nm N0Ï1C p Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Namćnina za Neméijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 li, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urediiik, naroÈnino in ozuiinila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. Oftêiit mMw kat. političnega društva za Novo mesto in okolico vràil se bode 24. novembra I I, ob 11. uri dopoludne v dvorani rokodelskega doma v Novem mestu, VSPOKED: 1.) Poročilo blagajnika in tajnika. 2.) Nasvèt enega èlaua v glavni strankini odbor. 3.) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODliOU. Gospodarske stvari. Smola v naši prašičjereji. Tovarišiuam v ijremialek Drag« 8 . evft. Slovenci imamo o prašičjereji le malo tiskanega; sicer pa tudi tukaj še tako debele knjige ne pomagajo bogaivedi kaj, ko zadostuje, praktične skušnje podati drugim v nekaterih vrsticah. Ker nameravam se drugikrat se oglasiti, naj takoj povem, kaj me je nagnilo, da sem prijela za pero, ki je sicer mojemu spolu vsaj na tem polju precej tuje. Bila je edino le zavest, da se ljudje, zlasti v svinjereji, pritožujejo nad največjimi nezgodami. To moramo obžalovati tem bolj, ker si mnoga gospodinja vse prizadene za srečo v svinjaku. Moj oče je bil oskrbnik na grajščini li. na Štajerskem. Živeli smo precej samotno in ločeno od sveta, posebno smo pogrešali v vasi cerkve in šole. l'o sreči je imela moja mati sestro, ki je bila vzgojiteljica ; njo so poklicali v liiso, da bi nas otroke poučevala. Jaz, kot najstarejša izmed šestero otrok, sem šla B 15. leti na neko veliko sosednje posestvo, da bi se ondi naučila gospodinjstva, posebno pa finega kuharstva, liilo mi je v veliko veselje stati ob strani učiteljici v kuharski umetnosti. Zato sem se tudi temu hitro priučila in čez poltretje leto sera nastopila sama službo kot gospodinja neprevelikcga posestva na Štajerskem. Od tega časa sem se jela, kakor boste laliko "sevale, zanimati za živinorejo sploh, posebej pa Še za prasičje-rejo, ki spada tako v okoliš gospodinjstva. Imeli smo le 10 pkmenib svinj. Ko bi pa hotela pripovedovati, koliko nezgod je ta hiša pri njih že doživela, bi porabila veliko pol papirja, in potrpežljivost mojili dragih tovarišic hi bila prehudo skuhana. Svinje so pasli radi zdravja, tudi so zvesto spol-novali nasvet, da se mora svinja mej brejostjo pičlo krmiti ; imele so tudi lepe, suhe hleve, sploh vse je delalo na obiskovalca ugoden vtis; toda prišel je dan, ko so imeli pujski zagledati svetli dan. Hito jih Je pač po 10, tudi 12, toda škoda, eden velik, drugi majhen, pač tri, štiri sorte. Ne trdimo ravno, da iz vseh sčenet skupaj ni bilo nič prida, tega ravno ne, toda koliko upanja, denarja in truda je šlo po vodi aH kam, ker so živali le deloma vspele ! Tudi meni sprva ni šlo vse posreči ; šele dolgoletna skušnja, opazovanje, premišljevanje in poskuse-vanje me je privelo na srečnejše steze. Prediio predam svoje skušnje javnosti, hočem za danes razviti samo neko splošno sliko, kako se godi pri naši prašičjereji, posebno kar zadeva vzgojo mladih kockov. Vzemimo torej, prešički so prišli na svet v vseh velikostih ; vže to nas posebno ne razvedri, še bolj megleni pa so obrazi, ako dobimo nekoliko mladičev mrtvih aH celo v razpadu na svet. Toda to nič ne pomaga, treba se je pobrinuti zato, kar nam je Še ostalo. Da bi stvar nekoliko popravili, poslušamo splošne nasvete, ki se blagohotno delijo, in damo svinji le malo močne piče, kak poldrugi funt na dan, da ,,premastno ne doji", kakor pravijo ljudje. Tako se vleče stvar naprej z lepimi obeti, kar opazimo čez kake dva tedna, da so trije ali štirje pujski posebno brihtni, oni pa, ki so prišli že slabiči na svet, dobijo skoro drugačno podobo : glavice nosijo po strani, zadnji del izginja in trudni in zdelani se plazijo reveži po svinjaku. Seveda pride tudi zdaj kak „strokovnjak", ki svari, za ves svet ne dajati materi preostre piče, rajsc odtegniti nekoliko otrobov, ker je hrana, kakor je videti, slabejsim prašičkom še premočna. ^ Ker je z izgubo toliko in toliko mladičkov v nevarnosti že mal kapital, zato se vsak „dober" svet sprejme in zvrsi z najtoplejšo zahvalo, dokler ni čez 3—4 tedne prvotna družina močno presejana. Prvi krepki pujski so postali ljubke Živalice, vsi drugi pa so podlegli bedi ; k večjemu se plazi še eden ali drugi semtertje, pa tudi ti pustijo v nekaterih tednih nehvaležno življenje, ki zanje ni vredno življenja. Vzemimo zdaj svinčnik v roko in preračunajmo, koliko nam vrže ena plemenska svinja. Kecimo, da se od 10—12 mladičev njih G popolnoma dobro razvije, vsaka glava vredna 18 K, b izmej njih pa pustimo, da pogine ; to znaša 90 K ; pri dvakratnem prasenji torej se enkrat toliko na leto. Ako zdaj pomislimo, kako pridna iii varčua, jc gospodinja v svojem delokrogu, kako 8Í prizadeva, od rane zore držati vse lepo v redu, ali tii potem čuduo, da se reve udajajo v te nesreće pri vsakem novem prasenji s toliko mirnostjo in udanostjo? Ah, ta resigtiacija in trpljivoat me do cela giae, vsaj vem le predobro, koliko mora pridna gospodinja šivati, piesti in popravljati, predno zasluži na leto 180 K, ob katere pride vsled nevednosti že pri eni sami pleiaski svinji, in katero le količkaj dobro uravnano gospodarstvo jih nima po vec ! Le pomislimo, koliko oaodepolnejsi je nas raèun v velikem. Tuda Človek se vsemu privadi in ai prigovarja, ces, veè nego 6—7 pujskov se na eno svinjo ne sme računiti ; od teli dobim še vedno čez 200 K, in to