Poltnlno plačana v gotovini.	Posamezna številka Din I«-.
Leto XXII._ Ljubljana, 1. februarja I940	štev. 5»
Izhaja vsak četrtek
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž v Ljubljani št 10.711
Naročnina za fuzemstvo: četrtletno 9 polletno 16. celoletno 36 din,- za inozemstvo razen Amerike: četrtletno polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar.
Za Slovenske gorice
se moramo bolj brigati
Maribor, januarja.
2e leta ne pomnimo v Slovenskih goricah toliko vremenskih neprilik. Pozni mraz lani pomladi, zaporedne poplave in potem dolgotrajna suša so nam lani skrčili letino. Krompirja in fižola ni niti za seme.
Krušno zrnje smo morali sicer dokupovati, vendar pa bolj pozno, ker smo si pač prej pomagali s krompirjem in fižolom. Letos pa že zdaj nimamo več žita. Pa tudi sadja letos nismo imeli mnogo Zato pač za trdno upamo, da bomo deležni primernega deleža od 200 vagonov pšenice, namenjenih za siromašne kraie.
Edini pridelek, ki ga je še precej, je bil vino, toda kupcev ni.
Huda gospodarska nesreča za mejo so nadalje živinske kužne bolezni Svinje obolevajo za kugo in rdečico, goveda pa za slinavk oin parkljevko Zadnja bolezen razsaja že od lanskega septembra, vendar pa je ob nastopu ostre zime malo prenehala.
Lani nismo pridelali niti ene petine povprečne množine živinske krme, a zaradi varnostnih ukrepov nismo smeli pasti živine.
Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister dr Kjoseivanov je dal glede na tretjo obletnico pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarija novinarjem tole izjavo:
»Potekla so tri leta, odkar je bila v Beogradu podpisana pogodba o večnem prijateljstvu in neomajnem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo Na ta način sta bili izraženi želja in volja dveh sosednih bratskih narodov da bi živela v miru in sporazumu ter se tako počutila vzajemno okrepljena v dneh. ko bi nastopila nevarnost. Čeprav je vsebina jugoslovensko-bolgarske prijateljske pogodbe kratka, je vendar njen pomen velikanski. ker je ta pogodba pomenila osnovno spremembo odnošajev med dvema državama, ki sta nekoč prestali hude izkušnje. Z njo so se ustvarili trajni pogoji za njun miren razvoj in napredek Istdčasno je ta pogodba pomenila in še pomeni prispevek za utrditev miru na Balkanu, prispevek, ki .je nadvse dragocen balkanskim narodom prav v burnih časih in sredi usodnih dogodkov, ki jih doživljamo Pomen pogodbe postaja s časom čedalje večji Razvoj prijateljskih. prisrčnih in Zaupnih odnošajev. ki so se ustvarili in utrdili med jugoslovenskim in bolgarskim narodom, omogoča obema državama, da se posvečata miru in veri v bodočnost.«
Jugoslovenski zunanji minister dr. Cin-car-Markovič je dal ob tej priliki bolgarskim novinarjem v Beogradu tole izjavo:
»V teh hudih časih, ki jih preživlja Evropa, mislim z velikim zadovoljstvom na po-
Tako je še naša edina nada v stiski ostala neizkoriščena. Zdaj trgamo že slamo s strehe ter zbiramo stare pleve in smeti po skednjih da rešimo živino pogina. Živinske hleve smo izpraznili do polovice in nad polovico, zato pa nas že tepe pomanjkanje gnoja in mleka. Bridko občutimo že tri in po! meseca trajajočo prepoved vseh živinskih sejmov v Mariboru. Cene živini določajo mesarji in so zelo nizke. Vesti o lepih izvoznih cenah živine so za nas prazne pripovedke. V okuženih krajih ne smeš prodajati živino, čeprav jo krmiš z zadnjo slamo. V okuženih krajih ne smeš iz hleva s kravami :n voli. To traja že tri mesece. Mislimo, da bi bil že čas, da se varnostni ukrepi omeji io le na okužene dvorce in da se soet dovOliio mariborski živinski sejmi. Pričakujemo tudi brezplačnega krmila in brezplačna živinska zdravila. Tudi davčne olajšave so nam nujno potrebne.
Draginja ob meji je zelo huda, čemur je delno kriva tudi draginja na oni -traai Vsekakor je potrebno, da se oblastva nrav za mejo še posebno pobrigajo
godbo večnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo ob priliki obletnice njenega podpisa. Ta zgodovinska listina ne pomeni le, da se je ustvarila popolna prisrčnost v bolgarsko-jugoslovenskih odnošaiih, temveč predstavlja tudi važen prispevek za mir na rialkanu. Kakor doslej bo tudi v bodoče ta pogodba vir povoljnih odnošajev med oblina narodoma. Povsem se zanašam na to, da se bodo v njenem okviru ustvarili med njima še vse tesnejši odnošaji.«
Na dan obletnice podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je zunanji minister dr Cincar-Marko-vič poslal predsedniku bolgarske vlade in zunanjemu ministru dr. Kjoseivanovu brzojavko tele vsebine:
»O priliki obletnice podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu med našima dvema bratskima narodoma, s katero so bile postavljene osnove za naše prisrčno sodelovanje v korist miru in napredka naših držav in Balkana, prosim vašo ekscelenco, naj sprejme moje najiskrenejše želje in izraze dobrih prijateljskih čustev.«
Dr. Kjoseivanov je odgovoril našemu zunanjemu ministru dr. Cincar-Markoviču z nastopno brzojavko:
»Na dan triletnice podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu in neskaljivem miru med Jugoslavijo in Bolgarijo, s katero se je začela nova stran v zgodovini Jugoslavije in Bolgarske, med dvema sosednima bratskima narodoma, s katero so se vzpostavili med njima odnošaji prisrčnega sporazuma in sodelovanja za varstvo njunih koristi in ki je
prispevala k utrditvi miru na Balkanu, prosim vašo ekscelenco, naj blagovoli sprejeti najiskrenejše želje in zagotovilo o mojih najboljših prijateljskih čustvih.«
Cene krznu so psskcčile
Na prostoru Ljubljanskega velesejma je bila 22. januarja 19. dražba krzna. Kakovost krzna, ki je bilo poslano v Ljubliano skoraj iz vseh krajev naše države, je bila v splošnem srednja. Najboljše so bile kune zlatice, dihurji in nekaj gorskih lisic. Zanimivo je, da je bila ena gorska lisica posebne kakovosti prodana za izredno ceno od 460 din. Kune zlatice so bile po večini temne, enakomerne barve, kar jim daje posebno ceno.
Na prodaj je bilo največ lisic, ki bi dosegle večjo ceno, če bi bil omogočen izvoz v Nemčijo in Italijo. Lisice za izvoz sploh ne pridejo v roštev. marveč so jih kupoval' samo domači krznarji za uporabo v državi.. Prejžna Jeta ie bila Nemčija vedno naimoč-nej*a kunovalka naših lisic. V ostalem pa gospodarske nevšečnosti kot posledica voine v Evrooi niso vnlivale na kuočijo. Najboljši kupci so bili Američani, Francozi in Angleži. Jti so se zlasti zanimali za kune zlatice. kune belice in dihurje. Letošnje kune z'atice :n kune belice slovenskega izvora so bile vse prodane. Na žalost so bili letos kunci iz Nemčiie in Italije slabo zastopani. Pač pa je bilo mnogo kupcev iz naie države. Na dražbi smo prodali skoraj vse razpoložljivo krzno
Dopoldne je bila na velese' ' ob:č~ina prosta prodaja kožuhovine, popoldne pa dražba. Cene, dosežene v prosti prodaji, so bile n;žje od popoldanskih na dražbi. Tako so dosegle na primer lisice v prosti prodaji 100 do 120, na dražbi 120 do 180. kune zlatice 1300 do 1500. na dražbi 1400 do 1700. kune belice "00 do 500, na dražbi 750 do 900 din.
Dosežene cene za prvovrstno krzno so nastopne (v oklepa i u so navedene cene, dosežene na dražbi 23. januarja lani): lisice poljske 110 do 124 (100), lisice gorske 120 do IflO (.140). lisice gorske (poseben kos) 460, kune zlatice 1300 do 1700 (1000 do 1300). kune zlatice posebni i{0sj do 2O"0 (1500V ku«« belice 750 do 900 (550 do 600), dihurji 110 do 140 (80 do 110), vidre 500 do 600 (320 do 400), vidre (posebni kosi) 750, zajci zimski 10 (7), srne letne 25 (9 do 16), jeleni 41 (40), damjaki (šarenjaki) 29 (13), jazbeci 75 (70 do 76), divje svinje 30 (10), divje mačke 44 (50), pižmovke 40 (25). veverice zimske 14, podlasice rjave 3, podlasice bele 35, mačke domače 10. zajci domači 3 din, polhi brez zanimanja. Prihodna dražba krzna »Divje kože« na Ljubljanskem velesejmu bo 4. marca.
Predsednik angleške vlade |e pojasnjeval vmm vprsšania
Ministrski predsednik Chamberlam je te dni v spodni zbornici odgovoril na več vprašanj angleških poslancev. Na vprašanie. ali natnerava vlada zaradi napada na Finsko prekiniti državniške odnošaje s sovjetsko Rusijo, je odgovoril Chamberlain, da terja to vprašanje najskrbnejše preučitve.
Tri leta prijateljske pogod be med Jtig@$lavifo in Bolgsrlp
Glede angleškega jamstva Belgiji je odgovoril, da je Anglija že z lokarnsko pogodbo iz leta 1925. prevzela obveznost, da priskoči Belgiji v primeru napada takoj na pomoč. To zagotovilo je bilo Belgiji večkrat ponovljeno, zadnjič v posebnem sporočilu angleškega poslanika belgijskemu kralju 22. avgusta preteklega leta. Chamberlain je Se pripomnil, da je spodnja zbornica lahko pomirjena, ker bo Anglija svoje obveznosti takoj izpolnila, če pride do napada na Belgijo.
Dalje je sporočil ministrski predsednik Chamberlain, da sta angleška in italijanska Vlada nedavno izmelnjali vojaška obvestila « položaju v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. To se ie zgodilo na podlagi pogodbe iz leta 1938., ki določa izmenjavo takih obvestil v januarju vsakega leta. Chamberlain je tudi izjavil, da je angleška vlada v »ačetku preteklega leta stavila italijanski
Eskadra naše vojne mornarice, ki je bila sestavljena iz rušilcev »Beograda«, »Ljubljane« in »Zagreba«, je priplula iz Boke Ko-torske v Sibeniški kanal v sredo pozno Dopoldne Prvi je zaolul v kanal rušilec »Beograd« za njim pa »Ljubljana« in »Zagreb«. »Beograd« se je brez težav vsidral v zahodnem delu luke. Za njim je plul rušilec »Ljubljana«, ki pa sta ga morska struja in •ilna burja vrgli proti hribu blizu vile Moj-mira Dri vhodu v kanal Pri udarcu je nastala na rušilcu »Ljubljana« odprtina v dolžini 20 Metrov Voda je takoj pričela vdirati v ladjo, ki se je le s težavo vlekla do rta Sipada. kjer jo je hotel poveljnik spraviti na plitvino Na žalost pa so prenehali delovati stroji. Ker ie voda vdrla v oddelek za stroje, zaradi česar se je rušilec ustavil to so ga morali naglo zasidrati. Kmalu se je nagnil na stran ln se potopil.
Ko se je zgodila nesreča, so pripluli razni Vlačilci, da re&io moštvo. Z rušilcev »Beo-
vladi neke predloge glede spremembe ozemlja med italijanskimi vzhodno-afriškimi kolonijami in angleškim ozemljem v Vzhodni Afriki. V avgustu preteklega leta je italijanska vlada na to ponudbo odgovorila, da je ne more sprejeti. Vprašanje zahteva na-daljne preučitve.
Na vprašanje o položaju na Kitajskem v zvezi z akcijo Vangčingveja, ki bi sestavil kitajsko vlado na kitajskem ozemlju, zasedenem od Japoncev, je izjavil Chamberlain, da je na Kitajskem edina vlada, ki je priznana od angleške vlade, nacionalni obrambni svet pod predsedstvom maršala Cang-kajška.
' Na vprašanje nekega poslanca je odgovoril Chamberlain, da so dobili angleški mornarji posebna navodila, da v bodoče preprečijo po možnosti potapljanje nemških ladij od njihovih lastnih posadk.
se je potopil
grada« in »Zagreba« so žarometi obsevali kraj nesreče. Na obali se je zbralo mnogo občinstva, ki je kljub hudemu mrazu in silnemu viharju opazovalo reševanje na morju. Ladja se je potapljala poldrugo uro Oficirji in moštvo so bili na ladji do zadnjega trenutka in so nekateri poskakali z nie šele tedaj, ko se je že nevarno nagnila. Vlačilci so posadko rešili. Kakor uradno poročajo, je nesreča terjala le eno žrtev: strojnega inže-njerja Griesbacha.
O nesreči pripovedujejo razne podrobnosti, ki govorijo o vzorni disciplini in ne-ustrašnosti naših mornarjev Mornarji nekaterih oddelkov niso hoteli iz ladje vse dotlej, dokler ni bila njena usoda zanesljivo zapečatena. Zvesti dani prisegi so ladjo zapustili šele tedaj, ko je bila potopitev neogibna. Isto velja za oficirje, ki so do zadnjega trenutka ostali na svojih mestih, čeprav so videli, da je bilo ogroženo njihovo življenje. Zlasti hrabri so bili mornarji v
strojnici, ki so storili vse, da bi ladjo rešili. Nekateri so bili ranjeni.
Poveljnik ladje kapitan Ahlin je znan kot sposoben in vesten oficir. Ker je po mnenj« strokovnjakov morje na kraju potopitve komaj 10 do 20 metrov globoko, bodo ladja skoro gotovo lahko dvignili in nato popravili. tako da škoda ne bo velika.
Dopisi
KRIŽEVCI (Smrtna kosa). Te dni je preminila ga. Marija Bratinova, mati načelnika v Murski Soboti g. dr. Franca Bratine. Dosegla je visoko starost 81 let. Za njo žaluje devet otrok, ki jih je vse lepo vzgojila. Dobri ženi blag spomin!
VOJNIK. Naš Sokol, ki vrši svoje kulturno poslanstvo v naši dolini z odrsko umetnostjo že dolgo vrsto let. otvori na pustne nedeljo 4. februarja svojo gledališko sezono z veseloigro v treh dejanjih »Zadrega nad zadrego« v režiji br Ivana Gorečana in sce-neriji br. Jožefa Viktorja, ki ie vseskozi prepredena z vedrino nas spretno popelje v zdrave vaške razmere in nam nudi v dejanju res mnogo užitka. Sokolska gledališka družina, ki uživa v okolici velik sloves, je letošnje leto spopolnila svoj zbor igralcev z nekaterimi igralsko uglajenimi močmi, kar je vsekakor velika pridobitev za sokolski oder v Vojniku Zato smo prepričani, da nam bo Sokol nudil za pustni čas prijetno nedeljsko DODoldne, polno zabave. Predstava bo v posojilniški dvorani ob 3. popoldne. — Požrtvovalnim sokolskim delavcem želimo čim več usneha in zadovoljiv obisk!
SREDIŠČE OB DRAVT (Smrtna kosa). Nedavno je umrl na Grabah Dri Središču dolgoletni strojnik Zadravčevega paromlina g. Anton Kukovec, posestnik istotam. Nepozabni pokojnik je bil nenadkriljiv samouk v mehanični stroki ter je rad pomagal vsakomur, ki se je obrnil nanj. V zasebnem živ-Heniu je bil trden jugoslovenski nacionalist in poštenjak, kakršnih je malo. Bodi mu lahka domača gruda, njegovi duši pa sveti večna luč! Preostalim naše sožalje!
