnici smrti dra Janeza Blei-weisa«, N. I. Konstandinovida »Pregled državnih kulturno-prosvetnih institucij v Jugoslaviji«, Nik. Žica »Stenografske vezi Ce-hoslovakov in Jugoslovenov« in drugo gradivo, tičoče se vzajemnih odnosov Čehoslo-vakov in Jugoslovenov. port KltfbsM dan SK Bratstva V nedeljo se je vtršll na Jesenicah kihib-siki ziim&ko-sportni dan SK Bratstva. Dopol-drue so se vnšile tekme olaraov in narašcflj-nikov o smuškem teku. Proga članov je bila golga 15 km in je vodilla od mieščanske šole na ono stran reke Save, do Hrušice, od tam čez savski most na Belo polje in od tam po stranskih potih in travnikih nazaj na cilj. Tekmovalo je 18 članov. Rezultati »o: 1. Smole j 1:05.18, 2. Markelj 1:05.29, 3. Pribil 1:06.28, 4. Razinger 1:07.20, 5. Kozjek K. 1:07.27. Ostali so sledili v kratkih presledkih. Naraščajmiikov je tekmovalo 10 na 5 km dolgi progi. Prvi je dospel na cilj Koajek 29.30, 2. Zupan 30.17, 3. Brun 31.20, 4. Ulčar 31.44, 5.Svefilin 31.46. Popoldne se je vršila na kliuibovi smuški skakalnici v Kurji vasi tekma za klubsko prvenstvo v skokih. Skakalnica, katera omogoča skoke do 22 m, je imela zelo slab sneg, ker je bfl zelo zimrznjen in je imel zelo ledeno podlago, zaradi česar so biill skoki zelo riskamibni. K lubski prvak v s moških skokih je postal Zupan Ivan z 215 točkami; sledijo Grossmaier 192, Smolej 160, Sušnik 148, Ravnik J. 141. Tekme v skokih se je udeležilo 14 tekmovalcev. Najlepši skok je izvedel Zupan Ivan na 17 m, najdaljši v padcu pa Ravhekar Tomaž 18 m. Dopoldne se je vršili v Sokolskem domu sestanek vseh kilubovih članov, naraščaja in dece, na katerem je imel predsednik kluba g. Božič lep nagovor, na kar je v imenu kluba obdaril drva naraščajnika in 20 malih dečkov s smučmi. Zimskosportnl odsek SPD. I. SSK Marl- boT in SK Maraton v Mariboru bosta priredila 17. t m. klubsko tekmo. Pravico udeležbe Imajo vsi pri JZSS verificirani 61ani gornjih klubov. Tekmuje se po pravilih JZSS v naslednjih kategorijah: seni-orji: tekmovalci, ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali; juniorji: tekmovalci, ki še dosedaj niso tekmovali pod gornjimi pogoji, oziroma se niso plasirali, in dame. Dolžina proge: za seniorje cca 14 km, za juniorje cca 10 km in za dame cca 5 km. Start ob 8.30 pri Mariborski koči, cilj istotam. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad po tekmi pri Maribor- logo opazovati, kaj se godi v mizarjevi delavnici. Kmalu je prišel do zaključka, aa razpolaga njegov gospodar z veliko tajno. Tej pa le ni mogel priti na sled. Trije meseci so minili, ne da bi mogel zaznamovati kakšen uspeh. Tedaj .se je odločil šef moskovske policije, da uporabi pri izsledovanju. tajne slovitega policijskega psa Trefa, o katerega fenomenal-nih sposobnostih so pisali vsi ruski listi. Dva tajud. policista sta pripeljala Trefa k mizarju Malovu. Pes je povohal mi-ja in je od njega stekel naraVnost na vrt. Nekaj časa je tekal sem in tja ter je bil videti zbegan. Potem pa se je ustavil pri nekem grmu ter je začel brskati z nogami, kakor bi hotel nekaj izkopati. Ni dolgo trajalo, pa so mu prihiteli na pomoč policijski organi. Začeli so kopati pod grmom — in glej, izkopali so sod, v katerem je bilo 200.000 rubljev gotovine ter cel Kup vrednostnih papirjev. Poleg denarja in vrednotnic je ležalo 15 kg dinamita in nekaj orožja. Mizar je kajpada zijal v psa in je — lahkoveren, kakor je bil navzlic svoji prebrisanosti — priznal vse o nihilistih, s katerimi je bil v zvezi. Njegova aretacija in njegove izpovedbe so imele znatne posledice: Policija je za njim prišla na sled še mnogih prevratnim elementom in je zaprla 35 oseb. »Črni vran« Nekega junijskega dne 1. 