je tudi.jiekaj. Kako draga reja svinje tudi ni bila, toda me dobro vemo, da je požrla toUbo in toliko krompirja, otrobij in mleka, da je torej od skiipljene svote treba odtegniti znaten del, in ko bi bili vso to pieo porabili za mlado govejo živino, bi bili dobili z manjšim trudom in nevarnostjo mnogo več zaslužka. Torej, moje mile družiee, morebiti bo prav, ker je pica svinj, ko ao vrgle, po navadi preraastna, da jim jo precej v začetku znianjsaiiio na polovieo, kajti odkodi bi bila sicer čudna prikazen, da vsako leto toliko prašičkov pogine, če ne od predobre lirane njihove dojiteljice! Vse to skupaj dela na moj mali razum čudoviti vtisek, da spada prešiČ k najbolj čudnim domačim živalim, ki dajejo tem več dohodkov, čim manj se jim dá zobati, torej ravno nasprotno od krave, o koji veste dobro, da pri „gobcu" molze. Vera odveč ! Kolikrát se dandanes to sliši iz ust priprostih in učenih. Oemu vera ! Ako le živiš pametno in dostojno ter izpolnuješ svoje dolžnosti, potem ti Boga ni kar nič treba. Tako govore, tako delajo v mestu in na deželi. Odgovor: L) Da, šlo bi, ako bi ne bilo tistega „ako". Jaz pa predlagam, da odpravimo polieaje, postave, ječe in sodnike. Kajti ,,ako le živia pametno in dostojno (kakor pravite) ter izpolnuješ svoje dolžnosti", tudi ne bo treba policajev, postav, ječ in sodnikov. Mar nimam prav? 2-) Torej nravnost brez vere! „Fridigujte nam nravnost, a vere ne, le vere ne", govoré. Ste že videli prvo nadstropje brez pritličja? Uvetje in sadje brez veje in debla? Ako ni lioga nad menoj, sera si sam bog. Kdo mi bo nalagal dolžnosti? Nikomur nisem odgovoren in se oprostim dolžnosti, kadar hočem. Pametno živeti, da — kaj se pa pravi to? Anarliiatu n. pr. se zdi jako nespametno, da mora trdo delati, a jesti le krompir, dočim bogataši šampanjca srkajo, in se bolj nespametno se mu zdi, da ljudje ne odpravijo tacih neenakoatij. 3.) Emile de Laveley, liberalni profesor narodnega gospodarstva se vpraša: More li družba dalj časa obstati brez vere? Jeli nravnost brez vere v Boga in v neumrjočnoat duae prava nravnost? in odločno odgovarja; ne. „Brez teh dveh resnic ni ničesar več, kar bi me pametnim načinom moglo ovirati, da ne bi iakal avoje koristi in zabave na stroške drugiîi . . . Ako morem obogatetî in ob enem uiti kazenskemu zakoniku, zakaj bi ne? Blišč zlata stori, da človek kmalu pozabi na madež na svojem značaju. Ne vidim pametnega vzroka, da ne bi storil nedostojnega dejanja, da ne bi izrabil zaupanja, da bi tudi ne kradel, ako me le ne doleti kazen in če meni koristi, — Uast! Kaj je zabave željnemu človeku na tem? — Vest! Brez lîoga je ni . . . Brez vere bi padli nazaj v barbarstvo." Prosim, da se upošteva: to je zapisal liberalec! 4.) Nekdanji španski minister Don Alejandro Pidal y Mon dejal je 1 1889. na katoliškem shodu: „Učenjak, ki si je sam spisal spričalo modrosti, oznanja s svoje ucue stolice; „NÍ Boga." Začudena to posluša gosposka, prestavi za svojo vest in govori: „Ni pravice". Odmeva ta klic v ušesih zlodejea in govori si : „Ni krivde." Ouje to poželjivi mladenič in logično sklepa: „Ni kreposti," Izve tudi podanik in prevdarja: „Ni postave," Ako pride ta nauk na ulico, teče kri in iz grmenja topov čuje se rjovenje puntarske druliali: „Proč z Bogom, nebesi in večnostjo. Zuanost je dokazala, da je vse to laž in sanje. Ne zahtevamo druzega, ko peklo, uničenje v nič in slasti, ki so prej." 5.) Brezbožni in podli zaničevavec vere Voltairé sedel je z dveiUa svojima somišljenikoma, D' Alembert in Diderot sta se zvala, pri obedu. Govorili so svobodomiselno brezversko. A Voltaîrè, niČ manj brezbožen ko ona dva, reče : „Počakajte vsaj toliko, da odidejo strežaji ; ne maram, da bi me po noči umorili." 6.) „Brez vere bi se ljudje med aeboj pobili za najbolj sočnato hruško in za najlepšo žensko", dejal je Napoleon L, priznani veleum. Brez nravnosti ni reda v človeški družbi, a nravnosti ni brez vere. Kdo se bo še vprašal : Oemu vera? Kdo bo se dejal: Vera — odveč? Politični pregled. Minula dva tedna sta bila v znamenju volitev. Kar nas pa pri tem veseli, je to : krščanska misel zmaguje tudi v javnosti. Na Moravském si je katol. narodna stranka ohranila vse dosedanje mandate, enega si priborila, v več krajih pa preprečila izvolitev najbolj zagrizenih nasprotnikov. — Na Gomjeavstrijskem je krščanska stranka ,v kmečki skupini prodrla z vsemi 19 kandidati in tudi v mestih je dosegla lepih uspehov. Tudi na Ni^eavstrijsksm je zmagala krščanska stranka. Od iil kmečkih mandatovjib je dobila 20. A najsijajneje je zmaga krščanske misli v srcu cesarstva, na Dunaju. Dunaj ima voUti 21 poslancev v mestni skupini, in precej pri prvi volitvi so jih dobili krščanski socijalei 20, a tudi pri ožji volitvi so zmagali, tako da imajo sedaj vseh 21 mandatov. Pomen zmage je tem večji, če premislimo, da so sli zoper kršč. stranko v boj judje, Ubaralei, nemški nacionalci in socialni demokratje. lu ker drugače niso mogli, so krščanske socijalce raz-upili za „črue klerikalce", a pametni Dimajčanje tega strahu ne poznajo, marveč volijo one, ki jim je splošni blagor res pri srcu, in to je ravno krsčanska stranka. Oildanili je bilo 40.000 glasov, nad 30.000 za krščanske kandidate. Socijalni demokratje so pa tudi pobijali s paliuaniî, steklenicami iu kamenjem, da, z noži krsčanske volivce. — IVrej z divjo, krvavo ailo so hoteli uduaiti misel krsčansko, a niso je. Seveda združene proti-kraiiaiiske stranke močno boli, da )e