* irstu, v netfesio, s. oKiodra isife« Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asifckega št. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu HsU. Ntfrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaietdj (n odgovorni urednik Štefag Oodlna. Ustnik konsorcij tista .Edinost«. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrug? z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškega Št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. NatoČnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece................. za nedeljsko Izdajo za celo leto....... Mi za pol leta................. ________ Letnik Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po G vlt^Jcv* zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone,. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi;v. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin* Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—. vsaka nadaljna vrsta.......:.... . MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnin« Is reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .EdinosU* — Plača in toH se v Trstu. Uprava In luseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — PoštnohranllničaJ račun št 841.652 Med najnovejša doMov. Italijanska bojišča. — Močni italijanski ogenj na Krasu ie nekoliko popustil. Proti posameznim odsekom'je bil od časa do časa zelo srdit. Pehotnih bojev ni bilo. Na tirolski vzhodni fronti laški napadi odbiti. Ruska bojišča. — V Karpatih nič novega. Med Narajovko in Zlato Lipo ter jugovzhodno Brzezanov srditi boji. Južno Mječiščovega Rusi vzeli namaknjen jarek, drugje odbiti. Naši so južno Brzezanov vzeli 30. septembra izgubljen vrh. Romunska bojišča. — Pri Oršovi naš uspeh. Južno Hatszega naši vzeli Romunom hrib Siglen, v Fogaraškem pogorju Surul; na vzhodni fronti sovražnik vržen na več mestih. Med Donavo in Crnim morjem sovražni napadi odbiti. Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji nič novega. Zapadno železnice Bi-tolj—Florina sovražni napad odbit. Brezuspešno obstreljevanje Dedeagača z morja. Zapadna bojišča. — Velika artiljerijska bitka ob Sommi se nadaljuje. Sovražni napadi odbiti. Turška bojišča. — Nič poročil. Razno. — Ministrska kriza na Grškem še ni rešena. — Vse tri skupine avstrijske gosposke zbornice za parlamentarno kontrolo. Z naših bojiš*. Dunaj, 6. okt. Na Sedmograškem so včeraj čete generala pl. Falkenhayna porazile dele druge romunske armade. V okolišu severozapadno in zapadno Fogaraša vse do Haarskega potoka prodrle romunske sile so bile po uničenju prve armade ob Rotenturmskem prelazu napadene po Falkenhaynovih četah in v večdnevnih bojih na obeh straneh Alute poriiijene preko Fogaraša. Zasledovane krepko Čo naših divizijah so se ustavile ob zapadnem robu Gozda duhov (Šince), ki zapira dohod v Braševo, in so skušale v tamkaj zgrajenih močnih utrdbah zaustaviti naše prodiranje. Naše čete so napadle takoj in vrgle Romune včeraj iz nijhovih postojank. Napad se nadaljuje. Sovražnik se je poizkušal upirati na gorskem grebenu in dobiva ojačenja, da bi rešil Braševo. Zajeli smo včeraj 43 iopov. Razmeroma majhno število ujetnikov kaže, kako srditi so bili boji. Kakor je znano, se je ugotovilo, da Romuni more naše ranjence. Posledice naj si pripišejo sami. Umika se tudi središče druge armade. Umeknilo se je iz črte Bekok-ten-Sekelj Kerestur vzhodno proti Repsu-Madžarošu. Na Karpatski fronti vlada mir. V vzhodni Galiciji se nadaljuje ruski napad. Ogromnih sovražnih izgub ne u-blažuje nikakršna pridobitev tal. Bitka v Voliniji je očividno uplahnila samo začasno. Italijani napadajo komensko planoto^ Četudi so bili doslej samo osamljeni pehotni napadi, smo vendar, ker Italijani že pet dni iposipajo naše postojanke s peklenskim ognjem, po vzorcu sonunske bitke pred začetkom osme kraške bitke. Tokrat razvija Cadorna daleč večje napore kot pa v prejšnjih strahovitih bojih. italijanska bojišča. DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se razgiaša: 7. okt. 1916. Italijansko bojišče. — Močni italijanski ogenj na kraški planoti ie včeraj nekoliko popustil. Posamezne odseke iia je sovražnik od časa do časa obstreljeval zelo srdito. Do pehotnih bojev ni prišlo. Na fronti v fieimski dolini je sovražnik srdito obstreljeval iz vseh kalibrov Fas-1 sanske alpe, postojanke v okolišu Lusijej in fronto severno Pellegrtnske doline do Marmolate. Ponovne napade na Gardinal, Buso Alto in Cimo di Cece smo zavrnili. Severno Pellegrlnske doline se ie pričel po povečanju ognja splošen napad na postojanke od Costabelie do marmolatske škrbine, kl smo ga zavrnili do 10 zvečer. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Ruska bojišča. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. okt. 1916. Rusko bojišče. — V vzhodni Galiciji je med Narajovko in Zlato Lipo ter v okolišu jugozapadno Brzezanov zopet prišlo do srditih bojev. Sovražnik |e, izvzeniši zavzetje nekega n ama kn je nega jarka, Imel zopet popoln neuspeh. Avstro-ogrske čete so z nenadnim napadom zopet osvojile 30. septembra izgubljen vrh. Dalje proti severu nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 7. (Kor.) WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Število 5. oktobra pri Batkovem (ob Seretu) zajetih Rusov je narastlo nad 300 mož. Včeraj zjutraj na obeh straneh Zlate Lipe nadaljevane ruske napade smo zopet krvavo odbili. Majhno predpostojanko južno Mječiščovega smo opustili Jugovzhodno Brzezanov smo z naskokom vzeli vrh. ki ga ie 30. septembra zasedel sovražnik. — Fronta nadvojvode Karla: Nič posebno pomembnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster:-pl. Ludendorff. Nemški cesar na ruski fronti. BEROLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad javlja: Cesar je včeraj v Kovelu sprejel poročilo krajevnega vrhovnega poveljnika ter poveljnika armadne skupine pl. Lin-singena o položaju in zadnji^ bojih. Pozdravil je odposlanstvo krdel imenovane armadne skupine. Danes cesar pregleduje čete v okolišu Vladimira Volinskega, da tudi tam izreče svojo in domovine zahvalo četam, ki so se zadnji čas udeleževale zmagovitih bojev proti ruskim naipadom. Romunska boiišfe. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Pri Oršovi so naše čete zopet pridobile nekaj tal. Južno Hatszega (Hotzinga) so Romuni izgubili mejni hrib Siglen, v Fogara škem pogorju pa Surul. Po Gozdu duhov in Persanskem pogorju križeče avstro-ogrske in nemške kolone so zasledujoč sovražnika zlomile slaboten romunski odpor. Tudi na vzhodni sedmograški fronti je bil sovražnik vržen na več točkah. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 7. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Na vsej vzhodni fronti so zvezne čete napredovale. Pritiskale so krepko za sovražnikom, ki se je umikal skozi Gozd duhov. Vrgle so zadnje čete. Pri zavrnitvi romunskih napadov na obeh straneh Roten-turmskega prelaza sta bila ujeta 2 častnika in 133 mož. Južno Hotzinga smo iztrgali Romunom mejni hrib Siglen. Pri Oršovi je pridobljenih zopet nekaj tal. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Sovražnik je napadel na več mestih med Donavo in Črnhn morjem; zavrnili smo ga. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. PODLISTEK. J OS. VANDOT.- Begunci 7. Cilka. IV. Vsedel sem se pod košato hruško, ker so mi bile noge utrujene vsled dolge poti po širnem gozdu. Zagledal sem napol prazno čutaro, ki jo je bil pozabil kmet Primož, in polastila se me je radovednost. Prislonil sem čutaro k ustom, da bi po-kusil tisto pijačo, ki je tolažila Primoža v težkih urah. Bilo je v nji kislo vino mrzlega severa, pomešano z močnim žganjem. O, kmet Primož! Velika je bila tvoja bolest in silna je bila žalost v tvoji duši, da si se moral lečiii s to trpko pijačo. Bog ve, kako te je praskala po razvajenem grlu in te je žgala po otrplih žilah! A vendar so se pomirile tvoje misli do črne noči, da si se vlegel na svoj šop slame v za-tehli čumnati. Zleknil si se, ker so ti bili udje kot svinec, in v glavi ti jc bilo prazno, tako čudno prazno! Oči so se ti zaprle same od sebe, in prišel je spanec, mračen in moreč, in sanj ni bilo v zatehlo čumna- SOFIJA, 6. (Agence Tele«. Bulgare.) 6. oktobra. — Romunska fronta: Ob Donavi mir. Po končni Izjalovltvi po Romunih pri Rjahovem izvršenega prehoda čez reko smo z artiljerijskim ognjem razdejali mostni materijal, kl so ga Romuni zvlekii k svojemu lastnemu bregu, dočim pa smo pobrali na svojem bregu zaostali materijal. Zajeli smo 20 muni-cljskih voz, vozove, prtljago, in drug voj-iti materijal. V Dobruaži so se izjalovili ponovni sovražni napadi na črti Kara-badža—Amzadža—Perveli v našem o-gnju In zaradi uspešnih protinapadov; ujeli smo 60 Rusov. Ob črnomorski obali križari sovražno brodovje. DELOVANJE NAŠEGA PODONAVSKEGA BRODOVJA. DUNAJ, 7. (Kor.) O delovanju podonavskega brodovja med 4. in 6. oktobrom poroča vrhovno armadno poveljništvo uradno: 1. oktobra dopoldne se je spoznalo, da pri Rjahovem sovražnik gradi most. Popoldne so odpluli patruljski čolni, katerim je sledil oddelek monitorjev. Predrli so sovražni strelni pas pri Zimnici in Gjurgjevem in so začeli obstreljevati kraj, kjer se je gradil most. Drugi dan so dospeli nadaljni monitorji. Posrečilo se je opoldne vkljub romunskemu zaporniemu ognju, plavajočih* minam in torpedom napraviti most neporaben. Poleg tega je brodovje obstreljevalo brodovje nasprotnika na severnem bregu. Čez noč so patruljski čolni ostali v bližini mostiča in so preprečili popravo mostu. V torek, 3. t. m., se je sovražnik, ker ni mogel več uporabljati mostu za nadaljne prehode, začel umikati. Brodovne enote so neprestano križarile nad prehodnim mestom in so z ognjem za hrbet in bok zadajale Romunom težke izgube. V noči od 4. na 5. t. m. je brodovje v gjurgjevskem pristanišču zajelo štiri vlačilce za nafto in tri za premog. Poizkus romunskih monitorjev, da bi prišli na pomoč, so preprečile s svojim zapornim ognjem nemške baterije pod Silistrijo. Vrhovni poveljnik armadne skupine, Mackensen, je hrabremu vojnoizkušenemu podonavskemu brodo-vju izrekel svoje posebno priznanje na iz-bornein delovanju. Romunske grozovltosti. SOFIJA, 7. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: Nova grozodejstva romunskih čet, ki so po svojem prehodu čez Donavo pomorili skoraj vse prebivalstvo, ki je ostalo v vaseh v okolišu Rjahovega, in so razdejale domove mirnega prebivalstva, kjer so se nahajale pretežno ženske, otroci in starci, vzbuja v vseh civilnih in vojaških krpgih živahno ogorčenje. Časopisje, ki zvesto tolmači Čustva narodovega ogorčenja, silovito žigosa romunsko barbarstvo in zahteva vojno brez milosti proti morilcem in požigalcem. Danes dopoldne je odpotovala skupina časnikarjev na prizorišče grozodejstev, da uvede preiskavo o zločinih, ki jih je sporočil generalni štab. Nemški letalski napad. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Nemška povodna letala so 5. oktobra napadla večje ruske, močno oborožene transportne parnike v Črnem morju vzhodno Tuzle in dosegla zadetke na krovu parnikov. Druga nemška povodna letala so uspešno metala bombe na sovražne municijske kolone in konjico v severni Dobrudži.__ Albansko - maceden-sko bofiite. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Pri c. In kr. četah nič novega. to. Kajti črna bolest se je razgrinjala vseokrog in je tlačila srce vso noč kakor mora... O, kmet Primož! Kaj ti je pomagala ta trpka pijača? Razlila se je po žilah in te je razburila za trenutek. A bolesti vendar ni končala, tiste čudne, silne bolesti, ki jo nosimo v duši mi — izgnanci in brezdomovinci... Vrgel sem čutaro v travo in sem se zagledal v polje, ki je sanjalo tam doli. Soln-ce se je bilo premeknilo proti zatonu, in dolga senca, prihajajoča od strmega, visokega hriba, je padla preko dolinice in je pokrila samotno, veselo vasico. Kmetje na njivah se niso premikali več tako živahno kakor prej, ampak so delali počasi in leno, kakor da bi se bili domislili hipoma svoje utrujenosti. Tudi petelini na vasi so potihnili, ko se je razgrnila tista dolga, molčeča senca preko doline. Tišina je legla vsenaokrog. in le tupatam je zazve-nel zategnjen krik, prihajajoč bogveo^- kod- ^ ., Takrat sem zagledal Cilko. Stopila je izza visokega žita in se je ozrla po strmini navzgor do hruške, pod katero sem počival. In zdelo se mi je, da vidim razločno njene rjave oči, ki so bile polne neke čudne, velike žalosti. Ves njen zagoreli, lepi obraz je bil poln tiste žalosti, ki ji je bila zakopana nekje globoko v mladi du- ši in se je skrivala pred Radovednimi očmi. In vedel sem in sem bil prepričan da pride Cilka k meni. Oči bo povesila in njene rdeče ustnice bodo izpregovorile tihe besede o grenki žalosti, ki je zakopana že dolgo v mladi duši in žge vse dni in vse noči. Prišle bodo solze, in črne trepalnice bodo zakrile oči. Jok ji bo stresel mehke grudi, in roke bodo zakrile zardela lica; kajti njena žalost je stopila iz duše in je zagledala polna sramu soln-čne žarke, ki se smehljajo vseokrog svoji čistosti in nedolžnosti. Toda še se je obotavljala in je stala kra njive. Spet je povesila glavo in je strmela v tla. Napol se je že okrenila, in zdelo se je, da se spet obrne in zbeži za visoko žito. Toda nenadoma je dvignila glavo in se je ozrla na strmini. Zamahnila je z roko in je privzdignila malce svoje pisano krilo. Potem pa je stopila na breg in je hitela naglo navzgor. Obstala je pred ma no in je zasopla. Pogledala me je s svo jimi lepimi, žalostnimi očmi in se je na smehnila v svoji veliki zadregi. »Vedel sem, da prideš, Cilka,« sem ji dejal. »Videl sem žalost v tvojih očeh in sem zaslutil, da se skriva v tvoji mladi duši nekaj težkega, silnega, ki hoče na dan, da se razgubi med temi radostnimi žarki in se ne povrne nikoii več v dušo. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolifov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Alace-donska fronta: Poleg majhnih, brezuspešnih sunkov je močan sovražni napad zapadno železnice Bitolj—Florina razpadel pred bolgarskimi postojankami. Dede-agač je bil z morja obstreljevan brez bistvenega uspeha. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 6. (Agence Ter. Bulgare.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba. 6. oktobra. — Macedonska fronta: Med Prespskim jezerom in Vardarjem nič pomembnih dogodkov. Poizkus Srbov, da bi pri vasi Skočininu prestopili Črno reko, smo preprečili s protinapadom, pri čemer smo ujeli 30 Srbov. Napad na grič Bahovo je odbil naš ogenj. Vzhodno Var-darja do Dojranskega izvira slaboten obojestranski topovski ogenj. Južno Dojrana je topovski ogenj trajal čez noč. Na Bela-šici planini in strumski fronti mir. Ob egejski obali živahno križarijo sovražne ladjie. Sovražno brodovle je obstreljevalo Dedeagač In železniško progo. Napravilo ie le neznatno škodo. Naša povodna letala so napadla brodovje in je prisilila, da se je umekniio na visoko morje. Zapadna boilila. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Velika artiljerijska bitka ob Somml se nadaljuje! Raztegnila se ie tudi na fronto severno Ancre in se le. poostrila južno Somme in na obeh straneh Vermandovillersa. Naš zaporni ogenj je med Ancro in Sommo skoraj popolnoma preprečil sovražne napade in med Lesboeufsom in Bouchavesnesom proti četam gen. Boehna in Garnierja naperjeni sunek odbil v prvem zastavku. Prišlo je samo do kratkega boja moža proti možu jugozapadno Sai!lyja s slabotnimi, do naših črt prodrlimi oddelki. Iz fronte De-niecourt—Vermandovillers—Llghons, proti odseku generala pl. Kathena izvršeni francoski napad je pri Vermandovillersu do vedel do srditih bojev moža proti možu, ki so se odločili v prid našim hrabrim šlezijskim polkom, ob katerih žilavem odporu so se že tekom vsega julija v istem okolišu izjalovljali vsi francoski napori. V ostalem pa so sovražni napadni valovi tudi tu razpadli v ognju. Prvi generalni kvartirmojster:; pl. Ludendorff. Uradna sovražna poročila. DUNAJ, 7. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko uradno poročilo« 5. oktobra. — Ko je nasprotnik v noči na 4. t. m. v travinjolski dolini izvršil proti našim postojankam nekaj diverzijskih akcij, je ponovno napadal odsek na južnem pobočju Colbricona. Zavrnili smo ga povsod. Tekom 4. t. m. je po izdatni artiljerijski pripravi obnovil s svežimi četami svoje napore in posrečilo se mu je, da je zopet zavzel naše 3. t. m. zjutraj zavzete, proti Colbriconu Piccolu namaknjene postojanke. Na vseh drugih mestih je bil sovražnik odbit z zelo težkimi izgubami. V gornji cordevolski dolini smo zavrnili nenaden napad na pobočju Siefa. Z več mest fronte se javljajo močne akcije sovražne artiljerije, tako proti obljudenim krajem Sano (zapadno Morija), Forni Avoitri (gornja Deganska dolina), Timau in Paularo (butska kotlina) in Gorici. Napravili so nekoliko stvarne škode. Naša artiljerija je uspešno odgovarjala. Ogenj je razdejal vojaške barake v Hrašici (Zil-ska dolina) in povzročil nered v sovražnih postojankah na kraški planoti. — Albanija: T rije naši konjiški oddelki so zapustili Argyrokastro in zasedli Forgukati in Emiskopu v drinski dolini Vojuša), dočim so drugi konjiški oddelki iz Delvina prišli v stik s posadko v Argyrokastru. Rusko uradno poročiio. 5. oktobra. — Zapadna fronta: Od Vla-dimirja Volinskega—Bolšaka (?) do Dnje-stra se nadaljujejo trdovratni boji. Na več krajih so se polastile naše čete sovražne postojanke na bregu Bistrice. V okolišu Bohorodčanov smo razkropili nekaj na-maknjenih sovražnih straž in zajeli nekaj mož. — V Dobrudži nadaljuje rusko-ro-inunska armada svoje prodiranje. Mi smo zajeli šest, Romuni pa sedem topov. — V Vzhodnem morju je 3. t. m. pri napadu sovražnih povodnih letal moralo eno pristati. Zajeli smo je pri otoku Riino v Ri-škem zalivu. — Povodom popolnoma posrečene trdovratne ofenzive angleških in francoskih armad proti črli Peronne Ba-paume je prejasni vrhovni poveljnik poslal angleškemu kralju in predsedniku francoske republike brzojavne čestitke. Brzojavka angleškemu kralju je bila objavljena v poročilu Reuterievega urada 30. septembra. Brzojavka predsedniku francoske republike se je glasila: »Prosim Vas, gospod predsednik, da sprejmete izraz mojega veselja, moje radosti povodom velikega uspeha francoskih armad ob Sommi. Nikolaj.