185
Knjievnost.
Ksaver Meko: Na Poljani. Knezova knjinica, XIV. Ko sem preital letonji zvezek Knezove knjinice, se mi je utrdilo preprianje, da Meko zapravlja svoje moi v sentimentalno-bolestnih rticah majhnega obsega in neznatne vsebine, a da jih obrestonosno nalaga v vejih spisih, ki jim zamisli realno vsebino. Sicer je pa tudi v tem spisu jasno izraena Mekova individualnost: njegov bujni slog, polni tok besedi, nenavadne a ne neprijetne metafore, nepriakovane analogije, obilica sinonimnih izrazov, poosebljenje abstraktnih pojmov, snovanje primer, ki se pleto dalje nego zahteva tertium comparationis", kar spominja na Homerove primere, inverzija v be-sedosledju, ki se tuintam zdi nekoliko prisiljena, predvsem pa tisti sentimentalni osnovni ton, ki je lasten samo Meku to so znaki, ki tudi v tem spisu oznaujejo Meka.
Meko zna z mogono besedo opisati alostne utripljeje lovekega srca; ivo zadene njegova beseda, opisujoa materinsko alost stare kovaice ali alostno a zaslueno usodo Trate. Par mest je tako eleginih, da se tudi bravca z mogono roko" prime tista bolest. Zunanje dogodke Meko vasih le namigne; zato pa se zelo dolgo mudi pri opisovanju vtiskov, ki jih ti dogodki napravijo na posamezne osebe ali na pisatelja samega. Iz svojega duevnega razpoloenja zasnuje celo povest; to prenatanno seciranje uvstev postane bravcu skoro muno, ker mora vedno paziti, da loi, kje se kona odmev duevne dispozicije in kje se prienja realni dogodek. Preobutnim ljudem je Mekova sentimentalnost nevarna.
Ljudje na Poljani so pisatelju predstavitelji domovine. Nekateri je ne ljubijo, ker se jim zdi, da jim ni mati, ampak maeha, jo zapuste in gredo v tujino; a tudi tam niso sreni, kajti tu spoznajo, da jim je tujina tuja, da jih ne pozna; domovina jih vlee nazaj, v domovini najdejo zopet uteho svojemu hrepenenju. Mnogo pa jih tujina pokvari, odtuji dragim srcem in unii. A v domovini mnogi zato ne najdejo sree, ker ne najdejo ljubeih, prijateljskih src. Trata simbol domovine se blia propadu, ker ni v njej miru, sloge, ljubezni. ele ljubezen do rodne zemlje jo rei pogina. Pa tudi onim, ki ljubijo domao grudo in domae ljudi Ivan , zemlja ne nudi mnogo uitka, pa pa zahteva od njih mnogo skrbi in truda; a vkljub tekemu ivljenju so sreni, ker se trudijo za ljubljene in ljubee, ker jih podpira ljubezen. Menda se ne motimo, e trdimo, da je spis Na Poljani" alegorija pisateljeve domovinske ljubezni. Ali pomeni Trata nae politine prepire? Ali pa se je hotel Meko s to povestjo spustiti v socialno vpraanje? Zdi se. Izseljevanje je gotovo za nae ljudstvo na deeli najbolj usodepolno poglavje socialnega vpraanja. Meko opisuje dobre in slabe strani izseljevanja v tujino; malo jih je, ki najdejo res pravo sreo na tujem. alostna skunja ui, da nai ljudje zgube v tujini moralno in fizino energijo. Ali je Amerika srea za nae ljudstvo ?
Nai pisatelji imajo v socialnih pojavih, ki se javljajo pri nas, mnogo hvalene tvarine. Ko bi se
Meko ne dal tako obvladati uvstvom, ko bi se bolj krotil, bi bila ta knjiga za nae ljudstvo zelo dobra. Zakaj gre naa takozvana moderna" literarna struja mimo naroda, ne da bi se ga dotaknila ? Ker ni zdrava in naravna, ker je nekaj prisiljenega, nervoznega, izraz bolnega uvstvovanja, onemogle energije. Nae ljudstvo je zdravo, krepko, vrsto in hoe tudi take hrane. Menite li, da na narod razume Meka? Se vam li zdi koda, e ga ne?
Meko in Cankar dva predstavitelja nae moderne. Nad Cankarjem smo obupali; Cankar kot literat je kakor kamen, ki pade v vodo in pada, da se pogrezne v blatnem dnu." Meku pa elimo, naj bi njegova poezija mona v razcveteli svoji mladosti govorila monim, krepkim srcem. Ker bilo bi alostno,
KNEZ FERDYNHND RflDZIVVItt Z ANTONINA voditelj Poljskega kola" v nemki dravni zbornici
e bi ne bilo ivih med nami, katerih srca so svea in mona, v katerih je radosti kakor kipee vode v nikdar usahlem gorskem potoku." m
Zabavna knjinica." Izdala Slovenska Matica". XIX. zvezek. Uredil Josip Kostanjevec. Ljubljana 1907. Str. 223. Ce nas ne motijo vsa znamenja asa, tedaj bi dejali, da gre pri nas ena doba v zatone. To je doba potepuke romantike in samovoljne lirike v prozi; to je doba, ki je rodila komaj enega mojstra in tiso posnemavcev. e lansko leto je Cankar v Zabavni knjinici" umoril in pokopal svojega Jakoba Nesrea in vsi drugi novelisti so nevede li za njegovim pogrebom ter pili na alostni osmini. Cankar sam je med njimi najstano-vitneji ali najtrdovratneji, drugi pa so se polagoma iztreznili: letonja Matica" nam je jasen dokaz, da
24
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si