Diinaj, cesarska preatolica, krècaiisk, in pišejo o sleparijali in goljufiji. Kakoreen je kdo sam, tako druge sodi. Na Stajersltem so Slovenci sicer ohranili svoje poslance, a to pot se je prvikrat pokazal liberalizem pri volitvali, in zmage niso bile posebno sijajne, Liberalci nalašč nieo lioteli iti volit poslancev, ki jim nieo po godu, dasi se je šlo za narodno stvar v boju proti Nemcem. Na Koroškem BO imeli Slovenci dosedaj tri poslance, odslej bodo imeli le enega ! Zaspanost in brezbrižnost je pač liiida reč, se liujše je pa to, da je je toliko, zlasti pri katoliških Slovencih. Kaj vse storé nasi narodni in naši verski nasprotniki! Mi pa se iie ganemo, k večjemu, kadar je prepozno. A misel kričanska mora zmagati tucli pri nas, drugače je po nae Slovencih v par letih, Državni zbor ne deluje. Govori se, da bodo poslali poslance domov in bodo nove volitve po novem razširjenem volilnem redu. Nemški cesar je řel na Angleško. To, da zadnjič ni maral vsprejeti burskih generalov in pa ta pot vzbuja misli, da se Nemčija približuje Angleški. Na Francoskem boj zoper katoličanstvo še ni ponehal. Sedaj nameravajo napraviti postavo, da se mora vsakdo izšolati v državnih brezbožnih šolali, in da zasebnih šol ne sme nihče več imeti. Svoboda se klanja sovraštvu do cerkve. Predsednika Loubeta je hotel nek anarhist umoriti, a so ga prej zasačili. Mlademu Španskemu kralju bo ministri odpovedali službo. Mora si iskati drugih. V Macedoniji se na tihem pripravlja velika ustaja, ki utegne imeti razne posledice, ako je ne zatró o pravem času. Turkom so pobrali že sila veliko orožja in streliva. LISTEK. -- Feliks Zavodnik. Umrl 1. oktobra 1002. PremigljevHl sem, knlt« bi pokojnemu svojemu sprednikii píístavil na tem mestu dostojen spomenik in poćastil njegov spomin. Kar mi pride v roke prelepi pogrebni govor, ki ga je ob pogrebu dné 3. oktobru govoril dr, Andr, Kîirliu, stolni kanonik in rajnemu prisi'ćen prijatelj. Iz tega govora priobčimo odlomek, ki upisuje njegovo življenje in delovanje. „Porodil se je blagi rajnik dné 17. majnikfi 1. 1861. imo vitim staršem v Žužemberk«. Ker je bil bistrega uma, so ga z bratom vred poslali v Novoinesto v šole. Mirno so tekla mlfido.staa leta mladima dijakoma, lepo sta napredovala, in ko ata skonĚala srednje šole, sta vstopila dba drug za drugim v ljubljansko semenišče. Labko bi bila šla po svetu iskat veljaviiejšili in bogatejših služb — podpore bi bila imela zadosti — a liotela sta 36 posvetiti Bogu v duliovakem staau iz èistega, neomaliljivega poklica. Žal, da j« brat pokojnikov v nepopisno žalost očetovo in sorodnikov moral umreti, preden je bil posvečen v mašnika. Naš pokojnik je dosegel mašniški red dné 19. julija 1884 in je po odpeti novi maši šel za vikmja v Novo mesto. VeČ let je «udi pastiroval v občno zadovoljnost .svojega predstojnika in vernikov, ki imajo psp. Feliksa, kakor sem se sam prepričal, se danes v najblažjem spominu. Odtod je prišel za kateheta na Inkalšujo nunsko šolo, potem m mm-skega spovednika in naposled za župnika v St. Jakob. Življenje pokojnikovo se mi zdi kakor miren potoček, ki veselo žuboreč v enonier dalje šumi. Vat ste ga poznali : z veselim obrazom je deloval v š^li, s prijazno, minu» besedo na lec , iu doma ni izlepa kd<> slišal trde besede iz njegovih ust. Će se lepa beseda ne bo prijela, — je večkrat rekel — z grdo ne poizkusim. To mehkobo v svojem značaju je bržčas podedoval po svoji matei-i, katera mu je umrla, ko je bil v 7. giiini. razredu. Oj, koiikokratov se je je ap(miinj»l ! Vselej, ko ga je trla kaka neprilika, je obžaloval, da nima več drage mame, kateri bi potožil svojo bolest. — Kot duhovnik je bil neomadeževanega življenja, da bi tudi najostrejši sodnik nad njim graje ne našel. Dobro je poznal potrebe današnjega časa, četudi v socialm» delovanje duhovnikov zunaj cerkve ziiradi šibkega zdravja in mehkega značaja dejansko ni kaj posezal. Kako je plamtel za krščansko vzgojo nase ndadine, razvidi se iz njegove oporoke; vse svoje imetje, kar ga t stane po pogrebu, ja volil škofovim zavodom. To je pač i^lemenit zgled katfiliškega duliovnika, ki si po besedi sv. Vinceiicija Pavjau-skega z dobrimi deli želi kupiti nebesa. Posebno ga je veselila lepota hiše bnžje, V cerkvi, zlasti pred oltarjem, je moralo bili o praznikih vse Fnažno in lepo. Zato se je tudi z nekim posebnim ognjem poprijel poprave nunskega samostana in cerkve. Vodstvo te prezidave mu je prizadevalo mnogo skrbi, potov in iroškov, a vselej je bií pripravljen z veseljem sodelovati v čast božjo. In nomine Domini, v imenu Gospodovem, je bil« geslo njegovega življenja, V Gospodovem imenu je začenjal, v njegovem imenu je kon-Čaval veselih lic svoja opravila. Preden se je ločd od samostanske cerkve, je dal z zlatimi črkami vklesati nad samostanska vrata besede: Deo et Immaculatae, besede, ki na kratko značijo vse njegovo delovanje. Ćaat božja in Češčenje preblažene Device ga je nad vse veselilo. S koliko ladostjo je obhajal Marijine praznike z gojenkanii v notranji šoli! Kako živo je priporočal nekdanjim svojim učenkam, ko so ae vračale ob počitnicah k slii du Marijine družbe, naj svoji nebeški pokroviteljici tudi zunaj med svetom zveste < stanejo 1 Iu ko se je preselil v mestno faro, kuko velikanske načrle je nosil v svojem srcu ! Rad bi bi bil sčasoma sezidal Ločanoui celo novo cerkev, da niso bile razmere časa temu načrtu neugodne, in še zadnje dni je prijateljem veaelo piipnvedoval, kako bode lično