1906. je napadla oborožena skupina pri belem dnevu uradnike Ruske državne banke, ki so ekspedirali vreče denarja. Sprejela je uradnike z ognjem iz pušk in samokresov, uplenila vreče in pobegnila. Neki mož je bil v spopadu ubit, drugi pa ranjen. Takoj sta stopili - akcijo policija in vojaštvo. Rostov je v nekaj urah postal vojni ostrog. Mesto je bilo cernirano, nihče ni mogel vanj, nihče iz njega. Storilci so se namreč bili poskrili po hišah. In res je policiji uspelo, da je v nekolikih urah polovila več napadalcev ter našla uplenjeni denar. Napadalci so bili člani neke organizacije, ki je bila tedanje čase dobro znana po vsej Rusiji in katere člani so bili do polovice Armenci. Družba je bila znana poc imenom »Črni vran«. Njen smoter je bil, nabavljati orožje, sredstva za nabavljanje pa so bili napadi in vlomi v banke in blagajne. Policija pa ni hotela takoj poloviti voditeljev, ker je upala, da bo z njih pomočjo pozneje dobila mnogo več krivcev v pest. Med aretiranci je bila tudi neka Ar-menka, ki je bila stara že 78 let. Bila je fanatična revolucionarka. V njeni hiši so našli celo skladišče orožja. Ko so jo zasliševali, je izjavila: »Posvetila sem svoje življenje revoluciji. Borba za svobodo je cilj vseh poštenih ljudi in smrt za svobodo je največja sreča na zemlji, c Tako je zasledovala in lovila nihiliste ruska vlada. Meseca marca 1917 pa je planila v Petrogradu revolucija. Carizem se je zrušil, na ulicah so se pojavile množice delavcev, vojakov in mornarjev. Za-vihrale so rdeče zastave, oglasile so se prekucuške pesmi... Besna množica je najprej naskočila poveljnika orožništva, generala Volkova ter ga ubila. Njegov namestnik se je ustrelil s službenim samokresom. 2an-darji in policisti so se v smrtnem strahu plazili okrog, zamenjali urno uniforme s civilno obleko in so trepetali, da jih ne bi kdo spoznal. Tudi mož, ki je zabeležil te vtise, je bil med tistimi, ki bi bili kmalu plačali prevrat z življenjem. Smuknil je iz uniforme v civilno obleko, Vendar pa so ga našli, postavili pred ljudsko sodišče in sodili. In malone tudi obsodili Kerenskij ga je velikodušno oprostil kazni, nakar je odšel v inozemstvo, kjer je zdaj izdal znamenite spomine iz svojih i doživljajev. ski koči. Prijave se sprejemajo do sobote 16. t m. do 12. v športnih trgovinah Roglič na Grajskem trgu in Bogomir Divjak na Glavnem trgu. Prijavnina 10 Din, za dijake in vojake 5 Din. Naknadne prijave proti dvoinj prijavnini. Vodsto tekme: predsednik: prof. Šile; podpredsednik: Ma]er, Go-lubovič in dr. Vatovec; tehnični vodja: Go-lubovič; časomerilci: Bureš, Vesnaver ln Smerdel; starter: Bergant; sodniki: dr. Se-kula, Voglar in Vaies; zapisnikarji: Cinger-li Ljubica, Roglič in Kramberger; nadzornika prog: inž. Rungaldier in Aljančič; zdravnika: dr. Sekula in dr. Wankmuller. Prvaki v vseh kategorijah prejmejo častna darila. Občni zbor SK Trbovlje. Predsednik Ivan Berger je v kratkih obrisih poročal o delovanju kluba v minilem letu. Največji uspeh je bila ueditev in delna ograditev igrišča. Spomladi si je družtvo priborilo prvenstvo domačih klubov, jeseni pa je zaradi razn.ih napak prišel khib na 3. mesto. Predsednik MO Pleskovič je izročil pozdrav LNiP in MO ter želel zboru obilo uspeha. Po poročilih uprave je bil izvoljen novi odbor: predsednik Zavrl Albin, ravnatelj meščanske šole, podpredsednik Ivan Berger, tajnik I. Ivo Dolinam, tajnik II. Cestnik Ludivik, blaga iniik I. Zupan Avgust, blagajnik II. /tunik Dolfe, gospodar Volker Franc, odborniki: Toman Vilko, Rupnik Kari in Gonellii Rudolf; pregledovalca računov Mahikovec Tine in Perme Franjo. v disciplinski odbor: Pleskovič Rudolf, Zavri Albin in Maker L; predsednik nogometne sekcije Dzilaker, tablc-tenis sekcije Vlado Plesikovič, predsednik uprave igra^ča Pečar Mate. Ustanovili sta se lahkoatiletska in ha ženska sekcija, vodil ju bo Izlaker. — Proslava 