« Predsednik francoske republike je poslal naslednji odgovor: »Najprisrčneje se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu za čestitke, ki jih .sprejme francoska armada z najtoplejšimi občutki. Prosim Vas, da v odgovor hrabri ruski armadi sporočite izraz mojega sorado-vanja. Poirrcare.« Romunsko uradno poročilo. 5. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: V okolišu Parajda smo se polastili po tridnevnem živahnem boju sovražnih utrdeb in vrgli sovražnika proti zapadu. Na ostali fronti delni boji. V Dobrudži zelo srdit boj na vsej fronti. Zajeli smo 5 častnikov in 100 mož. 6. oktobra. — Južna fronta: Po končani demonstraciji med Ruščukom in Tutra-kanom smo se umeknili na levi breg Donave. Čakal sem nate, in glej, prišla si, ker mi zaupaš in želiš tolažbe.« Cilka se je vsedla kraj mene v travo. Z roko si je podprla glavo in je zrla molče tja doli na vas. Nič se ni zgenilo na njenem obrazu. Oči so ji bile suhe, in samo ustnice so se ji stresle tupatam, tiste ustnice, ki so bile nekoč tako polne sladkosti in so govorile samo o sreči in ljubezni, ki je plavala nad daljnim paradižem. Lepe, visoke grudi so se ji dvigale naglo, in roka se ji je tresla. Položil sem desnico na njeno ramo in sem nadaljeval: »Ne boj se, Cilka! Glej, nekoč sem te videl. Mesec je svetil skozi toplo, šepetajočo noč. Sem gori od paradiža so prihajale lepe pravljice m so kramljale vseokrog. Ljubezen je šla skozi noč in je budila srca, ki so hrepenela po nji. In srca so se odpirala in so uživala tiste sladke trenutke, ki jih je razsipala ljubezen po svetu... In videl sem te takrat, Cilka. Zamaknjena si strmela v božji paradiž in si se stiskala k fantu, ki te je objemal s svojo močno roko. Tvoje oči so bile polne sreče in ljubezni, in niti najmanjše žalosti ni bilo v njih. Smehljale so se in so pile tisto blaženo brezkon-čnost, ki je dihala sčm gori od paradiža, sanjajočega v svojem najlepšem snu. Videl sem te takrat, Cilka, in moje srce te BZ Kralj Konstantin in car. Iz grškega vira dobivajo Baseler Nachrichten« naslednje poročilo: Rusija se nikakor ne udeležuje diplomatskega pritiska na Grško, ki se izvaja pod vodstvom Angleške. Angleško časopisje je pisalo, da je Rusija dala izjaviti, da se ne zanima za notranje politične dogodke na Grškem, v resnici pa je Rusija dala izjaviti mnogo več kot pa to nezanimanje. Posledica je bilo precejšnje ozlovoljenje napram Rusiji, ki niti danes šc ni odpravljeno. Poleg tega pa je še nekaj drugega, kar je velikega pomena. Kralj Konstantin je v neprestanem stiku s carjem v Petro-gradu in to občevanje se vrši izven črte, ki jo obvladuje ententa. Kako se vrši, ni znano, gotovo je le toliko, da ne preko Londona. Drugim ententnirn diplomatom ni ugajalo to in so zato tudi previdno ugovarjali, utemeljujoč svoj ugovor s tem, da se tudi za druga sporočila uporablja to pot. Ruski tovariš pa je jasno odklonil, češ da poročevanjske blokade Grčije ne more smatrati za upravičeno. Pevolucijonarna vlada na Kreti. Preko Soluna se poroča iz Kaneje: Re-volucijonarna vlada, katere vodstvo je v rokah Venizela, Konduriotisa in Danglisa, se je popolnoma uredila v Kaneji, kjer izhaja uradni list provizorične vlade, v katerem se objavljajo manifesti politične in vojaške naravi. Ta uradni list tudi napo- je vzljubilo zavoljo sreče in ljubezni, ki je spala v tvojih očeh.« Cilka me je pogledala prestrašena in se je stresla po vsem životu. Dvignila je roko in jo jc iztegnila proti meni. »Ah, ne — ah, ne!« je zaklicala s plakajočim glasom, in iz njenih oči so se usule solze. Prijel sem jo za drhtečo roko. »Ne jokaj, Cilka!« sem ji govoril z mehkim glasom. Kajti v duši mi je vstajalo nekaj gor-kega, in oči so mi postale same od sebe vlažne. »Ne jokaj, Cilka! Glej, ljubezen, ki je klila v tistih davnih dneh, še ni ugasnila. Skrila se je bogvezakatero goro in se vrne spet ob ranem jutru. In smejala se bo kakor še nikoli, in tvoje srce bo vriskalo z njo. Vse nade se bodo izpolnile in bodo rodile zlate sadove, o katerih si sanjala v svojih mladih dneh.« Cilka je iztrgala šiloma svojo roko iz moje desnice. Obrnila se je vstran in je odvrnila s pretrganim glasom: »Čemu govorite tako? O, saj ne veste ničesar o ljubezni, ki je bila tako velika... A šla ie in se ne povrne nikoli več... Sama sem jo oskrunila z umazanim grehom, sredi paradiža sem jo oskrunila in sem ubila dvoje src... O, gorje! Kaj sem storila takrat! ... In nisem umrla, ko sem se zavedla tistega strašnega greha. O gorje!« Zajokala je na glas in si je zakrila obraz Stran II. „EDINOST" štev. 280. V Trstu, dne 8. oktobra 1916. veduje, da se v kratkem skliče v Kanejo ali Solun 31. majnika razpuščena grška zbornica. Poslanci razpuščene zbornice se poz ove j o, da pridejo k tem sejam. Vendar na ni upati, da bi se večje število poslancev odvzalo temu pozivu. — Položaj na Kreti pa menda še vedno ni jasen. Provizorična vlada ni mogla razširiti svoje oblasti daleč preko obrežnih krajev. V notranjosti otoka se vrše še vedno boji med revolucljonarci in kraljevimi pristaši. Venlzelosa in oba soregenta čuvajo straže, ker se boje napadov. Venizelos ministrski predsednik? »Beriiner Tageblatt« poroča iz Lugana: Uradno Še nepotrjena poročila italijanskih listov iz Aten trdijo, da bo v kratkem Venizelos imenovan za ministrskega predsednika. ♦ * * Ministrska kriza. PARIZ, 7. (Kor.) »Temps« javlja iz Aten: Vkljub temu, da je bilo pričakovati odstopa kabineta, se je vendar z ozirom na bodoče dogodke sprejel z neugodnim počutkom, ki se je le še povečal zaradi posvetovanj poslanikov četverozaveze. Poslaniki so se baje posvetovali o ukrepih, ki naj bi jim zagotavljali popolno svobodo dejanja in bi preprečili vsak hrupni ugovor. Ali naj se sestavi čist poslovni kabinet, ali pa s soudeJežbo venizelovske večine političen kabinet. — Po brzojavnih vesteh s Krete, je sestavila provizorična vlada vojni svet in določila stroge kazni za vojaške ubežnike. PARIZ, 7. (Kor.) »Temps« piše povodom odstopa grškega kabineta: V Atenah ni več nikakršne vlade. Edina vlada, ki posluje na Grškem, je ona, ki jo sestavljajo Venizelos, Konduriotis in Danglis in ki bo v kratkem imela svoj sedež v Solunu. ATENE, 6. (Havas. — Kor.) Zatrjuje se, da poslanec Stefano,. bivši minister in bivši ravnatelj kraljevega političnega kabineta, sestavi novi kabinet. — Iz Kaneje se javlja: En razred orožništva je poklicala provizorična vlada. Ljudje so se odzvali poklicu. 200 grških kolonij na Ruskem in v Egiptu je poslalo Venizelu tople soglaševalne izjave. Prebivalstvo otoka Sama se je poklonilo Venizelu. Sofulis bo imenovan za gubernatorja na Samu. Proti nemški propagandi, LONDON, 6. (Kor.) Zastopnik Reuter-jevega urada v Atenah doznava z mero-dajne strani, da hoče ententa odločno vzdržavati svojo zahtevo, da grška vlada izpolnjuje svoje obljube glede pregna-nja nemške propagande iz Aten in zatretja rezervniških nemirov. Francoski parlament in dogodki na Grškem. PARIZ. 6. (Kor.) Kakor poroča »Temps«, je parlamentarna komisija za zunanje stvari sklenila odposlati odposlanstvo k ministrskemu predsedniku Bri-andu, da dobi pojasnila o najnovejših dogodkih na Grškem in ukrepih, ki jih je treba ukreniti v interesu zavezniške orijentske armade. Vojaške vaje na Švedskem. STOCKHOLM, 6. (Kor.) Včeraj so se zaključile velike vojaške vaje, ki so se pod osebnim vrhovnim poveljništvom kraljevim vršile v Uplandu in okolici Stockholma. Izid je bil zelo ugoden. Po končanih vajah ie izrekel kralj zahvalo Četam in priznanje ter izjavil: Pričakujem od vas nadaljno zvesto izpolnjevanje dolžnosti in srečonosnega dela; domovina vas more potrebovati vsako uro. Nemški državni zbor. BERO LIN, 6. (Kor.) Glavni odsek državnega zbora bo poizkušal dokončati razprave do srede prihodnjega tedna, ko se zopet snide zbornica. Ce bi se to ne dalo omogočiti, da bi se v sredo ne moglo dati poročilo zbornici, bi bilo to vzrok, da bi se zpet še nadalje odgodile nadaljne zbornične seje. Nemško voino posojilo. BEROLIN, 7. (Kor.) Woli'fov urad poroča: Podpisi petega vojnega posojila znašajo po sedanjih poročilih okroglo deset milijard 590 milijonov mark. BEROLIN, 7. (Kor.) WoIffov urad javlja: V današnji seji državnozborskega glavnega odseka je sporočil tajnik državnega zakladnega urada, grof Roedern, da znašajo podpisi petega vojnega posojila deset milijard 590 milijonov mark. Podpisi na bojiščih in v inozemstvu v tej svoti še niso všteti docela. Podpisi vseh petih nemških vojnih posojil presegajo tako zne, sek 461/* milijarde. Zastopniki avstrijske gosposke zbornice za parlamentarno kontrolo. DUNAJ, 7. (Kor.) Člani vseh treh skupin gosposke zbornice so zborovali istočasno 6. oktobra. Zborovanja so bila po-sečena zelo Številno in so soglasno Izdala naslednjo iziavo: »Splošni vojni položaj zahteva sodelovanje parlamentarnih kor-poracij. Posvetovanje o zunanji politiki ter nekaterih notranjepolitičnih vprašanjih, posebno v vprašanju aprovizacije, je postalo nujno potrebno. Zravnati |e treba pot do parlamentarne razprave teh stvari, in potrebno je, da se ustvarijo oni predpogoji, ki zagotavljajo uspešen potek razprav. Takoj pa je mogoče in neobhodno potrebno, da se skličejo delegacije, katerih sklicanje je že zato nujno potrebno, ker morejo samo delegacije vzdržavati in izvajati v nagodbenih zakonih določeno obliko obravnavanja skupnih stvari monarhije.