prenovil podružnico sv. Florijana. Domine dilexi decoiem domua Tuae — je smel po pravici klicati s kraljevim pevcem. Vesel je bil vsake cerkvene slavnosti in rad je obhajal Čim najalovesneje službo božjo. Zato pa je dosegel naposled posebno milost. Zadnji Čas je sicer večkrat tožil, da se pase po njem neka t olezen, četudi sam ni vedel, kakšna; vtiidar se se mu je zadnje dni kakor tat prikradla smrtna bolezen. Lahko rečem; ob najbolj pripravnem časuje prejel svete zakramente za umirajoče. Prijatelji njegovi smo bili price, kako je z jasnim, razločnim glasom sam izpodbudno odgovarjal, ko ga je duhovnik mazilil s svetim oljem. Pokojnik je bil mož žive vei'e, neomahljivega upanja in srčne ljubezni do Boga. Po človeško govoreč smemo upati, da je dobro pripravljen sti pil pred Gospoda, Uverjen sem, da mu velja beseda skrivnega razodetja: Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjó! (Apoc. 14.) Oj, ne zabite nanj v svojih molitvah! Jezus Kiistns, naš Gospod in prihodnji sodnik, ni le neskončno usmiljen, ampak tudi neskončno pravičen. On hoče, da vsak njegov služabnik poplača svoje dolgove do zadnjeg-a vinarja . , . Gospod, — kliče kraljevi pevec — ako bol na pregrehe gledal, kdo bo obstal? Ko človek gre v hišo svoje večnosti, si sam ničesar več ne more pomagati ; zato pa zdaj, predragi verniki, Vi pomagajte njemu, ki je Vaše duše poprej vodil po potu proti nebeaom. Ljubezen nikoli ne mine, V tej sveti ljubezni naj vam pokojnik nikdar iz spomiua ne izgine, zakaj sveta in dobra je misel moliti za mrtve, da bi bdi grehov rešeni," Piše se nam: Iz Krškega. Kakor že znano, je gospod oče Odilo Rifei, tukajšnji kapucinski definitor in gvardijan, dné 21. oktobra letos ob 6. uri zjutraj umrl. — Blagi pokojnik, za katerim žaljujejo v prvi vrsti njegovi kapucinski tovariši,- očetje in bratje, in drugi prečastiti duhovniki od blizo in daleč, ki so ga vsi prisrčno ljubili in Čislali, v drugi vrsti njegovi sorodniki in y tretji vrsti znanc.i in prijatelji, je dolg^o časn bolehal na raku v črevesu. Bil je nekoliko časa v bolnici usmiljenih briitov v Knndiji pri Rudolfov eni, kjer se j« dal operirati; operacijo je srečno prest»), se podal zopet v Kriko, vendar je pn kal bolezni ])ridi'inl, ki ga je luučiU in ga ňele smrt te bolezni ješila. Dasi je bil zelo bolan, je vendar vedno obhajal daiitev sv. inaSe. Prestal je jako mnogo hudega v tej bolezni; vendar je vse bolečine mirno prenašal Bogu udan. Sveta Uršula, toln/.nica bolnikov in priporočiiica srečne zadnje ure, katero je vedno častil, rešila ga je mučne bolezni. Ravno na dan sv, "Uršule ob fi. nri v jutro, ko sta se ravno ob enem dve sv. maši v kapucinski cerkvi v Krškem darovali, je izdihnil v Bogu sviiji) blago dušo. Blagi p— a vrnilo je 13 strank K 1.962'58, (Vabilo), Letošnja leto se je pridelalo v krškem političnem okraju obilo in prav dobrega mošta. Da ae širše občinstvo o dobroti tega pridelka prepriča, priredi krška kmetijska podružnica v nedeljo in ponedeljek, dne 23. in 24. nov. 1902, vinsko pokušnjo v Krškem. Na tej pokuSnji bode mnogo vina iz vseh občin in vinskih leg krškega političnega okraja, — Vljudno se torej vabijo vsi oni, ki potrebujejo dobrega naravnega vina, da se te pokušnje udeleže. S tem jim bo dana ugndna prilika, da brez izgube časa lahko takoj sklenejo kupčijo, ali se vsaj seznanijo z raznimi vinogradniki ter spoznajo vina iz raznih leg. Dopoludne bodo tudi poučna predavanja o kletarstvu. Kmetijska podružnica v Krškem. Dr. Tomaž Koinih, tajnik. V. Auman, načtlnik. (V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj, bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca oktobra 92 bolnikov, koncem septembra jih ja ostalo 58, sku])aj 150. Od teh se jih je ozdravilo 57, zboljšalo 23, neozdravljenih bilo je 8. Umrlo jih je 6, in sicer 2 vsled ostarelosti, 1 vsled srčne napake, 1 vsled Brighťova obistue bolezni, 1 vsled gnojnokrvnosti, I vsled alkoholizma. V oskrbovanji ostalo jih je 56. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1731. (Od bor „Lj ud, knj i ž 11 i ce vSmihelu) vljudno javi p. n, udom, da blagovolijo poravnati zaostalo članarino, sicer je itdbor prisiljen nekatere ude izbrisati iz društra. — Ob jednem se tudi javi, da se skliče redni občni zbor na nedeljo 30, nov, t, 1, ob 3. uri v društvenem prostoru, Vspored ja : 1. nagovor predsednika; 2. poročilo odborníkovi 3, volitev odbora; 4. raznoterosti. (Frančiškanska cerkev v Novem mestu) dobila je novo lepo okrasje s tem, da je dal za ki'asoto hiše Božje ves vneti preČ, g. P. gvardijan Otoknr Aieš preslikati ladijo. Delo je izvr.šil Novomeščanoin že znani slikarski mojster g. Matija Koželj iz Kamnika. In smelo trdimo, d t je tu najnovejše delo znova in močno potrdilo ugled in ime tega mojstra. Poglejmo le, kako je izvršil to delo! Pripomniti treua, da ima ladija banjasti obok, ne gotski, kar ni malo obtežilo dela. Ta obok, je razdelil g. mojster v tri polja in en pas nad korrm. V ta polja je prav plastično naslikal gotska rebra ; iz kiižališč teh reber in iz posameznih k< tov rasejo potem pravilno v gotskem slogu stilizovani listnati okraski, ki jasno pričajo, da g. mojster umeva gotiko jako dobro. To polivalo je izrekel mej drugimi tudi znameniti vseučiliščni profesor in konservátor g, monsg. Gr&us iz O-radca, ko si je ogledal prezbiterij kapiteljske cerkve, V velikih okraskih krog sklep-nikov je napravil medaljone, v medaljoaih krog srednjega sklepníka pa lep novo žnpnijo niinoli Ćetetek. (^NezgodH). Konj udaril je j>n snaženju, dne 6. t. m. posestnika Goreiic Jožefa iz Goreiijili Gomil, ter ga tež,ko i)oHkodo\aI. Nfsrećni bil je iiriiieljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. (Dva hrošča) lepa, velika prinese) nam je g, lekarnar Beigiiiann, k;itera je naŠel nii svojem vi tu. Gotovo redka ptikazeii v pnziii jeseni. (Za ni. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pi ièele 1. dee. t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodišću, izžrebani so glavnim j)ni'otnikom naslednji gospodje: Miicha Anton, jxia. in tig. iz Metlike; Javornik. Jožef, pes. in lesni trg. iz Žalne; B^ijuk Gregur, pos. iz Božakovega; Javornik Janez, poa in lesni trg. iz Gmajne; Varlek Janez, gost, in ti-g. IZ Rake; Eistohať Jnžef, pos, iz Breg; Scliauer Janez, ttg. iz Oermošnjic; Gorše Janez, pos. iz EuOetneyasi ; Kristan Fiaiic, pos, iz St, linpeita; Erjavec Jožťf, pos. in iupan iz Kriikevasi; Kniar Stffan, pos, in mes. iz Črnomlja; Treo Julij, pos. iz Malevasi; Geizin Matija, pos. iz Mibeljeyasi ; Lozar Miiiael, pos. iz Gribelj; Žsgar Franc, pos. iz Dol. Kartelje'.ega; Pudboj Andrej, gost, in mes iz R'bnice; Rankel Franc, pos. in mlinar iz Hrega; Magovac Fi'anc, pos. in gost. iz Gmajne; Friegel Janez, pos. iz Jesen e; Steiraolo Alojzij, p)s. iz Hudega; Verderber Jožei, po.s, in gost. iz Kočevja; Knez Alojzij, pos. iz Skrovnika; Zavodnik Janez, pos, in mlinar iz Grin-tovca; Knez Franc, pos. in tr^. iz St. Ruperta; Papež Jožef, pos. iz Dol, BoStanja; Merliar Igo., pos. iz Prigorice; Štrukelj Franc. pos. iz Vrlu; Males^č Janez, poa. in jçost. iz Metlike; Kajfťž Anton, pits, in trg. iz Novegasela; Govanec Karol, pos, in trg. iz Metlike; Pire Andrej, pos. iz Ravnega; Rebolj Fr., pos, in trg. iz Gmajne; Kupar Janez, p03, iz Zbure; Skubic Anton, pos. iz D-^dendola; Jerman Franc, poa. in mesar iz Ornomlja; Smuk Matija, pos. iz Tušovegadola. — Nadomestnim porotnikom izžrebani so bili naslednji gg: Rosmanu Karol, pns. in gost, iz Riidolfovega; Zurc Josip, pos. in gost, iz Kandije; Šali Anton, poa.. Kastelic Ivan, pos. in pek, Mikolič Jakob, pos ill krojaťí. Mramor Mihael, pos. in usnjar, Oblak Alfmz, po-(, in trg, Paučić Jakob, pos. in trg,, liloysky Lud,, pos. in pek, iz Knlolfovega. (Pred porotnike pridejo); l. dec. Fr. Drenielj zaradi uboja; 2. in 3, d^c, Niko Hudorovac, zaradi ropanja in tatvine; 4. in ,'). dec Autou Jakse, zaradi uradnega pone-verienja in goljufije; 6 dec. Ji>žef NeĚiiner, zaradi hudodelstva jiroti nravnosti. (Ponudbeni razpis.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo tuknjšni trg vski in obrtni,ški zbornici, da se bo dne 17. novembra t. 1. ob 12, nri pri |)0(\intenđanciji bolnišnic v mestih Antverpi-ja, Arlon. Bevei'loo, Jîrngga, Bruselj, Gent, Lutih, Lovanija, Mecheln, Mous, Namur, Ostende, Termonde, Tournai, Vilvorde in Ypres vršila ponudbena razprava za dobavo naslednjih pridelkov, ki ae bodo v letu 1903 potrebovali: Rezanci, želen grali, bel fiiol, cikorija, beli sladkor, sol, poper, kis, jajca, surovo maslo, rumeni vosek, trpetiiiov cvet, svinčena ruda, razno milo, sveCe, in vžigalnice, krompir in rei)a. Dne 3. decembra 1902 ob 12. uri se bo na borzi v Bruslju vršila ponudbena razprava za dobavo raznovrstnega t»ro(ija in oprave, katere bo potrebovalo stavbeno oskrbništvo belgijsk h državnih železnic. Ponudbe je do 29, novembra t. ), vložili. V kratkem se bodo ravnotam sprejemale ponudbe za dobavo 160.000 kg govejega loja prve vrste in raznega ol.ia. (Molitvenik) Pas h v. Jožefa in sedem nedelj sv, Jožefu iiosvečenih bode kmalo dotiskan ter se bode dobiyal lično vezan v platno in tudi v usnje v knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu. (Današnji list) obsega deset strani. Razne stvari. * (Statistika raznih ver na svetu). — Po najtioTeiši statistiki je na celem poznanem svetu 526 milijonov kristjanov. Med temi je 250,800.000 katoličanov, 162,440000 protestantov, 103,180,000 pravoslavnih, 5,580.000 pa drugega cristjanskega veroizpovedauja, Nekristjani : Mohamedncev je 197,250.000, Židov 9,750.000, paganov 833,000.000 med njimi Budliiatov 222.000 000, oboževat.eljev Brahme 1^15,360.000, pristašev Konfucija 3(30,400.000, Thintoistov 14,600.000, obo-ževaleljev višjih bogov 174,320.000 in 180.000 oboževateljev kumira. ♦(Grozdje je treba umiti.) Opetovano so že oboleli Ijndje, ki so jedli neuinito grozdje, na katerem so bili še ostanki vitrijola, ki je strupen. Te dni je nevarno zbolela neka deklica na Dunaju, ker je zobaU neumilo grozdje. Zdravniki so ji le težkt» rešili življenje. * (Hudo zimo) prorokuje meteorolog profesor Ledo-hovski na Dunaju. Profesor pravi, da tako ostre zime, ka-korSna bo letošnja, že ni bilo petdeset let. * (Domoljuben pes.) Neki voznik pariškega omni-bnsa ima psa po imenu Luln, ki ima trdne „politične nazore". Ako mu zajiove gospodar: „Naprej Lulu ! ukoči za Fraucosko !" tedaj začne pes navdušeno skakati čez plotove. Ako mu pa veli: „Najirej Lulu, skoči za Neniôijo", tedaj pa pes na zadnjih nogah obsedi ter s strašnim zaničevanjem zre na desno in levo. * (Turški Pavi i h a.) Turki pripovedujejo vsakovrstne veřele d"godbice o nekeJii Nazredin hodši. Nekega dne sedel je Nazredin ob ribniku in gledal, kako trop rac veselo plava po vodi. Obšla ga je želja po račji pečenki. Stegnil je roko, da bi zagrabil raco, a živalice so hitro smuknile po vodi. Nazredin se je praskal za ušesi, potem pa vzel iz žepa ko» kruha, ga