CVETKOVCI. (Smrtna kosa\. Te dni smo pokopali gosooda Jerneja Petka, bivšega župana bivše občine Cvetkovcev Rajnki je bil značajen. napreden mož. Ob niegovem groba se je hotel od rajnkega posloviti g. Josio Lah iz Osluševcev. Da mu g župnik ni pu«til govoriti. Zato objavljamo govor v listu: »Stojimo ob grobu moža. ki je nedavno dosegel častitljivo starost 82 let. Bil ie posestnik v Cvetkovcih V življenju je poleg veselja in radosti doživel tudi bridke ure. Ve vemo, katera bolečina je bila huiša. ali takrat, ko se mu je smrtno ponesrečila edina hčerka, ali morda takrat, ko je dobil sporočilo, da mu je na Doberdobu padel prvenec Ivan, ali pa morda tedaj ko le nred 12 leti spremljal svojo življenjsko družico na njeni poslednji Doti. Poleg skrbi in dela za svoio hišo in svojo rodbino se je v svojih mlaiših tih dolgo dobo udeistvoval v odboru bivSe občine Cvetkovcev Leta 1921. je bil izvode« za žuoana in v dobo niegoveea žuoanovan'a spadajo zgradbe mostu čez Pesnico v Cvet-kovcih. ustanovitev gasilnega društva in zgradba gasilskega doma. Gasilno društvo se mu ie oddolžilo s tem, da ga je izvolilo rm svoiega dosmrtnega častnega predsednika. Ljudstvo mu ne bo postavilo spomenika te brona ali lekla, saj si je postavil sam nail»»r>-Si sDomen'k z zgradbo mostu in gasilskega doma. kakor tudi z ustanovitvijo gasilnega društva. — Tako sem na kratko opisal zasluge Dokoinika za javni blagor. Dragi Jernej, najlepša vam hvala in prinanie za v^e, kar ste v javno dobro storili dobrega. Po izvršenem delu in po končani življeniski potf naj vam bo lahka domača gruda Počivajte v miru!«
Po Slovenili ere glas:
Hrvati proti
Zagrebški »Hrvatski dnevnik« je te dni znova naglasil, da je v sporazumu, ki ga je dr. Vladko Maček podpisal z Dragišo Cvet-kovičem kot predsednikom vlade, jasno zapisano, da ima narodna skupščina, ki bo izvoljena, pripraviti vse potrebno za preureditev vse države. Zaradi tega po mnenju »Hrvatskega dnevnika« vsi predlogi in navedbe Jugoslovenske radikalske zajednice, ki so S tem v nasprotju, niso v skladu s sklenjenim in objavljenim sporazumom »Nasprotno«, izvaja Ust, »ti predlogi vsebujejo dejansko zahtevo po spremembi sporazuma. Ta sporazum pa ima značaj dvostranskega iina, zato se ne more kar enostransko spreminjati Hrvati so pristali na delno rešitev
zavlačevanju volitev
hrvatskega vprašanja, ker je bilo izrecno dogovorjeno, da se bodo vsa ostala vprašanja rečila po volitvah. Zaradi tega Hrvati nikakor ne morejo pristati na to, da se ta sporazum proti njihovi volji spreminja.
Vprašanje preureditve države je tako važna reč, da smejo o njej odločati le pravi predstavniki naroda. Nič ne bo prisililo Hrvatov, da bi se vdali in da bi pristali na tako za Hrvate očitno neugodno rešitev. Sporazum, ki ga je podpisal dr. Maček kr>t vodja hrvatskega naroda, se mora spoštovati. Njegova sprememba ni mogoča brez pristanka dr. Mačka. Kdor misli, da bi moglo biti drugače, ta bo imel priložnost prepričati se o nasprotnem.«
V Amerik! nameravajo izdelovati orjaške bombnike
V Douglasovih tvornicah v Santi Monici v Kaliforniji ilajo pripravljen načrt za zgraditev letala s 100 tonami, ki bo imelo šest motorjev Tega letalskega orjaka so ponudili Vseameriški družbi za letalski promet. Letalo bo imelo 16 članov posadke in bo lahko nosilo poleg njih 1000 potnikov in goriva za •000 km dolgo pot brez pristanka. Motorji bodo imeli 12.000 konjskih sil, dolžina trupa bo 55 m. razpon kril pa 95 m. Brzina letala bo 320 km pri zemlji, v višini 7500 m pa bo moglo razviti hitrost do 485 km na uro. Kabina
letala bo zgrajena tako, da ne bo prepuščala vode.
Po istem načrtu bi se mogel zgraditi bombnik, ki bi mogel nositi poleg posadke še 20 ton razstreliva in preleteti pot 10.000 km. V zvezi s tem načrtom se je pojavilo vprašanje zgraditve posebnih letališč, s katerih bi moglo novo ogromno letalo vzleteti. Letališče bi moralo biti betonirano, da bi moglo vzdržati velikansko breme Ali bo prišlo do zgraditve tako orjaškega bombnika, je doslej Se tajnost tvornice.
Rušilec »Ljubljana"
Politični pregled
Po neki vesti iz Pariza
se pričakuje v marcu ali ob koncu februarja nemški napad večjega obsega.
Baje je zdajšni mir na zahodnem bojišču treba smatrati kot znak, da bo tak položaj ostal še nekaj časa.
Nizozemski zunanji minister Van Kleffens je imel v nizozemski poslanski zbornici dalj-Bi govor, v katerem je mnenje angleškega mornarskega ministra Churchilla, da se bodo morale nevtralne države pač priključiti Angliji in Franciji, ki se borita predvsem za svobodo malih držav, zavrnil in obsodil.
Nizozemska vidi svoje poslanstvo v tem, da ostane nevtralna in pripravljena, da svojo nevtralnost brani proti vsakomur.
[Velesile enega in drugega vojskujočega se tabora morajo spoznati da bi se ves vojni položaj do osnov spremenil, ako bi bili Belgija in Nizozemska prisiljeni, pridružiti se vojni Kdorkoli bi napadel Nizozemsko ali Belgijo, bo zadel na odpor orožja V nadaljevanju svojega govora je van Kleffens dejal, da bo morda res kmalu prišel čas, ko male nevtralne države ne bodo mogle več biti članice Zveze narodov, toda zdaj ta čas še »i napočil. •
Italijanski list »Stampa« objavlja izjavo finskega zunaniega ministra Tannerja, ki je med drugim dejal:
Finska ni hotela vojne in se tudi nismo pripravljali za napad.
Sli smo zahtevam sovjetske Rusije ugodili toliko, da bi se bila morala zadovoljiti. Imeli smo s sovjetsko Rusijo nenapadalno pogodbo do 1. 1945 Kljub temu je sovjetska Rusija začela vojno in mi se moramo boriti izključno z lastnimi četami in lastnim orožjem Dolgo časa ne bomo mogli vzdržati, ker nimamo potrebnega orožja in nam zlasti primanjkuie letal. Naše čete so pogumne in naše prebivalstvo se zadržuje izredno hrabro
Na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo finske levičarske stranke glede na vojno s sovjetsko Rusijo, je finski zunanji minister izjavil:
»Komunizem je na Finskem mrtev.
Eeta 1930 je bila komunistična stranka raz-puščena in so se komunisti poslej udejstvo-vali samo še na skrivaj V času. ko je sovjetska Rusija napadla Finsko, so se tudi stari komunisti obrnili proti boliševizmu.
Londonski »Ewening Standard« trdi, da je Nemčiia že raziasnila svoie stališče za primer, če bi soviet.ska Rusija izvršila kak pritisk na Rumuniio V tem oziru je dala Italiji gotova jamstva.
Nemška vlada je tudi obvestila italijansko vlado, da ne bo mogla preprečiti ruskih zahtev na Besarabijo.
»Ewening Standard« piše dalje, da je nem-feki zunanji minister von Ribbentrop v telefonskem pogovoru z grofom Cianom dal izjavo, da bo Nemčija spoštovala ozemeljsko nedotakljivost Madžarske. Zaradi tega izraža list domnevo, da bi bila Nemčija pripravljena odobriti sovjetske zahteve naBes-»rabiio. ne pa na kai drugega.
Turški zunanji minister Saradzoglu je dal te dni atenskemu listu »Proji« izjavo, v kateri je rekel med drugim,
da so vrata Balkanske zveze vedno odprta tudi Bolgariji,
ki vodi mirno politiko do vseh sosednih držav, dasi še ni članica Balkanske zveze. Ni mi znano, je tudi rekel Saradzoglu, ali bosta Madžarska in Bolgarija poslali svoja odposlanca na beograjski posvet Balkanske zveze in ali je rumunski zunanji minister Ga-fencn tema dvema poslal zadevni vabili
Glede na beograjski posvet objavljajo italijanski listi dolga poročila z Balkana, ki v njih naglašajo, da se balkanske države zdaj pripravljajo na odločen nastop v obrambo svoje nevtralnosti in svobode.
Po Havasovi vesti je nemški maršal Goring izdal odlok s katerim se odreja
takojšnja zaplemba vsega premoženja, pripadajočega poljski državi.
Vrednote, ki jih namerava Nemčija zaseči, so vse premičnine, nepremičnine in terjatve bivše poljske države. Od zaplembe niso izvzete niti dobrine, ki so služile v splošni ljudski blagor.
Nemški dopisniki švicarskih listov opozarjajo na vest. ki jo je objavila »Frankfurter Zeitung« glede ukrepov, ki jih namerava storiti Nemčija v prihodnem gospodarskem letu za dvig kmetijskega pridelovanja. Po poročilu tega lista bo Nemčija
poleg že zdaj zaposljenih poljskih vojnih ujetnikov, ki jih je preko pol milijona. nabrala na Poljskem še en milijon kmetijskih delavcev,
ki bodo porazdeljeni po nemških posestvih. Poljsko delavstvo bo spravljeno v Nemčijo v treh oddelkih. Prvi oddelek, ki je menda že prišel v Nemčijo, šteje 200.000 delavcev, drugi, ki pride februarja, bo štel 300.000 delavcev, največji pa bo tretji, ki.pride v Nemčijo aprila in bo dal nemškemu kmetijstvu pol milijona delovnih sil.
V vrstah londonskih politikov mnogo razpravljajo o bližnem odhodu sovjetskega poslanika Maiskega v Moskvo. S sovjetske strani zatrjujejo,
da potuje Majski v Moskvo na željo moskovske vlade, da ji osebno poroča o stališču Anglije glede Finske
in glede vseh perečih mednarodnih vprašanj. V Moskvi ne prikrivajo, da bo nadaljnja politika Moskve v veliki meri odvisna od poročila, ki ga bo podal Majski. To velja zlasti tudi za nadaljni sovjetski postopek nasproti Rumuniji in Balkanu.
Ob obletnici narodnosocialistične vladavine v Nemčiji je bilo v torek v Berlinu veliko zborovanje, na katerem
je govoril kancelar Hitler in predvsem odgovarjal na nedavne izjave angleškega mornariškega ministra Churchilla.
V uvodu se je Hitler spomnil dogodkov ob prevzemu oblasti. Potem je navajal, da se je po prevzemu oblasti začela Nemčija oboro-ževati v največjem obsegu. L. 1936. je sledila zasedba Porenja 1 1937. se je začela izvajati gospodarska štiriletka, 1. 1938. je bila izvršena priključitevAvstrije in Sudetov, 1939. pa se je Nemčija Zavarovala proti vsem sovražnikom Omenil je dalje, da se Nemčija dobro zaveda, da bi jo zelo radi razkosali. Trdil je, da so Angleži in Francozi hoteli vojno. Zato da jo zdaj imajo. Z Italijo da veže Nemčiio tesno prijateljstvo in z Rusijo da se je Nemčija ustvarila varno zaledje. Nagla-sil je. kako hitro je bil z brezbožnikom Stalinom sklenil zavezništvo, medtem ko se je svetopisemski pridigar Chamberlain zaman prizadeval pridobiti Stalina zase. Na Churchillov nedavni govor, kaj vse sta Anglija in Francija storili v zadnih petih mesecih, je rekel, da Nemčija v tem času ni spala. Na koncu je Hitler naglasil, da mu je nemški narod poklonil zaupanje in da se hoče Nemčija boriti do končne zmage.
Preteklo nedeljo so bile
v Bolgariji volitve v sobranje (poslansko zbornico)
in je doznajšna vlada dr. Kjoseivanova z veliko večino zmagala. Od 160 poslancev je dobila 140.
Evropsko časopisje mnogo obravnava
SCHICHTOV RADION
fiere
Pri kuhanju v raztopini
Rad
iona
m
opravijo icisikovih mehurčkov
iijo-
vso
delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi perilo, odpravijo vso nesnago in perilo je tako beio da se kar sveti.
RADION BELINA!
bližajoči se posvet Balkanske zveze v Beogradu
in izraža vsakovrstne domneve. Tako poroča tuje časopisje, da je nemška vlada baje svetovala jugoslovenski, naj se na tem posvetu izreče proti ustanovitvi vsakega balkanskega bloka. Dalje je nemška vlada sporočila, da bi nastopila proti vsakemu poskusu preprečitve dovoza rumunskega petroleja v Nemčijo. Zelo se zanima za ta posvet tudi Italija. ki pričakuje od tega posveta potrdilo, da bodo balkanske države nadalje vodila strogo nevtralno politiko Po mnenju francoskega tiska bo posvet v Beogradu obravnaval predvsem položaj Rumunije Pri tem naglaša tisk, da bo Balkanska zveza zavzela stališče skupnega odpora v primeru neposrednega napada na eno ali drugo balkansko državo. Bolgarija in Madžarska na posvet na bosta poslali svojih odposlancev.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na sejmu v Radovljici so se trgovali za kg žive teže: voli II. po 5.50, III. po 4.50, telice I. po 6.50, II. po 5, III. po 4, krave I. po 5, II. po 4, III. po 2.50, teleta I. po 7.50, II. po 6 din. Voli I. so bili za kg žive teže: v Šmarju pri Jelšah po 6.50. v Šmartnem pri Litiji po 6 in na Planini pri Sevnici po 7 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Radovljici: špeharji po 11.50, pršutarji po 8 do 9, v Šmarju pri Jelšah: špeharji do 13, pršutarji do 10, v Celju: špeharji po 11 do 12, pršutarji po 8 do 9 din.
KRMA. V Radovljici: lucerna 80 do 90, seno 70, slama 40, v Ptuju: sladko seno 100 do 125, slama 35 do 45, v Celju: lucerna 70, seno 70 do 90, slama 40 din za 100 kg.
VOLNA. V Radovljici: neoprana 35, oprana 45 din za kg.
VINO. V celjskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4, finejše sortirano pa po 5 do 6 din liter.
KROMPIR. V Radovljici 150 do 175, v Celju 150 do 200, v Trbovljah 175 din za 100 kg.
FIŽOL. V Radovljici 700 do 800, v Celju 600 do 700, v Ptuju 600 din za 100 kg.
Sejmi	j
5.	febbruarja: Sv. Peter pod Sv. Gorami, Dobrna, Murska Sobota, Ormož, Rado-hova vas;
6.	februarja: Metlika;
7.	februarja: Gornji Logatec;
9. februarja: Grahovo, Mengeš, Pil Stanj,
Zagorje ob Savi, Konjice; 10. februarja: Sv. Jurij ob južni železnici, Vuzenica.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 30. januarja v devicah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 176.70 do 17990 (za 218.27 do 221.47) din;
100 francoskih frankov za 99.85 do 102.15 (za 123.40 do 125.70) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 9.95 do 10.05 (za 12.25 do 12.38) din;
1 holandski goldinar za 23.49 do 23.87 (za 29.01 do 29.39) din;
1 belgijsko belgo za 7.50 do 7.62 (za 9.27 do 9.39) din.
Nemške klirinške marke so se trgovale po 14.80 din. Vojna škoda je bila v Zagrebu po 424.50 din.