« Zborovanja so naložila svojim predsednikom, da store v tem smislu primerne korake pri vladi. Razstava vojnih slik v Zagrebu. ZAGREB, 6. (Ogr. kor.) Generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator je po otvoritvi razstave vojnih slik c. in kr. vojnega tiskovnega stana v Zagrebu poslal cesarju naslednjo brzojavko: »Povodom otvoritve razstave vojnih slik v Vašem Veličanstvu vedno zvestem stolnem mestu Zagrebu na dan Najvišjega godu polagam kot pokrovitelj in v imenu oblasti ter kuratorija razstave pred Vaše Veličanstvo navdušene poklone in izraz neomajne zvestobe ter brezpogojne vdanosti. Bog obvaruj v teh težkih časih Vaše Veličanstvo in podeljuj tudi nadalje našim hrabrim četam zmago in slavo. Leopold Salvator, generalni polkovnik.« — Nj. Veličanstvo je odgovorilo z naslednjo brzojavko: »Najprisrčneje se zahvaljujem za ljuba voščila, izrečena tudi v imenu oblasti in kuratorija po Vaši c. in kr. Visokosti otvorjene razstave vojnih slik ter v imenu prebivalstva mojega deželnega stolnega mesta Zagreba, ter za zagotovitev neomajne in najvdanejše zvestobe, o katere skalnatotrdni stanovitnosti sem prep-ričan. Franc Jožef.« — Zagrebški župan je obe te brzojavki sporočil prebivalstvu z nabitjem po mestnih zidovih, se zahvaljuje za očetovske besede Nj. Veličanstva in zakijučuje s trikratnim »živio« vladarju. ZAGREB, 6. (Ogr. kor.) Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvoda Leopold Salvator in soproga nadvojvodinja Blanka sta danes dopoldne ogledala tukajšnje vojaške bolnišnice in bolnišnico Rdečega križa. Visoka gosta, ki so ju povsod pričakovali zdravniki-voditelji in društveni funkcionarji ter ju najspoštljiveje pozdravljali, sta izrekla svoje polno zadovoljstvo in priznanje o vzornem redu in snagi v vseb bolnišnicah. Jutri nadvojvodska rodbina zopet zapusti mesto._ Predsednika ogrske zbornice zadela kap. BUDIMPEŠTA, 7. (Ogr. kor.) Predsednika poslanske zbornice, Pavla pl. Beottyja, ki je v vojaški službi v Lvovu, je zadela kap. _ Prepoved mlečnih koitzerev iz Norveške. KRISTIJANIJA, 7. (Kor.) Vlada je prepovedala izvoz kondenziranega mleka. Prepoved se more razveljaviti, če bo dovoljevala zadovoljitev lastne porabe. Potopljene norveške ladje. KODANJ, 6. (Kor.) »Politiken« javlja iz Kristijanije: Tekom zadnjega tedna je bilo v Ledenem morju deset norveških parnikov s skupno 13.000 tonami potopljenih po nemških podvodnikih. Vojna zavarovalnica je tako izgubila 10 trilijonov kron. Zaradi Številnih torpediranj je tudi Nordensfjeldske Danrpskipsselskab v Bergnu sklenila ustavitev prometa v Ar-hangelsk. Razne politične vesti. Vprašanje sklicanja državnega zbora hoče menda — kakor kaže — prekoipicniti vse naše pojmovanje o razvrščenju strank z rokami. Obiel sem jo krog vratu in sem Jo stisnil k sebi. Naslonila je glavo na moje prsi in je jokala neprestano. In nisem izpregovoril besede; kajti vedel sem, da za tisto bolest ni besede, ki bi jo potolažila, ampak so samo solze, ki ohlapč tisto bolest, ki se je skrivala tako dolgo v mladi duši in se ni upala na dan. Tekle so solze in so bile vroče in bridke. Telo se je treslo sunkoma, in ustnice so ponavljale obupne in brezmiselne besede. Toda naposled se je pomirila. S predpasnikom si je obrisala rdeče, objokano lice in se je ozrla name s svojimi krasnimi očmi. v katerih je bilo še polno solz. Popravila si je lase, ki so ji silile na čelo in je izpregovorila: »O, le smejite se mojim otroškim solzam! Saj nisem mogla drugače, ker me je zgrabilo tako silovito In vi ne veste ničesar. A povedati vam hočem vse, ker znate tako lepo tolažiti. Glejte, moj oče je godrnjal vse dni v svojem pregnanstvu. A govoril je z vami — in zdaj se smeje tam doli na njivi... Povem vam vse in ne bo me sram. Šla bi k izpovedi, a ne maram. Duhovnik bi za-režal name in bi me zmerjal s surovimi besedami. Pa bi ne bilo tolažbe... A vam povem vse, vam, ki so tudi vas pregnali iz paradiža in poznate tiste lepe noči, ki sanjajo nad paradižem ..,« Napol se je še obotavljala in je bila vsa rdeča. Smehljala se je v svoji veliki za-diegi, in obenem ji je padla še tupatam drobna, svetla solza iz smehljajočih oči. Bila je polna dražesti, da bi jo bil človek gledal vse kratke trenutke do trde noči in bi jo stisnil sredi čudovite teme na svoje hrepeneče prsi. In šel bo z njo skozi brezkončno noč in bi jo nosil na svojih močnih rokah. V tihem jutru pa bi se vsedel z njo na mehko trato in bi ji gledal v tiste globoke oči, ki so polne sladkosti resničnega življenja. Živel bi spet v paradižu, ki bi prepeval krog mene svoje tihe pesmi. Bolest bi izginila, in tujina bi zatonila sredi veselih žarkov, ki se razgrinjajo kroginkrog, da venčajo s svojim zlatom večno ljubezen. Pa je pričela s tihim, hlastnim glasom svojo žalostno povest. Paradiž se je dvignil izza meglenega obzorja, in njegove sladke, tople noči so zašepetale. Gledale so njene oči pri odprtem oknu v paradiž, in ušesa so poslušala šepetajoče pesmi, ki so se zibale vseokrog skozi skrivnostno temo. Zvezde so gorele na visokem, čistem nebu, in ljubezen je klicala po paradižu mlada srca. Zašumelo je tam na vrtu in je zašepetalo sladko, zaljubljeno besedo. Bil je Valentin, ki jo je poklical v syoji mladi ljubezni. Pa je šla potihoma v Avstriji. Ob tem vprašanju se razkrajajo stranke. V vsaki politični struji so pristaši in nasprotniki sklicanja. Tako prihajajo, da se ljudje, ki so sicer iste politične barve, deloma zavzemljejo. deloma nasprotujejo sklicanju. Oglašajo se za, oziroma nasprotujejo liberalci in konservativci. Dočim se konservativci iz gospodske zbornice toplo zavzemljejo za sklicanje, se oglašajo glasila nekaterih konservativnih strank proti. Glasilo češke združene katoliške stranke, »Cech«, je n. pr. proti sklicanju. Meni: Če smo do sedaj tri leta in pol izhajali brez parlamenta, ne da bi nas to bolelo, moremo tudi nadalje mirno gledati, kako se razvijejo stvari Svojo dolžnost vršimo tudi brez parlamenta, naša korist ni ravno odvisna od parlamenta in Če je ogrski opoziciji toliko na tem, ni še rečeno, da moramo mi skrbeti za nje interes. Mi bi pa menili, da narodi nimajo saino dolžnosti, ampak tudi pravice. Seveda je res. da nismo mi tu za to, da bi skrbeli za interese cgrske opozicije. Odločilno je za nas marveč vprašanje, ali ne zahteva naš interes, moč, ugled in dostojanstvo naše polovice monarhije, da ne govore samo Ogrs v imenu vse monarhije. Da bi pa mi nasprotovali kaki zahtevi le zato. ker jo- slučajno stavlja tudi ogrska opozicija — to bi bilo pa že — kako bi rekli? nu, recimo: čudno! To bi bila politika svojegiavne kaprice in-ne varovanja svojih koristi. Trditev, da naš interes ni odvisen od parlamenta, diši pa že — to bodi na glas povedano rečeneinu češkemu glasilu — po tistih časih, ko nismo še imeli ustavnega življenja, časih birokratske omnipotence, ko je podaniški razum smel po-znati Ie — dolžnost slepe vere, da je vse, kar prihaja od gori, dobro, prav in v interesu podanika. Politično zreli narodi v Avstriji — a slovanski še v posebni meri — vedo ceniti vrednost ustavnega življenja, tiste kontrole legislative nad eksekutivo, ki — če že ne ustvarja dobrega — pa vsaj prepreča marsikako zlo. Tej kontroli se imajo narodi zahvaliti, da se ni zgodilo marsikaj, kar bi se bilo sicer zgodilo in bi oviralo njh razvoj še bolj, nego ga je itak že ek-sekutiva s svojim bogatim aparatom — naredbenega pota. V zvezi z gibanjem za sklicanje parlamenta utegne biti tudi dejstvo, da razni avstrijski politiki zahajajo v obiske — v Budimpešto. Tako se je mudil tam v mi-nolem tednu tudi znani poljski socjjalisti-ški poslanec Daszmsky, kjer je konferiral z raznimi vodilnimi politiki in z ministrskim predsednikom grofom TIsjzo. Istota-ko češki pasi. Udržal. Tudi ta je konferiral s poslanci vladne stranke in opozicije. Naj še reagiramo na neko sumničenje v »Berliner Tageblattu«. V tem listu pri-občuje dr. Leo I^ederer dolg članek, kjer se zavzemlje za sklicanje avstrijskega državnega zbora, kjer pripoveduje, da se hočejo člani gosposke zbornice obrniti do krone sklicanju v prttog. Soglasno z nami naglaša, da se ni bati nikakih pojavov, ki bi mogli škodovati monarhiji, razun morda od strani manjih narodnostnih skupin: Malorusov, Južnih Slovanov in — Italijanov. To je nečedna insinuacija, kl jej tendenca pada tembolj v oči po kombinaciji, v katero spravlja južne Slovane — tem drzne ja, ko ravno seda i sinovi južno-slovanskih plemen žrtvujejo v voini z Italijo toliko krvi za monarhijo, kakor je razmemo ne preliva več noben drug narod moparhije. Ta kri mu daja legitimacijo do besede na parlamentarni tribini za svo$e legitimne pravice in e-ventuelne opravičene pritožbe, ki pa jih naši zastopniki gotovo ne bi predlagali v takih oblikah, ki ne bi ovajale najvestne-jega ozira na položaj monarhije in nje potrebe v sedanjem času. Mala »narodnostna skupina« smo res, ali vendar smo — to naglašamo s ponosno povzdignjeno glavo — veliki po svojih činih in požrtvovalnosti za domovino. Kakor so naši neoporečni na frontah, tako ne dopuščamo nikakih zlohotnih insinuacij na račun njih, ki so v zaledju. To naj izvole