začel drobiti, ter je posamezne kose pomakal v vodo in jih z vidno slastjo užival. Mimoidoči ga vpraša, kaj da jé. „Sin oslov", zadere se mojster Nazredin, „ali ne vid š, da jem račjo juho". — Nazredm-hndša je imel osla, katerega je navadno jezdil, Nekega dne ga prosi sosed, naj mu posodi osla, Nazredin odgovori, da ga nima. Kakor nalašč, začne v istem tieniitkii v hlevu osel rigati, „Saj ga slišim vpiti" odgovori sosed. „Čudno!" zavpije Nazredin, „ti torej bolj veruješ oslu nego meni, meni sivobrademn možu". In zaprl niu je pred nosom vrata, — Nfkega due je šel hodša na trg, napolnil svojo vrečo z zelenjavo, jo zadel na svoje rame in zlezel z vrečo na rami na 8Voieg,i osla. Ko tako jezdi, vpraša ga nekdo: „Nazredin, zakaj vreče ne pritrdiš na sedlo y'' Nazredin odgovori: „Da je ubogemu oslu ni treba nositi" (Poredno). Kritik: „Za Boga svetega, kakšni pa ste, kako raztrgani izglťdate!" — Igralec na predmestnem gledišču; „No, po zadnji vaši Ijiibeznjivosti polni kritiki je to prav umevno". Naznanila mestnega magistrata. Vsled c. kr. atavbenega Vcxlít-VH v Ilniloli'uvem se «a iiaitglje prepová vsake prodajalne átaute in „iiradjnidelne" iin Ljnb^jiiiBki cesti pusiavljati, tivko lia tržuili, kakor tudi na sejmekili dneli. Valed BaJajeiia [ložara pokazali «o aa raztii uedoatiitki, in % ozirom na to se p. n, obiiiistro opijiarjii na postavo — od ]5. aejiteinbra 1. 1881, za vojvoilitio KratijBko, izvjsomsi mesto Ljubljano — o požarnem policijskem redu ua §§ 10. iii 13., ki določa; Vsak obéau in celo vsak tujec v obćiui (g 80 obi. redftjjo pod kazuijo ua ii^telje župana ali njaiçovsga namestnika kakor tudi načelnika oziroma ujega namastnika prjstovoijneg^ gasilnega društva) dolžan v obćiaskem okraiu br.'zplaiUij pri gaâenji oguja po-maVati v kolikor je !;a to zmožen in ui njegovo posestvo v nevuruosti. Pri taki priliki mora tadi vsakilo posodo za vod.) iu orodje Ea gašenje kolikor ga ima, v porabo dati. Konjski gospodarji so pa vezani konje, kolikor jih je treba, na razpolago dati V sili se smejo celo taili slučajno uavzoii — od zunanjih goipodarjev — konji in vozovi v to STrho porabiti. — Kdor bi se temu brezpogojno iie pokoril, bo kaznovan po S 47. in bode moral kljub temu delo izvršiti. Prepovedano je puSSati kikoSi in drugo perotnino tia javne prostore in pota, kakor tudi puščati pse po noči brez gospodurja na ulici. Ravurt tuko vsako onesnaženje javue ceste, ulice itd. Onesnaženje je tudi pisanje iii riaanje po zidovih, izlivanje vode ia drugih tekočin na ulice in javne proatore, razkladanje razsipa in odpadkov vjake vrste ter kapanje deževnice iz pokvarjenili Btre.šnih žlebov, naj se to igodi namenoma ali iz nemarnosti in naj bode v katerikoli nlioi. Vsled te^a morajo vae Btrehe na javne prostore, nlice itd. imeti dobre žlebove. Grebeiiićne in gnojne .ame morajo biti dobro piikrite. Prepovedano je puščat vprežeao /ivino na javnib cestah, ulicah itd, in jo tam krmiti, Na vúdalh ÍKtokih se ne bode smeio prtiti ia ne it^labnjeTati pofloila, i>erilD, zelenjava ali dni^i predmeti. PrAT tako ae p repo veil uje na janiih voduili iztokih, razati ititej^a na živinskem sejmiSđu, napajati ali uraivafi živino. — Ker ,se bode v kratkem vodovod udprl, se opozarja (ibiÎDiitvo, da bodo monterji v veaki hiM, t kateri je vpeljan vodovod, dotiĚne hiSue posestnike oziroiaa stranke iiatanino podučili, kako ee ima postopati z r^Kaitui pipami iu zavori pri vodovodnili ceveli uahajajoiSili se v isti liiSi, prjdi se vljuiljio, lU se vaak nedostatek pri istili kakor Ititri mogoče nazunut pri uie«*neui magistratu, da se potrebno ukrene, Vsako pokvarjeuje javnih vo Inih iztokov bode se brea-obzirno katuovalo. ___^ Mestno županstvo v Bu lolfovem naïnanja, đa ai prošnje za podelitev cesar Franc- Josipove jubilejne ustanove vložiti do 2i, t. ra,, katero dobi 20 oseb po 10 kron. Pravico do te ustaiiove imajo vsi v mestu Btaiiujoëi reveži. Loterijske številke. TRST, 31. oktobru 45 42 36 GRADEC, 8. novembra 73 74 81 61 75 39 51 Umetna gnojila (g7U 2> 14% rudninski superfosfat 100 kg pt» 8 35 K. 40% kftlijeva sol lOo kg pn 14.— K ima V zalogi tvgovec Fran Perko. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. z« oktober in ntivemb-r so darovali: Kastelio Ednmiid, trtç. 2 K; A. Pauser leii, 4 K; Dr. Albin Poziiik, o. kr, notar 2 K; Al. Virbnik, c, br. profesor i K; P. Defrancejcbi 4 K; F. áuklje, dvorni svetnik 4 K za november. Zadujič je bila pomota — g. svetnik je dal tudi za oktober ue 2 ampak 4 K). Dalje so darovali; Gospi J. HuCevar v Krikem 40 K; velei-g. dekan Fr, Sehweiger 10 K; g. prof, II. Skojial 10 K; velei. g. župnik J, rievaniS 10 K. Dobrotuiki vi mesmju Kandije % Hforaj imenovanimi «kujiftj 46 K :iO b za meseo november, Zup]jaui v Mirni Peči so poslali po voleA K. župniku Berj^auiu dva velika voua razli^uilj živil »lasti zelja, krompirja in ližola. Srčno bvalo izrekam vsem. Prav jiosebno pa iîali valj njem radodarne llirnopečane; Božjim povrni tisoiero! Ko bi dijašlto kuhinjo tako obilo podpirali z živili druj^i okoličani, kakor to store vsako leto žiipljaiti mirao-]>eSkl, potem bi bila podpisanemu pač mnrsikaka skrb priliranjena. Dr. Jos. Marinko. se takoj sprejniie, kateri iuin veselje do pekovske »>i>rti ter naj bode 15—10 let star. — Kje, pove iipravuistvo „Dol. Novic". (277—1> Hprejmem takoj £70—a) kovaškega, pomočnika in ene^a kolar,jiu Plača po zmožnosti. Peter Goriipič, Kandija pri Novem mestu. XSlív na Glavnem trg« St. 7fi. ?" dotij