Novice
*	Dar Nj. Vel. kralja siromakom. Nj. Vel. kralj Peter II. je tudi letos kakor prejšnja leta podaril 100.000 din odboru za zimsko pomoč v Beogradu za siromake.
*	Knez namestnik Pavle za zagrebške ubožce. Zagrebško mestno poglavarstvo je prejelo sporočilo, da je Nj. Vis. knez namestnik Pavle daroval za najubožnejše prebivalce Zagreba 100.000 din.
•	Smrt strica kneginje Olge V Atenah je preminil grški knez Kristofor, stric Nj. Vis. kneginje Olge. Pogreb je bil v četrtek in se ga je udeležila tudi Nj. Vis. kneginja Olga. V dvornem hramu na Dedinju je bila žalna slovesnost za grškim knezom Kristoforom.
•	Izjava dr. Mačka o volilnem zakonu in izjava ministrskega predsednika. V zvezi s sklepom glavnega odbora JugosloVenske ra-
J»aul Keller:	12
DOM z<gora
Poslovenil B. R
Pri tem vnetem in neutrudnem delu je manjkalo le Henrika, ki je bil spet v mestnih lolah. Nekajkrat je pisal proseča pisma, da bi se smel vrniti domov in pomagati pri delu, toda Matija, njegov varuh, je imel za njegove prošnje gluha ušesa. Samo enkrat mu Je napisal na dopisnico:
»Dragi Henrik!
Bodi samo tako priden v Soli, kakor smo zdaj mi vsi pri delu. pa bo vse dobro!«
Tako se je zgodilo, da se je za veliko noč vrnil domov z izpričevalom, kjer je bilo napisano, da je tretji v razredu. In to vzlic vsem skrbem, ki jih je imel zaradi doma.
Na postajo ga ni nihče prišel iskat. Za voz, ni bilo nobenega konja, ker so vsi delali na polju. Toda tam na drugi strani postaje je Henrik le odkril voz iz svoje domače vasi. Neki kmet je prišel bog ve koga iskat. Henrik je stal pred postajo s težkim kovčegom in čakal, ali mu bo kmet rekel, naj se pelje z njim. Toda ta ni rekel niti besede, prositi pa Henrik ni maral. Tako se je kmet odpeljal s svojim praznim vozom domov, Henrik pa je vzel svoj kovčeg in se težko otovorjen odpravil po cesti
Vsi udje so ga boleli, ko je nekaj časa ne-•el svoj kovčeg. Toda še bolj je fanta bolelo
j dikalske zajednice, da je pred volitvami nujno potrebno dokončati preureditev vseh delov države in državne skupnosti, so novinarji obiskali podpredsednika vlade dr. Mačka in ga prosili, naj poda izjavo o tej zadevi. Novinarji so vprašali, ali obstoji glede tega kakšno nesoglasje v politiki vlade. Na to vprašanje je dr. Maček odgovoril: »Nisem sklepal sporazuma z Jugoslovensko radikalsko zajed-nico, ampak z drugimi činitelji in z Dragišo Cvetkovičem kot predsednikom vlade. Zato naziranje zajednice v tem pogledu ni odločilno. Tudi v bodoče bom zastavil vse sile, da ministrski svet še te dni sprejme volilni zakon. Kdaj bo ta zakon uveljavljen in kdaj bodo rakpisane volitve pa ni odvisno samo od mene.« — Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je na vprašnje novinarjev, ali ima kaj pripomniti na izjavo dr. Mačka, dejal tole: »Znana mi je izjava dr. Mačka, ki mi jo je osebno sporočil. Izjava je umestna, kajti sporazum predstavlja ureditev važnega državnega vprašanja in ni bil nikoli predmet strankarskih razgovorov ali pogajanj. Stremil bom kakor doslej za tem, da se sporazum izvede v celoti in v duhu, v katerem je sklenjen. Jugoslovenska radikalska zajednica kot takšna sploh ni sodelovala pri pogajanjih in razgovorih, ampak sem si jaz kot predsednik odgovorne vlade že takoj v začetku zastavil nalogo, da se lotim ureditve tega važnega vprašanja, a Jugoslovenska radikalska zajednica je sporazum v celoti odobrila. Kar se tiče drugega dela izjave dr. Mačka glede sprejetja volilnega zakona je v vladi enodušnost o potrebi sprejetja tega zakona in bo prav v kratkem sprejet.«
*	Naša vojska in jugoslovenski Sokoli. Nedavno nedeljo je bilo v Sarajevu veliko zborovanje sarajevskega Sokola matice, na katerem je zastopnik komandanta II. armade Ljubo Novakovič med drugim izjavil: »Če je kdo, ki v teh hudih trenutkih nikoli ni bil neodločen, potem so to jugoslovenski Sokoli in naš up, naša hrabra vojska.« Zbo-rovalci so sprejeli te besede z velikim navdušenjem in so priredili naši vojski viharne počastitve, ki so se končale s petjem »Hej Slovani«.
*	Ne ve se še, kdaj bodo volitve. Minister za kmetijstvo dr. Čubrilovič je na shodu v Bihaču dejal, da bodo volitve marca. Isto je rekel vodja vojvodinskih samostojnih demokratov dr. Duda Boškovič. Novosadski »Dan« pa prinaša iz Zagreba sporočilo, da
srce. Prvič po smrti svojih staršev se je zdaj vračal domov.
Kako težka je bila pot. Težka in brez veselja. Nič ga ni mikalo gledati, kaj vse se je izpremenilo, kar-ga ni bilo tu. Saj je bilo teh izprememb Se kar preveč za njegovo mlado dušo.
Ko je od daleč lahko že videl svoj doim, je obstal in globoko zavzdihnil. Potem je začel krčevito jokati. Ali je bil tam doli doma? Ali je to res tisti kraj, ki je po njem hrepenel v svojih urah domotožja? Ali pa se je morda motil in je bila to le črna tujina.
Ce bi zdajle stopal tam doli oče in mu vsaj pokimal!
Toda tam blizu je tudi pokopališče. Tam ležita oče in mati. Tja mora stopiti Henrik, če hoče iti domov.
In otrokove solze so postale še grenkejše in obilnejše.
Tedaj se je pokazalo nekaj ob robu ceste, nekoliko bolj spodaj, in priteklo k Henriku. Bila je Bercetova Lota.
»Dober dan, Henrik! Dober dan! Pa je res lepo, da si prišel. Glej, šopek sem napravila. Na, vzemi ga! Zakaj ničesar ne rečeš? Ali ti ni všeč? Zdaj še ni lepših cvetic!«
»O, Lota, saj je lep. Odkod pa prihajaš zdajle?«
»Vedela sem, da prideš. In ker te ni šel nihče iskat na postajo, sem ti hotela iti malo naproti.«
V zadrego je prišel.
»No, lepo je, Lota; vsaj enega znanca vidim.«
»Pojdi! Pomagala ti bom nesti kovčeg. O, kako je težak!«
bodo volitve za hrvatski sabor morda i« marca, a da skupščinskih volitev glede na težavni zunanji položaj najbrž ne bo pred poletjem.
*	Beseda o Slovakih. Splitski »Narodni list« priobčuje o slovaški politiki dolg članek, katerega konec se glasi: Mi iskreno ljubimo slovaški narod, toda pri tem se spominjamo besed hrvatskega nadškofa pokojnega dr. Antona Bauerja, ki jih je v prisotnosti še šestih hrvatskih in vseh slovaških" škofov izrekel 1. 1929. na pojedini, ki so mu jo priredili v Bratislavi. Odgovoril je na pozdrav svojega starega tovariša v budimroe-štanski poslanski zbornici pokojnega Andreja Hlinke: »Slovaki, ne pozabite, kako so na Madžarskem postopali z vami. Bili ste »Tot nem ember« (Slovak ni človek). Imeli niste niti osnovnih šol in v madžarski poslanski zbornici so bili dnevi, ko vi sploh niste bili zastopani! Svoboda, vaša skupnost s Čehi in ta republika so naoravili iz vas ljudi in svoboden narod!« Prepričani smo, da Slovaki tega niso pozabili niti v zdajšnih razmerah.
*	Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu, Miloša Velikega ulica 16, je začela 21. januarja oddajati redna poročila v slovenskem jeziku. Vsak ponedeljek je poročilo o balanskem svetu, in sicer ob 20.10, vsak četrtek ob 20.10 zunanjepolitični pregled in vsako soboto ob 20.10 pa gospodarski pregled. Ze od prej pa oddaja kratkovalovna radijska postaja vsak dan vesti v slovenskem jeziku, in sicer ob 20.40. Oddaja YUA 49.18 m in YUC 31.56 m
*	Varčevanje z živili v naši državi. Kakor poiočajo listi, na pristojnih mestih resne razmišljajo o uvedbi enotne moke sredn.o vrtte za domačo porabo in o uvedbi brezmesnih dni, ko bi bilo prepovedano prodajati meso.
*	Cene petroleja so previsoke. Oblastva dobivajo iz krajev ob severni meji prijave proti trgovcem, da prodajajo petrolej draže kakor po 7 din. Od trgovcev pa prihajajo odgovori, da petroleja ne morejo prodajati po 7 din, ker ga po tej ceni niti sami ne morejo nabaviti.
*	Zvišanje prejemkov trboveljskim rudarjem. Ravnateljstvo Trboveljske premogokoo-ne družbe je zvišalo nabavni prispevek vsem oženienim rudarjem brez razlike kategorij za 300 din, neoženjenim pa za 150 din
»Pusti Lota! Kovčega ne boš mogla nesti. Sam ga bom, saj sem ga tudi doslej.«
»No, no. kar stran z roko! Nesla ga bom. Strašno moraš biti že utrujen.«
»Lota, tega pa ne! Vsaj en ročaj pusti Meni. Tako bo laže šlo.«
To je bilo obema všeč in prav. Skupaj sta nesla kovčeg po cesti.
Pomlad se je smejala iz gozda in Henriku Bukovniku je iznenada postalo toplo okoli srca. Izginila je tesnoba in kakor po čudežu ga je obšlo veselo počitniško razpoloženje
»Lota, kako sem vesel, da sem te srečal...f
Dekle mu je nedolžno pogledalo v lice ia se mu posmejalo.
»Vidiš, Henrik, to je pa zato, ker sera prav za prav tvoja nevesta. Ali še veš, kako je bilo takrat, ko je gorelo?«
»O. vem še!«
Fant je zardel. Bil je bolj zrel kakor otroR in nekaj kakor krč ga je zdaj obšlo po veem telesu. Polotil se ga je strah, pa se vendar ni mogel otresti nedolžnega skritega občutka -sreče.
Tedaj je spet izpregovorila Lota:
»Zdaj po veliki noči pojdem tudi jaz v šolo. V višjo dekliško šolo. Veš, ur sem imela še dovolj, tudi francoske, zdaj pa pride 8e prava šola. Morda pojdem za štiri leta z doma.«
»Tako, Lota? In imenitna dama misliš postati?«
»Da, oče hoče to. Mene ne veseli prav preveč. Pa si mislim, če se ti toliko učiš, tudi jaz ne smem ostati neumna, ko se že misliva vzeti.«
Dekle kar ni moglo pozabiti na svoje zakonske načrte
*	Vpraašnje mostu čez Kolpo v Karlovcu.
Nedavno je bila ponovna licitacija za gradnjo mostu čez Kolpo v Karlovcu. Kakor prva licitacija ,tako tudi druga ni uspela, ker je preračunska vsota 4,80.000 din premajhna. Baje se ta most izpod 10 milijonov dinarjev ne da zgraditi.	i
*	Oni, ki so se borili za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju 1. 1918. —1919. in imajo pravico do spominske kolajne, dobe tozadevna pojasnila in tiskovine proti malenkostnemu plačilu v informacijski pisarni Per Franjo, kapetan v pokoju, Ljubljana, Maistrova 14 Pohitite, ker rok potekal Za pismeno pojasnilo priložite znamke ali kolek za 6 dinarjev.
*	Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam pove, ali je pro-ftnia sploh izvedljiva ali ne. Če ie izv^dlihra. vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinariev.
*	Trgovci! Uhogrelce razpošilja vsako množino Stermecki. Celje
*	V bosanski vasi živi MOletna starka. V vasi Lipiki. občina Bosanski Novigrad, živi starka, ki sama trdi, da šteie okrog 150 let Rodila se je okrog leta 1802 in je štela blizu 80 let, ko je Avstrija zasedla Bosno leta 18*78 Potemtakem bi bila stara res že blizu 140 let. Poročila se je sedemkrat. Prvič, ko je štela 20 let, zadniič pa ko je imela že 80 let Vdova je postala s 102 letom in bi se še poročila, pa je ni nihče več maral. V sedmih zakonih je rodila 21 otrok, od katerih nobeden več ne živi. Tudi nobenega vnuka nima več živega, čeprav jih je bilo nad sto. Od najbližniih potomcev sta živa samo še dva pravnuka. starca blizu osemdeset let. Ostalih potomcev pa je nad 500, po večini v šestem in sedmem kolenu Stana, tako je ime starki, trdi. da je najstarejša žena v državi in da je bila vedno zdrava in tudi še danes ne ve. kaj je prehlad ali glavobol. Belega kruha noče jesti, marveč samo koruzni kruh, žgance. mleko in slično. Svinjsko meso je začela jesti šele pred nekaj leti. V postelji noče ležati temveč počiva vedno na
»Pa vendar nisi tega nikomur rekla, Lota?« je olašeno vprašal Henrik.
»Ali ne bi smela?«
»Ne, Lota! Tega ne smeš povedati — nikomur! Slišiš — nikomur! Ne spodobi se!«
»Ne spodobi se?«
Dekle se je zamislilo. Prvič se ji je vsilila temna zavest, da gre tu za nekaj, kar ne sme mihče vedeti In to jo ie bolelo.«
»Toda — kakšen majhen prstan bi bil tudi »eni lahko dal «
Fantu ie postalo vroče in plašno se je ozrl, ali ni koga v bližini
»Saj bi ti ga dal pa nobenega nimam. Če bo mogoče, ti ga bom še dal «
»Takrat bom pa vesela, ti! Strašno bom vesela!«
Henrik je potem obrnil pogovor na bolj vsakdanje reči in ga vlekel, dokler se nista malo pred domom poslovila in šla vsak svojo pot
Pred dvoriščnimi vrati je Henrik obstal. IComaj je še spoznal svoj dom. Marsikaj se je izpremenilo Kupi opeke in tramov so ležali na dvorišču in med njimi se je smukalo nekaj zidarjev.
Na klopi pred hišo sta sedela Janez in Lenka Vsak svoje kladivo sta imela v rokah ka drobila staro malto z opek.
Ko sta zagledala Henrika, sta kar planila k niemu in ga pozdravila.
»Ježeš!« je vzkliknil Janez. »Nihče ni mi-afcl na kovčeg. No. precej si se moral truditi, preden si ga prinesel domov. Sem ga dajl Zlomka, težak je! Veš, Henrik, toliko knjig « ne bi bilo treba vlačiti s seboj. Saj se vendar ne misliš v počitnicah učiti?«
tleh na slami. Starka rada kadi in pije črno kavo. Ob taki priliki postane dobre volje In pravi: »Menda je smrt name pozabila.«
*	Četvorčki v Osijeku. V družini siromašnega 46-ietnega dninarja Pavla Vajde v Retfali pri Osijeku se je pripetil izreden dogodek. Njegova hči Rozalija, ki je rodila že šest otrok, je zdaj rodila četvorčke. Vsi štirje novorojenčki so zelo slabotni. Mater in otroke so prepeljali v osije*ko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi jih ohranili pri življenju z umetnim ogrevanjem in hranjenem. Tri so deklice, četrti pa deček. V teh krajih že dolgo ne pomnijo tako redkega primera.