vzeti na znanje tudi odločilni Činitelji na visokih mestih. Debata o možnosti miru, ki jo je sprožil članek princa Aleksandra Hohentoheja, se razpreda dalje v kričeč kontrast z besnilom v govorih Angleža LIoyd Geor- geja in Francoza Brianda. Princ Hohenlohe trdi, da je časten mir možen in da bi bilo nadaljevanje klanja med evropskimi narodi »Evrope samomor« (tako se je glasil naslov članka). Na izvajanja princa Hohenlohe je odgovorilo par Švicarjev v pritrjevalnem, oziroma odklanjajočem smislu. Tudi angleški in francoski listi so reagirali, ali strogo proti sklepu miru. Segaj odgovarja zopet princ Hohenlohe v »Neue Ziircher Zeitung« in se obrača najprej proti domnevi, da je njegov članek služil rovarenju nemške vlade. Kakor da ne bi bilo — pravi — tudi ljudi, ki ne spadajo med »bogove«, a imajo vendar svoje mnenje. Kar je rekel, je izhajalo le iz čutstvovanja in mišljenja človeka, ki ima sočutja do sočloveka in ki ne more ostajati hladen ob pogledu na strahote in blaznosti, ki se mu odigravajo pred očesom, marveč smatra kot dolžnost vesti, ga izrazi svoje mnenje. Saj se tudi on ne udaja nikakim iluzijam glede izvedljivosti njegovih predlogov in namen mu je bil v prvi vrsti ta, da predoči posledice, ki jih mora prinesti nadaljevanje vojne. Ve dobro — posebno po govoru francoskega ministrskega predsednika Brianda —, da v vladnih krogih na Francoskem noče nikdo miru ter da se tam glasi deviza: >Boj do zadnjega moža!«, dokler ne zmaga Francija in dobi zopet Alzacije in Lotaringije. Ali na drugi strani je resnica rudi ta, da je tudi v vseh deželah entente manjšina, ki je za mir. Glasovi, kakršen je bil oni socijalista Roux Costadeau v francoski komori, so še osamljeni. Ali to se lahko že jutri izpremeni, da pridejo tud' drugi do izpoznanja, kam pride, če bo vojna nadaljevala. Nada do take izpremembe v azpoloženju narodov ni prazna, kar dokazuje bojazen, ki jo izraža angleški lisi Morning Post«, češ, da je »nespametnih<-Hudi, na katere bi mogla vplivati taka izvajan/a (kakršnja so ona princa Hohenlohe). Ce »nespametni« — tako končuje princ Hohenlohe — dobe enkrat večino, ootem ne bodo ti več »nespametni«, am ak — oni drugi. Hinc illae lacrimae! Konstantin in Uenlzelos. Kralj Konstantin in Venizelos sta da- s na Orškem .potenci, ki si stojita strog« nasproti, dve zastavi, ki ločujete grško javnost v dva tabora, ogelna kamna sedanje grške — da rabimo ta evfemizem — državne politike. Tu Konstantin, tu Venizelos! To ste gesli, ki delujete na javnost in jo razdeljujete. Dve moralično jaki individualnosti. V nasprotstvu med njima je vir sedanje akutne krize na Grškem. Oba trdna v svojem u ver jen ju, oba neizprosno dosledna v zasledovanju svojih ciljev. Tako se vprašanje grške krize v resnici združuje v vprašanje: kateri teh dveh mož se izkaže močneji, kateremu se pridruži narod, kdo zmaga? V značaju teh dveh mož je vir in pojasnilo sedanje grške krize. Po tem uverjenju je narekovan članek, ki ga je priobčila te dni »Neue Freie Presse«, zanimiv članek, ki podaja precej stvarno karakteristiko teh dveh znamenitih mož in označuje s tem narav sedanje grške krize. Glavni momenti v tem članku so: Zgrešeno bi bilo, ako bi za vsakim političnim dogodkom iskali logike. Dejanja narodov in posameznikov so določena po različnih vzrokih, po razumu in čustvu, po razpoloženjih trenotka, celo po zgodovinskih spominih, ki živi v globini zavesti narodov. To velja tudi za grško politiko, za kralja, za Venizelosa in njegovo stranko, za > se državnike in vse narode na jugu Evrope. Iz Nemčije in iz Francije čujemo vedno, da je kralj Konstantin prijatelj centralnih vlasti, Venizelos pa četverozaveze. S tem se z enostavno logiko pojasnjuje sedanje valovanje grške politike. Kralj utegne biti občudovalec nemške organizacije in prijatelj nemškega bitstva. Ali p jed vsem je kralj in Grk. In uverjen ie, da je najbolje služiti idealom naroda, ako modro tehta in ocenjuje interese in možnosti. Politika kralja in državnikov okolo njega je brez strasti in jo more iz-premeniti le vnanja sila. Shnpatiia do Nemčije ni za njih gonilna sila, prijateljstvo jih ne dela slepe. Njihovo uverjenje pa je, da bi bila zmaga entente, sosebno z ozirom na aspiracije Italije, v pogubo za doli na vrt in se je oklenila svojega ljubega. In šepetala sta tihe. gorke besede in sta se poljubovala v svoji veJiki sreči. Do polnoči sta sedela tam na vrtu in sta poslušala slavca, ki je prepeval nekje tam doli sredi paradiža. Vsa širna noč se je topila v topli blaženosti, ki je dihala skozi vesoljnost; prihajala je sćm gori od morja. ki se je zibalo narahlo in je pljuskalo s prikritim, pojočim žuborenjem ob bele skale. Valentin in Cilka sta poslušala vsa zamaknjena šepetajočo noč in sta bila vsa zaverovana v svojo lepo, mlado ljubezen. Čutila sta večnost, ki je živela z ljubeznijo v njunih dušah, in poznala nista časa, ki je bežal mimo njiju. Šele pozna ura ju je predramila. V stolpu je bila polnoč, in tedaj sta se ločila. Se enkrat sta se pogledala v vlažne oči in sta si obljubila večne zvestobo. Pa sta odšla z vrta, in ljubezen je šla z njima in jima je prinesla lepe sanje iz paradiža. Dan je prišel in je zatonil; prišla je noč, in zopet sta stopila na vrt, pa sta se poljubovala in sta poslušala zaljubljenega slavca, ki je prepeval tam sredi noči. In vsako noč Je postajala njuna ljubezen večja in sllnejša; bila je čista in niti najmanjšega greha ni bilo v nji. Bilo ni nečiste misli, ki bi Ju bila vznemirila samo za trenutek. Kajti ljubezen je gore- la v srcih; gledale so nanjo božje zvezde paradiža, in iz širne noči so prihajali samo mehki glasovi, ki niso poznali greha in gorke strasti. In Valentin in Cilka sta samo sanjala; daleč je še bila noč, ki ju združi v tistem velikem trenutku, ko se izlije hrepeneča duša v vse tiste silne nade, ki tvorijo večno vesoljnost. Niti domislila se nista tistega trenutka, in sta se samo smehljala in sta se ljubila vsak trenutek ... Pa je odšel Valentin v tihem jutru. Pripel je za klobuk njen šopek in je odšel tja gori, kjer so tekle reke krvi in so šumele z groznim glasom obupne kletve, ki jih je bruhala sveta vesoljnost proti nebu. In izginil je Valentin tam gori; sredi krvavih mlak je izginil in je zatonil za meglami, za katerimi je stala silna smrt in se je Kroho-tala preklinjajočemu vesoljstvu ... Sedela je Cilka noč za nočjo pri odprtem okencu in je strmela v šepetajočo1 noč Mislila je na svojega ljubega in je hrepenela po njem. Vetrec je žuborel ske-zi noč; a zaljubljeni slavec ni prepeval več. In zdelo se je, da je umrla ljubezen v paradižu. Kajti nič več ni bilo tistega toplega vonja, ki se je širil toliko noči preko zemlje. Samo hrepenenje je dihalo vseokrog. in srce je drhtelo in je bilo bolno, tako težko bolno! Saj ni bilo več njega, s Grško. Tudi triurni Rusije da bi pomenjal počasno umiranje grške kulture. Drugače sodi Venizelos. Gotovo, da jo bil vedno prijatelj Francije in Anglije. Ali, kdor pozna tega politika, ve, da to prijateljstvo ne more edino določati niegove politike. Pa saj tudi kralj sam ni bil nikdar sovražnik Anglije in Francije in celo tudi Rusije ne. Razlogi, ki vodijo Venizelosa, utegnejo biti v tem, da so ga omamili dosedanji uspehi: v njegovem častihlepju, v njegovi volji po vlasti, v njegovem sovraštvu in osebni mržnji — v njegovem značaju, v tem je ravno protislovje. Zmeren državnik ni vsikdar združljiv z ognjevitim revolucijonarjern; hladen, zvit računar je daleč proč od tihega fantasta. Venizelos je rojen demagog, ki se zna pogajati kot diplomat, ljubeznjiv človek, ki pozna vsa sredstva zavajanja. Zaničuje vsak lahek triumf fraze, a more s priprosto besedo ali kretnjo pritegniti poslušalca k sebi. Ali, pozna še neko drugo umetnost: da se navidezno veže, vzbuja nade, ne da bi se obvezal za kaj. Navi-hanost branitelja v kazenskih stvareh Venizelos je advokat) ga zavaja nemalokrat v pretirano previdnost, ki je često naivna. Njegova nezaupljivost zadobiva take proporcije, da meji neredko na neprevidnost. Vkljub političnim uspehom in zmerno-ti, ki jo je uveljavljal v minolih časih, je ostal v svojem srcu stari revolucijonar, Joktrinaren občudovalec Francije iz revolucije. Že z maternim mlekom je srkal vase sovraštvo proti Turkom in to sovraštvo so dogodki še povečali. Med dogodki na otoku Kreti so ga podpirale Anglija, Francija in Rusija — sedaj odkrito, sedaj na skrivnem. Avstro-ogrska politika je bila rezervirana. Nemčija pa je bila popolnoma izven njegovega obzorja. Zanj ste osrednji vlasti pred vsem zaveznici obsovražene Turčije. Napram njima goji hladno velespoštovanje. Slednjič pa je — kot vsak demagog — Jtnik vročih glav svoje stranke, ki so mu jesto očitale — zmernost. Ko je v drugi •alkanski vojni hotel Kavalo prepustiti Bolgarom, so začeli proti njemu divjo agitacijo. Njegovo nasprotstvo s kraljem Izhaja z njegove demokratične častihlepnosti in z nespravljivosti med značaji teh d veli mož. Dva moža z jako voljo butata drug ob drugega. Z očetom Konstantina je mel Venizelos lahko igro. Prva balkanska vojna n. pr. se je sklenila za hrbtom kralja in pozneje — ko se je pokojni kralj povrnil z Dunaja — je prišlo do ojstrega nastopa med njima. Ententi