taW-'i v iiHiem. Natančno pnve Alojz Rajec, urar Novo mesto. Zahvala. s ptimoĚjo Božjo iu blagih dobrotnikov sta ae postavila v samostanski cerkvi v Hudolfoveui dva kamenita stranska altarja in nova priinica. Vskd tega je slikanje cerkvene Ittdije postalo neobhodno potrebno. Težko aem se odloČil za t« delo, a navdajalo me je zaupanje na Božjo pomoč m na dobrosrČm)8t bhgili dobrotnik(tv. To zaupanje me ni varalo in krasno delo je dovršeno. Hvala Bogu I Zato se prav srčno zahv^ljnjem prečastitemu novomeškemu kapiteljnu, posebno mil. gosp. prostu, dr, Seb, Elbert-n, prečastitej duhovščini, blagim Nov(jnieičanom, ki so svojo naklonjeno.st do samostana tako lepo pokazHli in vsem onim, ki so kaj datovali za olepšanje saniustanske cerkve. Obljubim pa, da se liočemo svojih blagih dobrotnikov sleherni dan spominjati pri daritvi sv. maše ter moliti za njih duHni in telesni blagor, za njih časno in večno srečo. Mili Bog naj nas «sliši ! Slikarja, g. M. Koželja, pn prečastitim cerkvenim pred-stojništvom kar najtopleje priporočam, Kudolfovo, dne 13, novembra 1902, P. Otokar Aleš, gvardijan. Naznanilo! Podpisani ai «soja slav. občinstva najvljudneje naznaniti, da se toči v njegovem hotelu zvrstilo VifIO lastnega pridelka ÍíI pÍVO, preskrbljen je tudi s prav dobro kuhinjo, in za tujce ima fino urejene sobe po nizki ceni na razpolago. Od 15. septembra 1902 naprej se dobi v hotel« tudi Več prav čoihioga pollištvíl proda v Novem mesta Jos. Medvod. Hiša št. 122 Florjjanski trg v Rudolfovem, obstoječa iz 3 sob s kuhinju, ii kleti, novega hleva za 5 glav, 3 svinjakov in nekoliko vrta. K hiši spaila 2 orala 642 sežnjev z mešanim iesnm mlado zaraščene ho.ste, 3 velike njive za 25 mernikov posetve; na teb atoji nov pod s šupo in ii kozolca z nekaj tiavnikom. Proda se tudi hiša aama, ako kdo žfli. PoÎP-i>'iîla daje (279-1) Magdalena Bliimel. Bv. Miklavž! ^^ Lepu primerna darila za pridne otroko, dobijo se v prodajalni {98«-1) J. Krajec nasi, v Rudolfovem. v je na prodaj blizu okrožne^;» Bodišňa v Novetn mestu. Več se izve ravno tam št. 33. ass-i) « na željo tudi nekoliko polja, ležeča blizu župnijske cerkve v Stopičah, se da takoj v najem. Hisa je pripravna za rokodelce ali za ptnzijoniste; v njej se zdaj nahaja tudi mala prodajalna, katera se tudi Inliko nddn. — Več pové lastnik Ivan Rodič, nadučitelj v Stopičah. (262—2) Zaiadi odpotovanja prodajam vse in sicer za isto ceno kakor v pekariji. Za mnogobrojni obisk se priporoča (233-1) Jakob Pavčič, hotelir v Novem mestu. (289-1) Avgust Fischer (ïlavni tjg, v Lisi gospoda Bergmanna. Oddaja cepljenih trt. Kmetijska podružnica v Novem lueatu oddá iz subvenci-jonarne trtuiee im pomlad 10.000 cepljenih trt naslednjih vrst: 1. 'Aa bela vina: IhšIcí rizling, kraljevioa, beli burgundec, hrustljiiti španjol, ailvauec in traminec, 2. Za Črna vina: žametasta črnina, modra poitugalka in modra f ankinja. Trte so cepljene na riparijo portalia. Cena tem capljenkam je dolučena ua 12 li komad. ProĚnje za cepljene trte se sprejemajo pri podružnici le od vinogradnikov, ki iiuajo svoje vinograde v okrajnem glavaistvu niivomfskem, in sicer zadnji čas do 31, dec. 1903, Na jioziieje doSle prošnje se ne bo oziralo. Kmetijska podružnica v Novem mestu, dné 24, oktobra 1902. V. Rohrman, .(2G:>-2Í jiaùeliiik. Oddaja cepljenih trt. Kmetijska podrumica v Metliki odda iz subvencijonirane trtnice na jxmilad 13.000 na suho in zeleno cepljenih trt raznih vrst. Trte so cepljene na ripario portalis. Cena cejdjenkam je doloćena na 12 Ii za komad. Prošnje za cepljene trte se sprejemajo pri podružnici le od vinogradnikoi", ki imajo vinograde v črnomaljskem okrajnem glavarstvu, kar naj prosilčevo županstvo potrdi in sicer zadnji ćas do 31. decembra 1902. Na pozneje doale prošnje se ne bo oziralo. Kmetijska podružnica v Metliki, dne 10. novembra 1902. (381-1) Val. Burnik, naSeltiik. Fadavîcîi (božjast.) Kdiir trpi na padavici, krčili in drtigib nervoznih boleznih, zahteva naj zvezek o teh holezniii. Dobi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotíieke, Frankfurt a. M. <241—4) iJU u s n v s f / l. V najlepšem in zdravilnem kraju na Dolenjskem — v Toplicah, je iz proste roke takoj na pntdaj. Zraven spada velik sadni vrt z najbdljŠimi vrstami sadja. — Natančneje pové npravništvo „Dol. Nov." (2G0 -3) {2tíl-2i Deček dobrih ataraev, véšč .slov. in^ nem-'^kega jezika se sprejme v trgovino mešanega blaga v Škocjanu pri Mokronogu, hiš. Ši. 6. v Žabji vasi št. 29., v prav dobrem stanu, z vrtom in kozolcem (doplerjem) je takoj iz proste roke za pmdati. — Več poye lastnica Marija Recelj v Rudolfovem. (1G3-2) (150-llj Kažnjivo je vsako ponareianje edino pravega Bergmann-ovega lilljnega-mlečnega-mila, tovarne Bergmann In drug. Draždane-Tečen ob Elbi. Varstvena znamka: Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, čisto lice, cvetočo in mlado zunanjost, belo in žametno mehko kožo ter blesteéo lepo p61t. Najbolje sredstvo proti pêgam. Kamad po 80 h, pri lekarnarju S. pl. Sladovič in tigovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu. Slavnemu občinstvu naznanjam, da imam veliko izbiro novo doslega izbranega blaga za (285-1) Sï, Miklavža darila in Božično drevesce jii i» sicer razne vi'ste sladčíc, kakor čokoladne izdelke, piškotke, razni)vrstne bombone, tudi z likerjem nalite, raznovrstne galanterijske izdelke, izdelke iz papirja, šolske potrebščine, razno ovočje, kakor: pomeranče, limone, fige, rožičke, čaj, rum