*	Najstarejši Medmurec umrl. V Bukovcu pri Čakovcu je umrl najstarejši Medmurec Mi j o Podvez v starosti 105 let. Bil je zelo priljubljen in velik šaljivec. Prav rad je pripovedoval zgodbe iz preteklosti. Posebno pogosto je pripovedoval o pohodu bana Je-lačiča leta 1848 skozi Medmurje na Madžarsko. Preteklo leto je še sam gnal kravo na sejem iz Bukovca v Nedelišče in je prehodil 60 kilometrov. Na povratku s sejma je prenočil v gozdu in se prehladil. Od takrat je bolehal, dokler ni zdaj umrl.
*	Snežni plazovi so zajezili cesto. Na ba-novinski cesti od Motnika proti Ločici se je zadnje dni usulo z desnega brega šest velikih snežnih plazov, ki so privlekli s seboj veliko množino kamenja, zemlje, drevja m grmičevja. Plazovi so poleg struge potoka Motnišnice zasuli tudi banovinsko casfo, zaradi česar je ves promet za nekaj dni ustavljen. Potok je na nekaterih mestih čisto zajezilo, zaradi česar je voda preplavila cesto in okoliško polje
*	Drava od Fale do Dravograda zamrzla. Falska elektrarna je te dni spet pozvala mariborsko industrijo, naj omeji ob večernih urah, ko je obtežba omrežja zaradi razsvetljave največja, svoje obrate, ker primanjkuje toka, dobava iz Trbovelj pa je včasih nekoliko negotova. Drava je zdaj od falskega jezu do Dravograda zamrzla in je led na nekaterih mestih tako debel, da ljudje lahko hodijo peš z enega brega na drugega. Pri St. Lovrencu vozijo čez reko celo z vozovi.
*	Veliko gostovanje so pripravili, a nevesta je pobegnila. Kmečki fant Mato Pejakovič iz Balegovca pri Bosanskem Samcu se je nedavno zaročil z mladenko Katico Pod-bradičevo in so že določili dan poroke. Ma-
to Pejakovič je sin najbogatejšega kmeta v Balegovcu. Pa tudi nevesta je iz premožne hiše. Zato so pripravljali veliko svato-vanje. Pejakovič je zaklal za ženitovanje vola, dve teleti, več ovc in veliko število perutnine. Povabil je na ženitovanje okrog st® sorodnikov in prijateljev. Ko je bilo vse pripravljeno, se je peljal Pejakovič s «0 svati na petnajstih saneh po nevesto. Ženina in svate pa je čakalo veliko razočaranje. Pod-bradičevi so tudi pripravili veliko pojedino, na katero so prav tako povabili okrog 100 svatov. Ko so pa hoteli opoldne iti k poroki, so ugotovili, da neveste ni. Vsi svat-je in domači so preiskali vso hišo in okolico, a o nevesti ni bilo ne duha ne sluha. Peia-kovičevim svatom ni preostalo drugo, kakor da so se z ženinom brez neveste žalostni vrnili domov v Balegovac. Sodijo, da je nevesta pobegnila z nekim fantom iz sosedne vasi, s katerim je imela razmerje.
*	Cel tovorni vlak zgrmel v reko. Nedavno
ponoči se je pripetila huda železniška nesreča na progi Skoplje—Djevdjelija. Pospešeni tovorni vlak, ki je bil naložen z živino in so je odpeljal iz Skoplja proti Djevdjeliji, j® med postajama Vlaščanom in Velesom skočil s tira. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev. Skoda na vlaku je pa velika. 19 vagonov z lokomotivo vred se je razbilo, 17 jih je obtičal« na obrežju nad reko Vardarjem, dva pa st« padla v reko Vardar.
•	Zmrzli nogi sta mu odpadli. Brezposelni
trgovski pomočnik Miroslav Marinič po rodi* iz Košakov pri Mariboru je bil zaposlen % pivovarni »Union« v Mariboru. Ko so ukinili obratovanje, si je Marinič pomagal na razn® načine. V zadnjem času je bil zaposlen pri sekanju ledu. Pri tem je dobil hude ozebline. Zbolel je. Zatekel se je k nekim znancem, ki jih je imel v Radvanju, toda povsod so mu bila vrata zaprta. Ker si ni vedel drugač® pomagati, se je zatekel pod jasli v hlev posestnika in gostilničarja Slauerja v Zg. Radvanju. Pet dni je tukaj v hlevu preživel t. pomanjkanju, mrazu in trpljenju. Domači so sicer prihajali vsak dan krmit živino v hlev, niso pa opazili pod jaslimi skritega nesrečneža, ki sta mu medtem obe nogi popolnoma zmrznili in odpadli Po posebnem naključju j« bil te dni v bližini hleva orožnik Obrea Mirdinja. Zazdelo se mu je, da je slišal neko stokanje iz hleva. Sel je v hlev in opazil pod jaslimi nesrečnega Mariniča, držečega v obeh
»Kje si pa šopek dobil?« ga je vprašala Lenka.
Henrik je zardel in iskal kakšen verjeten odgovor. Potem pa je prav mirno in brez ovinkov povedal:
»O, veš, Bercetovo Loto sem srečal med potjo, pa mi ga je dala.«
»Bercetova Lota?« je ogorčen ponovil Janez. »No, da z njo sploh govoriš in da si pustiš od nje šopke darovati! Tega pa o tebi ne bi bil nikoli mislil!«
»Toda — saj to ni nič hudega!«
Janez in Lenka sta se spogledala.
»Ne veš še! No, povedal ti bom, Henrik. Ugani, kje je naš Matija!«
»Naš Matija? I, doma! Kje pa naj bo?«
Lenka ie stopila čisto k njemu in mu šepnila na uho:
»V zaporu je!«
»V zaporu, — ne, to pa ne more biti res!«
»Da. Berce ga je tožil, pa je dobil deset dni zapora zaradi žaljenja časti.«
Fant je stal kakor okamenel.
»No ti pa pustiš, da te Lota s šopki časti!«
Henrik ni mogel reči besedice, da, niti besedice. Košček doma se je odprl pred njim, ko je stopal po cesti s sosedovim otrokom. In ta dom so mu zdaj na tako okruten način spet vzeli.
»Kdaj pa je šel?« je naposled izdavil iz sebe.
»Danes je četrti dan, kar ga ni. zapreti se Je dal čez praznike, ko ni toliko dela pri hiši. Vidiš, Bercetovi ljudje ss pač sami lumpje!«
Onstran dvoriščnih vrat se Je začni vreščeč glas:
»Zaprt — zaprt — Dva groša in velik — velik pes!«
»To je spet prismojeni Gustav! — Na! Tu imate svoj gnoj nazaj!«
Janez je iztrgal Henriku šopek iz roke in ga zagnal čez vrata.
»Janez, kaj pa misliš —«
Zunaj pa je bebec že spet kričal: »O, rožice! Rožice! O, Lepe rožice! Pušeljček! Pu-šeljček! To bom lep! To bom lep! — Dv» groša in velik — velik pes.« —
Nekaj je zapel in izginil v domači hiši.
Henrik je pobesil glavo.
»Naš Matija! Toda to le ni bilo prav, Janez! Lota vendar ni prav nič kriva, če js tako!«
Odgovorila mu je sestra Lenka.
»To je navsezadnje isto! Od Bereetovifi ne smeš šopkov jemati. Ne spodobi se!«
»Pa vendar ne boš še z njimi vlekel! Prav to si je Matija zaslužil! No, pojdi, Lenka, da se spet lotiva dela. Ti pa stopi v izbo, Henrik!«
Sla sta, Henrik pa je spet vzel svoj kovčeg in ga odnesel v hišo. Nikogar ni bil® v veliki sobi. Prazna in zapuščena je bila, Henrik je začutil, da to ni njegov dom.
Utrujeno je gost omahnil na stol in se oprl ob mizo. Tako je sedel brez jasnih občutkov. Samo velika tesnoba je bila v njegovem srcu.
Tudi lačen je bil. Toda nihče ga ni oriše! vprašat, ali bi kaj jedel.
Materin naslanjač je stal pri oknu — prazen. Nazadnje je stopil Henrik s plašnimi koraki tja in omahnil.vanj. Pritisnil ie obra« oh naslonila.	malia*
rokah svoji odpadli nogi. Orožnik je takoj Obvestil o tem mariborske reševalce, ki so nesrečneža prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Skoro nemogoče se čuje, da se lahko Igodi kaj takega tako rekoč vpričo ljudi.
*	Smrt pod vlakom. V Ljubljani je šel pod vlak neznan moški in bil takoj mrtev. Pozneje so ugotovili, da je nesrečnik 501etni Stanislav Mohor, rojen v Ljubljani, pristojen pa v Polico pri Litiji. Rajnki zapušča ženo. V smrt je šel zaradi bede.
*	28 let ječe. Pred tržaSkim sodiščem so bili obsojeni dve 241etni mladenki in neki 241etni mladenič vsak na 28 let ječe, češ da Bo neko ženo umorili in oropali. Ena obto-ženka, ki je v ječi rodila, se je v ječi poro-iila s soobtožencem.
*	Strašna ljubezenska žaloigra v Mariboru. V predilniški oddelek Hutterjeve tkanin-ske tvornice v Mariboru je stopil te dni zjutraj 281etni Adam M. Ko je zapazil 161etno delavko Marijo Tomanovo iz Cirkovc, kjer je on služboval, je mirno stopil k njej, potegnil iz žepa samokres in oddal prvi strel proti dekletu. Zadel jo je v glavo. Tomano-va se je zgrudila na tla in čez nekaj časa je
umrla. Morilec je po prvem strelu hotel Ustreliti še sebe. Samokres pa mu je odrekel. Naglo so priskočili delavci, ga prijeli in trdno držali toliko časa, da je prišla ponj policija. Morilec je izjavil, da je že dan poprej prispel iz Cirkovc v Maribor z namenom, da obračuna z dekletom, ki mu je odpovedalo ljubezen.
*	Smrtna žrtev zime. 62-letna Marija Mar-čičeva je šla s svojo sestro Frančiško Gabri janovo od Sv. Jurija ob Pesnici peš na Planico pri Framu, kjer je nameravala vzeti od posestnika Lešnika majhno hišico v najem. Obe stari ženici sta po visokem snegu hodili v hrib. Frančiška Gabrijanova je prva omagala in se komaj privlekla do posestnika Hojnika, kjer je dobila zatočišče. Sestra pa je trdovratno vztrajala pri tem, da mora priti do posestnika Lešnika in je sama nadaljevala pot, a do Lešnika nI prišla. Drugi dan so jo našli zmrzlo.
*	Zadušil jo je plin iz peči. V Lormanju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je po-sestnica Antonija Tavžičeva zakurila v prostoru, kjer spi, staro kmečko peč. Proti večeru je v peči ogenj ponehal Zaradi tega je postavila Tavžičeva v peč drva, da bi se posušila. Drva so bila v bližini pojemajočega
ognja. Kmetica je zaprla peč in tudi vse dovode. Drva pa so začela tleti Ker so bili vsi odvodi zaprti, Je nastal v peči strupeni ogljikov monoksid, ki je potem skozi luknjice peči uhajal v sobo. V spanju je Tavžičeva začutila, da jo duši. Ubožica pa ni mogla niti poklicati na pomoč, saj jo je tako dušilo, da si je v smrtnem strahu nagrizla jezik na več mestih Našli so jo nezavestno naslednje jutro v postelji. Zdravniška pomoč ji je podaljšala življenje le za nekaj dni. Zdaj je umrla.
♦	Velik vlomilski plen. V nedeljo popoldne je bil izvršen drzen vlom sredi Celja. Neznanec je vdrl s pomočjo ponarejenega ključa v stanovanje ge. Helene Krušičeve. lastnice kavarne »Evrope« na Kralja Petra cesti, prebrskal stanovanje in odnesel 2800 din gotovine in zlatnine v vrednosti 9690 din. Vlomilec se je, kakor kažejo oKolnosti, potem odpeljal iz Celja s savinjskim vlakom. Pozneje so namreč našli ob progi pri železniškem prelazu na Mariborski cesti dve škatli, v katerih je bil prej shranjen del ukradene zlatnine. Ti dve škatli je vlomilec najbrž vrgel skozi okno vagona.
♦	Zvijača tihotapcev. Pošiljanje petkilo-gramskih zavojev z živili iz naše države v Nemčijo je onemogočeno, dovoljene pa so še pošiljke v teži enega kilograma. Pač pa lahko jemljejo potniki s seboj živila v poljubnih količinah. Strogo pa je prepovedano jemati s seboj ali pošiljati v Nemčijo razno kolonialno blago, katerega moramo mi uvažati iz tujine. Našli pa so se spretni Mariborčani, ki so kljub temu znali spravljati kolo-nijalno blago v tujino. Te dni so jih mariborski cariniki razkrinkali. Neki odpošilja-telj je na dno j>osode nalil nekaj raztopljenega masla ter ga pokril, ko se je strdilo, s pergamentnim papirjem. Nato je na ta papir nasul kave, dal vmes nekaj kosov mila, vse skupaj spet pokril s pergamentom in na vrhu vse žalil z maslom. Ko se je tudi maslo na vrhu stalilo, je bilo videti, da je bila vsa j>osoda polna masla. Nadalje so našli cariniki tudi salame in klobase, ki so imele v notranjosti namesto mesa papriko. Kavo, papriko in poper so poskušali nekateri spraviti čez mejo tudi v originalnih škatlicah za paštete in razne konzerve. V tem poslednjem primeru pa se zdaj vršijo tudi preiskava, kako je moglo priti tihotapsko blago v originalno zaprte škatle konzerv.
Huda zima malo popušča
30 centimetrov snega. Medtem ko so delavci delali gaz po cestah in čistili Trg sv. Marka, je nenadno nastal hud vihar, kar je za ta letni čas nekaj nenavadnega. Morje je plju skalo na trg in ga čisto preplavilo.
Oster mraz je skoro po vsej Evropi razen na skrainem jugu. Tudi na Jugu naše države ob grški meji ni mraza. Kakor poročajo listi, vlada tam baje čisto pomladno vreme.
Silen mraz j>a je tudi v Severni Ameriki. V Zedinjenih državah je terjal že stotine žrtev. V raznih južnih krajih Zedinjenih držav so morali zapreti šole, ker nimajo kuriva.
PopotniKoun torlo
Smrt dveh delavcev
Huda zima, podobna oni v L 1929., je vla-iflala še pred kratkim v naših krajih, zdaj pa Je malo popustila. S tem seveda še ni gotovo, če se mraz ne bo ponovil Hudi zameti *o bili velika ovira prometa in marsikje so terjali smrtne žrtve Mnogo rek in pač vsi potoki so čez in čez zamrzli.
Mnogo snega imajo tudi v Julijski Krajini. Celo v Gorici in njeni okolici je sneg ob-ležal, kar je nekaj izrednega. V Gorici je snežilo ob čisto mirnem vremenu, medtem ko je po Vipavski dolini in tudi po drugih krajih dežele razsajala po vrhu še divja burja. Razmerno hud mraz je vladal po vsej Italiji.
Celo v Španiji imajo izredno zimo. V Avili so imeli kar 20 stopinj mraza V vsej srednji Španiji je ukinjen avtobusni promet, ker so ceste oledenele in so hribi hudo zameteni. Tam so vse moške prebivalce poklicali, da morajo kidati sneg po cestah, ker je že zastal dovoz živil Pokrajino Segovijo pa napadajo tolpe volkov Prvikrat po dolgih letih je tudi v Sevilji zapadel sneg. Mnogo krajev srednje Španije je bilo nekaj dni odrezano od sveta.