10-Ietnega obstoja kluba bo 14. in 15. avgusta z večjim športnim programom. Dosedanji predsednik Ivan Berger je bil za svoje zasluge v klubu izvoljen za častnega člana. Oboni zibor se je vršil v najlepšem soglasju in z najboljšimi oadami za bodoča raizvoj športnega življenja v Trbovljah. Smuški odsek SPD Zagorje je priredil na praznik 6. t. m. smučko tekmo za prvenstvo Zagorja. Tekmovala je mladina do 12 leta, naraščaj do 16. leta in člani. Kljub temu, da smuški siport v Zagorju še ni dosegel onega razmaha kot drugje, j« vendar bilo zanimanje od srtrani domačinov In tekmovalcev zeio veliko. Tehnični odbor, ki je bil sestavljen iz samih ambicijoamb. mladih in sposobnih organizatorjev, je oskrbel vse. da se je tekma izvršila v najlepšem reda. Prvak Zagorja je postal član dijak Veko Korošec, ki je prevozil 10 km dolgo progo ▼ času 1.04.14. Naraščaj je tekmoval na 3 km. Prvak naraščaja Zagorje je postal dijak Ivan Vipotnik 4.34 Pri mladinski tekmi je dosegel na 1 kim v času 3.05 Peter Kos, učenec šole v Zagorju prvo mesto. Vsi prvo plasirani so dobili v dar smuči in dipAomo, drugo plasirani pa palice ozir. vezavo. 7. feferuaria »e bo vršila t slučaju ugodnih snežnih razmer mecLkkbb-ska tekma za nrvenstvo Zasavja. SK Ilirija. Danes ob 20. uri bo plenarna seja upravnega odbora v kavami »Emona«. — Tajnik. ŽSK Hermes. Danes seja upravrroga odbora v prostorih gostilne Stepic ▼ Šiški ob 20. Zaradi občnega zbora udeležba vseh odbornikov strogo obvegna._ Radio Izvleček Iz os»ogramov LJUBLJANA 11.90: Šolska ura. — 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet — 19: Nemščina. — 19.30: Predavanje dr. Vebra. — 20: Kako se ubranimo strupenih plinov. — 20.30: Drama »Vest«. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Sreda, 13. jannarja. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 17.30 Salonski kvintet — 18.30: Morja — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos prosvetnega večera iz Delavske zbornice. — 21: Salonski kvintet — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanska glasba. — 20: Pevski koncert — 21: Veseloigra. — 22: »Šlagerji«. — 22.30: Silvestrovanje. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godba za ples. — 20: Simfoničen koncert — 22: Lahka glasba. — PRAGA 19.20: Dramski večer. — 21: Orkestralen koncert — Lahka glasba. — BRNO 19.20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert češke glasbe. — 20.15: Lahka glasba. — 21.40: Komorna glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 19.35: >§la-gerjic — 20.05: Koncert dunajskih filhar-mon;kov. — 22.20: Godba za ples. — BERLIN 19.15: Plesni večer. — 20.30: Drama. — 22.30: Zabaven program. — KONCGS-BERG 16.15: Popoldanski koncert — 19.30: Plesni večer. — 21.10: Operni večer. — Prenos iz Berlina. — M0HLACKER 17.05: Orkestralen in pevski koncert — 20.15: Operni večer. — 21.45: Moderni dunajski skladatelji. — "J OMtn* LfrMjM* Vestni pogrebna mto4 V globoki Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znan-?em, da je naš Iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod FRANC BURGER strojevodja drž. žeL v pokoja ine 11. t m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 13. Januarja 1932 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jelovškova ulica št. 26, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. januarja 1932. Žalujoči ostali* Umrla je danes naša dobra mamica, stara mati, sestra in taSCa, gospa TEREZIJA HUBER vdova ▼ starosti 75 let. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 18. januarja ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zaduSnlca se bo brala v soboto, dne 16. januarja ob 7. zjutraj v stolnici. Ljubljana, 11. januarja 1932. HUBER FRANC, trgovec v Kočevju, sin — MARIJA HAUPTMAN roj. HUBER, ha — JOSIP HAUPTMAN, zet — BDLENA, vnukinja, In ostalo sorodstvo r Cene malim oglasom ženttve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kamc, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za 2a c«f£o«rcr vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro, ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro alt za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih po l Din za besedo pa Din 15.— 0 Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu, obenem z naročilom. Službo dobi Tnka beeeda 5» par; n daruje naslov« a!i u iitro m 3 Dia. (1) Razpis slulb Podp&eano mestno inr.aa- sivo razpisu j a mest« občinskega tajnika |Ta»top službe t februarja Prošnje, opremljene • potrebnimi dokazili o •poeobnosti j-e naslavljati ■ta roesbno županstvo dni 24. Januarja 19S2. Plača P« »lazouni pogodbi. Reflekti- »» um* na moči, ki »o tajniških poslov popol-■ooia vežče. Istočasno st razpisuje turi: me*to občinskega cluge ♦er J« tozadevne proJni-e •vlagati d« 24. jan. 1932. Mestno županstv-o Kostanjevica na Krki, 8. jan. 1&:_B. Ztiprsn: Ivan Gerlovič 1090-1 Deček ▼saj 16 let star, poltenih •tarfev, ki ima veselje do •pecerijtk« in delikatesne trgovin« im je dovrSil vsaj 8 rairr. meščanske šole ali jrmnazije, se takoj sprejme v jw>uk. Z znanjem nemSkega prednos-t. Ponudbe naj se pošljejo r»a tvrdko Josip Kobe. Novo mesto. 952-1 Razpis Keetn* elektrarna Brelie-e sprejme v nk vajenca. — Pro&ije je vladati do 55. jan. 1932. 5>i-5-l Kuharica t spričevali, pripravo« ta; di za hišna dela. d "bi rinšbo na Sušaku. Naslov v oclasnem o-idelka Jutra 901-1 Krojilka pletenin dohi stalno mesto. — Po-»>jd'be na asni oddelek »Jutra« pod »Krojilka«. 857-1 Trg. pomočnika * vso oskrbo v hiši in p!s- po dogovoru, sprejmem. Ponudbe na ogla*. oddelek ».Trrtrac ped znamko »Prodajalec«. 1"'>4-1 Strokovnjaka za lesne izdelke potrjujemo za dplo na avtomatičnih s;-ruinicah. — Interesenti s prvovrstnimi rofere-ECAT,; naj pošljejo svoje ponudbe s prepisi npričev?! na oglasni oddelek »Jutra c pod »Strokovnjak«, tajkasn-eje do 25. t. aisi-i Učenko a predpisano šol. iiobras-k« ' sprejmem v trgovino niošanega blaga tia deželi, s v«»o oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenje poglavitno«. 1370-1 Natakarico sprejme gostilna in kavarna pri »Tlčku«, Strmi pot št. 8, Ljubljana. Predstaviti se osebno ali poslati sliko d>o 15. t. m. Lahko i* tudi pridna in po£ten« deielamka z majhno kaivci-jo. 1222-1 Trg. vajenca s primerni« Šolsko izobrazbo sprejmem v triletno učno dobo s hrano in stanovanjem v hi*i. A. Sušnik železnica, Ljubljana. Zaloško. 1226-1 Kroj. pomočnika samostojnega delavca za veliko delo takoj sprejme Hren, Celovška cesta 72. 1230-1 Kroj. vajenca rr»re?Tn« Lojze Preželj, Tabor "št. 13. 1801-1 Kdioir išče mesto pot nlka, p'a?» z* vsako bisodo 50 par; sa dajanj« naslova aJi ia šifro 3 Dim. — Kdor »prejema potoik«, plača besedo po 1 Din; za dajanje nariova ali za iifro pa 5 Din. (5) Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino za ma-nufakturno blago. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod lifro »Fiksuin in pro vizija«. 8-11-5 Pouk Beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali za Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 parj xa Šifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4) Šivilja gre kamorkoli šivat na dom po 15 Din dnevno. — Naslov v o^ladotm oddelku »Jutra«. L164-3 Gospode in dame reprezentativne in zgovorne ne pod 25 let stare, za odlično potniško agUiw*=>t pri zelo visokem zaslužku »prejmemo. Vpeljejo jih izkušene moči. Predstaviti se je z dokumenti v sredo in četrtek ined 9. in 12. uro in od 3. do 5. ure v Ljubljani, Rimska cesta st. 13, pritličje desno. 