je bilo lahko prepričati Venizelosa, da nameruje kralj izpremembo ustave v reakcijonarneru smislu ter ga nahujskati proti kroni. S tem ie obrazloženo življenje in delovanje Venizelosovo od meseca marca 1915. Dokazano je, da mu je ententa nekoliko razkrila svoje načrte. Njegova fantazija je videla možnost, da poniža Turčijo in da ustanovi v Mali Aziji helenski imperij. Ta v zmedenost zašli državnik, ki ga vodi osebna trrmoglavos-t, rovarenja če-tverozveze, koristi in sebičnost mnogih venezelistov so privedli Grško na rob propada. Rovarenja entente, svojegla-vnost Venizelosova in njegovo nasprot-stvo s kraljem imajo pa to posledico, da vsa vprašanja, zadevajoča Grško, zado-blvajo sedaj notranje političen značaj. Upor, nedisciplina, secesijska gibanja niso redki pojavi v orijentalski zgodovini vseh časov. Nepokorščina do oblasti pri Krečanih ni nič novega. Kar pa se sedaj odigrava v Grški, je tako samosvoje, tako zraščeno s tli, da je razumljivo le tedaj, če se spominjamo značaja dveh mož, ki sta sedaj v ospredju zanimanja: kralja Konstantina in Venizelosa! MmesteR za sladkor. V dunajski »Zeit« smo čitali na uvodnem mestu sredne številke naslednji članek: Prebivalstvo, ki ga težko ob remenja draginja vseh živil, mora sedaj prenašati tudi še zvišano ceno sladkorja. Proti argumentom, ki na] bi upravičevali to zvišanje cene, bi se dalo reči marsikaj. Toda celo oni presojevalec, ki smatra podražitev vseh drugih živil že za dovoljno o-pravičbo tudi za podražitev sladkorja; katerim so šle njene krasne nade in njena vehka ljubezen. Vrt je sameval tam doli pod okencem in je šelestel žalostno sredi samotnih noči. In zvezde so goreie do'g( časno po sivem nebu, in bilo ni več delitečega diha, ki je vel nekoč skozi paradiž. A neke noči je zaklicalo spet doli na vrtu sladko, zaljubljeno besedo. Cilka se je zgenila vsa vznemirjena in je poslušala. Zdelo se ji je, da sanja. Kajti razločno je slišala glas svojega Valejitina. Tudi črno postavo je videla, ki je stala nepremično tam pod široko trto. In bilo ji je jasno \ i>e — vrnil se je Valentin, ker ga je poklicalo njeno silno hrepenenje, vrnil se je na to krasno, tiho noč, da jo objame v svoji veliki ljubezni. In Cilka je hitela na vrt. Vse njeno telo se je treslo v silnem hrepenenju in sladkem razkošju. Oči so ji gledale v temo, a :?iso spoznale črne postave, ki je razprostrla roke in jo je objela. Čutila je gorko sapo, ki ji je dahnila na njena vroča itca; Liiiiia je razpaijene ustnice na svojih, a ni se zavedla. Z vso svojo mlado, leto dni zadrževano strastjo se je oklenila fanta, ki jo je prijel okrog pasa in se je zgrudil z njo na mehko trato. V Trstu, dne S. oktobra 1916. »EDINOST« 5tev. 280. Stran lil. vendar ne bo mogel oporekati zelo u- mestnemu ugovoru: zakaj se ne dovoli uporaba splošno znanega nadomestka za sladkor. Sladkor je drag, sladkorja je začelo primanjkovati. To so pojavi, ki nam niso nič novega, saj smo videli to pri vseh potrebščinah, ki se uporabljajo v velikih množinah. In tu si sedaj v vojnem času razbijajo svoje glave učenjaki m drugi modri ljudje, da bi našli nadomestke. Nadomestek za moko, nadomestek za jajca, nadomestek za usnje, nadomestek za kavčuk — mrzlično, toda Žal večinoma brezuspešno se iščejo nadomestki Je pa važna potrebščina, za katero ni šele treba iskati porabnega nadomestka, ker je že najden pred desetletji. \ sak šolski otrok ve, da se iz premogovega katrama dobiva saharin, snov, ki je stiri-stokrat do petstokrat bolj sladka kot pa sladkor. Saharin pač res ne more nadomeščati sladkorja kot sestavina človeške hrane, ker sploh nima nobene redilne vrednosti, toda tam, kjer gre samo za o-slajevanje, pa saharin popolnoma m vec kot popolnoma lahko nadomešča sladkor. t . .. Zakaj se torej v težavnih vomih razmerah ne uporablja ta nadomestek. Ze v mirnih časih se je v konsumentskih krogih in v obrtih, ki porabljajo sladkor (izdelovalnice likerjev, sadnih konserv, slaščičarne) pričelo krepko gibanje, ki je zahtevalo, da se dovoli poraba saharina. Državna oblast je pa, da varuje koristi sladkorne industrije in žnjimi .tudi svoje lastne, porabo saharina omejila samo na zdravilne namene, drugače pa jo strogo prepovedala. Ce je bilo že v normalnih časih živahnih ugovorov proti tej prepovedi, je ta prepoved v sedanjih časih popolnoma nevzdržna. Znanstvena preiskavama so že zdavnaj opovrgla mnenje, da je saharin škodljiv zdravju, s čimer se je izpočetka hotela utemeljevati prepoved porabe. Za navadne porabne namene zadostujejo malenkostne množine te močne oslajevalne snovi, toda tudi če se zauzije v večjih množinah, je popolnoma neškodljiv. In da je ob sedanji draginji in sedanjem pomanjkanju sladkorja saharin zelo poraben in konsumentom dobrodošel nadomestek, dokazuje najbolje dejstvo, da se je v Nemčiji, pod pritiskom vojnih razmer, ki so ravno takšne kot pri nas, dovolila prosta poraba saharina. V vsaki kavarni na Nemškem si sedaj gost osJaja svoio čašo kave ali čaja z majcenimi sa-harinovimi tabletami. Ce more nemška sladkorna industrija prenesti uporabo tega poceni nadomestka, jo prenese tudi avstrijska. Naši domači sladkorni industrijalci vendar priznavajo sami, da je tekom vojne poraba v tuzemstvu poskočila tako zelo, da jo komaj pokrivajo. Kako bi se pa vendar drugače dalo pojasnjevati pomanjkanje sladkorja? Tem smotrenejše pa je tudi potem, da se konsumentstvo razbremeni z dovoljenjem svobodne porabe saharina. Sladkor kot živilo bo imel še vedno svoje zveste odjemalce; kot samo sladilo pa saharin zadostuje za raznovrstne potrebe, podaja občinstvu gospodarsko olajšavo in obenem zagotavlja redno gospodarstvo v porabi sladkorja. 2e da smo morali uvesti sladkorno izkaznico, dokazuje dovolj jasno potrebo nadomestka. Z ozirom na podoben položaj v Nemčiji se avstrijska prepoved saharina ne da več vzdržati._ Aprevizaciiske sfvari- KA.I DOBIMO TA TEDEN? Prihodnji teden, od 9. do 14. t. m. (24. razdelitev) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: y2 kg koruzne moke po K 0*80 kg. BELA MOKA. N odrezke izkaznic za kruh in moko, kolikor jih je treba za 1 kg moke, če niso odrezani od matice in so veljavni za čas od 2. do 15. t. m., se bo moglo dobivati do vštete sobote, 14. t. m., v vseh prodajal-nicah, kjer se prodajajo živila aprovizacij-ske komisije, po Vi Kg bele moke za kuho po 1 K kilogram. SIROVO MASLO. Za vsakih šest odrezkov uradne izkaznice za maščobo, veljavne za čas od 2. do 15. t. m. se proti izkazu z izkaznico za živila dobi izkaznica za sirovo maslo, s katero se more do vštete sobote, 14. t. m., dobiti v vseh prodajalnicah, kjer se prodajajo živila aprovizacijske komisije, Is kg sirovega masla po K 976 kg. OLJE. Za vsakih šest odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavne za čas od 2. do 15. t. m., se proti izkazu z izkaznico za živila dobi izkaznica za oJje, s katero se more do vštete sobote, 14. t. m., dobiti v običainih prodajalnicah 7b Htra navadnega olja po K 10— liter C U litra K 1'25), ali pa JU litra najfinejšega olja po K 20'— liter (Vs litra po K 2*50), to zadnje samo v trgovini Maksimilijana Robbe, ul. Largo San-torio št. 2. JAJCA. Jajca se prodajajo po 22 vinarjev eno v vseh prodajalnicah aprovizacijske komisije. Vsak kupec se mora izkazati tudi z izkaznico za živila in ne more dobiti v nobenem slučaju več kot eno jajce na dan in na osebo. MILO. Na izkaznico za živila se lahko dobiva vsak dan milo po 4 K kg in sicer po V4 kg na osebo. KROMPIR. Tekom tega razdeljevanja se izroče kupcem tudi rdeče izkaznice za krompir in sicer dobi vsaka oseba eno rdečo izkaznico, ki bo imela številko j. Koliko se dobi na eno izkaznico in dan, ko se prične prodaja, se naznani posebej. Krompir se bo prodajal na naslednjih trgih r 1. trg Ca- vana, 2. trg Ponterosso, 3, trg delle Le^na, 4. trg Barrierra vecchia, 5, trg Giuliani, 6. trg Perugino, 7. Campo Belvedere, 8. ul. del Lloyd. * * » Razdeljevanje izkaznic za kruh, moko, sladkor in maščobo. V pondeljek, 9. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 54.-55. in 56.-57. in sladkorne izkaznice št. &., veljavne od 16. oktobra do vštetega 15. novembra t. 1. Obenem se bodo razdelile tudi izakaznice za maščobo, veljavne od 16. oktobra do vštetega 12. novembra Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uadnih ur najkasneje do vštete sobote 14. t. m., in sicer proti izkaznici za živila. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne čaka do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Ravn.otako naj se pri prejemu izkaznice vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li izkaznica opremljena z uradnim pečatom ; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. * ^ * Sedež krušne komisije št. 3 se je premestil iz ulice Vittoria Colonna št. 1. v ulico Madonra del mare št. 13., pritličje. * MALI OGLASI, flliflllA petroljeve, mineralne, blakove in vin-UljbVtrff t?ke sode kupuje Kure t, Settefontane štev. 1. 670 yA11„ tnMilb« kupuje prazne steklenice vsake novo IVlUKU vrste. - Ulica Chiozza štev. 7. Vekoslav Hm 1*1 Vam mmmVm odrezke, arhive in kartooe KDDIJCn popilf kupuje ▼ vsaki množini Kuret, Settefontane 1. 