Hud snežni metež so imeli na južnem Švedskem. V okolici Kalmata in Ystada so 3 do 4 m visoki zameti. Avtobusi, vlaki in druga vozila so obtičala v zametih V Scho-nenu so zameti tako visoki kakor hiše Posamezne vasi so vse skrite pod zameti
V Benetkah je zadnje dni zapadlo več ko
pod plazom
Škofja Loka, januarja Te dni je mlinar in žagar Jurij Stanonik iz Loga z dninarjem Francem Mrakom in petimi hlapci peljal na šestih sankah hlode iz grape. Bilo je sredi dopoldneva, ko se je s strmega brega pod Sv. Filipom in Jakobom utrgal nad sto metrov širok snežni plaz in zasul vse. Gospodar in en hlapec sta se takoj izkopala iz snega in rešila enega ko-oip Gospodar je hitel v vas po pomoč. Iz J
Loga je prišlo nad 30 moških in čez eno uro so po napornem kopanju rešili tri žive hlapce in štiri konje.
Po dveurnem iskanju in klicanju so bil! prepričani, da je njihov trud, da bi ostala dva hlapca dobili še živa, zastonj. Kljub temu so kopali še naprej in našli trupli. Poskušali so z umetnim dihanjem, a je bilo vse zaman. Tako nesrečno sta končala 281etni samski hlapec iz Volč pri Poljanah Jože Mi-klavčič in 351etni dninar France Mrak iz Loga, ki zapušča dva otroka in mlado ženo.
V kočevskih gozdovih so volkovi
Rog, januarja
Zadnje dni so se j>ojavili volkovi v okolici Karlovca, blizu Metlike in tudi v kočevskih hribih, zlasti na Rogu. Na Rogu so stalno zaposljeni delavci, ki prevažajo les iz gozdov. Gozdni delavci in vozniki ostajajo po ves teden na Rogu in prenočujejo v poslopjih opuščene velike parne žage. Tu imajo v hlevih tudi konje.
Nedavno zjutraj so zapazili delavci okoli hleva sledi volkov, ki so bržkone hoteli vdreti v hlev nad konje. Lovci, ki imajo tu svoje koče, so šli za volčjimi sledovi, toda volkovi so pravočasno izginili. Verjetno je, da se bodo še povrnili, ker so zaradi hude zime gotovo prestradani.
Volkovi so v kočevskih gozdovih redka prikazen, a v hudih zimah, ko leži na zemlji debela plast snega, se večkrat pojavijo. Zato imajo tudi delavci strah pred njimi in zvečer prav skrbno zapirajo hlevska vrata.
Tod se sprehajajo tudi medvedje in rijejo po debelem snegu, ko zapuste zimske brloge. Vse prehodijo, ko iščejo živež. Prav tako imajo divje svinje v tem delu kočevskega hribovja svojo domovino. Visoki sneg jim ne ugaja posebno. Lovci jih zaradi sledov v snegu lahko zasledujejo. Postrelili so že več divjih merjascev.
Roparski umor stare ženice
Braslovče, januarja
Vsa Savinjska dolina se je razburila zaradi strašnega zločina ki je bil izvršen v; Malih Braslovčah nedaleč od trga Braslovč. V isti vasi je bil že lani izvršen roparski napad na sestri Prislanovi. Zdaj pa sta si dva neznana rooarja izbrala za žrtev Mekusovi sestri nad 70 let stari Nežo in Mico Puncer-jevi.
Obe sestri sta imeli lepo posestvo in dve hiši. V eni hiši sta bivali sami, v drugi pa njuna nečakinja Rozalija z možem Cilen-škom in otroki. Nečakinji sta bili že izročili tudi posestvo Obe stari ženski sta bili varčni in sta veljali za premožni. Mica je že dalje časa bolehala. Usodnega večera je jx>-kojna Neža kakor običajno ostala pri Cilen-škovih do 21 ure in jim pomagala v kuhinji. Nato je šla domov in skrbno zapahnila za seboj vrata, ki so bila do njenega prihoda odpahnjena. in legla k svoji sestri, kt je bila že v j>ostelji.
Okrog polnoči se je Neža zbudila in rekla sestri Mici, da je slišala neko ropota-nje. Ker se rooot ni ponovil, sta obe spet zaspali. Pozneje se je Mica naenkrat spet zbudila in videla, kako je neznan moški tiščal Neži nekai v usta. Mica je hotela napraviti luč. tedaj pa je priskočil k njej neki drug možak in ji to zabranil. Menda največ iz strahu se ie Mica onezavestila in se zbudila iz nezavesti, ko ni bilo roparjev že nikjer več.
Čeprav še čisto omotena je naglo vstala, zlasti ker je ležala poleg nje sestra Neža negibna, in šla klicat nečakinjo in njenega moža Cilenška. Prišli so tudi sosedje in nato nemudno šli v Braslovče po orožn;ke, zdravnika in duhovnika Zdravnik dr. Rupreht pa ni mogel Neži več pomagati Kolikor je mogel ugotoviti, se je žrtev razbojnika zadu-
lila zavoljo cunje, ki ji jo je potisnil razbojnik v usta.
Zločinca sta odnesla okrog 4000 dinarjev, medtem ko 8000 dinarjev nista našla. Morala (ta pa zelo hiteti, ker sta že kar v hiši izgubila tri stotake. Bržkone sta se zbala sosedovih psov, ki so po zatrdilu vaščanov prav v usodnem času besno lajali. Braslovški orožniki so takoj začeli temeljito preiskavo. V pomoč jim je bilo poslanih še nekaj orožnikov.
Vest, da je roparski umor delo razbojnika Haceta in nekega njegovega pajdaša, ni zelo verjetna, ker je iz vsega razvidno, da •ta morala razbojnika poznati razmere v vasi. Ce pa je bil eden izmed zločincev le res Hace. je bil vsaj njegov pajdaš človek, ki Je poznal navade obeh sester in tudi vedel, da sta imeli denar doma. Ljudstvo upa, da se bo orožnikom posrečilo prijeti oba zločinca. Roparski napadi in umori se v Savinjski dolini, kjer včasih takih zločinov nismo podali, že nekaj časa ponavljajo. Več zadnjih »ločinov je še nepojasnjenih. Ljudie naj bodo previdni
Iz Prekmurja
Smrt mlade gospodinje pod slamo in snegom. Vladislava Poredoševa, žena posestnika in delavca v Benkovi tvornici v Murski Soboti je nedavno pozno popoldne šla k veliki oslici slame na dvorišču, da nabere krme za živino. Slamo so že dalje Časa jemali z oslice samo v spodnih plasteh, zato so gorne plasti visele. Ko je gospodinja vlekla slamo iz kupa, se je goma plast pod težo snega poveznila nad nesrečno ženo in jo pokopala pod seboj. Nesreče ni opazil nihče. Mož je prišel proti večeru iz tvornice, in pogrešil ženo. Zaman jo je iskal pri sosedih. Slednjič so potegnili nesrečno ženo izpod kupa slame in snega. Niso ji več mogli rešiti življenja. Pokojna Vladislava je bila po rodu Poljakinja., in stara komaj 31 let. V Mursko Soboto je prišla pred sedmimi leti S svojim možem Karlom, s katerim se je seznanila v Franciji, kjer sta bila na sezonskem delu. Bila je zelo pridna gospodinja, *ato je njena nesrečna smrt zbudila splošno sočutje. Hudo prizadetemu možu je zapustila 7-letnega sinčka
Moravec ni niti slutil, kje je. Začel je po tnalo zavijati vozilo in je pustil ropotati motor, kakor bi hotel voz preizkusiti, samo da Je lahko preslišal vprašanje. »Veste,« se je opravičeval, »zdelo se mi je, da nekaj nI v redu. Pa sem se motil, voz gladko teče.«
Pogledala ga je z začudenimi očmi.
»Seveda « je rekla nato hladno. »Sicer pa uiti ne vem, kdo ste.«
»O, prosim, oprostite! Benton sem, Peter Benton, milostljiva gospodična.«
Pri tem mu je šinilo v glavo ne posebno tolažilna misel: gotovo se bo moral peljati skozi številna večja in manjša naselja, kar bo nevarno zanj. Peljala sta se zelo naglo in gotovo ga bo kje ustavil stražnik in ga vprašal po šoferski izkaznici. Kaj pa bo potem? Rešiti ga bo mogel samo še čudež
Toda zdaj ni smel več požreti besede, mora! io bo voziti, da ne bo zbudil v njej še večjega suma.
Skoro neslišno je tekel avto v noč. Imeniten stroj, je mislil Moravec pri sebi in skoro nežna položil roke še čvrsteje na volan. Tako je minila ura. Ves ta čas je dekle molčalo. Kaj premišlja, je ugibal Moravec. V možganih se mu je porodila plašna misel, da je pač on sam žrtev njenega razmišljanja. To Je pač zelo verjetno. Ali ne zbuja mož, na *unaj podoben klatežu, ki se ob tako nena-PArirano tasu potepa po cesti in ki govori
Nove vlakovne zveze Lendave z Zagrebom.
Po novem voznem redu na področju zagrebškega žel. ravnateljstva sta uvedeni dve novi zvezi Lendave z Zagrebom. Vlaka odhajata iz Lendave ob 18.20 in 0.45 in prihajata v Lendavo ob 18.04 in 0.15 .
Skoraj za meter snega je padlo v Prek-murju. V noči na predzadni torek je v Prelc-murju zapadlo spet nad 40 cm novega snega, tako da je snežna plast debela ponekod blizu enega metra. Toliko snega že ni bilo v Prekmurju od leta 1929. V obmejnih Velikih Dolencih otroci dva dni niso mogli v šolo, ker so bila vsa pota zametena.
Smrt Prekmurke v tujini. Iz Prekmurja odide vsako leto na tisoče delavcev na sezonsko delo v tujino. Letos jih je še čez zimo ostalo v Franciji na delu okrog 2000, v Nemčiji pa nad 500 delavcev. Včasih je delo naših ljudi v tujini tudi nevarno in marsikoga zadene nesreča. Tako je v Franciji po nesrečnem naključju električni tok ubil mlado Prekmurko Roziko Kiizmovo iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Bodi ji blag spomin
Smrtna kosa med Prekmurci. V Lipovcih pri Beltincih so ob veliki udeležbi pogrebcev pokopali posestnico go. Terezijo Jakobovo, ki je po kratkem bolehanju umrla v starosti 66 let. Pokojnica je bila mati g. Karla Jakoba, profesorja risanja na gimnaziji v Murski Soboti. V Filovcih so pokopali posestnika g. Janeza Lovrenčiča, ki je umrl v starosti 70 let. Za njim žalujejo dve hčeri in sinova. — Obema rajnkima blag spomin!
12 let ječe zaradi poneverb. Te dni je bila pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti razprava proti sodnemu oficialu Štefanu Friedrichu zaradi poneverbe varstvenega denarja na okrožnem sodišču v Murski Suboti. Friedrich je poneverjal denar od leta 1927. tako spretno, da ni tega nihče opazil. Ko je minilo pomlad prišlo vse na dan, so prvotno mislili, da gre za vsoto 300.000 din, pri preiskavi pa so ugotovili, da znašaio poneverbe 700.000 din. Friedrich je vedno \gral v državni razredni loteriji, ker je upal, da bo enkrat zadel dobitek in poravnal manjkajočo škodo. Ni pa imel te sreče. Pred sodiščem je odkrito priznal, da je jemal denar kot oosoiilo. ki ga je mislil vrniti. Obsojen je bil zaradi utaje uradnega denarja na 12 let ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Obsojen. vlomilec. Jakob Orgolič od Sv.
kakor pravi kavalir, največjega začudenja?
Nejevoljen je naposled zavrgel to misel Morda pa misli na svojega bolnega brata? Saj prav tako bo, ker njega niti ne pogleda.
Skozi dve zaspani mesteci sta se že peljala, ne da bi bila naletela na kakšno odprto pošto. Zdaj sta se vozila po glavni cesti nekega mesta, ko je bila njuna vožnja nenavadno prekinjena, da je Moravec kar čutil, kako mu je ledenela kri v žilah.
Na nekem oglu je svetila močna svetilka čez cesto Dva moža sta stala pod n;o, in ko ju je Moravec z razbijajočim srcem spoznal za policista, je eden izmed niiju že vzdignil roko v znak, da se mora avto ustaviti.
Moravec je takoj ubogal in se v sedežu naslonil daleč nazaj. Eno roko je držal na krmilnem kolesu, z drugo pa je segel v žep in zgrabil revolver.
Policist, ki je imel čin oficirja, je prišel bliže. Ko je zagledal vprašujoči obraz dame poleg vozača, je vljudno pozdravil.
»Zal mi je, da sem vas moral ustaviti, ve-lecenjena dama,« je pojasnjeval, »toda ukaz je ukaz. Moram vas namreč posvariti pred pobeglim kaznjencem, ki se klati nekje po tej pokrajini. Ali ste morda srečali kakšnega sumljivega moža, velikega, zelo močnega moža, ki najbrž hodi peš in ima verjetno na sebi razcapano obleko zaradi hude avtomobilske nesreče.«
Jurija ob Sčavnlci je bil pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti obsojen na osem mesecev strogega zapora, ker je v družbi f nekim maloletnikom vlamljal v kmečke hiše in odnesel kar mu je prišlo pod roke.
Zanimivosti
X Dva češka ministra pobegnila v tujino.
Uradno poročajo iz Prage, da je predsednik Hacha razrešil dolžnosti kmetijskega ministra dr. Fajerabenda in predsednika vrhovnega odbora za nadzorstvo nad cenami inž. Jaromila Nečasa. Ministra dr. Fajerabend in inž. Nečas sta pobegnila v tujino v začetku januarja najbrž preko Slovaške in Madžarske in se napotila v Francijo. Dolžnosti kmetijskega ministra dr. Fajerabenda je prevzel pravosodni minister Krejči, mesto inž. Nečasa pa je zasedel nemški vladni komisar von Buschell. Splošno mnenje je, da bo sprememba na teh mestih imela za posledico poslabšanje odnošajev med Cehi in Nemci.
X Velik italijanski potniški parnik zgorel. Velik italijanski potniški parnik »Orazio«, namenjen v Južno Ameriko, je postal žrtev nesreče v Sredozemskem morju. Začel je goreti. Vzrok požara je treba iskati v eksplozijah, ki so se dogodile druga za drugo v strojnem oddelku. V teku četrti uri se jo ogenj tako razširil, da je kapetan ladje začel brezžično klicati na pomoč. Na pomoč sta prispeli ena italiianska in ena francoska ladia. Reševalna dela so trajala osem ur. Ogrodje ladje so prepeljali v Genovo. Ali so bili vsi notniki in vsa posadka rešeni, iz poročil ni razvidno.
X Potres v Italiji. V Palermu, Lucci in Speziji so včerai čutili lahne potresne sunke. ki na niso narpravili nobene škode.
X Prostovolino se je potopil. Po vesti i* Pariza se ie nemški 1600-tonski tovorni parnik »Albert Jeanus« na Atlantskem morju prostovoljno notooil. ko so z njega opazili neko francosko ladjo, ki bi parnik utegnila ustaviti in zapleniti. Druga francoska ladia je baie usmešno napadla neko nemško podmornico. Francosko mornariško ministrstvo je obiavilo. da so francoske voine ladje v zadnih dneh ustavile devet tujih ladij na odortem morju in jih privedle v francoske luke. 15.000 ton blaga je bilo na teh ladjah zanlenieno
Moravec ie bil v tem trenutku prepričan, da it morala mladenka poleg njega opaziti niegovo tresočo se roko. Dalje njegove misli niso seeale. Velika groza ga je vsega prevzela. Ni bil sposoben, da bi si v naglici napravil kakšen načrt, tako nepričakovano jo prišlo vse to nadenj.