1307-3 Mizarske izdelke zamenjam za manufaktur-no bi.igo. Naredim tudi po naročilu. Ponud.be r.a ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Manufaktura«. 1206-3 Zastopnike z« reči« kraje v dravski banovini iščem proti dobri proviziji. Zavarovalna stroka ima prednost. — Ponudbe na oglasni oddelel; »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Zavarovalna stroka« 1316-3 Zastopnike samo serijoine gospode za prodajo blaga in preprog na obroke, za Ljubljano išče proti dobri proviziji Bradford, SfiJe^burtMo-a al. št. 7/1. 1229-3 Prodam Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janj« naslov* ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka baseda 50 par; za dajanj« naslova ali za ši£po pa 3 Din. (6) CAMERNIKOVA šoferska šola LJnbUana, Dunajska e. 36 Jngo Auto) telefon 2236. Prva oblastven« koncesijo airana. Prospekt 16 tastonj — pišite ponj! 251 Oblastveno koncesljonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 247-4 V 3 mesecih vsaid« govori . nemSco aiti francosko. Modema metoda. Hrenova u»i«a 17/1, lero tretja vrata. 1191-4 Pošteno dekle h>pega vedenja, Id zna Šivati jo vsa druga hišna deia, dobi službo natakarice. Ponu-dbe na »glasni olieiek »Jutra« pod šifro »Dohra in stalna sluiba«. 117.1-1 Trg. pomočnika i-noioega samostojno -roditi špecerijsko trgovino, sprejmem takoj proti plači po dogovoru. Naslov pore ogiasai oddelek »Jutra«. 1179-1 Postrežnico fcr^to, sna-irvo }n polteno, za. lelo od 12. do 3. ure in enkrat popoldne v tedna Tprejmim. Naslov pove o glasni oddelek »Jutra«. 1175-1 Krojače ■mim prvovrstne spre^mn ca damsko konfekcijo. — Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jotra« pod šifro »Prvovrstni 26«. 1197-1 Iščem žensko hfn 30 V.t staro, k dvema gospodama za goapodinj-»svo, za Beograd. Zgiasiti m je na Medvedovi cesti It. 25n levo. 1227-1 Oglasi trg. značaja po 1 Din beeeda; u 4* ian je naslova ali *» šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »na čaja p« vsaka beeeda 50 par; u dajanje naslova ali za šifro p« 3 Din. (81 Valvasor nepopoien izvod kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1,160-8 Zaslužek Kdor išče zasluika, plača aa vsako besedo 50 par; ca naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nsdi zasluiek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (3) Puhasto perje čisto, 6oha.no, kg po 48 Din, druga vrsta k^ po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 22-6 Kamgarm angleški, češki in nemški po zelo nizkih cenah v M-govini 0. ŠlibaT, Ljubljana, Stari trg 2L 67-6 Puška dvooevka, laika, kal. 16, fin« noseča, za brezdimni smodnik, na-prodaj. Poizve se v Ljubljani. Opekarska cesta it. 31. 722-6 Železno blagajno dobro ohranjeno po ugodni ceni proda Ivan Ratajc, restavracija, Prevalje. 11157-6 Kupim Šivilja flKle rfnSbo sobarice, ali ■kaj pri.iuernega. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. U73-2 Kmečki fant vojaščine prost, z 7.nanjem slovenščine in srbohrvaščine, išče kakršnokoli zapo-slenje. Nasloiv pove ogla«, oddelek »Jutra«. 11S3-2 Mladenič zmoJen kavcije, išče s!uJ-bo slnge, hišnika ali kaj etičnega. Ponudbe na ogl. oddel«k »Jutra« pod šifro »Neožt-njen«. lilS6-2 Mlad, krepak mož o?.enjod šifro »Doni« na ogias. oddelek »Jutra«. 1318-20 Lokali Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (191 Mesečne sobe oddaja hotel Tivoli od ;60 l);n do 390 Din s po-atrožbo. 932-23 Opremljeno sobo z elektriko in poseOnim vhodom oddam stalnemu gospodu v vili na Mirjn. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 717-23 Skladišče suho in hladno oddam na Dunajski cesti štev. 36 — Telefon 2236. 284-19 Lep salon ia klube ali društva odda poceni hotel Tivoli. 981-19 Lokal odda-m bo!jše.mu cNrtnikn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1198-19 Brivnico radi odpotovanja takoj prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«. 