671 fftlfln leseni podplati se prodajo v vsaki mno-tOillCf žini. Izvrtujem tu00 ii Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccbin 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. Najnlijo konkurente« cono. Dne 24. septembra se je odprla velika zaloga. usekourstnego vino na OPiilUH. (Dvorec Znidarili). Dobi se tudi steklenice vsake vrsie. s Trst - Ola Stadion 10 - Trst s j Ođprt od 8' 2 mM napre] f I Cena: I. vrste K 2. li. M Kl. I ■ m ■E3aBaiBHI»SliailB9»SI»lllBEB □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□❖CO^D^C^O § IVAN KRŽe — Trsi § ° Plazza San Glovanni 1. □ □ 7ftift|Sf« kuhinjskih in kletarskih potreb* o ♦ IUIU3U ščin od lesa in pletenin, škufov, £ O brent, čebrov In kad, sodčekov, iopat, re- g ♦ 5et, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in * □ metel ter mnogo drugih v to stroko spa- □ ^ daJoClh predmetov. — PRIPOROČA svojo g O trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste o U bodi od porcelan?, zemlje, emalla, kosi- □ t tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke g O Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje o □ in stekleno posodo za vino i. t. d. i t. d. □ IIIIIIHIIMIBB Svetovnoznana najboljša za hitro rast in odebelenje prašičev in živine. Poskusite, da se prepričate! Zavitek 5 kg. K 6-— razpošilja Nilan Kravan, Begunje pri Cerknici. II Oslasl. osmrtnice, zank&ie In vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj ie ooši- liaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« — ZOBOZDRAVNIK Dr. I. Čermak v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice deli3 Poste. izdiranje zobov brez bolečine. s-: Plombiranje, s-: UMETNI ZGBJ E. g C c C C 20b iztisov. —" O" tej pesmi, ki je bila £ □ že velikokrat dekl&movana po raznih C □ odrih, ki ]e prevedena n češki in ita- C □ tijans&i jezik, izrazil se jc nek nemški L d profesor, ki izborno pozna slovenski j= P, jezik, najlaskaveje. Tisti profesor pre- b H vaja to pesem na nemški jezik. — Kdor ^ H si je nI Še priskrbel naj se p o ž u r i, □ □ stane 10 vinarjev. □ S P. n. gosp. naročnikom z dežele se § H priporoča, naj pošljejo naročnino v na- q n prej in priložijo še poštne stroške, ker Q □ povzetni stroški so razmeroma previsoki. BJ. STOKOVA, Trst, ul. Molino piccolo št. 19, trgovina s papirjem in vsemi □ pisarniškimi potrebščinami posluje na U ^drobno In debelo. — Sprejema jJ in izvršuje pismena n a r o č i i a. g □□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□ M Srečke 5, razreda 6. loterije ceno fU R 25, \ R 50, \ R100, 'k R Z00. wm~ Žrebanje od 10. oktobra do 8. novembra ^m Srečke: avstrMB imim Križa, in različne druge srečbe - - tudi na obroke "tti se dobivajo pri: Podružnici Ljubljanske kreditne teks v ulici Caserma St. 11. CROATIA Ustanovljena 1M4 lata S potrtim srcem naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, teta, svakinja AVRELIJA PERIC v petek, 6. t m., ob 10. zvečer po kiatki bolezni preminula v 15. letu svoje starosti. Pogreb se vrši danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. JOŽEFA PERIC, mati. Jožefa por. Jevšček, Amalija por. Fuk, Marija por. Braz, sestre. Franc Jevšček c. kr. poročnik, Ivo Braz asistent c. kr. drž. žel., Josip Fuk svaki, — nečaki in nečakinje. Zavarovalna zadruga Zagrebu, Je edina domača zavarovaSnicz« coco _____ CENTRALA s Zagreb, v lastni paleSi, voga* Marovske In Preradovieeve ulice. Podružnica v Trstu, ul. lavatoio 1,19. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I. Proti poiarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren). Z Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev Itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih Sip. I!!, Na življenje. 1. Redna zavarovanja. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. b) »j dote. c) „ življenske rente. 2. Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda. 7 ndovo imetje:................. K 4,423*373-38 . t^čane odškodnine ................K 7,362.1 I^HHHBia IIHHIIIMl ■ ■■ banka Trst, Via Cassa di Risparmio (Lastno posSopse) Kapital In rasarva K 8,890-000' i i KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijontete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladišč^ SAFE - DEPOS1TS. * Brzojavi: JADRANSKA MENJALNICA MESE. VLOGE NA K3«jlilOB| 3%% OBRESTO na UkoČem in akreditivi, Ceo in nakaznice na vsa TU- in inozemska tržišča. Živahna zveza z AMERIKO. remboursni kreditl PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. uai: od 9 tfo ia In od 3 do 5 pop. IBIIHBII IIBBMiimi II ESKOMPTUJE : srečke, devize in pap-rje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITi Krediti proti dokumentom u krčanja. borzna naroČila inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676.__ ESKOMPT MENSC ♦♦♦♦ ill ilHHBI^^ IIII! Stran i V. ►EDINOST« 280. V Trštu. dne 8. oktobra 19 iS. znani slučaji kake nameravane zemljiške špekulacije ali zapeljevanja na prodajo zemljišč se bodo takoj naznanili pristojnemu civilnemu sodišču in istočasno tistemu okrajnemu glavarstvu, kjer leži posestvo. Poljedelsko ministrstvo je glede na navedeno opozorilo c. in kr. poveljnika vojne skupine, nadvojvoda Evgena, opozorilo politične deželne oblasti, da so dolžni zastopniki političnih okrajnih oblasti, ki so odposlani v prometno komisdio zemljišč, da pozorno pazijo na take pojave in da naj v danih slučajih glasujejo proti prodaji Tedensko zdravstveno poročilo. — V času od 30. septembra do 7. oktobra t. 1. je bilo v tržaški občini zaznamovati 6 slučajev škrlatice, 10 slučajev davice in 32 slučajev legarfa. Umrlo je 7 oseb za Iegarjem. Mestna za vstav Ifalnica. Jutri, 9. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije. 136., zastavljeni meseca avgusta 1914. na bele listke, in sicer od štev. 12.101 do štev. 14.600, od 3 in pol. pop. do 7 zvečer pa razni površniki serije 137., zastavljeni na višnjeve listke. Nadalje se bodo v torek, 10. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. prodajali dragoeeni predmeti serije 136., zastavljeni meseca septembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 213.401 do štev. 216.000, od 3 in pol do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138. zastavljeni meseca septembra 1915 na rdeče listke, in sicer od štev. 21.501. do štev. 23.600. Ćasu primerna knjižica. »Primorska deželna komisija za domov prihajajoče voinike v Trstu« je izdala pod naslovom »Katere pravne zahteve na preskrbnin-ske prejemke imajo vojni invalidje in vojni zapuščencl v Avstriji?« delce, ki ga je v italijanskem jeziku sestavil dr. Ed-mund Puecher in ki v resnici vsebuje vse, kar je treba vedeti vojnim invalidom in zaostalim po vojakih, ki so- izgubili svoje življenje v vojni. Spis se naslanja na tozadevne zakonske določbe in oblastvene iiaredbe in je pisan tako poljudno, da je razumljiv vsakomur. Najnovejših dolo-čeb ni v knjižici, ker je bila sestavljena že pred nekaj meseci, in bilo bi potrebno, da deželna komisija poskrbi za to, da se te odločbe in morda tudi k stvari spadajoče razsodbe upravnega sodišča v posebnem dodatku dodajo kntfžici, kar bi ji dalo gotovo še večjo vrednost za vsakogar, ki se hoče poučiti o pravicah, ki mu gredo. Kakor čujemo, namerava deželna komisija knjižico brezplačno razdeljevati med intereširance. Knjižica, ki je prevedena tudi v slovenščino, se dobiva pri deželni komisiji ig v razgiji knjlgafnali. Gospodarstvo. Omejitve v prodaji tobačnih Izdelkov. C. kr. finančno nadzorništvo sporoča: Potem, ko je že vojno ministrstvo ukrenilo omejitev tobačne potrebe za vojaštvo, Je tudi finančno ministrstvo izdalo odredbe, da se pri prodaji tobačnih izdelkov na drobno za civilne osebe izvedejo nekatere omejitve. Ker prodajalci tobaka dobivajo tobačne izdelke samo v znižani izmeri, so prisiljeni, da postopajo pri prodaji skrajno varčno ter oddajajo konsu-mentom samo omejene množine. Oddaja smotek in cigaret posameznim konsumen-tom v celili zavitkih, po 50 ali 100 kosov, je nedopustna, v manjših zavitkih, po 5 do 25 kosov, pa samo tedaj, ako dopušča zaloga. Cigaretnega tobaka se ne sme posameznim konsumentom oddajati več kot eden zavitek (paket), pri večjih zavitkih (100 g in čez) je paziti, da se taki kupci ne-razmerno ne okoristijo. Prepovedano je reserviranje večjih tobačnih množin za posamezne konsumente, pošiljanje na zunanje odjemalce ter dostavljanje na dom. Tobačni izdelki se smejo samo v prodajalni izročevati in je posluževati odjemalce po istem redu, kakor pridejo, toda z izdelki iste skupine (n. pr. cigarete) samo enkrat na dan. Izobešanje napisov »cigarete razprodane« in slično je splošno nedopustno, vendar so taki napisi dopustni v prodajalni za čas, ko dejanski primanjkuje tobačnih izdelkov. Nadalje je tudi odredilo finančno ministrstvo, da je prepovedano oddajati tobačne izdelke vsake vrste otrokom in mladini. Za mladino se smatrajo v smislu tega odloka osebe obojega spola, ki niso še prekoračile 16. leta. Prestopki tega ukrepa se kaznujejo po §§ 52 in 53 predpisa za tobačne trafikante, oziroma po § 47 predpisa za razpečevalce specijalitet. Svarilo proti špekulaciji z zemljišči. C. in kr. poveljnik vojne skupine nadvojvoda Evgen je glede na dejanske dogodke sklenil, da svari proti brezvestni špekulaciji z zemljišči, ki poizkuša