»Pobegel — kaznjenec!« To je bil glas mladenke, iasen, miren, četudi malo zmeden. »Ne. nobenega nisem videla. Kje pa je bil nazadnie?«
Policijski oficir je zmajal z glavo. »Na to je težavno odgovoriti. Vemo samo, odkod je prišel in kam najbrž potuje. Imamo ukaz od oblastev. da ustavimo nocoj vsak avto.«
»A tako«, je vljudno rekla mladenka. »Kako oa se piše mož in iz katere ječe je ušel?«
»Iz jetnišnice v Charlestownu, gospodična. Imenuje se Rihard Moravec in je baje nevaren klatež Praviio. da je pobil nekega jet-niškega paznika. Bodite torej previdni in ne ustavljaite vozila, če vas med potjo kdo pokliče.« Oficir ie postavil nogo na avtovo stopnico. »Mož ie zbežal izpred jetnišnice z nekai priiatelil, a tik pred Springfieldom so imeli nesrečo. Dva sta se ubila, dva sta nevarno poškodovana, a niemu samemu se ni nič zgodilo. Vsai kaže tako, da je ostal nepoškodovan Naibrž potuje zdaj proti jugu.« Oficir se ie zdaici obrnil k Moravcu. »Vi tudi niste videli nobenega takega možaka, kaj?« Moravcu ie hotelo zastati srce. Zazdelo se mu ie, da se mu ie naredil okoli prsi železen obroč, ki ga stiska, da ne more dihati Nato oa ie sbšal samega sebe odgovoriti: »Ne, nikogar n;sem videl Sicer pa sem se le kratl.o progo vozil % »vtom.«
p'"«io po Scottu:
mm RBATJE
v PilVIlNAI.Nl ROMAN
X v čem prekašajo finski vojaki sovjetske.
Amsterdamski list »Telegraaf« je naštel sedem prednosti finskega vojaka pred sovjetskim: 1. Finci se bore za svojo svobodo in neodvisnost. 2. Finski vojak ima povsem drugačno vojaško izobrazbo kakor sovjetski. Finski vojak je pobudnejši in vztrajnejši v mrazu in pomanjkanju. 3. Tri četrtine Finske so pokrite z gozdovi in 70.000 jezer olajšuje obrambo dežele. 4. Finski maršal Manner-heim, njegovi generalštabni oficirji in ar-madni poveljniki, ki so se borili proti sovjetom že leta 1918., poznajo vojne načine in značaj svojih nasprotnikov. 5. Vsi Finci so odlični smučarji. 6. Finski oficirji so bolje usposobljeni kakor sovjetski, ker so sovjetska oblastva postrelila ali izgnala 80 odstotkov prejšnjega oficirskega kadra. 7. Finci ro vsi odlični strelci.
X Byrd odkril na južnem tečaju novo •zemlje. Američan admiral Byrd, ki raziskuje s svojo družbo južni tečaj, je sporočil, da je odkril doslej neznana gorovja vzhod-
no od rtiča Kolbeka.
X 160.000 Nemcev iz Rusije so naselili na Poljskem. Preseljevanje Nemcev iz sovjetske Galicije in Volinije se po nemških vesteh približuje koncu. Dozdaj je bilo z vlald pripeljanih 103.000, z ostalimi prepoznimi sredstvi pa 35.000 Nemcev. Pričakujejo še štiri skupine izseljencev, tako da bo doseglo skupno štev. izseljencev iz teh krajev 160.000 Iz Kovna poročajo, da približno 40 odstotkov letonskih Nemcev, ki bivajo v Litvi, čaka, da jih te dni prepeljejo v Nemčijo.
X Oddaja lesa na Koroškem. Posamezne občine na Koroškem so dobile od nemških oblastev nalog, da morajo poskrbeti gotovo količina lesa. Zdaj nalagajo občine posameznim kmetijam, koliko lesa imajo do spomladi oddati. Oddaja lesa, seveda za plačilo, je obvezna za vsakega kmeta, ki ima gozd.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Al Capone mirno uživa
sadove svojih razbojstev
Al Capone, zloglasni kralj ameriških gang-gtrov (razbojnikov) in tihotapcev z alkoholom, ki je presedel večletno kazen v ječ', je zapustivši ječo šel najprej v bolnico, zdaj pa jo je zapustil in se nastanil v svoji podeželski hiši v Pemliceu v bližini Baltimorea.
Evropcem se zdi nepojmljivo, da more takšen človek, ki ima na svoji vesti neštete zločine, živeti mirno kakor kateri koli pošten meščan. V Ameriki so pač naziranja drugačna; tam so ga leta 1931. obsodili samo zavoljo davčne utaje.
Capone šteje danes šele 43 let. Svoje zločinsko življenje je začel pred dvajsetimi leti kot desna roka tedaj najmočnejšega tihotapca alkohola Johna Toria. Ko se je Torio »umaknil v zasebno življenje«, je postal Al Capone njegov naslednik. Območje svojega delovanja pa je Al Capone takoj silno razširil. Nihče ni bil več varen ali ni njegov znanec kakšen najet morilec, ki ga bo v naslednjem trenutku ustrelil. Izsiljevanja pa so bila spioh na dnevnem redu.
■°olicija ie bila v boiu proti Al Caponeie-
vim zločinom brez moči, kajti stotine nižjih in višjih policijskih uradnikov samih in odličnih osebnosti so prejemale Al Caponejevo plačilo in pomoč od zločinske druščine Če so kakšnega sodelavca zgrabili in spravili pred sodnike, mu niso mogli dokazati nobenega zločina, kajti nihče ni bil tako pogumen, da bi nastopil proti njemu kot priča. Tako zelo se je vse balo Al Caponeievega maščevanja.
Ko so Al Caponeja 1. 1931. zavoljo »davčne utaje« obsodili na deset let ječe, si je ves Chicago, kjer je bilo glavno torišče njegovega delovanja, oddahnil. Oddahnila se je tudi Amerika Videti jo pa, da ima mož še zmeraj velikansko zaslombo povsod, kajti dve leti ječe so mu zaradi dobrega vedenia odpustili in so mu' dovolili, da prične uživati mirno življenje. Ne smemo pa pozabiti, da je Al Capone na višku svoiih moči in da je gospodar veiike vrste pivovarn, nočnih zabavišč, tvornic in trgovin, samih zakonito priznanih podietii, tako da je niegovo imetje leta 1938., ko je še sedel za zamreženimi okni, pred-

Ženski vestnik
Kako se obvarujemo ozeblin
Ne smemo čakati, da nas mraz čisto prevzame, temveč se moramo pn mrazu dobra in toplo obleči. Treba je nositi toplo perilo^ obleči dvojne nogavice, če nimaš volnenih, pa tudi dvojne hlače in tople rokavice. Če ja zelo mraz, si zavij tudi ušesa. Ne lezi nikdar v posteljo, kadar si vsa premražena. Mrazi tm bolj od vlage kakor pa od mraza.
Kadar prideš domov, takoj preobleči vlažno obleko, čevlje kot tudi nogavice. Kroženje krvi bo spet redno delovalo in prenehalo te bo zebsti. Pri hudem mrazu si ovij čez nogavice časopisni papir in obuj v čevlje. Papir izolira vlago in obdrži toploto. Posebno je to priporočljivo za ljudi, ki so mnogo na prostem. Tesnih čevljev ne obuvaj pozimi* ker tesni čevlji takoj povzročajo ozebline, ker zadržujejo kroženje krvi. Če pa že imaš ozebline, jih maži z jodovo tinkturo. Dobiš pa v lekarni tudi dobro mažo zoper ozebline
Proti ozeblinam pomagajo tudi menjajoče se tople in hladne kopeli. Pripraviš si dve posodi, v eno daš toplo in v drugo hladno vodo Pa vtakneš noge v toplo vodo, takoj nato v hladno, in tako menjavaš kopel 10—15 minut. V začetku te bodo ozebline sicer zelo bolele, a čez čas bodo bolečine izginile. Nato noge ali roke dobro namaži s špiritom, v katerem si raztopila kafro.
Kadar prideš od zunaj vsa premražena v toplo sobo. ne hodi v bližino oeči in ne gref si rok ali nog pri peči Prav zavoljo prehitre meniave toplote ti roke takoj ozebeio in koža pordeči. Boljše je. če te zebe v roke ali noge, da jih vtakneš v hladno vodo in potem dobro z brisačo zdrgneš. Roke bodo nato takoi tople.
Posebno pa priporočamo materam, da otrok, ki so se morda sankali ali prišli vsi premraženi iz «ole. ne puste takoj na Deč, kakor ie to otrokova navsda, če sa zebe Pre-mražen otrok naj bodi vsaj četrt ure po sobi ali kuhinii. šele nato naj zleze na peč in sa dobro segreie.
Prav toVr np nnpH ot^ok 7 vroče t>f>č' ta-
Ta odgovor se policistu ni zdel dovolj jasen. Obrnil se je swet k dami: »Kaj ne prebivate v New Yorku, gospodična?«
»Da, toda prihajam iz New Hampshirea.«
»Potem je torej to vaš šofer?«
»Ne«, je rekla potrpežljivo. »Monter je in me vozi, ker sem si ranila zapestje. Mudi se mi silno, ker je moj brat bolan. Moje ime je Doroteja Staplesova iz New Yorka. Moj oče je lastnik tvrdke Staples in Bannister«
»Poznam to tvrdko, milostljiva gospodična.« Policijski oficir se ji je priklonil. »Prav žal mi je, da sem vas moral ustaviti. Ukaz ie ukaz. Razen tega imam ukaz, prečitati tiralico za Rihardom Moravcem.«
Policist je privlekel iz žepa neki papir in začel brati: »Pobegli kaznjenec je velik in zelo močan. Visok je en meter 80 centimetrov, Šteje 30 let, tehta 80 kilogramov. Nazadnje je bil oblečen v temnosivo obleko z modrimi črtami, v čmobelo pisano srajoo z mehkim ovratnikom, temne čevlje tvrdke Walker-Redding z gumijastimi podpetniki. Na glavi je imel najbrž temnorjavo čepico. Domneva «e. da je begunec na poti v New York ...
Da, milostljiva gospodična, to sem vam moral prebrati, ker je ukaz takšen. Prav čuditi »e je, zakaj so višja oblastva tako silno v skrbeh zaradi tega pobeglega kaznjenca. Vse kaže, da nekaj zelo vplivnih ljudi želi, da bi bil begunec čimprej zopet v rokah pravice. Vsaj slišal sem govoriti nekaj podobnenga.« Policist je pravkar nameraval papir spet vtakniti v žep, ko je njegov pogled obvisel na možu za volanom Pogledal je Dorotejo Stap-Jesovo in nato spet vozača.
»Hm«, Je rekel naposled skoraj v zadregi, »če ja milostivi gospodični prav, si bom va-
še ime zapisal Morda bo policijsko ravnateljstvo hotelo vedeti, kdo vse se je to noč peljal skozi mesto. Vi, gosood, torej niste šofer gosoodične Staplesove?«
Moravec je slišal, kako ie njegovo srce tolklo. >Ne, pišem se Peter Benton. Nočni monter sem v Forbesovi garaži.«
»Torei Benton, Forbescva garaža «
Policist je to počasi zapisal v svojo belež-nico. »Mislim, da Forbesovo garažo poznam«, je rekel. »Zdaj še vož...« Stopil je za vozilo in pogledal številko.' »Torej 1,387.600, New York. Tako!«
Moravec se je bal, da ga bo zadušilo, četudi oficir morda še ni zasumil vanj. ga mora naposled spoznati po opisu v tiralici.
Moravcu je ostalo samo še eno upanje: če ga policist vpraša po šoferski izkaznici, mu bo povedal samo številko te izkaznice, ki se je še spominja. Kaj pa, če bo policist vztrajal na tem da mu mora izkaznico pokazati.
Če se to zgodi, bo stopil počasi iz avta, kakor da bi tako laže našel izkaznico v notranjem žepu, nato pa bo v naglici podrl bližnjega stražnika in zbežal v noč.
Morda bodo streljali za njim, toda kaj drugega ne preostane...
Še enkrat je policijski oficir razmišljeno pogledal oba potnika in strnil svojo beležni-co v žep.
»Vse v redu, gospodična«, je rekel. »Lahko se odpeljete.«
V trenutku je Moravec pognal motor in vozilo je steklo v temo.
Zavedel se je v polni meri, da se Je komaj izmazal. Še je čutil na pol začudeni, napol nezaupljivi policistov pogled na sebi. Sa-
mo svoji spremljevalki se mora zah^siitu da se policist ni natančneie zanimal zanj
Njene mirne navedbe o svoji in njegovi osebi njen duševno prisotni nastop in pa njen položai kot hčerka splošno znanega uglednega moža. so napravili na policista dober vtis. Nehote ie mlada dama govorila tako. kakor bi si bila naiela tega monterja naravnost V Forbesovi garaži.
Medtem ko je drvel avto skozi noč, se je pojavilo v Moravcu novo vprašanje. Da so o vsebini tiralice že lahko brezžično vse obvestili. mu je bilo razumljivo toda kako '3 mogoče, da je bil v tiralici tako čudovito natančno opisan7 Odkod imajo tako natančen opis njegove obleke, čepice in čevljev7 Kako vedo. da se je bil v avtu preoblekel v takšno obleko?
Tuhtal je in tuhtal, ko je lahko sukal krmilno kolo. Morda so znamko njegovih čevljev spoznali po stopinjah v močvirni zemlji na kraju nesreče?
Čudil se je, kako naglo ln dobro deluje policija. To mu je bilo v svarilo, da bo moial biti strašno previden, če bo hotel ostati na svobodi.
Pol ure sta se peljala molče. Moravec ja čutil, da ga je opazovala. Ko je malo okrenil glavo, je videl pogled Doroteje Staplesova usmerjen naravnost vanj.
»Ali nas bodo kmalu spet ustavili?« '
»Ne vem«, je odgovoril Moravec. »Saj razumljivo je da je policija skrajno previdna.«
»To je res,« je priznala mladenka. »Ubogt dečko! Naj bo kdor koli, žal mi je zanj. Alt ni nekoga umoril na begu?«
»Da — menda.« Moravec se je sam ustra-iil svoiega hripavega glasu. Avto je z enim
koj na prosto, ker tudi to je nevarno za pre- j hlad, ker se segreto telo prehitro shladi. Prehitra menjava toplote in mraza ima po nava-di za posledico nahod, če ne še kaj hujšepa.
Za kuhinjo
Čokoladne rezine. Umesi v testo 21 dek nioke, 18 dek sirovega masla, en rumenjak, štiri žlice vode, malo soli in naribano limo-novo lupinico. Umešeno testo naj pokrito počiva eno uro. Nato testo razdeli v dva dela in vsak del zase razvaljaj. Prvi del razvalja-nega testa položi v pomazano pekačo in ga nadevaj z nadevom. Nato položi drugi del čez nadev in speci. Nadev je tale: Mešaj, da na-rase, šest rumenjakov, 20 dek sladkorja v prahu, nato primešaj 14 dek zribane čokolade, pet dek zmletih orehov ali mandeljnov, sok od pol limone in sneg šestih beljakov. Ko je testo pečeno in se je shladilo, zreži na po- • ljubne rezine.
Rezine na drug način. Mešaj, da narase, 10 dek sirovega masla, 12 dek sladkorja v pra- i hu, pomešanega z vanilijo, m štiri rumenja- ! ke. Nato primešaj sedem dek zmletih orehov, ! dve deki moke, dve rebri naribane čokolade, od pol limone naribano lupinico in sneg štirih beljakov. Testo zlij v pomazano pekačo, raz-ravnaj in peci. Ko je testo že skoro pečeno, pomaži po vrhu s poljubno mezgo, po mezgi pa namaži sneg štirih beljakov, ki si ga oslad-kala, potem ko si ga raztepla. Nato postavi spet v pečico za toliko časa, da se sneg dobro strdi. Ko je pečeno in se je shladilo, oblij s čokoladnim ledom ali pa posuj samo s sladkorjem in zreži na kocke.