1204-19 Vsaka he^eda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (17) Gospodična dobi s 15. januarjem lepo stanovanje. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1172-23 Sobo r. uporabo kopalni««, na Ble,iweisovi cesti oddam solidnemu starejšemu go-S|«odu. Pismene ponudbe na og'*sni oddelek »Jutra« pod »300«. 1.14&-23 Sobo z 2 posteljama leno opremljeno, f posebnim vbodom in elektriko takoj oddam za 350 Din. \"a«iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1,139-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1146-23 Kabinet opremljen aH prazen takoj oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 1,142-23 Lepo sobo z dvema posteljama — Bi kabinet i eno posteljo od dam ▼ centru mesta — lahko tudi z vso skTbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1188-28 2 komfortni prazni sobi s centralno kurjavo, s februarjem oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1141-23 Gospodično ves dan odsotno, najraje tako ki ima svoje posteljno parilo, sprejmem na stanovanje v Tesarski ul. štev. 3 (Jerančičevo dvorišče). 1176-23 Sobo s prostim vhodom Vn elektriko oddam eni a!i dvema osebama v Koseskega ulici štev. 28 — Kolegija. 1180-23 Čedno sobico z vso o oskrbo, r sredini mesta oddam ? gospodoma. Na-glmr pov« oglasni oddelek »Jutra«. 1S-10-23 Opremljeno sobo e mooebnSm vhodom takoj oddam v S^reMški n*. 24/TI desno._-13*2-23 Gospoda sprejmem za 150 Di« mesečno na stanovanje v Trnovem. Mivka 2S- 216-23 Pekarno Dovourejeno takoj odda v najem Ivan Ratajc, restavracija, Prevalje. 1156-17 Gostilno z inventarjem oddam v naj«sm v prometnem kraju pod ugodnimi pogoj*., ali na račun, 5000 Din kavcije zmožni natakarica. Naslov pri podružnici .Tut.na v Celju. l--«d'7 Oglasi trg. enačaja po 1 Din besoda; ia dajanje naslova ali za šifro S Din. — Oglasi socialnega »nagaja vsaka beeeda 50 par; za dajanje naslov« alt u šifro pa 3 Din. (T) Štedilnik rabljen, email., kopira. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 1149-7 Solne vreče vsako množino kupim«. — Ponudbe z navedbo cene na ogiaani oddelek Jutra pod »Sol«. 11189-7 Zastopnika za pile, iščem za Ljubljano in okolico. Ponudbe na Publioitaa. Zagreb, Ilica 9 pod št. »29.3U«. 1152-3 Zastopstvo ca Zagreb, ofcoiico ali v«« Jugoslavijo iščem. Sem zelo agilen mlad trgovec, v posesri odprto trgovine v Zagrebu. Prevzamem tudi komisijsko skladišč«. Razpolagam s prima referencami. Ponudbe na naslov: Zagreb I, Postni pretinac 381 pod »F0r Testil-Fach« 1151-3 Edgar Rice Burroughs; Tarzan, kralj džunglr IfTHp* W Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Kot družabnik s 100.000 Din in desetletno pisarniško prakso bi pristopil mlad trg. naobražen uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pr-okurist«. 1163-16 30.000 Din posojila iščem pro-ti intabulacvji in dobremu obrestovanju. Za dostuje hranilna knjižica Ponud:be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti« 1241-16 Službe išče i k a t>b»eda l Dvn. ia dajanj« naslov« ali sa Šifro tn 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljnbljana, Wotfova ulica Vsaka bttseda 1 Dmi za dajanje naslova ali za šifro d« 5 Din. (33) Fižol nizki te visoki kok« kn-pujem. Povzorčane ponud be na tvrdko Peter Setina — Radeče 67S-S3 Dijaške šobe 1 J 'ijf.t: I 1 r: • • 1'ill;"-I Vsled nenadnih izprememb v družini oddam svojo dobro idočo 1813 lepo trgovino s stanovanjem vred, v prijaznem trgu Gorenjske za dobo 5 let v najem. — Prednost imajo le resni reflektanti. Potreben kapital Din 40.000 do 50.000. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Glavna cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifru 3 Din, oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Zdravo deklico 2 leti staro siroto brez matere, sprejmem za svojo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Terezija«. 