in sto in sto drngiii produktov. y K obilnemu kupovHiiju se najudaneje priporočam ^ Alfons Oblak, trgovec v Novem mestu. m « _ _ je na prodaj v KandijI na ..Kamnu" se takoj odda — pritlično stanovanje ^ obstoječe iz 1 \elike in 2 manjših sob, lepe kuhinje in 2 shramb. Po dogovoru tudi k;_'8 vrta. ~ Več se izvé pri lastniku dvornem svetniku Fr. Šuklje-tu. (280-ii vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovino. Kje, se izvé v npravništvu „Dol. Nov." (252—3) I n/ l\ je na prodaj na Drski poleg Novega mesta- Hiša ima 5 sob, klet in dve kuhinji. Poleg biše je: pod, hier, votinjuk, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", njive in hosta. — Cena izve se pri lastniku Jos. Medved, trg. Novo mesto. (228-G) koncesijo- vano francosko prekmorsko družbo „Coinpajçnie geiioralo Transatlantique" Edina direktna in najkrajša črta postnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Md« Ěm^wésk - v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 - blizo znane gostilne „pri Figabirtn", (130-8) Stanje vlog 30. junija 1902: ' blizu 9 milijonov kron. Kiijboljšii ill iiiijsiguniejŠa li prilika za stedeiijc! Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v letu 1901: čez 23 milijonov kron. sedaj : KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 1 O brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. stanje vlog 30. junija 1902: 8318.060 K 70 h. Denarni promet v I. 1901: 23,559.611 K 20 li. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovauje kaj prekinilo. — Za nalaganje po posti so pgštno-liranilnicne položnice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. julija 1902. (27^-1) Dr. Ivati Šusteršic, Josip Šiška, knezoškofljski kancelar; predsednik. Odbomikï; podpredsednik. Josip Jarc. Anton Belec, velepiisestiiik v Meilvodali. posestnik, podjetnik in trgovec v Žt. Vidn uad Ljnbljftiio. Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, velepuHi'Stnik v Ljubljani. zHpnik pri D. M. v Polju. nnčtluik nkr. bolu, blug. v Ljubljani. Karol Pollak, Greg. Šlibar, Dr. Andrej Karlin. eiolni kftntiiiik t I.jubljaiii. Frančišek Leskovic, EftBebiiik iti bln^çfijaik „Ljud.pos. Dr. Aleš Uše nični k, tovarnar in posestnik v Ljilhljani. Kiipuik na llminikn. prufesor bogudlovj» v Ljubljani. Dva Se prav dobra stroja za rezanico rezati, in drugi za peso ali repo rezati, sta na prodaj v deželni kmetijski šoli na Grmu, (?57-3) bolj priletnega, isie vodstvo kmetijske šole na Grmu. plaća 16 kron. Nastop v Řeatihtednili. Mesečna (26«-2) S Nm«n»Dj»in, da iiu»«i v eiIorI vedno friiiio In trpnino btsgo vwút* rnts E& (sHtiU a^wpodt dnlioTttlk», Tndl íIby, p. n. obřiDatVTi ai-EriBnjHtu, da imam v »slogi vsaka Trste modflrno itiifB t«r tnđi nopr»-mořljiv Uriílaki loden la liavilokn. Tu
  • tita, Vrliki ti'K Ml. f- priporoft» w pr«4, duhovSíLni v iidelovauje vníiliovi-Mtne otilelie, poaobno Jt,*."" talarje, površnike itd. "^iïî po nftjokusuojSom in najnovejSom kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo nataaiïiio po meri. PripoTOiftm se prei. duliOTÍíini, da me blagovoli poiïistiti s cenjenimi naročili, zaRoUvljajoi, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako uaroiilo v najvoćjo zadovoljnost preiaatitib naroiuikov. Slftv, p. n. obĚinstvu jiriporočam Bvojo dobro urejeno krojaàko dclavnico, t kateri delajo najboljše delavsko moii; latorej ho jamći eb flîefrantno, lepo iu moderno izvrUtev Baroitl, kakor tudi zato, da sa viiaka t moji delavnici narejeua obleka lepo prilega. ^ [m ■^m m^^ ^ ^ za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi SX® gïi® '»X® ©M® Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. {23C-Ó) Največje, najhitrejše 1er najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki v«í!Íj(» v Ameriko. Hamburg-New York le 6 dni. ©íí© Viiztie kurte po níijniíjih ceiiah za vse razrede prodaja, ter daje pojasiiilM točno in brťzplaúao, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-AmeriŠke Linije v Ljubljani. Dunajska cesta ši 31. od juž, kohidvora takoj na desno sëëëëeëëëêëiëâiëëëëëëëê ^ Oastitini udom družbe sv. Moh^irja vljudno ^ naznanjamo, da vežemo d tudi pri nas v jako lične platnice z usnjatim hrbtont, katere izdelujemo v lastni knjigoveznici. Vezava s platnicanji vred velja 3 krone 60 vin, — (Na željo na-roĚujemo tudi izvirne platnic« iz Ljubljane m Celovca), liavno tako vežemo molitvenik v lepe platnene in usnjate platnice z rudeio in zlato obrezo. Ker je nui» vezava jako trpežna ter cena nizka priporočujemo se v prav obilna naročila. (asa 1) J- Krajec nasi. knjigoveznica v Kiidolfovem. 1 \ Advokat 12^6-2) dr. Viljem Schweitzer otvoril je svojo pisarno V Ljubljani ••••o 0memm na Kongresnem trgu številka 19. poleg nunske cerkve in „Vzajemnega podpornega društva.' obstoječe iz 4 sob, Čumnafe, kuhinje in drvarnice je takoj za oddali v hiš. št. 7."). — Natančneje se izve pri Jakob Pavčič-u V trgovini. (.27ti-ij Lepa iiicblovniia soba i)i lepi obokani lokal pripraven za klet ali skladišče je takoj za oddati v (273—2) Skaberne-tovi hiši. m ^ -. .- -— '^.'^^ÙfjùfJÙK'Ù knjigarna, tiskarna in knjigoveznica v Novem mestu se uljudno pripfiroíuje v točnu, lično in moderno izvrševanje vsakovrstnih tiskovin 0(1 navadnega Črnega do finega večbarvenega tiska po zmernih cenuli. Sedaj prenovljena tiskarna je Uidi ziiiožniv izvrševati razj^lednice v rjizliCnili biirvuli. v laHtiii zaïfigi imattio j • i • vse tiskovine za čast. duhovMino, žiijtaiistva in Šole, — 0|)