zapeljati kmečko prebivalstvo pod napačno pretvezo k pro-daji zemljišč, češ da so zemljišča vsled vojske postala manj vredna. Nasproti takemu nepoštenemu postopanju naj se nastopi z vso strogostjo; moštvo naj se pouči, da vojska vrednosti zemlje in zemljišč ni le znižala, marveč da je še vedno višja, od prodaje se zato najodločnejše odsvetuje. Iz pisem ali iz vprašanj vojakov CENE ŽELEZA. . Nemški poslanec dr. Steinwender je objavil v nemških listih članuk o cenah železa, Iz katerega posnemamo sledeče: Razna podjetja za železarsko industrijo u-spevajo tako sijajno, kakor da se je vojna samo za to začela, da se te družbe obogatijo. „Alpine Montangesellschaft" je n. pr. v prvem Četrtletju 1916 izkazala za 3 milijone višji dobiček nego lani v istem Času. Ni čuda I Ce je od začetka vojne do aprila I. J. poskočila cena za surovo pločevino za 39, za železo za 53—55®/0, če so se m%ja cene zopet zvišale in sicer „neobvezno", mora dežiti milijone. Čudno pa ]e, da ostane pri tem predmetu tvorba cen prosta, dočim se za vse mogoče druge predmete, celo za slive, določajo najvišje cene. Čudno tem bolj, ker je baš država glavni odjemalec, ki obenem vojne obvezance, zaposlene v železarskih tovarnah in rudnikih, oprošča od vojne službe in daje na razpolago ruske ujetnike kot delavce za izjemno nizko cene. Ce bi davek na vojne dobičke bil izdatnejše ali če bi bila rentabilitetna doklada višja bi znaten del dobička prišel zopet državi v dobro. Toda enostavnejše, sigur-nejše in krepkeje vplivajo najvišje cene. Namesto da se od ogromnih dobičkov vzame tretjina ali polovica potom davkov, kar povzroča nevoljo in vpitje prizadetih, naj raje država sploh ne pripusti izkoriščanja vojnega položaja v to, da se ta za državo in prebivalstvo tako važni predmet podra-žuje. in še nekaj ! Tantijeme iznašajo pri „Alpine Montagesellschaft" nad poldrugi milijon, davčno zvišanje bi torej zneslo nad 150.000 K. Dočim pa vse druge priklade zadevljejo že leto 1916, so gospodje upravni svetniki to leto še prosti. Ali so ti res največji reveži? Zanimiv« aretacija v Parizu. Iz Pariza se poroča: V Parizu je bil aretiran vsled milijonske goljufije angleški finančnik Campbell-Everden, katerega navadno bivališče je London. Campbell je ustanovil svoječasno v Londonu »Marožko banko« z glavnico 25 milijonov frankov, ki pa ni uspevala. V zvezi s francoskim finančnikom Pequinotom je nato izpremenil »Maroško banko« v angleško-francoski sindikat. Težko oškodovani francoski delničarji, ki s tem izgube na milijone, tožijo sedaj Campbella in Pequinota. Petelini in »race«. Mislimo tu časnikarske »race« — izmišljene vesti. — V neki družbi, v kateri je bil tudi pokojni angleški državnik Chamberlam, so se razgovarjali o stari legendi: V tretje, ko se je izrekla kaka laž, zapoje petelin. Na to je vprašal neki časnikar, kako je to, da petelini najbolj kriče ravno zjutraj, ko ljudje večinoma še spijo? Ghamberlain je odgovoril: »To popolnoma potrjuje legendo, saj zjutraj navadno izhajajo — angleški listi! Smrt znamenitega slavista. Neda,yno je umrl v 76. letu svoje dobe poznani in uva-ževani slavist profesor Leskien, Nemec, rodom iz Kiela. V svojem plodnem in dolgem življenju se Je bavil v mladosti s klasično filologijo in komparativno filologijo slovanskih jezikov. Bil je vseučiliščni profesor slovanskih jezikov na vseučilišču v Lipsiji. Kot marljiv dopisnik Jagicevega »Archiva« je napisal mnogo studij z raznih področij slavistike. V najnovejem času si je pridobil zasluge sosebno za Hrvate in Srbe s svojo znanstveno gramatiko srb-sko-hrvatskega jezika, (uraimnatik der serbo-kroatisehen Sprache, Heidelberg 1914). V tej knjigi je znanstveno predočen in pretolmačen ta jezik, ki ga je izvrstno poznal in govoril kot rojen Hrvat. Žal, da ga je smrt odnesla, ne da bi trti dovršil zasnovani drugi del te gramatike. Pasi za prenos in platno za jadra. LUIGI ZUCULIN, odlikovana tovarna zagrinja* in asfaltov. Rojan Stev. 2. Urad ulica Gbepa 2. Specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. 232 Priporočljive tvrdke. SeliKo sKludlšJe Izftotovllenlh oDleK AllaFiducia Trst, ulica Scorzeria 4, vogal ulice Arealu. Velika izbera moških \r\ deških oblek „Gambeita". — Bogata izbera otroških oblek, terde-lavske volnene in bombažaste hlače. Monture beli jopiči, itd. NB. Ker nima prodajalna velikih stroškov, prodaja po nizkih cenah. Hotel Continental Trst, ulica San Nicol6 št. 25 (blizu Corsa). Preno čišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točna. _ 190 „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via" nello. Naj preljubij eni kinematograf tržaškega občinstva. kjer se predstavljajo najboljši gledališki lilms. 211 London Biscuit Factory. A. OArTI, Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otroke od prvih zdravniških avtoritet. 211 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA la ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — - Gastone Dollinar ■frst, Via dei Gelsi 16. 256 Nepremočljivi plašči. lEOPOLD HAAS, Trst, Oorso 2 in via Barriera vecchia 10, Rogata Izbera vojaških plaščev od K 30— naprej. 257 Zlatarnica QG. Pm© Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledari lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema- 207 Livar niča. ODLIKOVANA LlVARNICA OSVALDELLA. --TftST, nlica Me Mase, TernofVjc Vlad., Šrej Erman., trefčeii 1. op 1 K, Fisch^r K. 50 vin., skupaj K 16*50. Srčna hvala. Šivalni stioji. DELNIŠKO DRU&TVO ŠIVALNIH STROJEV sf&GŠR, "frst. Corso 20. Prodaja šivalnih strojev 1» vse pritikj,ta. Delavnica za popravljanje. 25S Manufakturne trgovine. SUCCESSOpi (Nasledniki) PIETRO T A VOL ATO Trst, Leseni trg (Pia»7.a della Legnj) štev. 1. — Bogata tebarif maaufakturuaga blaga. — Ceno zmerna. O s ■s m vsaki večer ob 97, K ^ Vstopnina K 1- Pooblaščeni operator kurjih očes MARXO .KRTČJČJp sprejema od 5 do 7 oedelfab ©d 9—2 pop. Tffet, ti. 22 poluiiadftropje. pop. ob Acqnedotto Štev. 328 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vr«ta. Cene zmerne. 202 Prs ces. kr. JOSIP STRUCKEL I Trst, vegal Via Mnria Teresn-S. Ccterina | Nov prihod volnenega blaga za moške, g In ženske, zeffr, batlst in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje s novosti, velik izbor izgotovljenega pe- g lila in na metre, spodnje srajce modercl. g Vezenine in drobnarije, preproge za- ™ vese, trliž po izjemno nizkih cenah. To in ono. Avstrijskem skladu za vdove In sirote vojakov ^ TT^ pod Najvišjim pokroviteljstvom Njegr. apest. Veličanstva C**.- Oddelek: Vojnega zaverovanja lemajo ponudbe za vojno zavarovanje in 3»cer pri dežetel g>osradovalnsci za Trst, Ssiro, radtittaiisHo v Trsfuf V:a dal Lazzaietto vecchio št. 3 Kakor tudi pri oddalkih za '.rr ■ i) Jt. Vid n Staro mesto, Via BesengrJ št. 19 I. nad. Novo mesto, Via deiie Legna St 2 polunadstropje 3) Novo mitnico, Via Ficcolomini 3, II. 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 1. nadf 5) Sv. Jakob, Via ćell'istria S/i. 6; Predmestje Vrdela, Via Giul!a št. 54, i. nad. 7) Zgornjo okolico Opčine, V Carinta 1 8 kakor tudi pri krajnih posredovalnicah v Poreču, Kopru, Puli, Valosko-Opafiji, Pazšau, Krku in LOSInjil, v vseh občinskih, Šolskih in župnijskih uradih i. i, d. Sklepati se morejo zavarovanja Za najvišjo svoto K 43=09$.—« ~ Premije za svoto K ItOO. — za eno Eeto za — " Zavarovanja v slučaju smrti znašajo: a) Za vojake po poklicu In one, ki spadajo v rezervo (12 letno obvezno službovanje, v koiikcr he spadajo v skupino b) ali d) . . . . . ... b) Za vojake ki spadajo k trensk?m In sar itetnim četam (ce niso črnovojniki) c) Za Črnovojnike z orožjem (brez ozira na starost in brez ozira na to, da služijo osebno kot cftievGjnikVall da so bili tekom vojne potrjeni)....... d) Ža vojaške uradnike, knjigovodje, inženirje, kovaške mojstre, one, ki spadajo v od-delke za vzdrževanje in one za delavce, in naposled za druge, ki ss ne bojujejo Oni, ki dobivajo državno podpore, plačajo lahko na račun, ostanek pa se jim odtegne v desetih 14 dnevnih obro^h, kj se odbijejo od podpore Osebe, ki 90 že zavarovane, se zavarujejo ponovno. Zavarovanje stopi takoj v veljavo. V slučaju da unlre zavarovanec v teku enegra leta, bodisi vsled rane ali bolezni, se izplača zavarovana svota zavarovancu ali pa onemu, ki se izkaže s polico. Ako se dožene, da se je zavarovanec zgubil ali pa da je umrl, kakor tudi ako je bii ranjen ali pa bolan pred dnevom zavarovanja, tedaj se izplača predlagatelju znesek premije brez vsakega odbitka. K K 55.-K 45,— K 35.- BeaMBaaii iiBMsHHiiiaaiiian p^M t Hranilne vloge _It n a ■ mmmm ■ ■ ■■■ s ■ ♦ sprejema od vsakega tudi Će ni ud zadruge, ♦ ♦ in jih obre-^ II 01 večje zneske po do- T X stuja po H" |4 |0 govora. Trg« v C cm + + otvaija čekovne račune z dnevnim obresto- ♦ vanjem. * Reittnl davak plačuje zadrug« sam*. Vlaga se lahko po eno krono. ♦ PoštBO-hraBiinltBi račun 75.179. TElifN! 16-04. ♦ registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom FIIHZKSK laMMIl 1M»«B—BBBH« Posojila 11 daje na osebni kredit in na zasSava « " ^ proti j lačilu po dogovora. £ stranke |! ♦ I ♦ I ■ ■I !■■ I ,,.rit ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. ^^^ ^ --— naoKaBBii iBaHBiaaHKiaaaHa