1144-14 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijaka ko* sostanoo-alca s hrano za 500 Din sprejmem v Baragovi ulici 10/1 — za Bežigradom. 1190-22 Dijaka po nizki ceni sprejmem v irač-no sobo z dobro hrano na Miklošičevi c. 6/11, leve stopnjice, desno. ieir-2? >1>I< Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) Vsaka beseda 1 Din; za dajanje nas'«va »Ii za šifro pa 5 Din. (31) Vsaka beseda 50 par; sa dajenj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) 90 Z dolgim poizkužanjem se je navadil pravilno držati svinčnik. Tako je po malem zadel pisati. Od tistih dob je hitro napre- doval. Razum mu je zdaj povedal, da je druga&no bitje kakor njegovi tovariši. Bil je č—I__O—V_E_K. Tega, da ne zna go- voriti v človeškem jeziku, se ni zavedal. Službo sluge ieli zanesljiv mladenič. Zmožen je 5000 Din kavcij«. Ponudbe na poiruž-nio »Jutra« v Celju pod značko »Zanesljiv«. 935-2 Iščem učno mesto v mestu ali na deželi za mojo hčerko, v trgovini z mešanim blagom ali tudi v drugi branži. Stara je 15 let, ima meščan, šolo in Je pred izobrazbo v trgovini. Za poštenje in vse eventnalnosti sem odgovoren. Pojasnila daje in ponudbe sprejema Anton Na-g!ič. trg., Gornji l»olič, poita Ml*l,inie. S0C-2 Prodajalka dobro verzirana v trgovini mešanega b'.aga, ki bi tudi pomagala v gospodinjstvu, želi službo — najraje v Ljubljani. Pismene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 604-2 Mlada prodajalka mešan« stroke, ieli službo s 1. marcem. Gre tudi v pekarno ali »lično. Naslov pov« o^las. oddelek Jutra 1168-2 Enodružinsko hišo oddam v najem event. prodam. Zg. Šiška, Vodnikova e. 54. 956-20 Parcelo 550 m* veliko, stavbno, v Koieziji, ob glavni cesti prodam. Poizve se v Ljubljani, Opekarska cesta 31. 721-20 Novozidano vilo s 6 sobami, velikim vrtom, gospodarskim poslopjem in elektriko. 10 let davka "ro-sto, radi družinskih razmer orodam r>o izredni ceni 180.000 Din. — Vila se nahaja v ve-likem mostu ob Dravi bivše Štajerske. Cenjen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna kupčija«. 695-20 Hišo z gostilno dobro idočo, z letnim prometom 100—120 hI, v Zagrebu proti gotovini prodam za 240.000 Din. Ponudbe na -oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »24»t.<*VU 1169-20 Krasno stanovanje dvosobno, i vsemi priti-klinami oddam v Simon Gregorčičevi ulici štev. 8. 1147-21 Zahvala Ob izgubi našega srčno ljubljenega soproga, papana, brata itd., gospoda Josipa čemeta višjega kontrolorja drž. žeL smo prejeli nebroj dokazov iskrenega soCutja, kar nam l"jsi našo neizmerno bol. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, 6. sestram usmiljenkam, C. duhovščini, uradni-štvu direkcije državnih železnic, pevskemu društvu »Sloga«, Lovskemu društvu, sokolskemu društvu Ljubljana, vojaški oblasti, vsem darovalcem pi ekrasnega cvetja in končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili v pre-rani grob. 1824 Ljubljana, dne 11. januarja 1932. Globoko žalujoči ostali. Kupim posestvo s trgovino rn gostilno ali brea, v kakem večjem kraju. Ponudbe na oglas, od-(Telek »Jutra« pod značko »200-300.000«. 1195-20 Lepo domačijo t gostilno, na dežrfi, na križišču 3 cest, okrog 18 oralom posestva, z lepim vinogradom in lepim poslopjem ter vsem inv-emtar-jem prodam ali zamenjam za trgovino, ozir. priprav-no hišo. — Naslov pr.i podružnici »Jutra« ▼ Celju. 1233-20 Dvostanovanj. vilo kupim v Ljubljani — ne predaleč od centra. Posredovalen Izključeni. Dopise na oglasni oddelek Jutra ood »Hipoteka«. 1208-20 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Rožni dolini, cesta IV/3. 