Zrezki od krompirja. Kilo v oblicah kuhanega krompirja zmelji na strojčku s 15 deka-mi kuhane gnjati. Osoli, malo popopraj, dodaj tri žlice seskljane čebule, malo peter-šilja in eno jajce. Vse skupaj dobro zmešaj in oblikuj zrezke. Zrezke povaljaj v moki in na vroči masti speci. Ko so vsi zrezki pečeni, na ostalo mast daš žlico moke, in ko moka samo malo porumeni, dodaj malo sladke papriki in četrt litra kisle smetane. Če je omaka zelo gosta, prilij še malo vode. Ko prevre, polij
ALI IMATE RADI
lepe povesti, vesele zgodbe, uganke, smernice? — Naročite si družinski časopis »Prijatelj«, ki stane četrtletno 17.— din. Eno Številko Vam pošljemo brezplačno na ogled, če sporočite svoj naslov upravi v Ljubljani, Dalmatinova SfD.
izmed zadnjih koles zašel na pot za pešce in je nerodno poskočil. Mladenka je lahno vzkriknila.
»Oprostite, milostljiva gospodična. Bom bolj pazil. Volan me še malo moti.«
Nato je spet zavladal globok molk.
»Ali ste si zapomnili ime moža?« ga Je zdajci vprašala.
»Ne morem se ga spomniti,«
»Prav za prav je bilo čisto prijetno ime«, iJe rekla zamišljeno. »Tako nič zločinsko ni zvenelo. Kaj pa je zakrivil nesrečnik? Strašno je to, da je postal morilec samo zaradi tega, ker je hotel biti spet svoboden.«
»Da, milostljiva gospodična.«
»Gotovo ga bodo kmalu prijeli«, je rekla skoraj obžalujoče. »Saj se zmerom tako zgo-di.«
Moravec je molčal.
»Seveda«, je menila nato, kakor bi bila govorila sama s seboj. »Morda ni niti vreden pomilovanja in je prav sirov in nizkoten Človek.«
»Morda, milostljiva gospodična.«
Začelo se je počasi daniti. Megla Je visela nad budečim se mestom, ko je avto začel križati tihe predmestne ceste.
Iz New Havena je Doroteja Staplesova telefonirala svojemu očetu. Začutila je veliko olajšanje, ko je izvedela, da se bratovo zdravje obrača na bolje. Ko sta se pripeljala do prve postaje podzemske železnice, se je nenadno obrnila k Moravcu.
»Mislim, da bom s podzemsko železnico posegla prej svoj smoter.«
Moravec je takoj ustavil vozilo in izstopil.
»Prosim, milostljiva.«
po zrezkih in daj na mizo.
Zeljnati cmoki. Glavo zelja očisti vseh štorov, operi in drobno zreži kakor za solato, osoli in naj tako stoji pol ure. Nato zelje dobro otisni. Zelje zmešaj s toliko moke, žlico masti, dvema žlicama drobtin, pol deke kva-sca in tremi jajci, da dobiš bolj mehko testo. Testo še malo premesi, napravi dolg svalk, ga zreži in napravi drobne cmoke. Cmoke po-krij s prtičem in pusti eno uro počivati. Nato cmoke zakuhaj v slan krop. Vro naj četrt ure. Kuhane poberi v skledo in z ocvirki zabeli. Daš kot samostojno jed na mizo.
Sirovi kolači. Kilo moke in pol kile zdrobljenega sira (skute) dobro umesi. Nato malo osoli, dodaj dve ali tri žlice (po okusu) sladkorja v prahu, kavno žličico sode-bikarbone, ' eno jajce in toliko kisle smetane, da dobiš bolj mehko testo. Umešeno testo razvaljaj za prst na debelo in izreži z okroglim obodcem kolače. Kolače pokrij s prtičem in naj pol ure počivajo (odrezke testa zopet umesi, razvaljaj in zreži). Nato jih na vroči masti ocvri Na sredino vsakega kolača položi žličico po-
ljubne mezge, posuj s sladkorjem v prahu ia daj tople na mizo.
Praktični nasveti
Zamrzla okna se dado z lahkoto odtajatf
z raztopino galuna. Ta način je najmanj nevaren. Če hočemo okna odtajati z vročo vodo ali z ognjem, se nam lahko zgodi, da ši-pe počijo._
VSAK ČLOVEK JE SVOJE SREČE KOVAČ
zato tudi Vi ne obupujte in ne tožite, ako doživite neuspeh ali razočaranje. Obrnite se skupno na psihografologa S, PARADISO Maribor, kateri Vam da na podlagi Vaših rojstnih podatkov in točnega naslova dragocen nasvet za pravilno ravnanje v poslovanju, špekulacijah, kupčijah in denarnih zadevah, ter Vam pove s kom se boste poročili in kako s« obvarujete nesoglasja v ljubezni in zakonu. Njegovim analizam izraža nad tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške je poslati Din 40.— naprej

NAJLEPŠE ČTIVO
I—11'lliMP llilHli illillLJI3^f8MWHWBMB8S8^g8E58K!8^SaBSEaSH8
Ravljen? ZGODBE BREZ GROZE Klabiind: PJOTR • RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA Thommm: SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
I
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA OL A
Lahkonogo je skočila na tla. Zdaj je v bledem jutrnjem svitu šele opazila bolehno bledico na sopotnikovem obrazu.
»Ali se ne počutite dobro, gospod Benton? Gotovo ste bili premalo toplo oblečeni. Zelo žal mi je.« Njen glas je zvenel zelo iskreno. »Eno prošnjo pa še imam do vas. Prosim, da zapeljete avto v garažo, v Hudsonovo garažo na devetinsedemdeseti cesti. Meni se tako zelo mudi...«
»To se razume, milostljiva. Devetinsedem-deseta cesta, kaj ne?«
»Da, prosim. Zdaj pa, gospod Benton, koliko sem dolžna? Ali je 30 dolarjev dovolj za vaš trud?«
»Hvala lepa, milostljiva. Skoraj preveč je.«
Ko mu je izročila bankovce, je prijel čepico. »Še enkrat lepa hvala, gospod Benton«, je rekla. »Bili ste mi res prijatelj v stiski.«
Obrnila se je že, da bi šla, pa je še oklevala. Pogledala je še enkrat Moravca in se mu prvič nasmehnila: »Na svidenje, gospod Benton.« Nato je izginila pri vhodu v podzemsko postajo.
Moravec je takoj spremenil svoje zadržanje. Okrog njega je začel naraščati promet. Hitro mora nekaj ukreniti. Če se v taki obleki pelje v notranjost mesta, bo nevarno. Toda Dorojeti Staplesovi je obljubil, da ji bo avto spravil v garažo. Spomnil se je njenega zadnjega pogleda, ki se mu je zdel tako čudno vprašujoč.
Ne da bi bil okleval, je spet sedel za volan in je bil kmalu sredi prometa v notranjem mestu.
V teku zadnjih ur si Je bil napravil načrt. Vsak njegov nadaljnji korak mu je bil zdaj jasno pred očmi.
Predvsem mora čim hitreje stopiti v stik s Stonejem. Čim hitreje in čim previdneje mora to storiti. Veliko vprašanje, kako naf to stori, ker bo Stone gotovo skrbno opazovan. Najlaže še pride z njim v zvezo po telefonu.
Čisto prvo, kar mora storiti, pa je nabava nove obleke. Njegova raztrgana in umazana zunanjost pomeni zanj stalno nevarnost. Zdajci mu je padla na um drzna misel. Načrt, ki se je opiral na prejšnjega klubskega prijatelja Viktorja Kinga.
King ni počel nič pametnega. Ves smisel njegovega življenja je bil v tem, da Je užival in si utrjeval sloves sprehajajočega s« modnega časopisa. Dvanajst modnih kroja-čev v mestu je bilo stalno zaposljenno z likanjem njegovih oblek. Če Viktor King šef biva v mestu, je pomislil Moravec, bo lahko naglo nabaviti si obleko.
V neki prodajalni cigar je ugotovil Moravec na podlagi knjižice s telefonskimi naročniki, da je Viktor še zmeraj na svojem mestu.
Moravec se je zasmejal, ko je nekolika pozneje v neki Javni telefonski govorilnici vzdignil slušalko in poklical neko krojaško delavnico.
»Tu Martinov krojaški salon«, se je oglasil nekdo v telefonu.
»Tukaj govori sluga gospoda Viktorja Kinga«, je rekel Moravec svečano. Gospod! Viktor bi rad vedel, ali imate od njega kakšno obleko, da jo zlikate.«
»Trenutek, prosim. Mislim, da jo imamo.«
Nekdo drugi, menda sam lastnik krojaške delavnice je prišel k telefonu. Moraveo je ponovil vprašanje,	(Dalje) .
U M P I O
LJUBLJANA
4. do 11. februarja
Nedelja, 4. februarja: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.15: Cimermanov kvartet 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). 10.00: Pevski m klavirski koncert (Vida Valjalova in Marta Osterc-Valjalova). 11.00: Radijski orkester 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13 02: Plesno glasbo bo izvajal orkester Swing-Rhythm. 14.00: Plošče. 17.00: Kmetijska ura: Varujmo živino pred slinavko in parkljevko (dr. Kocjan Leon). 17.30: Ljubljanski pevski jazz-kvartet, vmes bo igral na harmoniko Stanko Avgust. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Prva srbska vstaja: Izvolitev Karadjordja za vrhovnega vodjo (Božo Kovačevič iz Beograda). 19.40: Objave. 20.00: Okrogle (plošče). 20.30: Orkestralni in zborovski koncert (radijski orkester in pevski zbor »Sava«). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples (plošče).
Ponedeljek, 5. februarja: 7.00: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele (plošče) 12.00: Godbe na pihala (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstveni pogoji za srečen zakon (dr. Anton Brecelj). 18.20: Skrjančkov kvartet (plošče). 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Zgodovina in jezikoslovje Srbov in Hrvatov (dr. Henrik Barič iz Beograda). 19.40: Objave. 19.50: Več manire — brez zamere (Fran Govekar). 20.00: V pustnem veselju (Vekoslav Janko, Svetozar Banovec ob spremljevanju harmonike _ Avgust Stanko in radijski orkester). 21.30: Veselo rajanje (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet Fantje na vati.
Torek, 6. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele (plošče). 11.00: Trije lažnivci. Burka v treh dejanjih. Spisal Miroslav Zor. Izvajala bo igralska družina »Staro in mlado«. 12.00: Napevi iz zvočnih filmov (plošče). 12.30: Poročila,
milOGLASI
Naslovi inserentov oglasov t šiframi ostanejo strogo tajni
BUKOVE HLODE,
okrogle, brez grč od 40 cm debeline in od
2 metrov dolgosti naprej, kupim. Plačam pri prevzemu, event. pri dobavi večje množine tudi v naprej. Kupim tudi lepe jelševe in javorjeve okrogle hlode. Pau-Bteiner Alojzij, Senovo, Rajhenburg._
VAŽNO ZA PRASlCJEREJO! VSAKEMU, KI REDI PRASlCE, pošljem brezplačno zavitek mastelina in navodilo Pišite na naslov: ^van Magdalene, Rače.__
DOLGOROČNO POSOJILO
dobijo vsi sloji, zato ne čakajte, temveč se čimprej zglasite pismeno ali osebno pri zastopstvu »Moj dom«, Gregorčičeva ul. 3. Celje. Priložite znamko za 3 din._
PRODAM SADOVNJAK
na prijetnem hribčku blizu banovinske ceste in cerkvice sv. Urbana in cerkve na Tinskem, občina Pristava. Približno 1 ha 20 arov sadovnjaka z 200 jabolčnimi drevesi. Teren uporabljiv za njivo, vrt in vinograd. Mala lesena hiša s slamo krita, j Eno uro pešhoje od železniške postaje Stranj. Poizve se pri Sterniši Frideriku,
7 Sv. Peter na Medvedjem selu, poŠta Fod-_ plat, tik pri cerkvi.	30
I
objave. 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Poskočni napevi (plošče). 18.40: Greh pod vidikom vere (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Družabno življenje v Zagrebu v XV. stoletju (Srdja Djokič iz Zagreba). 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Nove maske si oglejte, če so všeč vam, se nasmejte (z nedolžno satiro za-beljeni prizori) 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Vesela glasba.
Sreda, 7 februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.00: Resne plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Obisk pri Bachu (plošče). 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: a) Za mlade naravoslovce Miroslav Zor), b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. Adlešič). 18.40: Slovenske pravne starine, II. del (dr. Josip Pontar). 19: Napovedi, poročila. 1920: Nacionalna ura: Odgovornost novinarskega dela pred narodom in državo (Ludvik Mrzel iz Ljubljane). 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v drugem odmoru napovedi, poročila).
četrtek, 8. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.00: Operetni napevi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13 02: Operni trio. 14.00: Poročila. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: ministrstvo za telesno vzgojo naroda. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Tercet sester Stritarjevih (pri klavirju prof. Pavel Sivic). 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V oddih bo igral radijski orkester.
Petek, 9. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 11.00: Šolska ura: Po Norveškem II. deL (Julija Sušteršičeva). 12.00: Iz naših krajev (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Ženska ura: Zdravstvo hiše (Pokornova Marija). 18.20: Pesmice iz Pariza (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Franjo Supilo o urejevanju srbsko-hrvatskih odnosov (dr. Nikola' L alič
iz Zagreba). 19.40: Objave. 19.50: Kotiček SPD: O svetih jezerih (dr. Valter Bohinec). 20.00: Ura skladatelja Vinka Vodopivca. 21.15: Schubert: Kvintet (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Instrumentalni du-eti: gosli in kitara (Slavko Marin in Stanko Prek).
Sobota, 10. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele Dlošče. 12: Plošče brez odmorov. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošče brez odmorov. 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice (MilevaUk-mar-Boltarjeva). b) Nastop otrok (vodila bo Slavka Vencajzova) 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Radijski orkester. 18.40: Pogovori a poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20s Nacionalna ura: Inšpekcija narodne obrambe. 19.40: Objave. 20.00 O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Halo! Tu humor iz revirjev. Vesele, stare in nove rudarska v IX. slikah. Rokopis napisal Arnošt Adamič po gradivu iz zapuščine pokojnega La-voslava Jerina, Franca Goloba in po lastni zbirki. Med drugim nastopijo Micka, berg-mandeljc in rudarji. 22.00: Poročila, napovedi 22.15: Radijski orkester.
V SOLI
Učitelj: »če sedi na mizi pet muh, a jaa dve izmed njih ubijem, koliko jih ostane* Mihec?«
Mihec: »Dve.«
Učitelj: »Zakaj dve?«
Mihec: »No, tisti dve, Id sta mrtvi.«
SE SLABŠE.
Gašper: »Zdaj sem te pa dobil, ti mevž« ti. Čeprav imaš ženo. si sam šival gumb na suknjo.«	I
Miha: »Motiš se, prijatelji To ni moja »ukinja. ampak od moje žene.«
Listnica uredništva
Tresibaba. Pride na vrsto!
Prošnja. Anton Gosnig v Novem vrhu St. 8, je že dalje časa bolan in ne zasluži ničesar. Njegovih sedem nedoletnih otrok nima sredi zime ne čevljev ne obleke, kaj šele živeža. Usmiljena srca, pošljite za bedno družino darove na župana g. Franca Režonjo v Vratjl vasi. pošta Apače.
KUPUJEM VSAKOVRSTNO ZLATO, po
najvišji ceni. K. Ackermann nasl., draguljar, Ptuj, Krekova ulica 1.
'.HARMONIKE, Dio:
MEINEL HEROLD
lAHfE V«/rt tideiPi AC£M C f\/K.
o .y /al. rmrnci oiasb/l,
•Mrl! M-*- 104
»REDLN« za praSlče. — Vsak kmetovalec al lahko hitro ln s majhnimi stro-nUU^Kf Skl zredi svoje praSlče.
I^MK Zadostuje že 1 zavitek za *	9 1 prašiča ter stane 1 zav.