1192-31 Enosob. stanovanje a predsobo, event. e kabinetom iščem v Bežigrajskem okolišu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 119-1-21 Lepo stanovanje dvosobno, s pritiklinami oddam v Kopališiki ul. 20, Mirje - Kolegija (Groharjev most — desno). 1)199-21 Stanovanje sobe in kuhinje — ter lokal s sobo takoj oddam na Lepodvor- i ski cesti 3, Ljubljana VIT. 1228-21 Sobo odda Občina Ljubljana Vestni pogrebni zavod Umrla Je, previdena s tolažili sv. vere, naša zlata mati, gospa Katarina Grobming roj. Božeglav Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 13. Januarja 1932 ob 2. uri popoldne iz hiše žal.cti, Ciga-letova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Kriio. V Ljubljani, dne 11. januarja 1932. Žalujoče rodbine LESICA, GROBMING in ostali sorodniki 1829 Vsaka beseda 50 par: xa dajanj« naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Sostanovalca s hrano takoj sprejme restavracija »Soča« na Sv. Petra cesti 3. 432-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom ln električno razsvetljavo oddam i v Idrijski olici 8. 1071-23 Prazno soLo oddam poleg remize. Zg. Šiška 195. 991-23 ' Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo in zračno, za 250 Din takoj oddam v Gradaški ul. št. 8. 1200-23 Občina Ljnbljana Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja nad vse ljubljena, dobra mama, gospa MARIJA RAVNIKAR roi. M"-llep vdova po davčnem nadupravitelju dne 11. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mimo preminula. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 13. januarja 1932 ob Vz 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. januarja 1932. FRANJO VLADIMIR RAVNIKAR, sin, in ostalo sorodstvo Stanovanja Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Vsaka bosmla i Din za dajanje naslov« tli za šifro r» * D;o (29) Stanovanje eno- ali dvosobno iščem s 1. marcem ali pozneje v Sentpeterskem okraju. Plačam 50t Din. p-mudbe na oglas, oddtiiek :Jutra« ped šifro »I. N. T.« lil96-2Q/a Stanovanje iščem 7a 2 osebi. Ponudbe na ogiasni oddelek Jutra ood »1 marer« 1225-3! 'a Sobe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za ii.fr« 3 Din. (33-a) Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom iz stopnjišča, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut.ra« pod šifro »Mirna stranka«. 1177-23/a Opremljeno sobo s vbodom i« »toonjifeča, i£čem. Plačam 300 Din. — Ponudbe na cgias. oddelek »Jutra« pod šifro »To,"«d«. ll! 82-23/a Gospodična ve« da.n odsotna, išče sobo z vso oskrbo. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jirtra« ■pod šifro »Uradnica«. 1223-2S/a Dopisi Vsak* beeeda 2 Din: za dajanje naslova ali šifr« pa 5 Din. (24) Pisalni stroj izredno ugodno prodam. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 1159-2» LZUSmuiht^ Vsaka beseda l Dm, za dajanj« naslov« aH «a šifro pa 5 Din. (31) Izjava Preklicujem in obžalujem vse klevete i-n žalitve, ki sem jih izrekel, odnosn« raznašal o g. Ivanu Rojen, zidarskem pvlirju v Celju, Gosposka ulica 16, ter s« zahvaljujem g. Rojcu, da je ods-topil od tožbe. Josro Kmecl 1. r. 1127-31 Opozarjam da bom sodno postopa proti vsakomur, ki bi in-rekal ali raznašal govorice, da serm jaz zakrivi! smrt Martina Kolenca ia Trbovelj. GrajSlar Ivan, rudar, Rot'e 57. Trbcvij.,. 1915-91 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslov« ai* za šifro pa 5 Din. (37't Očka! pismo prejela! Ne r«rumom Te. Prosim sigurno dane« zvečer in ne zadnjikrat. Tvoja----1167-24 »Hrastnik » vrstna zastopstva, prevzema komisijski nakup angleških ter prodajo jugosiovenskib izdelkov na angleškem trgu. F. KOŽUH, 235, Evering, Road, London N. 16 1629 DNEVNO SVEŽE PRAŽENA : VCAVA L-3LJBI-.I3 AN /K -VODNIKOV TRG ST. 5. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezersek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y L iu bij a ni.