6 din, po poŠti 12 din, 8 zav. po poŠti 24 din, 4 rav. po poŠti 30 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, l.fubljana. Židovska uL
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z naSo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z majhnimi stroSkl pripravi Iz borno, obstojno In zdra- j vo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po poŠti din 38.—,
2	steklenici po poŠti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 75.—.
Pazite, pravi »Redln« ln »Mostin« se dobi samo s gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za Štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, <*osposk» ulica
ZDRAVSTVENE IN POUČNE KNJIGE
Dr. HolSnder: Zablode ljubavnega življenja, 20 din. Svetovalec dekletom za poroke, 35 din Spolne bolezni, 38 din, Kaka se dopadeš ženskam ali moškim, 30 din, Spi-sovnik ljubezenskih pisem, 30 din. Knjiga lepega vedenja, 32 din. Meščanska kuharica, 40 din, Velika sanjska knjiga z vedeževanjem iz kart, loterijo in astrologijo, 66 din, Hiromantija-vedeževanje z dlani, 32 din, Ča-robniška vedeževanja, 38 din, Čudeži hipno-tizma, 35 din. Razpošilja po povzetju Šaufer, Marilfor. Krekova 6
NOVOST!
SAMO DIN 49*50
S«. 62.300 Ank«r-Uim pravi Švicarski »troj« Dobra kvaliteta, len kromlran okrov * pismeno garancIM
Din 49.50
■tov. 82.301 1st« > osvetljenimi k&zalcg tn Številčnico
(Radiom)
Din 59.50
Zahtevajte cenik, ga pošlje
TtonJ
,3
ln poštnimi proeto
Ljubljana 6 Lastna protokollran® tovarna ur v Svid.
NOV REDILEN. PRAŠEK
STA F 1 g A L M1BKO BRODNIK
rce v okovih
65
2 mrzlično naglico ga je pregledal in takrat... čisto ob robu je zagledal nekaj, kar mu je pognalo vso kri v obraz. Mitja je leta1 tam, zaprtih oči, bled.
Branko je naglo skočil k njemu.
Ali je mrtev?
Pokleknil je in pritisnil glavo na njegove |>rsi.
In utrgal se mu je nov krik, toda to pot 8e bil krik veselja.
Mitja ie Se dihal.
Poklical ga je. toda ni se mu odzval
Branko ie stekel v spodnje prostore ladje Jn tam poiskal nekaj premočenih kosov bla-ga Položil jih je Mitji pod hrbet in ga potem z umetnim dihanjem jel zbujati k življenju
Čeprav je bil sam tako zelo izmučen, da je komaj premikal roke ni odnehal Cez dobro uro je naDol mrtev od napora opazil, kako se je v Mitjev obraz polagoma vračala barva. Potem ie videl kako je Dočast odprl oči in presenečeno pogledal okoli sebe.
»Kje sem?« je vprašal s slabotnim gladom
»Rešeni Rešeni« je kriknil Branko ves iz
sebe.
Tn ne da bi počakal, kaj bo z njim, je zbe-la< v notranjost ladje Nekaj sodov, ki jih je vihar vrgel s Dolie kjer so prej stali, se je kotalilo po tleh S sekiro, ki jo je pobral v kotu, je razbil veho prvega V njem je bila voda. Zajel io je in jel oiti. piti V malem sodčku zraven ie bilo žganie. Nesel ga je na krov in ga vlil Mitji v usta. In teh nekaj kapljic kakor bi bile fantu vrnile moči
Uro nato sta sedela na skali nad zalivom. Pregledala sta bila vso zalogo, kar ie ni uničila voda, in zaskrbelo ju ie, ko sta videla, da imata koma j za teden dni hrane, vode pa že toliko ne Ce dotlej ne pride kaka ladja in iu ne reši ..
tn vse je že kazalo, da se bo ta njuna bojazen uresničila.
Osmi dan je že tekel. Zadnje grižljaje sta použila, toda od nikoder ni bilo sledu po reditelju. Lotevati se ju je jel obup. Kaj bo, ie pride konec tik pred vrati, na pragu domovine?
Ves otok sta že preiskala, toda nikjer ni bilo sledu o kakem živem bitju, nikjer ni bilo sledu po vodi in sadju, ki bi ga lahko jedla v skrajni sili. Kakor daleč iima je se-glo oko, so lezle proti nebu bele skale in okrog njih morje, mirno, kakor bi bilo mrtvo
Kakor bi naznanjalo smrt
Osma noč je bila noč obuna, Id jima je trgala srce, da bi bila najrajši jokala, če ju »e bi bilo drug drugega sram.
Oeveti dan je prišel, jasen, sveta, toda za njiju poln črne groze. Sedela sta v zavetju visoke skale, ki ju je branila pred pekočimi solnčnimi žarki. Lačna sta bila in žejna, tako onemogla, da sta se komaj še držala po-koncu. Vedela sta: ta dan še preživita, morda 5e naslednjega, potem pride tisto, kar mora priti — konec...
Toda prišlo je ono, česar nista več upala, kar se jima je zdelo nemogoče. Mitja je s svojimi sokoljimi očmi zagledal na obzorju oblaček dima. Zastrmel je v tisto smer, kakor bi hotel pustiti tam svoje oči. In potem je videl, kako oblaček čedalje bolj raste, kako se je iz morja izvil trup ladje, sprva tako majhen, da ga je bolj slutil kakor razločil, »»tem oa čedalje večji.
»Ladja, ladja!« je kriknil. Upanje v rešitev mu je bilo kakor opojna pijača. Pozabil je. da je lačen, da je žejen, izmučen, skočil Je ookoncu in stekel proti obali.
Toda kako dati ladji znak, da ju ne zgreši? Branko je splezal na razbito ladjo, v naglici pobral nekaj kosov blaga in jih privezel na ostanek malega sprednjega jambora. In s to
v sili napravljeno zastavo sta mahala po zraku, da se je veter uprl v blago in ga napel kakor jadro.
Ali ju bodo zapazili? Ali ne bodo pluli mimo?
Iz negotovosti, ki je bila še bolj rtrašna kakor vse dotedanje čakanje, ju je rešil glas ladijske sirene, ki je presekal zrak.
»Vidijo naju,« se je izvilo iz Brankovih prsi, kakor bi se bil sprostil vihar, ki je v njih divjal.
Kmalu nato Je Mitja videl, kako se Je ladja v daljavi ustavila. S krova so spustili rešilni čoln. ki se je počasi obrnil v smeri, kjer sta čakala.
Čoln je udaril ob skalo. Stoočila sta vanj in od veslali so za ladjo, ki jih je že s sireno pozivala, naj se podvizajo.
Uro nato so bili na krovu ladje.
»Ladv May«. ki ju je rešila, je bil angle-Ski trgovski Darnik. Prihajaj je iz Jokohame in vozil v Anglijo.
Kanitan ju je spreiel zelo prijazno. Vsa ganjena sta se mu zahvalila za rešitev. Ko sta povedala, da sta ujetnika, ki se vračata domov, in mu pokazala an^eške ootne liste, je dejal. da iu zastonj odoelje v London, kamor ie bila ladia nameniena Branko bi mu bil prav rad ponudil denar, toda ni se upal izdati se.
Teden nato so nri stali v Kalkuti, kjer so počakali tn dni. V teh dneh sta si Mitja in Branko ogledala mesto. Kuoila sta si nove obleke, da sta bila vsaj dostoino oblečena in se jima ni bilo treba sramovati pred mornarji Branko se ie do dolgem času prvič oo-šteno ob ril Ko sta se vrnila na ladjo, ju kapitan skoraj ni sooznal.
Četrti dan ziutrai je ladia odplula. Snet se je začela dolgočasna vožnja ob prazni obali. mimo golih otokov.
Skozi ozek preliv so nrišli potem v Rdeče morje Tudi tu se ni sl'ka prav nič 'spremenila. Na eni strani vroča, samotna Arab'ia z dolgočasnimi Dalmami. na drugi strani Afrika. skoraj gola. le tu pa tam koloniialno mesto, ki je bilo v niei kakor oaza. Deveti dan so se peljali skozi Sueški kanal in še tisti večer Dristali v Aleksandriii
Popoldne je šel kapitan z niima v mesto.
Branko in Mitja sta zvedela, kako strogo pregleduieio tuioe. ki notujejo v London To je bil eden izmed vzrokov, zakaj se ie hotel ogniti tei Doti. drugo pa ie bilo to, da bi bil s tem napravil vel5k ovinek, med tem ko bi v dveh dnevih lahko prišel na Sušak, kamor je bil namenjen. Razen tega oa ni hotel nadlegovati kapitana in mu delati sitnosti.
2e prejšnji večer sta se dogovorila, kaj napravita.
Ko sta Sla drugi dan s kapitanom v mesto, so zavili v neko restavracijo. Sedli so na teraso. Spodaj je čakala cela vrsta avtomobilov. Ko je Anglež za trenutek odšel, je Branko izrabil to priliko in mu napisal kratko pismo:
»Razmere naju silijo, da vas morava zapustiti. gosood kapitan. Najin dom je nreblizu, in predolgo je že. kar sva ga posledniič videla, da bi napravila veliki ovinek v Anglijo.
Bodite brez rikrbi. Poiščeva si ladjo, ki naju pripelje naravnost domov. In za svoj trud in postrežljivost prejmite mali dar, ki ga temu pismu prilagava.«
Branko je vzel iz vrečice enega svojih de-mantov in ga vtaknil v ovitek ter nanj napisal kapitanovo ime. Poklical je natakarja in ga prosil, naj pismo izroči naslovljencu.
Plačala sta in oprezno odšla iz restavracije.
Branko je poklical izvoščka, ki je bil s svojim avtom najbližji. Naročil mu je, naj ju kar najhitreje odpelje v luko.
Šofer je pognal. Branko je še videl, kako je stopil kapitan na teraso in ju iskal, potem pa mu je vogal ulice, ki je zavil na levo, zakriti pogled.
De vet o p ogl a v j e SPET DOMA
Mirno je rezal parnik valove. Počasi so izginjale za njim Grčija in albanske gore in že se je v daliavi prikazal vhod v Kotor in nad njim Lovčen.
Branku je bilo kakor da gleda raj. Koliko let je že minulo, kar ni videl teh skal! Se dijak je bil, ko je nekoč potoval tu okoli.
In potem so prišli novi otoki, sami znanci, In potem Split, in naprej in naprej, sami kraji, ki jih je poznal, sama vrata v domovino, ki se je Dred niim odpirala.
Su?-,k. zadnia oostaia na niegovi poti do--nf o3oiq 'biijouaid urej jupuaA 'Aourop
Izkrcala sta se. Čeprav je Branka vleklo mov.
tro ju Je brzovlak odpeljal Droti Zagrebu. Toda njuna pot je šla še dalje. Branku je vzkipelo srce, ko je prvič do dolgem č->ru spet začul okrog sebe domačo govorico. B'lo mu je, kakor da Dosluša rajske glasove. P*al je pri oknu, gledal poljane, ki so brzele m:-mo njega, strmel v Savo, ki ie gnala svo'e zelene valove v široki strugi. Potem se ie ta struga nenadoma zožila, zlezla je v te^ro dolino, kier si je vlak komaj utiral pot. Zidani most je bil za njima, še malo in v Ljubljani bosta.
»V;diš, to je moja domovina,« je šepnil Branko.
In vlak je hitel dalje.
S slehernim trenutkom je postajal Br*r''o boli razburjen. Se nekaj m'nut in v Lnib^a-ni bo. v mestu, kier bo zvedel prve ve=t' o tem. kaj se je zgodbo v domov;ni, kar ie bil on tam daleč na vzhodu.
Enakomerno so udarjala kolesa in not^m Je zaropotalo pod niimi, zleteli so mimo tovornih vagonov, mimo stroiev, ki so se kadili, začutil je, kako je vlak jel vosi.5 počasneje in se je potem sunkoma ustavil.
»Ljubljana!«
Kakor bi se pravkar zbudil iz sani, se je zdrznil. Sele zdaj se je zavedel, da mora !z-stopiti, obrnil se je in videl Mitio, ki ie bil že pripravljen in ki mu je m^lil suknjo in kovčeg. Kakor brez misli je oboie pograbil in se med notniki preril iz vagona.
Krenil je po peronu k izhodu. Potem je pred kolodvorom obstal.
»Kam zdaj?« To vprašanje se mu ie vsekalo v misel. Saj je tujec. Saj je vse novo okrog njega. Povsod vidi hiše, ki iih prei ni bilo, ljudi, ki jih še nikdar ni videl, same tujce, komaj da je vedel, kam mora iti, da pride v sredo mesta
Tedaj ga je vprašal Mitja:
»Saj greva v hotel, ne?«
Molče ie prikimal. Skočil je na tramvaj, ki je pripeljal mimo. Pred pošto sta izstopila. V hotelu sta si najela dve sobi. Po kopeli, ki ju je prenovila, kaiti b;la sta od dolge vožnje izmučena, sta šla po mestu.
V kavarni sta izdelala podroben načrt. Branko je dobil naslov privatnega detektiva, prav tistega, pri katerem se je bil nekoč že Vinko oglasil.
Poklical ga je po telefonu in ga prosil, naj se zglasi v hotelu, kjer sta stanovala. Ob osmih zvečer.
Zdaj je bilo šele pet. Torej sta imela tri ure časa za pohajkovanje po mestu. Mitji je bilo vse novo, zato je Branka neprestano izpraševal. Nehal je šele, ko sta šla ob sedmih k večerji in potem počasi proti hotelu.
Detektiv je že čakal Prijazno je pozdravil gospoda, ki sta mu bila neznana, in ju vprašal, kaj želita.
»Sedite,« mu je Branko ponudil stol in mu v kratkih besedah povedal svoio zgodbo. Prosil ga je, naj poizve, kje je zdaj Zora in kaj ie s Kregarjem.
»To vam lahko takoj povem,« je odvrnil detektiv. »Ni še dolgo, kar sem imel opravka s to zadevo,« je dodal, »zato se še spominjam nekaterih podrobnosti.«
Povedal mu je, da je Zora poročena s garjem.	(Dalje) ,
£225-44
A	~>
Zelo udobni Čevlji iz finega boksa, čez rlst oKra- Kupite te topie i« udobne copate iz volnenega geni z okusnim jezikom. Dobro pristoiajo k vsa- doubla. Ohranile Vas bodo pred mrazom, kem kostimu.
38733-613
Visoki otroški laka.,ti čeveljčki iz gume. Praktični in dobri za snežne dnp-e. iter ne prepuščajo fo.V
7253-5;
Visoki domači copati za otroke, Izdelam iz toplega volnene-a doubla z usr.;<"*i"M	in nI« skiin! usnjenimi peta p
Sat>..
2105-64
lakastl gumijasti opanki, z močnimi gumijasti- ^^ ^^ ^	g polvjsoko peto.
mi podplati in čvrstim pasom čez rlst.
čez rist so okrašeni z lakastim jer''?"«!.
120 M
2125-6615»
Lahki usnjeni čevlji iz boksa z usnjenimi pod-
*8Ž.-64622
Močni mošld polčevlji za štrapac, tope oblike, plati. Primerni za vsako priliko, izdelani iz boksa. V njih se noga dobro počuti.
18832-691
Ako hočete da Vam ikkio otioci p.e*o zime vedno zdravi, tedaj jim kupite t« visoke gumijasto snežne čevlje.
Od štev. 27- 30 Din......79—
Od štev. 31_34 Din. ..... 9!>.—
štev. 35 - 38 Din. .... 129.—
96)iU-Ui734
Zelo praktični in priljubljeni moški čevlji, iz najfinejšega črnega ali rjavega boksa, z dvojnimi usnjenimi na okvir šivanimi podplati.
SIBIRAC
Tople zimske volnene nogavice. Moške Din 19. ženske Din 15.—, otročje Din 8.—, 10.— In VI.
RViA
Trajne in močne ženske nogavice -z čvrstega 51 -celiva. Za delo In dom.